daftly except »days «od Holidays — liiiswia*in mi. -saaa PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE rr _ » Uredniikl in uprevnlikl prostori. i i MIT South Lawndala Am Off 1 co of Publication: 1657 South Lawndale Ava. Teleph^p«. RuckWsll 4904 ««AMMHMA LETO—TEAM XL lleiajeSSJO Jmmvt is. ins. st tti Um Act of CoMt«m %t Mere* S. MVS CHICAGO 29. ILL.. TOREK. 14. SEPTEMBRA (SEPT. 14). 1941 Subscription $1.00 Yaarly ŠTEV. -NUMBER 110 Aooaptanco tor saaUing «t special riUofpait^ 110». Act of Oct. Wallace oplazil Trumana ^ ^ [J , r JL predmet razgovorov na shodu v Baltimoru Dejal je, da je stalno nedosleden. Militari. sti in Wall Street v sedlu. Konferenca in shod v Chicagu Zapadne države izmenjale mnenja Baltimore, Md.. 13. sept. — Henry A. Wallace, predsedniški kandidat progresivne stranke, je na shodu v tem mestu ponovno oplazil predsednika Trumana. Dejal je, da je njegova značilnost stalna nedoslednost o vseh vprašanjih, ki pridejo v ospredje. On je na obeh straneh vsakega vprašanja. Wallace je omenil kot zgled Trumanove nedoslednosti svoj govor, katerega je imel pred dvema letoma v Madison Square Gardnu v New Yorku. Takrat je bil Wallace trgovinski tajnik in v svojem govoru je kritiziral ameriško zunanjo politiko. "Pred nastopom na shodu v New Yorku, sem šel v Belo hišo," je rekel Wallace. "Pred predsednikom Trumanom sem prečital vsebino govora vrsto za vrsto in Truman ga je odobril v celoti. Teden pozneje je Truman zahteval, da moram resigni-rati zaradi govora, katerega je on odobril, kot član kabineta. To je samo en zgled Trumanove nedoslednosti. Drugi zgled je bila Trumano-va izjava, da odobrava kongresno akcijo, ki je rezultirala v preklicu kontrole cen. Kontrolo je označil za metode policijske države. Ko se je kongres sestal na izrednem zasedanju, ga je Truman pozval, naj vzpostavi kontrolo cen. Truman je poevel kongres, ko so bratovščine železničarjev o-klicale stavko, naj sprejme pro-tistavkovni zakon. Sprejet je bil Taft-Hartleyev zakon, katerega Truman obsoja, zaeno pa se ga poslužuje pri razbijanju gibanja strokovnih unij in stavk. Truman govori o civilnih pravicah, toda odpravil ni oddeli-tve v oboroženih silah. Izdal je notorično odredbo glede preiskave lojalnosti uradnikov in u,-službencev v vladnih depart-mentih. Voditelje republikanske stranke je obdolžil kampanje ustrahovanja in širjenja bojazni, s svojimi poslanicami kongresu pa je podžigal histerijo v Ameriki, najbogatejši deželi na svetu. Truman je postavil v sedlo militariste in Wall Street. Militarist!, bankirji in industrij- Amerike ni bila vlada tako korito za požrešne korporacije kot je sedaj." Chicago. 13. sept.—Henry A. Wallace bo jutri in v sredo kon-feriral z voditelji farmarskih grup v progresivni stranki. V torek zvečer bo govoril na sho du v Wrigley Fieldu. Platforma progresivne stranke naglaša potrebo podpiranja farmarskih družin. 'Vlada naj bi izvajala program v korist družinam in jim zagotovila nimi-malni dohodek $3,000 letno. Wallace je, ko je bil poljedelski tajnik, razvil program zaščite farmarjev in podeželske elektrifikacije. V volilni kampanji ga spremlja C. B. Baldwin, bivši načelnik administracije za zaščito farmarjev. Po konferencah v Chicagu bo Wallace od potoval v Buffalo, N. Y., kjer bo govoril na shodu v četrtek zvečer. Edgar Bernhard, načelnik či-kaske divizije Unije za ameriške civilne svoboščine, je obsodil odločitev državnega volilnega odbora, da kandidati progresivne stranke 'ne bodo prišli na glasovnico v Illinoisu, kakor tudi državni volilni zakon, na čigar podlagi je odbor izrekel odločitev. Ameriška letalska sila v Angliji ojačana Liverpool, Anglija, 13. sept.— Dva parnika sta pripeljala 2,500 ameriških letalcev, mehanikov in inženirjev v to luko. Po izkrcanju so zasedli štiri vlake, ki so odrinili v Warrington, kjer je velika ameriška letalska baza. Naznanilo pravi, da bodo letalci odpotovali v zapadno Nemčijo prihodnji teden. London. 13. sept. — Ameriški poslanik Lfewis Douglas In francoski poslanik Rene Massigli sta sta se sestala z britskim zunanjim ministrom Ernestom Be vinom. Predmet razgovorov med njimi so bili koraki, katere naj bi zapadne države podvzele v berlinski krizi, katero je po vzročila ruska blokada zapadne-ga Berlina. % Naznanilo pravi, da bodo po-. [planiki zapadnih držav v Moskvi dobili nova navodila. Obeta se nadaljnja konferenca med njimi, premierjem Stalinom ali pa zunanjim ministrom Molotovom. Britska vlada bo morala odgovarjati na vprašanja poslancev o berlinski krizi, ko se bo parlament sestal na izrednem zasedanju. Konservativci bodo zahtevali debato o berlinski krizi in mednarodni situaciji. Washington. D. C.. 13. sept.— Med Ameriko, Veliko Britanijo in Francijo so bila izmenjana mnenja o berlinski krizi. Odločitev glede akcije še ni padla. Vodilni ameriški diplomati so konferirali v državnem departments Objavljeno je bilo poročilo, da bodo zapadne države zahtevale od Rusije preklic blokade zapadnega Berlina. Ako bo zahteva odbita, bodo pogajanja med njimi in Sovjetsko unijo pretrgana. Konference so se udeležili državni podtajnik Robert Lovctt, njegov ŠVetovalec Charles E. Bohlen, britski poslanik Oliver Franks in senator Vandenberg, nečettltk riftftka za zunanje zadeve. Domače vesti » Reprezentanti štirih držav v Parizu Diskuzije o bivših italijanskih kolonijah Dodatno k smrti člana St. Louis, Mo.—K smrti Ludvika Roshela, člana društva 107 SNPJ, ki je naglo umrl 27. avg. radi srčae hibe, naj bo dodatno poročano, da je bil star 60 let, doma iz Gobodola pn Mirni pe- Parts. 13. sept.—Repre/entan či, Dolenjsko, v Ameriki 42 let. ti Sovjetske unije, Amerike, Is Clevelaada Francija in Velike Britanije so Cleveland. - Družini Ludvik » «Janes if"uU41nf in Lillian Miklausich v Collin I P^met dlskuzij bo bodočnost Eksekucija hrvaških ustasev v Zagrebu London, 13. sept. — Radijsko poročilo iz Belgrade pravi, da je bila izvršena eksekucija 43 hrvaških ustašev v Zagrebu. Dvajset je bilo obešenih, 23 pa ustre Ijenih. Vsi so bili na obravnavi pred sodiščem spoznani za krive ci imajo sedaj besedo v Wash- špionaže proti Jugoslaviji in ob-ingtonu. Nikdar v zgodovini sojeni na smrt. Dodatna pomoč Evropi In Kitajski Washington, D. C., 13. sept,— Administracija za ekonomsko kooperacijo je sankcionirala dodatno pomoč $66,606,927 zapadni Evropi in Kitajski. Načelnik administracije je Paul Hoffman. Skupna pomoč zapadni Evropi in Kitajski v šestih mesecih je znašala $1,446,463,615. Največ sta doslej prejeli Velika Britanija in Francija. woodu se je smrtno ponesrečil 15-mesečni sinček. Smrt ga je doletela, ko je utaknil glavo med klince ograje, katero je napravil oče za varnost otroka, in se zadušil. Poleg staršev zapušča sestro, starega očeta in mater Johna in Louise Jadrlch, v Min-nesoti pa tudi starega očeta in mater Ignaca in Johano Miklau-sich. — Umrl je Nicholas Rud-man» star 66 let, doma Iz 2um-beraka, v Ameriki 50 let, član HBZ, po poklicu mizar. Zapu šča ženo, štiri sinove, tri hčere in več vnukov.—Poročila sta se Albina Urbančič in Walter Ko-rab iz Loraina, v bližnjem Painsvillu pa Emlly| Hosta In John Mohorčlč. — V bolnišnici St. Luke's se nahaja 'Rose Koren iz Collinwooda. i V bolnišnici Duluth, Minn. — V« bolnišnici St. Mary je bil zope} operiran stari naseljenec Mihael Špehar Iz Dulutha. Ravno tam se zdravi Frank Maček is Eveletha ln Val. Kozel 'iz Gilberte, član SNPJ, ki je dobro prestal ope racijo. Luka Vrhovnik z Ely ja pa se zahvaljuje za obiske. On se bo kmalu vrnil domov. , Posdrav is starega kreia Steve Skorjanc iz Indianapo-lisa, Ind., pošilja pozdrave iz Trsta čltateljem Prosveto In čla nom SNPJ. On je šstae obisk v rojstni kraj pri Gorici (pod Italijo). Išče sorodnika Antonija Novak, Aleksandro va cesta 24, Maribor, Slovenija, želi izvedeti za strica Johna Pa-racha in njegovo ženo, ki sta ži vela na 5807 ali 5801 Bonna ave., Cleveland. Želi, da se jI zglasita ali pa, da jI kdo sporoči njun naslov. Poplave na japonskem otoku Tokio, 13. sept. Časnlška agenturaKyodo poroča, da so po bivših italijanskih kolonij v Afriki. Italija je izgubila kolonije kot v vojni poražena država. Nova konferenca je bila sklicana, ker se namestniki zunanjih ministrov Štirih velesil v Londonu niso mogli zedinitl gle de bodočnosti bivših italijanskih kolonij. Ako bo dosežen sporazum na konferenci v Parizu, bo svet presenečen. Reprezentant Francije na konferenci je zunanji minister Robert Schuman, Sovjetske unije Andrej Višinski, Velike Britanije Hector McNeil, Amerike pa Lewis W, Douglas, poslanik v Londonu. Rusija in Francija sta za vrnitev kolonij Italiji pod poverjeništvom Združenih naro dov, Amerika in Velika Britanija pa še nista razkrili svojega stališča. Sklicanje konference v Parizu je sugeriral Aleksander PanjuŠ-kin, ruski poslanik v Washlng-tonu, v noti ameriškemu državnemu departments Velike protiameriške demonstracije v Berlinu Ruski general dejal, da hoče ameriški imperializem podžgati vojno. Sovjetska unija trdnjava miru Berlin. 13. sept —Cez 120,000 in odpoklic vseh okupacijskih Nemcev se je, udeležilo proti- sil. Atomska nervoznost 'se povečala Washington, D. C., 13. sept.— Atomska nervoznost se je pove čala kot posledica kongresne preiskave ruske Špionaže. Kon-gresnlk Vail, republikance lz Ullnolaa ln član odseku sa neameriške aktivnosti, fe delal, d» je možnost, da so Rusi dobili tajnosti atomske bombo. To je bilo mnenje prič, ki so nastopile na tajnem zaslišanju kongresnega odseka. Med pričami ja bil general Leslie R. Groves, načelnik atomskega projekta v vojnem času. Vail Je dajal, da u-gotovitev, ali bodo Rusi kmalu imeli atomsko bombo, ni mogoča. ameriških demonstracij v Lust gartnu, sovjetskem piedelu Bar lina, in poslušalo komunistične govornike. Ameriški oklopni avtomobili so bili na cestah v teku demonstracij, toda pripetil se ni noben incident. Demonstracije so bile uradno aranširane v spomin onim, ki so umrli v Hitlerjevih koncentracijskih taboriščih, v bistvu pa so bile odgovor komunistov nit protiruske demonstracije zadnji četrtek. Ruski general Gordejev je v svojem govoru napadel. Ameriko. Dejal je, da ameriški imperializem kuje zaroto in podži ga vojno proti progresivnim državam, katerim načeluje Sovjetska unija. General je prišel v Berlin kot načelnik posebno sovjetske delegacije. Pri biandeburških vratih, kjer je meja med ruskim in bi itskim piodeloni Berlina, so bili zbrani ruski ln britski vojaški policaji, ¿adnji četrtek so se pred vrati spopadli ruski vojaki in nemški civilisti Demonstranti so prikorakali v Lustgarten v skupinah. Nosili so rdeče zastave. General Gordejev je linel dolg govor. De jal Je, da J* rdeča armada osvobodila svet izpod hltUtrume tu da Je Sovjatlk* Unlju mi iverju trdnjava miru. "Nova nevarnost preti svetu," Ja tekel Gordejev. "Ta Je ame riški imperializem Ameriški plave na otoku Kiušu povzročila ogromno škodo. Več naselbin Je pod vodo in čez 20,000 ljudi ja brez strehe. Poplave so zehte vale najmanj 80 življenj. H00VR0VA KOMISIJA NA DELU ZA ODPRAVO DELAVSKEGA ODDELKA Vattek. ali! Washington — (FP) — Hoov-rova komisija, ki pripravlja načrt za reorganiziranje raznih vladnih agentur, izdeluje program, ki bi popolnoma odpravil delavski department. Ta skema bi razdelila funkcijc delavskega departmenta med ostale depart-mente. Ta zahrbtni namen Hoovrovc komisije je razkril tednik Labor. glasilo železnicarskih unij. Hoovrova komisija sestoji večinoma iz predstavnikov korpora-cij in vclebankirjcv. Načelnik komisije je bivši predsednik Herbert Hoover, ki je znan kot sovražnik organiziranih delav cev. Predstavniki Wall streets mi se odločili, da izvedejo svoj načrt za odpravo delavskega departmenta in pozicijo delavskega tajnika v vladnem kabinetu. Ako us i* jo. bii ta načrt podre dil delavska vprašanja brezpomembnim agencijam in oslabil važnost delavskega gibanja. Se pred razkritjem te skeme. ki jo ie objavil tednik Labor pretekli teden, je senatni odsek za izdatke v svojem poročilu jasno pokazat, da moč delavskega departmenta naglo pada Ob koncu ktau 1JH6 je delavski de partment imel 7,700 nameščencev v svojih uradih, sedaj pa jih ima le nekaj nad 3.000. Osemdeseti kongres, ki je znan kot naj reakcionaren kongres zadnjih desetletij, je udaril po de lavskem departmentu s tem, da je drasično znižal apropriaclje in tako zlomil moč departmenta. Nova določba je stopila v veljavo I. julija toga leta. Namen nazadnjakov v kongresu, da uničijo delavski depart-mont, se je pokazal tudi v tem, da so dali več moči novemu delavskemu odboru. Iaini je kon greš temu odboru dal le toliko denarja za izvajanje Wagnerje-vega zakona, da je najel komaj 692 nameščencev. Za izvajanje Taft-Hartlevevega zakona pa je z apropriacijami omogočil, da se je število nameščencev povišalo na 1.369. Na drugi strani pa se je «moh-je v obrambnem departmentu povečalo za 42.000 nad številom nameščencev, ki ao bili uslužbe-ni pred združenjem vojnega in mornančnega departmenta Moč militaristov raste, doctm m'»č in va/nost delavstva v očeh reakcije pada Odvisno Je od organiziranih delavcev, kako bodo pn letošnjih Molitvah glasoval!. Ottomar Gaschke, komunist in član berlinskega mestnega sveta, Je v svojem govoru obsojal demonstrante, ki so zadnji četrtek metali kamenja na spomenik ruske armade v Berlinu in odstranili ter poteptali rdečo zastavo. "Kdor raztrga rdečo zastavo, le naš sovražnik," je dejal. "Mi nudimo roko miru svetu, druga Ps je stisnjena pest proti onim, ki hočejo razkosati Nemčijo ln Berlin." Uniji preti odškodninska tožba Vozniki tovornih avtov vztrajajo v stavki New York. 13. sept —Organizacija delodajalcev Je zapratila, da bo vložila tožbo proti uniji voznikov tovornih avtov, včlanjeni v Ameriški delavski federaciji, in zahtevala odškodnino $3,000,000 Tožba bo vložena pri federalnem in državnem sodišču. Organizacija delodajalcev Je zavrnila kompromisni predlog urtije glede «višanja plače m IT m po) centa na urn. V stavki, ki ja ustavila dovoz živil, j« ssvo-jevanlh 9,400 članov unij«. Joseph Adellzzl, besednik or- »»»-••••-•J' n,,wljganizacije delodajalcev, Ja da-1*1 koraka* po poti,'*, dH fHt -kdJoJ proll katero Je odprl fašizem. Borba JuniU tutfkn fud(MtllMfl„ d;,MV. proti fašizmu nI bila končana s porazom nacizma, temveč se nadaljuje. To je borba med demokracijami sveta ln fašizmom. Vodilni predstavniki in glasniki demokracije so Sovjetska unija in uniji preko federalnega delavskega odbora. Slednji naj bi obtožil uniju, da se upira kolektivnemu pogajanju in ustrahuje ncunijske voznike. Unija Je že obdolžena nepošte- . - . ... , . . ne taktike nu podlagi Taft-Hart- države ljudskih demokracij. , ^^ Ameriški Imperialist! hočejo j-Jo v iUvk| odbili so ponudbo zasužnjiti svet. Zspsdna Nem čija in polovica Evrope sta postali središče novega fašizma. Žrtve fašizma bodo stale na prvi frontni liniji, ds rešijo svet pred novo fašistično nevarnostjo," Ruski general je dalje rekel, da ameriška politika pospešuje razkosanje Nemčije in Berlina Opozicijo proti tej jHilitlkl vodi Rusija čljo. delodajalcev glede zvišanja plače zu 15 centov na uro. Vojaiko letalo treičilo na tla New Orleans, La , 13. sept — Vojaško letalo je treščilo na tla in se razbilo v bližini tukajftnje-Onu je zs enotno Nem-'ga letulišča, ftest članov posad-vzpostavitev suveieuitete ke se je ubilo. KITAJSKI DELAVCI USTANOVE! NOVO DELAVSKO FEDERACIJO Hit 1er lev duh glede s sedovolletvnm ne dva prisora. ne opr<*lll»v net Hekese finančnike Miel« maria Schachte v Nemčiji In na {rfföate pokolneqe predalnik s Reoaerelts s kongresnimi preiabs vami v Washingtons Harbln. Manšurtia -- (ALN) — Ns šestem vsekltsjskem delavskem kongresu, ki m* Je vršil tuka) prvič po 20 letih, Je bila sprejeta nova ustava lil nove smernice. Vsekltojsku delavska fedetarije ime /a cil) piltegnl-tev vseh kitajskih delavcev p«xl svojo okrilje. Konvencije se le udeležilo MM» delegatov, ki zastopajo 2,850,000 delavcev. Delegacija Je sogles lio sklenila, da motu hiti glavni namen federacije ptolekiiju vseh kitajskih delavcev, končno /druženje vseh delavskih organizacij In nadaljevanji* borbe za osvoboditev Kitajske izpod jarma dlktutoija Ciang Keišeku in njegovih ameriških |»*l|»oinl-kov. Dalje Je bilo sklenjeno, ila >i» Imi federacija lauila /a mil m ilcmokierljo z ostalimi delavci sveta 'Vse kitajske unije, ki soglašalo z novo ustavo In deklaracijo, so Mlo uradno povabljene, naj se pridružijo federaciji m sodelu ji io /a dosego dol»* enih i iljev Nsjve« po/orri'isti ne konven Id j so vzbujali delegati, ki trn Vrlih na /boiovanje podtalno * ozemlja, kl je |>od kontrolo diktatorja Kaišeka Ti so lljavlii, da se bodo vsi delavci na Kitajskem pridružili delavski federa clji, čim Jih bodo osvobodila čete osvobodilne aiinade, ki jo vodijo kitajski komunisti. Ilulje so Hali zagotovilo, da bodo delavci /nali varovati Industrijske stioje pied Kalšeko vlmi Haboterji, ko se brnlo njegovi čete začela umikati v im>-tnoijohl de/ele Skrbeli bodo obratovanje javnih naprav in vlakov, kajti vse je že priprav Ijeno t a čas, ko l>o osvoliodllna aimada končno zdrobila moč domače in tuje reakcije. ftihftueh Kan, voditelj kitajske ilelevi.kc zveze, ki jo je Kal-šek i signal v (Mslialno gibanja, je i/javil, tla je glavni cilj zveze stimoglavljenje Kalšekove diktature, ki tlači kitajsko ljud stvo k (lom. Brzojavne čestitke so konven-«ijl |sislale delavske unije Is Francije m »ovjHskr Rusije ter l/ mnogih drugih držav, tako tudi mnogi delavski voditelji is A merili«. PROSVETA Ce. MM m etlo Uto. M.7I n pel ItUt — toiiiBÉii HIJS ratees im tha Untied Stalsa (except CMeege) eod mM per jeer. Cnicage and Cask Caaatf HM per I lUJi per feat, p» dein ma. »ifcep*« fcplii» la ^Jr^vrijilSlllalalJa U a slalaju. to U pfi^Ml •rtuU. will aal fea raturai, flay». po*«M. «la» will U »auw>< la im4« Ud by »«11 addxeeeed sad stamps •■▼•lap«. «i1i" ■ ■ in^mtrnmS IjlcLAovL h, noÀik nočjdbitL Zgrešena delavska politika—II Voditelji organiziranega delavstva so »e že pred meseci spustili v kampanjo s parolo, du je treba poraziti slehernega kongresnika in senatorja, ki je glasoval za Taft-Hartleyev zakon, in izvoliti liberalen, delavstvu naklonjen kongres. S tem se bo strinjal vsak delavec, ki sa zaveda, da je delavec. Prav tako se bo s tem strinjala vsaka količkaj liberalna oseba, ne glede h kateri stranki piipada, ali k nobeni. Ce bi se predstavniki unij—CIO, ADF (n neodvisnih—dosledno držali te svoje parole žirom dežele in v tej smeri organizirali svoje politične kampanje, bi najbrže lahko dvignili delavstvo in ga strnili v močno fronto, ki bi pri volitvah prišla do efektivnega izraza. Toda v realnosti vidimo vse kaj drugega kakor pa dosledno izvajanje te parole, ali pa kampanje organizirane v okviru tega cilja. Prvič so v ameriški politiki bistveno važen faktor primarne volitve, pri katerih stranke postavijo svoje kandidate. Z drugo be sedo: že pri primarnih volitvah starih strank je določeno, kakšni kandidati bodo'prišli na glasovnico pri končnih volitvah. V teoriji naj bi primarne volitve omogočile pristašem vsake legalno priznane stranke, da postavijo čim bolj "napredne" in "ljudstvu odgovorne" kandidata. V realnosti je seveda drugače. Stvarno se dogaja po vseh državah, da pri primarnih volitvah prodrejo tisti kandidati, ki imajo zu seboj strankino mašino. Zelo redko se dogodi, da prodre kandidat, ki nima podpora te mašine aH je celo z njo v boju. Zato je vet* razlogov, v katere pa se ne bomo spuščali Glavni razlog je vsekakor v tem, ker so primarne volitve, v praksi v veliki meri gola prevara, sleparija in ribarenje v kalnem. Zato se jih razen političnih koritarjev, njih pristašev in ilahte ljudstvo tudi ne udeležuje. Vse to velja tudi za jesenske volitve. Faktično so v obeh strankah zmagali pri zadnjih primarnih volitvah tisti kandidati, ki so bili postavljeni in podpirani po strankinih mašinah. Razen nekaj izjem so ti kandidati večinoma sedanji kopgresnikl in senatorji, ki niso le z veliko večino glasovali za T-H zakon, marveč tudi napravili "najslabši rekord," kakor pravi Truman. ★ Ker je to dejstvo na dlani, kako naj torej delavstvo in liberalci porazijo vse ali vsaj večino onih senatorjev In Jwngresnikov, ki so glasovali za T-H zakon in napravili tako "sijajen" rekord? Večina sektorjev sploh ne pride letos na glasovnico, marveč samo ena tretjina, kongresnlki pa vsi. S tem v zvezi naj omenimo to, ako bi organizirano delavstvo In liberalci hoteli pomesti iz kongresa vse reakcionarje in hlapce Wall Streeta, bi se bili morali z vso rilo vreči v primarne volitve in gledati, da porazijo vse one kongresnlke in senatorje okak ata-rlh strank, ki so v kongresu ali Izven delovali in glasovali proti delavskim In ljudskim Interesom. Tega seveda niso storili. Unij ski voditelji so sicer priporočali članstvu, naj se udeleži primarnih volitev in glasuje za "delavske prijatelje," toda kakšno po sebne kampanje na splošno niso organizirali. V nekaterih drža vah se je v tem In onem distrlktu to zgodilo in v treh aH štirih primerih so bili "sovražniki" tudi poraženi. Glasilo CIO je teh par primerov tudi proslavilo kot "veliko delavsko zmago." V CIO Newsu In tudi v nobenem drugem delavskem listu pa nismo čitalt o incidentu, ki se je /godil pri zudnjih primarnih volitvah v HllnoUu. V treh ali štirih kongresnih distriktih je bila s strani nekaterih unij organizirana kampanja za pora* republi kanskih kongresnikov z antideluvskim rekordom. Ti kongresnlki so seveda imeli oporo stranke Proti njim »o unije postavilo ozi roma indorsirale svoje kandidate V istih distriktih s<* je pu sku pin a korumpiranth unijaklh voditeljev povezala z Greenovo ma šlno in delovala m pora* kandidatov, ki so bili baje naklonjeni delavstvu. Slednji so bili seveda jftiraženi. Takih primerov Je običajno precejšnje število. Glas iz Warrena Warren, Or—Pošiljam vam celoletno naročnino za Proeveto, kajti brez tega lista ne morem biti. Zelo rad prebiram dopise. Nekateri prav dobro pišejo, posebno se mi dobro vidi, ker tako agitirajo za Henryja Wallacea. Delujmo vsi za progresivno stranko, pa bomo zmagali! Nične de, če pravijo, da smo komunisti, saj ti jezikači še sami ne vedo, kaj je komunizem. Tukaj imamo še dosti ljudi, ki so pod kontrolo katoliške cerkve. Nikar na poslušajmo katoliških duhovnikov. Naj še omening da rad čitam dopise Antona Valentinčiča. Le oglasi se zopet, Tone. Zadnjič sem bil v Sharonu in videl, da so tamkajšnji rojaki zelo napredni, le škoda, da so nekateri že stari. Želim tudi, da bi se oglasila v Prosveti Frances Gorenc. Ona je tudi dobra doplsnikarica in agitatorica za progresivno stranko. Tudi jaz se bi rad pogosto-ma oglasil v našem časopisu, a mi pero nič kaj dobro ne teče. Sedaj sem že tri mesece doma pod zdravniško oskrbo, a upam, da bom kmalu boljši. Na koncu pa pozdravljam vse tatelje po Ameriki, posebno pa Franka Gradiška in mojo sestro. Frank Kernlc. Stari sponoini Ker je situacija taka. kakršna je. to je da je velika večina kan didatov obeh starih strank reakcionarna, povsem protidelavska, je /a njih pora/ potrebna nova taktika, nova stranka. Ako bi vodi tel.,i CIO. ADF in neodvisnih umj hoteli dosledno izvajati svojo omenjeno parolo, b, morali organ,zirut» novo delavsko stranko ali pa *e pridružit, Wallacevemu gibanju In pod okvirjem nove stranke postaviti lastne kandidate v vseh državah in kongresnih distriktih. kjer koli *o republikami In demokrat, postavili reak ctonarnc ui anttdelavske kandidate V danih razmerah bi orga niatrano delavstvo lahko le «>ta/,ti bi J,h b»lo m »goce le, ako b, ve« irta glasovala /a kandidate progreeivne ali pa kake druge manjšinske stranke. Drugič se unijs'ki v«»dttelji niti pu ind«irsiranju kandidatov ne drže te parole. Zveza Jelez n,carskih voditeljev, k, uda)a tednik 'Labor V marsičem eden najboljših delavskih listov v Ameriki ima svoje merilo: in«lor strala je že več kongreanikov in senatorjev, ki so glas«»val, /a T-H zakon, vendar pa imaj«» "«hila r" rekord kar se t'če Jeleznlčaroke zakonodaja Tretjič so v«Klitelj, CIO »n ADF spremenili to parolo za indor sitanje Trumanove adii^inutiaoje in «iemokratske stranke k celote. Četrtič so obrnili to parolo na vsej črti za boj proti Walla ceu in novi pnigtestvni stranki -proti tisti stranki, katera edina nudi delavstvu prilik«« ,n možnost /a poiai reak« ,jf M notica pomolsktk delavcev v San Franclacu posluša unijake vcdltelje. ki eo nasnanill laid volitev sa oklic stavka proti perobrod nlm družbam sa povišala meeda ln boljše delovne pogoja, stavki Je savojavanlk čas 30,000 članov Longshoremens b Ware-kousemen's Union CIO In drugih unij CIO. Yetfngstown, O. — Pred tedni e Milan Medvešek v svojih "Časovnih komentarjih" omenil Kranjsko slovensko katoliško jed noto, kar mi je priklicalo v spomin, kako sem pristopil k SNPJ. Meseca maja 1. 1913 sem dospel v Youngstown, h koncu atega leta pa sem že dobil iz starega kraja mojo izvoljenko in se takoj oženil. Takoj po svat-bi sem dobil na stanovanje in hrano slovenske fante. Eden izmed njih je bil član SNPJ. V začetku I. 1914 pa sem omenjenemu rojaku Antonu Blažiču dal dolar s pripombo, naj me pred-aga v društvo št. 49 SNPJ, ki Ima še sedaj svoj sedež v Girar-du, O. Pri meni na stanovanju pa sta ailu tudi brata Josip in Peter Vovk in svarila sta me, naj ni-lar ne pristopim v tisto društvo, češ da je socialistično, nato m sta priporočila njuno društvo KSKJ. Sam pri sebi sem si mislil, da ona dva, stara Amerikan ca, že vesta, kaj govorita, in pri atopil sem h KSKJ. Leta 1918 pa smo bili člani pri velikonočni spovedi in na prvi seji po spove di je neki član predlagal, da bi vsak dal $1 duhovniku, ki nas je izpovedal. Predlog ni dobil dosti glasov, nakar je prišlo do ponovnega glasovanja. Jaz sem vstal in izvlekel dolar iz žepa ter ga položil na mizo. Uradnik pri mizi pa me je vprašal, kako se pišem, tedaj pa sem mu odgo voril, da ve za moje ime, saj pri meni stanuje. Po seji sem šel domov ln se nikdar več vrnil na sejo, pač pa sem zopet dal dolar dotični osebi, da me je ponovno predlagalu v društvo 49 SNPJ. Zgoraj omenjeni Josip Vovk Je že mrtev. Doma Je bil nekje od Metlike Naj še opišem, kako sem poto-val s posredovanjem neke an gleške družbe v Ameriko. To Je bilo I. 1013. Z menoj sta pot o val, tudi dve brhki Slovenki, doma z Dolenjskega. O kaki ljubezni ni bilo govora, ker sem al že izbral itvoljenko. Vozeč se po Angliji, smo izstopili u enega vagona in se presadil v drugega. Ker pa je bil ta vagon hitro ppln, me je kondukter oddelil v drug voz med same tujce, Niti besedice nisem razumel, zato mi je bilo tilno dolgčas Po dolgi vožnji pa se je vlak ustavil, da srno ae malo okrepčali, j ar pa sem hitro /grabil kovček in letel v vagon, kjer sta se vozili omenjeni Slovenki, Potožil sem jima, da mi je zelo dolgčas med samimi tujci. "Prav ti je, zakaj pa ae nisi naju držal," mi je odgovorila ena de-dat. Povedal sem ji, da sem že bil. v dotlčnem vozu, a ker je bi-o notri picveč potnikov, me je kondukter premestil v drugega. "Kondukter bo zopet prišel naokoli," mi je dejala druga prijateljica, "zato je najbolje, da se skriješ pod klop." Nasvet sem poslušal in se «kril pod klop, dekleti pa sta me zagrnili s širokimi krili, ko pa je sprevodnik odšel, sem prilezel zpod klopi. Ako sta dotični Slo«* venki še živi, bi me zel<* veselilo, če bi se oglasili. Ladji, s katero smo skupaj potovali, je bilo ime Adriatic, V New York smo dospeli 19. maja 1913. Moj naslov: 264 N. Watt st., Youngstown, O. John Koslevchar. Wallace. Delavci bodo torej tudi lahko volili za Wallacea, če bodo hoteli. Ampak Henry Wallace j« tudi za kapitalizem in njegovo politično vlado, kajt slišal sem ga sam na radiu, ko Je v svojem govoru rekel, da je za "progresivni kapitaliaem" Kapitalizem je pa kapitalizem in nič drugega, in kapitalizem za delavce enostavno pomeni mezd no sužnost, Wallace or no Wal lace. Tukaj sem napisal resni po in če kak delavef tUga rioče verjeti zdaj, bo pa moral verjeti pozneje, ko ga bo bičal kapi talizem in mezdna sužnost. Poleg kapitalističnih strank bo pa na glasovnici tudi politična stranka razredno zavednih de lavcev, a t r a n k a znanstvenega marksističnega socializma — So cialiat Labor Party. Ča#oViii komentarji MILAN MEDVEŠEK Berlin sopat straši . . . Nekdaj mogočni Berlin, v katerem so zadnjih sto let arogantni Nemci kovali načrte za zasuž-njenje Evrope, v prvi vrsti slovanskih držav, zopet straši svet. Toda danes v njem ne rožljajo ^unkerji in ne nacisti, Hitler se ne dere po radiu z grozečim glasom, nemško vojaštvo ne razkazuje bahavo svojo moč, pač pa se v tem pred vojno tretjem največjem mestu na svetu krešejo med seboj Rusi in Američani, skušajoč drug drugega izmanev-rirati, izHniti iz tega velikega okostnjaka, ki pa je kljub temu važno strateško in železniško frižišče v osrčju Evrope. Ali bo izbruhnila vojna radi Berlina? Najbrže ne. Danes niso pripravljeni riskirati vojne ne Američani in ne Rusi, zato bo prišlo med njimi vsaj'do začasnega kompromisa, kljub temu, da prav sedaj kaže, da se bodo Američani in Rusi vsak čas zares spoprijeli. Trajna vrednota niso ustvarjena preko riočil Hitrica ni nikdar dobra, to se pravi, da delo, ki je izvršeno v kratkem času, ni navadno dobro izvršeno. Prav tako ne pesem ali1 pa povest ali pa—navaderrdo-pis! Prave vrednote, te ali one vrste, niso ustvarjene čez noč, marveč v potu ustvarjalčevega obraza. Da bi to dejstvo veljalo tudi najti Heleno Sedlar in Franka A. Spofarja. .Ako bi kdo vedel, kje živita, ali pa če sama čitata te vrstite, se naj zglasita pri Ameriškemu rdečemu križu, 529 S. Wabash ave., Chicago 5, 111., telefon Wabash 7850, priključek 397. Rdeči križ. Koncert mladega HrvaŠkega violinista ' < Cklcago.—V nedeljo, 26. septembra, bodo imeli čikaški Jugoslovani priliko slišati talentiranega hrvaškega violinista Borisa Zlaticha, ki bo imel svoj Tudi ta koncert v Hrvaškem domu v S. Delavci in volitve Walehvtlle. III.—Ne bo dolgo, ko bodo delavci zopet volili. Da bodo volili, rečem zato, ker delavcev je 90 odstotkov, kapitalistov je pa samo 10 odstotkov. Kapitalisti torej ne morejo nikogar izvoliti za predsednika Združenih držav in nikakštio vlado, ker jih je premalo. Katerega moža pa bodo delavci Izvolili za predsednika Združenih držav in kakšno vlado, tega ne vem. Vem pa za gotovo, če bodo ponovno izvolili kapitalizem in njegoyo politično vlado, da bodo delavci ostali še naprej mezdni sužnji kapitalistov. Ni potrebno, da bi delavci volili za republikance ali demokrate, če hočejo voliti sa kapitalizem, kajti na glaaovnicl bodo ie druge stranke, ki ao tudi za kapitalizem in njegovo politično vlado. Na glasovnici bo tudi stranka prohibicije. in delavci bodo lahko volili ze prohibicijo. če bodo hoteli; na glasovnici bn tudi stranka Normana Thomasa. in delavci bodo lahko volili za bur foa/ne ref«»rme, če bodo hoteli. Mogoče bo še kaka druga stranka na glasovnici, ki je tudi za kapitalizem in njegovo politično vlado. Na glaaovaici bo tudi progreelvn;» stranka, katere predsedniški kandidat je Henry sovražniki," jr v dani situaciji edina druga alternativa, da bi podprli aocialiatlčna stranko, ako načajo progresivna. Seveda jp za kaj takega še manj možnosti Thomas , sicer tudi kaoierva tivni in reakcionarni unijskl voditelji dane« bolj cialaj«. naga Wal lacea. ker tudi <>n krepko priliva k rdečemu strašilu ln mrsli vojni. t«»da indorstrall ga na bodo m lomiti kopja ra nJ**ovo «tranko stranka ima svoj program, ki zahteva, da se morajo kapitalisti brezpogojno podati in da mora biti politična vlada odpravljena in nadomeščena z industrialno vlado. Predaedni&ki kandidat socialistične delavske stranke je Edward A. Teichert, podpredsedniški pa Stephen Emery. Če bi delavci sprejeli program socialistične delavske stranke; njeni kandidatje bi zasedli politične stolčke samo tako dolgo, da bi proglasili politično vlado odpravljeno in tako izpolnili voljo volilcev. Za tem bi šli takoj domov in v industrije na delo. Od tega časa naprej bi vzela vso oblast v svoje roke socialistična industrialna unija in delavci bi vladali v industrijah. Delavci bi izvolili vse delovodje v vsaki industriji in iz vsake industrije bi izvolili svoje zastopnike v vselndustrialni kongres, kajti političnega kongresa ne bo več. Ti zastopniki pa se ne bodo bavili s politiko, kakor to delajo politikarji v političnem kongre-au, temveč s produkcijo in distribucijo in tako bodo indlrekt-no prispevali k produkciji, kar pa politikarji ne delajo. Vlak od delavcev izVoljen zastopnik pa bo podvržen odpoklicu, če bi pravilno ne opravljal avojoga posla Od dalavcav bo torej odvlerio, kar si bodo izbrali, če al kodo izbrali kapitalizem in njofnvo politično vlado, bodo oataii še vnaprej mezdni suJnJi kapitalistov. Ca ai bodo izbrali pa eocia-lizem in svojo indusrtrialno vlado, bodo imeli pa efcanomak" svobodo Kar ai'bodo Izbrali, to bodo tudi imeli in čt si kod o izbrali kapitalizem in maadno soi- Teoretlčm») čeprav je *avila daleč na desno. Toda sigurno je. da bi tudi s pod nudi to prilik«» v nekaterih dt/avah m kongresnih'«liatrtktlh tudi puanjem Thomasove stranke več dosegli kakor bodo s podpira-soeilllstična franka / Normanom Thomasom na čelu S .ter* njem Trumanove stranke, katero ,ma Wall Street prav tako v za mislimo reci ako bi v«*lite»j» CIO in ADF re» h«.teli "kaznovati kupu kak«»r ima republikansko. Chicagu. Boris je komaj star 18 let, a že slovi kot eden najbolj nadarjenih violinistov v Ameriki. Do sedaj je nastopil že na mnogih koncertih po vsej Ameriki in kritiki so se vsakikrat divili njegovemu preciznemu, umetniškemu igranju na violino. Mladi umetnik je nastopil tudi že v sloviti Camegie-dvorani v New Yorlcu, v kateri koncertirajo samo največji umetniki. imi. nihče Brown. noel, si bodo krivi drugi Poizvedovanje Rdečega križa' Cktcagfe- Sorodniki ta Kvro pe ao ae obrnili na naš urad Rdečega križa, da bi Jim pomagali BorU Zlatick Mladi vlrtuoz se je povzpel tako visoko v glasbenem svetu v prvi vrsti zato, ker je priden, vztrajen in talentiran. Druge narodnosti dajejo priznanje mlademu umetniku, zato je več kot pravilno, da mu damo tudi mi pogum na njegovi poti, ki vodi v vrste velikih violinistov, Da je Boris res izredno pridan priča tudi dejstvo, da je vstopili v srednjo šolo Čikaške univerze z 12 letom, po šestih letih pa je prejel nas k v "Bachelor of Phiioeophy.** Kakor že omenjeno, bo mladi umetnik nastopil v nedeljo. 2S sept, v Hrvaškem domu v S Chicagu Vstopnina ja samo $1 Vstopnico Uhk<> rezervirate, ako pokličete BUT 0081, Odbor. za ustvaritev trajnega svetovnega miru! Po j^rvi svetovni vojni so bile tako Mcoč č*z noč podpisane mirovne pogodbe, a*bile so kmalu pogažene, nakar je sledila še hujša svetovna voina. Ta mesec so že- potekla tri leta, odkar so Japonci podpisali popolno kapitulacijo, a vzlic temu še danes niso podpisane mirovne pogodbe za Nemčijo, Japonsko in Avstrijo, poleg tega pa je na dnevnem redu še mnogo drugih nerešenih zadev, radi Katerih se zavezniki krešejo med seboj že od konca vojne do danes, vendar pa še niso našli prave poti do pravega sporazuma. Morda pa bo še vse to rodilo dobre sadove, mogoče bo prav po tej str-rhi poti ustvarjen trajen mir. Da bi se ta želja spremenila v dejstvo! Ho) mad KattUkiarmo ln Jtigo- , slavijo nekoliko polagal Zadnje čase je videti, da so se rtialo pomirili razburjeni duhovi v vzhodni Evrdpi, oziroma v dr-žavah za "železnim zastorom". Ali bo Ždanova smrt ugladlla pot do sporazuma med Komlnformo ih Jugoslavijo? Ali je bil on kriv tega spora? Nekateri poročevalci tega čudnega spora, med rtjimi Alexander KendiHck, trdijo, da je bil Ždanov tisti, ki je začel ta boj in da je s terfl naredil največji pogrešek v vsej svoji politični karijeri. Ti žumali-sti tudi menijo, da Imajo «iedaj sovjetski voditelji lepo priliko za poravnanje tega spora. Pisec te kolone se ne more sklicevati na nobene "zanesljive vire", kakor se novinarji tako radi sklicujejo, prav tako ne 2na iztresti iz rokava kakšnega načrta, ki bi odrešil svet. V zadevi spora med Komlnformo in Jugoslavijo pa ve, da ao bile neka- -tere obdolžltve Komlnforme silno fantastične, na primer, da Jugoslavija podpira "kulake", ali, da so komunisti drugih dežel prav toliko doprinesli za poraz nacifašistov kot jugoslovanski. To ve, kaj pa je bilo, odnosno jo v ozadju teh obdolžitev, pa ne. In še nekaj ve! Ako bi prišlo do civilne vojne med jugoslovanskimi partizani, ki so prelil! toliko krvi za osvoboditev svoje domovine in se izkazali poleg Rusov največji junaki v zadnji svetovni vojni, bi bila to največ- ia tragedija, ki je še kdaj zadela ;akšen narod! Tega boja se najbolj vesele sovražniki Slovanov in pa slovanski ubežniki, kateri sanjajo o zlatih, davnih časih, ko tak' "luŠ-no" je bilo . . . Toda, če bi bili vsaj malo realisti, bi danes lahko že spoznali, da se za njih ne bodo nikdar več povrnili tisti zlati časi, pa četudi bi prišld do vojne. Kreki, Gabrovški, Rož-mani, Radice so na vekomaj odigrali zi staro domovirto. Svet gre kljub vsemu temu kadsu naprej, ne nazaj! Udajati se iluzijam, da bo Stric Sam zarožljal sabljo ln vzpostavil ubežnike na oblast, je največja nerealnost. V slovanskih državah ne bo nikdar prišlo do takih prevratov, da bi ti ubežniki "pasali" v njih okvir. Zato pa bi bilo najbolje za te fante, da bi se sprijaznili s položajem kot v resnici je in se oprijeli kakšnega koristnega dela, mesto da v tujini sramotijo in rovarijo proti svojim lastnim bratom in sestram. Komunizem Je saplsan Pogubi ... V Italiji živi duhovnik Lombard!, kateri je pred kratkim izjavil nekemu ameriškemu novinarju sledeče: "Komunizem je obsojen pa smrt . . . Rusija bo padla! Kristus bo zopet nazaj pridobil tiste milijone ljudi. Ce se bo to zgodilo z vojno, ne vem. Prepričan sem. da se bo uresničilo prerokovanje Brezmadežne Marije, ki sa je prikazala v imenu Boga v Patini na Portugalskem skupini Otrok m }im dejala, naj molijo in obžalujejo svoja grehe, nakar bo Rusija rešena komunizma H Ta duhovnik prav tako "far-ba" nemega sebe. kakor se far-bajo ubežniki, ki mislijo, da jih bo rešil Stric Sam SIBIRSKA BREZA Sava Koževnikov Starinska U««»da )• poatala tiva raanlca I. Iz davnih časov pripovedujejo o Sibiriji, da tod svoje dni ni bilo belega lesa in da se je breza naselila v Sibiriji isti £as kakor ruski ljudje, frekaj let po prihodu Jermaka Timofejevica, zavojevalca Sibirije, so na bregovih Irtiša iznenada začele rasti bele breze. Dotedanji sibirški poglavar Kučum je zapovedal svojim ljudem, naj posekajo to drevje. Toda kjer koli so podrli eno samo brezo, jih je kmalu zraslo iz zemlje kar po več. Ruski zavojevalci nove zemlje, s katerimi so prišle breze, so se naselili na gozdni strani, kjer venomer šelestijo vetrovi. Postali so lovci. Zelo so se jim prikupile temnozelena cedra, srebrni-kasti macesni, zvonkošumeči bori. Ampak njihova najgloblja ljubezen je prej ko slej veljala brezi. Kadar se jim je zljubilo zapeti, je v njihovih srcih vznik-la pesem o beli brezi z zelenimi lasmi. Ob pomladnih praznikih so krasili ulice sibirskih vasi z brezovimi vejami. Ob koncu tedna so dekleta zahajala v brezove gaje, spletala venco, okrasila z njimi belostebelne lepotice in rajala okrog njih v kolu. Breze so rasle okoli vasi, na prisojnih pobočjih, v tajgi pa jih dušil smrekov les. Sto in sto tisoče kilometrov daleč se je razprostirala mračna tajga. In Šibi rci so spletli legendo o svojem najljubšem drevesu. Ta legenda je pripovedovala, da «o se breze nekje v srcu Sibirije razrasle v velikansko belo tajgo. Njih debla so se napila soka nove zemlje in ne puščajo v svoje sončne gaje ne sencoljubnih Jelk, ne mračnih hoj. Th svobodni sibirski veter brezskrbno pošumeva v veselem brezovem vejevju. Ampak to je bila legenda. Znanost je ugotavljala drugače. Tomski ¡znanstvenik P. N. Kri-lov, odličen poznavalec sibirskega rastlinstva, je trdil, da breza v Sibiriji ne zajema velikih ploščin. V tajgi raste zgolj kakor pepelčlea na gozdnih" pdgbrlščih. Potem pa so okrog pogorišč vnovič razraste smrekov gozd in zaduši brezo. Mnogo "znanstvenikov in raziskovalcev se je mudilo v sibirskem gozdovju, a nobeden od njih ni našel večjih površin belega lesa. Sleherni izmed njih je trdil, da živi breza v tfemnem morju tajge le poredkoma nalik kukavici, ki nima svojega gnezda. Ne, učenjaki v Sibiriji niso n*-šli bele tajge. Pa saj je tudi niso iskali. Iz brezovega lesa so Sibirci tesali kambe in oljnice. Mar je za to treba kaj mnogo brez? Leta 1930 pa je bilo potrebno mr.ogo brezovega lesa. V Tomsk je prišlo naročilo: brezov les nujno potrebujemo za furnir. Gozdni inienirji-taksatorji sc^li v tajgo. Na piko so vzeli brezove gaje v PfTfulimju, na razvodu Oba in Jeniseja ter v Narimu. Prišli so do tja, kjer se pričenja tundra, nikjer pa niso našli prostranih brezovih gozdov. Bela tajga je živela zgolj v legendi. Pa so nastopili usodni časi. Na zapadu Sovjetske zveze so se nabrali črni oblaki. In tedaj se je iznenada sama razodela bela tajga. To pa je bilo takole: II. Leta 1939 so s tomskega aerodroma poletela nad sibirsko goz dovje letala, majhna, lahka leta la "U-2". V kabinah so sedeli gozdni raziskovalci - taksatorji. V le talu, ki je poletelo v sever-no-vzhodni smeri od Tomsk«. je letel inženir Georgij Vasiljevlč Kri lov, sorodnik pokojnega uče njaka Porfirija Nikltiča Krilova ki je bil trdil, da v Sibiriji ni kjer ni prostranih brezovih gozdov. To je bil nenavaden razisko- no kakor po reliefnem zemljevidu. Gozdovje je bilo obsijano od sonca vse do tal. Jelke so iztezale na kvišku svoje ostre vršičke in so kakor dekleta v kolu razpustile svoja, krila. Cedre so razbohotile svoje temne in košate kupole. Zdajci pa se je razgrnil pred očmi raziskovalca kodrast svetlozelen val. Bolj in in bolj se je bližal letalu, naraščal in se razivcA v nedogled. Velikanski brezov gozd! Kri-lov si je priravnal naočnike in pripravil zvezek. Sedemdeset odstotkov brez. Sedemdeset! Da, to je tista bela tajga! Krilov ni Umaknil oči z velikanskega gozda, vneto je zapisoval: deset, šestnajst, šest in trideset. Osemdeset odstotkov! Svinčnik so mu je zlomil. Pa saj mu ni bil več potreben. Pod krili letala se je v nedogled razgrinjala sama breza .. . Bela tajga! III. Velike ploskve brezovih gozdov pa so po sreči našli tudi drugi taksatorji na tem raziskovalnem poletu. Le koliko je teh, brezovih gozdov? In kakšni so? Mar šo uporabni v tisti namen, ki si ga je zastavila država? Vse to so morali ugotoviti raziskovalci-taksa-torji. Na pot je šlo deset odprav. Brigada, ki jo je vodil Soboljev, se je peljala do vasi Kolomino na parniku. Njen sestav je bil, navaden: taksator—načelnik brigade, delovodja, dva drvarja in tabornica. Vasica Kolomino stoji na robu tajge. Tik za njo se razgrinja-gluho gozdovje. Brigada je šla po gosje: prvi je stopal So-boljev, za njim po vrsti ostali. Pod nogami je pokalo dračje, di- šalo je po ribezu. Pot ni bila lahka. Kmalu so se pričeli polomki, od viharjev podrto drevje, gozd je potemnel. In potem je sledilo obilo skoraj neprehodnega gr-mičja. Pod krošnjami jelk in hoj se je razgrinjal polmrak, drevesno lubje je bilo vse ople-teno z bršljinom in lišajem, z vejevja so se spuščale k tlom dol ge sive kite srobota. Tišina je bila taka, da je pozvanjalo v ušesih. Raziskovalci so šli in šli in pred njimi se je venomer širila gluha tajga. Se dolgo bi se bili prebijali po neobljudenih divjih globelih, ko ne bi bili povsem slučajno naleteli na majhen zaselek. To se je zgodilo tako ne pričakovano, da so raziskovalci kar ostrmeli, ko so zagledali tri bajne. Iz ene je stopil velik možak. In ta možak nikakor ni bil zgo voren. Le to je povedal, da ga kličejo za Tihona Iljiča. Ko so nta raziskovalci razložili, česa iščejo, je možak vtaknil krajec hleba pod pazduho, pokimal in ubral smer proti zapadu. Razis kovalci so stopili za njim. Steza je bila ozka in se je komi^j opaž no vila med kopami, gnijočimi debli in štori. Na zamočvirjenih krajih je steza izginjala pod nogami, pod škornji je čofotala voda. Dolgo so šli. In ko je Soboljev pravkar hotel odrediti počitek, je vodnik obstal in spregovoril besedo, prvo na vsej poti: -Poglejte! . . . Kakor da bi odrezal tajgo: tu je bil konec igličastega gozdov-ja, korak dalje se je pričenjal beli brezov gaj. Da, kakšen brezov gaj! Breze ao stale naltk belim velikanom, visoko proti nebu so dvigale svoje upognjene veje Tako visokih brez Soboljev še svoje žive dni ni vedel. Breze, visoke po šest in dvajset do trideset metrov. Od sive davnine stoj«», tukaj breze. In sto in stoletja šelosti tod igravi veter, se bori z debli in naj jih še tako napada—zlomiti jih ne more. Da, to je tista legendarna bela tajga, ki živi že od davnine v Sibiriji. Raziskovalci so izmerili ploskev brezovega gozda Naraču Enako tajgo je našel blizu rečice Bakčare tudi taksator Qku-lov. Taksator Bragin je na svoj zemljevid vrisal brezgov gozd v obsegu pet in šestdeset tisoč hektarjev. Okoli štiri sto tisoč hektarjev brezovega lesa je našlu celotna ekspedicija v prvem letu. Raziht kovanje se je nadaljevalo še drugo in tretje leto. Sedem sto tisoč hektafov brezovega gozdov-ja, o katerem je govorila zgolj legenda, so odkrili za domovino. Legenda o sibirski beli brezi se je izpolnila. Legenda se je preselila v življenje, ker se je hranila z živimi sokovi človeške domišljije. IV. V bele gozdove so se napotile brigade gozdarjev in drvarjev. V brezovih gozdovih so zrasle majhne začaane tovarne. Ravnatelijesnpprometnega gospodarskega zavoda Vasilij Iva-novič Golikov je prvi organiziral takšno tovarno. Njena naloga je bila tesati plohe za puškina kopita, avtomatično orožje in za smuči. Kako naj bi jih obdelovali, tega iz početka nihče ni vedel. Pa so prispeli tulski orožarji, izkušeni mojstri. Ampak oni so obvladali le končni proces izdelale— obdelavo že na pol obdelanega lesa. Drvarji pa so poznali samo svojo prvo nalogo—kako in kakšen les je treba podirati. In tedaj se je zglasil pri Goli-kovu tesar Inocencij Kuzmič Beltikov. Pazno si je ogledal nakopičena debla, zavreščal s svojim staričevskim glasom proti voznikom, ki niso prav nalo-žili lesa, potem zamrmral nekaj pod nos, vzel sekiro, pregledal, kako so debla nažagana in zasekal križce. Odstopil je za tri korake, si spet nekaj zamrmral pod nos, potem odsekal ploh, naglo obtesal grčavi del in potisnil čepico na zatilje—tako je storil vselej, kHdar se je lotil dela. V nadaljnjem so ljudje videli samo to, kako urno je treskala sekira in kako so frčale iveri. Starec je bil v zanosu in si ni dal odduška. In ko je sekira obse-kala les in je starec prvič dvignil glavo, so vsi zagledali v njegovih rokah puškino kopito. Belo gladko kopito ni bilo no za centimeter krajše ne za milimeter debelejše kakor treba. Tulski puškarji so kar razprostrli roke. A Inocencij Kuzmič Beltikov je že vreščal nad vozniki, ki so lenarili ob deblih: "Vas bi bilo treba po smrt poslati! Poženite, poženite!" Stari Beltikov je potoval od tovarne do tovarne in učil delavce, kako je treba te*ati les za orožje, kako skoblati smučke. V eni izmed teh tovarn pa je sam Inocencij Kuzmič ostrmel. S poseke so pravkar pripeljali debla. In ta debla so bila kakor povsod in vselej eno lepše, drugo slabše, le s skrajne poseke so pripeljali debla, ki je bilo drugo leoše od drugega —Ih, to ti Je mojster!—se je navduševal Beltikov —Koga pa mate tu med drvarji? In so mu povedali. Ta drevesa je podrl Tlhon Iljič Prohorov. Od tega dne sta začela oba starca delati skupaj. Prvi je podiral breze, drugi Jih Je obdeloval, Poseka se Je širila, tovarna se jc preselila v ta kraj in oba mojstra sta bolj in bolj prodirala v brezov gozd. za sestavne dole strojev, ki morajo hiti posebno trdi. » Sibirska breza dajo najboljši furnir, Sibirska brez dije smuči, ki so lahke, «ibko In urne kakor sibirski veter. In v vsem, kar da sibirska breza, jc železna jedrina dežele, na kuteii je zrasla, pa neuklonjivi značaj tistih mož, ki so sibirsko brezo odkrili in jo obdeluli.—r. Albert J. Fltsgereld. predsed nlk unije United Electrical. Radio fc Machine Workera CIO. kale kopijo unljako ustave članom kongresnega odaeka. ki preiskuje "komunistično aktivnosti ' v njegovi uniji. Unljaka ustsvs Jamči enako pravico vsem članom« no glede na raoo. iptfl aH politično prepričanja. Leto za letom so rasle nove tovarne. Iz bele tajge so v neskončnem toku hitele na fronto kopita za pu^ke in avtomate, les za oblogo pUškinih cevi ln za prvovrstne sniučko. Sibirske brezo so stopile v prvo fronto domovinsko Vojne. i, v. Zdajle, ko pišem te vrstice, stopa Tihon Iljič v Čulinski tajgi bržda po novem brezovem gozdu, strogo ogleduje breze in izbira: "Ta velja, ta ne!" Nestrpni, zadrti Inocencij Kuzmič pu teka voznikom naproti in vrešči s svojim starčeyskim glasom: "Vas bi bilo treba po smrt poslati! Poiurlte, požurite!" Georgija Vaslljevlča Krilova, ki je v vojnih letih vodil raziskovanja po brezovih gozdovih, som srečal v Novosibirsku. Zdaj deluje v zapadnosiblrski podružnici Akademijo znanosti in pišo znanstveno razpravo o brezi. Pravi, da te vrste brez, ki rasto v beli tajgi, znanost še ni poznala. Pomotoma so jo imeli za puhasto brezo. To jo nova vrsta breze. Krilov jo imenuje "sibirsko brezo". V lotih domovinske vojno je dala bela tajga domovini milijone kopit za puške in avtomate, za smuče in za letalski furnir. Za oblogo orožja ni bilo boljše-gu lesa kakor sibirska breza in ni bilo bolj lahkih in prikladnih smuči kakor iz sibirske breze. Vojno nevihta je odgrmela, toda potreba po brezi se ni zmanjšala. Sibirska breza jo slej ko prej v sprednji fronti- zdaj jo v sprednji fronti gospodarsko izgradnje. Na bromovih Čulime in Veliko Jakso v Cul muki tajgi rastojo prav tako kakor v voj-njih letih tvornlce smuči, furnirja. puškinih kopit. Nalagajo jih na ladjo in pošiljajo v Tomsk. In potem potuje sibirsku breza po vsoj sovjetski domovini. Njena železna čvrstinu se vključuje v industrijske mišice sovjetskega gospodarstva. Sibirska breza nadomešča železno drovo bakout, ki raste na obalah Tihega oceana. Iz sibirske broze, stisnjene pod velikim pritiskom, i/.gotavljajo tekstilne čolnlčke Iz sibirske broze izdelujejo opornike za konstrukcije mostov, Akademski svet FLR Jugoslavijo Jo naziv vrhovne znanstvene ustanovo, ki Jo bila nedavno osnovana na podlagi posebne uredbe zvezne vlado in za katero so dalo pobudo Srbska akademija znanosti v Beogradu, Jugoslovanska aku-domija znanosti In umMnosti v Zagrebu in Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Sedež akademskega sveto jo v Beogradu. Njegova naloga bo, vskluditi in usmeriti znanstveno delo naših akademij, izražati mnenje o znanstvenih problemih. načrtno voditi skupna znunstvona raziskovanja, ustanavljati skupni znanstveno ustanovo in zvezni vladi predlagati ukrepe za izpopolnjevanje znanstvenega dola in odpravljanje napak v tem delu, pa tudi ukrepe v zvezi z vzgojo mladih znanstvenih kadrov. Svot bo imel I predsednika, sekretarja in določeno število članov, Vsuku uka-demija bo volilu vanj najmanj po tri zastopnike in po dva namestnika, katerih mandati bodo trajali po tri leta, Cluni sveta bodo iz svoje sredo volili predsednika in sekretarja. Svot s» bo sestajal po potrebi, najmanj pa trikrat na leto. V Proevotl so dnevne svetovne ln dolarsko vesti. All lik čltsts vsak dani DELAVSKE UNUE DANES (SadnJI od »svile ds?0|ih člankov s «fodovl^l daU**hsga «Ibanja v Ameriki: msterljsl la podstkov delavske«e dspartmsntaj Organizirano delavsko gibanje v Zod. državah, kot obstaja danes, sestoja i i avtonomnih parodnih in mednarodnih unij, krijoč različno stroke, poklice, profeslje in industrije, katere so spet organizirane ozir. sestojajo is lokalnih unijskih organizacij delavcev. Večina teh narodnih in mednarodnih unij je pridruženih bodisi Ameriški delavski federaciji alt pa Kongrepu industrijal-nih organizacij. Število takozya-, nih samostojnih unij, vključivšl mnogo želozničarske in državnih delavcev, ne spada k tem federativnim «vezam Nqkatere krajevno unijo ao direktno pijklju-čqno ali včlanjene pri ADF ali CÍO, dočim Je pretežna večina včlanjena potoni narodnih ter mednarodnih unij, v katerih krog spadajo posamezne krajevno unije nqzvanr 'Wals" in označeno s številkami, kot recimo: Krojaška unlju št. (I ADF. Poglavitna briga mednarodnih unij in njim podrejenih organizacij jo, da ščitijo in skušajo doseči izboljšanje delavskih razmer v območju njihovega do-lovunju, strokovnega ali industrijskega. V tu namen so tudi organizirani razni unijski krajevni, okrožni in slični odbori. Mostno ^n državno skupine ADF ln ,CI0 se ukvarjajo več s zakonodajnimi, političnim in industrijskimi zadevami. Splošno smernico obeh, AbF in ClO so določajo na rednih konvencijah, katerih se udeleže dologatjt pravilno priključen|h ali včlanjenih unij. Mod konvencijami Je oblast v rokah Izvoljenih uradnj-kov ter eksekutivnega odbora izbranega iz priključenih unij, , Navada med ljudmi je še vedno, da se govori o strokovnih in industrijskih unijah, čeprav je v masni industrijski produkciji tako malo razlike v tem poglo- Primorske vesti Glas svobodnih istrskih ¿ena V Kopru so je sestal okrožni plenu m Protifašistično slo*msko italijansko žensko zveze za istrsko okrožje. Plonum jo ugotovil, da je vodstvo Protifašistične slovansko italijansko ženske zveze prešlo na stran Vidalijevlh frakcionnšev in da skuša to vod stvo odvrniti žene Tržaškega o-zemlju s poti dosledne borbe proti imperializmu. Okrožni ple-num obsoja to ravnanje, prav tako tudi delovanje nekaterih članic okrožnega odbora za Istro, ki so so pridružile razbijal-con» demokratične enotnosti. Za radi toga je plenum izključil pet članic iz okrožnega odbora Protifašistične slovansko Italijanske ženske zveze za istrsko okrožje ter izvolil drugo tovurišice na njihovo mesto. Plenum Jo odražal tesno enotnost In sklenje- nost zavednih istrskih žena. • Gorica izumrlo mesto Nemogoča razmejitvena črta med Jugoslaviji) In Italijo je pahnila Gorico v obupno stanje. Vsi gospodarski stiki z. zaledjem so prekinjeni, Gorica je pusta, zapuščena, izumrla. Trgovine in gostilne zevajo od praznote. Go vora je bilo o prosti coni. Mi rovna pogodba z Italijo vsebu je namreč določbe, da ae bo raz vijala meri Gorico in zaledjem valni polet Za rečico Veliko ¡nali so tri tisoč tri sto in štinde Jukso je obzorje iznenada po-tomnelo. Nato je postalo temno-modro Krilov Je segel po svinčniku. Da poglej, približuje se juksinska tajaa To je ena izmed temnorodnih tajg. ki pa že postaja temnozelena. in zdajc» ao razgrinja pod letalom košato raznobarvno valovje. Krilov je poprootl pilota, naj spusti letalo nekoliko niže da se bn^lahko raz sel hektarov Napravili so prve poizkuse, Posekali so prvo dre vo. drugo, tretje. Hi ga razžaga II. In je bilo drugo boljše od drugega Iz narlmskih gozdov je prispelo v Tomsk veselo sporočilo Potem je prišlo sporočilo delegacije. ki jo je vodil teksstor Fadejev Ob reki Kengl je odkril belo tajgo, ki obeega pet in gledal pn gozdovju tako razlnč- »dvajaet tisoč hekterjev r New Yorku ao saataekall eoeatkl tovornik avtov, člani unije ADP. Na lovi, člani nssnsnjsjo tstd volitev o oklicu sisvko; ns desni, stsvksrjl ao ualavll^ tovorni avto In dali vosnlku navodilo, no) ao vrne v Now Jersey. zamenjav« na podlagi dovoljenj Trgovinske zbornice v Gorici. Gorici primanjkuje danes živina, les, mleko, kože itd., kar Jo prihajalo preje Iz zaledja. V tem težkem stanju polaga Gorica svoje upanje v potek, poga* onj, ki bodo konec avgusta v .jubljani. Pelegacija goriške Trgovinske zbornice bo razprav-jala v okviru teji pogajanj o zmenjavi blaga med sosednima ibmejnima področjema na pod agl trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo. • Kako živi naie ljudstvo V Doderdobu si zaman prizadevamo zs ustanovitev otroškega vrtca, saj je tukaj mnogo družin, kjor dela oče v Tržiču, mati pa na |*»lju, Odklonilno stališče oblasti nas ne bo odvrnilo od naših vztrajnih zahtev. fttandrež Je dobil svoj letni kino na Lutmanovem dvorišču, Ljudstvo ni zadovoljno t ameri ško filmsko šaro, ki Jo predvaja kino, V Podgorl je uprizorila Dijaška malica iz Gorice mladinsko igro "Mucin dom". Mnogo zanimanja je bilo za žensko kole serko dirko čez pesrunski most. Zmago Je odneala krepka domačinka Maraževa Sabina. V Podbonescu v slovenski Benečiji gradijo cesto na obroke Značilno je, da dobijo zaj>oslltev pri tej gradnji ljudje' ki sicer niso v življenjski stiski. Zaradi tnga so šil revni delsvel protestirat k prefektu v Vidmu, Po-doben pojav srno opszill tudi v Zašotoku, Takšno ravnanje je huda krivica za delavce revnej ših družin, ki zaman čakajo na izpolnitev prodvolivnlh obljub demoki istJonskih, ieekclonernlh politikov. Pokopališče pil Črnem vrhu v slovenski Benečiji Je prava podrtija Domačini se zgražajo nad to sramoto, ki jo občuti vsa vas Protesti pri občinski upravi so ostsll doklej brez uspeha 29 avgusta bo Atandrež, največja slovenska vas v Italiji, praznično zaživela ob prvem kongresu slovenske mladine '•taiidieiki mladinci in mladinke pripravljajo svojim »loven »kim tovarišem lep sprejem, Pa du, da je skoro ni več zaznati. Mnoge unije, ki vključujejo posebno izurjene in le delno ali nič uurjetN' delavce, ao toraj pogosto označene kot mošane unije. Nekatero industrijake unije so to v resnici le delno, ker izključujejo gotove oskrbovalne ter uradniške dclavce tovarne. V splošnem se smatra, da Je v CIO v<, industrijskih in polindustrij-skih unij, a v ADF pa veliko številu takozvanih strokovnih unij. Rudi tega ima ADF v svojem pravilniku določi» za vzpostavitev "departnientov". Ti sestojajo is vseh mednarodnih unij, ki krijejo različne stroko jxisame<-ne večje industrije, kot recimo krojaške in podnbnih. Sodaj ima ADF štiri take "dopartmen-te", Samo stavbeni in gradbeni departmont vključuje 19 mednarodnih unij. i Unljske aktivnosti zavzemajo široko poljo. V glavnem se delijo takole: upravljanje notranjih unijskih zadev; kolektivna pogajanja; vzgojne in (unijam) koristne aktivnosti in sodelova-ne v narodnih ter mednarodnih zadevah. Velike unije imajo tudi številne delovne štabe, sosto-ječe is organizatorjev in unijskih uradnikov, ki vključujejo nadsornike, odvetnike, ekonome itd. Velike unije tudi same vodijo pogajanja z lastniki tor dobivajo od mednarodnih unij le tehnične nasvete in pomoč, če treba. Unija se pa no ukvarjajo zgnij z zadevami delavskega vsakda nJega kruha In saslužka. Nekatere Izdajajo svoje liste aH glasila in nudijo svojemu članstvu vzgojne In sllčne prilike, imajo i udloprngrame, prirejajo razna shode Itd, Gotove unije so si omislile zavarovanje, bančne ustanovo, blaginjake sklade Itd. So unije, ki so zgradile stanovanjsko projekte, Organizirano delavstvo so je tudi vedno brigalo za socialne ln ekonomske probleme dežele. Vedno so mora tudi boriti proti drugim skupinam, liaš zdaj je sporna kost Taft-Hartleyev zakon, sprejet v juniju 1947, Nasprotniki tega zakona pravijo, da omejuje pravico oiguiiisiranegs delavstva, njegovi poborniki pa tiaglašajo, da je bil tak zakon potreben, ker je po njih mnenju dajal Wagnerjev zakon unijam preveč moči. Ko bodo znuna In IzneSena vsa dejstva, bo mogoče soditi gotoveje koliko Jo v korist ull škodo organiziranemu delavstvu. ~ fCommon Con n ril, Zgradba Vseučillške knjižnice v Zagrebu postaja u dneve v dan bolj tesna, ker njen knjižni zaklad izredno hitro narašča, ^sega «k upaj premore knjižnica nad 720,000 zvezkov, iimed katerih Je nekaj nad 800,000 -ortiranlh po policah ln so dostopni čltatelju, nad 120,000 knjig ps še čaka ureditve in razporeditve. Ko Je bilo iHislopje pred M leti zidano, jo bilo preračnnano na Kapaciteto 500,000 knjig Knjižnica jo bila ustanovljena leta 1875-70 takoj po otvoritvi vseučilišča ter je nastala Iz knjižnice nekdanje pravne akademije In muzejske knjižnice Od obeh svojih predhodnic je prevzela nekaj nad 38,000 zvezkov, v prvih petdese tih letih njenega obstanka pa se je nabralo te okrog 300 tisoč knjtg V pičlem zadnjem četrt-stoletju se jo to število podvojilo, po osvolxijenju pa dotok novih dol še nesorazmerno raso Zagrebško vseučilišče Je v letu svoje ustanovitve (1874) štelo vaegs skupaj MM slušateljev, do prve svetovne vojne je to število najviše naraslo lia 14414, V novi ljudski državt pa ima zagrebška univetza okiog 13,000 študentov Spričo tako malega isivoja razumljivo, da knjižnica s čitsl- ______________________ _ nu o, v kateri je samo 242 mesl, šizem Zopet dviga giavo, /Otadi|rte more več zadoščati stvarnim tega se slovenska demoki alična, potrebam Zdaj, ko se v ZoffetMi mladina zbira v trdno povezani grade nova modema poslopjs za organJsatiji za obrambo težko v»*- fakultete, je vodetvo vse-pil bor jenih pravic, učiliške knjižnice »prožilo tudi (Poalano Sanau) I vprašanje svoje nove zgradbe Tihožitja in pejsaži-iMe MIÔKO KRANJEC — * xmouzmstm avtowa Z (Nadaljevanje) "Vseeno . . ."' Za trenutek je bil spet molk med njima. Naposled je belogardist odvrnil tiho. "Oba ne moreva več živeti ... Ali on, ali jaz . . . Svet se čisti. Mora se do kraja očistiti .. . Izdal sem ga. Kako bi mogla oba živeti, ko bo vojna končana? Nekoč bi se vendarle srečala. In kako bi bilo, ako bi oni zmagali? Ako bi me ujeli, bi me dali prav tako ubiti. Svet je postal pretesen za oboje. Samo eni, oboji ne." Svab je mislil nekaj časa. 'To ni vse," je dejal čez čas in se spet zasmejal. *Se nekaj drugega mora biti pri vsem. Ali je?" je vprašal ln ga pogledal. "Videl sem te pri razpravi, pri obsodbi. Kaj je tisto drugo, kar je pomembnejše?" Belogradist je gledal predse, ne da bi odgovoril. Ko ni več kadil, si je odtrgal bilko in jo žvečil med gobmi. Kopajoči je prenehal. Bil je že dokaj globoko v lami. Zadel je ob skalo in dalje ni mogel. Sdaj je stal utrujen in top. Delo je bilo končano. Nekoč je moralo biti, to je dobro vedel in' zdaj je tu tisti trenutek: jame je konec in konec je še nečesa drugega, nečesa večjega in lepšega ... Stal je In se ozrl po sinjem nebu, po belih redkih oblakih. Potem je segel v žep. Našel je v nJem tri podobe, ki mu Jih niso odvzeli. Gledal jih je predano in pobožno, okrog njegovih usten se je zarisal grenkosladki nasmeh. Priprl Je rahlo oči, kakor bi želel preda« se lepim sanjam. Potem je nalomil iz vejice tri klinčke. S temi klinčki je pritrdil v prst na steno vse tri podobe. Tja, kjer bo imel glavo. Na sredi je bila njegova žena, tista, ki jo je malo prej v prividu videl doma, na njunem preprostem, a njima tako dragem domu in ki jo je malo zatem videl sredi polja, zravnano, strmečo nekam daleč, proti gozdu, od koder bi moral priti1 on, ali proti cesti, od koder bi moglo priti spet nekaj strašnega. Gledal jo je, ki se je znala vedno tako ljubko smehljati, ki ga je tako toplo in iskreno ljubils in katero je tudi sam nad vse ljubil. Njej ob vsako stran je pritrdil po eno podobo svojih dveh otrok: na eno stran fantka, na drugo dekletce, tisto s kodrastimi svetlimi lasmi, s širokim smehom na okroglih licih, in ki steguje svojo ročico, kakor bi si Želela k njemu v naročje, ali kakor da bi ga klicala, naj vendar že pride k njim. Gledal Je ... In ko je tako gledal, se mu je zdelo, da ne stoji več sredi svojega groba, da Je marveč nekje daleč, daleč od vsega tega strašnega, nekje sredi pisanega polja, tam blizu svoje rodne vasi in da mu tam prek tistega polja gre naproti troje ljudi. Gredo, stegujejo roke, kličejo, vabijo, hitijo. Na sredi njegova visoka, a utrujena žen a, s svojim zdaj grenkim nasmehom na licih, z. objokanimi očmi in na obeh straneh držeč se je za roke, gresta njuna otroka in vsi mu kličejo: Počakaj, počakaj še malo! Glej, naj smo vedeli, da si* bomo še srečali, vedeli smo, da Ixt nekoč N|>et lepo, da bomo spet srečno živeli . . . Tedaj je zaslišal nad seboj glas . , . Podobe sredi pisanega polja so počasi zamirale, tonile v neko senco, samo njihovi obrazi mi mu še strmeli preplašeno nasproti, kakor bi mu očitali, zakaj je nenadoma obstal, zakaj ne hiti več, da bi se čim prej srečali. Z roko jim je slabotno pomahal in glej, tudi oni mu mahajo, a tako čudno žalostno. V ženinih očeh se nabnajo solze. ki se bodo vsak trenutek zlile po njenem belem, mehkem licu. Pomahal jim je in za-klical rahlo. Počakajte! . . . Zle/el je iz jame. Ozrl se je ki«>g sebe, ozrl *e je |xfeopih obrazih ljudi, ozrl se je po gozdu, ozrl se }xi tleh ln tam na teh z. mahom porast* lih tleh je zagledal so p lc|>cga rdečega cvetja Tedaj se je sklonil, potrgal to cvetje, nato se sklonil nad jamo in s temi rožami okrasil podobe nad svojim vzglavjem. "Hitite!" jim je za-klical, ko je poalednjič gledal podobe tvojih dragih, a z grenkim nasmehom na ustnih dognal: "Saj ne bodo zmtjgli ... Ne bo jih!" Ko se je nasmehnil svojim dragim, se je obrnil in postavil pred jamo, priprl oči in prvič zdaj natančno videl pred seboj dva človeka, ki morata nad njim izvršiti sodbo. Prvi je bil Svab, hladen, tuj, zoprn, človek brez brez duše; Oni drugi pa mu je stopil bliže pred oči. Tedaj se je človek pred jamo grenko posmehnil in s priprtimi očmi in stisnjenimi ustnicami jasno in počasi izpovedal; 'Tak, zdaj pa končaj, izdajalec!!" Priprl Je docela oči in namestu cevi, ki se je obračala proti njemu, je zdaj natančno videl, kako njegovi dragi na vso moč tečejo, samo da bi še o pravem času prispeli, samo da bi mu Še enkrat stisnili roko, da bi se ga še enkrat dotaknili in slišal je, kako mu kličejo: Samo za trenutek še počakaj! On pa jim kliče nazaj: Hitite, hitite! Ta čas se je vrnila ptička, ki je bila prej odletela; priletela je in zapela svoj drobni prijazni napev. Zdelo se je, kakor da mu prinaša pozdrave. Pozdrave od dragih? S polja? S travnikov? Od doma? Zapela je in pela, dokler se ni preplašila strela. Ko je ležal v jami, se je belogardist sklonil in vzel iz jame podobe, ki si jih je človek bil obesil nad svoje vzglavje. Gledal jih je s stisnjenimi ustnicami in s priprtimi očmi, Tam je bila žena, s tistim prelepim nasmehom. Tam sta bila fantek in dekletce, ki se je tako široko smejala in iztegovala svoje ročice, kakor bi hotela nekomu v naročje ... Tedaj je Svab pogledal prek ramen belogardistu in ko je videl podobe, je posegel po njih. Belogardist je nehote skušal umakniti, naposled pa je le predal svojemu zavezniku. Svab jih je gledal, si kimal, naposled pa dejal: "Lepa ženska, ne?" Priprl je samo desno oko in tako gledal belogardista. Ta je pokimal, ne da bi kaj rekel. Tedaj se je Svab zasmejal surovo, skoro satansko, se zazrl naravnost v obraz belogardistu in dejal zlobno, kažoč na podobo žene: "Ali je ta kriva? To ie vzrok?" Ne da bi čakal odgovora, se je spet zasmejal, zdaj še zlob-neje: "Mislim, da je tudi ta in predvsem ta "kriva, ne? No, nič ne de, bil je naš sovražnik . . ." Belogardist Je zdaj stegnil roko po podobah. "To?" je vprašal Svab in se zarežal. "Ne." Čez čas je dejal: "Naj jih ima pri sebi." In vrgel je podobe na mrtvega v grobu. "Po-kopljite ga!" je rekel vojakom. Ko so se vračali in medtem ko sta Svab in belogardist kadila, a ves čas zlovešče molčala, je naposled bolj zase kakor za onega dejal Svab: "Doma Imam ženo in dva otroka . . . Bog ve, kaj zdaj delata? . . ." Belogardist ni imel kaj odgovoriti. Čutil je samo, da on nima nikogar in ničesar. Da, nikogar in ničesar ni imel . . . KO BO KONEC . . . Nekje na Ljubnim v Savinjskih hribih stoji lep kmečki dom. Na zunaj sicer nič posebnega, razen lepega razgleda, ko se odpre dolina Savinje, stisnjena med dokaj strme, z gozdovi porasle gore. Pač pa je dom v notranjosti kar gosposko urejen. Celo vodovod imajo v kuhinji: majhen potoček, ki je nekoč žuborel mimo hiše, teče zdaj v kuhinjo Tudi čisto je v tej luši kakor v gosposkih domovih. V tem domu sem našel poleg starih tudi dve dekleti. Starejši je Berta ime. Za mlajšo nc vem Berta Praznikova ln njena sestra. (Dalja prihodnjič) Majhna pomota (llumorchka) Toiic Veseljak Državljan Tthomir Potrpež-Ijivnik je vatopil v manufaktur* no trgovino. Postavil >«• je n.i konec dolge vi ste in eni un mu Je us|>elo. da se je preril do pulta in se /našel pred prodajalcem srednjih let Čak.mjc v vrsti je celo mirnega Potrpežljiv-nika spiavilo ob ootrpcžljivost in ni al mogrl kuj, da ne bi je/ no vprašal: "Zakaj vendar blaga ne ia/.Ijivmkii je postal«* male« narodno, ¿ak- i«u 01 •»vilo za ženske obleke? Kaj naj odgovori? Pa jo že iniu! "Tako, v informacijo. Zanima me, ker htoji v uredbi, da je umetna svila uvrščena v garantu uno preskrbo.** Prodajalec >e ie zresnil. In-fot morije so |»ač kočljivo stvar. Zato je n strogim glasom dejal: Oprostite, informacije daje | lahko samo upravnik. Obrnite « o.inj" In /«• j« prijel v roke I |>otiohtiiškn nakaznico novega k upe a Tihomii Potijiežljivnik pa se • odpravil v upravntkovo pisar-Piecej časa Je poteklo, da »e «pora/umela. Ko Je nam-Tihomir izgovoril prvi dve ** «»i», je že zazvonil telefon ln upravnik je motal poslušati Jo-k • 'h g In s tajnice, ki mu je z vao n enostjo pripovedovala, da je ^ kamijon pravkar povozil '"<> edino mačico in da zAradl '«•ga pojMildne ne bo mogla priti luzbo Ko je upravnik odlo-hualko. je Tihomir nadalje-v •« /e |io eni bKcrit je tele-!> novno zazvonil. In ko Je '«j^drv.tvljan Tih« »mir Puli-r* i I Ji v nepravilno UkoiiaUi to- liko premorov in pričetkom novega. kolikor besed je vsebovalo njegovo vprašanje, mu je dobrosrčni upravnik strogo odgovoril: "Nisem kompetenten. da bi dajal pojasnila. To lahko stori le mestni oddelek za trgovino in preskrbo " In Tihomir Potrpežljivnik se Je napotil no označeno mu mesto Dolgo je moral čakati, ob dveh pa je spoznal, da je čakal zaman, ker xo ae uradne ure že končale, Zato m» je drugega dne odpravil z doma že navsezgodaj In prišel na oddelek preje kot vsi uradniki Pa tudi sedaj je moral dolgo čakati. "Stranke sprejemamo šele ob desetih." ao mu rekli. In Tihomir Je stal preti vrati, dokler ni ura odbila deM*t. Takrat pa odgovornega spet ni bilo, kakor tudi ob enajstih ne. Po sobah svojih podrejenih Je namreč delal agitacijo za povečanje inten-tivnnsti pri delu Toda malo pred dvanajsto m» jo Tihomir Ju nasmehnila sreča. da je lahko svojo željo razodel <« Igo vol ne-j mu. Toda odgovorni je im«l ma- lo časa, sklenil je namreč, da bo začel piaati članek o škodljivosti birokratizma in je Tihomirja prekinil, še preden je ta lahko svojo željo do kraja razkril. "Informacije lahko dajem samo z dovoljenjem tajništva. Tja se obrnite. Zdravo!" Ta dan je bilo že prepozno ln zato je Tihomir šele naslednjega dne lahko stopil pred močno žensko, ki je bila sekretarka tajništva. Resno ga je premerila skozi očaU, ko ji je povedal svojo željo, in mu dejala, da ga ne pozna in da mora prinesti kakšno potrdilo in karakteristiko, če hoče dobiti do.voljenje. Tihomir Potrpežljivnik se je lepo zahvalil vsaj za to informacijo, ki jo je dobil kar brez potrdila in odšel iskat dokumente. Čez tri dni je pa spet atal pred mogočno sekretarko in ji izročil vse dokumente, kar jih je kje našel. Pravilno kolkovani prepis rojstnega lista, staro domovnico bivše občine, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško potrdilo o spolni zmogljivosti, potrdilo o plačani kazni zaradi poševnega prečkanja ulice v tednu prometa, samski list, potrdilo za krušno karto LD in karakteristiko personalnega oddelka, na kateri je pisalo: "Državljan Tihomir Potrpežliv-nik je bil do nedavnega vzoren uradnik. Do minute točno se je držal uradnih ur. Zadnji teden pa je njegova politična zavest padla. Ni ga namreč v službo in se izgovarja, da nabavlja nekaj garantiranega." Dokumenti so bili v redu in tudi karakteristika je bila, čeprav ne ravno najboljša. In ni minila niti ura, ko je Tihomir pobožno sprejel v roke težko za-željeni dokument: "S tem se potrjuje, da se je državljan Tihomir Potrpežljivnik vpisal v tukajšnjo knjigo obiskov na strani 9999 pod številko 77,777. Imenovanemu je izdati podatke najbolj splošnega značaja in to samo na najbolj načelen način. Dovoljenje velja za danes." Podpis in pečat sta bila v redu in Tihomir Je odbrzel k odgovornemu v oddelek za trgovino. Toda nesreča! Odgovorni je bil na seji in ta dan ne bo več sprejemal strank! • Naslednjega dne točno ob desetih se ja (Tihomir spet pojavil pred vrati odgovornega. Res je moral čakati, a vendar je bil sprejet. Odgovorni je dolgo vrtel v rokah potrdilo in ker še ni premaknil lista na svojem namiznem koledarju, ni opazil, da je potrdilo že zastarelo. Ker je mislil, da je vse v redu, se je končno obrnil k Tihomirju: "No, kaj torej želite?" "Povejte mi prosim, ali je umetna svila na garantirano preskrbo v prodaji po trgovinah? Odgovorni je premislil, kako bi najbolj načelno odgovoril in končno izjavil: "Je." Tihomir se niti posloviti ni utegnil. Zvedel je, kar je želel. Ko je pritekel v trgovino, je kar pozabil na vrsto in se rinil naprej. Ljudem, ki so ga zmerjali in porivali nazaj, je kazal svoje potrdilo. Ko je končno le prišel do prodajalca, mu je pomolil pod nos ta uradni dokument in mo žato vprašal: "Imate umetno svilo za ženske obleke v garantirani prodaji?" Prodajalec, ki je videl, do potrdilo novodošlcgo ni nikok fol sifikot in da se ne bo pregrešil, če da kakšno pojasnilo, je pritr dil. "No, po mi dajte tri metre svi le. Tu je potrošniška karta." Prodajalec je debelo pogledal veselega kupca in se nemalo začudil. Kar nehote je vprašal: f va, .............•M i >j _ % France Bevk. predaednik Pokrajinskega NO odbora sa Slovensko Prlmorje. "In kaj nameravate?" Sedaj je pa spet Tihomirju postal nerodno, pa vendar ni odnehal. "Narediti obleko." "Mislim z informacijami... v časopisu . . "Kakšne informacije, ne razumem vas!" "Saj ste vendar novinar?" "Jaz, pa novinar? Ha-ha! Če hočete, vam pokažem kup potrdil, da nisem novinar . . ." "Zakaj ste pa potem zadnjič hoteli informacijo, ali imamo svilo?" "Ker sem jo pač hotel kupiti." Prodajalec si je oddahnil: "Kakšna pomota! Jaz pa sem zadnjič mislil, da ste novinar, ker ste hoteli imeti informacijo. Mi ne dajemo nobenih informacij, mi dajemo samo robo. To je bilo kapitalistična metoda, dajati kupcu informacije, razkazovati mu blago, da je lahko izbiral, kolikor je hotel. Takrat je prodajalec moral skakati iz enega kota v drugega. Mi pa smo napredni. Energije ne tro-šimo zastonj. Pride kupec, vza-meš mu karto in odrežeš točke, mu doš blago, ki je ravno pri roki, ne da bi ga vprašal, kaj želi. Izbira je kapitalistična navada. Jaz & vem, kako je bilo včasih treba streči. Imel sem veliko trgovino, pa so mi jo radi nekih malenkosti zaplenili. Da, da! Sedaj pa nič več ne ponujamo. Imamo fiksno plačo. Svila ali gradi, vse to je blago. In če komu ni prav, mu pač ni treba priti v trgovino. Nihče ga ne sili. Ker ste pa vi zadnjič hoteli informacije, sem takoj zasumil, da ste novinor. Novinarji hočejo često informacije. In strogo nam je zabičano, da novinarjem sploh ničesar ne smemo povedati. Saj veste, kakšen križ je s temi novinarji. Zadnjič je nek novinar napisal, da dajejo v nekem tapetniškem podjetju oblanje med žimo. In stvar je nedaj v preiskavi Trgovko pri remizi pa so cc-lo zaprli, ker je neki novinar napisal, kako špekulira z moko. In marsikje so novinarji naredili že tako zmedo . . ." Popoldne, na sprehodu, je Tihomir Potrpežljivnik izročil ovdoveli upokojenki v lep papir zavito svilo. Pri tem ji je rekel: "Izročam vam polovico svojega življenja. Rodi te stvari bi skoro prišel ob svoje dobro ime " In ko je potem pristopil k neki tržnici, je odločno dejal branjev- ki: "Kilogrom črešenj. Čostno besedo, da nisem novinor!" In dobil je črešnje . . . NAROČNIKOM Datum v oklepaju, na primer (Sepi. 30, 1948). poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vem je a tam datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravo-Čamno, da m vam lisi ne ustavi JANITORS & JANITORESSES STEADY WORK 52 WEEKS A TEAR Starting Wage Men Women 59.80 40.85—49.4a ♦ MAINTENANCE FIXTURE CLEANERS WAXERS MOPPERS Choice of Shift Day or Night * PENSION PLAN SICK BENEFITS HOSPITALIZATION* FREE INSURANCE T Inquiries Room 1222 S:30—4:30 125 S. Clark SL "PROLETAREC" Socialistično-delavskl tedni» Glasilo Jugoslovanske soc. zveze ln Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Stane S3 m eeio. SIJI m peL SI m četrt leta. NAROČITE SI GA I Naslov: PROLETAREC. 2301 South Lawndale A CHICAGO 23. ILL. Prispevajte v obrambni sklad! Vsi darovi sa obrambo Enako-pravnoeti. Prosveto ln Proletar-ca naj se pošiljajo na naslov: John Pollock. 24465 Lekeland Blvd.. Euclid 23. Ohio. Br. Pollock je blagajnik obrambne-ga aklada. Ali ate naročeni na dnevnik "Prosveto"? Podpirajte svoj listi GOTOVINA IN IZOBRAZBA TISKARNA S.N.P.L -aprejema vsa- v ti$kar»ko obrt § padajoča dola Ttaka vabila za veeelice in shode, visitntee. časnike, knjige, koledarja, letake Itd. v Slovanskem, hrvatskem, slovaškem. Saškim, angleškem jeziku ln dragih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJ! TISKABNI .... Vsa pojasnila daja vodstvo tiskarne .... Cene zmerna, unijsko dalo prva vrata Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY MS? S« t. LawmiaU Avenue . . Ckleago ti • TIL aoClVILL Danes dobitew dobro plačo v U.S. Armadi ali pa v U.S. Zračni Sili. In če želite, lahko prihranite večjidel tega zaslužka, kajti vaša hrana, oblekaf, stanovanje in drugi življenski izdatki vas ne stanejo nič. Istočasno lahko izdelujete korespondenčne tečaje ali pa pohajate vačerne razrede po Vzgojnem Programu naših Ob-orožnih Sil. Študirate lahko kakrilne koli predmete od elementarne (osnovne) študije angleščine do kolegijskih tečajev. Ako ste graduant višje šole (high school) morete obiskovati Armadno Tehnično šolo ali pa Specializirano Tehnično šolo Zračne Sile, če služite tri . • • in izberete si kakršno šolo sami želite pred^ vojaškim vpisom! Izučite se V korrist-nem delu ali stroki, ki vam daje pravico do dobrega položaja v službovanju. Poučite se več o tem pri vašem najbližnjem Rekrutnem Uradu—takoj! U S. ARMY AND U. S. AIR FORCE RECRUITING SERVICE ( AH t 1 WS VVI / H A MII OH» U. S. Army and U. S. Air Force 168 W. Van Buren St. 2001 Irving Park Blvd. 8500 So. Racine Ave. "PROSVETA" 2057 S. LAWNDALE AVE. Chicago 23, 111________________________10. Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem___ V slučaju, da Je od atranl upravnlštva kakšna pomota, nas takoj obveatlte, da ae lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU SOt Za Zdrvi dria«« In Kanete MOO Za Chicago ta okolice Ja ._J0.S0 1 tednik tu------SOS I tednik ta__________140 1 tednika ta- SJS 2 tednika ta_____T.1S I tednike lu--:- 4.40 3 tednike ta_______SJ0 4 tednike lu----SJS 4 tednike ta_______4.70 • Is Sa Iks v ta______SJS S tednikov ta_______ Za Evropo jat Dnevnik ti 1.00 — Tednik S2.20 I spolni to spadali kupon, prlloitto potrebno vsoto deaarfa ali Order v ptaasu ta si naročite Prosveto. list. kl je vala Prišteti m s ali stanujejo na Is m« člana la društae. ki to dovolijo ta ki Uve ta Istem naslovu V ■ah—si slučaju no ve* kot S tednikov Po Jaanitoi—Vselej kakor hitro katori teh članov, ki so prišteli, preneha biti član SNPJ. ali če se praaeli proč od družine ta bo zahteval sam svoj ltet tednik, bode moral Usti član is dotične družine, ki |e tako skupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto liatu Prosveto Ako tega ne store, tedaj mora upravništvo rnltati datum sa to vsoto naročniku ali pa ustaviti dnevnik. PROSVETA. SNPJ. 2057 a Levndala Aro- Cklcneo 23. pošilja» naročnino m list Prosveto Veoto 0 1) t) 01 «I I) ČL društva št. Ustavila tapa k asoH Kadar aa preselite, vselej ite svoj Stettin novi naslovi