Z3E. Stevilha. I Liibljiii, i poirfiljik, H. oktobra 191Z. MI. lelo. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^m ^^HH^^^H^^B ^I^^^BP B^^^^B^^^^^^^^^^ ^B^^OB^^^^^^V W^^^^^^^^^^^B ^^^HHI^^Vm^v ^^^^^^^^^^^^» ^^^^^^P ^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^v ^^^^^^^^^^^^^v ^^^^^^^^^b .Slovenski Narod* vclja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: Dopisi na? se frankiraja Rokopisi se ne vračaja. UređnlStro: Knaflova ulica St. 5 v pritličju levo^. telefon ŠL 34. Ishafa Tsak dan xveć«r izvstaUi aedelf« in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat no 14 viru, za dvakrat po 12 viiu, za trikrat ali večkrat no 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljaio naročnine, reklamacije, inserati itcL to ie administrativne stvari. -------------- Poiantua številkj* velja tO vinari ev. -------------- Na pismena naročila brez istodobne vnoslatve naroćnine se ne ozira. ,Naroana tlskarna" telefon St 85. Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče Icvo), Knaflova ulica: ŠL 5 telefon št. 85 Vojno na Balkanu. Zraagovanje Crnogorcev. (Od našega posebnega po-r o č e v a 1 c a.) C e t i n j e, 12. oktobra. Crnogorska armada prodira zmagovito na tursko ozemlje in za-vzetje Skadra je samo se vprašanje nekaj dri. Armada je razdeljena na tri od-delke: 1. na zetsko-brdsko divizijo, kateri je operativna točka Podgori-ca: zapovednik brigadir Blažo Bo-šković; 2. na barsko divizijo, zapovednik vojni minister Mitar Marti-nović. kateremu sta dode'jena bri-gadirja Miljutin Vukotić in Ivo Du-rović: 3. na kolašinsko divizijo, ki io vodita brigadirja Janko Vukotić in Lakić Vojvodić. Vrhovno poveljstvo nad ćelo armado ima prestclonaslednik Danilo. Kralj se nahaja v Kruševcu pri Podgorici. Kolašinska divizija je prva prekoračila mejo. Dne 9. t. in. ckoli osme ure zju-traj je započe! general Vukotić z ob-streljevanjem Mojkovca. Grom to-pov je izzval veliko navdušenje med vojsko. Po dveh urah trde borbe je bil Mojkovac v crnogorskih rokah. Malo pozne.te so bile zavzete vse giavne pozicije ob reki Tari. Nad Mojkovcem so se neprijatelji zelo uporno borili. Zavzete so glavne pozicije. Crnogorci so vdrli dve uri dateč v tursko zemljo in se utaborili na Lepenovcu. tri ure daleč od Bie-Ioga Polja. Vreme je bilo jako slabo in megla gosta. Na pohodu proti jugu so zadeli Crnogorci na veliko množino mrtvih in ranjenih sovraž-nikov. Črnoororcev je padlo S, ranjenih je bilo 15. Tretja divizija se je no zavzctju Berane in Majkovca obmila proti jugu in se bori sedaj s turškimi pred-stražami, čakajoč ohenem, da pre-stopi srbska armada meio. Zapovednik turske armade Giavid paša, se rič ne približa, menda hoče svoje čete varovati za poznejši čas, ker se po padcu Berane omemje na to, da predstraže opazujejo Crnogorce. Druga divizija pod poveljstvom votneora ministra Martinovića je šla od Odsinja ud juga proti Skadru. Na težkem terenu je morala prestati mnogo manjših bojev, a je pri vseh Turke pognala nazaj. Zavzetje T a -rabošča je bila najtežja naloga te divizije in izpolnila jo je sijajno. Ta-rabošč leži na 600 metrov visoki gori. Turki so to trdnjavo dobro utr-dili in opremili, a vender se ni mogla ustavljati navalu Crnogorcev. Najhujše boje je morala prestati prva armada. kateri je operativna baza v Pod^orici. Dne 9. t. m. je kralj Nikola s princem Mirkom od-šel iz Hruševca na Gorico. Vrh tega hriba je kralj razjahal in zavzel me-sto, odkoder se vidi na trdnjavo D e d i ć in na obdajajcče jo gore. Točno ob 8. je zagrme! prvi crnogorski top, namerjen na utrdbo De-čić. Top je sprožil princ Peter. Kralj se je odkril in se prekrižal, takisto vse spremstvo. voiaška godba je za-svirala narodno himno. Granata iz prvega črnogorskeia topa je paJla v sredino turske baterije na gori Planinica. Zdaj se je začcl artiljerijski dvoboj. Druga za drugo so letele crnogorske granate na Planinico; Turki so poredkoma in slabo odgovarjali. Naenkrat ražnje crnogorska granata glavno tursko šanco na P^ninici. Turki zapuste beže svojo utrdbo. Boj se zdaj razsiri na ćelo fronto od P*?tnirnce do jezera. Usneh crnogorske arr'Herije je velikans'ri: popolrinaj bo tonovi začeli obstrelje-vati trdninvo Dečić. Prestolonaslecl-nik je vodi! ^oi s Kačanicke trore. Dvoboj arniierije je trair.l do noči. Naslednji c'an se je znova začel artiljerijski dvoho?. Zdaj «so bili topovi ohrrieni na trdntovo Hečici. Liu-to strelj3.nje je traia!o dobro uro. Ko so crnogorski topovi razbili glavno obzidje rrdnjave. je posegla vmes črnc^orcffa »rfa^terna. Na J»oi'*šču so bili kralj, prestoio-naslednik in princ .Wrko. -.Turiš]« S strahovito silo ie udarca infnnteriin na Dečići. Turki so se ljuto ustavljali. a so bili rre-maerani in preostalo jim ni nič dru-gega. kakor <1a se udajo ali da beže. En de! Turkov je po^kusil ube-žati proti ?fpčaniku. fnT nterija je drla za Turki in jih je na notu v pra-vem pomenu besede decimirala. V trdnjavi ostali Tur i so nada-Ijevali boj z veliko hrabnstjo. Konč-no ie črnoeorsVa infantprlia 7 baio- neti naskočila turske pozicije. Zdaj se je vnel strašen boj, boj od moža do moža in tu je padlo na obeh stra-neh največ vojakov. Zlasti so Crnogorci izgubili mnogo oficirjev. Prvi je padel sin generala Boškovića, mlad oficir izrednih sposobnosti. V trenotku, ko se je kličoč »Napred — ura< na čelu svojega oddelka pognal v boj, ga je turska kroglja zadela v glavo. In njemu so sledili drugi; v cvetu svojih let so padali junaki, preko njih pa so drvele crnogorske čete in končno zavzeie Dečić. Turki so bili ali ubiti ali pa so se udali. Med ujetimi je tuđi polkovnik Salah fzddin. Dedić dominira Šipcanik in Tu-zL Crnogorci bi bili lahko bombardirali rnesto Tuzi. pa tega nišo sto-rili. da bi prebivalstvo ne imelo škode. Z infanterijo in topovi so za-vzeli Šinanik, z infanterijo in s pod-poro Albancev pa Tuzi in vse druge utrjene hribe naokrog. Prva utrjena obrambna crta je b'la s tem zavzeta in crnogorska armada se je zdaj tuđi cd severa vsuia r^roti Skadru, kateremu se bliza od juga minister Martinović s svojo divizijo. Stari junak, general Blažo Bo-sković, komandant retsko-brdske brigade, je prestal pred dvema Icto-ma težko operacijo, po kateri je po-stnl malokrven in skraino nervozen. MisleČ, da so ne bo radi tcera mogel udelcv:iti vojne ali vsai ne v taki meri sodelovati, kot hi želei, je bil iako notrt in nesrečen. Prsledica teea du-ševnetra raznoloženja je omračenje uma. Vest. da je nnpravil konec svojemu življenju, je neresnična. Blažo Bošković*. general velikih zmožr.osti, ie star 43 let. Kie se sedaj nahnja, na Cetinju ni znano. Tstotako ne, kdo je njegov nn^lednik v komandi zetsKO-brdske brigade. Zadnu drevi pred voifio, (Od našega posebnega po-r o č e v a I c a.) Belgrad, 11. okt. Belgrad je postal pust in prazen; okolu 20.000 njegovih prebivalcev se naliaja pod orožiem — bog ve k;e na turski rneji in mlađega voiaštva se ne vidi vec, samo rezervisti TTI. poziva so ttikaj in ako je se kak mlad človek v uniformi, ima na rokavu gotovo — rdeči križ na belem platnu. Pozna se to takoj. Kavarne in gostilne so prazne, zapirajo se vse prav zgodaj, samo kinematografi še >;delajo«, ali publike je malo. Snoči sem bil z nekaterimi prijatelji v kinematografu v hotelu Pariz, ki je bil navadno prenapolnjen z uradniki, oficirji, trgovci itd., ali snoči je bilo v I. vrsti prav malo ljudi in še to po većini tujci, ki nišo podvrženi voja-ški doižnosti, v II. vrsti so bili pa sami rezervisti II. poziva od zadnjih oddelkov, ki so včeraj še bili v Bel-gradu. ali čez noč in danes dopoldan so odšli tuđi ti zadnji oddelki — na mejo. Na brzojavnern uradu je grozen naval, toliko brzojavov v Belgradu menda še nikdar ni bilo oddanih kot sedaj, sinoči sem moral čakati ćelo uro, pređno sem prišel na vrsto, da sem oddal par brzojavov. Pred mano je stai visok, močan stotnik, v polni bojni opravi. Bil je to Zivojin Rafaj-lović, narodni poslanec, ki kot tak ni dolžan iti na vojno, ali rekel mi je, da ne more ostati doma, ko bodo drugi Srbi prelivali kri in da storijo drugi poslanci ravno to kot on, to je, oblečejo se v uniformo in odidejo na bojišče. Gospod Rafajlović mi je resnič-no impoiiiral, četudi kaj drugega ni-sem mogel pričakovati od njega in od njegovih tovarišev. DaneS zjutraj ob 4. uri je odšel na mejo. veselo in samozavestno. Gosp. Zaša Prodanović, eden od voditeljev mladoradikalne stranke, ki je bil že večkrat minister. tuđi ni dolžan iti na vojno, ker je tuđi poslanec, ali oblekel je uniformo n a -vadnega vojaka, ker mu je prejšnji kralj Aleksander odvzel, kot odločnemu opozicionalcu, saržo re-zervnega oficir ja. In ta mož ima na vojni tuđi dva sina. Res. požrtvovalni rodoljubi so Srbi, dobri jnnaki, malokje bi se na-šel mož, ki stoji v družbi in v državi v prvi vrsti, da bi hotel iti prosto-voljro v vojno, kot navaden vojak. Nihče se več ne vprašuje, ali bo vojna, ker to vprašanie je končng, definitivno in nepreklicljivo rešeno, pač pa vse ugiba: kdaj začne vojna. No, in to je stroga tajnost generalne-ga Štaba; ki edini odločuje o tem, ker državniki so svoje storili, na vrsto priđe orožje kot — ultima ratio. Ker je mobilizacija že dolgo izvršena, se ima izvršiti samo še koncentracija čet in to bo gotovo — tako se račun^| do ponedeljka ali do torka — in ta-krat bodo tuđi velike sile dobile v Belgradu, Sofiji in Atenah na svojo noto — enak odklanjajoč odgovor: to, kar se obljublja, niti od daleč ne zadostuje, tuđi ko bi se izvršilo, če-sar ni pričakovati, ker Turčija je znana po svojih velikih obljubah, ki jih nikdar — ne izvrši. To diplomacija dobro ve in zato je tuđi že popolnoma obupala in govori o vojni kot o gotovi, sklenjeni in neizogibni stvari. V vojno gresta oba kraljeva sina: prestolonaslednik Aleksander in princ Giorgije. Prvemu bo poverjena najbrže kaka večja komanda, drugi bo pa najbrže poveljeval 18. pešpol-ku, ki nosi njegovo ime in tako se iz-polni temu pogumnemu in hrabremu princu vroča želja po vojni. Kombiniranje je nehvaležno delo in zato ne bo bom govoril o šansah vojne, ali navesti hocem splošno mnenje, ki vlada tukaj gbde vojne same in njenih posledic. Tako-le se splošno rezonira: Zvezne balkanske armade prej ali slej gotovo premagajo tursko armado, četudi te nihče ne podcenjuje. Potem pa armade zveznih držav kratkomalo ne zapustijo osvobojene-ga ozemlja in ako bi hotele evropske velike sile čuvati integriteto Tur-čije, bi morale na vsak način posku-šati z orožjem v roki prepoditi armade zaveznikov s turškega ozemlja, kar prvič ne bi bila laha reč, ker postavijo zvezne balkanske države na bojišče lahko okolu enega milijo-na bajonetov in kakih 1500 topov, in drugič, bi bilo tako potegovanje velikih sil za to, da ostanejo macedonski kristjani še na dalje v turski sužnjo-sti, zelo, zelo nepopularno v Evropi, katere simpatije bodo gotovo na strani balkanskih zaveznikov. Na Balkanu sedaj res ni nobene-ga pesimizma, četudi nihče ne podcenjuje turske moči. Splošno se sodi, da bo trajala vojna kake tri mesece, v vojaških krogih se pa računa tuđi s tem, da bi vojna mogla trajati do spomladi. Sicer pa je prezgodaj govoriti o trajanju vojne, dokler se ne izvršijo vsaj prvi večji spopadi, iz katerih se bo vsaj v glavnem mogla presoditi moč in bojna porabnost po-sameznih armad. Zvezdan. LISTEK. Sapho. Slike iz pariškega življenja. f raneoski spisal Alphonse D a u d e t. Prevel Oton Ž u p a n č i č. (Dalje.) Na bregu enghienskega jezera, pred velikansko tratino, spuščajočo se do samega pristanišča, kjer se je zibalo nekaj jol in gondol. je stala velika hiša, čudovito okrašena in opremljena, ki ji je odsevalo na stro-pih in zrcalnih stenah migotanie vode in prelepe bukove seči iz parka, kjer je že trepetalo rano zelenje in cvetje španskega bezga. Skrbno ukrojene livreje, steže, na katerih ni bilo vkieti niti ene suhe veje, so delale čast dvojnemu nadzorstvu mlade Rože in stare Pi-Iarke. Družba je bila že za mizo, ko sta prišla, ker sta vsled krivega na-potka zgrešila pot okoli jezera in blodila po stezicah med visokimi ogradami. Jeana je popolnoma zbe-gal hladni sprejem hišne gospodinje, ki se je togotila, ker so ju morali čakati, in nenavadni obrazi starih park, katerim ga je Roza predstavila s svojim vozniškim glasom. Troje »elegantk«, kakor se imenujejo med sabo vetike kokote, troje nekdarmh vlačug. ki so slovele za dobe druge-?a cesarstva, s tako slovitimi imeni, kakor jih imajo veliki pesniki ali generali - zmagovalci: VVilkie Cob, Sombreuse, Clara Desfons. Elegantne, to pa to: še vedno našariene po najnoveiši modi, lično opravljene od nakrišpanega ovratnika do čeveljčkov; a tako vele, tako šminkane, tako zlepotičene! Som-breusa brez trepalnic, z ugaslimi oč-mi, upalimi ustnicami je neprestano tinala okoli svojega krožnika, za vi-licami. za nožem; Desfonska strašno životna, s priščastim obrazom, po-sodo - ogrevalko pod nogami, je razprezala po prtu svoje uboge, od trganja skrivljene prste z iskrečimi se prstani, ki uh je težko natikati in snemati. In Cob vsa drobna. z mla-dostnim životom, da ie bila njena ko-ščena glava, glava bolnega klovna, še £r.ša pod predivnato - rumeno lasuljo. Ta, propadla, zarubljena, je bila šla poskušat še zadnjo srečo v Monte - Carlo ter se je vrnila brez božjega v žepu, zatelebana y lepega igrača - pomagača, ki pa ni maral zanio; Roza jo je vzela k sebi, jo je redila in se je bahala s tem. Vse te ženske so Fani poznale in so jo pokroviteljsko pozdravile: »Kako je, mala?« In res je bila v svoji obleki po tri franke meter, brez vsakega nakita, razven Knyperjeve rudeče broške, podobna skromni začetnici med temi strašnimi izveden- kami v galantni umetnosti, ki so bile videti še pošastnejše v tem raz-košnem okrožiu. v vsem tem svet-Icrn odblesku, ki je prihajal, s po-mladnimi vonjavami pomešan skozi dvokrilna vrata v obednico. Potem je bila še stara tnamka Pilarka, »opisan, kakor se je zvala sama v svoji franeosko - španski la-tovščino, res prava makaka s splah-nelo, grapavo kožo, z divjo zlobo na spačenih potezah, počesana po fan-tovsko, sive lase do ušes, in na obleki od starega črnega satena velik bel mornarski ovratnik. »In pa gospod Bichito ...« je končala Roza predstavljanje svojih gostov in je pokazala Gaussinu kup-ček rožnate bate na namiznem prtu, kjer se je tresel kameleon. »No, in jaz — mene ne bos predstavila?« se je oglasil v pretirano jovijalnem tonu visok mozak s sivimi brki, s korektnim, ćelo malo lesenim vedenjem, ki je nosil svetio obleko in pokončen ovratnik. »Saj res... In Tatave?« so se zasmejale dame. Gospodinja je vne-mamo povedala njegovo ime. Tatave je bil de Potter, priznani glasbenik, ki je zložil »Klavdijo«, »Savonarolo«; Jean, ki ga je bif vi-del samo mimogrede pri Dćchelettu, se je začudi), ko je videl na tem ve-likem umetniku tako malo ženijalne-ga, ta trdi, pravilni obraz, kakor izrezan iz lesa, te brezbarvne oči, skri-vajoče blazno, neozdravljivo strast, ki ga je priklepala že nekaj let na to candro, radi katere je ostavi! ženo in otroke, da sedi sedaj za mizo v tej hiši, ki mu je požrla velik del njego-vega velikega imetja in gledališke tantijeme, kjer so ravnali z njim sla-beje nego s slugo. Treba je bilo samo videti njen zdolgočaseni obraz, kadar je on kaj pripovedoval, in s kako prezirnim glasom mu je dejala, naj bo tiho; in, da ne bi zaostala za svojo hčerjo, ni pozabila Pilarka nikdar pristaviti z odločnim poudar-kom: >Tak drži no jezik za zobmi, de-dec!« Jean je imel to Pilarko za sose-do, in njene stare povešene sobe, s katerimi je pri jedi cmakala kakor prežvekujoča žival, in njeno prežeče oko na njegovem krožniku je rezalo v živo Gaussina, ki ga je bil že prej neprijetno dirnil gospodovalni ton Rozin, ki se je norčevala iz Fani radi njenih večernih koncertov v hotelu in radi topoglavosti te inozem-ske jare gospode, ki smatra upravi-teljico za boljso damo, ki je zabredla v nesrećo. Nekdanja voznica, zalita z nezdravo tolščo, za tisoč frankov draguljev v vsakem ušesu, je svoji prijateljici kakor zavidala novi raz-cvit njene mladosti in lepote, ki je prehajala od tega mlađega in lepega ljubimca nanjo; a Fani se ni hudo-vala, ampak je narobe zabavala vse omizje, šegavo oponašala penzijo-narje, Peruaca, ki je kar belo gle- dal, ko ji je zaupal, kako rad bi se seznanil z »veliko kukuto«, in tihot-no dvorjenje Holandca, ki je sopihal za njenim sedežem kakor morski pes: »Gaj mislite, če bom je grompir v Baraviji?« Gaussin se ni nič kaj posebno smejal; tuđi Pilarka ne, ki je bistro pazila na srebrnino svoje hčere, ali pa sedaj pa sedaj hlastno planila, ter ujela na posodju pred seboj ali na rokavu svojega soseda muho in jo dala z milimi besedami: »Jej, srčece moje. na, dušica moja«, ostudni mali živali, ki se je prevalila na prt, vela, zgrbančena, nekazna kakor Desfon-skini prsti. Včasih, kadar so se vse muhe razbegnile, in je zapazila katero na omari za posodo ali na sipi pri vra^ tih, je vstala in jo je zmagoslavno ujela. Ko je ta lov večkrat ponovila, je pošla hčeri, ki je ila tišti dan od-ločno nervozna, potrpežljivost: »Tak ne vstajaj no vsako minuto, to je že od sile.« Z istim glasom, ki je bil v njeni latovščini za dva tona nižji, je odgo* vorila mati: »Vi drugi žereste... zakaj ne bi jedel on?« »Pojdi od miže, ali pa daj mir.., Sitnica!« Starki je vzrasel greben, in sedaj sta se začeli obe zmerjati, meša-je, pobožni Španjolki, hudiča in peke1 s pouličnimi psovkami: »Hija del demonio.« (DaUe prihodnji«.) .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ćelo leto.......K 25-— ćelo Ieto.......K 30— pol leta ...««•« ■ 13*— -ti a a " i« četrt leta 6*50 za Araenko In vse druge dezele: na mesec . ;.....2*30 ćelo leto......K 35*— Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 236 štev. Posredovanje velesil. »Matin« pravi, da bo obsegala bogarska nota, ki jo izroči vlada ve-lesilam kot odgovor, sledeče za-hteve: 1. Imenovanje nevtralnih guber-natorjev, 2. osnovanje provincijalnih sa-borov z voljeninmi poslanci, 3. osnc^anje provincijalne milice in provincijalnega orožništva, 4. vzdržanje sultanove suverenitete in nedotakljivost otomanske države, 5. stalna evropska kontrola, 6. Turčija naj takoj odslovi svoje vojaštvo. dočim balkanske države ne demobilizirajo, predno te zahteve nišo izpolnjene. Z ozirom na odgovor bolgarske vlade se je baje izrazil predsednik so-branja Danev, da se balkanske vlade sedaj dogovarjajo glede odgovora na intervencijo Avstro-Ogrske in Rusije. Odgovor bo skušal spraviti luč v temne točke intervencije ter bo ob-segal reformni program. »Lokalanzeiger« poroča iz Sofije, da je tam zboroval y soboto mi-nistrski svet do polnoči in da je skle-nfl odgovoriti velesilam v nedeljo. Odgovor bo v svojem bistvu samo čin vljudnosti ter ne bo imel na razvoj dogodkov na Balkanu nobenega vpliva. Baje bo Bolgarska obžalova-la, da ne more vstreči nasvetu velesil. ker nota velesil ne uposteva za-dostno želje Bolgarske ter je prišla prepozno. List pravi, da prde nato v 24 ali 48 urah do prvih bojev. V podučenih srnskih krogih so mnenja. da Bolgarska in Srbska ne bosta prej napovedali vojne, predno ništa končali s koncentracijo svojih armad. Pod naslovom »Na pragu velikih dogodkov« priobčuje dr. Kramar v »Narodnih listvh« članek o dogod-kih na Balkanu in o stališču češke delegacije napram najnovejšim do-godkcm. Dr. Kramar piše med drugim: Češki delegaciji se bližaio težki dnevi ter prevzema češka delegacija težko nalogo za prihodnjost češkega naroda. Ce Redaj, nišo danes radikalne fraze, prazne demonstracije in prazne deklamacije na mestu. Če se razvije iz balkanske vojne evropska vojna, gre lahko za naš obstanek. Nočemo govoriti o vseh možnost^h. toda za vsakega dobrega patriota je samo ena smer predčrtana. Storiti vse, da Avstrija ne stori kakega ne-premišljenega koraka in da ostane Avstrija vsem onim, ki hočejo obraniti mir, zvesta zaveznica. Danes ni čas govoriti o vladnih strankah ali opoziciji. To so igrače za mirne čaše. Danes gre za to, da slišijo mero-danji krogi češki glas za mir. Pokazati moramo, kakor smo to pokazali pri glasovanju o brambni reformi, da nismo sovražniki monarhije in da upamo, da zmaga resnica in pravica ter da hočemo pravično in pošteno Avstrijo. Pri tem pa nima Avstrija zanesliiveiŠe opore kakor Čehe, in da slišijo naš svareči glas tem bolj gotovo, želimo da se Avstrija ne poda na pot aventur, kjer gre za prihodnjost. Z možatostjo in odkritosrč-nostjo, ne roječ se niti višjih niti mas, moramo izgovarjati vedno resnico, treba pa je, da imamo zavest, da nas zaradi tega ne bodo nazivali slabe Astrijce. Naglašati moramo, da vojna ni zadeva nekaterih visokih funkcijo-narjev. marveč krvava zadeva na-rodov in da morajo ti narodi vedeti za kaj žrtvujejo svoie imetje in svojo kri. Astrijski narodi moraio vedeti. da gre res za vitalne interese monarhije in ne morda za posledice slabe dunajske in budimpeštanske proti-slovanske politike. Češki in drugi slovanski poslanci moralo pošteno in odkritosrčno izjaviti, da se nika-kor ne čutijo njih narodi ogrožene, če Bolgan in Srbi rešijo Makedonijo in Staro Srbijo iz sto in stoletnega robstva. To je velika dolžnost češke delegacije napram Avstriji, Slovan-stvu in celemu svetu. V zadnjem trenutku, ko je na poti prevrat, o kate-rem niti najbujnejša fantazija nima pojma, more pokazati češko ljudstvo, kakor je to rekel že Palacky, da je čuvaj miru nasproti vsem. Berolinski »Lokalanzeiger« pp-roča iz Carigrada, da se je zastopnik neke balkanske države izrazil o posredovanju velesil že v soboto, da ji ne prisoja mnogo pomena. Če bi tuđi odgovor turske vlade velesile zado-vcljil, vendar to ne bi zadostovalo balkanskim kabinetom. Balkanske države so, če se prav pomisli, že sedaj v vojni in če njih poslaniki Carigrada ne zapuste danes, ga zapuste jutri, gotovo pa ie, da zapuste Carigrad. Proti Skadru. Kakor poročajo s črnogorskega bojišča na Dunaj, se koncentrira glavni del Črnogorcev, 25.000 mož, za prodiranje proti Skadru. Baje bo branilo Skader 50.000 regularnih turskih vojakov in 5000 prostovolj-cev. Ta zadnja vest je v direktnem nasprotstvu z oficijalno tursko vest-jo, glasom katere stoji proti Crnogor- cem samo 22.000 mož regularnega vojaštva. Crnogorske izgube pri Dečićah znašajo sto mrtvih in 200 ranjenih. Kralj je obiskal lazarete in baje izia-vil, da je treba nadaljne napade do-volj pripraviti z artilerijo. V Cetinju ni nobenega moŠkega ražen starčev in hromih. Od razgleda Betvede.re je mogoče videti nekaj bojišča. Slišalo se je grmenje topov in videlo bliska-nje šrapnelov pri Šipčaniku. »Central News« poroča iz Ce-tinja, da se je Crnogorcem posrećilo zavzeti po večurnem boju turski fort Tarabošč kljub junaškemu odporu Turkov. Tuđi pri Beranih je general Vukotić zavzel z naskokorn več turskih pozicij. »Times« poročajo, da so Crnogorci predvčerajšnjem zjutrai zavzeli fort Rogaj, kakor smo poročali že v sobotnem listu. Turki so se urnaknili čez reko Lim ter so poskusili raz-streliti most, kar se jim pa ni posrećilo. Do sedaj so Crnogorci vjeli in prepeHati v Nikšić S33 turš'h vojnih jetnikov. Iz Carigrada poročajo, da vojno ministrstvo ofkHialno razglaša, da so Turki po ljutem boju zopet zavzeli o3 Črnogorcev zasedeni hohn Tagzale. Deset turskih bataljonov in 5000 ba-šibozukov (oboroženih mohamedan-skih prebivalrev) se blira od crnogorske meje Skadru, da preprečijo Crnogorcem prodiranje proti mestu. Crnogorci zavzeli Bjelopolje. »Dailv Ma1'! poroča, da so Crnogorci zasetfli B;e?onolje v sandžaku novo^a^arskefn. Več ka^or tisoč bosanskih Srbov ?e prekoračilo me;o, da se rr:cfr"^fT0 Cmo^or^em. Iz Sarajeva poročaio. da Je ka-kih 25 begov in ne s svejimi driv/im-rni zbežalo iz Pbvb'a in sandžaka novopazarsVesra v Saraievo ter Ma-vilo, da hočejo tu počikati k^n ^a vojne, da se potem vrnejo v svojo domovino. Srbsko prodiranje. Srbska armada bo operirala v treh oddelkih. Levo krilo se koncentrira v b!?7?tl Carsrodn. kjer ie v naio^?em stiku z bclTrrsko prmado. središče vo»«ke se zHra pri Wade-novcu w N?šn, da prodika rroti Skop-?iu, des^o k**?lo na c*om nri Kraljevu, da prodre v Staro Srhiio. »Jugoslovanska koresponden-caoroča!O. da so srb-«ki četaši. nad 10.000 po številu vdr-!i v sandžak no^ror»a7^r«ki ter se ho-čeio 7ćntrUl s Čniocorci. Belgradski uradni list poroča, da ie zahteval poveljnik mejne straže v Rnšcah ojačenfa. Bolni^nice so pre-napolnjene z ranjenci, ki jih prina-^aio iz vaši v sandžaku novonazar-skem, kjer napadajo Turki vaščane. Srhske oblasti se trudijo, da prepre-čijo izbruh ljudske nevolje v sandžaku rn v Srbiji. Srbska vojna uprava je Klasom poročil iz Beterada reaktivirala nad 100 vpokojenih višjih častnikov. Srbsko vojno ministrstvo je na-roč^lo na Francoskem 30 letalnih strojev. Turčiia. O turski mobilizaciji pišejo du-najski listi, da bo mobilizacija prve armadne inspekcije končana v pone-deljek. V celem gre za mobilizacijo 250.000 mož. Mobilizacija druge armadne inspekcije bo končana koncem tega tedna. Poleg tega pa bo mobilizirala Turčija tuđi še polovico tretje inspekcije. Turčija bo imela v dveh tednih baje nad 500.000 mož pri Jedrenju. Crnogorcem stoji sedaj nasproti baje samo 22.000 mož regularne vojske. Iz Carigrada poročaio, da je izdal sultan povelje, s katerim se zaukaže mobilizacija turškega voj-nega brodovja. V Carigradu je dat sultan pripraviti na svoje stroške bolnišnico za ranjence. Policija je aretirala, kakor poročajo iz Carigrada v vlaku, ki pri-haja iz Jedrenja, 14 bolgarskih anar-histov. Bolgarska. Vlada je uvedla strogo cenzuro. Cenzorji so časnikarji, vseuČ:Jiški profesorji in docenti, — sami Ijudje, ki popolnoma obvladajo jezik sni-sov, ki se jim dodele v presojo. Cenzura je vojasko organizirana in no-sijo cep^orji vop^ko ohleko. Iz Petrograda poroča »Frankfurter Zeitunp«, da se je ustanovil ♦am odspk. ki s^reiema in oborožuje prostovoljce 7a Bolgarsko. Sarro v enem dnevu se ie priptosilo na F^ol-erarskem poslaništvu 813 prostovoij-cev. Veliko zadovoljnost p vzbudilo v Sofiii oficiaino naznačilo avsfrn-oerskep'a voi^^keea atn^eja v Sofiji, da hoče dovo'iti Avstro-O^r«ka Ro!-^arski vse mo^oče o'ajšave za p;e-voz vo»«e^a materijala. Srbija. Iz Belgrada noroca'o. da se na turskem poslnništvu v Belcrradu res-"o nrinravliijo na odnotovanie. Turski poslanik in pos^iško nsoh]^ so odnoslali svojo prtljago že v Zemun. > Narodni L»sty« poročaio iz Belgrada, da je izjavila neka dobro informirana ose^. Ha iz strnio r:,x..,i, ozirov ni r»r«č?kovati vojne naroved? °red sredo. Crna gora. Oiornale d' It^lia« noroča, da bo nekaj sekcij itainansVe^a V^eče^a kri^a od^lo v\ bnlknrska bojišča, v prvi vrs+i v Crno eoro. Tz Cetinja poroča koresponden-ca ^t1erTog«, da se ie krali Mikf>lni ^pribznil s svojima stričnikoma ^o?o ^nf-"err »n Petrov;'om. s kate-nma je ^ivel že mnoro let v sovra-^tvu. Oha vojvoda sta dos^ela v Tlavno tnborišče v Pndoronci. Krali ;e izmistil i/ iece tuđi hi^^e^a m*ni-str^k^ca nredsednika Radovića, ki ;e hi] svoj čas zapleten v atenfrst na kralin. Grška. »A^ence d* Athcne« pravi. 1a so poročila o bonh med Turki in Grki na meii nonolTi^ma neresnična. Iz Aten poročnio. da je odnoto-val prestnionas^ednik Konstantin s svoiim najstarei^im sinom, nrincem Turiem, in z jaretieralnim štabom v soboto ziutmi v Tesaliio. da prevza-me pove1ini*«-vo nad armado. Iz Odese poročajo, da je tamošnji erški konzul z dovoljenjem svoje vlade začel zhirati prške prostovolj-ce. Takoj prvi dan se je oglasilo nad 150 prostovoljcev. »Acrence Havas« poroča iz Alžira, da je dospelo tja z nekim ur-škim parnikom 500 grških pomor-ščakov. ki se bodo vkrcali na tor-nedne rusilce, ki iih je Orška nedavno knnjla na Ansrleškem. Orška je kunila na Angleškem zjrrnieno križarko in štiri torpedne rušilce. Romunska. Tz Bukarešte poročajo, da je gubernator romunske nacijonalne hanke v Bukareštu poklical ravnatelje vseh velikih bank k sebi ter iz-javil, da ni niti najmanjšepa vzroka za vznemirjenje. Državne finance so baje v najlepšem redu in gospodarski položaj države zelo ugoden. Tuđi nima Romunska posebnih komercijalnih stijtov z Bolgarsko. Romunska ne misli na vojno in bo proglasila svojo nevtralnost že v najkraj-§em času. Avstrija in Balkan. Berolinska »Morgenpost« poroča baje iz dobro informiranih dunaj-skih krogov, da se pripravlja Avstrija na skorajšnje prodiranje v sana-žak. Dunajski korespondent »Vos-sisehe Zeituno« izve baje iz dobro informiranih krogov, da Avstrija najbrže sploh ne bo proglasila svoje nevtralnosti. Toda se ne gode na-daljna pogajanja glede balkanske krize med Avstro - Ogrsko in Rusijo. Avstro - Ogrska si zavarale za sedaj proste roke. Pariški »Journal« poroča iz političnih krogov, da sta Avstro - Ogr-ska in Rusija prišli do sporazuma. O vsebini tega sporazuma vamjejo diplomatični krogi še popolno tajnost, vendar pa Je skoro gotovo, da se sestaneta v kratkem avstrijski cesar «n car. Rusija. V petrogradskih diplomatičnih krogih so zelo vznemirjeni, ker dobiva vojna stranka na petrograd-skem dvoru vedno več moči. Sploš-no se sodi, da je stališče zunanjega ministra Sasonova ogroženo in da bo podal svojo demisijo. Bivši trgov-ski minister Timirazev se je izrazil o razpoloženju v Rusiji sledeče: Krivdo na balkanski vojni nosi edinole kratkovidna evropska diplomacija. Velika napaka leži v tem, da so diplomati daleč zapostavljali interese balkanskih kristjanov Druga se večja napaka pa leži v tem, da 36 K 20 v: 8. Ciril Zižek. absolv. pravnik v Ormožu. daroval 5 K: 9. Vuhred (Iv. Pahernik) 10 K; 10. Velika nedelja (Preindl Jakob in ga. Oahršček) 5 K; 11. Gradec (gdč. Va-lerija Stare) 74 K; 12. St. Jur ob J. želez. (A. B.. nadučitelj v Ć.) nabral na učiteliskem tečaju kmetijske sole 7 K- 13. Vitanje (Rudolf Koscr) 27 kron: 14. Raihenburg (»Sokol«) 23 kron 10 v; 1:\ Mozirje (Anti Gori-čar) 41 K: 16. Sv. Anton na Pohorju (Jan Stihler) 2 K: 17. Zidani most (L. Juvančič) 31 K: 18. Trbovlje (":<' Anica Kramerjeva) 20 K 20 v; 19. Trbovlie (gdč. Marica Lipovšek) 39 K: 20. Gornfigrrad (Franjo Kranjc) 53 K: 21. Sv. Trojica v Slov. Gor. (M. Kovačič) 59 K 34 v; 22. 2a!ec frdč. Miči Pikl) 25 K: 23. Laško <^dč. Nina Drobnič) 51 K 50 v: 24. :>t. Pavel pri Preboldu (Vidic Josip) _7f, K 50 v: 25. Sv. Pcter pod sv. Go-^mi tedč. Olga Cernelč) 30 K 20 v: 26. koštani (m za lajno z malim mesečnim pri-srevkom od države. Primorsko. Iz sodne službe. Primorsko nad-vodišče je imenovalo pravna prakti- kanta Ivana Su Sanjo in Iv Brc- 1 i h a za avskultanta. Občinske volitve v Trstu. Na- mestništvo je opozorilo tržaški mest-ni magistrat, da se bliža funkcijska doba tržaškega občinskega sveta koncu. Magistrat naj že sedaj prične s predpripravami za nove volitve, posebno pa naj takoj preskrbi davčne izpiske davkoplačevakev volilcev in sicer zato, da bodo volilni imeniki gotovi v takem času, da se volitev lahko vrši junija 1913. Nove vojašnice v Trstu. Mestni občinski svet je sprejel predlog glede izrednega izdatka v znesku 810.110 K za zgradbo novih vojašnic v Rocolu. Obenem so sklenili najeti šestmilijonsko posojilo pri »Splošnem pokojninskem zavodu«, da se izvede zgradba teh vojašnic. Tržaška porota. V soboto popol-dne se je nadaljevala obravnava proti vrtnarju Ivanu Lahu zaradi ropar-skega umora, o katerem smo že v soboto poročali. Zaslišana sta bila sod-na psihijatra, ki sta preiskala obto-ženca glede njegovega duševnega stanja. Psihijatra sta izjavila, da je obtoženec zdrav in popolnoma odgo-voren za svoje dejanje. Porotniki so vprašanje glede umora zanikali, po-trdili pa so vprašanje glede uboja in tatvine. Lah je bil obsojen na 9 let težke ieče. V preiskovalnem zaporu je bil 257 dni, ki se mu od kazni od-štejejo. — Danes se vrsi obravnava proti Viktonu Cuttinu. katerega toži upravni svet »Banče Friedenc« zaradi žaljenja časti potom tiska. Novo vino. Mestni magistrat tržaški je dovolil da se sme v javnih točiinicah točiti novo vino. Belgijski konzulat v Trstu. Bivši belgijski honorarni konzul v Trstu, avstrijski podanik Peter pl. Morpur-£o je dobil dovoljenje, đa sme pre-vzeti v Trstu mesto honorarnega ge-neralncga konzula. Prodaja ostrig, ki je bila do sedaj v Trstu prepovedana. je zopct dovo-Ijena. Ostrige smejo prodajati samo oni, ki dobe na magistratu posebno licenco in dobi vsak prodajalec svojo številko, ki jo mora vidno nositi na roki. 500 metrov nad Trstom se je pojavil v soboto aeroplan, ki je ob-kroževal v velikih zračnih lokih ćelo mesto. Aeroplan je vzbudil po celcm mesu in okolici veliko pozornost. Le-talec je bil tržaški avijatik Vidmar, ki se mudi sedaj v Tržiču, kjer priredi javne polete. Roman avstrijskega vojaka. V soboto se je pripeijal z Llovdovim parnikoni ^Graz« infar.terist ^6. peš-polka Petcr Kučera. Kučera je pred 3 meseci s!užboval na bosansko-her-cegovinsko - turski meji. Na neki ob-mejni patrulji so ga napadli v sprem-stvu svojega desetnika turski orožni-ki, in sicer iz zasede. Desetnika so ustrelili, Kučero pa so po nudem boju ujeli in s:a odposlali v Carigrad, kjer so ga vtaknili v jcčo. F>va meseca ga nišo pustili iz ječe. čez dva meseca pa so j?a poslali kot jetnika na delo. To priliko je Kučera porabi! :n po-begnil. Posrećilo se mu je, da je do-cegel avstrii.ski konzulat in s tem ie bii rešen. Ostal je na konzulatu do odhoda prveffa parnika v Trst in ta je bil Llovdov parnik Oraz^. ki ga je rešil turske sužnjosti. Mori?ec matere. Na Reki so arc-ttrali v soboto M. Koblitzn iz J'rage, ki je pobegnil. ko ie nmoril za ratno svojo mater. Aretirali so ga ravno, ko se je hote! vkrcati na pamik. da se odpelie v Ameriko. Pri n in so našli 8000 K denarja in nabit samokres. Koblitza bodo poslali iz Reke v Pra^o. Dnevne vesti- — fzredna seja občinskega sveta Ijubijanskega ne bo v soboto 19. t. ni., marveč že v četrtek 17. t. in. ob 6. zvečer. Dnevni red seje priob-čimo jutri. -r V višji razred aktivitetnih do-klad ste na podlagi zadnjega liudskc-ga štetja pomaknjeni Postojna in Novo mesto. Znano je, da je na prošnjo novomeškejra uradništva posla-nec dr. Ravnihar v državnem zboru stavil samostalni predlog za pomaknitev v višji razred. Enaki predlog za Ljubljano se vzlic več-kratnemu posredovanju na merodaj-nih mestih se ni vpošteval. Tuđi kranjska deželna vlada je, kakor smo poizvedeli. priporočala predlog. Pričakovati torej smemo, da bo tuđi Ljubljana kot deželno stolno mesto deležna povišanja v višji razred aktivitetnih doklad. Ako je vlada svo-ječasno izvršila pomaknitev Ljubljane v višji razred ne glede na v zakonu določeno število prebivalstva zgolj oziraje se na druge okolnosti, kakor značaj Ljubljane kot deželno stolno mesto, neznosno draginjo, ki vlada v našem mestu i. drM tedaj prav iste okolnosti tuđi danes upra-vičujejo, da vlada kakor je to storila pri drugih mestih pomakne Ljubljano v višji, to je prvi razred aktivitetnih doklad. + Kterikald se že sami iz sebe oorca delajo. »Slovenec« je v soboto poročal o popolnoma brezpomemb-nem ropotanju nekaterih reskih vele-tržeev zoper železnico, ki bo vezala belokranjsko progo z dalmatinsko. Pri ti priliki se je »Slovenec«, kar očitno norčeval iz klerikalne stranke. Hudomušno namreč pravi, da je tuđi zgradba ogrske železnice od Karlovca do dalmatinske meje (liska železnica) zasluga klerikalcev. »Slo-venec« seveda natančno ve, da ni-majo klerikalci prav^ nobene zasluge na tej progi, a najbrž mu že samemu preseda, da si laste kierikalci vsako-vrstne zasluge, ćelo pri stvareh, glede katerih nimajo nič govoriti, in zato jih je enkrat krepko potegnil in dobro osmešil, ta večni »švindel« z zaslugami, ki jih nikjer ni. Značilno pa je, da se klerikalci že sami norca delajo iz svoje stranke. -r Polslomšarji in celoslomškar-ji. Kakor smo že poročali, je deželni odbor končno nakazal tuđi ljubljan-skemu učiteljstvu doklade in sicer seveda samo klerikalnim učiteljem, lzkljucil je vse učitelje I. in IV. mest-ne sole, na drugih pa posamezne. Iz-med uciteljic je ena sama dobila do-klado. Značilno je, da je deželni odbor napravil razliko tuđi med Slomš-škarje; razdelil jih je v Celoslom-škarje in v Polslomškarje; prvi so dobili 50% doklade, drugi pa Ie 25%. -f Novi kierikalni nacrti. Ni je stvari na svetu, katere bj ne znali kranjski Tderikalci izrabiti v svoje politične svrhe. Kakor znano, je pre-šel pred kratkim upravni svet vrhni-ške železnice v klerikalne roke. In kaj so si zdaj ti možje izmislili? Ker po njihovem mnenju vrhniska železnica premalo nese, jo hočejo vzeti iz rok Južne železnice, ki jo dosedaj upravlja, ter jo prevzeti v svojo last-no upravo. To se pravi, ustanoviti hocejo deželno železniško ravnateljstvo za tri kilometre dolgo vrhniško železnico ter s tem pripraviti z>opet par mastnih korit. Tuđi potrebno osobje bo pristno klerikalno. Zelez-niški vlaki bodo pa vozili samo do !3rezovice, s čemur se bo po mnenju klerikalnih strokovnjakov ogromno denarja prihranilo. Klerikalni upravni svetniki in njihovi svetovalci pa seveda pri tem no mislijo, kar poreče k temu Južna železnica. In nam se prav zdi, da se bodo klerikalci, če smo prav poučeni, dodobrega urezal! na škodo kranjskega davkoplače-valca. — Ruska peseni in »Laib. Ztg.« Te dni je priredil slavni ruski teno-T-ist Jorn v Ljubljani svoj koncert fer je pel v laškem, franeoskem, nem-škem in ruskem jeziku. 2el je veliko priznanja, največje pa za rusko pe-sem »Oubiunška«. Na splošno zahte-vanje in gromoviti aplavz je Jorn to rusko pesem ponovil ter žel zanjo iznova največjo pohvalo. Toda poro-.'cvalec v 7>Laib. Ztg.« te ruske pes-mi ne omenja niti z besedo, meltem ko zna pisati o vsaki nemški neznatnosti slavospeve. Morda je ta poro-čevalec za hip izgubil posluh in ni ruske pesmi niti slisal. To bi bilo verjetno, ker govori se po Ljubljani, da občuduje nekega pevca, Čes, da ima krasen tenor, medtem ko je pe-vec po jrlasu bivši bariton. No, da. če je človek kritik nemške^a j?le-dališča. je dobro biti vcasih malo na^lušen. Amnak ruska pesem je vzlic temu tuđi v nemški filharmoniji žela trimnf po zasluzi ;?. Jorna. — Ogled c. kr. tobačne tovarne. Društvo zdravnikov na Kranjskem si je dne 3. t. m. ogledalo tukajšnjo c. kr. tobačno tovarno. Akoravno je o^ledovanje trajalo ćelo prednoldne, kar je mnogim zdravnikom onemo-eočilo udeležbo. zbralo se je vender precej.šnje število društvenih članov, tnko iz Ljubljane, kakor z dežele. Sprejel iih je prav Ijubeznjivo gospod ravnatelj P r o s in jih je spremljal po tovarni. Higienične naprave razka-zal je tovarniški zdravnik, g. dr. ri 6 £ 1 e r , oddelek za smodke gosp. t:ijnik Mandelj, oddelek za du-han in svalčice pa g. oficijal Tome. Pri ogledovanju ordinacijskih pro-storov. izolačne sobe in prostrane ter higienično izborno urejene ko-palTiice so se zdravniki prepričali, da je v zdravstvenem oziru za delav-ce prav dobro preskrbljeno. Obsež-na kuhinja, ki daje delavcem za zmerno ceno zdravo in tečno hrano fer ravnokor dodelane jaslice za dS-ience pa kažejo, da skuša c. kr. to-bačna režija usroditi tuđi splosnim socijalnim potrebam. Pri obhodu tovarniških prostorov imeli so zdravniki priliko, opazovati obdelo-vanie tobaka od naravnega stanja pa do izgotovljenih izdelkov in so se pri tem prepričali, da vlada pri delu stroga snaga in natančnost. Posebno zanimanje vzhujali so stroji. ki izdelajo na dan do 150.000 svalčic, ki jih zavijejo v papir, napolnijo z duhanom, opremijo z natiskom in ki oskrbijo pri novih vrstah cigaret tu-lec s koščkom bombaža, ki sreba nikotin. Vse to delo vrSi se avtomatič-no. Delavci opremijo stroj z duha-* nom, papirjem in bombažem; vse drugo napravi stroj sam. Le strokov-njak bi mogel popisati različne fabri-kacijske metode in zanimive tehniške pripomočke. Tu bodi le poudarjano, da so vsi delavni prostori v higien-skem oziru dobro urejeni; povsod je skrbljeno za garderobe, umivalnike in za izdatno ventilacijo, škodljivega prahu ni bilo nikjer opaziti. Koder se pri fabrikaciji sploh pojavlja prah, ga na licu mesta posrebajo ekshaus-torji. Zdravniki so se prepričali, da delo v tobačni tovarni zdravju de-lavcev ni kvarno in da osobito ne provzroča kake specifične škode. V kolikor se med delavstvom pojavlja-jo bolezni, na pr. tuberkuloza, so pač bolj posledica neugodnih socijalnih razmer v obče, posebno stanovanj-skih neprilik, ne pa tovarniškega dela. Pošta v Mostah je še vedno brez pismonoše. Vprasamo c. kr. postno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu, kako je to mogoče, da vladajo takšne turske razmere v prosvetljeni Av-triji ob vratih kranjskega stolnega rnesta? Ali se poštno ravnateljstvo za take »bagatele« nič ne briga, ali pa nima toliko moči, da bi ukrotilo renitentno poštarico? Oboje je ža-lostno! Velikanskega sulca je ujel župan dr. Ivan T a v č a r včeraj popoldne v Ljubljanici nedaleč od Fužin. Teh-tal je 12 kilogramov. Brzovlak je povozil v soboto opoldne med postajama Verd in Borovnica očeta ondotnega železniške-ga čuvaja, Janeza Suhadolnika. Po-nesrečenec je dobil težke notranje poškodbe in so ga prepeljali v deželno bolnišnico v Ljubljano. Umri je v Gradcu pri Litiji po-sestnik in tuđi v Ljubljani dobro znani krojaški mojster g. Franc Griin-wald. Zapustil je vdovo brez otrok. Zanimiva prikazen iz ptičjega življenja. Radovljica, dne 8. oktobra. Deževni, viharni in mrzli dnevi pre-tečenega in tega tedna so kaj neugodno vplivali na redno selitev naših znanih ptić - seliik. Zanimiv in jako podučljiv Je pač ta - le slučaj: ob izlivu Bohinjke v Dolinko — Save namreč — pri Radovljici stoji idilično posestvo, obstoječe iz mlina, žage, gospodarskih poslopij in hle-vov znanega posestnika rr. Zupan-ca vulgo »Cajhna«. Tu sem se je zatekla pretečeni petek tropa lastavic-selilk. kmetskih in domaćih, nad 1000 po številu, iskat si zavetja. La-kota in mraz sta prisilila uboge selil-ke do take udomačenosti. da so pre-nočevale in vedrile vse te revice v hlevu, po skednju, da, ćelo v kuhinjo in v sobo so prište. Hlev je bil narav-nost ves »črn« teh ptić, ravnotako so posedale v kuhinji in v sobi po peči. ognjišču in po podobah. Pogled na ljubke ptičice je bil naravnost ganljiv. Nekatere revice so bile tako »vsiljive«. da so sedale domaćim otrokom kar na rame, roke in na glavo. Oostoljubnost »Cajhnove« hiše so uživale kar ćele tri dneve, a v ic-rek dopoldne je nenadoma odfrčala glavna »armada«; vreme se ie namreč za silo zboljšalo, nekaj jih pa še vedno gostuje v omenjeni gostoljub-ni hiši. Lakota in mraz sta imela pri tej »armadi« tuđi dokaj besede, kajti pogirulo je skoro 50 ubožic. — »Cajh-nov« oče se je izraziL da takih go-stov v tej množini ni imel še nikdar. Radi verujemo! Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan krasne^a sporeda z učinkovito dramo »Smrtna žrtev« in drugimi velezabavnimi slikami. Jutri lepa drama »Srčno zlato«. Prljet tat. Pred nekaj dnevi je v Kolodvorski ulici neki 301etni moški izpred neke nrodajalne ukradel vi-seči suknjič in pobegnil v Slomšeko-vo ulico. Prodajalka rnu je sledila ter mu suknjič odvzela. V soboto popoldne pa je zasačila trgovka Ivanka Miklavčičeva na Vodnikovem trgu nekega moškega, ki ji je iz stojnice ukradel suknjič. Odlcčna trgovka ga je zgrabila in poklicala stražnika, da ga je aretoval. Dognalo se je, da je nretovanec brezposelni delavec Fr. Novak iz Most, ter da je on dotični, ki je ukradel suknjič v Kolodvorski ulici. Tzrocili so ga sodišču. Nevarna vožnja s čofnem. Včeraj popoldne si je izposodil slikarski mojster Franc Brajer čoln in naložil vanj 6 otrok v starosti od 5 do 11 let ter veslal po Ljubljanici. V blizini vojaškega kopališča so valovi čoln Dotegnili proti Gruberjevemu pre-kopu in Brajerja, ki ni vešč popolnoma vesljanja, nesli naprej. Otroci so vpili na vse grlo na pomoč. Pri Karlovskern mostu pa je skočil iz škarpe delavec Franc Rome v kanal, kateremu je Brejer pomolil veslo ter je potegnil čoln h kraju, da je bilo prestrašenim mogoče izstopiti na suho. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 15 Macedoncev in 40 »Hrvatov, iz Amerike je prišlo pa 16 Slovencev in 149 Hrvatov in Macedoncev; 35 Hrvatov se je peljalo na Dolenjsko, 25 Kočevarjev pa na Dunaj. V mestni klavnici se je zaklalo od 22. do 29. septembra 63 volov, 5 bikov, 10 krav, 226 prašičev, 134 te-let, 35 koštrunov in 6 kozličev. Mesa se je vpeljalo 209 kg, zaklane živine pa 4 prašiče in 35 telet. Izgubljeno in najdeno. Jurist g. Franc Ustar je izgubil bankovec za. 20 K in nekaj drobiža. — Zlatarski vajenec Aleksander Januš je izgubil dva zlata prstana in tri zlate uhane zavite v višnjevem papirju. — Šol-ski učenec Anton Maglica je izgubil crno pelerino. — Potrežkinja Helena Lončarjeva je našla srebrno žepno uro in srebrno verižico. — Hlapec Karei Tratar je nasel hranilnično knjižico. — Mizarski pomoćnik Fr. Mulej je izgubil še novo crno pelerino, vredno 20 K. — Barvarjeva so-proga Ana Merala je izgubila zlato žensko uro vredno 60 K. — Mizarje-va soproga Avgusta Kos je izgubila pozlačen križec. — Bandažist Karei Petrovski je izgubil srebrno moško uro s častniško verižico. Zatekel se je pes prepeličar kratkodlak, rjave barve z malimi be-limi lisami in sliši na ime »Karo«. Odda naj se v Ljubljani na Breg št. 8, II. nadstr. Pelerino pozabil je nekdo v go-stilni pri »Durnu«. Zglasi naj se v omenjeni gostilni. V kavarni »Central« nastopi ju-tryn naslednje dni kabaretna in glas-bena družba »Original The Weihings Ensembleri katerem !e debil sledeče zagotnvHo: -Mlade dame bodo la^ko izbirale med 50.000 mlp.dimi mo^mi, od knte-rih ima 30.000 svoie lastne farme, ostali so ali n?stavlierci "a forrrnh ali pa obrrrriki v mladih občinah. So to s?mi mladi. delr>vni in pridii l?:id-je. ki bodo gledali na to, da bodo svojim mladim ženieam omneočii' udarno živlierie ter jim ustvariii priietno domnvje.<^ Oo^pod ffovell ?e nrepnč?.n, da se mu kmalu posre-či irno!r;ti nnloeo. ki se mu ie r>o-verila. V kratkem odide na Ancrle-ško. kjer namerava debiti večji del nevest. Telefonski m brzojavna Haračilo. VOJNA NA BALKANU. Avstro - Ogrska in Sandžak. Petrograd, 14. oktobra. »Večer-rsojc vremla - je razneslo vest, da misli Avstro - Ogrska zasesti sandžak novopa7arski. Tej vesti naspro-t? izjavlja avstro - o^rsko poslani-stvo v Petroprradu, da ni vzroka sumničiti Avstriie, marveč ca ho Avstro - Ogrska nastonaia spora-znmro z clrugimi velesSlami. Dunaf, 14. oktobra. »NeiK Freie Presse« priobčuje očividno inspirirano vest, da Avstro - Ogrska nimn povoda za kakšno intervencijo, ako crnogorska ali srhska armada udre v Sandžak - Novipazar. Še!e po končanih vojnih operacifah ho skrhela Avstro - Ogrska za to. da ji ne bo za-tvorjena pot proti fugu. Angleški balkanski komite in balkanska vojna. London, 14. oktobra, Angleški balkanski komite je izdal izjavo, ki pravi med drugim, da nosi odgovornost za sedanSe dogotike na Balkanu Angiija, ker je *a dala Turčiji na be-rciinskem kongresu oproščeite pokrajine nazal. Sedaj je prišel čas zo-pet osvobodlti te podjarmljene narode. Ultimatum balkanskih držav. Sofija, 14. oktobra. Včeraj zve-čer so Boigarska, Srbska in Grška izročile velesilam odgovor na de-mareho in obenem podale Turčiji u It i m a t u m. V bolgarskem ultimatumu se zahteva med drugim, da se vsem evropskim vilajetom dovoli po-polna avtonomija, da se te reforme izvedejo tekom šestih mesecev in da se turska armada nemudoma demobilizira. Kolikor se more presoditi, ne bo Turčija na ta ultimatum dala sploh nobenega odgovora. Dunaj, 14. oktobra. V tukajšnjih diplomatskih krogih zatrjujej-o, da Je docela izključeno, da bi Turčija na ultimatum Bolgarske, Srbije in Gr-ške dala kakšen odgovor, to tem mani, ker je turska armada že prekoračila srbsko mejo. BoU pri mestecu TuiL Cetinie, 14. oktobra. Malisori so napadli dva turska bataljona. ki sta bila na ootu proti TuzlJI, jih obkoiilt ter potolkli. Cetinie, 14. oktobra. V Skader je dospelo devet turskih bataljonov. Cetinje, 14. oktobra. Crnogorska armada je obkolila Tuzi in jela mesto z vso silo bombardirati, ker je po-veljnik turske posadke odklonil poziv, da bi se vdal. Vstaja v Novem Pazarju in Stari Srbiji. Belgrad, 14. oktobra. Po vesteh iz Stare Srbije se je srbsko prebival-stvo v okolici Mitrovice in Nove Varoši dvignilo zoper Turke ter ne pri-znava več turske oblasti. Neposredni vzrok je iskati v umoru srbskega duhovnika Gjorgja v Dubnici. Finančni položaj Srbije in Dolgarske. Sofija, 14. oktobra. Z ozirom na vesti inozemskih listov, da se Boigarska in Srbija nahajata v finančnili stiskali, poudarjajo s kompetentnega niesta, da je finančni položaj obeh držav tako ugoden, da se lahko boju-jeta par mesecev, ne da bi jima bilo treba najeti kakega posojila. U štavljenje šolskega pouka v Srbiji. Belgrad, 14. oktobra. Na ukaz naučnega ministrstva so bile v soboto zatvorj .-ne vse sole v Srbiji. — Ostavljena so tuđi predavanja, ki bi se imela v kratkem pričeti«na vse-učilišču. Vohuni. Carigrad, 14. oktobra. Bolgar Popović je bil v Plovdivu aretiran zaradi poskušenega vohunstva. Turski vjetniki v crni gori. Podgorica, 14. oktobra. Število turskih vjetnikov ie tako naraslo, da je vojna uprava sklenila, večino teh vjetnikov odposlati na Cetinje. Med prvimi vjetniki, ki jih pošljcjo tjaknj, bo poveljnik turske posadke v Deči-ću. Salih efendiia. Srbska narodra skupščina. Belgrad, 14. oktobra. V včeraj-Šnji seji je srhska skupsčina sprejela zakon o moratoriju v znesku 55 mili-jonov dinar je v. Srbski voji na Bofsarskem. Sofija, 14. oktobra. Semkaj je dospelo več srhskih bataljonov. Na kolodvoru so jim Bolgari priredili navdušene ovacije. Srbska pošta za vojake, Belgrad, 14. oktobra. Poštna uprava je dala tiskati posebne vrste dopisnice, namenjene vojakom v vojni. Vsak vojak dobi, predno odide na boiišče, gotovo število takih dopis-nic v svrho. da se z bojišča čim naj-večkrat javlja svojim staršem in so-rodnikom. Ruski prostovoljci. Be!sp. Bo-huslava, ki je imel v prvci' dnanju več prav srečnih mest. Go pa betfi-lova je bila dobra in Ijubk , gosp. Povhe je tuđi ugatal. Gosp. \ erovšek je zadel v vlogi Boubourochea inar-sikod pravo, oviralo pa ga je, žal, memoriranje vloge. — Poslušalci so sledili igri z zanimanjem in se prijet-no zabavali. Umevno je tuđi, da mora zadovoljiti ta, iz franeoske literature spretno izbrana in izvrstna ko-inedijah. P- »Slovenska Matica« v Ljubljani da za svojo publikacijo ^Gorski ve- nec«, ki je izšla pred leti, kako drugo leposlovm) ali znanstveno knjigo. Kdor omenjeno knjigo lahko pogre-ša, naj jo blagovoli poslati »Matici« in izraziti želje glede zamene. Daiaftii list obsegi 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. La&tnina in tisk »Narodne tiskarne . Umrli so v Ljubljani: Dne 11. oktobra: Jera Stempfel, užitkarica, 76 let, Radeckega cesta 11. Dne 12. oktobra: Jakob Kocjan, bivši hišnik, 88 let, Karlovška cesta 7. V deželni bolnici: Dne 10. oktobra: Adam Perovšek, delavec tobačne tovarne v p., 76 let. Borzna porocila. Ljubi] maska „Kreditna banka v Ljubljani**. Urađii kirtt daotjske horie 14. oktobra 1912 ■•l.*b»nl paplrlt. Oeaarot | mn<>™ 4»n maievfi renta .... «340! 8360 42« „ srebrn« fent« .... 8720 8740 4»'9 avstr. kronska renta . . «3 40 83 60 4«/, ORt. „ „ . . 82 90 83 10 4«0 kranjsko dežHno ponojllo 93 50 94 50 4V, k. o. čeike dež. banke . 89 65 90 65 Srećke !i I. l«60 ■', . . 438— 450 — „ „ ,, 1864.' .... 612-— 624-" tlske......282-; 291-„ zemeijske I. izdale . 279 — ! 291 — Z » |?- » • 237~ ?A9— " oprake hlpote?ne . . 237 — 249 — M dnn. kommialne . ! 472 — 484 — H avstr. kreditne . . . 483-; 495 — „ liaMlimske .... 67— 73-M nvstr.rcier. križa . . 47 50 -3S0 .. Offr. „ „ . . 29 50 '3 50 „ ba-'Mka..... 27-— 31 -ta^ke......19S--J 202-r fubltiinske kreditne bunke . * '27 — j 430 — Avstr. kreditnejjfl zavoda . . 536 SO '97 50 Dunajske banane družbe . . | 49") 50 4^6 50 Tužne železnice.....i f 6 — 97 — Držuvne *e1eznlce .... f 68-50 667'bO A1p!r,e-Montan.....943 50 944 50 Ce^kc sKTcfVorne družbe . . 338 — 344 — Zivnostcnske hi»nke. . . . 269 50; 270*50 Vaiate. . Cekin!........i 11-44! 11-4S Marke........11790 11815 Frankt........ ?6*00! C6 =0 Lire........ 1 94 55' 94 80 R-rbilf ...... i 254 25 255-25 Visina nad norjem 3M*2 Srednji tračni tlak 73S mm - op"°- mera 1« Vetrovi < Nebo 12. 2. pop.' 744 3 ' 11*2 i si. svzh. jasno „ i 9.zv. | 745 2 j 50 si. sever j „ 13 7. zj. 7448 1 0-6 brezvetr ! me^la „ 2.pop. 7435 10*6 si. jvzii. jasno „ 9. zv. 741-9 i 55 , s4 svzh 14. 7. zj. ; 7458 0*2 j brezvetr. i megla Srednja predvčera]§na temperatura 5-4°, norm. 11*VJ in včcrajšna 56n, norm 10 9 Padavina v 24 urah 00 mm in 00 mm Ći?alnlca v Šidk! nainanja č. voiim članom in rodoljubnim S!o- oncem, da je včeraj preminil njen :lezaslužni častni član gospod IVAN SUWA posestnik v Zgornji S;ški Dolžnost vsakega zavednega Siškarja je, izkazati zadnjo čast požrtvovalnemu rodoliubu pri po-prebu, ki bo jutri, v torek, ob 4. uri ropoldne. 3747 Sp. SiSka, 14. oktobra 1912. Globoko užalostenega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Zalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, stric, tast in stari oče, gospod IVAN SUWA posestaik v Zfornji Šiftki danes, dne 13. t. m., ob 12. opoldan, previđen s sv zakramenti za umi rajoče', v 66. letu starosti, blaženo v Gospodu zaspa!. Zemeijslci ostanki dragega pokojnika se bodo v torek, dne 15. t. m. ob štinh popoidne v hiši žalosti, Zgornja Siska št. 48, svečano blagoslovili, nato pa položili k zadnjemu počitku na pokorališču v Dravljah Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Zgornja Šiška, dne 13. oktobra 1912. 3746 Igaact| PerhaTc, c. kr. davčni uprevitelj naznanja v svojem kakor tuđi v imenu svojih otrok Mire, ftraga, Sllvm, Stofana in ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest o bridki izgubi iskreno ljubljene, nepozabne soproge, oziroma hčere, sestre in tete, gospe Hennine Mm roj. Perhavc ki je dne 12. oktobra t. I. ob 11. uri ponoči po kratki, mučni bolezni, previđena s svetotajstvi za umira-joče, v 36. letu svoje starosti mirno premini'.a. 3750 Pogreb drage rajnice bo v po-nedeljek, dne 14. t. m. ob 5. uri popoidne iz deželne bolnice na poko-pališče k Sv. Križu. Sv. masa zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra v Liubljani. Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 13. oktobra 1912. Pogrebnu podjetje „Koakordur v Ljubljani. Zahvala. Za vse dokaze srčnega sočutja oovodom bolezni in smrti našegr: nepozabnega očeta, starega očeta, brata, stnea in svaka, gospoda Jakoba Kocjana kakor tuđi za mnogobrojno sprem-stvo dragega pokojnika izrekamo presrčno zahvalo vsem udeležencem screvoda osobito pa cenj. osobju tvrdke Samassa ter vsem ljubezni-vim darovalcem prelepih vencev. V Ljubljani, 14. oktobra 1912. 3749 Žalujoča rodbina Kocjan. Hip n 5 slgrolšoprodalalno iniil v na^em* 359S £ Qp ©S Več v upravništvu »SI. Na»r. MJad, i^obra^sn trgovce, /^/ prev^ame po očeiu dobro vpcliano cn groš trgovino, *e 3sti v svrhe poročitve tem potom se^narAh 3 mlado (do 24 let) trgovsko r.aotrascno gospodično /3 premo^r.cjšs hiše. Ponudbe na upravn. nSt°v-J/arodau pod nCim preje* do 15. i. m. 3683 ____________! VsaksvrsiRO 3741 HSs-bka in trda drva cela in razžagana. tz Retortno oglje. :: TrS^oveijski kosovnik K 2 80—3 40 Z2L 100 kg. Trboveljski kockovnik K 266—3*20 za 100 kg. | Velenjski briketi. I/Joria edina Štedilna kurjava za peči IMala k 140—160 za 100 kom. presto na dom postavljeno. St. & C. Tauzher, Danafska cesta ; štev. 47. — Telefon štev. 152. ^ V Spodnji Siški št. 77, Juvančičeva hiša, se oddajo v najem vinske kletu koniski hlevi ter skladiSla. Najemnina po dogovoru. Pojasnila v isti hiši, v kavarni Pikel, Siska- 3684 Oddam po ugodni ceni vsako množino žlahtnih namiznih SflB ^B^B^^B^^ ^^Hl^^^^^^k |HPwm £^3 jlrafl JS^^^m Pojasnila daje Franjo Mlakai« Lesce, Gorenjsko. 364S BHOBffffiSS^SSBE^IBiiiBBim^IfliHIl^^mii^^^^^Bi Abiturijent ište Kaknnekoli sliižtje.""'' Naslov pove upravniŠtvo »SI. Naroda«. liia ialiollia 2 do 3 vagone. Cene po dogovoru. Dobe se pri 3743 Juriju Otujac v Škofji Loki. — .———» Izjava. 3735 Podpisani Ivan Cuzak obžalu« i jem, da sem ga. Laviižarja dne 29. avgusta 1512 v Cinkoletovi gostiln! | žalel, preklicujem vse žaSjive bese« ! de ter se ofaenem zasebnemu ob« tožitelju zahvaljujem, da mi je i žalitev odpusiiU Ljubljana, dne 14. oktobra 1912. IVAN CUZAK. * -t z 8 tisoč kronami za razširjenje že obstoječe kavarne in napravo kinematografa se sprejme. Ponudbe pod |tK 220" na upravni-štvo »Slovenskega Naroda«. 362 Išce se kontorist vele slovenskega in nemškega jezika ter strojepisja za veletrgovino vina in starejšo, zanesljivo moć za večje podjetje. Vstop takoj. — Ponudbe naj se poŠiljajo na Mi]O Arko* | Zagreb. 3674 ] *W» i*^ 7W» 7W* ?Wi *W+*W+*W+*WK *W+*W* »24» » »»» »8»80» 9» »36» » »»» »12 »80» 3551 Dobiva se samo pri meni. — Prosim točno adresirati. Marna k Spasitelja, Koprivnica, Jfrvaško. 11912 SEZIJA 1912! Pri meni stane 14rO cm dolij damski double paletot 12 K — drugod pocsod 20 K. Topli zimski raglan v rseh modnih barvah 2O kron. „uAnglešlzo slzlctcLišča ohlekJ€ O. J3er*7za,tovTČ, JSlestnl tr*g šL <5. Št. 33 255 3744 V smislu deželnega zakona z 17. dne junija 1S70, št. 21. dež. zak. o varstvu zemljiških prićelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov, naročam vsem posestnikom. uživalcem in najemnikom zemljiŠč v ozemlju mestne občiae ljubljanske, da jim je do 15. novembra letos svoie sadno in olepševalno drevje. grrnovje, seČi, Iesene vrtne plotove in hišne stene ca vrtih, na poliib in na iravnikh očistiti zapredenih gosenic, rnrčesnih jajec in zapredkov (iičin) in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana go-senična gnezda in jajca. Prav tako je £O=enice, ako sespomlad: pr-V.av.ero na drevni. grmov;u in rc-ti:rah. kakor tuđi zapredke pokončati kakor hitre mogoče a najdalje do 15. maja. Kadar se drevje, ki so ga capadie gosenice, poseka, ali kadar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedai se tako drevje oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se gosenice obrati od njih ali pa drevje in veje precej sežgati Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sađnega in lepotnega drevja, lepotre^a grmovja in drevoredov, potem od drev-ja ob gozdnih robeh v istih slučajih, kjer je tega treba zaradi blizine, v=,ak dan zlasti ob ranih urah otresat. in pokončavati ali obraćati kmetiistvu na korist. Xa polju Se morajo crvi (podjedi, ogrci) pri oraniu ali kopanju zemlje precej z? plugom, z motiko ali lopato pobirati in takoj pokončati. Če se bcde kdo obotavlial gori navedena opravila izvršiti do doiočenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroŠke, vrhu te?a pa se mu naloži na korist obšinske blaga i ne globa od 2 do 20 Kt in če hi se to ponovilo do 40 K; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni. V Ljubljani, dne 8. oktobra 1912. Župan: dr. Ivan Tavčar 1. r. ; m Ubaiđ pi. m% mm v ljbidl i ■ Na priporoČilo g. Medica naročil sem bil za poskušno 1 zavoj Vašega j ■ „Sladin časa". Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mo- i ■ jemu 4 mesce staremu otroku tako ugaiat, začela ga je moja žena redno z Vašim j 1 »Sladnim čajem« ^znamka »S'adin«) hraniti in otrok se ga je tako privadil, da bi ( ■ sedaj brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas vljudno prosim, pošljite mi po i ■ četrti pošiljatvi takoj Se 6 zavojev Vašega »Sladnega čaja«, katerega bodem j J vsakemu najtopleje priporočal. Odličnim spostovanjem udani , ■ Vinko Ogorelec mlj., lesni trgovec, \ ■ Skofljica, 10. 11. 1912. i i Varčne gespodinie! ! Dočim daste za vsa druga redilna sredstva 1—3 K, velja f181a4in" j g ali dr. pl. Tmkoczy-ja n8Iadnt ea|if 1 zavojček z 4kg samo 60 v tadi pri trgovcu. , ENa tisoče ljudi ga zavživa z najboljšim uspehom. Glavne zaloge v Ljubljani lukama ' Trnk6czy, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnk6czy: VIII, Josefstadter- ] J strabse 25; MI, Radetzkvplatz 4; V, Schonbrunnerstr. 109; v Gradcu: Sackstr. 3. , E Kaspoailiaaie po poiti. - Prra nafvećfa eksportna t^dka. - Frelxkm*«io i lebaraanko blago. Drogiiske cene. - Mastin xm tivinorefc«. — TeL itO. i proda se hiša i dobro vpeiiano gisiili is nraiio. Već pove upravništvo »Slov Narod2«. Grozdje 3 rumeno K 4, crno R 3 20, Ia veliki maroni K 3, česen Ia K 280 za 5 k« po pošti. Ia rimski marcini p. 100 kg K 36, krstanj p 100 kjr K 22 požilja ii Ivan Suttnei*, Gorica. i: 15—20 ft dnevno. takoj hplačanih za-luži o 3724 s prodajo senzacijonelno pozornost vzbujajoče novostit katero vsak obču- duje, vsak kupi. Naslov pove uprav »Slovtii^kega Naroda«. KawarnaX< ^^^rlorl^anE^a ulica št. 6. UJliUwl»u 1 0 li ii I lit; I g in vsi v to stroko spadsioć* ~ ™ predmeti v nafllneisi kakovosti. 943 Za obi!« narobila se priporoča OT1L1JM SRAČSCe Liuiiiana, Đonajsk2 ^ia 12. v 'Kl::.., m. ki izgledajo zdravi in čvrsti, je moja ž^^.?. ro moien navodilu vzc:ojila s Sladnim ćafeir. To naznanjam jaz Ub. pi. Trnkoczv, lekarnar v Ljubljani. Tega dejstva mi ne ovrže nihče. Na stotine mater mi je hvaležnih, ker so sied !j moiorriij zpiedu. ki sloni na Stirinafsiletni ixknćnji. Sladni čai kot divilo za otroke. ki se mu rrime^a nekoliko mleka, sladkorja, ;e varstvo đofencem, čiear raba iih dela od-por'ne ter otroSke bolesni skoro iz-ključuje tor ucinkuse brezhihno, prvo-\ rstno. Drngić : Medtem ko vsa druga otroška hranila stanejo 1 do .■ kroni. in se že v ntkaj dneh porabijo, stane sladni čaj, zavitek s U k(j samo 63 vinarjev in se z njim dojencc iahko hrani 2r> do 30 dm. Zoperni, dra^i aparat Soxhlet odpade Zndostuie na-vadna sesaina steklenica. Sladn! čaj. pripravljen po dr. pl. Trnkoczvju, je brezdvomno na torišču prehranitve otrok in narodnoC° o prihr?inka na denariu, najboijši /tajtrk, dosežejo, dobe tuđi odrasli, ki namesto neredilne, razburljive knve, čaia, pijo sladni čaj. znamka ^Slndm«. Posebno priporočljivo za bolnike in slabotne. -21 Dobiva se v lekarnah, drogerijah, *udi pri trgovciti. Sladnega Čaja, znamka Sladin, pripravljenepa po dr. pl. T\r,-koczyjuT ni zamenjavati s s'adno kav >, Tvor iška zaloga pri lekarnarja pl Trnkoczyjn v Ljubljani. Kranjsko. Po poSti najmani s zavitkov franko 4 krone, poštni zavoj za 5 kg s 15 zavitki vsebine 10 krnn franko z obratno pošto. Na Dunaju v lekarnnh: Trnkoczy, V., Schonbrannerstrasse 109; HI.. Radetzkvplatz 4; VUK. Josefstadterstrasse 25; v Građen: Sackstrasse 4. Za resničnost gori povedanega jamči tu navedenih petero tvrdk Trnkoczvjev, ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb in na stotine zahvalnih pišem mater, med temi takih mater, ki so pred rabo sladnega čaja obupavale, ker so druga živila odrekala. Pr! ebčinl 3!eđ j@ razpiiana za stalno z letno plaćo 800 K in 200 K od ogledovanja mesa s prostim stanovanjem in službeno obleko. 3711 ¥ toreii, 15. oktobra 1912 f. 1. prvi nastop m*.B*.*»*r*» i»K mogoče na moje priporočilo ter točno, solidno postrežbo. 4 ! FRAN MARTINEC i I % mestni tesarski mojster, Lpbljaca, Prvde 8. P MATtJ OBLnK Kongresni trg It 6. Velika zalofja domaćih jn tvorniških čevljev s. — (U J5 1 B rt s o l 13 II *■ I ■B £ ° N I« I o e Ka "•" • I ..0 ti modna trgovina ljubljene, Stritorjevo ulica 7. Manufakturna trooviia J. Hostevtl Ljubljana ftV Sw. Petra cesta itev. 4 ~VJf Ljubljana I priporoča svojo bogato zalogo najmodcrnejšega blaga za zimskoj sezono, ter vse v to stroko spadajoče predmete po strogo :: solidnih cenak. — Vzorce pošljcm poštnine prosto. :: |