Božični wečer v zatedju ffonte Pihala je ostra kraška burja. Pred njo b» varujejo na vrata, ne oknai in celo topla pe8 — ako se elučajno nahaja peč v kraški hiši —' je v boju zoper (ega zavratnega in zahrbtnega sovražnika skoraj brez mo*i. Kaj šele, ako imajo okna razbite šipe, ,kakor je bilo v uiojem župnišču, vrata špranje, da Knko dlan porineš vanje, drv za peč pa nobenih. Prvifi mi jih ni im«l kdo pripeljati, drugig bi mi jih vojaki takoj pokradli, ako bi jih dobili. Zarijeni se r svoj stari kožub, stojini skljuftea nad Mizico ia dakam, da mii kuharica prines« veftorje. PraTzaprar smo jo fcsto po kriyioi imantvali ,,ki<hftriea", ker ni kuhala fcjgto nift. Prvift ni imela kaj. Mtsz scm itVil aa tedea d«y«t iltkajramov, a«k« (Doživljaj med vojoo — priobčil dr. Leop. Lenard.) p'fibo moke na mesoc 3 kilograme. Pridelal nisem nift, knpiti ni bilo mogoče nift, izprositi še manj, toraj tudi ni bilo veliko kuhati. Drugič ni bilo kje. Župnišče so mi zasedii vojaki. V sobah so stanovali fiastniki, v kubmji kuhali kuharji, burši in ordonanci so spali po veži in po stopnic:ih, kuharji v kuhinji. Tretjič pa tudi ni bilo treba, ker sem živel od vojaške kulunjr Ka-.lar so je kubalo, je stala moja kuharioa kot Heli jeva sinova med vojaki poleg lonea, rzela zama dsl in mi prinesla v sobo. Seveda ja bilo y t»m slučaju moja življtnje odvisno od ra_m»rja, t katerem seia sta' do vojakov in častnikov. Na gploSne «o bili yoja,ki zame zelo dobri. So pa6 iutili, da •»• ysi •aaki reveži. Najslabš« j« bilo, ak«; s» W\ Tajaki r«tai ia pošteni, a dobili so se tudi taki. Zgodil »a i« slučaf,. da m« je adjutant majorja, poveljnika Yoja;Stva, mil© prosil, naj mu podanni srajco in spodni« blačc. luiflt ni na sebi dobesedno niti koščeka perila. iVrnili sose ravno s Ironte na.oddih, tam so izgubili «eloi prtija* go, a kar so imeli na sebi, je razpadalo. Najbogatejfit so bili madžarski Judje od trena. Vstopii ordonanc poveljnika, tar m« službeno mljuduo povabi h gospodom iastnikom na yae«rjo in bo^ žiiinico, Odvrnem mu savada, da pridaas. Takoj ea Bjirn vstopi kuhariea, i«r «ii prinas« Tadtrjo, obenem pa povt, dt m zunaj «aka a«k rojak, star mož, 666, 4» s*m ga ptTabfl zy»««r k s»»i. Ptatislim in g* spMutf-*. »a-j: •ila ja papoldao. Qrw» ie župnišfa ie vasi gari proti kteaou. Ob oesti sloni in Kmrzuje yojak, star mož. Pogladam in| t 061 mi pade njegova stara, zdelana postava. Nagovorim ga, odvrne v poljskem jeziku. Tolike bolj me zanima. Vprašam; ga, odkod je, in toliko je star. Pove, da je nekje od Przeworska v srednji Galiciji, a star je že 04 let. Zaftudim se in vprašam dalje starega, zlomljenega možaka, kako da se nahaja pri vojaštvu? Ali se je morda ponudil iz laslnega »avdušenja? To se mije zdelo pri poljskem kraetu šisto izkljucteno. Zmaje žalostno z glavo, ter mi pove svojo zgodbo. Neki vojaki so prišli mimo. Stopili so k ajemu in rekli, da potrebujejo voza in konj, da jim _«kaj peljojo do sosednje vasi. Rekli so, da bodo plašali. Hotel j«, da naj- pelje njegov sin, a častnik j« *«kal, naj sin ostane doma, ker je v vojaških leiih. Pcljt naj raje sam, čez dva dni se vrne in dobi plafiano. Res je napregel in peljal, vozil je od vasi <lo vasi, vedno dalje, slednjič so vzeli konje in voz, plačali nižesar, njega pa preoblekli v vojaško suknjo, vtaknili med vojake in tako je prišel na šoško fronto. i Pozneje sem povodal Častnikom, da sem našel md~; vojaki moža, ki nima nobene vojaške dolžnosti. {Jdvrnili so mi Sisfco mirno, da so imeli dva taka ,,Galieijana". Drugi je bil že 70 let star iii je nedavno iirarl. Tamu možu sem torej naročil, naj pride zvečcr k meni, ne da bi bil pravzaprav vedel zakaj in čemu. "A mož je bil povabila zelo vesel. Sedaj mi ]e pa poyabilo'k častnikom prišlo^ravno prav in rečem kuharici, naj da mojo večerjo. obstoječo v glavnem delu iz ¦kulumega mesa na lakoli crknjenega konja Co-ioli.*11 u, ki jo jo povžil v veži naslonjen na zid in tako vsaj nekoliko praznoval sveti večer. Večje beraške slike si je težko misliti! Sam se pa zavijem v kožuh, denem aa glavo kučmo in stečem y grad k olicirski božičniti. Gra«l j« staro, zanemarjeno uoslopjc v bližaii župnišča, sredi vasi ha glavnem trgu. Medtein se je že davno zmračilo, veter ja pibal še vedno ia z ve- trom ]• »aletaval d«ž. Bila j« ••• B«i2Batern» pust« vramt, ki vlada p« kražkem svetu, Jtndar po dcugih severnejSih krajih prijazno aneži, a ljudje sa tiS4» k topli peči. Pred gradom na trgu stoji lep, yelik auto z dobrim gumijem, kar j* bilo y iasih, ko so celo najtežj« ranjence vozili iz fronte y zaledje na tovorniu avtomobilih z železnimi kolesi, naTaynost n»kaj p«SA» bnega. Vojaški šofer sedi na sedežu in se zavija y svojo suknjo. Vprašam stražo, odkod ta, avto in odvnie mi, da so se pripeljali i_ Ljubljane na obisk k božifinici neki gospodjo, ki so sedaj t gradu. Vslopira v dvorano . . .  Okrog mene blosk svetlobe, z mize prijetni vouj večerje, radostni glasovi vsevprek, kridanje mBških^ kinetanje ženskib glasov. Takrat smo imeli pri nas tri odde'ke vojaStva in nad njimi trije poveljniki, ki so bili vsi veliki prijatelji med sabo. Vsi trije so bili Neraci: prvi z Madžarskega, drugi s Ceškega, tretji z Dunaja. Vsak je bil druge vere: prvi luteranec« drugi kaioliCan,, tretji jud. Prvi j« bil sam, drugi j* imel pri sebi prijaleljico in tretji ženo. Iz Ljubljan* .se je pnpeljalo nekaj častnikov in ena dama. Polc<j tega so bili seveda navzoči tudi vsi drugi domafti častniki Nekiin velikim patrijotom doli nekje na Madžars\em je prišla v glavo nesreSna misel, da so darovitli za soškoi Ironto izvanredno močan in velik gramofon, ki je naravnost tulil kot bivol. Po nesrefct je bila ravno naša vas tako srečna, da ji je arinadno poveljstvo prisodilo ta velikodušni dar. Sedaj so ga pj^ič postavili in navili in njegovo zamolklo tuienja se je ra/Iegalo daleč v temno nofi, prevpilo piš buij« in šum^dežja, ter budilo iz sna dremajoče vojake po blevih in lačne otroke po izbah. Med gramolonovinri presledici smeh in krieanje, petje moških in ženskili grl. Na trgu pa korakajo semtrtje v burji in dežju otrpn^li 6tražniki, morda je kateri natrgal kje na drevju zmrzlih fig, ter si žnjimi napolnil želodee za sveti večer. lwdftjo služabaiki ia priaeso boiid_a darila, k«< teca ao dobri ljndja po dr.avi abrali m .!»*• konttu Ena izmed navzožib dam ja pooblagi«im, «la odpira im deli. 1'udi jaa sem dobil svoj d»l — n« t«m p» kaM pravici — ter ga urno vtaknil v žtp,1 kako* da bi sa dotaknil jaefiiste stvari. Gospodje priftno odpirati _&• vojdke, jeuiljejo sladkarije, bonbončka i« «trug« *•&* K9 _smeje, jih lučajo drug t drugega in ob stta«^ Pridejo razne drobnarije, gumbi, šivankaa sukane«* keiB so pa* dobri državljani mislili, ia bi utognife vsiroSi ua Ironti. Vso razmeCejo po tleh, ob «te_fi4 odpro okno in luiajo y noi. Cemu jia j» % d&lato _», bt*To, n» v«m. Im»l sem dovolj, poslovim s« iB gr*m _©m©T,. Mtd potjo ustavim šolerja, ki j$ TtA» sed«i m vozu: ,,Koga žakate?" ,,Gospode eastuike, aaroč«no ai j% aaj scct-« tu, dokler ne pridejo." ,,Lahko čakate do jutra'. ,,Kadar se jim bo zljubilo." ,,A kaj ste večerjali?" ,,Nekaj vojaškega kruha s«m ya«l s aab« ia Ljubljaae.* | »A kj« ste obedovali?" ,,Nič. V Ljubljani sem moral pj»*bitj)» MhciBit^ ni bilo časa." , Vzamem iz Žepa zavojček božičnih daril, tot bhk jih dam in še nekaj cigaret, kater« sem istoteko pr»i odJiodom vtaknil v žep. V župnišču me je š« čakala kuharic«. radac sem bil zvečer z doina, m» ja yedno (Sakate,, doktec uisem prišel. ,,Tisti vojak je bil silno vesel Tedcrja, S» Ja« sem mu nekaj doložila od svojega. Ne bo dol^^ *:•< deti je, cla je bolan. Zalosten letošnji Božift, ,,Kaj bo žalosten, ali nt slišiS, kako piskmfe* Gramolon j« res bobnel, da j« pralrri**! glac ••rkvenega zvona.