260. številka. Trst, v sredo 13. novembra 1901. Tečaj XXVI ..Edinost -lc »»:» enkrat ■ dan. r&zun sedel) la pmnikof. ob 4. ari rre^er. MartiiUt *■•*» : ta. celo leto ........34 kron ca pol leta ......... IS „ za »trt leta........ 9 n ca en bc^m ........ S kroni >aroćnino e plačevati naprej. Na dm-*<>e ore* priložen*- n*rr»ćnin* *e narava De itira. _ Po t;*>akarnari ▼ Trstu »e prodajajo po-aa-a-zse Ste ril k« po (i atolink (3 dtč.i; l./ea Trata pa po 8 nlotink (4 a»t Telefon Str. H70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je mej! Offlaat ■e računajo po »rutah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaČi oglasi itd. ne računajo po pogodbe Val dopisi naj se pošiljajo uredalitva Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema apravnlfitvo. Naročnino in oglase ja plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se uabujata v o lici Garintia fttv. 12. V prmnlfttto, in • prejemanje inseratov v ulici Moli* piccolo 6tv. 3, ti. natl»u. ladajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik Lastnik konsorcij lista „Edinost* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Iz vseučiliške veže. ) (I'.virno porodilo.) Na Dunaju, nov. 11*01. Ko >o podali laski visokošolei rektorju memorandum, v katerem zahtevajo laško univerzo v Trstu in v katerem proglašajo Primorsko za laško zemljo : — ko je prinesla nemško radikalna »Ostdeutache Rundschau« tozadeven članek, v katerem govori o Slovencih kakor o mrtvem, trohnečem truplu, ki ne zaslužuje več nobenega uvaževanja ; ko ta za v ratni naskok ni predramil naših poslancev. ko se ni ganil liberalni »Slovenski Narod«, ko =e ni ganil klerikalni »Slovenec«: tedaj je završalo med slovensko akademiško mladino na Dunaju. Mladeniči, ki so plavali doslej večinoma v lil>eralnem ali klerikalnem vrtincu, a to ne toliko iz lastnega, globokega prepričanja in zrelega prevdarka, ampak brez las'ne volje in le sugestivno omamljeni, so se čez noč osamosvojili ter j»ostavili na lastne noge in začeli v brste k i slogi samoniklo akcijo, ki mora potegniti za seboj vse sloje slovenskega naroda ! Cez noč je radikalen duh prešinil slov. mladino; česar trmoglavi in sam olj oboi politični voditelji v Ljubljani niso mogii, oziroma niso hoteli, to je izvršila naša akademiška mladina! Visoko je dvignila teptano zastavo narodnosti in se zbrala složno okoli nje, da jo ponese v boj, v katerem se ne vprašuje, ali 6i lil>eralec ali klerikalec, ampak, v katerem je dobrodošel vsaki Slovenec, ki hoče braniti svojo zemljo pred tujim navalom, ki se hoče boriti za obstanek svojega nannia. To neopisno ogoičenost naše mladine je provzročila neopisna predrznost laških priseljencev. Vzeli so nam lejM) Bene-čijo, kjer životarijo in umirajo zadnji ostanki nekdaj mogočnega Slovenstva, in zdaj nam hočejo vzeli še našo Primorsko, naš Trst ! < "isto naravno je, da fo se jej pridružili v tej ogorčenosti bratje Hrvatje in Srbi, d a * e je jugoslovanska solidarnost, ki je živela doslej iz večine samo v besedah in na pap:rju, pokazala tudi v dejanju! Takoj po italijanski manifestaciji je »klical g. cand. phil. Niko Zupanič shod jugoslovanske akademiške mladine, ki ga je pa jHjlicija prepovedala. Na to se je obrnila |M>sebna deputacija do vsenčiliškega rektorja, da za zl>orovanje odloči v to primeren prostor na vseučilišču. A rektor Schipper se je diplomatiško izgovarjal, da samo policija suie dovoliti tako zborovanje. Deputacija je takoj umela ta migljaj, obrnila hrbet in odšla molče, ogorčena. Ta vest je silno razburila jugoslovanske akademike. Drugo jutro, S. novembra, so se zbrali Slovenci, Srbi, Hrvatje in Kol g ari, torej >SO0 Jugoslovanov, katerim -> se pridružili še 200 severnih Slovanov, v vseučiliški avli, da prirede demonstracijo in javno prečitajo memorandum. Nemški burši so mirno |>oslušali, dokler se je čitalo nemško, ko pa »e je začel čitati slovenski tekst, se začeli divje rjoveti: »Pfui, Abzug, hinaus mit den Slovenen !« A Jugoslovani >> se odkrili, sveto navdušenje se jim je zaiskrilo v očeh in iz krepkih prsij je za-grmela |»o visokem stebrišču slovanska himna : Hej Slovani ! Nemški burši so začeli besno napadati in vnel se je pravi pravcati boj : palice so |v>kale in rožljale, vmes se je razlegalo divje vpitje. V rektorjevem imenu je prišel neki vladni svetuik in skušal miriti in posredovati, a poslušal ga ni nikdo. V prvih vrstah so stali in odbijali napade Slovenci in Bolgari, za njimi so pritiskali z združenimi močmi Srbi in Hrvatje in nav- * i To ponovno poročilo priopćujemo iz istih razlogov, kakor smo jih povetlali v opomuji k včerajšnjemu poročilu. 1'rednistvo „Edinosti"'. dušeno vikali : »Napried braćo ! Udri Šval>o!« Kakor poveljnik je stal na čelu s krvavečim obrazom Slovenec medieinec Vrčon, ob strani mu jurista Dimnik in Kralj! Mej tem se je vrnila deputacija, ki je odnesla rektorju memorandum, in sj>oroeila rektorjevo prošnjo, naj se Slovani mirno razidejo. Začela so se pogajanja tudi z burši, ki so obljubili Slovanom mir in dostojnost, če ti zapustč vseučiliško vežo. Najprej eo odšli Srbi, Hrvatje in Bolgari, ko so pa začeli odhajati Slovenci kakor zadnja straža, obkolili so jih na krat burši in se postavili pred vrata. Vnel se je na novo boj mej peščico 200 Slovencev in burši. Nemško premoč je premagala slovenska nevstrašenost in ljutost : Slovenci so se zagnali z vso močjo na burše ter jih potisnili Bkozi vrata. Zmagovito so prišli na King, kjer so se zopet združili z ostalimi Jugoslovani. Začula se je parola : »Pred parlament !« iu vrste so se začele pomikati proti palači državne zbornice. Kakor listja in trave je priletelo ta hi p policajev od vseh stranij ; Slovani so se obrnili proti Alzerici in odkritih glav začeli zopet prepevati slovanske himne : Hej Slovani, Liepa naša domovina, Naprej, U boj ! Pri znani kavarni »Beethoven« so krenili zopet proti parlamentu, a policija jim je vnoviČ"~zastavila pot in potegnila Bablje. Vse ulice so se trle radovednega občinstva, kateremu je obhod Jugoslovanov vidno imponirah Ko so šle vr>te mimo vojašnice Bošnjakov, bila so okna polna vojakov in naši so jih burno pozdravljali: »Živio Bošnjaki !c Na »Gurtlu« so akademiki še enkrat zapeli »Hej Slovani« in se potem mirno razšli. Popoludne ob 5. uri je nesla deputacija rektorju protest. Sestavil se je poseben jugoslovanski komitč, ki ima ukrepati o VBeh korakih in voditi vso organizacijo. * * * V soboto 'J. nov. Mej burši vlada največja ogorčenost in razburjenost, ker so doživeli včeraj poraz in sramoto ter izgubili baje 6 društvenih čepic, ki so jih menda odnesli Slovani kakor trofeje iz včerajšnjega boj a. Javno ne govore o tem, a na tihem se penijo od jeze. Saj pa tudi ni veče sramote, nego če je burš na tak način izgubil »pisano« čepico. Na vse zg > l.ij so prišla burševska društva na vseučilišče, vsi burši oboroženi z debelimi palicami. Vse dopoludne so čakali Slovencev, a zastonj. Dali so duška svoji jezi s tem, da so se zagnali v nemška katoliška akad. društva. Včeraj zvečer je imel senat izredao sejo. Danes ob 11. dopoludne je šla zopet slo venska deputacija k rektorju, ki je prosil premirja do ponedeljka dopoludne ; obljubil je, da preskrbi dvorano za zborovanje izven vseučilišča. Jugoslovani so imen itn o organizirani, tudi severni Slovani (Čehi in Poljaki) so obljubili pomoč. B o j i t a pa s e akad. senat in vlada. Kektor Schipper je osebno poročal o dogodkih ministroma Korberju in Hartlu. Slovenski dijaki so pripravljeni na vse in ne od nehajo p r ejj, dokler ne bo ustreženo zahtevam njihovim. Kako prihajamo do tega, da bi nemška manjšina zapovedovala slovanski večini?! Iti kaka manjšina? Sami častilci vnukov Zidov Schmula, Leeba, Kohna, častilci veleiz-dajalskega ex viteza Jurija Schonererja, ki javno kliče: »Los von Oesterreich !« Taki izdajalski elementi ne smejo odločevati v Avstriji ! Ce se jim vlada ne uj>a—stopiti na tilnik, stopim* jim mi Slovani, ki se zavedamo svojih pravic, svoje moči, svoje večine! Vi soko se čutimo nad veleizdajalsko sodrgo, nad laško irredento in pangermanizmom. Le čudimo se, da se vlada obotavlja in ne ugodi našim zahtevam — da ne vidi: kje je pravica, kje so pravi prijatelji ?! Slovenski dijak i so prepričani, da zmaga pravica, da vlada v stanov i slovensko vseučilišče v Ljubljani in zavrne krivične laške zahteve. V nedeljo 10. nov. Navdušenje in odločnost Jugoslovanov, posebno Slovencev, je vedno veča. Vse navdaja samo ena misel: »Vstrajati in ne odnehati!« Ta odločnost imponira vsem ; nemški listi poročajo še precej pravično in obzirno; samo »Vaterland«, glasilo katoliških škofov, je poročal s hinavsko ironijo in brez vsake simpatije. Izmej slovenskih listov je dovolj lo-ijalen »Slovenec«; »Slov. Narod« je prijavil spakedran telegram, da-si je dobil avtentična poročila iz dijaških krogov. Nesramna »laž« je, da so pozdravili slov. dijaki redarje z »živio«, kakor da so jih klicali na pomoč proti Nemcem, kaker je poročal »Slov. Narod«; ta list se vede sploh nekam mrzlo napram temu pokretu bIov. dijaštva. (Po zahtevi dolž.ne lojalnosti konstatujemo tu, da se ta list te dni razsežno bavi s tein razveseljivim pojavom med našo vseučiliško mladino in da je v predsinočnji številki priobčil nastopno izjavo: »Pri ti priliki omenimo, da slovenski visokošolei niso pozdravili policije z »Zivio-klici«, nego da so si to nemški listi izmislili. Mi »mo dotični telegram priobčili tako, kakor nam je dosel, ker nismo vedeli, kaka je bila situvacija ter smo smatrali, da so naši visokošolei pozdravili policijo z ironičnimi »Zivio-klici«, češ, s policijo nas že ven spravite, drugače p* ne. Da bi slovenski visokošolei delali policiji ovacije, na to nihče ni mislil, in tako tudi v Ljubljani telegrama nihče ni tolmačil.« Op. ured.) Slov. občine, slovenski očetje, glejte, da ne ugasne brez učinka ta iskra, ki je pala mej sl*v. mladino, ampak da se razširi v mogočen plamen, k: ogreje vsa slovenska srca ! Ne sramotno odnehati, a m-p a k častno nadaljevati in dovršiti! Avstrijski zistem. (Iz govora poslanca Jurija Biankinija v zbornici poslancev dne 4. novembra 1901.) (Dalje.) Ta nerazveseljiva dejstva dajejo le predobro spoznavati, kako se je moglo zgoditi izlasti v tem letu, da so se tiskovne pravde proti slovenskim urednikotr vsikdar neugodno izvršile za obtožence, dočim morejo nemški uredniki, ako so toženi radi razžaljenj v no-vinah proti Slovencem, za gotovo pričakovati, da bodo oproščeni. Vprašajmo se, na kom da je krivda na žalostnih justičnih odnošajih na Štajerskem, in trditi moremo z vso pravico: predsedni-štvo višega deželnega sodišča v Gradcu in pa ministerstvo za pravosodje sta kriva. Oba sta po dopuščanju in deloma tudi po izrecnem povspeševanju že opisane prakse, s tem, da take sodnike, ki spoštujejo jezikovne pravice Slovencev, če le mogoče, zapostavljata, onim pa, ki se ne menijo za te pravice, dajata prednost vzlic očitnim proti-zakonitoatim, kar po velikem delu neugodno vpliva na stan sodnikov glede trdnosti v mišljenju. Velik del sodnikov proizhaja iz slovenskih starišev, kakor na Spodnjem Štajerskem pri nemško mislečih Bodnikih navadno sploh ne treba posezati dalje nazaj nego k večemu do starega očeta, da naletimo na čisto slovenske, nemščini ne vešče ljudi. In ti, iz slovenskega naroda izišli sodniki so danes največi nasprotniki istega. Zakaj ? Ker jim Dunaj in Gradec ob vsaki priliki dajata občutiti, da more računati na napredovanje le oni, ki je zatajil svoje slovensko pokoljenje. In komu na ljubo povspešuje vlada to postopanje ? ! Radi spodnještajerskih Nemcev ! Kdo bo ti ? Trgovci, obrtniki, odvetniki, notarji, ki vsi žive od slovenskega prebivalstva in umejo o tem jako modro postopati. Vsi ti pangermani se uče slovenski za svojo osebo in svojo kupčijo; oni razglašajo v slovenskem jeziku, dajejo prilepljati slovenske lepake, pošiljajo slovenskim odjemalcem in klijentom slovenske račune, pisma itd., kajti vedo, da bi sicer ne delali kupčije, in za to, za kupčijo, za zaslužek, jim gre v prvi vrsti. Ko je pa to dovršeno, tedaj se vzbuja germansko čutstvo, potem zborujejo, resolu-cijonirajo, peticijonirajo in zahtevajo, da se vse to, kar nemški advokatje in trgovci v svojem pridobivalnem delovanju smatrajo naravnim, v občevanju državnih uradov se slovenskimi strankami spreobrne ravno v nasprotno, kajti tako zahteva narodna pravica Nemcev! In kričanje takih značajev je mero-davno za vladine odredbe ! Povodom drugega čitanja proračuna osvetlimo postopanje vlade o imenovanjih in dokažemo s pomočjo konkretnih dejstev, da vlada pristranski postopa. O priliki druzega čitanja hočemo isto-tako temeljito osvetliti delovanje deželnega šolskega sveta na polju ponemčevanja ljudskih šol na Spodnjem Štajerskem ; za sedaj konstatujemo le, da deželni šolski svet, katerega bi morali vendar voditi edino le pe-dagogiški oziri, vidno zanemarja interese slovenskega prebivalstva v pogledu na šjIo, in tla nasproti sovražnim tendencam nemško-nacijonalnih krogov kaže precejšnje pomanjkanje na energiji, ako ne povspeševanja. Temu primerno močno napreduje poneračeva-nje utrakvističnih šol. Slovenci Spodnje Štajerske se povsod i vidijo zapostavljene. Njihove narodne, kultu-rrlne in gospodarske zahteve ne nahajajo posluha, pač pa žaljivo zapostavljanje. Vladi so želje Slovencev dobro znane, vendar jej to ni v povod, da bi se zavzela za spolnjenje teh zahtev in da bi se svojim moralnim vplivom delovala sosebno v tej smeri, da bi avtonomna deželna uprava Štajerske tudi nasproti Slovencem kazala tisto skrb, katero bi v polni meri zaslužilo to pleme, sestavljajoče skoro tretjino vsega prebivalstva. (Zvršetek pride.) Politični pregled. V TRSTU, dne 13. novembra 1901 Za slovensko vseučilišče. Občinski svet ljubljanski je imel v nedeljo ob 11. uri predpoludne izredno nujno sejo v stvari ustanovitve vseučilišča v Ljubljani. Zupan Hribar je po običajnih otvoritvenih formalijah imel o tem vprašanju daljši govor, iz katerega posnemamo nekatere točke. Omenivši rahločutnost naučnega ministra Hartla radi krivice, ki se je laškim visoko-šolcem dogodila v Inomostu, in njegova naglica v obljubovanju laške univerze v Trstu, je govornik povdarjal, kako zelo se razlikuje ta rahločutnost avstrijskega ministra od one nebrižnosti, katere smo od visoke strani vajeni Slovenci, pa naj se nam gode še take vnebovpijoče krivice. Na to se je spominjal preganjauj slovenskih vseučiliščnikov 1. 1898. na dunajski in graški univerzi in kako se takrat na vse pritožbe slovenskih vseučiliščnikov nikdo ni zmenil; povdarjal je, da se mora naš narod postaviti po robu nejednakomernemu in krivičnemu ]>ostopanju avstrijske vlade. Veselil se je dejstva, da Slovenci o tej svojej akciji, katera mora privesti do ustanovitve vseuči- lišča v Ljub jani, ni*o osamljeni. Hrvatski in srbski narod sta solidarna žnjimi. In kar se je pred malo dnevi zdelo še nemogoče, ugodilo ^e je. Vse tri jugoslovanske frakcije državnega zbora nesle so se pod skupnim predsedstvom k skupne m u p o s v e t o v a n j u Sad tega skupnega posvetovanja je bila zahteva ]m> ustanovitvi vseučilišča za Jugoslovane. O zahtevi Italijanov, naj bi se laško vseučilišče ustanovilo v Trslu, čemur se tudi vlada ne kaže ravno nasprotno, rekel je župan Hribar, da ee mora občinski svet ljubljanski odločno {»ostaviti proti temu, ker ni namreč res. tla bi Trst bil na laških tleh. Ime tega mesta in zgodovina njegova pričata, «1 a leži na slovenski zemlji. Žalostno fikcijo o italijanskem značaju mesta Trsta ustvarile so kratkovidne avstr js*e vla'le same, ki so priseljeni italijanski živelj na vse mogoče načine na očitno škodo državi sami podpirale in fivor zovaie, dočim so avtohton no sloven- pojavili izgredi samo na dveh krajih, kjer so pa oblastva hitro in energično posegla vmes. Obljubil je, da se vse pritožbe proti zadnjim volitvam — katerih je 4ti — natančno pregledajo in se bo, kjer se najdejo prestopki, najstrožje postopalo. Debate so se udeležili posl. Klofač, Nikolaj Vasilko, David vit. Abrahamo\vicz, Paca k in Daszvnaki, kateri je ojstro napadal poljski klub in gališkega deželnega maršala grofa Potockega in je bil radi žaljivih izrazov pozvan k redu. Na to se je razprava prekinila. Prihodnja seja bo v četrtek. Parlamentarne vesti. Proračunski odsek je sinoči, ob navzočnosti ministerskega predsednika Korberja in finančnega ministra Boh m-Ba\verka, nadaljeval generalno debato o proračunih za 1. 1901. in 1902. Laški po-slanec baron M a 1 f a 11 i je izvajal v dolgem govoru, da, dokler se ne ugodi laškim zahtevam po ustanovitvi laškega vseučilišča v povspeševali disciplino in tisti vedno toli povdarjani »dobri duh* v vojski?! Ogorčeni ljudje »e pač slednjič že pokore tistemu »moraš«, ali — ogorčenje ostaja! Da naša vojna uprava noče uvideti tega! Vojna v jasni Afriki. Krfiger je baje izjavil, da je pripravljen pogajati se za mir, ako se angležka vlada obrne naravnost do njega. Zahteva pa popolno neodvisnost burskih republik pod garancijo Rusije in Francije ter amnestijo za vse kaplandske ustaše; Buri bi bili nasprotno pripravljeni odstopiti Angležem pokrajino Withe\vaterrand sc zlatimi rudniki. Sicer so pa pripravljeni nadaljevati vojno, dokler ne izvojujejo popolne neodvisnosti. lvitchener brzojavlja med drugim, da so se Buri na severovshodnem delu Oranje zopet združili pod poveljništvom De\veta. Torej so bile vse one angležke vesti o l)e\ve-tovi smrti le pobožna želja. Netca privatna brzojavka iz angležkega vira javlja, da je sedem osmin vsega kaplandskega prebivalstva v odkriti ustaji. Tržaške vesti. sko prebivalstvo s pripomočjo laških prise- xrstu \Q po avtonomiji Trentina, se med ljencev zatirale ter mu odrekale in mu še j laško ]judstvo ne povrne oni mir, ki je po- odreKi » celo najprimitivnejše pravice. Ni pa trej)en 7a rcgevanjfc gospodarskih vprašanj, p roti temu, da bi se laško vseučilišče usta- Qovornjk Be je jzrekel proti vsaki drugi re- navilo v laškem delu Tirola, ali nikakor ne vprašanja o laški univerzi, bodisi na ta prei, Kakor slovensko vseučilišče v Ljubljani, nagjn (ja na jnomostski univerzi hoteli do katerega imamo mi tem večo pravico, llBtanoviti italijansko juridično fakulteto, bodi, ker .'jas je trikrat toliko kakor Italijanov in (»a (>j tlot€;j ustanoviti laško univerzo v ka- ker za'o dajemo državi tudi toliko veči da- kem drugem mestu, a ne v Trstu. Italijan- veK v krvi in denarju. stališče nasproti vladi bo odvisno od 'gia~:iii od vseh strani z vsemi mogočimi ;n 8am0uprave Trentina. delavci poznamo in spoštujemo kakor vne- pretvezami, na-laljeval je župan, a mi vemo, pOB, K o z 1 o w s k i je izjavil, da ni di- tega, požrtvovalnega boritelja za naša prava, delavnega, resnega moža in čist ter nesebičen da m .mo do vseučilišča po,K>lno pravico; rckten naHprotnik nameravani uvedbi mono- Sosebno pa protestujemo proti natolcevanju značaj Kranjski napredni list ve.lno predba- vemo, da imamo za uspevanje istega zadostno po]a na žganje< vendar želi, da bi se s tem štev i o dijakov; vemo, da bi se dobilo po- po5akai0f bomo videli, kako bo isti vspe- trel.no -tevilo znanstveno kvalifikovanih pro- yal y Rusiji. Svaril pa je, naj se železniški fesorjcv, in vemo, da mora vseučilišče biti le tovorDj tar;fl ne zvišajo. Posl. Ž a č e k je v L ubijani. Včeraj zjutraj je prišla v Izjava. Podpisana izjavljata v imenu slovenskih delavcev v Iadijedelniei pri sv. Marku, da ne soglašajo s pisavo v listu »SI. Narod«, marveč obžaljujejo iskreno grdi in krivični napad na našega mestnega svetovalca, deželnega poslanca in prvoboritelja, gospoda dra. Otokarja Rybara, katerega mi odgovoriti druzega, nego, da jo je s par — dovtipi naslovil v koš, je to pač le znamenje, kam smo dospeli S 1 o v e n c i, da smo degenerirali, ker ne moremo več m>rno in resno razpravljati o nazorih in stališčih, ki se ne pokrivajo z našimi. V »koše je lahko pošiljati tudi pametne stvari, ako nam ne ugajajo. To je ceV» komodno se stališča polemizujočega novinarja, ali — lojalno ni, ako se resne stvari rešujejo in odpravljajo na takov način ! Nič manje nelojalno se ni »Slovenec* zmuznil mimo vsebine in razlogov v Podgor-nikovem pismu. Mesto da si je pomagal z malo pavšalno denuncijacijo in neresnico — ki pa ni nič pridobila s tem, da je bila obnovljena v toliko in toliko pot — naj bi bil dal raje Podgoruikovo pismo na razmišljevanje svojim čitateljem, ali pa naj bi bil meritorno odgovoril na isto. »Znani Blavljanofilski boritelj« to že diši v naši Avstriji po denuncijaciji ! A če je pridodano še »pravoslavje«. je to neresnica, katero so napisali gospodje, ker — ali neve-dorna, ali pa tudi vedoma — mečejo v en koš pravoslavje in cirilo metodijski obred, : kakor se je tudi že zgodilo, da so se svojim pisarjenjem vzbujali med nerazsodnimi ljudmi menenje, da naša sveta unija je isto kakor razkol — pravoslavje! Prejeli srno in objavljamo : Podli osebni napad v »Slov. Narodu« na g. dra. Rvbafa ogorči 1 je vsacega poštenega trž. Slovenca tem bolj, ker tudi tukaj- šnji drugorodci spoštujejo v dru. livbaru »ošalmosti«, kajti malo ima slovenski narod civa Tržačanom, naj se ne mešajo v razmere prvakov, ki Li tako uljudno, prijazno in dobrohotno občevali z vsakim in tudi naj-priprostejim človekom, kakor občuje ravno na Kranjskem, ker tam da ne potrebujejo njih nasvetov. Ali res? Ni-li dežela Kranjska središče govoril o narodnostnih razmerah. S tem je fir. Rvbar. Bog nam vrlega moža ohrani ta- slovenskih pokrajin?! In ni-li tržaško ozem- posiansko !,jla generalna debata zaključena. Danes se kega — kakoršen je ! V Trstu, dne 12. nov. 1001. Ivan Hvastja. Matija Samec. Nekoliko odgovora. »Slovenski Na- z'.ornico na Dunaju deputacija jugoslovanskih prične jnulrobna razprava. viwikoš..!cev na Dunaju in v Gradcu ter je O položaju. Kakor v kaleidoskopu : slike poslancem dru. Ferjančiču, dru. I v če v i ču in He raenjujejo vsaki hip. Danes n. pr. stoje vse Pcv-tu izrodila memorandum, s katerim se nemške franke kakor jedna falanga doktorju rod« ee nam roga, češ, da smo vendar pozabava ustanovitev vseučilišča v Ljubljani Korberju ob boku. da bi ga branile pred lemizovali ž njim, vzlic dobrohotnemu na-in veljavnost v Zagrebu dobljenih spričeval, peklenskimi naklepi nikdar mirujočih Čehov...! HVetu gospoda dra. Rvbafa. Pravi tudi, daje Zajedno je deputacija izročila rečenim po- jlltri __ druga ftlika! q Ko/ber bi po- [mei ko je čital našo polemiko, občutek, rancem protest proti ustanovitvi italijanskega trebovai maice dispozicijskega fonda in z kakor da si je — prosimo, kako duhovito je zaupanja... Človek bi menil, da povedano! - želodec napolnil s sirupom vico zani«»aaja — ne, to presega naše razumevanje in naše slovensko mišljenje. Kje bi lje jedca teh slovenskih pokrajin in morda ne naj nt,važnejša ? ! Ali nista dežela Kranjska iu pa tržaško ozemlje sestavna dela istega narodnega organizma, iste skupnosti, iste — slovenske lasti ? ! Kako da bi se torej — tega ne umejemo — ne smeli brigati eden za dru-zega ? ! Drugo vprašanje je, da li ima ta ali oni v konkretnem slučaju prav ali nima prav ?! Ali: temu ali onemu delu sploh odrekati pra- vseačilišča v Trstu. Popoludne je deputacijo malce -prejel naučni minister vit. Hartel. ^ nemška falanga prva oglasi s svečano pomešanim z limom!.... Pa da nismo Slovenci Snoči že po zaključku lista nam je zaupnico... Falanga pa je zginola, ker z vo- napredovali v duhovitosti polemike! Zaslugi bila Potem naša ^lokupnost, naša vzajern nost, naš idejal in naša — bodočnost ? ! do^Ia brzojavka, ki naznanja, da je »Slovenija« na Dunaju sklicala za danes popoludne tiranjem zaupnice se sprejemlje tudi nekaj, krono. kar je včasih neprijetno, namreč nekaj mo- No, če je to, o čemer smo govorili mi Ali pustimo te »sanjarije«, te »utopije«, v dvorani rezurze zlmrovanje o vprašanju rajne obveznosti. Nemška gospoda pa ne _ 0 nevarnosti, ki preti narodni ekzisteDci ta smešni idejalizem, ki ne spada več v ae- !jubijanske univerze, katere^i »e u leleži vse slovansko dijaštvo. Načelnik rnladočeškega kluba, dr. Pacak, je društvu »Triglav« zatrdil, da se bodo sprejemljejo radi obveznosti, tudi od gosp. naši ob periferijah in o neutajljivi, nepremični danje — praktične dobe'. Pustimo to in vze- Korberja ne. Oni le prejemljejo rade. Zato bi resnici, da si šibki narodi brez garancij za mimo stvar od bolj praktične strani ! si ne hoteli vezati rok z prenagljenimi zaup- 9Voj obstanek, ne smejo dovoljevati vsacega Napredni list ljubljanski naj na n izvoli nicami: njih zaupanje je na razpolago sploh Iuksu3a, ki si ga morejo dovoljevati močni iu v odgovoriti malce na vprašanje: kaj bi češki poslanci z vso silo zavzemali za pra- le za (|rag0 Ceno, je sredstvo za izsiljevanje, vsakem pogledu saturirani uarodi — če so b i I o i z t i s o č e v kranjskih dela v - vično zahtevo južnih Slovanov. Gospod Korber v zadregi radi kljubovanja komu take stvari le »sirup pjmešan z li- cev, uslužbencev in služkinj v Dvojezična univerza V Trsta. Du- Nemcev — tak je zaključni prizor slike mom«, je to stvar njegovega — dobrega Trstu, ako bi se njih primorski bratje in najski dopi-mik lista »Berliner Tageblatt« druzega dne. ukusa..... kar pa vendar čisto nič ne spre- specijalno še tržaški prvoboritelji — in ne v meni. da je izvajanja naučnega ministra Tretji dan, to je baš danes: nemška na nja na dejstvu, da so to zelo, zelo resne najmanji meri baš tisti zasmehovani dr. I i v — Ilartla umeti tako, da se namerja v Trstu gemeinbiirgschaft nekoliko prehlajena. To pa stvari ! bar — ne brigali zanje, ako bi se ne »uti- ustanoviti univerza za Italijane, ali boji se, zato, ker je potegnila neka mrzla sapa iz £)a j,a v tem slučaju nismo slušali do- kali« v stvari kranjskih Slovencev ? ! Koliko da se -tvar obrne tako, da se mesto italijan- vsenemškega kota. G. Schonerer jih je »po- brohotnega nasveta g. dra. Rvbara, v to smo Primorcev živi na Kranjskem in koliko ske, ustanovi dvojezična univerza za Italijane vabil« na posvetovanje za skupno akcijo proti jmeli poseben in, po našem menenju, veletehten Kranjcev išče kruha na Primorskem! I z na- češki tehniki v Brnu. Gg. iz Gemeinbi'irg- razlog. Na »polemiziranju« nam ni bilo toliko, rave stvari proizhaja torej, da se moramo bri- sehaft pa vedo dobro, kaj pomenja to, kadar n;tj uatu ni bilo toliko do tega, da bi branili gati eden za druzega. — Začetkom seje so slovenski p o- g. Jurij Schonerer »vabi«. To je ravno tako, kako osebo, ko smo pojasnili le vnanji dogo- Ogromen in neprestan je pritok našega s lanci Šušteršič in Ferjančič ter kakor kadar kakov vladar iz Orijenta po- dek, formalnost, daje nas urednik kakor življa v TrBt iz drugih slovenskih pokrajin. Hrvat I v č e v i c predložili nujni šilja svojemu odličnemu * možu svileno odbornik političnega društva — Naravno in najpriprostejemu razumu predlo? za ustanovitev vseučilišča za vrvico s povabilom, naj se izvoli — obe- »Edinost« pvečital pismo g. Podgornika. umevno je torej, tla je za tržaške Slovence JlffoslOTaiie, sestavljenega iz juridične, filo- siti nanjo. Vsaki poziv g. Jurija na »obrambo Gospod Podgornik ne potrebuje naše obrambe, naravnost usodno vprašanje: kakov je ta zofične in teologične fakultete. V utemelje- j koristi Ntmcev« je past za druge nemške so rau v najboljšo obrambo njegove kva- pritok, oziroma: kakove so razmere, iz vani u nujnosti je posl. Šušteršič povdarjal, Btranke in kadar g. Schonerer poživlja na Htete kakor politika, misleca, Slovana in — katerih prihaja ta živelj ?! skupno akcijo, ne pozablja nikdar doma človeka. In pred razsodnimi ljudmi ne krči in Jugoslovane. Državni zbor. — Zbornica poslancev. da so Slovenci že pred leti zahtevali slo vensko vseučilišča. Ta zahteva Slovencev je postala sedaj z ipet aktuelna, ko je naučni minister Italijanom obljubil, da se jim ustanovi alijuridična fakulteta v In.:mostu, a!i pa popolno vseučilišče kje drugje. — biča. Zato se zvijajo sedaj že v misli sami na | Vzlic vsemu bič. Odklonili ne bi radi in si tudi ne upajo. 700 visokošolcev na nemške univerze. Zaključil je s trditvijo, da je taka zahteva opravičena ter koristna ne le Jugoslovanom samim, temveč splošno tudi vsej državi. Poslanec Haje k in tovariši so predložili interpelacijo radi tega, ker je Rusija naložila carino na poljske knjige in tiskovine, ki so tipkane izven Uusije in katere so bile prej carine proste. V razpravi o nujnem predlogu maloru-skega poslanca Roman č u ka, glede zlorab o zadnjih deželnozborskih volitvah v Galiciji, je ministerski predsednik dr. Korber pojašnjeval, da so se nasilstva pojavila v mnogo manji meri, nego nekdaj ter da so se Ni je torej menila bolj naravne stvari prav čisto nič teh kvalitet dejstvo, da je mož na svetu, nego zanimanje Tržačanov za razmere siromak !! v drugih slovenskih pokrajinah ! ! Če smo torej smatrali za potrebno Cele knjige bi lahko pisali o tem : kje, Saj prav v resnici vsi sovražijo Ćehe, kakor ' pojasniti, komu in za koga jego-v kakih razmerah je naš slovenski živelj na jih sovraži Schrinerer, na drugi strani pa se 8 p o d Po d gornik pisal svoj e delu in koliko truda in skrbi je trebalo in boje, da bi jih Schonerer hotel siliti v kako ' p i 8 m o, storili smo to radi javnosti, da ne treba še, da smo rešili naše in da jih še rešujemo ! Mi Kranjci, živeči v Trstu, ki moremo Govornik je rekel, da m >ra na^l dva \ akcijo, katere ne bi se radi lotili iz ozirov . bi ista — v inenenju, da je vse skupaj in milijona Jugoslovanov v Avstriji pošiljati nad na zgoraj... A če bi odklonili, b; se kompro j aceniral le naš urednik in si v ta namen le mitirali na zdolej, kar bi porabil Schonerer j*Zp0-;odiI gospoda Podgornika — podcenjevala za agitacijo proti njim in bi jih označal za važnosti Podgornikove enuncijacije! izdajice.... ! Sitna stiska je to. Ni ču la, da j To je bil naš glavni namen in vzrok, so gospodje nekoliko influencirani v misli na j (]a 9mo bili drugačnega menenja, nego g. dr. Schonererjev bič.... To je slika v tem hipu! ; Rybar. Da vidimo, kako bo jutri ! Zopet zde afera V Olomucu je na naknadnem kontrolnem shodu stotnik dal zapreti azistenčnega zdravnika v rezervi, dra. Ostadala, ker se je le ta zglasil z »zde«. Mi smo že večrat dokazovali vso nesmiselnost tega postopanja vojne uprave z ozi-rom na smoter kontrolnih shod >v sam, a danes si vnovič dovoljujemo izreči svoj opravičeni dvom na tem, da bi taki dogodki posebno In važni, prevažni so se nam zdeli razlogi, ki jih je gosp. Podgornik navel v podkrepljenje svojega nasveta. Tem razlogom lahko vsakdo ali pritrja ali ne pritrja, ali resni so bili vsakako in došli so od rednega, mislečega politika, ki ima tudi pravico, da se ga smatra resnim in da se resno razpravlja o njegovih nazorih in sodbah. Če pa na tako enuneijacijo rednega, pametnega moža ni vedel »Slovenski Narod« torej stvari gledati od blizu, mi vemo ceniti, kaj je vredno to, da so na Čelu tržaškega Slovenstva mladi, čili, inteligentni, energični možje — z zmislom za potrebe realnega življenja iu ob enem s svežim idealizmom v duši! Mesto da bi se naši rojaki radovali, da ■ na postojanki, toli važni za ves narod, in v časih akutne nevarnosti iu najhujega navala od strani sovražnika, stoje taki nesebični in srčni možje, pa nam prihajajo take odurne epizode, kakor je ta s »SI. Narodom* ! ! Errare humanum est! Es irrt der Men^eh, so lang er strebt. Tudi tržaški rodoljubje ee lahko motijo..,. To uaj se jim tudi svobodno pove! Ali tako osebno zasra mo vanje naj bi ne bilo možno, ker smeši — stvar! Tako veselje in škodoželje na tem, da je sovražnik na našem bratu storil najgrši čin — barbarstvo — to je prežalostna epizoda v življenju našega naroda ! Mari ni isti »Slovenski Narod« sam označil znani čin z drom. Rvbarem kakor barbarski ? In sedaj se roga isti »Slovenski Narod« in daje umevati med vrstami, da so Lahi prav -imeli, ko so iz parlamenta z brahijalno silo iztisnili zakonitega zastopnika naroda — našega ! ! Le tako naprej ! Ooa|»6da okolo »S'ov. Naroda« morda ne bodo občutili, ali občutiti bi utegnil naš živelj, ako f»e bo to {»osto-panje ponavljalo in bi se slednjič vsakdo bal postavljati se v javnost iz strahu pred zasra-movanjem od strani — bratov ! ! Kden podpisanoev živi že 'Ji let v Trstu in je na lastne oči opazoval razvoj našega življa v Tr-tu in reči more iz polnega prepričanja, da p-1 možje na čelu, primerno okol-nostim in v razmer u s težavami, vsikdar vestn-» vršili svojo dolžnost :n jo Vrše tudi danes ! I" Če primerjamo stopinjo razvoja našega elementa v Trstu s stopinjo razvoja — kje drugje na Slovenskem : pri Bogu — tržaškim v o <1 i t e l j e m s e ne treba ravno sramovati. Da pa nimamo tu poTtičnih vspehov, tega niso krivi voditelji, ker to spada na drugo stran historije...... v katero se ne moremo spuščati tu ! Le tako naprej ! Dr. Kvbar sieer ne zabavlja na vsakem shodu čez »farje«, niti ne |v»žira vsawi dan jh> par »liberalcev« in ne uganja neslanosti, da bi »reševal vero«, kjer ni v nevarnosti — ali on je akvizicija za tržaške Slovence, katero vemo in bomo vedeli ceniti, ne mene se za zasmehovanja iz metropole med staro šaro pahnjene zjedinjene Slovenije ! Več Kranjcev, živečih v Trstu. Hi'stni svet tržaški j« imel sinoči pod predsedništvom župana dr. Sandrinelli ja svojo 2*3. javno sejo- Svet. ilr. Morpurgo je omenjal, da je imel te dni v Trstu konferenco komj>etenten mož dr. Mazorana), ki je ojstro kritiziral vodovodni načrt Smreker Lorenzutti. Ta konferenca je vzbudila v mestu močno vznemirjenje in je kompromitirala nekega magistrat-nega funkcionarja. I >a se pomiri občinstvo, je dr. Morpurgo predlagal, naj se objavijo vsi akti, ki se nanašajo na omenjeni vodovodni načrt. Predlog je bil sprejet. — Svet. Bratos se je pritoževal, da se magistraroi uradniki ne drže urnika ter da prihajajo in odhajajo iz urada, kadar se jim zljublja. Na-s ve to val je, naj bi se sedanji urnik spremenil tako, da bi oinike. Ko so rešili še ostale točke dnevnega reda. zaključil je župan javno sejo. Lakonska — brutura! Pišejo nam: Predvčerajšnjim okolo 4. ure popoludne je sedel g. S. v svoji tobakarni v ulici Molin piccolo. Tam tniino je prišla tropa lahonskih aalečnozol>cev, d sli.i iz mestne gimnazije. Eden teh trkol.nov, kakih l»i let, je prišel na vrata tobakarne in — pljunil proti lastniku. mej tem ko je drugi s nček brutture — pljunil na tablo, obešeno nad vrati. Mladi junaki so, po dovršenem činu 2UU0-letne kulture — zbežali in se tako rešili zaslužene lekcije ! Radovedni smo, se li ti lahončiči na gimnaziji tiče takih junaštev? Imajo-li morda ram celo posebne »ure«, da se uče pljuvanja na svoje sodeželane, oz roma na avstrijske grbe?! Vsakako pa opozarjamo te mlečoe junake. naj pazijo, da jih ne doleti, Česar se edino še bojć — slovenska ]>est!! Drobne Testi. Nevaren tat. Policijski oficijal Titz in njegovi agenti so pred-sinočnjira v neki gostilni v ulici Fontana aretirali elegantaega in pra\ nevarnega letnega tatu imenom Ivan Bin, pisarja iz Trst*. Ivan Bin ie star znanec gosp. Titza in policije. Ni dolgo temu, kar je došel iz ječe v Kopru, kjer je odsedel svojih oO mesecev. Ta tat v rokavicah ima več debelih tatvin ua svoji vesti. Ni fden dni temu, ko smo bili poročali, da so nepoznan-' tatovi g. Horaci-ju Parea iz Zadra v »Hotelu Delorme« ukradli zlato uro z verižico, vredno (550 kron. In glej : včeraj so našli avktorja te tatvine v osebi Ivana Bina. To uro, vredno, kakor re čeno, 650 kron, je zastavil za 140 kron. Za malo dni pozneje je bilo javljeno, da bo francozkemu konzulu v Hotel de la Ville ukradli tudi zlato uro z verižico in drugih malenkostij. Tudi to tatvino ima Bin na svoji grešni duši. Ukradene stvari je poprodal. Nadalje je bilo naznanjeno prav te dni, da je Antonija K. prodajala neko suknjo, ukradeno v restavrantu Steinfeld na škodo ljubčka tobakarničarice Marije B. Tudi ta tatvina je plod podjetnosti Bi nove. O tej priliki naj spomnimo še, da je isti Bin imel toliko bo sviral vojaški orkester dom. pešp. št. *J7. Začetek veselice bo točno ob 5. uri popol., ples bo trajal do polunoči. Ustopnina: na veselico 25 nč., sedeži prvih dveh vrst po 20 nč , ostali sedeži jk> 10 nč., k plesu za inožke 50 nč., za ženske 25 nč. Ker je ta veselica še le prva v letošnji sezoni in ker ima društvo velike stroške, nadeja se podpisani, da slavno občinstvo pribiti v velikem številu na to veselico. Odbor »Adrije«. Vssti iz ostale Primorske. X Občinarjem jelsanskim za deželnozborske volitve! Na naši občini vlada sedaj protizakonito obč. svetovalec Ivan Će kad a. Mi smo proti njemu napravili odločne korake na c. k. okrajno drz- ' glavarstvo na Voloskem in na c. k. ministra- nosti, da ie udri v stanovanje nekega tukaj- predsednika na Dunaju, šnjega sodnika in mu odnesel več stvari. V j °u nima P^vice zastopati mrtvega ob-za kij u ček naj pr do lamo še, da je ta poste- *inske£a žcPana> amPak v »*Yl finskega njakovič izjav 1 cinično, tla še ne bo cel vek, ako mu prisodijo par let ječe. Zgubljen o- naj d e n o. Včeraj zjutraj je viši finančni ottcijal, g. Mangold, zbora se morajo voliti občinski župan in njegovi namestniki, občinski svetovalci. Tudi to smo naznanili slavni c. kr. avstrijski vladi ter smo zahtevali, da se uvede v Jelšanah rerl na podlagi avstrijskih zakonov ! Mi nočemo, da bi v nas vladal naš ne-Ijubi g. Velhartickv. Mi smo spregledali in vidimo, kam bi nas hotel zavesti. Mi bomo zahtevali natančen račun za vso škodo, ki nezako-občin- in vrtnar Josip skega zbora, ta jih bo tudi plačeval. nedaleč Za dan 1«3. t. m. so razpisane deželno- rektor Češke univerze Sjkora, poslanec dr. Herold, dr. Mattuš, profesorji češke univerze dr. Kanda, Celakovskv in drugi. Namestnik grof Coudenhove i i knez Ferdinand Lobko-vic sta brzojavno opravičila svojo odsotnost. Zborovanje je otvoril z nagovorom predsednik profesor Trneček, na kar je prof. K. Knittl govoril o Dvofakovem delovanju na glasbenem polju. Njegov govor je bil vspre-jet z burnim in dolgotrajajočim ploskanjem, njj, kar je pevsko društvo »Hlahol« zapelo Smetane »Slavnostni sbor«. Na večer je bil v veliki dvorani »Me-štanske Besede« slavnostni banket, na katerem so razni govorniki slavili velikana L) koraka, kateri se je v kratkem a lepem govoru zahvalil za vse izraze simpatij. Vsi govori so bili z navdušenjem vsprajeti. Brzojavne pozdrave so poslali med drugimi minister dr. Rezek, knez Ferdinand L^bkovic, namestnik grof Coudenhove, direktor carske glasbene (Dalje na četrti strani.) XKKKKKKKXKXKKXXK stanujoči v Skorklji, našel listnico s 13 kronami, nekaj druzega inozemskega denarja in več ključev. Najdeno je izročil inspektoratu v slobodni luki. Poskusen samomor. Včeraj zjutraj po S. uri bila sta na obrežju morja blizu jo bo imela občina zaradi sedanjih Miramara natakar Vit Tagliarot (uslužbenec nitih odnošajev. Kedor sklicuje seje tamošnje gostilne Bellevue) Stare s Kontovelja, ko sta zapazila is JelŠanah nezako- hlev blizu grada Miramar. Tu nite in zaradi tega bodo nezakonite tudi vo- ^^ ^^ &^ ^ & S potrebno pomoč in ga pre- litve vsega okraja Voloskega. Illlllllll««llllllllllllllll^ od sebe v morju nekega moža, borečega se z zborske volitve volilnih mož. Ta razpis je valovi. Kdeu njiju se je vrgel v vodo in je nezakonit, ker jelšanska občina nima zakoni- z velikim na porom privlekel na obrežje nekega tega upravitelja županstva. Tudi na volitvi starega moža, ki je bil že jako oslabel zbok sami bo nezakonit predsednik, obilice zavžite slane vode. Nesrečnega moža Tako bodo volitve se prenesli v so inu dali vso oblekli. Med tem časom došel je eden M" smo proti temu napravili potrebne tamošnjih žandarjev in je moža zaslišal ter korake in izjavljamo, da se ne udeležimo teh doznal, daje nesrečnež identičen z 63-letnim volitev. Simonom Martelancem iz Barkovdj. Doznalo Jelšane, dne 12. nov. 1901. se je tudi, da je Martelanc že več nego leto Slovenska kmečka stranka, dnij v mestni hiši za uboge. Ko se je že ne- X Deželnozborske koliko opomogel in se okrepil, odpeljali so ga n a Goriškem. Kandidatje zopet v ubožnico. stranke so: Gos p a, ki se j e h o t e l a vreči t V kmečkih občinah, ki bodo volile v iz vlaka. Sinoči ob 10. u rije došel po južni četrtek dne 5. decembra: železnici vlak iz Italije v Trst. Med potniki 1. sodne okraje: Tolmin, Bovec, seje nahajala tudi neka lepa, elegantno Cerkno, Kobarid: dr. Anton Gregorčič, oblečena gospa, ki se je hotela med vožnjo profesor bogoslovja in državni poslanec T X X X X X X X X X X X X X X X X X mizarska zadruga v gorici z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela prvo slov. žalno pbištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. 4 ii a des«i cerkve sv. Petr«>. Konknrenoa nemogoča, ker je blago prve roke. X X X X X X X X X X X X X X X vol t t v e »Slogiuet Prva tržaška tovarna za posrebrnjevanje ogkSal Via Farneto štv. 10 (ihti Via Gelsi). Telefon 8tv. 941. Tovarna za ogledalne šipe vseh velikosti, popravljanje |><>- dvakrat vreči iz svojega kupeja. Na srečo Gorici ter Ernest K 1 a v ž a r, deželni uradnik kvarjeilill Ogledal tel' Z boljšati J C u n o d n i li sta j<» obakrat zadržala dva gospoda sopotnika, v pokoju v Gorici; Koje došel vlak naposled v Tr*t, obvestil 2. za sodne okraje: Gorica (okolica), je eden istih gospodov ofie. Schabla o tein. 'i a Ajdovščina in Kanal: Ivan B e r b u č, pro- je naložil agentu Miglioronzi-ju, naj sledi fesor na c. kr. realki v Gorici, ter Blazij gos|>ej v družbi z enim prej omenjenih go- Grča, župnik v Ssmpasu; s podov. Naposled je eden njiju premotil go- 3. za sodna okraja: Sežana in Komen: spo na premeten način in jo spremil v bol- dr. Josip A b r a m, odvetnik v Gorici, ter uišnieo, ne da bi ona vedela, kam gre. Anton Č e r n e , posestnik in župan v Ispekcijski zdravnik je pogodil, da je gospa Tomaju. bolna na živcih in jo oddal v oddelek za II- V velikem posestvu, ki bo volilo v umol>olne. V gospej so spoznali soprogo ne- *redo 11. decembra: Anton J a k o n č i č, ve- kega tržaŠKega uradnika. leposestnik in zasebni uradnik v Gorici, Dražbe premičnin. V četrtek, dne 14. no- Anton K 1 a n č i č, veleposestnik in župan v vembra ob 10. un predpoludne se bodo vsled Po-lgori, ter dr. Josip vitez Tonkli, vele- □aredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- posestnik in odvetnik v Gorici, vilne stvari vršile Bledeče dražbe premičnin: ' Za trge stranka še ni proglasila svojega zagata Remota 'i. krave, konji in vozovi ; kandidata. ! Kolon j a 175, steklene omare in tehtnice; ul. X Izpit usposobljenosti. Go- Carpison 5, pohištvo in sodi; ulica Barriora epica Josipina Gržinič, učiteljica v Roču, vecchia 5, klobuki in oprema v zalogi ; ulica je položila te dni v Gorici z najboljšim vspe- Canale 7, glasoviri; ulica Artisti 1, umi- hom izpit usposobljenosti slovenskim, italijan- ^^gg^^j^/^f^f^SfSfSfSfSt^k valnik. Bkim in nemškim učnim jezikom. Čestitamo! ^ . . . dnu F n it i Ifintfi ® Vremenski wtnik. Včeraj: topiomer X V k o p e r s k i ječi se je obesil ^ AluK SOllul L U »1 ffl 1II L 1 kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljieah v Prendiuljevl lekarni v Tratu in v vaeh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Škatlica stane 6O stotink. ob 7. uri zjutraj 10°.6. ob 2. uri popoludn« te dni 30-letni kaznjenec Julij Baseggio pok. ^ 12°7. C.* —Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.1 Julija iz Trsta. Koje paznik ječe prišel ob ^ — Danes plim« ob 9.30-^iredp. in ob 10.8 6. uri zjutraj, našel ga je viseti na neki vrvi ^ pop.; oeeka or .'! 57 predpoludne popoludne. in ob 4.33 privezani za okno. Paznik je hitro prerezal vrv in tekel klicati zdravnika, ali bilo je prepozno, ker je bil nesrečnik že mrtev. Odbor poMieue?a društva »Edinost«. Baseggio je bil obsojeu dne 17. decembra Ker je v notici, priobčeni v ponedeljski ste- m. l. {>red deželnim sodiščem tržaškim na 2 vilki o konstituiranju odbora poličnega dru- leti in pol težke ječe in sicer radi ponarejanja štva »Edinost« po neljubi pomoti izostalo denarja. par imen, javljamo še enkrat, da je ta odbor - sestavljen tako le: Predsednik: M. M a n d i c, ■# ■■ v- _____ __a i podpredsednik: d,, g. g r e g o r in! Književnost in umetnost podpredsednik : dr. Otokar Kvbar, tajnik:; Proslava Dvorakove 60 - letnice. V ne-dr. Ferdo Č e r n e, blagajnik: Ante B o g - • deljo so se nadaljevale slavnoati na čast 60. d a n o v i ć, Jodborniki : dr. Josip A b r a m, \ rojstnega dne slavnega češkega skladatelja, dr. Edvard S 1 a v i k, Makso C o ti č, Miloš dr. Antonina Dvoraka. Najprej je bilo na K a m u š č i č , Andrej Č e r d e, Stanko Godina. Persko društro »Adrija« t Darkov-I jak vabi na veselico s plesom, katero priredi prihodnjo nedeljo, dne 17. t. m. v stekleni dvorani »Narodnega ('.oma«, Vspo- Sf % Sf i »S 1 i Sf 3) Prva In največja tovarn* pohištva vseh vrst. —•J T R S T S« TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: I Piazza Rosario št. 2 (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -HOM- Velik izbor Lapecarij, zrcal in slik. Izvršuje oaročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILOSTROUIl CEHE ZASTOIJ II F8AMK0 Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. Sf i! i M Sf Sf Sf Sf m sS m poziv »Umeleckć Besede« slavnostno zborovanje v Pantheonu deželnega muzeja, kamor je došlo neštevilno odličnega občinstva. Predsedoval je zborovanja profesor na konserva-toriju, H. Trneček. Navzoči 8o bili med drugimi dr. Fr. red priobčimo jutri. Na veselici in k plesu Lad. baron Rieger, župan praški dr. Srb, lelikanska rastava pohištva in tapecarij. Izvenredno ugodne « U W cene. M M M VILJEM DALLA TOttttE v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) Meje pohištvo donesesrečo. ■ h Sofe t KiHinevii na Ruskem, Vlmi. Ivanovič Kebikov, in Blavni l>erohn-*ki kritik Otto I^essmann. »Slovenke« štev. 10. prinaša sledečo T«el>ino: Aforizmi k organizaciji slovenskega ženstva. Ivanka. — Moji novi čevlji. A—a. — Pravica do življenja. Zofka Kveder. Praga. — Večer. C. Golar. Celje. — V poročni noči. Kl i posvečen«. Spisal E. E. Ljubljana. — Tožba. Po L, Jakobvjevi. Poslovenil Ž. Ij. Mozirski. — Lojzek Adela. — V pomladnjo noč. Konstantin M, Fonfanov. Prevel Ivan Prijatelj. — Ob novem vinu. Adela. — Ženske v Rusiji. Božidar Tvorcov. Kaluga. Nove knjige. — Beležke. Brzojavna poročila. Iz proračunskega odseka DUNAJ 13. (B) Proračunski odsek zbornice poslancev se je sest d danes ob 11. uri predpoludne v sardine, Mline, Podjetja za napravljanje soli, Tovarne za delati zamaškr, Stiskalnice olja, Naprave za vodno s lo, Tovarne za šumeče vode, Distilerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. V ta namen je bilo postavljenih: 151 motorje? ta plin in petrolej in 65 parnih strojev N OVA ČEVLJARNICA OOO Cerkvenik Anton a v ulici Istria št. 2 (pri sv. Jakobu). prodaja razne obuvala ]►<> najnižjih cenah, pri porot-nje se slavnemu slovenskemu občinstvu za obilne naročbe. Julij Redersen iznih bolečin. Cena za operacijo v ambulatoriju 1 krona, na domu 2 kroni. ulica Acquedotto št 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah, Une pa'tne in dezertne vina na delalo in drobno, trunko na dom po najugodnej ih in konkurenčnih cenah. Skladišče vina npl9\/n(PSi P°Prav'janje vsakovrstnih stro Uuldv lllUa je v, motorjev na plin in brizgalnic vseh vrst. Kovaška delavnica. Alojzij Schromeck &. C. j t Trstu, ulica Brivedere st. 9. Jakob Jellen Pekarna in sladčičarna v Trstu, ulica JSette Fontane 13. priporoča 3 krat na dan -vež hruh in velik izbor sladčic Sprejema v pecivo testo za navaden kruh ali sladćiee. Za- loga m*>ke iz prvih ogerskih mlinov. V najem se odda biča in krčma z velikim livevom, ležeča v I>)kvi ob ekladovnej ee.-iti, eventualno nekoliko zemljišča. Več se poizve j>ri upravi j Edinosti«. Jakob Kosmerlj -■TRSTi- ulica ss. IVIartiri štv. 16 nasproti Komando Harine. ar T R G 0 V I N A -mm Jestvln in kolonijalnoga blaira, dellkates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v Hliei Bastione Štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje. Švicarska urarska obrt. Samo 16 K. Naznanjamo v s c m ve&Čakom, častnikom poAtnim. železniškim m redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro. da smo oprejeli edino razprodajo novoiznaj -dene originalne genf-ske 14 karatne remont. ure zlatega-elektro-phupie, -sestav jrlashutte". Te ure imajo protimag-netične p r e c i z i s k i urni stroj so najtanćneje legulirane in preskusen in dajamo za \sako uro 3-letno pismeno jamstvo. Okrov ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iz-najdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karat. zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatepi lica. Sprejeli smo v ♦> mescih Hi000 dodatnih naroči) in okoli ."^Mio pohvalnih pisem, t'ena uri za gospode ali dame le 1*> kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejam mošnji če k od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovrutnjice) po 3. — i>. — in s. — K. Ako urane ugaja, se sprejme nt zaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po po-tnem povzetju ali predplačilu. Naročbe je pošiljati na Razpošiljanje ur ,.Clironos Basel (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 2r> stot.. na dopisnice 10 stot. Domače priznanje Veleslavna tvrdka Znideršič Val ene ič II. Bistrica. Jaz podpisani vdo' ival sem testenine i/, raznih tovain. Sele pred nedavnim časom jel sem si nabavljati proizvode zaslužne Va5e tvrdke. Sprevidel sem. da so Vase testenine najboljša, kar jih dosedaj poznam, a tudi občinstvo se jih poslužuje z najve-I čjhn zadovoljstvom. Tem potom dolžan sem izrekati slavni Vasi tvrdki najiskrenejk) zahvalo za mi poslano blago; ob enem jih pa vsakemu, najtoplejše priporoč m. Poživljam tudi vse n a S e rodoljube trgovce -. Podpirajte našo „Prve slovensko tovarno testenin!" LJUBLJANA, 3. mal. pana 1901. Andrej Kranjec trgovec. tašlju ii kataru kakor tudi proti - - hripi (influenci) - - naj se uporabljajo edino le katraimie pastilje Kavasini škatljica po 80 stotink. Proti zagrljenj U in grlobolu se priporočajo Ravasinijeve pastilje = od ogolunjene sladke skorje -kutijica po 60 stotink. Vdobiva se v LEKARNI RAVASINI v Trstu, Piazza della Stazione St. 3. kakor nuli v lekarni i'ii-riola .I:*r»niiti, I.nri.tui, Vi-t:ili A Vartlukiisi; v FU*k t : iitkarnu i'rc»lauu ; v TJiirii-i lekarna ''ristofuletti in 1'niitoni. > P RVA TOVARNA za čopiže in ščelke Odlikovan z dvorni zlatimi iu hro- Kemeljn: v vel»kem izIkjim, bukove debla orehov i na, jelovina, trd les vsake vrste, dogioe za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za etopujice. if Cene zmerne Viktor Mi kl a vez v Trstu Via Fonderia st. 10. nastimi kolajnami FRAN HLA¥ATY ulica Giulia št. l/A. Obuvala j»o angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cen j. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala. XXXK*KKXKKK*XXKK TRST. - Via S. Antoiiio - TRST (nasproti Zennaro in Gentlli). Specijaliteta čopičev /.a zidna dela nepresežue trpežnosti. Begat izbor šeetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od perja, palic za izudci prah. Velikanski izb. r mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark. mošnjiekov itd. . Vse po jako nizkih cenah V prepričanje se prosi blagohoten obisV. Pekarna in sladčičarna Jakob Jurca TRST. — Mol In a veiito stv. 1. Priporoča svoj 3 krat na dan zve/.i kruli, vsakovrstne najfinejše sladcice, nadalje fina vina v buteljkah in moko v velikem izboru. Postrežba hitra in točnh na dom. Važno oznanilo ! _ Podpisani »matra si t dolžnost javiti, da tt TINA iz VISA, KAŽTELOV pri SPLITU, ISTRE kx BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegori aalofi, analizovana in stavljena pod stalno kontrol« zavada za kemično analizovanje, ovlaičenega od c. krv ! avstrijskega ministerstva. Zato ae »tavlja na vse sod« to boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje min> sterstvo radi pregostega kvnrja^ja vina, ki stavlja v < resno nevarnost ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi. gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nest da je vino čisto in naravno, da se sme z mirno ves t k dajati bolnikom in konvalescentom, ker analizacljaM zavod slavlja pod svoje varstvo samo ona vina, M, •o čista in imajo vso potrebno vaebino, ki jo mora|*> haeti najfinejša vina. CEN E: Istrski teran.....liter po 32 novi, Vino iz Kaitelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Visa... „ 34 n Vino Opollo..... n 38 „ Belo vino iz Viea ... „ 40 Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami t»H«& Legna si. 6 (Dvorilfi^ i M. U. Dr. Ant. Zahorsky i j priporoča svojo pomoč na porodih, abortih ^ J in vseh ženskih boleznih, kakor: ne- J j rednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, J J neredna lega maternice itd., kakor sploh J J v vseh slučajih bolezni. J 1 Ordinuje ulica Carintia štv. S. od f j 9-11 i u od 2-4. | Izza mnogo let preskušeno domače zdravilo Frana Wilhelm E « ce eS O 4_ S r= E lekarnarja C rv|i c. in kr. dvornega zalagatelja Jfeukirchcn, spodnje avstrijsko. Fran Wilhelmov odvajajoči čaj Zavitak K 2,— Postni zavitek 15 zavitkov K 24. Wilhelmov zeliščni sok 1 steki. K 2.50. Po-tna pošiljatev (» stekl. K 10. C. in kr. pri v. MheliOfa tekoča inaža „Bassorin" 1 ikatljica K 2. Postna po.-iljatev lf> kom. K. 24. Milhelmov obliž 1 škatlja 80 stot. 1 ducat -katijic K 7.—. r> ducatov skatljic K 30.— Poštne ,J>i ;a:/3 ."iio Tinj / in? im":)-9]3 ske postaje. V«lol