NA POŽARU NI ČASA ZA POUK - V okviru
Št. 37 (1779) Leto XXXIV NOVO MESTO četrtek, 15. septembra 1983 Cena: 15 din
13 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
RAZSTAVA O TOPNIČARJIH
NOVO MESTO - V mali dvorani oddelka NOB Dolenjskega muzej g so 7. septembra odprli dokumentarno razstavo „Po poteh I. slovenske artilerijske brigade". Na otvoritvi je o pomenu te P.artizanske enote, kije bila ustanovljena na Jami pri Dvoru in ima tam tudi spomenik, govoril njen prvi poveljnik Miha Mišič, pred 40 leti pripadnik Slandrove Wgade, ki je vkorakala v prvič osvobojeno Novo mesto. Na razstavi je kaka polovica originalnih fotografij, posnetih na bojnih poteh partizanskih topničarjev in zbranih do zdaj. Dva albuma teh fotografij je Miha Mišič izrodil predsedniku občinske skupščine v Novem mestu Urošu Dularju. I. slovenska artilerijska brigada ima v novomeški občini domicil.
Odgovorno o prostoru
Posavje: Le enotno urejati prostor — Ogroženi rezervati pitne vode — Stanovalci bežijo od nalog
KRŠKO - Minuli četrtek je medobčinski svet SZDL za Posavje pripravil posvetovanje o treh zakonskih osnutkih: zakon o urejanju prostora, urejanju naselij in stalnih zemljiščih, ki vsi tako ali drugače zadevajo tudi politiko varstva okolja.
,,SLIVARJI“ V dolenjski GALERIJI
Jutri bodo v Dolenjski galeriji v Novem mestu ob 18. uri odprli razstavo ,,Slivaiji“, ki jo je pripravil Posavski muzej Brežice. Razstava, na kateri je z arhivskim gradivom in slikami predstavljeno nekdaj cvetoče slivarstvo v Posavju- (cvetelo je tudi ua dobršnem delu Dolenjske), je pred tem obiskala Brežice, Sevnico, Ljubljano in Hum v Goriških Brdih. Na otvoritvi bodo predvajali tudi etnološki film „Slivaiji“.
40. OBLETNICA ZMAGE NAD BELOGARDIZMOM
V nedeljo, 18. septembra, bo na Turjaku osrednja, proslava ob praznovanju 40-letnice zmage nad belo gardo in 40-letnice ustanovitve X. ljubljanske brigade. Proslava bo povezana s praznovanjem praznika krajevnih skupnosti Turjak in Velike Lašče. Ob tej priložnosti je založba Komunist izdala brošuro Turjak, v kateri je podrobneje opisan pomembni vojaško-poktični dogodek na Turjaku, s katerim je belogardizem doživel vojaški in politični 'zlom.
ASFALT DO STAREGA TRGA
STARI TRG - Prejšpja sobota je bila za prebivalce Starega trga in okoliških vasi eden najsrečnejših dni. Ta dan so namreč slovesno odprli asfaltirano cesto od Vrhgore do Starega trga in s tem je ta oddaljena obkolpska krajevna skupnost s sodobno cesto povezana z občinskim središčem. Ta, zadnja dela so veljala 24 milijonov dinarjev, od tega je Unior iz Zreč, ki ima v ?tarem trgu obrat, prispeval 8 milijonov dinarjev, Cestno podjetje -(ozd Črnomelj - je dalo 4 milijone investicijskih sredstev in 10 milijonov dinarjev komercialnega kredita, 2 milijona dinarjev pa je dala občina Črnomelj.
PRAZNIK PRVE OSVOBODITVE — Pogled na novomeški Glavni trg je bil veličasten, bilo je tako kot 10. septembra pred štiridesetimi leti, ko so tisoči na tem mestu navdušeno pozdravili osvoboditelje, borce Gradnikove in Slandrove brigade ter govornike — najvidnejše predstavnike slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja in britanske zavezniške misije. (Foto: Janez Pavlini
Ob udeležbi gostov iz republiškega komiteja, skupščine in republiške konference SZDL se je razvila strokovna razprava. Tovariš Jenič iz Krškega je opozoril na proces srečujočega se načrtovanja, kjer bi morala biti kontrola planov proces skupnega dela od začetka do konca. Interventni zakon o varstvu kmetijskih zemljišč je ocenil kot klofuto samoupravnemu urejanju prostora. Zanimivo je, da pri tako pomembnem vprašanju, kot je gradnja hitre železnice, pogrešajo enotnih izhodišč, saj so inštitucija za inštitucijo prihajale z nasprotujočimi se rešitvami. Podobne izkušnje, tokrat s cestami, so dodali Sevniča-
TRIMO GRADI V ALŽIRIJI
TREBNJE - Trebanjski Trimo skupaj z Rudisom iz Trbovelj gradi tovarno čevljev v alžirskem mestu Frenda. V novi tovarni, ki bo zaposlovala 650 delavcev, bodo na leto izdelali 1,5 milijona parov čevljev. Trimo je začel graditi tovarno v začetku tega leta, objekt, velik okoli 13 tisoč kvadratnih metrov, pa je v grobem že zmontiran. Tudi na drugem gradbišču v El Baya-dahu so se dela že začela.
ni V Brežicah ugotavljajo, da so rezervati pitne vode že toliko onesnaženi, da nanje ne morejo več računati. Nadaljnja razprava mora tudi oceniti, če kazni za črnograditelje niso.prenizke.
Stanovanjski fond kot precejšnje družbeno bogastvo nezadržno propada. Težave so z organiziranjem, predvsem pa delom novih skupnosti stanovalcev. Je res potrebno, da je treba za najenostavnejši sklep pognati ves zahtevni samoupravni mehanizem?
A. ŽELEZNIK
Otrdimo omajano zaupanje!
Novo mesto svečano sprejelo prve osvoboditelje — Bogdan Osolnik: „Storiti moramo vse, da se povrne med ljudi zaupanje v sile široke socialistične fronte”
NOVO MESTO — „Na današnji dan pred 40 leti je Novo mesto doživelo enega najveličastnejših trenutkov v svoji zgodovini. Po več kot dveh letih italijanske okupacije, pod katero je zaradi nasilja okupatorjev in domačih izdajalcev prestalo mnogo goija in ponižanj, je doživelo opojno radost osvoboditve. Čeprav še ni bil tako blizu pravi konec vojne, je bila prva osvoboditev središča Dolenjske velik dogodek ne le za prebivalce Novega mesta, ampak tudi za nadaljnjo krepitev osvobodilnega gibanja in partizanske vojske44.
Bogdan Osolnik: „Novomeško okrožje je dalo 12 narodnih herojev, samo mesto pa sedem. Lahko pa rečemo, da je bilo tudi samo Novo mesto - mesto heroj44.
Umrl je France Kimovec
Danes so na ljubljanskih Žalah pokopali revolucionarja in družbenopolitičnega delavca ter < organizatorja Osvobodilne fronte v Ljubljani, Franceta Kimovca - Žigo. Umrl je v ponedeljek, 12. septembra, v 74. letu življenja.
France Kimovec se je rodil v siromašni družini v trnovskem predmestju Ljubljane. Od mladih nog je tako spoznaval social-
ne krivice in razredna nasprotja, •kot učiteljiščnik in sošolec Edvarda Kardelja pa je zorel v zavzetega borca za delovnega človeka in zavednega Slovenca. Postal je član skoja in 1940. leta član komunistične stranke. Do začetka vojne je učiteljeval najprej na Smuki na Kočevskem, nato pa v Podgradu pod Gorjanci, kjer je tudi ustanovil Društvo kmečkih fantov in deklet, in v Trbovljah.
Takoj po okupaciji se je vrnil v Ljubljano, kjer je vse do italijanske okupacije v ilegali opravljal pomembne naloge ter se izkazal kot izjemen aktivist in organizator. Ob nemški zasedbi Ljubljane se je moral umakniti na osvobojeno ozemlje. Bil je delegat na Kočevskem zboru in izvoljen v SNOS. Do osvoboditve je opravljal še več funkcij.
V svobodni domovini je nadaljeval svoje zavzeto delo in vse do upokojitve pa tudi po njej pri opravljanju najrazličnejših funkcij in nalog dokazoval svojo predanost in zavzetost Za zasluge je prejel več visokih odlikovanj.
Tako je sobotno zborovanje in partizanski miting na novomeškem Glavnem trgu uvodoma označil slavnostni govornik Bogdan Osolnik, ki je prav na tem mestu pred 40 leti spregovoril na mitingu v osvobojenem mestu.
Novomeški Glavni trg je v soboto dopoldan okrašen pričakal prve osvoboditelje, borce Slandrove in Gradnikove brigade, delegacije borcev XV. in XVIII. divizije in borce drugih brigad. Na trg so prikorakale štiri mladinske pohodne brigade, ki nosijo imena legendarnih partizanskih brigad. V brigadah z imeni „XII. SNOUB", ..Gorjanski bataljon", „VDV“, in „1. SAB" je bilo prek 700 mladih, ki so imeli na pohodu srečanja z borci. Množičnemu zborovanju na trgu so se pridružili še pripadniki enote JLA Stanislava Gajiča ter pionirji in mladinci
• V mali dvorani prenovljenega Doma kulture so v počastitev 40-letnice prve osvoboditve Novega mesta minuli petek odprli razstavo partizanskega tiska, ki jo je pripravila Študijska knjižnica Mirana Jarca. Razstavljenih je okoli 200 izvirnih tiskov, ki so jih med NOB-pripravljale partizanske tehnike. Po besedah upravnice študijske knjižnice prof. Nataše Petrov je na ogled le majhen izbor iz sicer bogate zbirke partizanskih tiskov, ki jo ima osrednja dolenjska knjižnična ustanova.
novomeških srednjih in osnovnih šol. Po pozdravnih besedah predsednika občinske skupščine Uroša Dularja je Vida Rataj predala raport mladinskih pohodnih brigad generalu Lojzetu Hrenu.
„Vedeti moramo, da ima Novo mesto dolgoletno svobodno in napredno tradicijo še iz časov narod-
nega preporoda in začetkov delov-skega gibanja v prejšnjem stoletju44, je dejal slavnostni govornik Bogdan
(Nadaljevanje na 2. strani)
Bolj usklajeno
Regijski posvet Dolenjcev o osnutkih 3 zakonov
NOVO MEŠTO - Četrtkov regijski posvet za Dolenjsko v Novem mestu o osnutkih treh zakonov s področja urejanja prostora ni prinesel nič bistveno novega. Na njem so udeleženci iz vseh štirih dolenjskih občin v osnovi podprli predlagane zakonske osnutke, medtem ko so pripombe in predloge oblikovali že preje na podobnem posvetu.
Kaže omeniti dolenjsko opozorilo, da bi bilo nujno, da so vsi podzakonski predpisi (v pripravi jih je 8) pripravljeni in sprejeti sočasno z zakoni, sty bo prehod na novo vs^j pri nekaterih rečeh očitno že tako dovolj težak. V zakonu o urejanju prostora bi moral biti natančneje opredeljen postopek usklajevanja družbenih planov in dolgoročnih planov med republiko in občinami.
V osnutku zakona o urejanju naselij so Dolenjci med drugim opozorili na 4 2. člen, ki ga je sedaj moč razumeti tako, da bo strokovne osnove npr. za zazidalni načrt IM V, pripravljal Zavod za družbeno planiranje SRS, izvedbeni akt pa sprejemala republiška skupščina. Nekaj nejasnosti in pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti, so našli tudi v zakonu o stavbnih zemljiščih.
Ko so govorili o stanovanjskem gospodarstvu, so opozorili predvsem na težave, ki se pojavljajo na tem področju. Kot problem so omenjali zmanjševanje družbene gradnje stanovanj, nesposobnost tekočega uporabljanja velikih razpoložljivih sredstev, cene kvadratnega metra, ki še vedno vsebujejo vse mogoče stroške, neplačevanje stanarine, nedelo hišne samouprave itd.
» ,	Z.L.-D.
Je vredno tvegati svoje zdravje?
Od 14. do 21. sept. teden boja proti kajenju
Nikakršnega dvoma ni, da je kajenje za zdravje škodljiva razvada. Mnogo strastnih kadilcev to občuti v glavobolu, motnjah pri spanju, v slabem teku, težavah v želodcu ali popuščanju telesnih in duševnih zmogljivosti. Ogljikov monoksid zmanjšuje preskrbo s kisikom, nikotin in druge škodljive snovi povzročajo obolenja venčnih arterij in druge bolezni ožilja, kronični bronhitis in pljučnega raka. To je zdravstveno dokazano in v zmoti živijo tisti, ki mislijo, da jim cigareta ne more škodovati.
Z namenom, da bi čimveč kadilcev opustilo kajenje ali da se vsaj mladina ne bi navadila nanj, je Rdeči križ Slovenije tudi letos organiziral „Teden boja proti kajenju", ki bo trajal od 14. do 21. septembra. Doslej se je izkazalo, da je z administrativnimi ukrepi težko zmanjšati število kadilcev, pa tudi široka propaganda po radiu, tisku, televiziji in filmu še zdaleč ne doseže'v celoti želenega uspeha. Vendar v boju proti kajenju nikakor ne smemo odnehati. Z osveščanjem skušajmo vplivati na posameznikovo zavest, da bi se vendarle ta nezdrava razvada omejila.
O kajenju in njegovi škodljivosti je bilo že veliko napisanega. Žal mnogokrat prav tisti, ki so jim take vrstice namenjene, preprosto vse to spregledajo. Veliko bomo dosegli že s tem, če bomo preprečili kajenje mladim ljudem, ki se ne zavedajo nevarnosti in lahko kaj kmalu postanejo kadilci. Mar daje cigaretni dim resnično toliko užitka, da je vredno tvegati vse njegove možne posledice?
V. P.
SKORAJ 230 MILIJONOV DINARJEV ŠKODE
SEVNICA - V četrtek, 8. septembra, je zasedal koordinacijski odbor za oceno škode po toči in neurjih v sevniški občini letošnjega avgusta. Po sed^j dokončno zbranih podatkih je bilo v zasebnem kmetijstvu za 1046 32.000 din škode. V družbenem kmetijstvu je znašala 88.546.000' din, skupni znesek škode na komunalnih in gradbenih objektih pa znaša 35.351.286 dinarjev. Skupna škoda znaša torej 228629.286 dinarjev (ali skoraj 23 starih milijard).
ljudi, je vodstvo KO ZRVS Ločna-Mačkovec minuli četrtek pripravila za svoje člane in krajane ogled gasilske opreme in prikaz delovanja gasilske tehnike v domu poklicnih gasilcev v Ločni. (Foto: J. Pavlin)
Odgovornost ni prazna beseda
Jože Smole in Franci šali, člana CK ZKS, v pogovoru s komunisti štirih večjih delovnih organizacij novomeške občinero uresničevanju stabilizacije
ŽUŽEMBERK, NOVO MESTO — 6. in 7. septembra, sta se mudila v novomeški občini Jože Smole in Franc Šali, člana CK ZKS. V žužemberški Iskri, Novolesovem tozdu za blagovni promet. Centru sred njih šol za tehnične usmeritve in v Pionirjevem tozdu MKI sta s člani tamkajšnjih osnovnih organizacij obravnavala predvsem angažiranost komunistov pri uresničevanju stabilizacije.
Sodelovali so tudi Boris Gabrič, sekretar MS ZKS za Dolenjsko, in člani OK ZKS Novo mesto.
V žužemberški Iskrini tovarni Keko, kjer, so se v zadnjih letih ekonomske razmere bistveno obrnile na boljše, je med 437 zaposlenimi le 21 članov ZK. So sicer aktivni v delovni organizaciji in drugod, vendar so samokritično ugotovili, da so komunisti na sestankih preveč molčeči, da jih ob sicer ugodnih poslovnih rezultatih preveva neko samozadovoljstvo in .da je nujno spreme-
niti obliko dela. Predvsem bodo morali več pozornosti posvetiti poli-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ob koncu tedna bo vreme še vedno nestabilno.
Utrdimo...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Osolnik in nadaljeval: „Velik prispevek Novega mesta in vse Dolenjske osvobodilnemu boju je težko izraziti s številkami. Vendar veliko pove podatek, da je v Novomeškem okrožju dalo življenje za svobodo 3055 borcev, aktivistov in žrtev okupatorja, od tega 324 žensk. Na tisoče ljudi je bilo ranjenih, zaprtih, v ječah ali taboriščih, interniranih in preseljenih. Novomeško okrožje je dalo 12 narodnih herojev, samo mesto pa sedem. Lahko rečemo, da je bilo tudi Novo mesto samo mesto heroj." Nadalje je govoril o današnjih razmerah in opozoril, da se moramo opreti na izkušnje in vrednote narodnoosvobodilnega boja: „Še odločneje se moramo vsak v svojem okolju boriti proti neredu in nedelu, hkrati pa tudi proti zlorabljanju oblasti, proti brezdušnemu odnosu do človeka, izigravanju samoupravljanja in manipuliranja z odločitvami v imenu delovnih ljudi. Storiti moramo vse, da se povme med ljudi zaupanje v organizirane sile široke socialistične fronte. To pa zahteva tudi globoko prenovo političnih in človeških odnosov v tej fronti, njeno resnično osvobajanje od birokratskih metod delovanja in zapiranja v forume, pa tudi odstranjevanje nesposobnežev in karijeri-stov z vplivnih družbenih funkcij, na katerih bi morali njihovi nosilci dajati osebni vzgled poštenja, delovne vneme in požrtvovalnosti ter zavzetosti za usodo delovnega človeka."
Miting na trgu so s kulturnim programom strnili mešani pevski zbori, zbori, godba na pihala in recitatorska skupina folklornega društva Kres.
J. P.
Odgovornost...
(Nadaljevanje s 1. strani)
tičnemu izobraževanju in informiranju.
Novolesov tozd za blagovni promet ima dokaj številno članstvo, saj je med 127 zaposlenimi kar 27 komunistov. Značilno za to osnovno organizacijo ZK je, da se članstvo dosledno izobražuje. Lani je 12 komunistov obiskovalo razne politične šole, tako izvršujejo sklep, da bodo v dveh letih prav vsi člani šli skozi eno od oblik izobraževanja. Ker pa so v razpravi odkrito povedali, da opažajo močno upadanje poslovne morale; da razni samoupravni sporazumi, dogovori in drugi dokumenti ostajajo
le kos papirja, da so ljudje zbegam ob dezinformacijah v tisku in nasprotujočih si izjavah najdogovor-nejših ljudi iz federacije in podobno? se tudi komunistov loteva malodušje, češ da tib gori napak preveč govorimo in premalo in prepočasi ukrepamo, da bi se razmere spremenile.
Komunisti Novolesa so posebej obravnavali vprašanje prodaje domačih izdelkov za devize, kar zlasti preprosti delovni ljudje hudo kritizirajo, češ da jim vse več izdelkov postaja nedostopnih.
Obisk v osnovni organizaciji ZK na srednji šoli tehničnih usmeritev pa je v razpravi zlasti osvetlil pomisleke ob predlaganih administrativnih ukrepih za zmanjšanje porabe v ' šolstvu. Tu je 35 komunistov med 93 redno zaposlenimi delavci, pokazali pa so dobršno mero nasprotovanja predlaganim ukrepom, češ da izhajajo predlogi le iz proračunskega vidika, ne upoštevajo pa posledic. Bili so proti temu, da bi omejitveni ukrepi prizadeli starše in učence z dodatnimi prispevki, medtem ko so ugotovili, da predlagana ena ura pouka več za vsakega učitelja v tem kolektivu ne bi prinesla novosti, ker so med redkimi v Sloveniji, ki že imajo uveden 42-urni delavnik in se ne ravnajo po 20-umi učni obveznosti kot drugod. Imeli pa so druge konkretne predloge za zmanjševanje porabe.
Dveuma razprava v Pionirjevem tozdu MKI (Mehanizacija - inštalacije - kovinarstvo) pa je nakazala po eni strani prizadevanja, da bi komaj zaživeli tozd, nastal iz štirih drugih, politično in ekonomsko zaživel, kar v današnih slabih časih za gradbeništvo ni lahko. Komunisti so tudi odkrito načeli slabosti v lastnem kolektivu, zlasti zaradi slabe organizacije dela na nekaterih deloviščih, slabe izkoriščenosti strojev, prisilnih neplačanih dopustov, kar vse povzroča slabo voljo. Tu so poudarjali, da so začeli dobri delavci že odhajati, medtem ko zaposleni v režijskih službah ostajajo. Nasploh pa so v odkritem pogovoru nekajkrat izjavili, kot tudi drugod, da se o odgovornosti za vsem vidne napake povsod veliko govori, a nič se ne ukrepa. To članstvo ZK najbolj zameri in pričakuje, da bo bližnja seja CK ZKS odpravila dosedanjo prakso, po kateri so krivci ostajali anonimni.
RIA BACER
SPOMIN NA JAKOBA TURKA — Spominsko ploščo Jakobu Turku je ob 85-letnici Kmetijskega inštituta Ljubljana odkril ptof. dr. France Adamič, v varstvo pa jo je prevzela v imenu mladmskp organizacije Draga predsednica Tatjana Janeš. (Foto: Primc)
Plošča velikemu rojaku
V Dragi slovesnost v spomin na inž. Jakoba Turka — Ob 85-letnici Kmetijskega inštituta Slovenije
DRAGA — Minulo soboto je bila v Dragi v občini Kočevje slovesnost ob 85-letnici Kmetijskega inštituta, ki sta jo organizirala Kmetijski inštitut Slovenije in Zveza društev kmetijskih inženirjev in tehnikov.
Ob tej priložnosti so odkrili spominsko ploščo inženirju Jakobu Turku, raziskovalcu in piscu kmetijskih del ter dolgoletnemu ravnatelju Kmetijskega inštituta, ki je bil rojen v vasi Novi Kot pri Dragi leta 1872, umrl pa je leta 1935 v Ljubljani.
Slovesnost je začel predsednik sveta KS Draga, Ferdo Katem, glavni govornik na svečanosti pa je bil direktor Kmetijskega inštituta Slovenije, inž. Slavko Gliha, ki je najprej seznanil poslušalce, da je til Kmetijski inštitut ustanovljen leta 1898 pod imenom Kmetijsko-kemij-sko preskuševališče za Kranjsko. Taka preskuševališča so se v takratni Avstrp-ogrski ukvarjala največ s proučevanjem tak prehrano rastlin in živali ter kontrolo gnojti, semen, vina in drugih živil. Jakob Turk je le leto kasneje končal tehniško visoko šolo na Dunaju in kot prvi Slovenec dobil naslov inženirja tehnične kemije. Leta 1907 je postal vršilec dolžnosti direktorja preskuševališča, leta 1910 pa direktor te ustanove, ki jo je nato vodil do svoje smrti
Jakob Turk je objavljal svoje izkušnje v strokovnih in drugih časopisih ter revijah. Napisal je knjige „Travništvo,“ ..Pašništvo in „0 rastlinski, ljudski in živalski prehrani" Bilje tudi izumitelj in novator v izdelavi gnojilnih mešanic. Prvi je proučil in poročal o vzrokih onesnaženja reke Save. Zavzemal se je za kmetijsko zadružništvo in si prizadeval za izgradnjo živilske in kemijske industrije, predvsem za potrebe kmetjjstva.
Ob zaključku govora je Slavko Gliha poudaril, da je Kmetijski in štitut v 85 letih delovanja razširil svojo dejavnost in se uveljavil predvsem na področju prenosa znanja v kmetijsko prakso. Cilji inštituta s? danes precej drugačni, kot so bili za časa življenja in dela Jakoba Turka, vendar so za njihovo uresničenje potrebni ljudje enakega kova, ki bodo prizadevno in zagnano praktično uveljavljali izsledke znanosti.
Ploščo je odkril profesor dr. France Adamič, nekdanji sodelavec Jakoba Turka, in jo nato predal v varstvo domači mladini in krajanom. Na slovesnosti so govorili še mnogi ugledni gostje.
Pri organizaciji in izvedbi svečanosti je sodelovala krajevna skupnost Draga, pri izvedbi kulturnega programa pa nonet Rog iz Željn, harmonikar Cveto Križ in učenci osnovne šole iz Podpreske.
JOŽE PRIMC
Obnova ceste pri kraju
Do srede septembra bopbnovljena cesta s Krvavčjega vrha do Semiča — Velika pomoč inženirske enote JLA
Črešnjevec - Dolgo so
odlašali, preden so se začele resne priprave za modernizacijo ceste do Semiča, ki je bila šele 1979. leta vključena v občinski plan. Lani so se ob vsestranskem prizadevanju predsednika izvršnega sveta v Črnomlju Janka Gladka dogovorili, da se zamisel čimprej uresniči. ®sno-va za izgradnjo je' bil občinski samoprispevek v znesku 4 milijone dinaijev. Delež Iskre je 800 tisoč, 200 tisoč pa je prispevala KS Semič, ki obenem nosi stroške za obnovo ceste.
Krajani iz štirih vasi so prispevali skupno 450 tisoč dinarjev in vsa potrebna zemljišča za obnovo ceste so lastniki odstopili brezplačno. Organizacija in izvajanje del so v celoti na ramenih sveta KS in gradbenega odbora. Od občinskih organov sodeluje Peter Ambrožič, ki nadzoruje gradnjo. Glede na skromna razpoložljiva sredstva pa tega projekta ne bi izvedli, če ne bi prišla na pomoč jpženirska enota JLA iz ljubljanskega armadnega področja. Deta so se začela v začetku junjja in bodo končana sredi septembra. To je makadamska izvedba 6,2 km dolge in 6 metrov široke ceste do odcepa v Semič. V kamnolomu na Brezovici kopljejo material, ki ga za cesto potrebujejo 12.000 kubičnih metrov. Prevoze opravlja Obrtna zadruga Cmomelj s pomočjo zasebnih avtoprevoznikov.
V glavnem poteka cesta po obstoječi trasi. Vojaška enota obnavlja cesto s težkimi stroji, pri delu poma-
gata še domačina Jože Konda iz Krvavčjega vrha na stroju in pri miniranju Anton'Pašič iz Črešnjevca. Vsa dela izvajajo v skladu s projektom. Krajani si močno želijo asfaltno cesto, kar bi bilo mogoče uresničiti le z večjo družbeno pomočjo. Sami pa so pripravljeni še na marsikatero žrtev. Tako bodo cesto še dograjevali in že iščejo vse možnosti in vire, da bi cesto tudi asfaltirali, pravi Janko Bukovec, predsednik skupščine KS Semič.
VIDA PLUT
Puška ni vse
Tabor obrambe in zaščite bo, letos za teden dni krajši — Poleg obrambe tudi pre-davanja o kmetijstvu
LANŠPREŽ — Pouka obrambe in zaščite v taboru odreda Matije Gubca se iz leta v leto udeležuje več mladih. Letos jih je v taboru 85, kar med drugim kažt .udi na to, da se vse manj mladih odloča za nadaljnje šolanje. V. iem taboru so namreč samo tisu mladi, ki ne nadaljujejo šolanja v usmerjenem izobraževanju.
Na čelu enega izmed vodovje letos prvič tudi dekle. Mojca Femec, ki je po činu razvodnik, sicer pa od lani prostovoljka teritorialne obrambe in študentka pedagoške akademije v Novem mestu, je povedala, da rada dela s temi mladimi ljudmi. Ne samo zaradi tega, ker ji bo delo z mladimi nadomestilo pomanjkanje pedagoške prakse, ampak ker so ti mladi ljudje zelo prizadevni. V taboru so šele od 1. septembra, pa so že zhrali precej prispevkov za bilten, na stenčasu skoraj zmanjka prostora za vse prispevke. Marljivo pa vadita
Mojca Femec: Izkušnje iz tabora mi bodo še prav prišle.
tudi dramska in igralska skupina. Enajstega' septembra, ko so jih na LanšprežU obiskali starši, je bil nastop izpiljen do zadnje podrobnosti, potrdilo uspeha pa je bil navdušen aplavz.
V pogovoru s komandnatom Dušanom Mežnaršičem je bilo moč izvedati še, daje tabor letos prav zaradi stabilizacije nekoliko krajši. Vsebina pa ne bo prizadeta, saj bodo na račun teoretičnih predmetov, ki so pretekla leta tudi dolgočasili mlade, letos več praktičnega pouka, pa ne samo o puškah in drugih orožjih ter taktiki obrambe in napada. Poleg obveznega programa, ki ga vsako leto pripravi republiški sekretariat za ljudsko obrambo, poslušajo tudi predavanja o kmetijstvu in se seznanijo z najpomembnejšimi dogodki v občini. Pripravili bodo tudi nekaj delovnih akcij. Skratka, časa je kar premalo za vse, kar bi radi postorili. Zato pohvala Ivana Goieta, predsednika trebanjske občinske skupščine in sveta za ljudsko obrambo, ki imata tudi precej zaslug za to, da je tabor spet uspel, prav -gotovo niso samo vljudnostna fraza.
J. S.
OPRAVIČILO
V prejšnji 36. številki Dolenjskega lista je prišlo na strani 2 v „Naši anketi" do pomote. Pri izjavi dijaka Jureta Bradeška iz Kočevja ni bila objavljena njegova fotografija, ampak fotografija direktorja Hydrovoda Kočevje-Ribnica Jožeta Lindiča Obema se za neljubo napako opravičujemo,
SPOSOJENO TRNJE — Posojilo je kert snežna kepa; čim dlje jo kotalimo, tem večja ie-	(Iz	Pavlihe)
SLAVJE ŽELEZNIČARJEV NA KARLOVCIH - Tradicionalno srečanje borcev železničatjev in mladine je bilo minulo nedeljo na Karlovcih pri Hmeljniku. Letošnja proslava, ki so jo v celoti pripravili mladi in pohodniki KO ZRVS Otočec, je bila pred spominskim domom, kjer je bil pred 41 leti ustanovljen Železničarski rajonski komite, posvečena pa je bila tudi 40-letnici ustanovitve prve železniške brigade. V spomin na prve padle železničarje je delegacija položila venec na obeležje Kramaijeve zidanice. (Foto: J. Pavlin)
r---------------------------:-----------------------------------
NASA ANKETA
Vsaj omejevanje režije
O zmanjševanju družbene režije, administracije je bilo v zadnjih letih pri nas ogromno slišati Po občinah so celo ustanavljali posebne komisije za uresničitev te družbene usmeritve, ki pa jo je ob razvejenosti in moči tega našega aparata v praksi očitno težko udejaniti Kljub temu imamo nekaj uspehov. Žal predvsem na račun novih zaposlitev, medtem ko redke spremembe starega stanja spremlja ogromno krčev.
NKO ŽIBRET, predsednik komisije za zmanjšanje administrativnotehničnega kadra pri IS SO Krško: „Zmotno je mišljenje, da je administracija balast le na občini in morda še v sisih. Cel štab ljudi imajo tudi tozdičL Nočemo se dotakniti politične administracije na vseh nivojih. Kot daje tabu! Zelo nesistematični smo pri širitvi raznih nalog, ki večajo družbeno režijo. V občini smo jo zadnji dve leti v glavnem zaustavili.**
VIDA ŠEGINA, direktorica kadrovsko splošne službe v metliški Beti: „V Beti je razmerje med proizvodnim in neproizvodnim delom 4,5:1, kar menimo, da ni preveč. Režija je v glavnem v skupnih službah. V Beti smo si zadali cilj, da na izpraznjena režijska delovna mesta ne bomo jemali novih ljudi, marveč bomo nadomestila našli znotraj delovne organizacije? JOŽE MRZLJAK, podpredsednik črnomaljskega izvršnega sveta:
„V črnomaljski občinski upravi se v zadnjih letih število zaposlenih sicer ni zmanjševalo, a se je v nekaterih oddelkih precej povečal obseg del. Prizadevamo si, da ob odhodu naših delavcev v pokoj ne bi zaposlovali novih, marveč bi njihovo delo porazdelili med ostale. V občini pa si prizadevamo zaposlovati pripravnike, da se mlad človek usposobi in potem lažje dobi službo.**
ALOJZ JEŠELNK, v. d. direk-toija LIK Kočevje: „Ko smo junija dobili več naročil iz tujine, smo začeli akcijo, da z delavci iz režije povečamo število proizvodnih delavcev. Najprej je 15 delavcev iz režije delalo v proizvodnji teden dni na mesec, zdaj pa jih dela 16 po 14 dni. V pripravi je predlog, da bi nekatere režijce premestili v proizvodnjo za tri mesece?
JOŽE TURK, predsednik OO ZSS v DSSS REKO Ribnica: „V Riku smo doslej zaposlovali predvsem proizvodne delavce. Proizvodnja pa je začela šepati in smo morali zaposliti nove režijce. Med 870 zaposlenimi imamo le 250 do 300 režijcev, med katere štejemo tudi šoferje, orodjarje, inštruktorje in še druge, ki bi jih lahko uvrstili med proizvodne delavce.**
BORIS PAVLENC, vodja splošno kadrovskega sektoija Tovarne pohištva Brežice: ,,Dobra organizacija poslovnih procesov lahko precej omeji družbeno režijo. Pred kratkim smo pripojili obrat Dekor-lesa iz Dobove, kjer je bila prej dobra tretjina režijcev, zdaj jih je treba 10 odst. Sicer pa je v naši delovni organizaciji režija ves čas
U  omejena.**
JOŽE KLEMENČIČ, predsednik občinskega sindikalnega sveta Trebnje: „Vodim dve interesni skupnosti, stanovanjsko iri požarno. S tega vidika se mi zdi, da nas je še premalo, če hočemo dosledno izvajati delegatski sistem. Spremeniti bi morali zakonodajo, ki zahteva izpolnjevanje statistik in obrazcev. Vsak pa bi moral sam pri sebi pogledati, kako dela, kako je usposobljen/	______
jh;	NACE	ŠTAMCAR,	podpredsed-
niknik novomeškega izvršnega sveta:
S “	„Naša komisija za družbene dejav-
Mp	nosti je ravno sedaj sprejela usmeri-
tev, da je treba vse kadrovske / s	potrebe za vse sise in njihove skup-
V..	'	ne službe razreševati skupaj z
občinskim upravnim organom. im	Vsekakor novih zaposlitev ne bo.
Tudi v občinski upravi že nekaj let ne zaposlujemo na novo razen za nadomestitev upokojitev/
LJUBO MOTORE, vodja skupnih služb SIS družbenih dejavnosti v Sevnici: „Pri kazanju na režijo se dostikrat omenjajo tista v sisih. To ne drži vedno. V Sevnici imamo drugo najmanjšo zasedbo za te sise v Sloveniji. Kaj bistvenega ne moremo več zmanjšati. Nekateri ^ tajniki že sedaj delajo za več sisov.	-	,	'i
t' Hvalevreden je primer Gorenja*	J	|
kmetijstvo
Za malo denarja slabo vino
Le z boljšo odkupno ceno za kakovostno grozdje je moč proizvajati kakovostna in vrhunska vina — Premajhne razlike v ceni med kategorijami vin
METLIKA — Prizadevanja za pridelavo čim kakovostnejšega vina — le s kvaliteto je moč prodreti tudi na tuja tržišča in tam doseči primemo ceno — doslej pri nas v glavnem niso imela pomembne podpore: spodbudnih odkupnih cen kakovostnega grozdja in prodajnih cen kakovostnega in vrhunskega vina. Dosedanje odkupne cene so pospeševale bolj količino kot kakovost grozdja.
FARMSKA reja kuncev TUDI NA DOLENJSKEM
V Prilogi Dolenjskega lista smo predstavili našo prvo farmo kuncev v Rimskih Toplicah (KZ Laško). V teku so pogovori s KZ Krka v Novem mestu, tamkajšnjim Veterinarskim zavodom in Kmetijami) kombinatom (Mercator) iz Sevnice. V KZ Laško, kjer že uspešno vzrejajo mladiče za kooperacijsko proizvodnjo, pričakujejo, da bodq prihodnjo pomlad po Dolenjskem lahko že vselili te Živah.
V Novem mestu zaenkrat vsak dru-& četrtek odkupujejo kunce iz domače reje.
I NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO - Čeprav so zadnje dni precej hladna jutra nekoliko razredčila prodajalske vrste ob stojnicah na novomeški tržnici, se nad ponudbo zelenjave in sadja vendarle še ni moč pritoževati. Paradižniku se spet dviga cena in stane sedaj kilogram 60 din. Enako vsoto je treba odšteti za kilogram čebule in jabolk, medtem ko hruške stanejo 10 din več. Največ gneče pa je že nekaj časa okrog vreč s papriko za vlaganje, ki jo je moč dobiti po 40 dinarjev kilogram v količinah po lOkilo-gramov naprej.
Sejmišča
BREŽICE: Na sobotni sejem so prodajalci pripeljali 345 do 3 mesece starih pujskov in 8 starejših. Prvih so prodali 236 po okrog 280 din, drugih pa 5 po 150 din kilogram žive teže.
NOVO MESTO: Ponedeljkov sejem ni bil posebno dobro obiskan. Naprodaj je bilo 197 prašičev, pa še od teh je ostalo neprodanih 57. Cene so kljub temu ostale nespreme-njene. Od 7 do 10 tednov stari Pujski so veljali 5.000 do 6.000 din, od 10 do 12 tednov stari pa 6.000 do 8.000 din.
Vinski zakon je razdelil vina v namizna, kakovostna in vrhunska; med temi tremi kategorijami sicer so razlike v ceni, vendar, kot že vseskozi poudarjajo vinarji, občutno premajhne. Tako na Zahodu prodajajo vrhunsko vino desetkrat dražje kot namizno, pri nas pa ta razlika ni niti dvakratna. Vedeti je še treba, da zahteva pridelava takega kakovostnega grozdja, da je primerno za proizvodnjo vrhunskega vina, najmanj štirikrat več stroškov kot pridelava grozdja za namizno vino.
Prizadevanja za čim boljše vino se začno v vinogradu, in to že pri sajenju vinograda; tako mora biti ustrezna lega vinograda, ustrezen sistem in ustrezna obdelava. Pridelek grozdja za vrhunsko vino je na hektar najmanj dvakrat manjši kot pridelek grozdja za namizno vino.
Kako se lotiti farmske vzreje kuncev
Izšel je priročnik
V založbi sozda Merx iz Ceha in Emona inženiringa iz Ljubljane je izšel pregleden in uporaben priročnik o intenzivni reji kuncev, ki so ga napisali trije avtorji:	agronom	Savo
Ostrožnik in veterinarja Marko Yišnar in Egon Železnik. (Egon Železnik ima na skrbi kunčjo farmo v KZ Laško, kS smo jo izčrpneje predstavili v naši Prilogi? .
Ljudem, ki se nameravajo lotiti te obetavne reje, avtorji priporočajo hibridne križince z najboljšimi proizvodnimi lastnostmi. ' Izčrpen je opis tehnologije reje, opremljen z mnogimi slikami in skicami. Nakazane so tudi možnosti predelave starejših zgradb za potrebe 'reje, kar je pomembno zlasti sedaj, ko smo za novogradnje povsod na tesnem z denarjem. V poglavju o prehrani so navedene naše prehrambne možnosti, med njimi tudi uporaba stranskih proizvodov v kmetijstvu, denimo grozdnih tropin, ki ob nekaterih dodatkih lahko uspešno nadomestijo lucerno.
Ker vlada med možnimi rejci verjetno precejšen strah pred boleznimi Kuncev v farmski reji, je v priročniku temu posvečeno precej prostora. Še posebej so poudarjeni ukrepi, ki so potrebni, da se bolezni sploh ne morejo pojaviti oziroma razširiti. V priročniku je naveden tudi seznam tuje literature o reji kuncev, . poljudno pa so pojasnjeni nekateri strokovni izrazu
A. Ž.
Kmetijski
Kurjaki pod vprašajem
Ta „izvirni greh” sega — kako banalno! — do kurjih črev. Ta so sicer res osemkrat daljša od kokoši same, vendar zaradi svoje zgradbe in naglice, s katero skoznje potuje krma, ne prebavljajo Posebno temeljito. Čiste celuloze se sploh ne lotijo, le delno pa Posrkajo še nekatere druge snovi, zato je kokošji gnoj uporaben ?el° še za krmilo prežvekovalcev. Goveji vamp ni tako izbirčen 'n ne razlikuje, ali je celuloza iz trave ali kuijaka.
, ™a tem preprostem dejstvu je osnovano krmljenje goveda s kokošjim gnojem, ki se je v začetku lepo obneslo in se tudi oenarno izplačalo, vendar prineslo nekatere zaplete, pred katerimi bi radi obvarovali naše rejce.
Na Vipavskem, kjer kmetje redijo večje število piščancev, so se novosti naglo oprijeli. Sčasoma pa so se pokazale nekatere neželene posledice, katerih vzrok sicer še ni strokovno povsem zanesljivo dokazan, vendar kaže, da bi bili za težave, ki so se pojavile, res lahko krivi kuijaki. Vse težje je namreč zagotoviti higiensko neoporečno mleko, močno se je povečalo število obolenj vimen za mastitisom, opazno slabše delujejo antibiotiki.
Posredovala je republiška veterinarska uprava, ki je izdala navodila inšpekciji in rejcem, da bi odpravili nezaželene stranske učinke krmljenja s kokošjim gnojem ali ga v nekaterih primerih pelo prepovedali. Dosledno je prepovedana uporaba svežega kokošjega gnoja za krmo. Nadalje navodilo prepoveduje uporabo kompostiranega, sušenega ali siliranega kokošjega gnoja za krmo kravam, ki dajejo mleko za javno porabo. V vseh drugih Primerih je predviden strog in sistematičen strokovni nadzor, da ne bi bilo meso pitancev nevarno za zdravje človeka. Za kršitelje 80 predvidene ostre kazni.
Primer, ki ga, kot nam lahko kdo očita, pomagamo napihovati. je vendarle resno opozorilo, kako potrebno je dosledno spoštovati strokovna navodila. Enostransko krmljenje s kuijaki Pač ne more nadomestiti pravilno sestavljenih krmilnih obrokov niti pri pitavnih živalih, kaj šele pri kravah.
Inž. M. L.
Tako bi moral vinogradnik za kilogram grozdja kakovostne sorte z 18 odstotki sladkorja dobiti najmanj dvakrat toliko kot za kilogram . grozdja, namenjenega za namizno vino.
Da bi t odkupno ceno pospeševali proizvodnjo kakovostnega grozdja, so v slovenski poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo izdelali predlog odkupnih cen za posamezna območja in posamezne kakovostne razrede. V tem predlogu sta dva cenovna praga: med grozdjem za namizno in kakovostno vino ter grozdjem za kakovostno in vrhunsko vino, in sicer po 3 din razlike pri kilogramu, poleg tega pa še vsaka dodatna sladkorna stopnja nad pragom prinese še najmanj dinar na kilogram. Grozdje z manj kot 12 odst. sladkorja je za namizno vino, od 12 do 17 odst je za kakovostno in nad 17 odst. sladkorja za vrhunsko vino. V Beli krajini lahko vrhunsko stopnjo- doseže samo grozdje sort modra frankinja, šentlovienka in laški rizling.
V metliški kmetijski zadrugi so dolgo premlevali ta predlog poslovne skupnosti. Zavedajo se pravilnosti te usmeritve, saj le ta dolgoročno zagotavlja čim boljšo kakovost vin, hkrati pa jim je jasno, da je težko čez noč narediti preobrat pri vinogradnikih, zato so se odločili za postopno povečevanje razlik pri odkupni ceni grozdja. Tako so prvi' prag znižali na spodnjo mejo kakovostnega razreda - 12 odst. sladkorja v grozdju, in pod to stopnjo bo odkupna cena za 2 din pri kilogramu nižja. Povečali pa bodo razliko na gornjem pragu, tako da bo med grozdjem za kakovostno in vrhunsko vino 4 din razlike pri kilogramu.
Izhodišča za odkupne cene ob letošnji trgatvi so taka: šentlovrenko s 15 odst sladkoija, modro frankinjo s 16 odst in iaški rizling s 14 odst. naj bi odkupovali po 25 din kilogram. Vendar lahko dokončen cenik naredijo šele po prvem dnevu trgatve, saj potrebujejo podatke o sladkornih stopnjah, da lahko izhodišče prilagodijo letini. -V metliški Vinski kleti računajo, da bo odkupna cena modre frankinje, šentlovren-ke in. laškega rizlinga z več kot 17 odst. sladkorja okoli 34 din za kilogram.
A. BARTELJ -—	’
TRGATEV V PRAVEM CASU
METLIKA - Sedaj ocenjujejo, da se bo trgatev zgodnjih sort grozdja v Beli krajini začela kmalu po 15. septembru, glavna trgatev pa naj bi bila po 1. oktobru. Če bo slabo vreme, bo metliška kmetijska zadruga predlagala republiškemu komiteju za kmetijstvo, naj dovoli trgatev pred tem rokom, sicer pa strokovnajki Vinske kleti pozivajo vinogradnike, naj ne izsiljujejo prezgodnje trgatve, saj lepo vreme bistveno poveča stopnjo sladkorja v trti in s tem tudi vinogradnikov dohodek. Če bo vreme lepo, republiški komite tudi ne bo dovolil ne kletem ne zasebnikom dosladka-nja mošta.
KLET JE PRIPRAVLJENA
METLIKA — V metliški Vinski kleti so pred bližajočo se trgatvijo popravili in usposobili vse poškodovane vinske posode, zlasti gre tu za betonske cisterne. Novi vinifikator, za nakup katerega so prispevali denar tudi zasebni vinogradniki, pa bodo montirali te dni, tako da bo tudi nared do začetka trgatve.
Vse skriva banka genov
Kaj omogoča vzgojo na tisoče novih rastlinskih sort?
Tihi bmski avguštinec Mendel verjetno ni niti slutil, kakšne posledice in kakšen razvoj bo sprožila njegova teorija o dedovanju. Silnega napredka poljedelstva in drugih kmetijskih panog brez nje ne bi bilo, pa vendar na daljnim možnostim še sploh ni videti konca. To zagotavljajo banke genov, dednih zasnov, ki dedovanje, v katerega skrivnosti je Mendel odprl prva vratca, sploh omogočajo.
agronomskih lastnosti, ki jih je potem treba s križanjem rastlin s pridom izkoristiti!
Da bi rastline oz. njihova semena z natančno ugotovljenimi genetskimi lastnostmi kar najdlje obdržali pri življenju, jih uskladiščijo s posebnimi metodami. Na 18. stopinj pod ničlo hlajeno ječmenovo seme, denimo, bo ostalo kaljivo več tisočletij.
Tudi v Jugoslaviji imamo banke genov. Zlasti slovi zemunska, kjer so strokovnjaki vzgojili že tako izvrstne sorte koruze, da so si z njimi pridobili mednaroden sloves.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL..
Ureja: Tit Doberšek
Še počakati!
V zadnjih treh številkah Dolenjskega lista sem obširno pisal o trgatvi. Vse, kar mora vedeti vinogradnik o tem, je bilo napisano. Vendar mnogi, ki te članke in nasvete berejo, ravnajo v nasprotju s tem, kot da so tisti, ki svetujejo, nepoučeni in daje pravilno le to, kar sami mislijo. Tako sem opisal zakonska določila o najnižji alkoholni in sladkorni stopnji vina in grozdja. Ta določila niso nobena izmišljotina, temveč dejstvo, ki stopi v veljavo takrat, ko bi radi svoj pridelek prodali. Sicer bo vino lahko dobro, toda če ne bo imelo določenega odstotka alkohola, lastnik od kmetijskega inštituta ne bo dobil potrdila, da je vino primemo za promet Skrajni čas je, da vinogradniki mislijo na to in da
s trgatvijo počakajo tako dolgo, da bo grozdje po naravni poti dobilo ustrezen odstotek sladkoija, ki bo po vrenju mošta dal vsaj najnižji odstotek alkohola. Sladkorja za popravo prenizkega odstotka naravnega skladkoija v grozdju letos v trgovini na splošno ni, če pa bo, bo tako drag, da postane uporaba gospodarsko vprašljiva. Če bomo zaradi čakanja s trgatvijo imeli nekaj manj pridelka, pa bo ta zaradi kvalitete več vreden. Tudi tisti, ki porabijo svoj pridelek vina za dom, naj s trgatvijo počakajo, da bodo imeli boljše vino. Navadno so ti tisti, ki začno prezgodaj trgati in s tem sprožijo val prezgodnje trgatve.
Čas trgatve še ni določen
Pred pisanjem tega članka sem se pozanimal, ali pristojne službe (upravni organi, pristojni za kmetijstvo pri občinah, Kmetijski inštitut Slovenije) že kaj bolj določno predvidevajo, kdaj bi se letos začela tigatev. Strokovnjak inštituta, ki ima na skrbi predhodno meritev sladkobe grozdja, na podlagi katere pristojni občinski upravni organi določajo čas trgatve, je rekel, da
bodo prve meritve na našem območju opravili šele po 12. septembru Vinogradnikom svetuje, naj s trgatvijo počakajo najmanj do roka, ki ga bodo objavili pristojni občinski upravni organi. Občinski upravni organi še čakajo na strokovna napotila Kmetijskega inštituta.
Vinska klet KZ Metlika, ki na tem območju odkupi znatno količino grozdja ranih sort, predvideva začetek odkupa grozdja modre portugalke in šentlovren-ke šele po 15. septembru. Ker sodita modra portugalka in šent-lovrenka v I. zrelostno skupino, vinogradniki na podlagi razporeditve sort v zrelostne skupine (objavljene v Dolenjskem listu prejšnji teden) lahko približno predvidevajo začetek trgatve še za ostale zrelostne skupine. Pri tem ponovno svetujem vinogradnikom, naj s trgatvijo počakajo vsaj do uradno objavljenega datuma, ki bo določen na podlagi meritve sladkoija v grozdju. Prevelik izpad pridelka zaradi poznejše trgatve bomo zmanjšali s predtrgatvijo (podbiranjem).
ODKUP GROZDJA
Kot prejšnja leta bodo tudi letos pristojne delovne organizacije odkupovale od vinogradnikov grozdje. Cena grozdja v času pisanja tega prispevka se ni dokončno določena in bo znana šele, ko bo ta članek v tisku. Vendar svetujem vsem tistim vinogradnikom, ki imajo večje tržne presežke grozdja in vina, nimajo pa stalnega kupca vina, naj grozdje prodajo pristojni delovni organizaciji in se s tem rešijo težav s predelavo in prodajo svojega pridelka.
Na našem območju bodo grozdje odkupovali: KZ Vinska klet Metlika, KZ Novo mesto, KZ Trebnje, KK Zasavje Sevnica, Agrokombinat Krško, Slovin - TOZD Bizeljsko-Brežice. Vinogradniki, ki nameravajo grozdje prodati, naj se povežejo z njimi. Zavedati se moramo, da bo v prihodnje vino, ki ne bo ustekleničeno, vedno težje prodati.
TIT DOBERŠEK
Inštitutov nasvet o trgatvi
Se eno priporočilo, da je treba počakati na odločbo pristojnega telesa
Ob ugodnih vremenskih razmerah v letu 1983, ko je na dolenjskem vinorodnem okolišu deževalo skupno od maja do avgusta samo 31 dni, na bizeljsko-sremiškem 33 dni in belokranjskem vinorodnem okolišu 35 dni, drugače pa je bilo vroče poletje (podatki prognostične službe Kmetijskega inštituta Slovenije), in ob dobri vegetaciji vinske trte v posavskem vinorodnem okolišu bi pričakovali nadpovprečno kvaliteto vin.
Tako ima naj večja banka genov v Krasnodaru v Sovjetski zvezi v svojih skladiščih nad 255.000 vzorcev različnih vrst rastlin, filipinska banka genov nad 45.000 različnih vzorcev riževih rastlin, barijska banka genov na primer pa 26.000 različnih pšeničnih vrst. Koliko je pri tem dela z ugotavljanjem in opisovanjem
ZANIMIVOST
MNOŽICA OBISKOVALCEV V VINSKI KLETI
METLIKA - Na leto obišče in si ogleda metliško Vinsko klet tudi več kot 10.000 ljudi. V glavnem so to izletniki, ki jih v Belo krajino pripeljejo turistične agencije, precej pa je tudi takih, ki pridejo sami. Največ obiskovalcev je seveda ob koncu tedna. Letos jih je bilo že 8.000. Za 80 dinarjev si ogledajo Vinsko klet, kjer jim z diapozitivi prikažejo vinogradniško-kle tarsko dejavnost, poskusijo štiri vrste vina in dobijo za spomin kozarček. V času trgatve v kleti ni ne časa ne prostora za sprejem obiskovalcev, zato bo ta predstavitev dejavnosti metliške kleti in degustacija v kleti metliškega gradu.
Prve meritve sladkorne stopnje in titracijskih kislin ter zasledovanje tehnološke zrelosti vinskih sort tega rajona, za katere je pooblaščen za izdajo strokovnega mnenja o roku trgatve Kmetijski inštitut Slovenije ob sodelovanju občinskega upravnega organa ter enologov in vinogradnikov tega rajona, kažejo sledeče: — zgodnje vinske sorte, kot so portugalka, šentlovrenka, rizvanec, gamay, se približujejo predpisanim normalnim količinam naravnega sladkoija. Na predlog inštituta bodo izdane odločbe občinskega organa
Paša na Blatniku
Za sedaj 60 juncev in telic—Načrtizaleto1984
BLATNIK - Od letošnjega junija se na okoli 100 hektaijih pašnikov na Blatniku v okviru pašne skupnosti za junce in telice pase nekaj čez 60 glav, last kmetov in črnomaljske kmetijske zadruge; na tem območju se pase tudi okoli 150 ovac. Živina je noč in dan zunaj in teko bo do pozne jeseni. Če bi bile telice in junci na paši od aprila do zime, bi znašal prirast okoli 60 dekagramov na dan, tako pa bo letos malo manjši, ker so s pašo začeli kasneje.
Za prihodnje leto namerava zadruga usposobiti še 100 ha pašnikov v smeri proti Planini, in tako računajo, da se bo na celotnem območju drugo leto paslo okoli 400 telic in juncev, ovce pa bodo preselili.
za trgatev teh zgodnjih sort do konca tega tedna.
Srednje pozne sorte (frankinja, kraljevina) še ne dosegajo predpisanih količin naravnega sladkoija. Analitski podatki so pokazali, da posameznim sortam manjka še 20—40 Oe stopinj sladkoija, kar pomeni še 2-3 tedne dozorevanja, zato je r.ajno s trgatvijo čakati. Poznih sort — žametovka, rizling, šipn — ne bi smeli trgati pred oktobrom, ker imajo šele okoli 10 % sladkoija.
Kmetijski inštitut Slovenije redno spremlja dozorevanje grozdja ter podatke posreduje republiškemu komiteju za kmetijstvo, vsem občinskim upravnim organom ter enologom in vinogradnikom na terenu. Na podlagi strokovnega mnenja izda upravni organ občine odločbo o začetku časa trgatve.
Svetujemo vsem vinogradnikom in organizacijam, ki se ukvaijajo z odkupom in predelavo grozdja, da
se dosledno držijo roka trgatve v prid čim boljše kvalitete vina, ker ob taki letini, kot je letošnja, sladkanje ne bo dovoljeno razen ob izjemnih primerih (suša, toča).
V interesu individualnih proizvajalcev odprtega vina še enkrat svetujemo, da se počaka na odločbo pristojnega občinskega organa o roku trgatve posameznih sort. Brez registrske številke pridelka in dovoljenja izjemnega dosladkanja tudi Kmetijski inštitut ne bo smel izdajati izvida o analizi vina, kar je pogoj za prodajo odprtih vin z geografskim poreklom.
KOCJANČIČ MITJA, dipL ing.
Kmetijski inštitut Slovenije
ZARAŠČENI
PAŠNIKI
ČRNOMEU - Pred 20 leti je bilo na območju bivših kočevarskih vasi v črnomaljski občini še več kot 800 hektarjev pašnikov. Od takrat so nekaj teh površin pogozdili, precej pa jih je zaraslo grmovje. Tako bi danes lahko za pašnike z intenzivnimi melioracijskimi posegi usposobili le še kakih 400 ha. Na tej površini pa bi lahko gojili najmanj 600 glav velike goveje živine.
Li
IZ NKŠIH OBČIN
m
GRADNJA PRED ROKOM KONČANA - Prizidek Doma starejših občanov v Šmihelu je že naseljen, dom pa je s tem dobil zaokroženo podobo. V 10 mesecih je Pionir gradnjo končal, kar je pred rokom, ki gaje določala pogodba. (Foto: Bačer)
Za stare 78 novih mest
Prizidek v Domu za starejše že naseljujejo z oskrbovanci — Gradnja končana dva meseca pred rokom	_____
NOVO ME S10 - Četudi novi del stavbe Doma za starejše občane v Šmihelu še ni doživel uradne otvoritve, so v dograjeni objekt že začeli seliti in nameščati starejše bolne oskrbovance, katerim je novogradnja namenjena. Druga faza izgradnje doma je s tem končana, veljala pa je 55 milijonov dinarjev.
V prizidku je v treh etažah 78 postelj s potrebno opremo za ležeče oskrbovance, imajo pa tudi strokovni kader, ki bo zanje skrbel.
Delno selijo v nove prostore oskrbovance doma iz stare stavbe, sprejemajo pa tudi nove, vendar je interesentov več, kot jih bodo mogli vzeti pod streho. Celoten dom ima zdaj 240 mest in vse kaže, da niti ena postelja ne bo ostala prazna. Stari del stavbe, ki pa je tudi dve leti star, bo tako v celoti namenjen zdravim starejšim ljudem.
Cene se z novogradnjo zaenkrat ne spreminjajo. Za ležečega
oskrbovanca v intenzivni negi računajo v enoposteljni sobi za oskrbo, hrano in nego 13,893 dinaijev, v dvoposteljni sohi pa 12.612 din. Zdravi oskrbovanci plačujejo v enoposteljni sobi za vse stroške 9.480 dinarjev, v dvoposteljni sobi pa 8.199 din. Novomeške cene so za marsikoga videti visoke, toda še vedno so znatno nižje kot marsikje drugod v Sloveniji. Ni čudno, da je za bivanje v najsodobneje urejeni ustanovi tolikšno zanimanje. Oskrbovanci niso le iz novomeške občine, ampak tudi iz sosednjih dolenjskih in drugih občin.
Gradnja prizidka je potekala izredno naglo, saj je lani 25. oktobra zapela prva lopata, 30. avgusta-letos pa je bilo vse nared za predajo objekta. Posebej je razveseljivo, da med gradnjo ni bilo podražitev, kar je dandanes prava redkost.
R. BACER
J
Uspešnejše gospodarstvo
Ugodni kazalci poslovanja novomeškega gospodarstva v prvem polletju — Bo ujet zaostanek zadnjih
let?
Dspod
novomeške občine je v letošnjem prvem polletju doseglo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zelo ugodne finančne rezultate. Čeprav
so predvsem posledica normalizacije poslovanja IMV 1
’ ter v precejšnji meri tudi povečanja cen in čeprav težav seveda še zdaleč ne manjka, je le razveseljivo, da so mnogi kazalci precej nad regijskimi in republiškimi m da kažejo na stabilizacijsko obnašanje novomeških delovnih organizacij.
Skoraj 27 'milijard dinarjev celotnega prihodka pomeni kar 65 odst. več kot v enakem lanskem obdobiu. Razveseljujejo še drugi kazalci. Do
Zadovoljivi so tudi rezultati na področju zunanjetrgovinske menjave. Polletni izvoz v vrednosti dobrih 5 milijard dinarjev je skoraj za četrtino večji kot v enakem lanskem obdobju, žal pa se je uvoz v tem času povečal kar za 30,5 odst. Kljub temu je pokritje uvoza z izvozom znašalo 112,6 odst., medtem ko je po posameznih delovnih organiza-
cijah zelo različno. Najbolje je bilo v Novolesu, vseh Iskrah, Krki,
npr,
Tovarni obutve itd.
Z. L.-D.
veseljujejo še drugi kazalci. Dohodek je bil v prvih šestih mesecih
letošnjega leta večji za 78, akumulacija za 70, dohodek na delavca za 76
ZA DRAGE INSTRUMENTE
odst., precej boljša kot lani pa sta bila tudi donosnost in gospodarnost novomeškega gospodarstva. Skupna
izguba 160 milijard dinarjev seveda še vedno ni majhna, je pa kar za 88
odst. manjša kot v enakem lanskem obdobju, predvsem na račun manjše izgube IMV, ki pa je razumljivo še vedno največji izgubar. Do konca leta naj bi v občini z 10 namesto le' 3-odstotno rastjo družbenega proizvoda tudi nadomestili zaostanke iz preteklih dveh let.
Za skupno porabo je bilo v občini razporejenih za slabo tretjino več sredstev kot v enakem lanskem obdobju, za splošno pa kar za 57 odst. več, in sicer predvsem zaradi novih davkov. V porabi dohodka se je zelo povečala poraba za „druge namene”, kjer so 60 odst. sredstev vzele obresti. Zanje je moralo novomeško gospodarstvo odšteti v prvem polletju več kot 1,5 milijarde dinarjev ali 96 odst. več kot v enakem lanskem obdobju. Zaradi težav in zadolževanja bodo težave z obrestmi še večje, kar vse seveda zaostruje problem likvidnosti, investiranja itd.
Za osebne dohodke je gospodarstvo namenilo za 28 odst. več sredstev kot v enakem lanskem obdobju, medtem ko bi jih lahko še 4,5 odst. več glede na ustvarjalni dohodek. Povprečni osebni dohodek na de-lavča je v tem obdobiu v gospodarstvu občine znašal 14.122 din, kar je za 21 odst. več kot lani, še vedno pa 10,5 odst. pod republiškim povprečjem.
IZ NKŠIH OBČIN
Lti
Razvoj le z domačim znanjem
Iskrina tovarna v Žužemberku bi veliko več izvažala, ko ne bi bilo težav z domačimi materiali — Možnosti za prodajo opreme in tehnologije v države v razvoju
ŽUŽEMBERK — V novem tovarniškem objektu že delajo, ni pa še nameščena vsa oprema. Polletni poslovni rezultati kažejo zelo ugodno, vendar pa težav kljub temu ne manjka. Ta hip ima tovarna v tujini za 75 milijonov dinaijev dolžnikov.
Tovarna, ki je začela leta 1960
delati v skromnih razmerah v nekdanjem zadružnem domu kot obrat ljubljanske Iskre, se je izkopala iz težav in izgub, ki so jo pestile posebno med leti 1971 in 1976. Leta 1977 so začeli sanacijo z vsega 13 milijoni dinarjev, dala pa je lepe rezultate. Proizvodnja je od leta 1975 za več kot petkrat večja, akumulacija pa celo za 15-krat. Kolektiv šteje danes 437 zaposlenih, od teh je nad 90 odst. nekvalificiranih delavcev, zato je tembolj razveseljivo, da je vsega 10 odst. zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo zmoglo tak razvoj, ki je docela plod domačega znanja. Tudi oprema v proizvodnji pomeni 80 odst. domače pameti in je bila izdelana doma v Žužemberku.
Izdelava tehnologije in opreme za večslojne keramične kondenzatorje je v proizvodnem programu v novih prostorih in pogojih dela veliko širše zastavljena, zanjo pa imajo interesente tudi v tujini. Letos so že za 300.000 USA dolarjev te opreme prodali Kitajcem in mesec dni je pet kitajskih inženirjev v Žužemberku na praksi. Za to opremo in tehnologijo pa se zanimajo tudi druge države v razvoju.
V prvih šestih mesecih letošnjega leta razultati sicer niso taki, kot so pričakovali lani, ker investicija sko-
ro za leto dni kasni, vendar je žužemberška Iskra po uspehih med najboljšimi v celotni Iskrini družini. Celotni prihodek je za 31 odst. nad lanskim v tem času, čisti dohodek je za 37 odst. boljši, akumulacija pa je v primeri z lansko ob prvem polletju kar za 60 odst večja. Posebej velja omeniti, da se je produktivnost letos povečala za 7 odst. in da je ekonomičnost poslovanja za 12 odst. boljša. Osebni dohodki zaposlenih so v prvem polletju znašali povprečno 12.647 dinarjev in so pod okvirom družbenega dogovora.
Izvoz je bil ob polletju dosežen sicer le z 41 odst. letnega plana,
zaostajanje pa je posledica neurejene oskrbe ne z uvoženimi, marveč z domačimi materiali. Gre predvsem za keramične mase, ki jih dobivajo iz Iskre v Vižmarjah, vendar to sodelovanje ne gre, kot bi želeli. Že pet let rešujejo to vprašanje v okviru Iskre, pa ga doslej niso mogli urediti. Če bi to proizvodnjo postavili v Žužemberk — od nje je, mimogrede povedano, odvisna tudi proizvodnja Iskre v Šentjerneju — bi bilo vse urejeno in že leta 1984 bi lahko izvozili za 3 milijone dolarjev več in zaposlili 50 novih delavcev.
Že leto 1984 bo prineslo Iskri Keko v Žužemberku po realnih ocenah še veliko boljše uspehe, kajti nova proizvodnja v novih prostorih niti uradno še ni začeta in mora preteči še poizkusni rok. r. r.
Več za skupno porabo?
Zaradi dodatnega omejevanja sredstev za skupno porabo so izvajalci v družbenih dejavnostih v škripcih
NOVO MESTO - V preteklih dveh letih sedanjega sred-
njeročnega obdobja, ko so bila občinska sredstva za skupno
OBNOVLJENA ŠOLA NA SUHORJU
SUHOR- V novem šolskem letu je v podružnični celodnevni osnovni šoli na Suhoiju v štirih razredih 58 šolarjev, v prvem razredu jih je letos 1.7, prihodnje šolsko leto pa jih bo samo 10. Za šolarje skrbijo štiri učiteljice, 3. in 4. razred pa sta kombinirana. V letošnjem poletju so šolo delno obnovili, dobili so novo kuhinjo, shrambo, sanitarije, uredili kanalizacijo, pobelili pročelje in še nekaj stvari.
porabo odvisna od dovoljene porabe v preteklem letu in od rasti dohodka, novomeška občina še zdaleč ni dosegala načrtovanih rezultatov gospo-daijenja. Rast dohodka je bila zaradi velike izgube v IMV daleč pod republiško. Zato je novomeška občina v omenjenih dveh letih lahko namenjala za skupno porabo precej manj sredstev, kot je bilo povprečje v republiki.
RADI BI TELEFON
SUHOR - V suhorski krajevni skupnosti imajo telefon le na Hrastu in Suhorju, vendar na Suhorju le nekaj priključkov. Krajani te gorjanske krajevne skupnosti si že dalj časa prizadevajo, da bi telefonsko omrežje razširili. Želijo si, da bi v vsaki vasi dobili vsaj po nekaj telefonskih priključkov.
Letos se obetajo v novomeški občini bistveno boljši gospodarski rezultati Gospodarstvo je v prvem polletju v primerjavi z lani povečalo dohodek za 78 odst, ob koncu leta pa naj bi bil dohodek v občini večji najmanj za 46 odst Upoštevajoč načelo, naj se skupna poraba giblje v skladu z ustvarjenim dohodkom bi letos v novomeški občini tako lahko vsaj nekoliko nadomestili počasnejšo rast sredstev za skupno porabo iz preteklih dveh let, saj bi ob uporabi resolucijskih določil lahko namenili za skupno porabo do 24 odst več sredstev. Precej bi lahko povečali tudi osebne dohodke izvajalcev in zmanjšali veliko zaostajanje za republiškimi.
40. OBLETNICA LEVSTIKOVE BRIGADE
Na trgu v Dolenjskih Toplicah je iz Jurčeto-
V sklad za nakup dragih medicinskih instrumentov je kolektiv Zdravstvenega doma Metlike prispeval 2.500 din namesto venca na grob ob smrti Neže Kraševec iz Gor. Lokvi-ce.
tila 11. septembra 1943 ve čete in Levstikovega bataljona ustanovljena VIU. SNOUB Frana Levstika. V soboto, 10. septembra, je bila v Šmarju-Šap proslava ob obletnici ustanovitve te brigade. V Dolenjskih Toplicah pa je v počastitev tega dogodka delegacija krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v nedeljo položila venec na spominsko ploščo.
TANJA ClBEJ 68350 Dolenjske Toplice 125
Zal je bil medtem sprejet zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, ki omejuje letošnjo rast skupne porabe na 13 odst. lanske dovoljene, ne glede na uspešnost gospodarjenja posamezne občine. Ker je ta zakon „ujel” novomeško občino na nizki startni osnovi, se seveda obetajo dodatne težave izvajalcem v družbenih dejavnostih. Povečujejo se namreč razlike v osebnih dohodkih med enakimi profili delavcev v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, poslabšal se je predvsem socialni polo&j delavcev v osnovnem šolstvu in zdravstvu, zelo pa so se zmanjšale tudi možnosti zaposlovanja v osnov-
Kako razkleniti začarani krog
V TGP — tozd Transport ukinili domači transport, nova dejavnost, kovinska predelava in metalizacija, pa zaradi pomanjkanja naprav in strojev ne zaživi
METLIKA — Natančno polovica od 108 zaposlenih v metliškem TGP — tozd Transport je na delu v Iraku, kjer za Slovenija ceste, ki so tam prevzele velike posle, vozi 42 metliških tovornjakov. Doma so transportno dejavnost skoraj povsem ukinili, saj so obdržali samo šest vozil in se preusmerili v kovinsko predelovalno dejavnost in metalizacijo.
Pavlovič. „Tudi sedaj so v Iraku le trije ali štirje domačini.”
Tudi pri tem jim ne gre gladko. „Z metalizacijo še nismo niti začeli, ker nikakor ne dobimo potrebne opreme; ta je sicer že dalj časa v Ljubljani na carini, vendar se kar naprej nekaj zatika. Nazadnje smo dobili zagotovilo, da jo bomo dobili v dveh tednih,” je povedal direktor te temeljne organizacije Zdravko Pavlovič. Tako se sedaj v delno prenovljenih prostorih v Rosalnicah ukvarjajo s kovinsko predelavo, vendar jim manjka še nekaj strojev, kajti tudi pot do kakovostnih domačih stružnic in podobnih strojev je
zamudna in tako rekoč iz meseca v mesec dražja, in to kljub temu da so jih vnaprej plačali.
Sedrg dela v kovinski predelavi 13 delavcev; od tega je 9 takih, ki so v tem kolektivu delali že prej in so se sedaj prekvalificirali, štiri pa so zaposlili na novo. Odkar so ukinili domači transport, je dalo odpoved okoli 15 delavcev. „Med temi ni domačinov, v glavnem so to delavci šoferji, doma iz Slavonije in Bosne, in so bili že po dvakrat v Iraku, kjer so si nabrali precej denarja,” pravi
nem šolstvu, otrošKem varstvu in zdravstvu.
Da bi vendarle rešili vsaj najbolj aktualne probleme in neskladja, tečejo v občini prizadevanja, da bi smeli z dovoljenjem republiškega izvršnega sveta povečati sredstva za skupno porabo v celoti za 22 odst. Seveda naj bi možna dodatna sredstva dali po notranjem dogovoru tistim, ki so najbolj v škripcih. Pri tem ne kaže prezreti, da bi bilo to možno uresničiti ob enaki ali celo nižji prispevni stopnji od dosedanje. Ce prizadevanja ne bodo rodila uspeha, se Novomeščanom obeta verjetno tudi zelo ostro krčenje programov.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Vse čez mejo
Novolesov tozd Gugalnikov na Dvoru izvaža celoten proizvodni program
i pri-eUce.
V Rosalnicah delajo sedaj največ za Slovenija ceste Tehniko in črnomaljski Belt, s katerim se dogovarjajo za dolgoročno sodelovanje; Belt jim celo predlaga, naj bi zanje izdelovali modele. To pa je za tozd Transport težka odločitev zlati zato, ker za taka dela nimajo potrebnih strokovnih delavcev; le-teh ne dobijo, ker imajo nizke osebne dohodke, ti pa so nizki zato, ker premalo proizvajajo; premalo pa proizvajajo, ker nimajo dovolj strokovnjakov, zato tudi novi in visoko sposobni stroji niso dovolj izkoriščeni. Začaran krog, ki pa ga bo treba nekako prekiniti. Cim prej, tem bolje.
a. baRTELJ
DVOR PRI ŽUŽEMBERKU - V tem času imajo v Novole-sovem tozdu Gugalniki toliko naročil za Bližnji vzhod in Ameriko, da so uvedli še tretjo izmeno. Na mesec sestavijo 7500 stolov, proizvodnjo pa bi lahko še povečali, če ne bi bili odvisni od kooperantov, ki pravljajo nekatere polizdei Po besedah direktorja tozda inž. Andreja Zavirška uvažajo res najnujnejše, nekatera lužila, ki jih pri nas ni moč dobiti. „Naša deviz a sta kakovost in skupni nastop na tujem trgu. V Ameriki je naš stol pojem kvalitete, vendar se sam brez mize in omare težko prodaja, zato v zadnjem času dobro sodelujemo z ostalimi našimi tozdi, ki pripravljajo druge končne izdelke,” je o uspehu na konvertibilnem trgu povedal direktor.
Že prihodi\je leto bodo pred 166-članskim kolektivom odgovorne naloge. Želeli bi se prostorsko razširiti, pa jim to ne omogoča lokacija, saj si prostor stare železarne delijo skupaj z Ribogojnico, tovarno pa deli še prometna cesta, ki pelje proti Kočevju. Življenjskega pomena je tudi rekonstrukcija stare lakirnice, iz tovarne pa nameravajo že prihodnje leto umakniti tudi kotlovnico. Razmišljajo poleg tega o obnovitvi strojne opreme, kajti le tako se bodo lahko lotili tudi zahtevnejših programov.
J. P.
STOLI LE ZA IZVOZ -Na ameriškem trgu je stol z Dvora pojem kvalitete. (Foto: J. Pavlin)
Novomeška kronika
BREZ PRIZNANJA? - Udeleženci proslave ob obletnici prve osvoboditve Novega mesta so lahko j opazili, da je bil oder za nastopajoče j domiselno narejen iz prikolice, ki jo je velikodušno posodilo podjetje Gorjanci Če računamo, da je oder iz montažnih cevi za nedavno podobno slovesnost stal 260.000 dinarjev, je izboljšava nedvomno prihranila veliko časa in denarja. Zanima nas, kolikšno nagrado bo dobil idejni oče odra-prikolice, ki je, če računamo, da so proslave na Glav* nem trgu vsaj dvakrat na leto, družbi prihranil 500.000 din, kar je solidna celoletna bruto plača v katerem od preštevilnih sisov, kjer nisi plačan od ideje, ampak od greti* stolčka.	■	tj
MOČNEJŠE OD ZLATA - Zlate mrzlice v Kaliforniji in na Aljaski se ne morejo primerjati s pogOni ns
gobe, ki so jih v teh dneh prirejali 1 Nekateri
Novomeščani in okoličanu 1 so za to priložnost vzeli celo dopust ali bok -novomeški 1 dkg40 do 50 din.
i to priložnost vzeli celo dopust olniško, plen pa nato nudili na meški tržnici. Cena jurčkov: 10
Ena gospa je rekla, da v kavami na Glavnem trgu napisa ,,Dobrodošli	osvoboditelji*1
prav gotovo niso namenili mulariji, ki se je vanjo natepla med proslavo prve osvoboditve Novega mesta.
ŠIVILJSKI TEČAJ NA GRMU i
NOVO MESTO - Srednja kmetijska šola Grm bo spet priredila šiviljski tečgj. Začel se bo 3. oktobra’' prostorih šole v grmskem gradu, n» Skalickijevi 1.
V času od 1. do 7. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: Jelka Žibert iz Šutne - Tomaža, Ivanka Kokove iz Rovišča — Jože; ta, Anica Urbančič iz Kriške rebri — Boštjana, Polona Judnič iz Pra-proč - Ines, Marija Rogelj s Studenca - Darjo, Jožefa Veselko iz Ostroga — Davida, Marija Štruce!) iz Gnblje - Iztoka, Martina Mate-šič iz Trebnjega - Nastjo, Branka Cimemam iz Metlike - Katjo, Vanja Sajovic s Hrasta — Denisa, Branka Kržič iz Hrastovi ce - Tjašo, Polonca' Bahor iz Doblič -Marka, Olga Levstik iz Mrtovca -Nušo, Božica Frankovič iz Tuševega dola - Mateja, Tončka Derganc iz Prečne - Bojana, Silva Kocjan iz Zagrada - Ireno, Darja Zagorc iz Šentjerneja - dečka, Marija Grm z Vipjega vrha - deklico, Boža Štefa-nič iz Doblič - dečka, Martina Čemas iz Zilj - dečka in Jožica
Cimermančič iz Vinje vasi - deklico. Čestitamo!
IZ
NOVEGA MESTA: Jožica s Ceste herojev4-Rebeko, Darja Plut z Ragovske 38 - Evo, Branka Mlakar iz Ulice talcev 1 -Alenko in Janja Bukovec iz Šegove 53 - Petro.
Sprehod po Metliki
VINOGRADNIKI SE	RA Dl
POHVALIJO, da letošnje grozdje zelo dobro kaže. Jezni pa so n* jate ptic, ki veselo zobljejo jagode in tako delajo škodo. Proti „pema-ti invaziji” se bore kmetje na različne načine: s klopotci, s svetlečimi trakovi, ki jih maje veter, s strašili, pokrivajo trte s polivinfloifl ali pa se sami sprehajajo med koli,
Vse skupaj pa zaleže bolj malo, kajti tudi ptiči niso, kot so bili nekdaj: ne bojijo se prav ničesar in nikogar.
LETOS JE NA TEM NAŠEM KONCU zelo dobro obrodilo sadje, vendar človeka zaboli srce, ko vidi, koliko sadežev gnije po tleh. Z»
iabolka se skoraj nihče ne zmeni, :ot da bi ljudje pozabili na dobef mošt, ki se da iz njih iztisniti. Lan1 je sneg zalotil na drevesu še marsikatero sočno hruško, in kot kaže, letos ne bo riič drugače. Znamo p* jadikovati, da ni v trgovinah banan, pomaranč in drugega južnega sadja;
SREDNJA ŠOLA TEKSTILNf USMERITVE METLIKA ima leto! že 204 učence, šolajo se za poklice pomočnik tekstilnega Iconfekcio-narja in tekstilni konfekcionar I i» II. Štipendije so jim podelili Komet, Beti, Labod in Novoteks. Zv radi velikega števila ur praktične# pouka je delavnica zasedena tud1 popoldne, učilnice za fiziko, kemi-
jo in biologijo pa si sposojajo v črnomaljskem centru srednjih šol, *
katerim nameravajo v bodoče & tesneje sodelovati.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
, v . Črnomaljski drobir
. DELAVSKI Spori - Se danes Je čas za prijavo za sodelovanje na delavskih športnih igrah. Medtem ko so vrli kolesarji že opravili svoje in pokazali, kako hitro je treba vrteti pedale v teh hudih časih, se bodo sedaj pomerili še v namiznem tenisu, odbojki, streljanju, šahu, kegljanju, rokometu, malem nogometu in vlečenju vrvi. Kaže, da se je vsaj na teh igrah še ohranil pravi športni duh, *° je res pomembneje sodelovati, kot zmagati.
MOST BO — Gre za most čez Kolpo v Žuničih, ki je bil dalj časa zaradi dotrajanosti zaprt, potem se • £°dri. Sosednji in pobrateni občini Črnomelj in Duga Resa sta
»	ni	picu	Ldbuiii	jo £<^icir
tfafrrma AG začela most obnavlja-7T Dela bodo stala dve stari milijardi- J11?81 k° dolg 147 metrov in ^f°k 5 metrov, nared pa naj bi bil o konca letošnjega leta.
Ribniški zobotrebci
košare NISO ŽEMLJE - Na Kjoniškem semnju je imel Janez Klun na štantu že več košar, eno pa Je Se izdeloval. Mimoidoči ga vpraša: »otnc, a ste vse te košare že danes naredili?” Odgovor je bil: „To.pa ne, saj nisem pek in košare niso žemlje.”
i reSNlC£Nf POVSOD PRILJUB-t-itNl - Se nekaj ur pred Ribni-: lra semnjem je deževno, nato pa je posijalo sonce. „Veš, to je pa zato, ker smo Ribničanje povsod priljubljeni in tudi bog nas ima rad,” je povedal Anton Šdc, ki je med drogim prodajal tudi križe in velike molke. Predsednik Turističnega društva Andrej Klemenc pa je trdil “rogače: „Lepo vreme je zato, ker ?.° vremenarji napovedali po televiziji, da bo slabo.”
SVEŽE KREMŠNITE - Na vratih slaščičarne Novak je med Ribniškim semnjem pisalo: , .Danes sveže kremsnite in štrukli.” Tudi slovenščina bi lahko bila nekoliko bolj sveža!
Drobne iz Kočevja
NOVO GLASILO - Občinski $ret Zveze sindikatov Kočevje je začel izdajati svoje glasilo „Informa-jiVe \ V P0,1 številki je med drugim Članek o zakonu o družbenem sistemu informiranja. V njem je poudarjeno, da morajo biti delavci pravočasno informirani o vsem, kar potrebujejo za uspešno odločanje. Pri obravnavah periodičnih in zaključ-i računov morajo biti informacije podane razumljivo. Delovni človek m oočan samoupravljalec ima pravi-daje objektivno obveščen o vseh pomembnih zadevah dela, življenja >,n upravljanja. Pravilno je poudarjeno, da se morajo za uresničevanja te Ik i, . °'j usposobiti sredstva bvesčanja. Mi bi le dodali, da ne bi škodilo, če bi se ustrezno usposobili btdt viri informacij.
°boan
vprašuje
medved odgovarja
- Meniš, da bo LIK končno “ezel a izgube?
to . Seveda bo, saj ima v.d. direk-ni« 1? svetovalca bivšega general-ga direktorja velike kočevske fir-
MVebanjske iveri
. PRAŠIČI in lisice PREŽIVE-j NAPAD — Ko so prašiči in lisice *z okolice Dobrniča izvedeli, da tamkajšnja lovska družina v nedeljo spet priredi brakado, je med njimi zavladal preplah. A zaman. Kljub temu da so bili med lovci tudi specialisti z Mirne z Nacetom Jerov-•kcni na čelu, lov ni uspel. Tudi D°brničanom ni nič pomagalo, da Rnt je na pomoč priskočil Avgust "tegorčič, ki je to lovsko družino jjčitno okrepil samo s „tonažo”. Na tvakadi, ki je bila preteklo nedeljo, Je padla ena sama lisička.
UŽALJENOST PA TAKA! - Podati smo že o tem, kako hodijo med delovnim časom po nakupih **«vke iz sisov in občine. Zdaj pa je stjsati pritožbe drugih administrativah tovarišic iz zdravstvenega doma, sodišča, kmetijske zadruge, Mercatorja in kdo bi še vedel našteti, ki menijo, da so bile po krivem prezrte. Zdaj napako popravljamo: tudi te med delovnim časom nakupujejo mleko in kruh. Popoldne ju namreč zmanjka. Le kako se znajdejo delavke za tekočim trakom? ? !
u ________
Zložba že pred setvijo
V Gribljah so komasirali 161 ha v glavnem njivskih površin — Prej parcela 30 a, sedaj povprečno 1 ha
GRIBLJE - Prvo komasacijo v črnomaljski občini so izvedli lani v Cerkviščih, letos pa so se lotili zložbe zemljišč v Gribljah in v res kratkem času šestih mesecev pripravili novo delitev zemljišč na J61 hektar-
Vrtec pri Vidi j
Vida Mesarič iz Stare- j ga trga ima v varstvu 2
9 otrok  — "■1 ■    •
STARI TRG - V Starem trgu • nikoli ni bilo in gotovo še lep • čas tudi ne bo pravega vrtca, saj i je v teh krajih ob Kolpi premalo • otrok. Tam, kjer sta v službi S mož in žena, ponavadi otroke • varujejo stari starši, nekateri | starši pa nimajo otrok kam dati • v varstvo. In prav na pobudo * takih staršev je pred letom dni J začela Vida Mesarič s tako ime- • novanim družinskim varstvom, g ki poteka v okviru črnomaljske- S ga vzgojnovarstvenega zavoda, j To je tudi edino družinsko var- S stvo v črnomaljski občini.
„Sedaj imam v varstvu 9 S otrok, šest jih je mlajših od dveh j let, se pravi, da sodijo še v jasli,” S je povedala Mesaričeva. „Norma s za družinsko varstvo je sicer šest J otrok, vendar se je število otrok S povečalo, odkar obrat Kometa v I Starem trgu dela samo v eni 5 izmeni.”	•
Največ otrok prihaja v varstvo • k Mesaričevi, ki stanuje v šol- • skem bloku, iz Starega trga, dve ! sta iz Deskove vasi in eden iz •
jih v glavnem njivskih površin v tem ravninskem delu črnomaljske občine.
Do začetka prihodnjega meseca bo v Gribljah še razgrnjena nova delitev, tako da lahko še vsak da svoje pripombe, sredi oktobra naj bi bila vsa zadeva končana in jesensko setev bodo kmetje že opravili na novih, komasiranih parcelah. Pred zložbo so bile parcele velike povprečno 30 arov, sedaj pa meri parcela 1 hektar, komasacija pa je opravljena tako, da imajo gospodarstva parcele skupaj, medtem ko so bile prej parcele in parcelice raztresene. Na komasiranem območju 'ma parcele 78 gospodarstev.
Ta zemljišča bodo namenjena le za organizirano tržno proizvodnjo in jih kasneje ne bo moč drobiti, pa tudi v nekmečke roke ne bodo smela priti, kajti stroški komasacije so preveliki, da bi potem dovolili, da bi bilo spet vse po starem. Geodetska dela, ki jih je hitro in kakovostno opravil ljubljanski geodetski zavod, so veljala 2,6 milijona dinarjev, sedaj pa je treba še urediti poti, zravnati brežine, prav tako bodo letos opravili najnujnejše založnognojenje.
Denar za komasacijo so prispevali črnomaljska kmetijska zadruga, občinska kmetijskozemljiška skupnost, precej pa. so dobili republiških sredstev.
A. B.
Izseljenci hvaležni Kočevju
Zaradi toplega sprejema se radi vračajo — Več stikov tudi z rojaki po Evropi — Občni zbor Matice
KOČEVJE — ..Kočevska podružnica Izseljenske matice že dve leti zelo uspešno dela, zaradi česar je več Kočevcev vključenih tudi v vodstvo Slovenske izseljenske matice Ljubljana”, je povedal tajnik kočevske podružnice Stane Jajtič.
„V zadnjih dveh letih
smo
izse-
priredili dva zelo uspela ljenska piknika, obiskale pa so nas tudi skupine kulturnih društev iz Argentine, Avstralije in kar štiri skupine iz ZDA.”
pikniku, Dolgi
Stane J^tič
Izseljenci so se na Kočevskem dobro počutili, o čemer pričajo tudi zahvalna pisma naših rojakov. Iz Landstroma na Švedskem je že prišlo pismo sester Jelke, Olge in Avguštine Budja, ki pišejo, da se še vedno z veseljem spominjajo vestnih prirediteljev in prijaznih gostiteljev na drugem izseljenskem ki je bil 22. julija v vasi pri Kočevju. Podobno pohvalo in zahvalo sta napisala v imenu društva Triglav v Argentini tajnik društva Franc Kralj in predsednik Boris Košuta. Takih zahval je prispelo v Kočevje še več.
Tajnik Stane Jajtič je povedal, da kočevska podružnica lahko uspešno dela, ker dobi finančno pomoč kulturne skupnosti, občinskega proračuna m nekaterih organizacg združenega dela, krajevna skupnost Kočevje pa da vedno brezplačno na razpolago Šeškov dom.
V načrtu imajo še več stikov z rojaki v zamejstvu, predvsem z izseljenci v EvropL Pridobiti nameravajo več članov, predvsem mladih. O vsem tem se bodo podrobneje pogovorili na občnem zboru, ki bo 23. septembra ob 16. uri v hotelu Pugled v Kočevju.
J. PRIMC
Več priznanj dobrini delavcem
Med kandidati za občinska priznanja preveč funkcionarjev — Jože Lindič kandidat za sekretarja izvršnega sveta — Denarna stiska pesti tudi SZDL
KOČEVJE - Jožeta Lindiča, direktoija Hydrovoda Kočevje—
Ribnica so na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Kočevje predlagali za možnega kandidata za sekretaija izvršnega sveta in občinske skupščine Kočevje. Dosedanji sekretar Rudi Orel je bil namreč izvoljen za sekretaija predsedstva .občinskega komiteja ZK Kočevje.
Predgrada iz sosednje kočevske j občine. Matere otrok pa so v j glavnem zaposlene v obratu S Kometa in v starotrški šoli.
,,Za vse sem sama,” pravi Me- S saričeva. „Vsak dan vstanem ob ; pol šestih, da pripravim hrano, • ki jo moram sama tudi nabavlja- • ti. Varstvo traja od pol sedmih !
_ zjutraj do pol štirih popoldne, ; j sobote pa naj bi imela proste, 5 -
• vendar tiste sobote, ko Komet ;
‘ dela, delam tudi jaz, da pač j
• ustrežem staršem. Mi je pa v j i veliko veselje, da me imajo otro- j
• ci radi in da so, moram reči, zelo j i pridni. Prej sem delala v Kome- j
• tu, vendar mi je v tem poklicu j lepše in bom ostala v njem.”
A. B. •
Na seji so oblikovali tudi predloge za nekatera občinska priznanja
ŠPORTNO ST 4 PRENESLA PORAZ
ŠENTRUPERT - Tudi Šen-truperški primer kaže, da mm tiirističm društva ne bodo rešila turizma. Zakaj smo tako črnogledi? Sestanka društva, ki mj bi bil pretekli petek, se je namreč udeležil samo predsednik upravnega odbora Bojan Brezovar, prišel pa je tudi profesor Jože Zupan. Oba člam sta športno prenesla poraz svoje prizadevnosti, o turizmu si pa mislita svoje.
Ni rezervnih programov
Brez njih ni možna hitra preusmeritev proizvodnje
RIBNICA - Stabilizacijske programe ni dovolj le izdelati in sprejeti, ampak jih je treba tudi izvajati, dopolnjevati in prilagajati novim razmeram, se pravi zahtevam trga
To velja tudi za delovne organizacije, ki jim gre dobro, so ugotovili na zadnji seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Ribnica.
V občini pa je tudi nekaj delovnih organizacij, ki še nimajo izdela^ nih rezervnih programov. Če seda-
nji proizvodni program odpove, ker po proizvodih ni več povpraševanja ali pa je postala proizvodnja predraga, je treba hitro začeti proizvajati nekaj novega. To pa ni možno, če delovne organizacije nimajo rezervnega programa ali celo več rezervnih programov.
V kratkem bodo o tem in drugem razpravljali tudi na posvetu predsednikov osnovnih organizacij sindikata.
J. P.
in nagrade, ki bodo podeljene na svečani seji občinske skupščine ob prazniku občine Kočevje 3. oktobru. V razpravi o teh nagradah in priznanjih so med drugim ugotovili, da je med dobitniki teh priznanj preveč političnih delavcev, premalo pa delavcev iz neposredne proizvodnje. Del krivde za tako stanje nosijo gotovo tudi delovne organizacije, ki v glavnem ne predlagajo zaslužnih delavcev za te nagrade.
DE2 REŠIL RAZSTAVO
RIBNICA - Gobarska družina Ribnica obstoji že 9 let in vsako leto je organizirala tudi po eno razstavo. Prav zadnje, letošnje razstave pa skoraj ne bi bilo, ker gobarji zaradi dolgotrajne suše niso mogli nabrati gob, saj niso rasle. Na srečo pa je nekaj dni pred Ribniškim semnjem - prav za sejme so tudi gobarske razstave - le začelo deževati in gobarji so dva dni pred semnjem začeli nabirati gobe. Letos so nabrali in pokazali na razstavi 272 vrst gob. ni opisu in razstavitvi gob so ribniškim gobarjem nudili pomoč tako kot vsako leto člani m strokovnjaki gobarske družine Ljubljana.
„Naša gobarska družina šteje 86 članov. Pred kratkim smo končno le dobili lastne prostore za sestanke in predavanja. Dala nam jih je delovna organizacija RIKO in sicer v bivšem zdravstvenem domu. Za razstave pa še vedno nimamo svojega prostora, zato vsako leto gostujemo v drugih,” nam je povedal predsednik gobarske družine Ribnica Viktor Oblak.
J. P.
Več divjega dvigovanja cen
Občinska skupnost za cene največkrat brez moči — Ni navodil od zgoraj
TREBNJE - Cene so spet poskočile, a obrtnikom in vsem tistim, ki sodijo v občinsko pristojnost za poviševanje cen, očitno še ni dovolj. Pojavljajo se novi zahtevki za višje cene. In kar je pri vsem tem najbolj nerodno, je, da zaradi tega ni moč kazati s prstom na občinsko skupnost za cene. Ta skupnost je največkrat brez moči, saj niti kadrovsko ni dovolj zasedena, da bi vzdržala pritisk. Po drugi strani pa je več kot na dlani, da si v trebanjski občini ne morejo privoščiti še ene strokovne službe.
„Letos nismo dobili nobenih navodil od republiške skupnosti zt cene,” je dejal Bogdan Breznik, predsednik trebanjske skupnosti za cene. Prejšnja leta smo taka navodila dobili. Letos smo se zato v glavnem držali zveznih meril o višanju cen. Uspevalo nam je, da smo cene držali na vajetih, le pri komunalnih storitvah in pri vodarini smo morali po-
pustiti in povišati cene za več kot 20 odst. Zdaj se pojavljajo zahtevki za povišanje cen tudi za 30 odst Pri tem prednjačijo gostinci, ki menijo, da ob sedanjih cenah mesa in drugih živil ne bodo mogli več prodajati po takih cenah. Prihaja pa tudi do nemogoče situacije, ko gostinci, ki bi lahko imeli višje cene, teh nočejo povišati; boje se, da bi se število
gostov ne zmanjšalo.”
Breznik je še dodal, da je bilo v trebanjski občini vse več divjega dvigovanja cen, ki mu ni mogoče priti do konca z nobenim ukrepom. Pogosto je bolj donosno plačati kazen za prekršek in spraviti razliko v cenah, kot pa biti pošten. Tu so brez moči tako inšpekcije kot skupnost za cene. Ta skupnost je namreč enako oiganizirana kot ob nastanku. Tako se tudi skupnosti dogaja, da kdaj pa kdaj pogreši, ne da bi za to vedela: včasih zavrne zahtevek za povišanje cen tudi v primerih, ko za to ni razloga, včasih pa se zgodi nasprotno. Ob vsem tem se seveda zastavlja vprašanje, ali je taka skupnost sploh še komu potrebna.
J. SIMČIČ
Meu razpravo o finančnem poslovanju občinske konference SZDL v prvem polletju pa je bilo ugotovljeno, da so imeli več izdatkov kot prihodkov in da dobiva ta organ letos za svoje delo manj de-riarja, kot ga je dobival lani. Izdatki pa so precej porasli. Zaradi volitev v organe SZDL in zaradi drugih nalog SZDL bo letos stroškov občutno več, dohodki pa so pičli. V razpravi so iskali razne možnosti, kako bi stroške zmanjšali, vendar večjih možnosti niso našli.
J. PRIMC
SESTALI SO SE SINDIKALNI PREDSEDNIKI
TREBNJE - V ponedeljek je bil v Trebnjem posvet s predsedniki osnovnih organizacij sindikata. Na posvetu so obravnavali naloge Zveze sindikatov na področju cen in informacijo o rezultatih gospodarjenja v prvem polletju. Informacija o rezultatih polletnega gospodarjenja je nekoliko pozna, vendar so predsedniki vseeno imeli nekaj pripomb v zvezi z IGK, kjer sanacijaše ne poteka tako,
’ kot bi morala. Kar pa se tiče cen, so predsedniki ugotovili, da imajo v občinskem merilu pravzaprav zelo majhne pristojnosti in je vloga občinske organizacije sindikata tako rekoč neznatna.
SPET MLIN V TEMENIŠKI DOLINI
DOLNJI PODBORST - V Teme-niški dolini menda ni mlinarja, zdaj' pa se je za to obrt odločil Željko Gričar, ki je pognal v tek mlin v Dolnjem Podborštu. Seveda se bo tako za marsikoga precej skrajšala pot do mlina, kar pride še posebno prav v času, ko nam manjka bencina.
TREBANJCI V CELJU
TREBNJE - Na obrtni razstavi v Celju, ki bo od 16. do 23. septembra, bo sodelovalo tudi 12 članov Obrtnega združenja Trebnje, ki bodo v glavnem razstavili izdelke kovinske predelovalne obrti. Na razstavi bo član tega združenja prvič predstavil tudi elektronski analizator krvi, kar je v Jugoslaviji povsem nov izdelek.
SPOSOJENO TRNJE
— Videli ste: ko sindikat udari po mizi, cene takoj padejo za 25 par!
(Iz Večernjih novosti)
Popravili jez
Na popravilo čaka še vrsta Jezov od Dola do ____________Broda_____________
KOČEVJE - Vaščani Vrta (občina Kočevje) in Goršetov (Hrvaška) so v vročih poletnih dneh organizirali popravilo jezu na Kolpi. To je prvi jez od Broda na Kolpi pa do Dola, ki je bil v zadnjih desetih letih popravljen. Vsi ostali so bolj ali manj razdrti, zaradi česar se je Kolpa spremenila v hudournik.
Vaščani obeh vasi so v sodelovanju s člani ribiške družine Kočevje v treh dneh opravili 480 prostovoljnih delovnih ur. Pri tem jim je denarno pomagala Vodna skupnost Ljublja-nica-Sava, ki je prispevala 20.000 din za najnujnejši material in še nekatere stroške. Posestvo Snežnik iz Kočevske Reke pa je dalo na razpolago stroje.
Po oceni prebivalcev obkolpskih vasi in ribičev bi bilo nujno popraviti še jezove v dolu, Lazah, Bilpi, Grglju, Žagi in Slavskem lazu.
VODA ZA PUSTI HRIB
RIBNICA - Suša, ki traja že več mesecev, je prizadela predvsem hribovite kraje ribniške občine, kjer zmanjkuje vode. Prazni so tudi vodnjaki in na pomoč so morali priti gasilci. Matjaž Virant iz ribniškega gasilskega društva že mesec in pol vozi vodo v vas Pusti hrib v krajevni skupnosti Sv. Gregor.
M.G-č
Trimo v jubilant
Franc Kotar o delovnem zagonu nekoč in ____________danes
TREBNJE — V Trimu se fantje radi pošalijo. In to je tudi potrebno, saj je delo kovinarjev težko in bi ga brez kančka humorja težko zmogli. Tudi na proslavi jubilantov, ki so v Trimu že deset in dvajset let, se je utrnila marsikatera hudomušna iskra. Največ jih je porodila razlika med sedanjo stopnjo razvoja in nekdanjo revščino. Tako so se fantje med seboj zbadali, češ lahko je tebi, ki si prišel iz vgsi, kjer ste s krampi iskali kanale za televizijo. Pa je drugi prvega zbodel, koliko zlomov nog je bilo, ko so v vasi dobili asfalt. Med njimi je bil tudi Franc Kotar, vodja proizvodnje jeklenih konstrukcij, ki je v Trimu že dvajset let.
„Kdor danes začenja delati v Trimu, težko verjame, kakšne so bile nekoč razmere pri nas. Delo je bilo veliko težje, strojev ni bilo, da ne govorim o prostorih. Zdja je pogled na preteklost prav zaradi tega nekako * dvojen. Vsem nam je lepo pri srcu, ko vidimo, kaj vse smo naredili s svojimi rokami. Hkrati pa nam je hudo za leti, ko smo res delali s srcem,” pravi Kotar.
Kotar je začel delati v Kemo-opremi, predhodnici današnjega
i
Franc Kotar: Ponosni smo na prehojeno pot, hkrati pa pogrešamo nekdanji zanos pri dehi.
1 Trima, leta 1963. Kot izučen J ključavničar je takoj postal iz-! menovodja. Vodil je skupine 20
2 ali 30 delavcev, hkrati pa je bil 2 kontrolor, razpisovalec, poen-2 ter. Potem je bil tehnolog, zad-- nja štiri leta pa dela kot vodja
proizvodnje. Najhuje je bilo zanj lani, ko je bilo naročil toliko, tako da so jih komaj zmogli. Letos je pa že dni ga pesem, zdaj dela ni dovolj in zmogljivosti niso dovolj zasedene.
„Ngjbolj me boli,” pravi Kotar prizadeto, „da je pri nas močno popustila disciplina. Nemarno ravnamo z orodjem, ne uporabljamo zaščitnih sredstev itd. Sam ne vem, kako smo svse to dopustili. Nekaj krivde je pa 5 gotovo tudi na nas, saj še pre-! malo obveščamo delavce.”
IZ NKŠIH OBČIN
0 tegobah vinogradnikov
Ob ..ženitvi” prezrli Malkovčane in njihovo grozdje
MALKOVEC - ..Ženitev” novomeškega Hmeljnika lahko žal spet služi za primer, kako se ob takih trenutkih pozablja na ..otroke”. Do minulega petka na Malkovcu, znanem sevni-škem vinorodnem okolišu, niso vedeli, kam z letošnjimi zgodnjimi sortami grozdja.
Predstavniki teh goric so se ob tej negotovosti v nedeljo z zanimanjem udeležili strokovnega pogovora o spravilu letošnje letine, ki ga je pripravil območni odbor vinogradnikov Dolenjske Sevnica—Boštanj. Vodja leskovške kleti pri krškem Agrokombinatu inž. Darko Marjetic je dejal, da bodo odkupovali tudi grozdje z Malkovca. Pri sevniškem Kmetijskem kombinatu bodo za leskovško klet tudi odkupovali na MalKovcu, Studencu in Sevnici.
Predvsem malkovški vinogradniki so potožili ob razglašenih letošnjih odkupnih cenah grozdja, kjer bodo
Na Blanci vodovod nezadovoljstva
V sedmih letih ni nikoli delal brezhibno
BLANCA - Z zgraditvijo novih industrijskih objektov se ta kraj vse živahneje razvija. Dobro voljo kazi v največji meri krajevni vodovod Na tem mestu ne želimo brskati po starih zadevah o tem, zakaj ta, že pred sedmimi leti grajeni objekt pravzaprav za večino krajanov ni nikoli deloval brezhibno. Sevniška Komunala, ki sicer ni upravljalec tega vodovoda, je že marsikaj poskusila. Dušan Lozar iz te skupine meni, da je zajetje vode premalo. Narobe je, ker objekt nima pravega gospodarja. Ko je nekdo s traktorskim kolesom poškodoval cev, nikjer nismo mogli dobiti ključev. Nevzdržno je, da stranke do-
• Pravkar se je pričelo obiranje sadja v nasadih Kmetijskega kombinata. Pričakujejo okrog 250 obiralcev. Kuhinja za delavce v stari šoli večidel nima vode, voziti jo morajo s cisterno. Podobne nevšečnosti imajo tudi drugi na Blanci.
bivajo vodo tako rekoč zastonj, hiše se priključujejo na omrežje na lastno pest. Človek se dostikrat ne more znebiti občutka, da nekateri drug drugemu nagajajo, npr. z zapiranjem ventilov, ” pripoveduje Lozar.
Kako narediti temu konec? Novemu vodstvu krajevne skupnosti ne manjka volje. Ne bi bili najbliže rešitvi, če bi se vsi uporabniki vode iz tega vodovoda na Blanci strpno usedli skupaj, potegnili črto čez stare zdrahe in se jasno dogovorili predvsem o tem, kako naprej?
A. ZELEZNIK
ob predaji dobili le 50-odstotno akontacijo, nakar bo sledilo plačilo še v treh obrokih. „Bo zadnji vsaj dovolj za škropiva,” je potožil kmet Camloh. Za neurejene razmere na trgu z vinom ne gre kriviti kleti, kot je pojasnil inž. Marjetič. Vinarji so preko svojega združenja mnogo storili. Vinogradnike seveda bode v oči končna cena v gostinskih lokalih. „Naša malkovška ročna pridelava v takem ne bo z držala,” je pristavil skrbni vinogradnik Ciril Flajs.
A. Ž.
Anka Gradisar
Za vedno usahnil plamen življenja Gradišaijevi mami. Obmirovalo je radodarno srce plemeniti in skromni ženi, mami in stari mami, članici Zveze borcev in Društva upokojencev Sevnicea.
Pokojna Anka je ugledala luč
sveta pred 79 leti v Rigoncah pri Dobovi v številni kmečki
  .   	družini,
kjer se je rodilo 12 otrok. Že z dvanajstimi leti je morala poprijeti za vsako delo, da se je lahko prebijala naprej. Marljivost in vztrajnost ter vestnost so bile njene oblike, zato je lahko dokončala trgovsko, nato pa še administrativno šolo, potem pa opravila tudi državni izpit Po končanih izpitih in iskanju službe je vendarle našla delo na sodišču, kjer je postala sodnijska uslužbenka
Ko je okupator leta 1941 podjarmil našo domovino, je službo med vojno prekinila na sodišču v Radečah, ker ni hotela postati okupatorjeva uslužbenka. Ostala je doma in pomagala možu v trgovini Tu pa je že leta 1942 začela sodelovati z aktivisti Osvobodilne fronte, od 1. marca 1943 pa je bila vključena v teritorialno enoto vse tja do osvoboditve. V njeno hišo in trgovino so prihajali aktivisti in pri njej puščali najrazličnejši material, ki ga je posredovala naprej, tudi na Dolenjsko. Imela je zelo dobro vpeljane zveze, pri vsem tem pa ji je pomagal mož. Kljub večkratnim pregledom in sumničenju okupator ni odkril njene pomembne in zavedne dejavnosti.
Po končani vojni se je Anka iišču v Sev-
Gradišar zaposlila na sodišč nici na oddelku zemljiških zadev. Tu je veliko pomagala ljudem, saj so tudi izven uradnih ur pritiskali na kljuko njenih vrat, kjer so še dobili pomoč in dobre nasvete. Sodelovala je pri obnovi domačega kraja. Pri vsem tem pa je posvečala ljubezen in vso skrb svojima sinovoma in jima bila v oporo pri šoli in nadaljnjem študiju ter ju vzgojila tako, da jima ljudje zaupajo odgovorne delovne dolžnosti. Čeprav je bilo znano, da je zadnja leta bolehala, je Anka tiho, skromno izžarevala svojo vitalnost, dnevno spremljala dogodke doma in po svetu preko časopisja in drugih medijev obveščanja, široka razgledanost pa ji je omogočala, da je obdržala stik s časom in bila zanimiva sobesednica.
P. P.
DVE SEJI ZAPORED
Divjad močnejša od ograj
Sevnica: kaj pravijo prizadeti kmetovalci o škodi
KAMENCA — Zaradi vse številnejših pritožb kmetov zaradi škode, ki jo dela divjad, bo danes ob 9. uri sestanek z vsemi
prizadetimi v sejni sobi občin-
ske skupščine v Sevnici.
Kmetje marsikje trdijo, da nima več smisla kmetovati. „Naštel sem tudi po 28 jelenov, to je več, kot če bi spustili vso našo živino,” je povedal priletni Ignac Gole iz Kamence. Franc Gole, ki kmetuje nekaj više kot njegov stric, je razložil, kako so se povezali vsi v
IZ NtiŠIH OBČIN
U
Za turiste vabljivi običaji
V KS Čatež krajani veliko sami naredijo za ceste in vodovode, premalo pa za turizem
ČATEŽ OB SAVI - Krajevna skupnost Čatež je pred kratkim praznovala svoj drugi krajevni praznik v spomin na množično vrnitev krajanov, ki jih je okupator 1941 izselil v nemška taborišča.
' S skupnimi akcijami, to pa pomeni zlasti z udarniškim delom in drugimi prispevki, so krajani veliko naredili. Leta 1960 so zgradili vodovod za Čatež, pet let pozneje so prišli do zdrave pitne vode vaščani vasi Žejno in Sobenja vas, zatem so zgradili vodovod še v Dvorcah in leta 1980 še v Čerini.
Gradnja ceste Žejno - Sebe-nja vas je bila ena prvih povojnih akcjj, leta 1948 so gradili cesto na Dobeno, zatem pa še v Mladine. Zadnjih nekaj let so posodobili vaške ceste na Čatežu, samoprispevek, izglasovan na občin-
skem referendumu, je omogočil asfaltno preprogo Dvorce — Čerina — Sobenja vas, krajevna akcija pa je bila uspešna tudi ob posodobitvi cest v Prilipah in Creini. Gorjanske vasi Dobeno, ki jo'zaradi visoke lege in vzponov na cesti prizadene sleherno jesensko in spomladansko deževje, niso’prezrli v tem srednjeročnem načrtu. Sklenili so zadnji dve leti te „petletke“ zbirati denar za cesto, ki povezuje vas Dobeno z že asfaltirano Dvorce - Sobenja vas.
Obnova vodovodov za vse vasi je ena najpomembnejših nalog. Letos so že uredili črpališče, zamenjali pa bodo še precej dotrajanih salonitnih cevi z litoželeznimi, saj je veliko okvar. Staro šolo na Čatežu naj bi preuredili v kulturni dom, preuredili mrliško vežico na pokopališču; ker razen Čateža in Dvorc druge vasi nimajo telefonskih zvez, je ureditev telefonije tudi v ospredju.
Janez Avšič: ,J*red leti smo imeli turizem bolje organiziran”
„Od okoli 1UO0 krajanov jih je 420 zaposlenih. Na našem območju so se razvili Terme, Petrolov motel, Vrtnarija Agra-rie in obrat novomeškega Vodnogospodarskega podjetja. Ti kolektivi dobro gospodarijo. Poživitev delovanja turističnega društva Čatež naj bi prispevala tudi k temu, da bo gostinsko-turistična ponudba boljša," je povedal predsednik skupščine KS Janez Avšič.
P. PERC
PRIZNANJA KS ČATE2
ČATEŽ OB SAVI - Krajevna skupnost Čatež je letos ob 2. krajevnem prazniku izročila osmim zaslužnim krajanom priznanja KS. Dobili so jih Miha Orešar, Anton Baškovič, Franc Jamnik, Vlado Deržič, Vili Baškovič, Jože Klemenčič, Jože Volk in Franc Avšič. Za lična priznanja so uporabili motiv dela „Ribič na Krki” svojega rojaka Vlada Lamuta.
POMOČ SEVNIŠKI OBČINI?
KRŠKO - Predsednik sveta posavskih občin Branko Pirc je za 4. sejo sveta 14. septembra v Krškem članom predlagal dnevni red, ki med drugim vključuje tudi obravnavo zaključnega poročila o sanaciji škode, ki jo je lani povzročilo neurje v KS Bizeljsko, Pišece in Sromlje, ter obravnavo pobude in sprejem dogovora za organizirano pomoč pri odpravljanju posledic škode, ki jo je povzročilo neurje prejšnji mesec v sevniški občini.
ARTIČANOM
MERCATORJEV
POKAL
KAPELE - V Kapelah je bilo 4. septembra strelsko tekmovanje lovskih družin v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka z MK puško. Prehodni Mercatoriev pokal je osvojila LD Artiče s 441 točkami, sledijo pa: Globoko 431, Mercator 430, Partizan 424, Kozje 402, Krško 402 itd. Med posamezniki je v kombinaciji zmagal Zida-nič, medtem ko je v streljanju golobov slavil Smrdej, tarčo srnjaka pa je najbolje zadeval Koritnik.
Tanjši stanovanjski dinar
V krški občini v prejšnjem srednjeročnem obdobju zgradili 569 stanovanj, do leta 1985 pa jih bo verjetno manj kot 400 — Dražja manjša stanovanja
KRŠKO — y minulem srednjeročnem obdobju 1976 - 1980 so pri krški samoupravni stanovanjski skupnosti predvideli 486 novih stanovanj v družbeno usmeijeni stanovanjski izgradnji, zgrajenih pa je bilo kar 569 stanovanj.
V Krškem je ključe novega stanovanja dobilo 500, na Senovem
r
KRŠKO - Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora krške občinske skupščine so dobili gradivo za dve zaporedni seji. Prihodnji četrtek bodo tako med drugim obravnavali poročilo o uresničevanju politike občinske skupščine in problematiki na področju komunalno stanovanjskega gospodarstva v občini. V četrtek, 29. septembra, pa bodo delegati govorili o uresničevanju družbenega plana občine v tem srednjeročnem obdobju.
vasi, da bi njive s koruzo ogradili z žico, oziroma električnim pastirjem. „Pol starega milijona sem dal za izolatorje. Ogrado smo redno pregledovali', a vse je bilo zaman. To ne pelje nikamor več,” meni zaskrbljeno, saj so lepo povečali hlev, to pa zahteva, da pripravijo več krme. „Šentjanški lovci so ocenili škodo na 10 arih koruze. To je izredno malo. Mi ne zahtevamo nobene miloščine, temveč red. Nokomur od nas ne pride na misel, da bi pasel po tujem,” pribije Gole.
A. Ž.
Dvanajsta živi
Proslava v Krmelju
KRMELJ - 24. septembra bo v tem kraju osrednja proslava ob 40-letnem jubileju XII. SNOUB. Predstavniki skupnosti te brigade in krmeljske krajevne skupnosti so o pripravah na slavje minu-
li petek pripravili tiskovno kon-
ferenco.
Dvanajsta je med svojo bojno potjo bila tesno povezana s sev-niško občino. Ne le da je bila 11. oktobra 1943 prvič z vsemi enotami postrojena na travniku pri Gabrijelah, uresničene so bile tudi takrat izrečene besede bri-idnega politkomisarja Alojza okalja - Džidžija, da morajo svoje konje čez dva dni napojiti v Savi. Partizanska ofenziva je takrat okupatorju vlila mnogo strahu v kosti. Nekdanji komisar Alojz Žokalj bo imel slavnostni govor na svečanosti 24. septembra v Krmelju.
Krajani se marljivo pripravljajo. Gabrijele so že sedaj povezane s Krmeljem z asfaltirano cesto, za kar so zbirali denar s samoprispevkom v okviru desetletnega programa. Ob slavnosti bodo po Dvanajsti poimenovali-krmeljsko osnovno šolo. Dan poprej bodo ob križišču odkrili spomenik. Nastajanje tega spomenika lahko sedaj spremljajo Krmeljčani. Skupina dveh naših umetnikov ob sodelovanju vrstnika z Japonske ga izdeluje v Metalni Sodelujejo tudi šolski otroci. Krmelj bo na slavnostni dan tudi cilj mladinskih pohodnih enot iz Novega mesta, Mirne in Sevnice. Poseben koordinacij ski odbor se trudi, da se bodo vsi borci, gostje in ostali udeleženci proslave kar najbolje počutili.
- Borci in svojci iz Ljubljane se bodo 24. septembra lahko pripeljali iz Ljubljane z vlakom od Tržišča. Iz Ljubljane odpelje vlak ob 7,19, v Trebnje prispe ob 8,57 in v Tržišče ob 9,22. Iz
Tržišča se vrača vlak v Ljubljano ob 17,20. Med Tržiščem in
Krmeljem bodo vozili avtobusi, Če bo dovolj prijav, bo peljal zjutraj iz Sevnice poseben vlak
35, v Brestanici 16, v Kostanjevici 12 in na Raki 6 prosilcev. Predlani končana izgradnja Spodnjega Griča, kjer je v desetih stolpičih 244 stanovanj in zaklonišče za 400 oseb, pomeni doslej največji kompleks zgrajenih stanovanj v usmerjeni stanovanjski izgradnji. Vsi potrebni objekti, od kanalizacije in vodovodnega omrežja pa do PTT omrežja, samo še dopolnjujejo vzorno zunanjo ureditev. Sočasno z izgradnjo Griča so se razveselili novih stanovanj Kostanjevičani, Račani in Podbočjani.
V tem srednjeročnem obdobju načrtujejo do leta 1985 izgradnjo
njevici 12 enot Ker je stanovanjski dinar močno opešal, če imamo v mislih gradbene cene, kaže, da bo marsikaj od teh načrtov ostalo le na papirju.
t • Zanimivo je, da so garso-njerska stanovanja s poprečno velikostjo 33 kvadratnih metrov znatno dražja kot stanovanja s površino 50 do 60 m2. Na Senovem je stal lani kvadratni meter stanovanja 34.119 dinarjev, v Krškem pa 31.809 dinarjev!
Skladno z dolgoročnim stabilizacijskim programom v komunalnem gospodarstvu mora vsak investitor plačati tiste stroške, ki jih povzroči, zatorej morajo biti v kvadratnem metru stanovanja vsi stroški, ki so s to gradnjo nastali. Ker drugih virov za komunalno opremljanje ni, bo morala skupščina stanovanjske skupnosti v Krškem spremeniti sporazum o temeljih plana za to srednjeročno obdobje, kajti stanovanjska izgradnja naj bi se po predvidevanjih zmanjšala približno za petino. To pomeni, da bi namesto predvidenih 80 zgradili poslej le še 60 do 65 stanovanj na leto.
P. PERC
400 stanovanj na že zazidanih območjih. V Brestanici, Krškem in na Senovem je bilo lani vseljivih 83, letos pa 64 novih stanovanj. Na Koresovem bregu v Krškem pričenjajo letos gradnjo 64 stanovanj, na Senovem načrtujejo 24 in v Kosta-
DRAŽBA NAJDENIH PREDMETOV
SEVNICA - Oddelek za notranje zadeve in občo upravo prireja v torek ob 15. uri javno- dražbo najdenih predmetov. Dražba bo na dvorišču pred občinsko zgradbo. Med 18 predmeti je največ koles, koles z motoijem in mopedov. Dražbe se lahko udeleži vsakdo, ki bo predhodno vplačal 200 dinaijev jamstva. Predmeti so na ogled pol ure pred dražbo v občinski garaži
Hlodovina s Hrvaškega
Primer dobrega medrepubliškega sodelovanja
PREZID - Delavci štirih tozdov brežiškega Gozdnega gospodarstva že od 1. julija sekajo v gozdovih Gozdnega gospodarstva Delnice v sosednji Hrvaški v tozdu Prezid.
S hrvaškimi gozdarji jih veže že dolgoletno sodelovanje. Pred leti zgrajena sodobna žaga v Sevnici po drugi strani požira precejšnje količine hlodovine. Tovornjaki brežiškega GG so dovažali hlodovino že dve leti. Tokrat so se dogovorili za večje sodelovanje. Do sredine oktobra, ko tam že zapade sneg, naj bi posekali in spravili okrog 6.000 ku-bikov lesa. Polovico te hlodovine
porabijo na tamkajšnjem območju, 3.000 kubikov, pretežno iglavcev, pa prepeljejo na sevniško žago.
Kako so se znašli naši delavci v hrvaških gozdovih? Predčasno so zgradili potrebne vlake in pripravili teren. Za posek je preostalo le še okoli 1.200 kubikov lesa. Našim gozdaijem tam ni treba zardevati zaradi opreme, ki so jo bili uvozili še v boljših časih. Resda imajo tovornjaki dolgo pot, okrog 180 km v eno stran. Surovina je pač surovina, iskati jo je treba tam, kjer je. Republiške meje tu niso nikakršna ovira.
A. Z.
Novo v Brežicah
DOBRODOŠLI STARI OBIČAJI - Zadnja leta je vse več krajevnih skupnosti, ki svoja praznovanja popestrijo z nekaterimi krajevno značilnimi vaškimi prireditvami, oziroma igrami, ki so bili še ne tako dolgo tega predvsem dokaj vsakdanje opravilo — delo. Zanimivo je, da je ob nedavnem prazniku KS Čatež največ pozornosti privabilo prav dogajanje na vaških oz. kmečkih igrah, kot so poimenovali tekmovanje v žaganju drv, nošnji vode v škafih, posajenih na glave, in podobnem. Vsekakor bi morali turistični delavci bolj izrabiti take prireditve za obogatitev ponudbe gostom, in to ne le tujim, saj žal marsikateri od dobrih starih običajev ali navad prehitro tone v pozabo. Prirejanje Kmečkih iger, kot denimo v Dobovi, na Čatežu in drugod, naposled tudi prav malo stane, daje pa veliko.
CESTA SE JESENI? - Letošnjo jesen naj bi vendarle usposobili cestni odsek Mrzlava vas —,Gl«boči-. ce za prevoz delavcev in otrok z avtobusi na delo, oziroma v šolo-Ljudje bodo veijeli tem obetom, ko bodo videli cestarje pri delu, jesen pa je tudi že zelo blizu.
12 BR£ŽISK€<bCT
P0K0DNI$NIC£*e
IZ BREŽIŠKE BOLNIŠNICE
V času od 25. avgusta do 2. septembra so v brežiški porodnišnici rodile: Helena Špiler iz Krškega -dečka, Milena Žnidaršič iz Sevnice - Benjamino, Marija Tatič z Bizeljskega - Arsenijo, Monika Blažinč iz Rigonc - Vanjo, Anica Kalingar iz Raki tja - Tomislava, Branka Le bo iz Brdovca - Maria, Štefanija Lončar iz Mrzle planine - Mateja, Stanislava Kosar iz Rožnega - Heleno, Durda Matušič iz Velike Rakovice -Jurico, Jaga Gavranovič iz Krškega
- Antonija, Mirjana Jug iz Prigorja
 ...............................Glc
Kristijana, Marija Lipej iz Glogo-brda - Janija, Ivanka Zorenč iz Bistrice ob Sotli - deklico, Anica Bučar iz Dobrove - Petra, Marica Kosec iz Hamorja - Denisa in Biserka Zitkovič iz Samobora - Ivano. Čestitamo!
V času od 3. do 9. septembra so v brežiški porodnišnici rodile: Pavica Milakovič iz Samobora - Borisa, Danica Kuhar iz Jablanovca - l Danielo, Irena Lukiča iz Kraja Donjega — Slavico, Ivica Milat s Trebeža - Boštjana, Ljiljana Janto-lič iz Otoka - deklico, Ivančiča Kržič iz Samobora - Davorja, Jožefa Kus z Blance - Bojana, Anica Ivanšek iz Arnovih sel — Damirja, Vesna Kralj iz Krškega -Sanjo, Jožica Levičar iz Dol. Leskovca - Adrijano, Vesna Cvetkovič iz Strmca - dečka in Julijana Godler iz Brežic - Gregorja. Čestitamo!
Krške novice
TRŽNICA NE BO ZAMUJALA - Čeprav je bilo veliko nejevernih Tomažev, ki so junija letos oh
krškem krajevnem prazniku zmaje-................................lic	<
vali z glavo, češ saj ne bo nič tržnico, ki jo pričakujemo že deset let, dela lepo napredujejo. Tako so povsem stvarne napovedi, da bo
tržnica okoli dneva republike nared za svečano otvoritev. Žaprtje kioski
zelenjadarja na Vidmu bo poslej Agrokombinatu in Preskrbi, predvsem pa nakupovalcem, lažje prebroditi zaradi bolj bogate in pestre ponudbe, predvsem sadja in zelenjave. Upajmo, da bo več dobrega blaga sklestilo previsoke cene nekaterim živilom.. ..
TUDI NA AVTOBUSU ZA VZOR - Zadnjič smo pisali, da si
pi
pomemben občinski mož sam spravlja iz
_	_	gozda	kurjavo za letošnjo
zimo, kar je precej odmevalo med ljudmi v dobrem pomenu besede. Pred dnevi pa je neka tovarišic«
fiohvalila taistega možakarja, da je ahko za vzor, predvsem neolikanim mladeničem, ki se na lokalnem avtobusu sploh ne zmenijo za starejše potnike, mož pa jim menda vedno odstopi sedež. Tudi taki drobci pričajo o človeku ...
Sevniški paberki
POZADLJt.NI KIOSK - Nekdanji živordeči kiosk Dela za prodajo časopisov v bližini spomenika kmečkih uporov že dolgo sameva. Časo-
pisi se pač dobijo v trafiki Gostin; skega podjetja. Ce so pri Delu n
pozabili, bi v mestu verjetno ki hitro našli uporabnika. Škoda, kel
ni večji, da bi ga ob pomanjkanju prostora lahko naselila mladina.
CUREK ZAVAJANJA - Sedemletne tegobe z blanškim vodovodom kar ne morejo izbrisati iz spomin« tistega slavnostnega trenutka, ko so celo iz gasilske cevi lahko pobrizgali z vodo. Stranke se obračajo na naš naslov, če še premoremo fotografijo tistega slavnostnega trenutka, ker bi na njej morebiti našli odgovorne z« teh več ali manj suhih sedem let. (Več V posebnem prispevku).
pisma in
odmevi
kultura
in
izobra-
ževanje
ČISTILI BISTRICO
RIBNICA - Ribniški mladinci *> pred kratkim očistili Bistrico na odseku skozi Ribnico, predvsem pri mostovih in pri ribniškem gradu. Za uspešno opravljeno delo so prejeli nagrado Vodne skupnosti Ljub-ljanica-Sava. Denar so porabili za zaključno svečanost, posvečeno uspešnemu brigadirskemu letu.
M. G-č
STEKLA RAZBIJAJO
. RIBNICA - Člani osnovne orga-mzacije ZSM Ribnica prizadevno in lepo urejajo prostore, ki so jih dobili za svojo dejavnost. Medtem ko se mladinci trudijo, jim nekdo »pridno” razbija zunanje šipe. Neznani objestneži oziroma huligani so mladincem*razbili šipe tudi pred Ribniškim semnjem.
M. G-č
tabor sutjeska 83 v dolenjskih toplicah
Med letošnjimi počitnicami je bil tabor Sutjeska 83 v Dolenjskih Toplicah na prostoru Doma slovenskih pionirjev. Udeležilo se ga je veliko pionirjev iz vseh republik in pokrajin. V taboru -smo delali, zvečer pa prirejali zabavne večere. Obiskali smo roške gozdove in tovarno Bor in zdravilišče v Toplicah. Po odhodu taborjanov smo pospravili vso okolico tabora, da je naš prostor ostal čist.
MOJCA LUKSIČ OŠ Dolenjske Toplice
V
■
Zaslužil si bo »zlato sekiro”
Takemu delu res čast  in oblast_________________
Spominjam se maja 1946, ko je pokojni gozdni delavec Jože Lavrič iz Šegove vasi v Loškem potoku pripeljal na težko delo h gozdni upravi Podpreska svojega sina Jožeta. Takrat mu je bilo trinajst let in nahrbtnik, v katerem je nosil hrane za teden dni, najnujnejšo posodo, sekiro in ročno žago, mu je segal do podkoien. Iz Segove vasi do Pasje jame je hodil tri ure, kajti tedaj tudi tehnično osebje ni imelo nikakršnega prevoza. Pri Matičevih, tako se je reklo pri hiši, je bila številna družina z malo kmetijo, zato je moral mali Jožek z očetom na delo v gozd.
Ko so se pojavile prve motorne žage, je bil Jože presrečen. Od takrat ni potreboval očeta na drugi strani žage, pač pa je podrl razžagal in oklestil drevo sam. Ze petindvajset let videvamo Jožeta z motorno žago. Bil je večkrat udarnik, njegov delovni učinek je še sedaj nadpovprečen tako tudi kvaliteta dela. Tudi v organih upravljanja sodeluje z največjo resnostjo. Jože ima srečo, ker je zdrav, medtem ko so njegovi vrstniki zaradi bolezni opustili delo z žago. V njegovih rokah še vedno brni motorka in vse kaže, daje pred upokojitvijo ne bo odložil.
Posebno zanimivo je, da je bil »slej le mesec dni med bolnimi zaradi poškodb, kar je resnično
prava redkost.
A. p.
Vsa čast razsodišču!
Bralčevo priznanje jezikovnemu razsodišču
S 116. objavo jezikovnega razsodišča pri RK Slovenije z naslovom: »Jugoslovanska nacija", objavljeno 1. septembra tudi v Dolenjskem listu, se je jezikovno razsodišče pokazalo v vsej svoji odločnosti. Svoj čas so ga mnogi imeli za nekakšen tujek, ki bo rovaril po slovenskem jeziku, delal razprtije in morda še hojj odtujeval jezik.
Borci za tri borne paradižnike
Vrtove so jim vzeli
Sevničani že, ker že od leta 1948 dalje sanjarijo o bazenu, videti je, da se bo res nekaj spremenilo, kajti začetek zemeljskih del za prvo etapo ŠSRC je načrtovan po 4. avgustu. Ravno ta pa se je pojavilo vprašanje zemlje - vrtov stanovalcev Prvomajske 15 in nekaterih delavcev Kopitarne, ki so bili na lepem obveščeni, naj čim prej pospravijo pridelke, da se bodo dela pričela vsak hip. Tako so se prejšnji torek, 30. avgusta, sestali lastniki vrtov in člani odbora 23 gradnjo, kjer so se dogovarjali o razpetem zazidalnem načrtu. Lastnikom vrtov se ni zdelo Prav, da bi izgubili to zemljo, kjer so doslej pridelali najnujnejšo zelenjavo, saj v Sevnici ni Poštene tržnice. Hoteli so dobiti obrazložen odgovor gradbenega odbora, kakšna bo njihova usoda m koliko je možnosti, da bi obdržali 64 arov vrtov nedotaknjenih in obenem ne bi gradili 176 parkirnih prostorov. Zaključek pogovora je, da bodo humusno zemljo prestavili na mesto, kjer bo (kdove kdaj) potekala druga etapa SŠRC'. Zagotovo pa je lepo od članov gradbenega odbora, da so sodelovali na tem sestanku in pokazali vsaj malo zanimanja za težave uporabnikov vrtov.
Vseeno pa se stanovalci Prvo-majske 15 čudijo, kako to, da
Projektant ni predvidel, da se bo podrla hiša, prepotrebna vsaj Prenovitve, saj je stara že čez sto let. Zraven stoji še drvarnica in bo gotovo kvarila okolico, če se ne bo prej podrla. Vrtove pa so lahko vzeli ljudem, ki jim toliko pomenijo, pa čeprav bi na njih gojili le tri borne paradižnike.
franc Serko
Pod vrtačo 17 Sevnica
Toda jezikovno razsodišče je v zelo kratkem času dokazalo, da je Slovencem in slovenskemu jeziku potrebno, še več, da postaja celo nepogrešljivo. Mnogo je nejasnosti, zato potrebujemo pristojno telo, ki bo z avtoriteto znanja razsojalo posamezna vprašanja.
28. avgusta popoldne so na ljubljanski televiziji prikazovali avtomobilsko tekmovanje v formuli 1, zatem pa še balkansko prvenstvo v konjeništvu. Vse bi bilo lepo in prav, ko bi to spremljal slovenski komentar ali vsaj slovenski podpisi.
Toda spremna beseda je bila srbohrvaška. Menim, da je to nedopustno, v svoji skrajnosti pa celo krati z ustavo zajamčene pravice-Podobne primere sem zasledil zlasti pri reklamah. Vem, da bi moral o tem pisati RTV Ljubljana, ne vem pa, če bi moje pisanje prišlo do toliko ušes, kot lahko, če je obljav-Ijeno v listu. Dodajam še, da bi stališča jezikovnega razsodišče morali upoštevati ne le pri pisanju, temveč tudi pri javnem govorjenju oziroma nastopanju.
ANDREJ NOVAK Ratež
V NASI VASI JE ASFALT
Imam dedka, ki živi na deželi in ima kmetijo. Z mamo mu hodiva
Črnomlja do Starega tiga, kjer živi, je bila prej makadamska kakršni se prej uniči avto,
a cesta, na a
pomagat pri delu na polju. Toda od Cmomlji
»e p:
se tudi več goriva. Tam sta zdaj dve tovarni, in začele so se širiti govorice, da bodo cesto asfaltirali. Ko sem to povedala mami, me je zavrnila; češ to so samo govorice. Čez teden ali dva so začele govorice dobivati asfaltno podobo. Cesto so modernizirali, tako da se z mamo lahko peljeva bolj zadovoljni in veseli, jaz pa ji. pravim: »No, vidiš, pa niso vedno vse govorice prazne".
INGRID MOŽINA OŠ Dolenjske Toplice
PRVIČ NA MORJU
Z Ružo, Suzano Milojko, Zdenko in našo tovarišico sem bila letos prvič na morju. Bilo je nadvse lepo. Peljale smo se z ladjo in se naučile plavati. Prihodnje leto bi spet rade doživele tako lepe počitnice.
NADA BRAJDIČ OŠ XII. SNOUB Novo mesto
Kelti in sodobniki
V Cankarjevem domu v Ljubljani je odprta arheološka razstava, katere avtor je Mitja Guštin iz Posavskega  muzeja___________________
LJUBLJANA - „Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije" je naslov velike in izjemno zanimive arheološke razstave, ki je od minulega petka odprta v Cankarjevem domu. Na njej je na ogled več kot 500 predmetov, ki sodijo v zadnja tri stoletja pred našim štetjem, prispevalo pa jih je 24 muzejev iz vse Jugoslavije. Razstavo je pripravil Narodni muzej v Ljubljani, njen avtor pa je arheolog Mitja Guštin, kustos Posavskega muzeja v Brežicah.
Kot rečeno, so gradivo za razstavo prispevali muzeji iz vseh republik in obeh pokrajin, iz Slovenije pa sodelujejo s svojimi eksponati tudi regionalni muzeji, med drugim Dolenjski muzej iz Novega mesta in Posavski muzej iz Brežic. Slednji je med drugim prvič razstavil predmete, ki so jih lani odkrili v Brežicah, Sicer je na ogled veliko keltskega nakita in nakita drugih ljudstev, ki so sočasno živela na ozemlju Jugoslavije. Poleg nakita je tudi precej keramike, orožja, orodja in novcev. Posebna paša za oči so, denimo, zlata maska iz Trebe-ništa, zlate pasne spone iz Novega Pazaija in čelade iz Ženja-ka.
Razstava, ki jo dopolnjujejo številne ilustracije in katalog s sto fotografijami označuje začetek arheoloških dnevov, ki so letos posvečeni umrlemu dr. Petru Petruju, dolgoletnemu ravnatelju Narodnega muzeja v Ljubljani in marljivemu arheologu, ki je veliko prispeval v arheološko zakladnico Dolenjske in Posavja, pa tudi njegov delež v proučevanju davnine v tem delu Slovenije je neprecenljiv.
V Cankarjevem domu bo razstava „Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije" odprta do 6. novembra. Januarja in februarja prihodnje leto bo na ogled v Zagrebu, marca pa še v Beogradu.
SLIKE NA OGLED STAROSTNIKOM
NOVO MESTO - V Domu starejših občanov v Šmihelu je že več dni na ogled priložnostna razstava likovnih del, katerih avtorji so člani raznih likovnih skupin iz Slovenije. Razstavo je postavil Toni Vovko, predsednik Združenja likovnih skupin Slovenije.
Dom kulture je spet odprt
NOVO MESTO - Prenovljeni Dom kulturena Prešernovem trgu so odprli minuli petek zvečer s tremi prireditvami: koncertom domačega pihalnega orkestra, otvoritvijo razstave partizanskega v mali in prikazom ljubiteljske kulturne poustvarjalnosti v veliki dvorani.
Pred začetkom zadnje prireditve, na kateri so sodelovali skupini folklornega društva Kres, učenci Glasbene šole Marjana Kozine, mešani pevski zbor Krke in revijski orkester Kulturnega društva Dušana Jereba, je o pomenu ureditve in ponovne otvoritve Doma kulture govoril predsednik ureditvenega odbdra inž Zmago Novak.
Prenovljena in preurejena stavba bo poslej kulturni dom v pravem pomenu besede. Resda je velika dvorana z obnovljenim odrom manjša za okoli 80 sedežev (ima jih 278), zato pa pomenijo pridobitev klubski prostori, mala dvorana v pritličju in večja dvorana v prvem nadstropju. Glede na kulturne potrebe Novega mesta pa dom še vedno ni dovolj velik in prostoren, vendar so zdaj najrazličnejše kulturne skupine, tiste, ki delujejo v okviru Kulturnega društva Dušana Jereba, in druge, ki so kot samostojna društva vključena v ZKO, prišle vsaj do ustreznih prostorov za vaje in nastope. Poslej se tudi samemu KD Dušana Jereba ne bo treba več sklicevati na prostorske in druge težave in s tem opravičevati mrtvilo. Čas, da se mrtvilo konča, prihaja s sezono 1983/84, ki seje že začela.
I. Z.
Kulturno bogata jesen
Od petka v Kostanjevici na ogled umetniška zbirka Zorana Didka — Še bienale in Kraljeva zbirka
KOSTANJEVICA - V kosta-njeviškem gradu, pod katerega streho je znamenita Galerija Božidar Jakac in ki sicer čedalje bolj služi kulturi in umetnosti, so minuli petek odpili razstavo del znanega slovenskega slikarja, pedagoga in oblikovalca Zorana Didka. Dela za to zbir-. ko, ki bo kasneje dobila stalni razstavni prostor .v gradu, je Kostanjevici podarila soproga pokojnega Didka. Na otvoritvi razstave je o Didkovi umetniški tvornosti govoril umetnostni kritik Janez Mesesnel.
Otvoritev Didkove razstave je pomenila uvod v bogato kulturno jesen
..dolenjskih Benetk”, kakor nekateri imenujejo Kostanjevico. Še ta mesec bodo predvidoma odprli 7. grafični bienale jugoslovanskih pionirjev, tradicionalno prireditev, na katero se vsako drugo leto odzovejo osnovne šole iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Na letošnjo temo „Moj dom” so osnovnošolci pod vodstvom svojih mentorjev za likovni pouk izdelali in poslali v Kostanjevico nekaj tisoč grafičnih listov.
Oktobra se bo stalnim zbirkam Božidarja Jakca, Jožeta Gorjupa in Toneta Kralja pridružila še zbirka Franceta Kralja, ki jo bodo uredili v dodatno urejenih grajskih prostorih. S tem bo nekako zaokrožen prikaz glavnih predstavnikov slovenskega ekspresionizma, predstavljen z njihovimi deli v Galeriji Božidar Jakac.
Martina Režim; »Zdaj se da vse drugače delati.”
Odličja svobode bodo tudi letos
LJUBLJANA - ZKO Slovenije bo tudi letos podelila tradicionalna priznanja - odličja Svobode - prizadevnim delavcem, skupinam, društvom in organizacijam za njihove nadpovprečne uspehe pri kftltumo-političnem in organizacijskem delovanju na področju ljubiteljske kulture. Razpis je bil objavljen v 57. številki Kulturnega poročevalca, ki ga zainteresirani lahko dobijo v kulturnih društvih in občinskih ZKO.
Odličja Svobode podeljujejo predvsem za vidne dosežke pri spodbujanju in organiziranju kulturnega življenja, še posebej delavcev in mladine, za uvajanje sodobnih oblik, raziskovanje kulturnih potreb, izobraževanje, načrtovanje, obveščanje, širjenje kulturne vzgoje in negovanje kulturnih tradicij NOB. koleg občinskih ZKO lahko predlagajo kandidate tudi krajevne skupnosti, šole, delovne organizacije, združenja, sisi, družbenopolitične in kulturne ter druge organizacije, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo.
Pridobitev, ki krasi jubilej
France Režun, vodja Knjižnice Pavla Golia v Trebnjem: „Zdaj je naša naloga urediti še štiri izposojevališča” — Zadnja leta na policah manj novih knjig
TREBNJE — Od sobote, 3. septembra, posluje tukajšnja splošnoizobraževalna knjižnica v novih prostorih, v pritličju stare osnovne šole, in sicer na prisojni strani te stavbe. Prostore, ki so znatno večji in primernejši za knjižničarstvo kot dosedanji v kulturnem domu, so ustrezno preuredili in opremili. Na policah je kakih 18.000 knjig, medtem ko šteje celotni fond knjižnice, ki opravlja tudi matično službo v trebanjski občini, okoli 22.000 knjig.
Kakih 4.000 knjjg je namreč v obtoku na izposojevališčih, ki so do zdaj urejena v Mokronogu, Šentrupertu in na Mimi, v načrtu pa je še ureditev izposojevališč v Velikem Gabru, Dobrniču, na Čatežu pri Veliki Loki in na Trebelnem.
Pomemben del trebanjske knjižnice, ki se poslej imenuje po pesniku in dramatiku Pavlu Goliu, trebanjskem rojaku, je čitalnica, kjer je prof. Jože Zupan uredil stalno razstavo o Goliu. V kotu same knjižnice so razstavljene originalne grafike, s katerimi je njih avtor Lucijan Reščič opremil pesniško zbirko »Drobci sonca” Franceta Režuna, na mizi pa rokopisi literarnih ustvarjalcev iz trebanjske občine, ki predstavljajo zametek rokopisne zbirke, nove dejavnosti knjižnice. Oboje, grafike in rokopise, so avtorji podarili knjižnici
„Zdaj se bo pa že dalo dihati," je malo pred otvoritvijo knjižnice dejal njen vodja France Režun, pomočnik ravnatelja na trebanjski osemletki. 1
Menil je, da bodo bralci že raje prihajali v knjižnico in da se bodo hitro navadili na nove prostore. Do sedaj je imela knjižnica 1.742 stalnih obiskovalcev, ki so si lani ob 13.863 obiskih izposodili 29.415 knjig, kar so spodbudni podatki.
Dve tretjini obiskovalcev in bralcev so osnovnošolci in srednješolci, ki si izposojajo knjige zlasti za obvezno čtivo in tekmovanje za bralno značko.
/
France Režun je dodal, da se je dotok novih knjig zadnja leta upočasnil, snj se poslabšane gospodarske razmere z vsemi negativnimi učinki kažejo tudi v knjižničarstvu. »Knjižnica, ki je bila v začetku leta 1963
Ko otroška roka slika
Ob drugem slikarskem ekstemporu mladih Bele krajine
25. avgusta je 28 mladih iz štirih belokranjskih osnovnih šol (Črnomelj, Metlika, Podzemelj, Semič) ustvarjalo v Metliki. Njihova dela so bila od 28. avgusta do 4. septembra razstavljena v Ganglovem razstavišču.
Nemalo obiskovalcev razstave je bilo navdušenih in hkrati presenečenih nad kakovostjo prikazanih del. Kolikšen ustvarjalni potencial se skriva v teh mladih ljudeh, koliko pristnega osebnega doživljanja! Različni arhitekturni izseki iz Metlike, ki so na razstavi prevladovali, in nekaj tihožitij, vse je zaživelo v pogledu srečnega in veselega odnosa do življepja. Močne pestre barve, ki jih zna usklajevati v glavnem le otroška roka, poudarjanje nekaterih detajlov, ki so za otroka pomembnejši od drugih, to sta le dve značilnosti, ki dajeta tovrstnemu snovanju edinstven pečat.
Da belokranjski ekstempore ni prva lastovka pomladi, je jasno. V Sloveniji ima nekaj krajev (Kostanjevica na Krki, Maribor,
Škofja Loka, Šoštanj) s podobnimi prireditvami že pravo tradicijo. Kljub temu pa verjetno ne more biti narobe, če se še kje pojavijo na novo. Pa ne zaradi rivalitete oziroma tekmovanja, ampak zgolj z namenom potešiti ustvarjalni nagon. Če je ta poleg vsega še strokovno voden, rezultati, kakršne kaže tudi razstava, skoraj ne morejo izostati.
Lepa in posnemanja vredna gesta članov prireditvenega odbora in vseh sodelujočih je v tem, da svoja dela podarjajo delovnim organizacijam in ustanovam. Celotna lanska kolekcija krasi stene nekaterih prostorov Vinske kleti, letošnje slike pa naj bi šel v Zdravstveni dom v Metliki.
Za uspešno delovanje ekstem-pora v bodoče ne bi smela biti ovira sredstva, ki so pravzaprav minimalna. Včasih je že moralna podpora več kot dovolj. Prirediteljem mogoče le dve sugestiji: zajeti vse belokranjske šole in poslikati kar naivečji del Bele krajine.
ANDREJA BRANCEU
ustanovljena z začetnim fondom okoli 2.000 kpjig, je sedemnajst let rasla s povprečnim letnim prirastkom 1.200 knjig, medtem ko je zadnja tri leta nakup manjši za okoli 500 knjig letno,” je pojasnil.
Ncvih prostorov knjižnice sta od vseh še najbolj veseli obe knjižničarki. »Primerjava sedanjih prostorov s prejšnjimi se mi zdi povsem nemogoča. Če samo pomislim, kako je bilo v. kulturnem domu: povsod same knjige, da sva se že hudo dušili; zdaj pa bova obe še z večjim veseljem stregli obiskovalcem,” je -očitno zadovoljna, da je selitev mimo - pripomnila knjižničarka Martina Režun.
I.Z.
Knjiga zgodovine
V Novem mestu predstavili knjižno delo A. štampoharja
NOVO MESTO - Minuli petek so na otvoritvi razstave partizanskega tiska, ki jo je v mali dvorani prenov-ljenega Doma kulture pripravila Studijska knjižnica Mirana Jarca, predstavili obiskovalcem tudi knjigo »Iz revolucionarne preteklosti na območju Gorjancev 1918-1941”, ki jo je napisal Anton štampohar, vodja oddelka NOB Dolenjskega muzeja, izdala pa Skupnost borcev Gorjanskega bataljona.
O pomenu knjige, ki pomembno bogati pisanje o revolucionarnem dogajanju med obema svetovnima vojnama v jugovzhodnem delu dolenjske dežele, je govoril Franc Pirkovič, šentjemejski rojak in član uredniškega odbora, poudarjajoč pri tem, daje imel avtor pri pisanju tega zgodovinskega dela vso poetooro nekdanjih partizanov. Anton Štampohar je med drugim navedel, da predstavlja njegova knjiga pregled revolucionarne dejavnosti s težiščem na delovanju šentjemejskih boljševi-kov, komunistov in levičarjev in da je kot taka prvi poskus strnjene predstavitve. Delo, opremljeno s številnimi opombami, ki kažejo, da se je avtor pri pisanju oprl na mnoge ustne vire, in z več fotografijami ljudi in krajev, kijih opisuje, naj bi s pridom rabili vsi, Iti jih zanima domača predvojna zgodovina, še posebej pa šole. V tem smislu je izzvenela tudi predstavitev.
Omenimo naj še, da je V naslovu napaka, ki je bržkone ušla oblikovalcu, vendar pa tako popači smisel, da je ni težko odkriti- Štampohar obravnava obdobje 1918-1941 in ne 1941-1981, kakor je v knjigi dvakrat natisnjeno z velikimi številkami.
I. Z.
foto slišal: Jože Simčič |
HO
-v
dolenjski list pred 20 leti
Ni izpolnila pričakovanj
Kašče po spravilu pridelkov niso bile polne —
Akcija za privezovanje telet — Niso dobile kisa
LETOŠNJALETINA KMETOM, ki so si po dolgotrajni in obetaliI^H°^e	i,f,0 ja’ 01 Kpolnila Pričakovanj. Toliko so si
Sc kof i /V10 J^fni prav lepo kazala’ Pridelek pa ni tak, kot so pričakovali. Je bilo temu krivo seme ali slaha
tildi met^?aL Nt! ^t0S je bila izredna zima> kar potrjujejo 0 r Strokk°Vnjaki’ in ta Je bda kriva, da kašče po spravilu pridelkov niso bile polne.
3 SEPTEMBRA SEM KOPILA v semiškem bifeju 1 kg
imel13?'? St*ne !,°U dM' ,Kruh pa J'e bU star in neužiten, ker je imel ze močan duh. Nesla sem ga nazaj in prosila prodajalko
naj im da svez kruh ali pa vrne denar. Dobila pa sem odgovor:
„Jaz nimam s kruhom nič opraviti, me nič/ie briga ...”
KMETIJSKA ZADRUGA NA BIZELJSKEM je letos pričela med kmetovalci akcijo za privezovanje telet. Zaradi zelo ugodnih cen mladih telet so jih živinorejci pričeli sproti prodajati, deloma pa tudi zato, ker jim na zimo primanjkuje hrane. Zaradi tega se je stalež privezanih goved na Bizeljskem precej zmanjšal.
BELOKRANJSKI VINOGRADNIKI SE TE dni mudijo pri opravilu, ki pride na vrsto le enkrat na leto: pomivajo in pripravljajo sode za novo yino. Grozdje kljub nesončnim in deževnim dnem polagoma zori. Letošnja trgatev se bo nekoliko zakasnila. Predvidevajo, da se bodo prvi dnevi trgatve pričeli šele ob koncu septembra.
TEHNIKA SI UTIRA POT TUDI V SUHO krajino. Po sedanji oceni imajo v Suhi krajini 6 tovornih avtomobilov, 18 osebnih avtomobilov, 21 motornih koles in 89 mopedov, razen tega imajo okoli 480 radioaparatov v 1216 gospodinjstvih in 6 televizorjev.
V LIGI LJUBLJANSKE PODZVEZE je novomeški Elan gostoval v Podpeči, kjer se je pomeril z domačim Partizanom ter zmagal z zavidljivim rezultatom 6:3.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 12. septembra 1963)
Rastline se gredo kemično vojno
Rastlinski strupi so „težko topništvo” rastlin v boju za preživetje — človek  povzročil, da nekatere rastline izgubljajo obrambne sposobnosti
*
s
s
*
*
!
s
s
%
H
*
!
I
*
s
s
s
*
s
N
v
s
%
SVETU OKOLI
TELEFONADA IN POL -Debelo kot le kaj je pogledal Peter Dlyn iz ameriškega Yaki-meja, ko je prejel mesečni račun za telefon: plačati bi moral 2.623 dolarjev in 92 centov. Možak, ki je običajno plačal stoti del te vsote, se je pritožil, iz telefonskega podjetja pa je dobil vljudno pojasnilo, da je računalnik pač zabeležil njegov razgovor, ki je neprekinjeno trajal pet dni, šest ur in 38 minut. Illynu ne bi preostalo drugega kot plačati, a na srečo mu je uspelo dokazati, da se je računalnik pokvaril tisti hip, ko je on nekam telefoniral, pogovor pa je beležil, dokler ga niso popravili, kar se je zgodilo čez pet dni, šest ur in 38 minut.
NAPAČNA SMER - Ni znano, koliko časa je 28.zapornikov kopalo skriven rov, da bi po njem pobegnili iz nekega zapora v Rio de Janeiru. Znano pa je, da so kopali v napačni smeri. Ko so se eden po eden plazili na piano, so imeli precej spet vklenjene roke. Izhod iz rova je bU namreč tik pred policijsko postajo, tako rekoč pod nogami dežurnega policaja.
PONAREDKI ZA ZGLED -Z drugim poslom, in fo uspešneje, pa so se ukvarjali zaporniki v Limi. Nezadovoljni so bili z zaporniško plačo, zato so izdelali matrice in kar na jetniškem tiskarskem strojčku začeli tiskati ponarejene bankovce. Ponaredki so bili tako popolni, da jih je bilo težko odkriti. Kdor je prišel na svobodo, ta je z lažnim denarjem brez težav kupoval in bivšim sotrpinom pošiljal raznovrstne dobrote. Vsega lepega je enkrat konec, tudi zaporniška izdelovalnica denarja je poslovala le dotlej, dokler ni postal eden ob bivših zapornikov preveč lakomen, pa je začel ponarejati še na svobodi in po odkritju policajem priznal, da se je v tem poslu izpopolnil v zaporu.
MOJSTRI — V švedskem Norrkoepingu so požari redki, zato so gasilci dolgčas preganjali tako, da so skušali v eni uri sestaviti čim daljšo cev. Spretnosti jim ni mogoče odrekati, s cevjo bi lahko gasili 5728 metrov oddaljen požar.
Kaj	so pred	80	leti	pis Dolenjske	Novice.
Pa znati i prav izkoristiti
Letos dobra vinska letina — Tatovi ukradli te in one sadeže — Vstal in podgane nagnal — Bolhe iz skrajnega severa še nima
Znanstveniki odkrivajo vedno več znakov, ki kažejo, da med rastlinami in drugimi živimi bitji divja hud boj za preživetje. Rastline se poslužujejo posebnih kemičnih snovi, da bi bile kos sovražnikom, iščejo si tudi zaveznike.
Alelopatija se imenuje mlada znanost, ki proučuje, kako rastline uporabljajo kemikalije proti drugim rastlinam pa tudi drugim živim bitjem. Nevarnost preži na vse živo, večina živih bitij pa se pri izogibanju ah v boju s sovražnikom lahko plazi, plava, leti ali hodi, le rastline so nemočne zakoreninjene na enem mestu. Da bi kljub temu preživele in še naprej s pomočjo sončne energije proizvajale hranilne snovi za prehranjevanje preostalih živih bitij od mikrobov do človeka, so rastline ustvarile raznovrstne pripomočke, pogosto so to tmi in kemične snovi. Med slednje se uvrščajo fltotoksini, po domače rastlinski strupi.
Oleander je tako strupen, da bi človek umrl, ako pri prežvečil in pojedel en sam list. Jagode omele lahko umorijo kravo, nič manj nevarni niso ostrož-nik, kristavec ah zlatica. Veliko rastlin proizvaja herbicide za boj proti drugim rastlinam pa insekticide zoper eno ah več vrst žuželk. Ni nujno, da rastlina sovražnika povsem uniči, zadostuje že, da ga oslabi, uotrahuje in tako zavaruje sebe. Tobakov grm proizvede le toliko nikotina, da ta insekti-
(Vsled ugodnega) spomladnega in v drugi polovici julija, v celem avgustu in začetkom septembra vročega vremena obeta letošnja vinska trta glede dobrote lepe nade. Ako ne bode zadnji čas pred trgatvijo deževje preveč nagajalo, bodo letos dobra vinska letina. Kaj to pomeni za našo vinogradništvo, ve dobro tisti, ki sam skuša, s kakim trudom in gmotnimi žrtvami delujejo na preosnovanje vinogradov! To ugodno letošnjo priliko moramo pa znati i prav izkoristiti, t.j. trgatev izvršiti tako, da bodemo pridelali z umnim ravnanjem dobra, stanovitna, po mogočnosti kvalitetna vina, katera bodo vinski trgovci in krčmarji dobro plačevali, konsumenti pa radi pili.
(Tatovi sadja) Čim bolj dozoreva sadje in grozdje, tem bolj se množe tatvine. Vsekrižem se toži po našem mestu, da so tatovi ukradli te in one sadeže, ali jih pa tudi zlovoljno pokončali. Posrečilo se je na enem in drugem vrtu tatove dobiti, bili so vedno isti pobiči, otroci iptih brezvestnih staršev, ki znajo za to.
da njih otroci kradejo, a so premehki, da bi jih kaznovali. Za danes še ne objavimo imena; ako pa ta tatinska svojad še kedaj pride krast na tuje posestvo, bomo brez vse prizanesljivosti povedali njih imena, da vedo meščani, kakšne sosede imajo.
(Podgane so) mu uho ogrizle. Prošle dni se je zgodil ta čudni slučaj v Gorici. V ulici Ascoli so v pritličju neke hiše spečemu Ivanu Malniču razjedle podgane srajco na prsih in se potem lotile desnega ušesa, kar je pa Malniča le prebudilo, da je vstal in podgane nagnal. Pač trdno spanje!
(V Londonu) zbira Rotšild bolhe. Do-sedaj ima že lepo zbirko nekaj nad tisoč bolh raznih četveronožcev in ptic vseh delov sveta. Toda bolhe iz skrajnega severa še nima!
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. septembra 1903)
| Le še korak j ! do obilice i i energije? j
z	- — ■ ■■■• ■ -—■——-	<
: Neizčrpen vir je morje i
| V zadnjih 25 letih je i j termonukleami reaktor do- i : žtvljal različne razvojne i : faze, nekatere so obetale ta- i j ko rekoč čudežne možno- < j sti, ki naj bi človeštvo rešile j j iz energetskega primeža, po j
• dragi strani pa tudi razoča- < j ranj ni manjkalo. O tem so i j govorih v Moskvi na nedav- i j ni evropski konferenci o i i nadzorovani termonukleami j j sintezi in t. i. fiziki plazme, j { skupina sovjetskih znanstve- j J nikov pa je postregla z ugo- j
• tovitvami iz številnih posku- j
• sov, ki so pokazali, da se :
• okoli termonukleamega i j reaktorja plete senzacional- j j no odkritje.
j Udeležence konference je j 5 uspelo prepričati, da bo že > ; čez kakih deset let mogoče j j sprožiti termonukleamo sin- ■ j tezo, za katero bosta kot { j gorivo potrebna devterij in : j tritij, težka vodikova izoto- i
• pa, katerih neizčrpne koli- i
• čine premore morska voda.i 5 S tovrstno sintezo bi do- i j segli sproščanje temperature j : do 100 milijonov stopinj, j j od tod do električne energi- j j je pa je le korak, ki pa ne ; j bo niti najmanj lahak, kajti i
• znanstvenici zaenkrat še ni- i
• so kos neki za laike sicer : : nerazumljivi težavi. Takale :
5 ie:
j Plazma, segreta na več j deset milijonov stopinj,
• namreč ne ostane v mirnem j stanju, vijuga se in pod veli-
• kim pritiskom pljuska ob
• stene reaktorja, dobiva ne-
• navadne oblike, kakršnih j znanstveniki niso predvideli, j zato jim še ni docela jasno,
{ kako plazmo umiriti. Sov-jjetski znanstveniki zatijuje-
• jo, da so na pravi poti, za
• zdaj. še teoretično rešitev j tega problema bodo v prak-: si čez nekaj let preverili v j termonukleamem reaktorju,
| ki so ga poimenovali Toica-{ mak 15. Če jim bo uspelo
• — ameriški, japonski in dra-
• gi znanstveniki menijo, da
• jim ne more spodleteti —
• potem utegne biti človeštvo : rešeno energetskih skrbi, saj j morske vode ne bo zmanj-: kalo.
cid hstno uš samo omrtviči, ne pa tudi umori. Listi hrastov ah iglice borov vsebujejo čreslano kislino, ki v želodcih rastlinojedcev povzroča encimske spremembe, pa so hsti ah iglice nato težko prebavljivi. Kemične snovi nekaterih drugih rastlin škodljivo vplivajo na centralni živčni sistem živih bitij, ki segajo po teh rastlinah.
Pokojni ekolog Robert H. Whittaker je dognal, da konoplja in posamezne gobe povzročajo omamljenost; tako se te rasthne obvarujejo pred požrešneži. Da bi bila rastlina kos sovražnikom, se pravi močnejša od njih, mora poskrbeti za obrambo. Ker je celo pri razmnoževanju dokajkrat odvisna od drugih, je že pred milijoni let pridobila pomočnike. Pisanim cvetovom in vonjavam se žuželke ne morejo ogniti, znano je, da je veliko rastlinskih vonjev zelo podobnih feromonom, to je vonjavam, ki jih oddajajo samičke žuželk, da bi . pritegnile samčke. S posnemanjem takih vonjav rasthne prikličejo žuželke, te nato raznašajo cvetni prah in povečajo možnost razmnoževanja rastlin. Po drugi strani pa živali in človek z raznašanjem semen in plodov tudi onemogočajo razmnoževanje rastlin, saj ni vsako okolje primerno, da bi rastlinam nudilo vse pogoje za življenje.
Poleg bolj ah manj trdne ovojnice rastlinska semena varuje tudi strup, t. i. pruska kislina; te je veliko v jabolčnih pečkah, mareličnih in breskvi-nih koščicah. Ptica in štirinožci hitro zaznajo, da so strupena semena neprebavljiva, pa jih pustijo pri miru. Toda semena vseeno še niso vama, na tleh prežijo nanje nove nevarnosti: bakterije in glivice, ki se prehranjujejo z odmrlimi rastlinami in bi se polotile tudi semen. A rasthne so našle orožje tudi zoper to nevarnost, mnoga semena vsebujejo močne fungicide, ki razžirajo cehčne stene gliv, posebne ke- „ mične snovi pa so pogubne za bakterije.
Rastline se bojujejo tudi ena proti drugi. Tako ima npr. laški oreh v koreninah fitotok-sin, ki ovira ah celo onemogoča rast paradižnika, krompirja, jablan, lucerne. Določene vrste fižola pa izredno uspevajo prav v bližini tega oreha, dognali so, da fitotoksin nanje deluje kot gnojilo. Ko so se v Evropi pojavila prva evkaliptusova drevesa, so botaniki opazili, da pod njimi raste zelo malo drugih rasthn. Kmalu so ugotovili, da z evkaliptusovih listov kapljajo snovi, ki so za mnoge rasthne strup. V Avstraliji pa so se rastlin« nrilagodile, pod evka-
liptusom uspevajo kljub strupu.
Ako ogenj povsem uniči rastlinsko odejo, si rasthne pri vnovični rasi sledijo po določenem vrstnem redu. Najprej zraste plevel, po dveh letih prevladajo trave, ki so močnejše od plevela, po približno 40 letih pa na nekdanjem pogorišču že kraljujejo drevesa, katerih senca številne druge rastline prikrajša za življenjsko potrebne sončne žarke.
Rasthne si tudi pomagajo med seboj. Ameriški zoolog in kemik David L. Rhoades je dognal, da nekatere yfbs in jelše tedaj, ko jih napadejo gosenice, na nekakšen način opozorijo na napad drevesa iste vrste. Ta se odzovejo tako, da pošljejo več čreslene kisline v liste in cehčno tkivo in s tem odvrnejo požrešne napadalce. Druga drevesa proizvajajo hormone za rast žuželk, tako vplivajo na njihov razmnoževalni sistem, iz gosenic prej ko sicer nastanejo žuželke — in drevesa so rešena.
Privrženci poljedelstva brez umetnih snovi so že dolgo prepričani, da so nekatere rastline rade skupaj, druge pa ne. To njihovo prepričanje je potrdila tudi znanost. Dokazala je, da npr. kumare s svojimi strupi ovirajo rast plevela, paradižnik, krompir ah korenje v svoji bližini uničujejo bakterije in glive^
Žal v rastlinski svet čedalje pogosteje in občutneje posega človek. Ta je v mnogočem porušil ravnotežja med obrambnim in povezovalnim sistemom rastlin, s svojimi uničevalnimi sredstvi je v hotenju, da bi zaščitil posamezne rastline, dosegel to, da nekatere rastlinei že izgubljajo naravne sposobnosti za obrambo, ki so jih pridobile skozi dolge milijone let.
(Vir: Das Beste)
17
prgišče misli
■ Ihiiiiii
Bogastvo rodi razkošje, lenobo in upore, revščina pa poleg uporov Je hlapčevstvo.
PLATON
Dogaja se tudi, da otroci pojedo revolucijo.
K KRLEŽA
Življenje je močnejše od smrti in vera mogočnejša od dvoma.
H. HESSE
Vselej je najboljša rešitev .iz notranje stiske, če se v njej zasukaš k ustvarjalnosti
S. ZWEIG
Kravata le s parfumom
Sovjetski kupci se pritožujejo nad vezano trgovino — Kaj skupnega imata pesem Majakovskega in traktor?
Vam je kravata všeč? Izvolite! Povedati pa moram, da jo prodajamo samo s srajco in stekleničko dišavne vodice. Kupcu, tudi sovjetskemu, je takoj jasno, da gre za vezano trgovino. „Pravda“ je o tem pojavu, ki je dobil v Sovjetski zvezi velike razsežnosti, že večkrat pisala. Sodeč po številnih pismih bralcev, pa se vezane trgovine ne poslužujejo samo prodajalci kravat ali robcev, ampak tudi drugi, celo knjigarne.
Poslovodja knjigarne iz Pin-ska je potožil, kako na njegovih policah popolnoma nekoristno leže knjige, kot je recimo „Upravljanje z gozdom v gozdnih gospodarstvih beloruske sovjetske socialistične republike „ali pa“ Eksploatacija traktorjev in kmetijskih strojev”. Oba Špeha je moral vzeti, če je hotel svojim strankam ponuditi tudi nadvse iskana in brana dela Tolstoja, Puškina in Majakovskega.
Vezana trgovina se je pojavila tudi ob gledaliških in koncertnih blagajnah. Ljubitelji opere v Kijevu, ki so si hoteli ogledati predstavo Leningrajske opere in baleta, so plačali kar dve vstopnici. Eno za nastop slovitih Leningrajčanov, druga pa je bila za koncert, na katerega niso prišle dremat niti najbolj brezdelne babice.
Zaradi resnice je treba dodati, da so včasih v vezano trgovino „vpletene“ tudi zelo zanimive in dobre knjige, predstave ali koncerti. Žal pa so ta dela širšemu občinstvu premalo znana.
Glasov, da je treba vezani trgovini spodrezati p?roti, je vse več. Ža vzpostavitev reda je bilo izdanih že na stotine odredb, vendar igra teče dalje.
Tisti, ki so nad vsem dvignili roke in kupujejo kravato s srajco in dišečo vodico, cinično menijo, da so verjetno tudi oblastniške odredbe del vezane trgovine.
(Vir: Pravda)
NAGRADA V KOČEVSKO REKO
Očitno naše vabilo bralcem, naj v čim večjem številu rešujejo nagradno križanko, ni naletelo na gluha ušesa. Za predzadnjo križanko smo namreč prejeli že nad 70 rešitev, kar je domala še enkrat več kot običajno. Zanimivo: ko roman spisano, a dokumentarno neoporečno knjigo Milovana Pejanoviča „Velika igra z Dražem Mihailovičem” je žreb namenil Mirijam Mikidič iz Kočevske Reke. Ždimo ji veliko zadovoljstva ob i poučnem branju, bralce Dolenjskega lista pa vabimo k reševanju naslednjih križank. Knjige so že pripravljene!
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
klada a sekanje
udstvo
Vsi so prepričani, da imajo pravico do ljubezni, ljubezen pa je tako kot lepota in sreča poseben dar, ki so ga deležni le redki	v	B	ibANEZ
Spoznanje je začetek smrti I. CANKAR
Kraljestvo strahu je največje od vseh.
S. BELLOM/
Oči človeške sodijo krivično.
EVRIPID
vloga družabnika
sredoiem.
rastlina
postavitev vozila na parkirišče
pestner
del
telesa
ozek
pas
vnetje
sluznice
vonj
“Fr-
komik
anton
km—
njik
"l
glm.
turčije
it.vodnik za tujce
prebivalec
L5":-
pokrajine
K.
planota
nagon
.g7
pohotnež
nasa
vojska
eugene onei I
s
ujeda
sultanova
talpa
voda
Hercegovec
otož|e°
iglavec
evempli
gratia
gl. m. IUL
pregovor
reka v Španiji
napoj
barij
am. m. ime
roleta
ograda za svinje
kraj ustanovitve kpslovenijf
dl
kanček
Britanska sodišča tudi danes niso preveč vneta za sojenje učiteljem, ki so prekoračili svojo pravico glede palice. Če sodišču predočijo dve verziji dogodka — ena je učiteljeva, druga pa seveda učenčeva — bo sodnik vedno verjel šolniku. Ali pediatri, h katerim se pogosto zatekajo starši s svojimi pretepenimi otroki, večkrat ne store nič, češ da je vse to malenkost v primerjavi z „bastonadami“, ki so jih njega dni preživeli oni.
Pretepanje učencev konservativno vlado precej stane, kakšno pravdo pred sodiščem (še posebej mednarodnim)-' namreč tudi izgubi, odškodnine se vrte v tisočih funtov.
Pred precej leti so Angleži ukinili pretepanje zapornikov in fizične kazni v vojski. Odraslih ni na Otoku več mogoče legalno tepsti, otroke pa, kolikor komu dasta duša in roka (Vir: Newsweek)
V šolah še vlada palica
V Angliji vse manj ljudi, ki zagovarjajo tepež — Trmasti konservativci — „Amnestija” za kaznjence
Velika Britanija je edina država v zahodni Evropi, kjer imajo šolniki pravico svoje učence udariti, izšibati, suniti v zadnjo plat ah oklofutati. Za Primeijavo naj povemo, da je Francija prepovedala telesne kazni že 1881, Norveška 1936,
Španija pa 1967. Lani je ta način vzgoje prepovedala tudi Irska. Ne glede na to sta šiba Ih pas, ki ju včasih zamenjata tudi lopar za tenis ah palica za kriket, ostala sredstvo za dosego večje discipline na britanskih šolah. Združenje šolnikov, nasprotnikov fizičnega kaznovanja, v svojih statistikah ocenjuje, da je samo leta 1981 okusilo palico 250.000 šoloobveznih Angležev.
Komisija Združenih narodov za človekove pravice je nedavno obsodila telesne kazni, evropsko sodišče za človekove pravice pa je odločilo, da morajo angleški šolniki spoštovati željo tistih staršev, ki jim šiba-nje njihovih otrok ni po volji.
Britanska vlada pa je gluha za vse te proteste, odločanje o načinu kaznovanja je prepuščeno posameznim šolam. Minister za šolstvo, nekdanji direktor šole, je seveda odločen in zagret zagovornik pretepanja.
Fred dvema letoma je konservativna vlada odločno zavrnila zahtevo, naj bi učitelji ne tepli vsaj invalidnih otrok.
Kljub temu* je zagovornikov tepeža tudi v Angliji vse manj.
Konservativci so edina politična sila v državi, ki ne zahteva ukinitve te navade. Zoper telesne kazni je tudi nacionalni sindikat učiteljev, britanska Zveza psihologov pa je zapisala: „Prav nobenega dokaza ni, ki bi potrjeval, da je fizično kaznovanje koristno, medtem ko je dokazov, da tepež škoduje, kolikor hočete.”
Psihologi trdijo, da so žrtve Gibanja pogosto otroci, ki se znajo najslabše braniti. Nemir-neži so največkrat tepeni, kot da šolniki ne bi vedeh, da povzročajo nemir predvsem otroški čustveni problemi. Palica lahko stanje samo poslabša.
Šibanje na britanskih šolah izvira iz viktorijanskih časov.
Churchil v svoji avtobiografiji opisuje, kako sp v eni od šol, ki jih je obiskoval, poredne fantične redno šibah do krvi, preostali razred pa se je tresel od strahu in strašnih krikov.
Idealno truplo
Mlademu Londončanu Miku Sethertonu je mama vedno govorila, da se bo njegovo poležavanje slabo končalo,' vendar ni imela prav. Nadobudni lenuh je namreč dobil delo prav zaradi skoraj vrhunske lenobe, še prej pa je v tekmi za kruh premagal kar 49 kolegov.
Mike se je zaposlil kot truplo v gledališki predstavi. Njegova vloga je enourno nepremično ležanje na gledaliških deskah. Na začetku predstave je Mike še nekoliko živ, nato ga pokosi rafal, na odru mora truplo ležati do konca predstave. Kdo bo rekel, da ni to nič težkega, vendar ni tako. Eno uro zadrževati dihanje niso mačje solze, poleg tega pa je igra, ki potrebuje dežurnega mrtveca, tudi navdse smešna. Mikovi konkurenti za delo so se kljub kih svinca v prsih na glas krohotali. Tega pa mrliči ne počno.
Vroče postelje
Najboljši ljubimci na svetu so Angleži —
Neka kalifornijska—farmacevtska družba je napela raziskavo, po kateri so Angleži najbolj vroči in strastni ljubimci. Rezultati raziskave so na Otoku dvignili val navdušenja in zadoščanja, saj se povprečen Anglež približa svoji ženi kar vsako drugo noč. Tako so Angleži v postelji krepko potolkli Američane, ki o seksu sicer veliko govore, delajo pa bolj malo.
„Daily Express“ je ponosno in vzneseno zapisi, „da so angleške postelje najbolj vroče na svetu, rojaki, ki jim svet priznava samo hladnokrvnost, so pustih daleč za seboj tako seksualno razvpita ljudstva, kot so Mehičani, Italijani in Jugoslovani”.
Navdušenju se je pridružil tudi Desmond Morris, avtor uspešnice „Gola opica”. Pisec, ki je tudi znanstvenik, je izjavil, da je edina razlika med Angležem in latinskim ljubimcem ta, da Anglež o svojih podvigih ne govori. ~
Prevetritev
davčne
politike?
Davek naj bi imel res svojo pravo vlogo
Ob najnovejših predpisih v zaostrovanju finančne discipline so se spet pojavile zahteve, naj bi gospodarsko aktivnost oživili z denarnimi injekcijami. Jasno, po utečeni praksi: ko kje le premočno zaškriplje, je treba tiskati dinarje. Ta poenostavljena logika pa nas je vodila v vedno globljo inflacijo.
Vendar tokrat kljub pritiskom (končno) ostajamo dosledno pri strogi politiki kontrolirane porabe denaija in kreditov. Močno primanjkuje denarja zlasti v gospodarstvu, pa tudi v bankah. Izhod iz sedanjega pomanjkanja denaija iščejo mnogi v zavlačevanju in celo izogibanju plačila dospelih terjatev. Mnogi ozdi preprosto ne plačajo blaga, ki ga dobijo, krog. nesolidnih partnerjev pa se stalno širi. Sedanje neizpolnjene obveznosti v višini 215 milijonov dinarjev bi se do konca leta lahko povečale celo na 750 milijonov dinaijev. Če bi morali vso to vsoto poravnati naenkrat, bi morali v ta namen porabiti letno vsoto osebnih dohodkov skoraj vseh zaposlenih. Zašli smo torej v razmere, ko združeno delo samo sebe oskrbuje z denarjem brez kritja, kar je za stabilizacijo še veliko bolj škodljivo kot prekomerne emisije.
Pomanjkanja denaija se ne bomo rešili z dolivanjem novega denaija. Lahko bi celo rekli, da je denaija še vedno preveč, da pa ga ne obračamo tako, kot bi bilo treba. Če leži še naprej neizkoriščen v zgrešenih investicijah in predolgo grajenih objektih, če je zamrznjen v zalogah, zato da bi izsilili* višje cene, če se obtok
dinaija vedno bolj „stiska" v regionalne in občinske meje, ga prav zares ne more biti dovolj.
V prihodnje ga bomo za splošne in skupne potrebe zbirali tudi z ostrejšo davčno politiko.
Obdavčenje po dejanski ekonomski moči obveznika, s-pou-darkom na ekonomski in socialni funkciji davka, naj bi bili po mnenju delovne skupine Kraigherjeve komisije dve glavni opredelitvi naše prihodnje davčne politike. Davkom je bila sicer taka vloga že od nekdaj namenjena, žal pa je v praksi glavno breme pogosto nosil revež. Od treh funkcij, ki jih ima davek, je prišla v polni meri do izraza fiskalna, ekonomska in socialna pa sta ostali „na zapečku”.
Novo naj bi bilo prelaganje dela obveznosti s tako imenovanih posrednih davkov (na promet, carine, takse itd.) na neposredne - obdavčevanje dohodka, OD - v možnem in smotrnem obsegu. Posredni davki so dosegli tolikšen obseg, da je tak preobrat nujen ne glede na to, da ima prestrukturiranje svoje meje. Če bi dosegli razmeije 50 : 50 namesto sedanjih 80 : 20, bi bil to že velik napredek.
Za gospodarstvo in družbo je mnogo važnejše, kolikšne so skupne obveznosti kot pa, iz katerega vira naj bi jih poravnavali. Če bi npr. davek na dohodek plačevali samo obvezniki, ki ga ustvaijajo, bi odpravili absurd iz našega davčnega sistema, da izgubarji plačajo davek na dohodek, ki ga nimajo.
Davčna politika bo morala biti tudi bolj usmeijena proti bogatenju brez dela. Doslej je bilo premalo progresivnega obdavčevanja (take stopnje so bile uvedene samo za davek na skupni dohodek občana, dohodek od premoženja, od dediščine ipd.). Poslej, pravijo, bo drugače.
VINKO BLATNIK
ŽE VEČ DESETLETIJ AKTUALNO
ZlS - POLITIKI
A.MSmi-STKAC-NK
„Hudiča, le kdaj boste dvignili še mene in mojo plačilno kuverto? ? (P. S.: Logičen pogled na karikaturo pove,kdaj se bo to zgodilo ...)
104
Janez lirdina
V
Črtice in povesti iz	n
111. F0RTUNAT0V
Želodec ne sprašuje za dneve.
Pravica sicer šepa, vendar Pritfe.
Eno je paziti na kožo, drugo pa ohraniti dober glas.
Če ne bi bilo nedelje, ne bi bilo ponedeljka.
G. GARCIA MARQUEZ
Nekaj let pred mojim dohodom na Dolenjsko (1866) je živel v Novem mestu in obhajal bližnjo in daljno okolico mladi Rus Fortunatov. Ruska vlada ima hvale vredno navado, da pošilja vsako leto nekoliko učenjakov v tuje dežele, učit se jezikov in drugih ved. Med te odličnike je bil sprejet tudi filolog Fortunatov. Njegov oče si je pridobil sloveče ime kot izvrsten pedagog in zdušen vodja vologdske gimnazije. Ves navdušen za duševni napredek Rusije, si je hotel odgojiti sina za naslednika svojih trudov in idej in je skrbel na vso moč, da mu vcepi radostno voljo za nauke in učiteljski stan. Oče je doživel veselje, da so se misli in nagnjena mladeniča razvijala po njegovi želji. Mladi Fortunatov ni kazal le sijajne zmožnosti, ampak jih je rabil marljivo in vestno ter si prisvojil v nižjih in višjih šolah nenavadno velik zaklad vsakovrstnih, sosebno pa jezikoslovnih znanosti. Poslan „za granico” (v tuji svet), si je izvolil, ne vem po čigavem svetu in napotku, za pozorišče svojega specialnega učenja našo milo Slovenijo. Dalj časa se je rpudrl v Ljubljani in, občeč z ognjenimi domoljubi in znanstvenimi možaki, n. pr. z Levstikom, Dragotinom Rudežem itd., je imel obilno prilike, seznaniti se temeljito z jezikom in z razmerami našega naroda. Omikani Slovenci so se kaj radi pajdašili s krotkim, miloču-tnim možem. V njegovem'društvu se je mogel človek lahko prav dobro kratkočasiti pa tudi marsikaj naučiti.
V kratkem si je pridobil lepo krdelce prijateljev. Ves zamaknjen je ogledoval včasi z njimi, včasi tudi sam s površja kakega hriba zelene doline, senčnate dobrave in sive planine naše krasne domovine. V prostrani Rusiji se nahajajo bolj veličastni, bolj romantični
kraji, nego jih ima Slovenija. Ali Fortunatov m videl ne Kavkaza ne Ala-tava in kakor krasno je tudi porečje severne Dvine, njegova domačija, se vendar nikakor ne more meriti ne z lepoto ne z miloto slovenske dežele. Njegovi znanci so se mu večkrat dobrovoljno posmehovali in govorili, da se je zaljubil najprej v slovensko zemljo, potem v slovenski jezik in v slovensko — vino, nazadnje pa tudi v slovenska dekleta. Gotovo je, cja je z njimi izpraznil marsikak bokal, ali tudi to je gotovo, da je bil Fortunatov prvi Rus, ki se je temeljito naučil našega jezika ter ga govoril tako pravilno in ročno, da so ga imeli kmetje, kamorkoli je prišel, za rojenega Slovenca, in sicer zaradi čistega izgovarjanja za Belega Kranjca. Ljubljanske in gorenjske deklice so se mu zdele zale zlasti zaradi obleke, ali ožje zaveze ni sklepal z njimi nobene.
Fortunatov je bil majhne postave in prav drobnega života, ali to se ni precej poznalo, ker se je navadno prav gorko oblačil, še poleti. Neki prijatelj, pri katerem je ostal več dni, mi je pravil, kako se mu je prvi večer čudil, ko se je slačil. Ko je deval s sebe suknjo za suknjo, jopico za jopicG in je prihajal vedno tanjši, se mu je zakrohotal na ves glas in ga vprašal: „l, za božjo voljo, ali te ne bo nič ostalo?”
Takih anekdot sem čul dosti pripovedovati o For-tunatovu. Smejal se jim je najbolj on sam, kajti bila je njegova dobrodušnost tolika, da ga menda ni bilo mogoče razžaliti. Če fotografija ne laže, ni bil lepega obraza, ali tudi ne grdega. Prelepo se mu je svetilo oko, posebno, kadar je ogledoval kak lep kraj ali kadar je govoril o svoji domovini in o slavjanski bodočnosti. Kdor mu je zrl v obličje, je kmalu dobil prepričanje, da mora biti to odlično pošten človek. Znanec, ki je občil z njim najdalje, mi je rekel, da ga ne more drugače soditi kakor z besedami: „Non erat macula in corde ejus.”
V Ljubljani je slišal Fortunatov, da so se slovenski običaji ohranili najčišče na Dolenjskem, da se. slovenski jezik ne govori nikjer tako pravilno kakor
na Belokranjskem in da veselejših Slovencev ni, kakor, so naši brezskrbni, lahkoživni Dolenjci. Te pripovedke so zbudile v njem gorečo željo, preživeti nekoliko mesecev na Dolenjskem. Ko sem se doselil jaz v Bršlin, so mi novomeški znanci pravili marsikaj o prijaznem ruskem popotniku. Naš prosti narod in naši domoljubi so ga sprejemali dobro povsod, kamor koli je prišel, posebno sta se mu priljubila Metlika in Črnomelj. Ali zgosposkoje imel sitnosti in neprilike, da me je skoraj sram povedati.
Če pripotuje kak Avstrijec v Rusijo, se ni še nikoli zgodilo, da bi ga, ako ima potreona pisma, nadlegovala policija in ga preganjali vohuni in uradi. Če se pa prikaže kak Rus v Avstriji, se precej sumi, da je ogleduh, ki je prišel rovarit in širit slavjansko propagando. To neopravičeno mnenje se je zbudilo v nekih glavah tudi zoper blagosrčnega Fortunatova. Skozi odprto okno se je priplazil vohun, ko ga ni bilo doma, v njegovo stanico in mu odnesel razna pisma.
Čez nekoliko tednov se je to ponovilo in ob tej priliki mu je zmanjkalo tudi štiri sto goldinarjev denarja, katerih ni nikoli več videl. Nazadnje ga je dal neki uradnik celo zapreti. Fortunatov je ves nevoljen zahteval sodnijsko preiskavo. Ker se ni našel najmanjši vzrok takemu postopanju, so mu morali kmalu zopet odpreti ječo. Fortunatov se je branil, zapustiti jo, in je hotel imeti na vsak način preiskavo in zadov-oljščino. Morali so ga s silo odpraviti iz zapora. Predstojnik je ograjal prenaglega uradnika. Čd takrat je živel Fortunatov bolj v miru, ali vohuni so še zmerom lazili 'za njim in popraševali, kam zahaja, s skom se druži in kaj se razgovarja z ljudmi. V krčmah soprisedali k njemu večkrat neznani ijudje, ki so ga skušali zaplesti v kak političen pomenek. Ali Fortunatov je spoznal tiče take vrste že v Rusiji in se jim je vedel umikati. Bolj nesposoben človek za politično rogovilstvo, kakor je bil Fortunatov, se skoraj ne da misliti.
N
I
t
k
I
N
I
N
*
i
s
!
s
I
v
\
I
v
I
s
I
s
I
v
I
I
v
I
%
*
i
N
I
S
i
S
ŠPORTNI KOMENTAR
Davek neizkušenosti?
O prvih vtisih pravkar začetih ligaških bojev
Čeprav so se ligaški boji za točke šele dodobra pričeli, že lahko govorimo o prvih razočaranjih in presenečenjih. V prvi vrsti velja to za nogometaše novomeškega Elana, ki so pred pričetkom prvenstev v II. SNL veljali za favorite, 'vendar 'So v prvih dveh kolih ostali praznih rok.
Resda so elanovci v letošnje prvenstvo startali precej oslabljeni, saj je moštvo zapustil Keršič, ki se je preselil v ljubljanski Slovan, vendar so vsi pred ligaškimi nastopi zagotavljali, da so dobro pripravljeni na sezono.
Če je tako, potem gre vzroke za začetni neuspeh iskati v neizkušenosti igralcev in vodstva.
Ne nazadnje to potrjuje tudi podatek, da so elanovci v zadnjih 21 dneh odigrali kar sedem srečanj, kar je preveč celo za profesionalne ekipe. Očitno se je prevelika želja za uspehom in dokazovanjem maščevala.
Veseli pa nas, da elanovci, ki so po treh kolih na repu lestvice, niso izgubili volje in zaupanja v svoje sposobnosti. S še večjo vnemo so se lotili dela, posebej z mlajšimi, tako da vodstvo kluba navzlic začetnim neuspehom zatrjuje, da za prihodnost novomeškega nogometa ni skrbi.
Ne gre pa, da ob teh prvih vtisih ne N omenili še uspešnega starta metliških rokometašic.
. Bela krajina je namreč po dolgih sušnih letih dobila predstavnika v slovenski republiški rokometni ligi. Dekleta Metlike pod vodstvom trenerja Janeza Štruklja so s prvo zmago na startu dokazale, da za nasprotnice ne bodo mačji kašelj. To je tolikanj bolj razveseljivo zategadelj, ker je ekipa z izjemo dveh, treh „sposojenih“ moči sestavljena izključno iz domačih igralk.
B. BUDJA
Startali so tudi drugoligaši
Krčani izgubili v Hrpeljah s 23 : 31, Novomeščanke premagale Areno z 22 :16, Kočevke pa enkrat zmagale in enkrat izgubile — V SRL polovičen uspeh
DOLENJSKA, POSAVJE - Po uvodnih rokometnih predstavah republiških ligašev so prejšnjo soboto in nedeljo prvič stopili v boj za točke tudi predstavniki v medrepubliških ligah. Krčani v moški ligi in ekipe Novega mesta ter Itasa pri ženskah so s prvim nastopom povsem zadovoljili, uspešen pa je bil tudi nastop v republiških ligah.
Poglejmo najprej v moško medrepubliško ligo, kjer so Krčani nastopili v Hrpeljah proti tamkajšnjemu Jadranu iz izgubili s 23:31 (12:17) - Moštvo Krškega, ki tokrat prvič nastopa v tako kvalitetnem tekmovalnem razredu, je pokazalo dobro igro, s katero so v prvih minutah presenetili sicer favorizirane domačine. Ti so šele v nadaljevanju uspeli zlomiti odpor gostov, med katerimi sta največ pokazala Šebalj, ki je prispeval 10, oziroma	mo omeniti,
Trbovc, kije dal 6 zadetkov.	vnaprej odigr;
Za razliko od „osamljenih“ Krča-	kola. V sreč:
nov imamo v ženski medrepubliški ligi dvoje predstavnikov. Novomeščanke, ki veljajo za ene od favoritinj, so navzlic nekaj kadrovskih težavam med pripravami dokazale, da najresneje merijo v vrh 1 lestvice. Gostovale so v Pulju pri Areni in dosegle gladko zmago z 22:16 (10:7). Po nekaj neuspelih srečanjih v pripravljalnem obdobju so dekleta ponovno pokazaie dobro
Veliko bolj uspešno je bilo dolenjsko zastopstvo v zahodni skupini. Šentjemejčanke, ki so že v prvem kolu dokazale, da merijo v sam vrh lestvice, so tokrat doma igrale z vrsto Dupelj in prepričljivo zmagale z 31:20 (15:11). Dobro so
igro in najavile boljše čase novomeškega rokometa.
Za razliko od Novomeščank so novinke v ligi, predstavnice kočevskega Itasa, izgubile na gostovanju v Raičih s tamkanišnjim Partizanom. Dekleta trenerja Žerjava so pokazale dobro igro in bile na pragu presenečenja, saj so prvi polčas zaključile neodločeno 14:14, na koncu pa so klonile z vsega enim zadetkom razlike - 26:27 (14:14). Ob tem moramo omeniti, da so Kočevke že vnaprej odigrale tudi tekmo drugega kola. V srečanju z Zadrčankami so popravile spodrsljaj iz prvega kola in osvojile prvi dve načrtovani točki v .drugoligaški konkurenci Rezultat Itas-Zadar: 24:21 (11:8).
Poglejmo še v republiško konkurenco. Pri moških so Sevničani po katastrofalnem porazu v prvem kolu gostovali pri vrsti KIG Mokerca in navzlic optimizmu doživeli svoj drugi poraz. Domačini so jih premagali z 22:21 (13:12).
V vzhodni skupini ženske republiške lige so igrale Brežičanke doma s
igrale tudi nove članice lige, Metličanke, v Mariboru, kjer so proti favorizirani vrsti Jeklotehne pokazale lep rokomet in klonile z 20:28 (10:16). Po dveh kolih imajo Metličanke dve točki
Poglejmo še pare prihodnjo soboto. v medrepubliški ligi čaka Krčane težko srečanje na domačem igrišču z Dubovcem, podobno kot Novomeščanke, ki igrajo z vrsto Djakova v gosteh. Omenili smo že, da so Kočevke tekmo 2. kola z Zadrom že dobile.
Še pogled v slovenske lige — moški: Minerva — Sevnica; ženske: Velenje — Brežice, Metlika — Olimpija, Polje - Iskra.
porazu
to, da nista igrali najboljša vratarka Jesenkova in igralka Jukičeva. Z dvema porazoma so Brežičanke po dveh kolih na dnu lestvice.
KRMEU - ORMOŽ 27:20 (15:9)
KRMEU - V srečanju II. SRL-vzhod so se Krmeljčani prvič predstavili domačemu občinstvu in zanesljivo premagali svojega nasprotnika. Varovanci trenerja Milana Pa-
OBČNI ZBOR KK NOVOLES
Jutri, 16. septembra, bo ob 18. uri v prostorih doma športov na Loki letni občni zbor košarkarskega kluba Novoles iz Novega mesta.
Vabljeni!
eža so pokazali dobro igro, še pose-Igor Papež in najboljši strelec Lindič s 7 zadetki V pred-
PETI SET ODLOČIL FINALISTA - V polfinalnem srečanju za odbojkarski pokal SRS sta se v ponedeljek zvečer v novomeški športni dvorani pomerili vrsti domačega Pionirja in Bleda. Domačini so se dobro upirali favoriziranim gostom in res Skoda, da so v odločilnem, petem nizu delali tako začetniške napake, ki so jih stale uvrstitve v finale. Rezultat 2:3 (11:15, 15:9,11:15, 16:14, 2:15). Na posnetku uspešen blok Bojana Brulca. (Foto: B. Budja)
Najboljši plavalci v „Krki”
Tako pri ženškah kot pri moških sta ekipna naslova občinskega sindikalnega prvenstva v plavanju pripadla „Krki”
DOLENJSKE TOPLICE - V bazenu zdravilišča Dolenjske Toplice je bilo pred dnevi letošnje občinsko dikaloo prvenstvo v plavanju. Pojmo rezultate:
__________________■ prsno: Jukič
(OS Baza 20), Pešič (Krka), Šnidar-šič (Novoles);
rnske nad 30 let Baza 20) F č (Novoles); prost (Iskra Napajanja), švent (Krka), Pa-
sto: Miklavčič
pež (Novoles); ženske do 30 let -prsno: Grmek, Bukovec (obe Krka), Rifelj (Iskra Napajanja); prosto: Gal (Krka), Markovič, Birsa (obe Novoles); štafeta: Novoles, Krka I, Iskra Nap^anja.
KRATKE IZ TENISA
• Novomeški teniški klub je pred dnevi pripravil klubski turnir posameznikov, ki se ga je udeležilo kar 36 igralcev. V dokaj močni in izenačeni konkurenci je naslov najboljšega pripadel Alešu VVachtciju, ki je v finalnem srečanju ugnal Stoka-noviča z 2:0 v setih. V boju za tretje mesto je Turk premagal Uhla.
• Za posamezniki so se na teniških igriščih v Portovaldu pomerili še v igri dvojic. Za tekmovanje se je prijavilo 11 parov, po zaigranih bojih pa je naslov klubskega prvaka pripadel dvojici Pavle IM-Aleš Wachter,
ki je v odločilnem srečanju brez težav z 2:0 premagala pr gorc-Stokanovič. V srečai
sala par Za-5anju za
tretje mesto sta Turk in Kušec premagala Splichala in Breščaka.
• svoje moči pa so pomerili tudi najmlajši iz novomeškega teniškega kluba. Čeprav udeležba pionirjev ni bila ravno najboljša, ni uspeh Viteziča, ki je v finalnem srečanju premagal Breščaka z 2:0, prav nič manjši. Omenimo naj še, da je v igri za 3. mesto Balog premagal Bregarja, medtem ko je peto mesto pripadlo mlademu Novakoviču.
V ekipnem seštevku žensk so zmagale krkašice pred Novolesom in Iskrinim tozdom Napajanja.
Moški nad 30 let - prsno: Bencik (Novoles), Golob (Krka), Vernig (Novoles); prosto: Lončar (Pionir), Papič (Iskra TNN), Dular (Novoles); moški do 30 let - prosto: Jelenc, Kramarič (oba Krka), Vohat (IMV); rsno: Dragan, Baloh (oba Krka), ajer (Novoles); štafeta: Krka I, Novoles, 3. in 4. mesto pa si delita Pionir in IMV.
V skupnem seštevku vseh moških disciplin so zmagali člani prve ekipe Krke pred Novolesom, Pionirjem, drugo ekipo Krke in ekipo IMV.
SPEUCUIN HRIBARJU 2. MESTO
KOČEVJE - Domači NTK je konec minulega tedna pripravil selektivni turnir slovenskih mladincev
PO POTEH GORJANSKEGA BATALJONA
NOVO MESTO - Planinsko društvo iz Novega mesta tudi letos organizira že tradicionalni, tre(ji pohod po poteh Golanskega bataljona. Odhod pohodnikov bo v soboto, 17. septembra, ob 7. uri izpred novomeške avtobusne postaje. Udeležence bodo avtobusi prepeljali do gostilne Zajc v Velikem Cerovcu, nakar bodo nadaljevali pot peš preko Vrhov, Doba do Gospodične. Povratek bo ob 17. uri iz Gabrja. Stroški prevoza so 60 din.
tekmi so mladinci Krmelja igrali z Dolom iz Hrastnika 17:17 (8:8).
REKORD ERŽENOVE NA 400 METROV
TRST - Na mednarodnem mitingu v Trstu je Borja Eržen v teku na 400 metrov osvojila odlično tretje mesto, pri tem pa dosegla nov osebni in dolenjski rekord z 59,7 sekunde.
J. P.
NOVAK TRETJI V SAVLJAH
SAVUE - Novomeščan Branko Novak je dosegel lep uspeh na kolesarski dirki v Savljah, kjer je v močni ■ članski konkurenci zasedel 3. mesto, medtem ko je zmagal Primož Čerin.	—i-me«. —i-j;—=*. *-
uspeh
Čerin. Pri mlajših mladincih je uspeh Novomeščanov dopolnil Božič s prvim mestom, 4. je bil Lavrič,
PRIČENJA SE LIGA MALEGA NOGOMETA
NOVO MESTO — Čeprav se je šele pred dnevi končala lanska občinska liga Novega mesta v malem nogometu — zmagalo je moštvo Gabrja, 2. Šmarjeta, 3. Vinica so že v soboto startali v nove boje. Letos so ekipe po kvaliteti razdeljene v tri lige, moštvo Gabrja pa bo skušalo ubraniti presenetljivo osvojeni naslov. Se prej pa jih seveda čaka nastop na medobčinskem turnirju.
Krški par prvak?
Pred zadnjo dirko imata Žibert in Omerzel 12 točk prednosti
" KRŠKO - S prepričljivo zmago na 3., predzadnji dirki letošnjega državnega prvenstv a dvojic v speed-wayu sta si Jože Žibert in Krešo Omerzel pred domačim občinstvom domala že zagotovila naslov.
Kakih 2.500 gledalcev je veliko prispevalo k zmagoslavju domačega para na nedeljski dirki na stadionu Matije Gubca, premoč Žiberta in Omerzela pa kaže že podatek, da sta imela po vsega polovici tekmovanja že kar 18 točk in je bilo nadaljevanje zgolj še formalnost. Za Krčanoma se je na 2. mesto uvrstil par iz Preloga Pavlic-Vrbnjak, 3. pa sta bila Radgončana Kocmut in Kocuvan. V skupnem seštevku imata Ži-
anov dopolnil Bo- bert in Omerzel pred zadnjo dirko, ki bo v nedeljo v Ljubljani, 76 točk, najnevarnejša zasledovalca iz Lendave pa kar 13 točk manj,
6. pa Kruljac. Pri pionirjih B je bil Pavlič 2., Fink 4. in Puš 5.
p 11 i * 11
Prvi v Švici
Izreden uspeh Sandija Papeža v Ruebli-landu
RUEBLILAND - Sandi Papež je konec minulega tedna dosegel doslej zagotovo svoj največji mednarodni uspeh.- Ker ima namreč na mednarodnih'dirkah še zmeraj pravico nastopati kot mladinec, se je z jugoslovansko reprezentanco, v kateri je bil tudi Smole, udeležil velike dirke v Švici, na kateri je nastopilo kar 18 najboljših evropskih reprezentanc s po štirimi kolesaiji- In v takšni konkurenci je Sandi Papež po štirih etapah osvojil prvo mesto in postal ta čas najboljši mladinec na starem kontinentu. Njegova uvrstitev je veliko pripomogla tudi k prvemu mestu jugoslovanske reprezentance, ki je za seboj pustila na 2. mestu Zahodno Nemčijo, 3. je bila Švica, 4. Danska itd.
Omenimo, da je bil Papež v prvi etapi z enakim časom kot zmagovalec 34, medtem ko je Smole pripeljal skozi cilj 41. Že v drugi etapi je Papež ciljno črto prevozil tretji šesti pa je bi Smo-‘ s. Odločilno prednost za konč-
no zmago si je Papež priboril v tretji etapi ko je z več kot minuto prednosti pripeljal prvi skozi cilj, svoje vodstvo pa je v zadnji etapi le še potrdil s 7. mestom.
Papeža in Smoleta čaka že jutri start velike mednarodne mladinske kolesarske dirke po Istri Za Sandija je to nova velika priložnosti da potrdi svojo izredno formo.
ZMAGA V ŠVICI - Sandi Papež
NOGOMETAŠI BORCA VODUO
RIBNICA - V 2. kolu ljubljanske A nogometne lige so igrali Ribničani doma 2:2 s Svobodo, igralci ribniškega Borca pa so gostovali v Vodicah in premagali istoimensko enajsterico s 5:2. Na lestvici vodi Borec s 4 točkami.
M. G-č.
Trije naslovi v Novo mesto
Finale atletskega pokala SRS za mladince v Celju in  Mariboru — Fantje in dekleta četrti
prve, druge in tretje kategorije. Nastopilo je 29 igralcev iz 11 klubov SRS, med njimi tudi Kočevci in
Novomeščani. V prvi skupini je bil domačin Špelič drugi s čimer se je uvrstil na državno prvenstvo v Črni
gon,
Koč<
v drogi skupini je Komac iz očevja zasedel 4. mesto, v tretji skupini pa je NI drogi Hribar iz Novega mesta, njegov klubski tovariš Kočevar je bil sedmi, medtem ko sta Kočevca Kalič in Hribar pristala na 5, oziroma 8. mestu.
M. G-č.
PUCELJ SEPTEMBRSKI PRVAK
Na septembrskem hitropoteznem šahovskem tumiiju je sodelovalo samo 17 šahistov. Zmagal je Pucelj s 13,5 točke in boPim uspehom proti zmagovalcem turnirja. Nadaljnja uvrstitev: 2. Milič 13,5, 3. Stokano-vič 13, 4. Lončarevič 11, 5. Lubej 10,5, 6. Avsec 9,5, 7. Istenič 9, 8. R. Rudman 9, 9. Zgonc 8,5 točk itd.
Brez strahu v drugoligaški ogenj
Novinke v II. zvezni ligi pričakujejo točke že v drugem kolu
KOČEVJE - S sobotnim prvim kolom se je pričelo tudi prvenstvo v II. zveznih rokometnih ligah, kjer imamo letos poleg novomeške ekipe še drugega zastopnika, moštvo Itasa iz Kočevja, ki je lani osvojilo naslov republiškega prvaka.
Trener kočevskih rokometašic je še vnaprej Ivan Žerjav, ki je plan priprav za to sezono zastavil izredno strogo. Ekipa je s pripravami pričela že 29. julija in v tem času odigrala nekaj prijateljskih srečanj; omenimo naj le tekme z Bane Sekuličem, Trikom iz Bosanske Gradiške, Ino iz Siska, Novigradom in drugimi, ki so pokazale, da so igralke na novo sezono res dobro pripravljene. Čeprav je pogovor s trenerjem Žerjavom tekel pred prvim sobotnim srečanjem, vseeno zabeležimo njegovo razmišljanje:
..Prepričan sem, daje ekipa za ligaške boje dobro pripravljena. Odpravili smo vse poškodbe, ki so se pojavue med pripravami, tako da igralke zdrave pričakujejo
prve boje za točke. Start bo, tega se zavedamo, izredno težak iri od prvega srečanja si ne obetamo veliko. Dovolj bi bilo, ko bi zgubili s kar najmanjšo razliko, zato pa že v drugem kolu, ko bomo igrali doma z Zadrom, pričakujemo prve drogoligaške točke kočevskega rokometa,” je zaključil Ivan Žerjav.
Omenimo naj se, da so rokometašice Itasa pričele letošnjo sezono z isto ekipo, ki je lani z osvojitvijo naslova republiških prvakinj dosegla naj večji uspeh kočevskega športa doslej.
M. GLAVONJIČ
Ivan Žeijav: „Na sezono smo dobro pripravljeni.”
CELJE, MARIBOR - Dvanajst najboljših slovenskih mladincev v vsaki atletski disciplini se je konec minulega tedna pomerilo za naslove pokalnih zmagovalcev SRS: fantje v Celju in dekleta v Mariboru.
Novomeščani so na tekmovanju nastopili močno oslabljeni, saj so nastopili brez Primca, zanesljivega zmagovalca v dveh disciplinah, m Eržena, ki bi s svojim rezultatom v skoku v daljino osvojil 8 do 10 točk. Navzlic temu pa so v Novo mesto vseeno ..pripotovali” trije naslovi; priborili so jih šikonja v teku na 400 m z novim osebnim rekordom 49,0, kar je letos najboljši rezultat v SRS, Lapanje v skoku v višino z 205 cm in Ercegovčevič z 38,36 v metu kladiva.
PRVENSTVO NOVEGA MESTA MULEJU
NOVO MESTO - Kar 32 tekmovalcev iz šestih slovenskih klubov se je minulo soboto in nedeljo pomerilo na odprtem teniškem prvenstvu na igriščih v Portovalu. Največ uspeha jo imeli igralci kranjskega Triglava, ki so osvojili prva Štiri mesta. V finalu je Mulej po ogorčeni borbi s 6:3, 5:7 m 6:3 premagal Starmana, v borbi za trebe mesto pa Filipčič Sajeta z 2:0. Omenimo, da sta lep uspeh dosegla domačina Scfman in Šekoranja z uvrstitvijo med 8 najboljših. Organizator TK Novo mesto je za najboljše pripravil praktične nagrade.
Poleg omenjene trojice se je odrezal tuai Zupančič s 3. mestom v teku na 110 metrov z ovirami s 15,7 in 4. mestom v troskoku s 13,45,
obakrat pa je dosegel svoje najboljše rezultate. Srebrn je bil Kozjan v metu kladiva s 34,18, razveselila pa
sta tudi oba tekača na 3.000 metrov, Fabjan in Vidmar. Omenimo še 5. mesto Jožefa v skoku v višino s 185 cm in Lapanjeta v metu kopja s 53,50. V skupnem seštevku so bili novomeščani 4. za Olimpijo, Kladi-varjem in Mariborom.
Prav tako četrte so bile tudi mladinke v Mariboru. Najbolje se je uvrstila Hrastarjeva v skoku v višino s skokom 155 cm in tretjim mestom, poleg nje pa je bila odlična šc^ Molanova s 4. mestom v skoku v daljino s 524 cm. Ostali rezultati: 100 m: 7. Sapopja 13,2; 8. Merlin 13,2; skok v daljino: 7. Gorenc 506 cm; višina: 6. Matjašič 150 cm; met kopja: 7. Smrke 27,22. Dekleta so bron osvojila tudi v štafeti 4 x 100 metrov s časom 52,1.
Najboljši atleti se bodo 25. septembra pomerili v Skopju v finalu atletskega pokala Jugoslavije.
J. P.
KEGLJAČI NA REPUBLIŠKEM PRVENSTVU
NOVO MESTO - Konec meseca bosta v Celju in Trbovljah prva kroga letošnjega republiškega kegljaškega prvenstva za člane in članice. Dolenjsko bosta tokrat pri moških zastopala Trebanjčan Niko Goleš in Janko Popovič iz Metlike, medtem ko bodo v Trbovljah skušale doseči kar najboljši rezultat Angelca' Dalmacija in Milka Poljak iz Novega mesta ter Trebanjka Milena Veber.
POTA
m STi
(TELEVIZIJSKI spored1
16. IX.
petek
1
8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Čuvarji našega morja, Ruščina, Odmor, Televizijsko gledališče, Poročila 10.35 TV V ŠOLI: Stara verovanja balkanskih narodov, Risanka, Humus, Mali program, Risanka, Književnost za otroke, Zadnje minute 17.20 POROČILA
17.25 CEZ TRI GORE: KOROŠKA SLOVENSKA LJUDSKA PESEM 17.55 Čarodejev sin, oddaja iz
švedske nadaljevanke za otroke
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40 PREHRANA, izobraževalna oddaja
19.10 RISANKA '
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 ZGODOVINA SLOVENCEV V FILMSKIH FRESKAH: CEMU ŽIVETI? domumentama oddaja 20.40 NE PREZRITE, kulturna oddaja
21.00 ŠERIF V NEW VORKU, oddaja iz ameriške nanizanke
22.10 DNEVNIK
22.25 NOČNI KINO: ODPRTIH UST, francoski film
Film, ki ga je Maurice Pialat posnel 1974, govori o tragični zgodbi družine, v kateri mati zboli za neozdravljivo boleznijo. Tegobe prenaša sama, saj ve, da bi sina in moža le še bolj prizadelo, ako bi jima nenehno tarnala. Igrajo Nathalie Baye, Hubert Deschamps, Philippe Leotard, Monique Melinand in dni-&■
17.30 Test — 17.45 Prenos atletskih tekem s sredozemskih - iger v Casablanci - 20.00 Kam gre glasba -20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Vidiki - 21.50 Ali se spominjaš Dolly Bell (jugoslovanski film)
ZAGREB I
15.40 Video strani — 15.50 TV v šoli:	Ruščina,	TV	gledališče	-
16.40 Poročila - 16.45 Koledar -16.55 Kronika občine Reka -17.15 Vsak petek na začetek -17,45 Prenos atletskih tekem s sredozemskih iger v Casablanci -19.30 Dnevnik -	20.00 Šerif McCloud - 21.15 Zabavnoglasbena oddaja - 22.00 Dnevnik — 22.15 Kulturni mozaik - 23.45 Poročila
17. IX.
sobota
1
8-00 POROČILA
8-05 CICIBAN, DOBER DAN: TRGATEV
8.2o Čarodejev sin, oddaja iz švedske nadaljevanke za otroke 8.50 MODRO KOT PISANO, otroška oddaja
9-20 TRADICIONALNI SVET ISLAMSKEGA IZROČILA: NOMAD IN MESTO, angleška poljudnoznanstvena oddaja
?.45 ZA PROSTOR POD SONCEM, izobraževalna oddaja o medicini dela
10.15 ZGODOVINA SLOVENCEV V FILMSKIH FRESKAH: VELIKA TEKMA, dokumentarna oddaja
10.55 OTVORITEV DOMA NA KREDARICI, prenos s Triglava
11.45 in 16.55 POROČILA
17.00 DEČKA IN VRABČKI, japonski mladinski film
18.15 EDWARD IN GOSPA SIMPSONOVA, oddaja iz angleške nadaljevanke
19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 193 0 DNEVNIK
20.00 NI IMENA NA NABOJU, ameriški film
21.20 ZRCALTEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov 21.40 TEVETEKA: LETO 1959, dokumentarna oddaja
22.45 POROČILA
16.45 Test — 17.00 Pregled dogajanja na sredozemskih igrah v Casa-
blanci — 18.00 Kam gredo divje svinje - 19.00 Narodna glasba -
19.30 Dnevnik - 20.00 Glasbeni oder (zabavnoglasbena oddaja) -
20.30 Poezija - 21.05 Poročila -21.10, Človek in čas (feljton) -21.40 Športna sobota - 22.00 S poti po Indiji: Rajska dolina (dokumentarna oddaja)
ZAGREB 1
8.50 TV v šoli: Koledar, Poljudnoznanstveni film, Poročila - 16.30 Sedem dni TV - 17.00 Pregled dogajanja na sredozemskih igrah v Casablanci - 18.00 Poročila -18.05 Koledar — 18.15 Mali koncert
- 1830 Živeti z naravo (dokumentarna oddaja) - 19.30 Dnevnik -20.00 Valdez prihaja (ameriški film)
- 223 0 Dnevnik - 22.45 Za konec tedna — 00.15 Poročila
18. IX.
9 45 POROČILA 9.50 ŽIVŽAV, otroška matineja 10.40 V. Kovačevič: KAPELSKI KRESOVI
11.55 625, oddaja za stik z gledalci
12.15 KMETIJSKA ODDAJA
14.15 POROČILA
16.10 TELEVIZIJSKA KASETA:
Maja odžaklijevska
16.35 POROČILA
16.40 OBUPANEC, ameriški film
17.50 NAŠ KRAJ: KOBARID 18.05 ŠPORTNA POROČILA
18.20 OD KOD SO TURKI PRIŠLI, avstrijska domkumentama oddaja
19.10 RISANKA
19.25 ZRNO DO ZRNA ,
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 DANES V NEKI HIŠI, oddaja iz češkoslovaške nadaljevanke
21.20 DVOJE ŽIVLJENJ ENEGA ČLOVEKA, skopska dokumentarna oddaja
21.50 SLIKAR MUCHA, češkoslovaška oddaja
22.10 ŠPORTNI PREGLED
22.40 POROČILA
9.00 Oddaje za JLA - 16.00 V. Komadina: Satana (balet) - 17.05 Posnetek zaključne prireditve na sredozemskih igrah v Casablanci -17.35 Posnetek tekmovanja v motokrosu iz Jas tre barskega - 18.05 Konjeništvo za velesejemski turnir —
18.45 Slikar Miloš Šobajčič - 19.10 Na štirih kolesih (oddaja o prometu in turizmu) 19.30 Dnevnik -
20.00 Poezija in glasba bluesa —
20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Ludwig (oddaja iz italijanske nadaljevanke)
19. IX.
ponedeljek
1
8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Pesmi in zgodbe za vas, Slovenščina, Gozd, Zakladnica zagrebške katedrale, Potočila
1035 TV V ŠOLI: Ljudska književnost, Risanka, Z daljnjih potovanj: Indija, šola, Risanka, Ne vprašajte mene, Zadnje minute 17.15 POROČILA
17.20 OTROK IN ŠOLA: NEKATERE JE STRAH, izobraževalna oddaja
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.45 ZDRAVO, MLADI 19J 5 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 Ivan Pregelj-Andrej Heing: SIN POGUBLJENJA, televizijska drama
20.45 MEDNARODNA OBZORJA 21.40 J. Haydn: KVARTET ŠT. 67 V D-DURU, glasbena oddaja
22.00 DNEVNIK
17.25 Dnevnik — 17.45 Govorice nemih (lutkovna oddaja) - 18.00 Vabilo na komedijo - 18.15 Tokovi samoupravljanja (izobraževalna oddaja) - 18.45 Dvanajstica - 19.00 Telešport - 19.30 Dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.45 Zagrebška panorama — 21.00 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe -21.50 G. Markov: Strogovi (oddaja iz sovjetske nadaljevanke)
20. IX.
torek
1
8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Zastava }n grb, Za učitelje, Otroci ustvaijajo, , nevnik 10, Otok Hvar, Poročila 10.35 TV V ŠOLI: Kemija povsod, Risanka, Botanika, Milan Kovače-.*• Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute 17.30 POROČILA
17.35 V ZNAMENJU DVOJČKOV: PREVZETNI MEDVED
17.55 GRANICARSKO VASOVANJE PRI PREDICAH
18.25 NOTRANJSKI OBZORNIK 18.40 OTROŠKA ODDAJA
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 1930 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 A. Bleasdale: DELAVCI NA CRNO, oddaja iz angleške nadalje-vanke
20.50 KAKO BOMO ŽELI? aktualna oddaja
21.50 Iko Otrin: IN V ZAČETKU
JE BIL RITEM 22.10 DNEVNIK
17.Ž5 Dnevnik — 17.45 Mali svet (otroška oddaja) - 18.15 Cas knjige - 18.45 Glasba, čas, ljudje (zabavnoglasbena oddaja) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Folk parada - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 40 let Istre in Slovenskega primoija (dokumentarna oddaja) - 2135 Zagrebška pano-
21. IX.
sreda
1
8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Varnost v prometu, Zrak, Odmor, Vukovarski kongres KPJ, Sončna energija, “oročila
10.35 TV V ŠOLI: Od gena do ~snija, Risanka, Kocka, kockica, ajtrk, Risanka, Zdrav duh v zdra-Vem telesu, Zadnje minute }7.25 POROČILA 17.30 PEDENJŽEP, otroška oddaja 18.00 GLASBENI AMATERJI:
ge,
Za
KUD STANKO DRAGOJEVlC
18.25 KOROŠKI OBZORNIK 18.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA: NEPRESKRBLJENI in ŠTEVILKA IZ S VETLOBL, jugoslovanskega filma
Prvi film, ki gaje posnela Ljubica Jankovič-Lazarič, govori o stiskah samohranilcev brez dela in stanovanja pa o njihovih otrokih, že ob rojstvu obsojenih na življenje brez matere. Drugi, delo Nina Gamulina, pa bo prikazal skromno cerkvico iz 11. stoletja v bližini Nina.
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 35 MM - FILMSKA DELAVNICA
Razpravljanje o filmu bo tokrat usmerjeno na značilnosti ameriškega filma Ptiči.
22.45 DNEVNIK
16.ff0 Jugoslavija : ČSSR (prenos namiznoteniškega dvoboja) - 18.15 Doživeti stoletnico (izobraževalna oddaja) — 18.45 Narodna glasba —
19.30 Dnevnik - 20.00 Album —
20.30 Sasike (gruzijski film)
22. IX.
četrtek
l
8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Pot po neznanem, Travnik, Odmor, Matematika, Zaščitena narava. Poročila '035 TV V ŠOLI: Kemijska industrija Zorka, Risanka, Zaščita pri uelu, Poročila, Risanka, Poljedelec, ?adnje minute 17.25 POROČILA
17.30 ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI:	ETOSHA, KRAJ SUHE
VODE, angleška dokumentarna oddaja
18.25 POMURSNI OBZORNIK 18.45 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA, izobraževalna oddaja
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 1930 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 TEDNIK
21.00 H. Fast: POT SVOBODE, oddaja iz ameriške nadaljevanke
' 21.50 DNEVNIK
17.25 Dnevnik - 17.45 Dvojčka (otroška oddaja) - 18.15 Znanost: Racionalizacija energije - J8.45 Šolska naloga (zabavnoglasbena oddaja) - 19.30 Dnevnik — 20.00 Posnetek gledališke predstave z Bite-(a “ 21.15 Zagrebška panorama -21.30 Poti kulture
.	_	.	Z	tv	.	'	-■	■	■	’
CEMU SLUŽBO TALNE OZNAKE - Nekaj dni pred trebanjskim občinskim praznikom so se na ulicah Trebnjega pojavili cestarji, ki so vneto risali talne oznake, s katerimi je občinsko središče hudo hudo revno. Toda prav ta primer je pokazal, da imajo ponekod talne oznake okrasno funkcijo, ne pa prometnovamostne. Kako si sicer pojasniti to predpraznično risanje zeber v Trebnjem? (Foto: J. Simčič)
Smrtni nesreči v mestu
V dveh dneh sta bili na novomeških cestah dve smrtni nesreči — Ob življenji Ernest škedelj in Jožef Fabjan
NOVO MESTO - Minuli teden je bil eden najbolj črnih na novomeških cestah. V nesrečah 5. in 6. septembra sta bila namreč ob življenje 51-letni Ernest Škedelj in leto mlajši Jožef Fabjan s Sel pri Štrav-berku.
Najprej je 5. septembra zvečer Ernest Škedelj iz Novega mesta zapeljal s kolesom na Prešernov trg, vendar naravnost pred osebni avto, ki ga je pripelji Franc Bele iz Dolenjih Lakovnic. Bele, ki je vozil proti Glavnemu trguje sicer močno zaviral, vendar je Škedlja zadel in
USODEN PADEC S KOLESOM
DVOREC - Zadnjega avgustovskega dne se je 50-letni Franc Galič iz Žejnega 7 peljal na kolesu z motorjem po lokalni cesti med Čatežem in Cerino. Pri vasi Dvorec je najverjetneje zaradi vinjenosti padel in se pri tem hudo poškodoval. Za ranami je 4. septembra v ljubljanskem Kliničnem centru umrl.
PODLEGEL POŠKODBAM
KRŠKO - Na kratko smo že poročali o nezgodi, ki se je 24. avgusta pripetila v Tovarni papirja in celuloze Djuro Salaj v Krškem, ko je med razkladanjem tovornjaka omahnil na tla Franc Klakočer. Omenjeni delavec je že čez dva dni v ljubljanskem Kliničnem centru podlegel poškodbam.
VOZNIK MRTEV, SOPOTNIK HUDO RANJEN
STARA VAS - V soboto nekaj pred polnočjo je prišlo na regionalni cesti v Stari vasi pri Bizeljskem do hude prometne nesreče. 27-Ietni Anton Smerdej iz Vrhja 58 pri Brežicah je izgubil življenje, njegov sopotnik v osebnem avtomobilu 32-letni Franc Strgar pa je bil hudo poškodovan. Smerdej je prehitro vozil, pri tem pa je izgubil oblast nad vozilom in se prevrnil.
V AVTU OROPANA GRKA
PONIKVE — 7. septembra zjutraj sta bila na parkirišču ob magistralni cesti pri Ponikvah oropana grška drža vljana. Mož in žena sta počivala v avtu, ko so k vozilu pristopili trije moški, ju ustrahovali, prebrskali avto in odnesli 800 kron, 500 drahem ter vozniško in prometno dovoljenje. Roparje še iščejo.
OMAHNIL NA CESTO - Cmo-maljka Nada Adlešič se je 5. septembra zvečer peljala z avtom od Ručetne vasi proti Črnomlju, takrat pa ji je še v križišču v Ručetni vasi omahnil na vozišče 47-letni Stanislav Lozar iz Rožanca. Navzlic zaviranju gaje voznica zadela in zbila po tleh, tako da so morali pešca odpeljati v novomeško bolnišnico.
ZADEL PEŠCA - 5. septembra i zvečer se je Boro Vladisavljevič z Male Cikave peljal z avtom iz mesta proti Žabji vasi, tam pa je dohitel j pešca, ki sta hodila ob robu cestišča, j Med prehitevanjem je zadel v nogo ; 17-letnega Novomeščana Igorja Novaka, da je moral po pomoč v j bolnišnico.
S TRAKTORJEM V VAGON -17-letni Franc R. je 6. septembra dopoldne vozil traktor proti prehodu z železniško progo pri Ponikvah. Čeprav je na semafoiju gorela rdeča luč, je mladi traktorist zapeljal na tire in pri tem zadel v vagon. Pri nezgodi se je traktor prevrnil, vendar jo je voznik na srečo odnesel brez poškodb. Materialno škodo so ocenili na 5 7 tisočakov.
ZDRKNIL V JAREK - Mijo Akalovič iz Virja pri Tržiču, ki je 11. septembra dopoldne peljal tovornjak iz Zagreba proti Ljubljani, je pri Jezeru zapeljal na levo, vozilo pa je med zanašanjem zdrknilo v jarek. Voznik je bil laže ranjen, sopotnika pa teže. Gmotne škode je bilo za 600 tisočakov.
zbil po tleh. Neprevidnega kolesarja so hudo poškodovanega prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa je naslednji dan umrl.
Dan zatem je prišlo do nove hude nesreče pred bencinsko črpalko na Ljubljanski cesti v Bršljinu. Franc Jeglič je peljal tovornjak proti Bršljinu, pri bencinski črpalki pa ga je zaneslo na levo v osebni avto, ki ga je nasproti pripeljal 50-letni Fabjan s Sel. Trčenje je bilo tako silovito, da se je prevrnil celo tovornjak, medtem ko je od nove stoenke kaj malo ostalo. Jožef Fabjan je hudim poškodbam že čez dve uri v novomeški bolnišnici podlegel, laže ranjen pa je bil tudi sopotnik v tovornjaku Dušan Cotič. Materialno škodo na vozilih so ocenili na 750.000 din.
B. B.
Kuhanje žganja zanetilo ogenj na skednju
Majhna neprevidnost dovolj za ogromno škodo
ŽUNIČI — Letošnja obilna letina sadja prinaša že staro nevarnost: kuhanje žganja in požare, ki so v takih primerih zelo pogosti. Da je res tako, je že 5. septembra pokazal primer iz Žuničev:
Peter Žunič je tistega dne kuhal žganje, po končanem delu pa so kotel s pečjo spravili v skedenj. V kurišču je ostalo še nekaj žerjavice, ki je padla na lesena tla in zanetila ogenj. Ta se je razširil na celo poslopje in poleg njega uničil še 10 ton sena, voz in plug. Požar so gasili vaščani in člani poklicnega gasilskega društva, ki so preprečili tudi širjenje ognja na hišo. Po prvih ocenah je škode za 400 tisočakov.
KOLO ZAPELJALO CEZ NOGO
NOVO MESTO — Minuli petek je kakih 50 potnikov čakalo na novomeški avtobusni postaji za prevoz proti Brežicam. Ko je avtobus pripeljal, so se potniki pričeli riniti proti vhodnim vratom, še preden je vozilo ustavilo. V tej gneči in prerivanju jo je najhuje skupil 16-letni Rudolf G., kateremu je kolo avtobusa zapeljalo čez nogo. Mladeniča so po zdravniško pomoč odpeljali v bolnišnico.
OSEBNA AVTA IZGINILA - V noči na 5. september sta brez vozil ostala Mirko Pečjak in Peter Dular, oba iz Vavte vasi. Avtomobila so na srečo našli naslednji dan nepoškodovana.
VLOMIL V REZERVOAR -Avgust Hodnik iz Gornje Brezovice je bil v noči na 6. september ob bencin, ki ga je iztočil neznan storilec, potem ko je vlomil v rezervoar njegovega avtomobila.
OB MOTORNO ŽAGO - Pri Plutovih na Grmu so 5. septembra ugotovili, da jim je tat odnesel motorno žago Stihi, vredno 20.000 din. Žaga je bila spravljena v gospodarskem poslopju.
IZGINILI PAPIRJI IN KLJUČI - Dragu Breganu iz Ločne je v noči na 7. september nekdo iz avtomobila, ki je stal v nezaklenjeni garaži, odnesel prometno in vozniško dovoljenje, bencinske bone, vrednostni bon in rezervne ključe. Za nameček je izginil še avto, vendar so ga našli naslednji dan pri Šmihelu.
PONOVNO UKRADEN AVTO -
V Novem mestu so 8. septembra našli osebni avto Ljubljančanke Irene Varga. Vozilo je Mio lastnici ukradeno še prejšnji mesec.
KRADEJO KARDANSKE OSI -
V noči na 10. september so bili ob kardanske osi, eno od nakladalke, drugo pa od grabelj, Bohtetovi in Lužarjevi iz Dolnjega Marahovca. Škode je za 33 tisočakov.
VPIL IN GROZIL DRUŽINI -Novomeški miličniki so 11. septembra zvečer pridržali do iztrezmt-jre 43-letnega Antona Rusa, ki je doma rogovilil, vpil in grozil družini Po hlajepju je bil precej bolj miren.
PO DOLENJSKI
DEŽELI
• Pred dnevi sta se dva priznana novomeška osvgjalca inskih src odpravila na dvorjenje v Kostanjevico. Očitno pa nekdo ni bil preveč navdušen nad njunim početjem in predvsem konkurenco, kar se je dalo več kot prepričljivo raz Mati iz praznih gum na obeh novomeških avtomobilih. Namesto dekletu sta se morala gosta hočeš nočeš posvetiti polnjenju zračnic.
• Nekdo je na parkirnem prostoru IMV na novomeškem Grmu vlomil v tovornjak in Janezu Kilju iz SreMnič iz vozniške kabine odnesel radio in sončna očala. Vzročno zvezo med ukradenima predmetoma miličniki še raziskujejo.
• Vaščan Regerče vasi Vinko Mihelčič je prejšnji teden končal v ..hladilnici” novomeške postaje milice. Razgrajal je namreč v gostilni Bučar v Šmihelu, za nameček pa je skušal oMaču-nati še z miličnikom. Dosedanje izkušnje kažejo, da takšne stvari po navadi ne uspevajo.
• Jože- Jeršin z Račjega sela je v soboto zvečer opazil razbita hlevska vrata in tri moške, ki so bežali v noč. Zakaj je od njih frčalo peije, je Jeršin ugotovil, ko je pogledal v kumik.
NOC POBRALA TATOVE
MIRNA PEC - 5. septembra zvečer seje po cesti proti Mimi peči peljal z avtom Ludvik Urbanč iz Podboršta in opazil, kako trije neznanci nasproti rinejo osebni avto. Naključje je hotelo, da je‘Urbanč v avtu prepoznal vozilo svojega prijatelja. Takoj je vedel, koliko je ura, in o dogodku obvestil prijatelja, skupaj sta se potem odpeljala za tatovi. Avtomobil je še zmeraj stal na cesti, zmikavte pa je pobrala noč. Obiskovalce Pavlenčeve garaže še iščejo.
Na podlagi sklepa skupščine SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje
OBJAVLJA SIS za komunalne Kočevje
in cestno dejavnost občine
JAVNI RAZPIS
za oddajo stavbnega zemljišča za 14 počitniških hišic v naselju Mačkovec, in sicer
parcela št. parcela št parcela št parcela št parcela št parcela št parcela št parcela št parcela št parcela št parcela št parcela št parcela št parcela št
1 v izmeri
2 v izmeri
3 v izmeri
9 v izmeri
10 v izmeri 12 v izmeri
15 v izmeri
16 v izmeri 17v izmeri
18 v izmeri*
19 v izmeri
20 v izmeri
21 v izmeri
22 v izmeri
1292 m2 1053 m2 1283 m2 1074 m2 899 m2 885 m2 852 m2 1084 m2 1039 m2 938 m2 838 m2 834 m2 832 m2 947 m2
Stroški priprave in delne komunalne opreme, ki bremenijo eno parcelo, znašajo 245.700,00 dinarjev, s tem da si ostalo komunalno opremo izdelajo graditelji sami. Odškodnina za zemljišče znaša 36,90 din za 1 m2. Vsa dokumentacija in ostali pogoji razpisa so interesentom na razpolago pri SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje, Trg zbora odposlancev 47, Kočevje.
583/37-83
SGP ,»PIONIR" Novo mesto - TOZD gradbeni sektor Krško objavlja javno prodajo rabljenih in karamboliranih vozil, ki bo
v sredo, dne 21. IX. 1983
v prostorih glavnega skladišča ,.Pionir" v Krškem.
TIP VOZILA:
R—4
Kombi Zastava 430 K Kombi IMW 1600 B
LETNIK IZKLIC. CENA STANJE 1976	20.000,00	nevozen
1976	5.000,00	nevozen
1976	10.000,00	karamboliran
Kombi IMW 1600 R-Sp. 1976	30.000,00 nevozen
Ogled vozil bo 21. septembra 1983 od 13. do 15. ure v skladišču.
Plačila varščine v višini 10 % od izklicne cene bomo sprejemali dne 21. 9. 1983 od 13. do 15. ure.
Pričetek javne prodaje bo ob 15. uri.
582/37-83
Na podlagi 136. člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št 44/82) in 2. odstavka 58. člena odloka o davkih občanov občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/83) izdaja Uprava za družbene prihodke občine Novo mesto.
POZIV
k vložitvi napovedi za odmero davka od premoženja na posest stavb
Napoved morajo vložiti vsi občani, ki posedujejo premoženje v občini Novo mesto, in to: •
1. stavbe; dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe);
2. prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih.
Tako napoved so dolžni vložiti tisti občani, ki posedujejo stavbe oziroma prostore pod točko 1. in 2. v občini Novo mesto in le-teh še niso prijavili Upravi za družbene prihodke Novo mesto za odmero davka od premoženja na posest stavb.
To napoved je treba vložiti do vključno 15. oktobra 1983. Napoved za odmero davka na posest stavb je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri Upravi za družbene prihodke Novo mesto, Novi trg 6, I. nadstropje, soba 34. Pozivamo zavezance, da vložijo napoved v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10 % oziroma najmanj 200,00 din, zavezancem, ki ne vložijo napovedi, pa za 20 % oziroma najmanj 400,00 din.
UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE NOVO MESTO
Gasilsko društvo Mokronog
razpisuje
za nedeljo, 18. 9. 1983, ob 9. uri v gasil, domu Mokronog
PRODAJO
avtomobila IMV kombibus letnik 1968. Prevoženih 40.000 km, v voznem stanju. Registriran do konca leta.
Prednost do nakupa imajo gasil, društva in družbeni sektor.
f N
DO „KOVINOPLAST" Jesenice na Dolenjskem
objavlja
licitacijo
osebnega avtomobila R—4 letnik 1977.
Izklicna cena je 80.000,00
din.
Licitacija bo v prostorih Kovinoplasta, Jesenice na Dolenjskem, v četrtek, 22. 9. 1983, o 11. - 12. ure.
580/37-83
<_____________________________J
TURISTIČNE ‘ ZANIMIVOST« (pripravlja JANKO SAJE)
KRAVJI BAL PRELOŽEN
BOHINJ — Turistično društvo Bohinj je sporočilo, da bo letošnji KRAVJI BAL 18. septembra in ne 11» kot je bilo pomotoma objavljeno v slovenskem koledarju prireditev za leto 1983. Prireditev se bo pričela ob 10. uri v Ukancu pod Pršivcem.
• ••
PROBLEMI
NATURISTOV
BANOVCI - V soboto, 10. septembra, so se v naturističnem kampu v Banovcih srečali slovenski naturisti in razpravljali o problemih, ki jih mučijo. Prekmurci pa so srečanje slovenskih naturistov izkoristili za ustanovitev svojega društva, s čimer so izpopolnili vrzel na tem področju.
• ••
ZLATARSKA RAZSTAVA V CELJU
CELJE — Delovna organizacija Zlatarna Celje bo od 16. do 24. septembra organizirala v lapidariju Pokrajinskega muzeja v Celju XVII. zlatarsko razstavo. V okviru razstave bodo modne revije, dnevi nakita, novinarska konferenca, delovni sestanki izdelovalcev nakita, strokovni seminarji, nagradni natečaj „Mladi oblikujejo nakit za Zlatarno Celje" itd.
• ••
HALOŠKA PLANINSKA POT
PTUJ - Teden dni pred osrednjo republiško proslavo dneva planincev so marljivi ptujski planinci 11. septembra pri gradu Bori odprli „Halo-ško planinsko pot". Speljali so jo po vinorodnih Halozah v počastitev 30-letnice Planinskega društva Ptuj in 90-letnice organiziranega planinstva v Sloveniji.
Pot se začne pri gradu Bori in konča na Donački gori. Po prehojeni poti dobi popotnik značko s haloškim motivom in markacijo, če predloži knjižico z 11-imi kontrolnimi žigi. Na poti je možno prenočiti kar šestkrat. Skupna dolžina pa je 22 ur in 20 minut hoje.
• ••
BRATSKA PLANINSKA POT LJUBLJANA - REKA
LJUBLJANA, REKA - Meddruštveni odbor planinskih društev ljubljanskega območja in občinska Planinska zveza z Reke pripravljata in markirata ..Bratsko planinsko pot" Ljubljana — Reka", ki bo svečano odprta 16. oktobra letos. Popotnika bo vodila po slikovitih planinskih območjih med Ljubljano in Reko. Hkrati bo simbol sodelovanja in povezanosti pobratenih mest. Pot se bo deloma vila po mladinski in notranjski planinski poti ter po evropski peš poti E 6 — YU. Še ta mesec bo izšel dnevnik poti s karto. Nagrada za prehojeno pot bo značka. Startna točka je Šmarna gora, najvišji vrh poti je Snežnik s 1976 metri, cilj pa je na RekL
• ••
LOKOSTRELSTVO V SLOVENIJI
LJUBLJANA — Lokostrelstvo v Sloveniji že zdavnaj ni novost Ljubitelji tega, lahko bi rekli, tudi viteškega športa so organizirani v klubih, ti pa v Lokostrelski zvezi Slovenije. Zveza prireja 2 do 3-krat na leto enomesečne tečaje za začetnike, ki trenutno stanejo 400 din. V sodelovanju z Zvezo tabornikov Slovenije pa pripravljajlo 8 do 9-dnevne tečaje v Bohinju za vaditelje in učitelje lokostrelstva; cena 2.000 za osebo.
Poleg tega prireja lokostrelska šola stalne tečaje za vojsko, policijo irv tabornike. Kljub pomembnosti tega športa šola še nima svojih prostorov. Strelišče je na prostem pri motelu Tikveš v Dragi pri Agrostro-ju v Ljubljani.
Stoodstotno uresničen načrt
Pred tremi leti v novomeški kmetijski zadrugi še ni bilo tržne pšenice, letos pa bodo skoraj v celoti dosegli načrtovani pridelek_________________
NOVO MESTO - Šele v zadnjih nekaj letih so v novomeški kmetijski zadrugi začeli z intenzivnim odkupom tržne pšenice.
Letošnji republiški plan za Dolenjsko je načrtoval 2200 ton pšenice. Od tega je družbeni sektor 1200 ton izpolnil že do 17. julija, zadružni sektor (kmetje-kooperanti) pa je do 1. septembra dosegel 970 ton prodane pšenice, to je 97 odst. načrtovanega odkupa.
Doslej sta Žito Ljubljana in Merx Celje odkupila 2170 ton pšenice in tako je načrt izpolnjen 99-odstotno, vendar v kmetijski zadrugi Novo mesto upajo, da bodo plan v celoti izpolnili, ker odkup še poteka. Kot je poudaril ing. Miro Škufca, pospeševalec za poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo, se kmetje zavedajo težkih razmer v gospodarstvu. V temeljni zadružni organizaciji Polje -Šentjernej so močno presegli odkup in ga izpolnili 132-odstotno, medtem ko so v Suhi krajini uresničili le 40 odst. predvidenega odkupa.
Lani so v novomeški kmetijski zadrugi odkupili 1100 ton pšenice, zasejane na 408 hektarih,letos 2170 ton, drugo leto pa nameravajo povečati odkup kar za 45 odst. Zadružni sektor bo zasejal 6 20. hektarov, to pomeni, da se bo moralo povečati število kooperantov oziroma površin, zasejanih s pšenico. V republiškem komiteju za kmetijstvo je zar pisno, da bi morali na Dolenjskem zasejati 1580 hektarov pšenice, vendar je prišlo do pomote, ker so tam predvidevali 300 do 400 hektarov več površin, kot kažejo zadnje statistične meritve. Kljub temu na-
meravajo ostalih 780 hektarov uresničiti v prihodnjem letu.
V povprečju dosegajo kooperanti večji pridelek, okrog 35, drugi kmetje pa imajo 25 do 30 stotov na hektar. Zadružniki so boljši pridelek dosegli z intenzivnejšo pridelavo, z gnojenjem po normativih, z uporabo mineralnih gnojil in škropiv, s hormonskimi pripravki ter pod nadzorstvom in z nasveti zadružne pospeševalne službe.
Sedaj so v teku priprave po posameznih temeljnih zadružnih organizacijah, koliko naj posfeje-jo in s koliko kmeti bodo sklenili sporazume o odkupu pšenice. Še vedno pa so težave pri sklepanju pogodb zaradi neusklajenih oziroma prenizkih cen.
V. PLUT
Gozdarji bodo sadili orehe
Na Lepem Dobu eden največjih nasadov hibridnih vrst orehov pri nas
SEVNICA — Prihodnjo pomlad bodo na okrog treh hektarjih dotrajanega kmečkega sadovnjaka na nekdanji Kobalovi domačiji na Lepem Dobu posajene hibridne vrste orehov. Priprava zemljišča, predvsem izkopi sadilnih jam, bodo opravljeni to jesen.
Posla se loteva sevniški tozd
ljanske biotehniške fakultete in mariborskega Kmetijskega zavoda. Strokovnjaki so se že ugodno izrekli o predvidenih tleh za sajenje orehov, v teku je izbira najprimernejših sort sadik. Inž. Maljevič meni, da bodo najverjetneje izbrali take sadike, orehovih hibridov, ki
Gozdarstva v okviru brežiškega GG. Gozdarji so se pri izbiranju tega programa skušali ozreti po morebitnih jugoslovanskih izkušnjah in literaturi. Obojega je bilo po besedah direktorja inž. Mirka Maljeviča silno malo. Zadovoljni pa so s pomočjo, ki jo nudijo sodelavci ljub-
spomladi razmeroma pozno odganjajo, da je manjša nevarnost pozebe, rodijo pa že po treh letih.
Plodovi bodo vrsto let poglavitni dohodek, saj se bodo s sedaj sicer izredno iskano orehovino lahko koristili šele poznejši rodovi. V gozdarstvu se pač načrtuje na daljši rok.
Naložba bo veljala gozdarje okrog 2 milijona dinarjev.
A. ŽELEZNIK
ODDIH V RADENCIH
(1.6. do 31.10.1933)
V Radencih, prijetnem zdraviliško—letoviškem kraju v severovzhodni Sloveniji, smo za vse, ki želijo oddih koristno preživeti v mirnem in slikovitem okolju, pripravili 7—dnevni paket aktivnega programiranega bivanja.
Ta program vsebuje:
— 7 polnih penzionov v hotelu Radin
— 1 pregled pri zdraviliškem zdravniku
— 3 x CC>2 kopeli
— tečaj aerobike
— neomejeno kopanje v hotelskem bazenu
— neomejeno pitje mineralne vode Radenska tri srca ves čas bivanja.
Cena paketa v 1 /2 sobi 6.580,00 din, doplačilo za 1/1 sobo 448,00 din. Otrpci do 7. leta imajo prenočišče zastonj, če spijo s starši, in 50—odst. popust pri penzionski prehrani. Možnost podaljšanega bivanja po dnevni ceni paketa.
Velike možnosti za šport in rekreativne dejavnosti: letno kopališče z vrsto igrišč za igre z žogo, tenis igrišča, kegljišče, minigolf, balinišče, družabni prostori z različnimi TV programi, biljard, namizni tenis, organiziran popoldanski program animacij.
Radenci so tudi izhodišče za prijetne izlete po Pomurju, kjer si gostje lahko ogledajo turistične zanimivosti tega dela Slovenije (Plečnikova cerkev v Bogojini, lončarji v Filovcih, Moravske Toplice, vinske kleti, itd.).
Obiščite nas, ne bo vam žal!
Informacije in rezervacije
Tel.: 069 - 73-331, telex: 35-269
573/36-83
ČRNOMELJ
Delovna organizacija za gradbeništvo, obrt, komunalo in industrija gradbenega materiala
68340 Crn.me.j	GRADITELJI!
Morda hitite z gradnjo? Pri hitrejši in cenejši gradnji plošč vam bomo pomagali z OPAŽNO BETONSKIMI PLOŠČAMI po sistemu „OMNIA”, izdelek GOK, TOZD IGM Kanižarica pri Črnomlju. Gradnja ima sledeče prednosti:
— brez opaža
— hitra montaža
— gladka površina
— spodnja armatura je že vgrajena
— stropni omet ni potreben r- razponi do 8,00 m
— širine od 20 do 220 cm
Zahtevajte prospekt in ponudbo!
Hitra dobava, solidna cena!
Informacije dobite na GOK, TOZD IGM Kanižarica, tel.: 51—076.
12
DOLEHJSKI LIST
št. 37 (1779)	15.	septembra	1983
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica
FRANCA BLAŽIČA
z Roj pri Trebelnem
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, pokojniku darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju Kliničnega centra v Ljubljani, gasilskemu društvu Statemberg, kolektivu IMV, župniku za opravljeni obred ter pevcem. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: sinova Franci in Stane, hčerka Tončka z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi mojega moža
JOŽETA KNEZA
iz Sevnice
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali v teh težkih trenutkih. Zahvaljujem se za takojšnjo zdravniško pomoč, kakor tudi pevcem in župniku za opravljeni obred. Zahvaljujem se za darovano cvetje, za izrečeno so&lje in za število spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Marija, sestra in brat z družino ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mama in babica
AMALIJA KOS
iz Odrge 4, Trebnje
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju ZD Trebnje za neutrudno skrb med zdravljenjem ter duhovniku za opravljeni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljuba mama
MARIJA
GORENC
iz Hudobrezja 1 pri Studencu
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti ter ji darovali cvetje. Zahvaljujemo se pevcem, župniku za opravljeni obred in tov. Puntaiju za sočutne besede.
Žalujoči: vsi njeni.
amw
^^^NOVOTEKS NOVO MESTO
Foersterjeva 10 NOVO MESTO
Razpisujemo licitacijsko prodajo osebnega vozila Mercedes 280 s, letnik 73, neregistriran, dne 21. septembra ob 9. uri v prostorih tovarne.
Izklicna cena 200.000.— din. Vse dajatve plača kupec.
Ogled vozila v tovarni od 15. 9. 83 dalje
NOVOTEKS
587/37-83
Gradimo tudi jeseni
Za vse, ki gradijo, bo gotovo pomembno, če bodo na enem kraju dobili večino tistega, kar potrebujejo pri gradnji.
V Metalki na Topniški v Ljubljani, v Domžalah, Kamniku in Ptuju bo v dneh do 21. 9. 1983 posebno bogata izbira gradbenega materiala.
Naj vas opozorimo na: cement, cementne in opečne izdelke, apno, maltit, zidake, siporex bloke, termo in hidroizolacijski material, betonske strešnike, betonske cevi, betonske kvadre, dimniške tuljave, dimnike Schiedel, marmorne okenske police, tlak, obloge, lepilo za ploščice, fugirno maso, keramične ploščice, betonsko železo in armaturne mreže, strešna okna, kovinske podboje, stavbno pohištvo, žlebovi in cevi, parket, kovinska garažna in protipožarna vrata, bencinski in električni mešalci za beton, samokolnice (uvoz iz ČSSR).
Novost v naši ponudbi so tudi celotne betonske montažne garaže, dimniške tuljave, novi hidro in izolacijski materiali.
Prodajamo za gotovino in gradbene kredite.
Na kupčevo željo organiziramo tudi prevoz na gradbiščel Z Metalko sodelujejo: Krka Izolacije Novo mesto; IGM Strežnik Dobruška vas; Vegrad Tozd Vemond; Titovo Velenje, RŠC Titovo Velenje; Termika Ljubljana; Marmor Hotavlje; Gradnja Žalec; Tozd Proizvodnja kremenčevega Peska Puconci; Beton Prelog; LIKO Vrhnika.
© metalka
Razpisna komisija podjetja DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO, p. o.
NOVO MESTO
razpisuje
prosta dela in naloge DIREKTORJA
za 4—letno mandatno obdobje
Poleg zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. da ima visoko strokovno izobrazbo pravne, ekonomske ali tehnične smeri, ki odgovarja dejavnosti delovne organizacije
2. da ima najmanj 7 let delovne dobe in vodstveno oziroma vodilno prakso
3. da je družbeno—politično aktiven in moralno neoporečen ter da ima organizatorske sposobnosti.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili in opisom dosedanjega dela naslovijo na: Dolenjski projektivni biro. Novo mesto. Sokolska 1, z označbo „Za razpisno komisijo".
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v % dneh po preteku razpisa. *
OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem ,,GORJANCI" Novo mesto — Straža,
vabi k sodelovanju:
— delovodjo, avtoelektrika in vulkanizerja za delavnico v Bučni vasi,
— avtoelektrika za delavnico v Straži,
— vzdrževalca za vodovodno in plinsko napeljavo ter natakarje za TOZD Gostinstvo.
Podrobnejše informacije dobijo kandidati v kadrovski službi podjetja v Straži.
589/3737-83
DELOVNA ORGANIZACIJA TOVARNA OBUTVE NOVO MESTO
razpisuje
prosta dela in naloge
VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA
Za opravljanje del in nalog mora kandidat poleg splošnih pogojev po zakonu izpolnjevati še posebne pogoje:
— da ima visoko šolo ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju voailnih nalog in opravil, oziroma da ima višjo šolo ekonomske ali čevljarske smeri in 6 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih nalog in opravil
— pasivno znanje tujega jezika (angleščina ali nemščina)
— da ima moralno-politične vrline in organizacijske sposobnosti za opravljanje teh del in nalog
Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Razpis velja 15 dni po objavi.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjenih razpisnih pogojih na naslov DO Tovarna obutve Novo mesto z oznako „Za razpisno komisijo".
O izidu razpisa bomo kandidate pisno obvestili v 8 dneh po dokončni izbiri.
584/37-83
~\
m	TM		j	i	Tim
bd	JJH	/UU		Is	\mii
izoLQQije
Maloprodaja: Novo mesto, Bršljin 62, telefon: (068) 25—877 UGODEN NAKUP II. in III. KLASE! Priložnost, ki je ne smemo zamuditi!
222222
222222
OVOTEKS
NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n. sol. o.. Novo mesto Foersterjeva 10
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD TRGOVINA
objavlja
prosta dela in naloge v novi prodajalni na Glavnem trgu 5
1. VODENJE ODDELKA V PRODAJALNI (3 delavci)
2. PRODAJANJE BLAGA I (11 delavcev, od tega 3 za določen čas, nadomeščanje delavk med porodniškim dopustom)
3. PRODAJANJE BLAGA II (5 delavcev)
Pogoji: pod 1)
— poklicna trgovska šola in 5 let delovnih izkušenj; pod 2)
— poklicna trgovska šola; pod 3)
— poklicna trgovska šola in 3 leta delovnih izkušenj; pod 1), 2) in 3)
— zaželjena praksa v tekstilni stroki.
Zaposlitev je za nedoločen čas. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Novoteks, tekstilna tovarna, n. sol. o.. Novo mesto, Foersterjeva 10, kadrovski oddelek. Kandidate bomo o izidu izbire pisno obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
588/37-83
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje objavlja razpis za:
1. II. NATEČAJ za pridobitev družbenih najemnih stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost.
Rok za vložitev prošnje je do vključno 31. 10. 1983. Celotno besedilo natečaja bo stanovanjska skupnost dostavila vsem OZD in delovnim skupnostim ter krajevnim skupnostim v občini Kočevje.
2.1. NATEČAJ za dodelitev kadrovskih stanovanj in posojil za kadrovska stanovanja v občini Kočevje.
Rok za vložitev vloge po tem natečaju je do vključno 17. 10. 1983.
Celotno besedilo natečaja bo stanovanjska skupnost dostavila vsem OZD in delovnim skupnostim v občini Kočevje, ki so upravičene do kadrovskih stanovanj po pravilniku.
Kočevje, dne 6. 9. 1983
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje: Predsednik skupščine: Drago AUPIČ
ČRNOMEU
do „gok" Črnomelj DELAVSKI SVET TOZD BEGRAD
razpisuje
prosta dela in naloge
ORGANIZIRANJE IN VODENJE GRADBENE OPERATIVE
Pogoji:
— višja šola gradbene stroke in 2 leti izkušenj in strokovni izpit,
— srednja šola gradbene stroke in 5 let izkušenj in strokovni . izpit
Pismene prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih sprejema delavski svet TOZD Begrad v 8 dneh po objavi razpiisa.
m
lEKBgu
Četrtek, 15. septembra - Melita Petek, 16. septembra - Ljudmila Sobota, 17. septembra - Robert Nedelja, 18. septembra - Irena Ponedeljek, 19. septembra - Konstanca
Torek, 20. septembra — Suzana Sreda, 21, septembra - Mateja Četrtek, 22. septembra — Mavricij
LUNINE MENE
22. septembra ob 7.36 - ščip
BREŽICE: 16. in 17. 9. francoski film Inšpektor Neroda. 16. 9. švedska drama Moški se ne morejo posiliti. 17. 9. ameriški fflm Vsi predsednikovi ljudje. 18. in 19. 9. ameriški film Leto strahu. 20. in
21. 9. francoska komedija Nismo angeli, oni pa tudi ne.
ČRNOMELJ:	15.	in	18.	9.
ameriški film Sedeče račke. 16. in 18. 9. italijanski film Dekle za oddih. 20. 9. italijanski film Saharska prevara. 22. in 25. 9' ameriško-nizozemski film Zaija v deželi Zulu.
KOSTANJEVICA: 17. 9. ameriški film Veliki Jack. 18. 9. film Nevarni prehod. 21. 9. ameriški film Po poti zločina.
KRŠKO: 18. 9. ameriški film Dobrodošli mister Chabce, 20. 9. mladinski film Old Fajerhand. 21. 9. italijanski film Žena na dopustu, ljubica v mestu. 22. 9. ameriški film Po zakonu in pendreku.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 16. do 18. 9. francoski film Zgodba o deklici O. Od 19. do 21. 9. ameriški film Dekle s plaže.
SEVNICA: 16. in 17. 9. ameriški film Atlantic City. 18. 9. ameriški film Zmešnjava. 2. in 22. 9. francoski film Sramežljiv sem, pa se zdravim.
Q£
SLUŽBO DOBI
STALNO ZAPOSLIM mlado dekle za varstvo dveh otrok in pomoč v gospodinjstvu. Janez Pleško, Rožna dolina c. IV. št. 36, Ljubljana, telefon (061) 263 - 052.
r/i novamja
GARSONJERO ali enosobno stanovanje išče mlad zakonski par. Naslov v upravi lista (4009/83).
MLADA DRUŽINA nujno išče stanovanje v Novem mestu ali okolici D. Vovk, Valantičevo 17, Novo mesto, tel. (068) 23-174.
SOBO z možnostjo kuhanja in pranja v Novem mestu išče dekle. Naslov v upravi lista (4005/83).
[j Kmetijski stroji jj
KOSILNICO COLIBRI, odlično ohranjeno, prodam. Radi Florjanska 85, Sevnica, telefon 72-855 (dopoldne), 82-008 (zvečer).
PRODAM traktor „SAME DELFI-NO“ v dobrem stanju. Janez Luzar, DoL Stara vas 10, Šentjernej, telefon (068) 32-091.
PRODAM traktor „FERGUSON 335“, prevoženih je 730 delovnih ur. Marko Avbar, Gor. Globodol 43, Mirna peč.
KOMBANJ za obiranje koruze prodam. Kosec, Stara Bučka 17, Škocjan.
PRODAM 126 P, letnik 1979, registriran za eno leto. Tel. 44-022 dopoldne.
PRODAM ŠKODO 120 L, letnik 1979. Kosec, Pod Trško goro 74, Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 750 luxe, letnik 1976. Milan Cekuta, DoL Prekopa 4 7, Kostanjevica.
DIANO 6 LC, letruk 1978, prodam. Tel. 24- 022. Uroš Kaplan, Cesta herojev 62, Novo mesto, 4. nadstropje („Plava laguna'*).
PRODAM R 4, letnik 1976. Alojz Šime, Vinja vas 32, Novo mesto.
UGODNO PRODAM LADO 1200, letnik 1972, registrirano do 12. 9. 1984. Jože Oštir, Crnc 60, Bftžice, tel. (068) 62-127.
PRODAM LADO SL, lepo ohranjeno. Tel. 81-590.
PRODAM R 4, letnik 1977. Vulka-nizerstvo Šentjernej.
PRODAM DIANO, letnik december 1976, obnovljeno, registrirano do septembra 1984. Ulaga, Gubčeva 8, Brežice, tel. (068) 71-244 do 15. ure.
PRODAM tovorni avto mercedes 1418, letnik 1965. Cena po dogovoru. Tel. (068) 81-356.
PRODAM VW 1200, letnik 1974. Ogled v popoldanskem času. Fajdiga, Mestne njive 9, Novo mesto.
PRODAM R 4 TLS, zelo dobro ohranjen, prvič registriran 1. 3. 1979, prevoženih 58.000 km. Tone Kralj, Mestne njive 9, Novo mesto.
PRODAM 126 P, letnik 1981. TeL 24- 221.
PO ZELO UGODNI CENI PRODAM ŠKODO 100, letnik 1973 in ZASTAVO 750 z novim motorjem, letnik 1972. Jože Baškovič, Kladje 20, 68283 Blanca.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik
Motorna vozila
1976, po ugodni ceni (6,5 M). Drago Tomše, Raka 37, Raka.
PRODAM VW 1300/72 in Fiat 750,
125 P prodam. Tel. 23 - 040 po 15. url
DIANO 6, letnik 1977, odlično hranjeno, prodam najboljšemu ponudniku. Vovko, Šmihel 30, popoldne po 17. uri PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1980. TeL 24 -543.
slednjega zamenjam tudi za mo-1 Te..............
ped. TeL 56-645.
BMW R 50/5 prodam. Marjan Papež, Hrastovica 6, Mokronog.
126 P, letnik 1979, prodam. Tel. 20-233 (popoldne).
FIAT 126 P prodam. Banovec, Trdinova 24, Novo mesto.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: OITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.	_
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik),■ Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj. Mariai Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, jJože Simčič, Jožica Tep0ey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični .urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc.
' IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 15 din. Letna naročnina 600 din — Za delovne in družbene organizacije 1.200 din — Za inozemstvo 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100—620—170—32000—009—8—9 (Ljubljanska banka, Temoljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komericalne oglase 250 din, za razpise, licitacije ipd. 350 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 380 din, 1 cm na prvi strani 500 din. Vsak mali oglas do 10 besed 115 din, vsaka nadaljnja beseda 12 din. Na podlagi mnenja sekretariata ze informacije IS skupščine SRS (št. 421 —1 /72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p. 33,telefon (068) 23-606— Naslov skupnih služb DITC: Germova 3, p. p. 33, tel. 22—365 in 22—551 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
PRODAM JAWO 350 šport, letnik 1979, odlično ohranjeno. Franc Grum, Dvor 53, 68361 Dvor, telefon 84-149.
RENAULT 18 TL, letnik 1980, prodam. Anton Luzar, Dobravica 7, 68310 Šentjernej, telefon 32-115.
RENAULT 14 TL prodam. Infor-
macije po telefonu 23-125. LADO 1200, letnik 1973, dobro
ohranjeno, samo 78000 km, ugodno prodam. Milke Šobar 5, Novo mesto, telefon 21-671 (popoldne).
GOLF, letnik 1978, prodam ali zamenjam za FIAT 126 z doplačilom. Telefon 23-818 (zvečer).
AUDI 80/75, brezhiben, prodam. Telefon 23-561.
DIANO 6, letnik 1977, v voznem stanju, potrebno popravilo poda, prodam za 3 SM. Naslov v upravi lista (4008/83).
TOMOS CROS ugodno prodam. Telefon 20-303 od 19. do 21.
ure.
R 18, skoraj nov, prodam. Škocjan 6 a.
Z 101 M, letnik 1980, prevoženih 25000 km, prodam. Telefon (068) 23-506.
LADO KARAVAN 1200, letnik
1979, dobro ohranjeno, prodam. Vera Žagar, Podzemelj, Gradac v Beli krajini, telefon (068) 56-656. Ogled v popoldanskih urah od četrtka dalje pri gostilni VESELIČ.
126 P, letnik 1.978, dobro ohranjen, prodam. Telefon 25- 986.
126 P, letnik 1978, prodam. Informacije na telefon 21-559, Podkrižnik (dopoldne).
FIAT 750, letnik 1977, ohranjen, prodam. Tine Murn, Meniška vas 65, Dolenjske Toplice.
CITROEN GS 1,3 super, letnik
1980, 33000 km, prodam. Ogled in informacije vsak dan po 17. uri. Martinčič, Milke Šobar 23, Novo mesto, telefon (068) 22-879.
Z 750, letnik 1976, grodam. Lemo-vec, Vavta vas 33, otraža
UGODNO PRODAM R 6, FORD TAUNUS 12 M po delih in prikolico za osebni avto. Radovan Obradovič, Kočarija 15, 68311 Kostanjevica.
Ugodno prodam osebni avtomobil OPEL ASCONA 16 S, letnik 1975. Martin Šalamon, Mali Kamen, 68281 Senovo.
FORD TAUNUS 15 M, primeren za rezervne dele, prodam. Motor je generalno obnovljen, vgrajen je radio Beker avtomatik. M. P., G. Pijavško 6, Krško.
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Darko Bršec, Oražnova 20, 68311 Kostanjevica.
ZASTAVO 101. zamenjam za Z 750. Anton Bašelj, Bela cerkev 17, Šmarješke Toplice.
FIAT 125 P, letnik 1981, s plinsko napravo prodam. Telefon (068) 44-675.
FIAT 620 kasonar, nosilnost 2 t, vozen z B kategorijo, prodam. Telefon 25- 723.
R 4 TLS. letnik 1977, prodam. Kranjc, Šedem 3, Senovo, ali telefon 79-310 (Kranjc) do 15. ure.
ŠKODO 120 LS, letnik 1980, ka-rambolirano, z rezervnimi deli prodam. Zdenka Mavrič, Glavni
trg 36, Sevnica.
Z 750 luxe, letnik 1976, prodam.
Jože Muc, Dole 4, Suhor.
GOLF, letnik 1980, prodam ali zamenjam za traktor. Žonta, Potov vrh 4, Novo mesto.
WARTBURG, ohranjen, prodam. Jože Kic, Škocjan 6 a.
ŠKODO 120 LS, letnik 1979, prodam. Cena po dogovoru. Ogled vsak	dan	popoldne.	Marjan
Kocjan, Dol.	Štraža 40.
126 P v zelo dobrem stanju, letnik
1980, prodam. Informacije dopoldne na telefon 22-152, Vinko Šušterič.
ŠKODO	105	L, letnik	oktober
1981,	in ZAPOROŽCA,	letnik
1973, prodam. Cena po dogovoru. Ogled vsako popoldne. Janez Jerič, Dol. Straža 94.
PRODAM OPEL KADET, letnik 1978, 1200 kub., dobro ohranjen, 68000 km, prvi lastnik, garažiran. Telefon (068) 58-171.
R 4 special, letnik 1977, 117.000 km, ugodno prodam. Šentjernej
PRODAM Fiat 132-2000, letnik 1978, Inf. na tel. 25—226, popoldne.
PRODAM ali zamenjam fiat 750, letnik 1970, za motorno kolo. Informacije vsak dan od 15. ure dalje na tel. 24-187.
PRODAM RM SUZUKI, letnik 1982. Blažič Jože, Ždinjavas 19. Ogled popoldan.
ŽITNI. KOMBAJN Zmaj 78, generalno obnovljen, z novo prešo prodam ali zamenjam za osebni avto. Mirko Moravec, Mali Nera-jec, 68343 Dragatuš.
PRODAM
PRODAM ročni brusilni stroj, zelo poceni, skoraj nov, in dva kasona s cerado, komplet za DEUTZA. Cena minimalna. Telefon 85-155.
PRODAM 6 let staro kobilo. Miko Moravec, Vinica 34 pri Črnomlju.
KINOPROJEKTOR, tonski, z dodatno opremo, prodam. Telefon 22-344.
PRODAM večjo količino mešanega grozdja (frankinjo, žametovko, črnino in kraljevino). Martin Zagorc, Gor. Vrhpolje 58, 68310 Šentjernej.
PRODAM nov kitarski ojačevalec GITACORD 50 W SI. Krivec, Cankarjeva 14, Novo mesto.
PRODAM grozdje (šmarnico) na trti Jože Konda, Osojnik 2, Semič.
KAVČ in dva«- fotelja, vse dobro ohranjeno, poceni prodam zaradi selitve. Ogled popoldne. Savič, Zagrebška 15, Novo mesto.
PRODAM gramofon ISKRA GAR-RARD (20.000) in walkman SANYO (6.000). Fir, Kristanova 31, Novo mesto, telefon 24-370.
PRODAM novo kad — čebrico (1500 1) in 7 1 laka za parket Tone Hočevar, Šmalčja vas 40, Šentjernej.
PRODAM zmrzovalno skrinjo (310 1), skoraj novo, štedilnik (4 plin, 2 elektrika), polkavč, tri fotelje, mizo, hladilnik. Prodam zaradi selitve. Tašo Petnič, Jedinščica 7 (Poganci), Novo mesto.
PRODAM mizo s klopmi, enosedežno otroško mizico, kompletno masivno spalnico in porcelanast umivalnik s toaletno omarico. M. Tori, Mokronog 87, telefon 49- 069.
PRODAM dobro ohranjen kozolec (topler). Interesenti naj se oglasijo na naslov: France Kadunc, Otočec 3, ali na telefon 85—102.
PRODAM otroški (zložljiv) voziček, novo okno (60 x 120), rabljeno kredenco, kombiniran hladilnik. Košmerlj, Črmošnjice pri Stopičah.
PRODAM štedilnik (Kueperbusch). Kastelic, Vrh pri Ljubnu 10, Novo mesto.
PRODAM dve termoakumulacijski peči ter šivalni stroj, primeren za
šivanje kavbojk. Naslov v upravi
 83) "	.............
lista (4006/83) ali telefon (068) 71-437.
NUJNO PRODAM tekmovalno kolo FAVORIT. Alojz Može, Srebrniče 4 a, Novo mesto.
PRODAM grozdje na Riglju tistemu, ki bi ga obiral sam. Sela 15, Dolenjske Toplice.
PRODAM tračno žago in prikolico za osebni avto. Informacije na
telefon (068) 82-281.
PRODAM črno grozdje, smrekove plohe (5 cm). Anton Grivec, Globodol 2, Mima peč.
PSICO, nemško ovčarko, staro osem mesecev, prodam. Darko Bršec, Oražnova 20, 68311 Kostanjevica.
MOTORNO ŽAGO Huscjvama, skoraj novo, in dve zimski gumi Sava za Z 750 prodam. Podržaj, Straža 26, Šentrupert.
UGODNO PRODAM večio količino grozdja (šmarnice). Boj;
an Vid-1 Dvor
mar, Sadinja vas 33, pri Žužemberku.
KAD (900 1) prodam. Naslov v
D pr
upravi lista (4007/83). PRODAM
1 grozdje (šmarnico in amerikank Makše, Vrhpeč 10, Mima peč.
PRODAM termoakumulacijsko peč (3 KW). Telefon 21-547.
PRODAM novo peč za etažno centralno. Anton Bašelj, Bela cerkev 17, Šmarješke Toplice.
UGODNO PRODAM 800 litrov belega vina, 700 litrov črnega vina z atestom o kvaliteti. Cena po dogovoru. Prodam tudi kvalitetno grozdje (modro frankinjo, žametno črnino, laški rizling in kraljevino). Trgatev od 17. do 25. septembra. Istočasno nudim kvalitetni tropinovec in slivovko. Informacije vsak dan od 20. do 21.30 ure na telefon (068) 51-086.
PRODAM tovorno prikolico za osebni avto, dimenzije, 2500 x
1600 mm, nosilnost 1 l primemo ‘e. In'
tudi za manjše traktorje. Informacije dobite po telefonu 21—008.
GARAŽNA VRATA (macesen, širina 2,60 m) prodam. Kirar, Šmihel 51, Novo mesto.
SMREKOVO KAD (700 1) prodam. Oglasite se lahko na telefon 84 - 765 od 15. ure dalje.
PRODAM kombiniran štedilnik (plin, elektrika) in peč na olje „Lifam“. Telefon 22—953.
PRODAM malo rabljen trifazni hidrofor. Jože Kavšek, Smolenja vas 15 b, Novo mesto, telefon (068) 25-196,
jRacuci^
TILKA IDIČ, Šalka vas n. h., Kočevje, prepovedujem vsako hojo in vožnjo po parceli št. 229 pri hiši št 27 v Željnah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno pre-
KUPIM
V SEVNICI kupim stanovanjsko hišo ali trosobno stanovanje. Po-
nudbe pod šifro: ,,GOTOVINA“ ‘efor
VSI LASTNIKI Dlejih travnikov iz Gradišča pri Šentjerneju preklicujejo vožnjo, ker tam ni pota. Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali.
MARIJA ŠPEC, Zavrh 2, Žužemberk, prepovedujem prodajo vseh
ali telefon (068)81-382.
KUPIM traktor. Ponudbe z opisom in ceno je poslati na naslov: Milan Voglar, Brezovska gora 17, Leskovec pri Krškem.
HRASTOVE SODE, nove ali rabljene, kupim. Jože Floijančič, Cankarjeva 10, 64240 Radovljica.
KUPIM 1 m3 smrekovih plohov (5 cm), starih vsaj dve leti. Antonija Oberč, Vinji, vrh 31, Šmaiješke Toplice.
KUPUJEMO stare in rabljene knjige
premičnin in nepremičnin svojemu možu JOŽETU ŠPECU kot
solastnica posestva in obveščam, da je vsaka prodaja premičnin in nepremičnin s tem v zvezi neveljavna.
ter stare razglednice do leta IS TRUBARJEV ANTIKVARIAT,
Mestni trg 25, Ljubljana, telefon (061) 211-766,
Dragemu možu IVANU SLAUNU vse najboljše za njegov rojstni dan. Obilo sreče, zdravja in«da bi bil vedno tako dober mož, kofdo sedaj, to mu iz srca želi žena AnL Čestitki se pridružujejo tudi brat z družino in ostali.
ffOEVESTILA I
PRODAM zgrajeno hišo (pokrito) z vrtom (1500 m2) v Gradcu. Interesenti se lahko oglasijo na naslov: Franc Avsec, Gornje Laze 2, Semič.
VINOGRAD z groznem v Gahiju -Gabrska gora - prodam. Naslov v upravi lista (4010/83).
UGODNO PRODAM dve parceli: ena na Bučki (Sela) v izmeri 817 m2, primerna za vikend, in travnik v Dobruški vasi v izmeri 3010 m2. Dostop možen z vsemi vozili. Naslov v upravi lista (4011/83).
PRODAMO
OBVEŠČAM, da sem na Mimi 26 odprla kozmetični salon. Delovni čas od 11. do 20. ure, ponedeljek zaprto, sobota od 8. do 14. ure. Stranke sprejemam tudi brez prednaročila. Se
 	priporočam!
KOZMETIČNI SALON Jana
KOS, 68233 Mima 26.
ČISTIM TALNE OBLOGE. Naročilo na telefon 068 24-012.
nedokončano stanovanjsko hišo z 2000 m2 zemlje. Pojasnila iz prijaznosti: Pucelj, Dolnji kot 11, Dvor.
PRODAM stanovanjsko hišo (9 x 8), zgrajeno do prve faze, z vsem gradbenim materialom in 700 m 2 vrta poleg ceste in samopostrežbe v Trebnjem. Cena po dogovoru. Šalja, Stari trg 6, Trebnje.
PRODAM majhno posestvo (hiša podrta) v vasi Ravne pri Zdolah. Posestvo obsega pribl. 5 ha raznih kultur. Od avtobusne postaje oddaljeno 500 m, do postaje asfalt. Prodam po ugodni ceni. Slavko Stopar, Ravne 41 pri Zdolah, 68272 Zdole.
ZAHVALA
Dr. LUČEVU, dr. DEBELJUHU in vsemu medicinskemu osebju nevrološkega oddelka bolnišnice v Novem mestu se najiskreneje zahvaljujem za njihovo skrb v času mojega zdravljenja. LUBŠINA.
RAZNO
NUJNO IŠČEMO samsko in nezaposleno ženo ali dekle, ki bi bila
pripravljena pomagati pri oskrbi mvalida na vozičku. Ponujamo
dobro plačilo za dobroto. Ponudbe na naslov: Ivan Kolenc, Mima 114, 68233 Mima, ali telefon (061) 341-461 (dopoldne).
SPREJMEM dekle, ki bi rada nadaljevala šolo, tečaj ali se zaposlila. Ji pomagam. Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana.
/Vf POiABJJtl
rašoofas
bar£
100. OD brafce.Tr
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 51. letu
'‘“irične ---------
tragično zapustil naš dragi mož in oče
JOŽE
FABJAN
Selo 1, Otočec
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožilje, pokojnemu darovali vence in cvetje in ga spremili nanjegovizadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo kolektivoma SGP Pionir Novo mesto in Novotehni Novo mesto za podarjene vence, Gričarjevim in Novakovim za vso pomoč v najtežjih trenutkih in župniku za opravljeni obred, godbi in pevcem. Vsem skupaj najlepša hvala za vse.
ŽALUJOČI: žena Nežka, hčerka Polonca, sin Jožko ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 60. letu starosti je dotrpel in nas za vedno zapustil naš dragi mož, tata, dedek, brat in stric
FRANC JERMAN
upokojenec iz Črnomlja borec NOB
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in nas tolažili, nam izrekli ustmeno in pismeno sožalje, darovali vence in cvetje in sočustvovali z nami. Zahvalo izrekamo zdravnikom in strežnemu osebju Kliničnega centra in Onkološkega inštituta Ljubljana, Pljučnega oddelka Novo mesto in osebju Zdravstvenega doma Črnomelj, za lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se DO: GOK, BELT, BETI iz Metlike in Črnomlja, dijakom in razredniku 3. letnika Družboslovno-jezikovne smeri in ZZB Črnomelj, govornikoma za ganljive besede, godbi na pihala, nosačem krste in cvetja, ter duhovniku za opravljeni obred. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga številno spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Elizabeta, hčerka Marija, sin Drago in hčerka Nada z družinama, ter sestre z
družinami in ostalo sorodstvo
št. 37 (1779) 15. septembra 1983
DOLENJSKI LIST
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
SLAVKA
MUŽARJA
iz Gradca 22 a
se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in pokojnemu darovali cvetje ter vence. Zahvala velja sindikatu Beti Metlika, GD Gradac, mestni godbi iz Črnomlja ter župniku za opravljeni obred.
ŽALUJOČI: žena, sin, hčerka z družino
ZAHVALA
V 87. letu nas je zapustil naš dobri oče
JOŽE
KASTELIC
iz Vinje vaš 28 pri Podgradu
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, nam pomagali v najtežjih trenutkih, pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi župniku za opravljeni obred.
ŽALUJOČI: vsi njegovi Vinja vas, Amerika, Kanada
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je za vedno zapustila rjaša ljuba mama
ANA
CIMERMANČIČ
iz Vinje vaš 11
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in nar tolažili, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo kolektivu IMV, tovarne prikolic, in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: sin Lojze z družino in drugo sorodstvo
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sma, brata, svaka, strica
VLADIMIRJA ŠERBCA
Dol. Leskovi 9
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste ga s cvetjem in žalostjo spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo hotelu „Turist“ Ljubljana za darovano cvetje, govorniku Jožetu Jarhu za poslovilne besede, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste sočustvovali z nami. Vsem iskrena zahvala!
ŽALUJOČI: mama, brat, sestra, svak, Janko ter vsi njegovi
:m
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža in svaka
FRANCA
OŽBOLTA
iz Novih Lazov pri Kočevski Reki
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Še posebej smo hvaležni posestvu „Snežnik“ in miličnikom iz Kočevske Reke za veliko pomoč ter govornikoma Cirilu Cimpriču in Jožetu Pojetu za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: žena Tončka in ostalo sorodstvo
V avtu si se rodil, v avtu si stanoval, v avtu si tudi za vedno zaspal
&
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga sestra in teta
MARIJA
BERUS
iz Zdinje vaš 15
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ji darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in pokojno spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi DO Kovinar za darovani venec in spremstvo. Hvala župniku za opravljeni * obred. Še enkrat vsem iskrena hvala!
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob tragični izgubi ljubega moža, očeta, sina, brata in zeta
MARIJANA DOLARJA
ZAHVALA
Ob tragični in nenadomestljivi izgubi našega ljubega sinčka, bratca, vnučka in nečaka
MATEJA
LOVŠINA
iz Žlebiča pri Ribnici
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo fantom in dekletom, kaplanu, pevcem, kolektivu Inles Ribnica in Metalki Ljubljana. Hvala vsem, ki ste našega Matejčka v tako velikem številu spremili do preranega groba in mu podarili toliko vencev in cvetja.
ŽALUJOČI: mamica, ati, bratec, stari ata, stara mama ter vse drugo sorodstvo
iz Kočevja
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ža pomoč in podarjeno cvetje. Posebej se zahvaljujemo za pomoč družini Nagu, kolektivu Avto Kočevje, ZŠAM in godbi. Še enkrat Iskrena hvala vsem, ki ste pokojnega Marijana spremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI: žena Bojana, otroka Suzana in Tadej, mamica in očka, brat Jože, ata in
mama Pergerjeva in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
JOŽETA SLAKA
iz Volčičeve 21
cvetje, Sekcija za poslovilne
Pr<	,	...	...	   ,________
besede ZZB Drska, pevcem GD Šmihel ter duhovniku za opravljeni obred. Se enkrat najlepša hvala vsem ki ste nam izrekli sožalje!
Žalujoči: vsi njegovi Novo mesto, dne 6. septembra 1983
ZAHVALA
V 53. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša mama in žena
ANGELA ŠVARC
iz Mokronoga
wvaljujenio se vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam podarili vence, cvetie in nam
11 efn avl«	n	—___1______ 1___I _	t	av	•	a	a	.	...	.	*	______
Žalujoči: mož PEPI in sin LJUBI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JOŽETA SKUŠKA
Koštialova 38, Novo mesto
se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, še
pa sosedom in stanovalcem
Koštialove ulice, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice Novo mesto, dr. Vodniku in partonažni sestri za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi delovnim organizacijam MERCATOR-TOZD Standard Novo mesto, Tovarni zdravil KRKA, LJUBLJANSKI BANKI-TDB Novo mesto ter sodelavcem za vence in cvetje. Hvala govornikom za poslovilne besede, Društvu upokojencev za spremstvo ter proštu za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ivanka, sinova Jože in Marjan z družino, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, hrata in strica
JOŽETA STARIHE
Iz Osojnika pri Semiču
se prisrčno zahvaljujemo sosedom, znancem, GD Strekljevec, ZB Strekljevec, invalidskemu društvu iz Semiča, kirurškemu oddelku splošne bolnice Novo mesto, osebju zdravstvenega doma Semič, KZ Metlika, Ljubljanskih mlekarn, Iskra Semič, govornikoma za poslovilne besede, pevcem iz Metlike ter kaplanu za opravljeni obred. Iskrena hvala vsem, ki so nam pomagali in sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: vsi njegovi Osojnik pri Semiču, 29.8.1983
PETER	MAD
Za prispodobo navezanosti na domači kraj največkrat omenjamo lastovko, ki se zvesto, leto za letom, vrača pod isto streho. Vprašanje pa je, če bi se te ptice še tako zvesto vračale v rodne kraje, če bi bilo tam iz leta v leto manj hrane, če bi bilo življenje vse težje. Gotovo bi si poiskale drugo domovanje Kaj pa hrepenenje, bi ostalo, bi jih neustavljivo domotožje žgalo v prsih? Za ptice ne vemo, z ljudmi, vsaj s tistimi, ki niso po naravi vagabundi, večni popotniki, ki jih nemir žene po širnem svetu, pa je tako, da jih neustavljiva sila vleče v rodni kraj.
In nekaj takih lastovk iz Poljanske doline, iz čudovi-
tih krajev ob Kolpi, je dobilo možnost, da so se pred časom vrnile domov, kjer so dobili delo, zaposlitev. Za te kraje je obrat Uniorja iz Zreč trdna sedanjost in svetla prihodnost. Preteklost pa je v teh krajih pustila hude rane in neizbrisne brazgotine: prazne hiše, celo vasi, zapuščeno zemljo, s kopinjem zaraščene pašnike. Če bi se izseljevanje iz teh krajev nadaljevalo s tako intenzivnostjo, kot v zadnjih sto letih, v začetku tretjega tisočletja v krajevni skupnosti Stari trg ob Kolpi ne bi bilo več niti enega prebivalca. Sedaj je že gotovo, da ti kraji ne bodo doživeli te žalostne usode.
Od 40 zaposlenih, kolikor jih je sedaj v Uniorjevem obratu, je velika večina takih, ki so se vrnili iz drugih krajev, kamor so pred leti odšli s trebuhom za kruhom. Med njimi je tudi Peter Madronič, vodja obrata, doma iz Prelesja, tik ob omamno lepi Kolpi Peter, ki je svoja otroška leta preživel doma, je šel prvič za dalj časa od doma, ko je šel v srednjo elektrotehnično šolo, vendar se je po končani šoli zaposlil v domačih krajih, v Kometovem obratu v Starem trgu. „Tu pa nekako, mlad fant, nisem videl prave perspektive, še posebej potem, ko sem ob delu končal višjo tekstilno šolo v Zagrebu. Po štirih letih dela v Kometu sem odšel v Kranj, kjer sem dobil dobro službo v tekstilni tovarni Zvezda, kjer sem bil najprej tehnični svetovalec, nato pa vodja prodaje, “ je pripovedoval Peter, ki je v Kranju ob delu začel študirati še na tamkajšnji visoki šoli za organizacijo dela, kjer je sedaj absolvent. Čeprav si je v Kranju lepo uredil življenje, si kupil stanovanje in nato še parcelo, kjer je nameraval začeti graditi hišo, hrepenenje po domu ni nikoli prešlo. Tudi poročil se je z domačinko iz Starega trga. Ni bilo sobote in nedelje, da ne bi prišel domov, kjer sem seveda preživljal tudi vse dopuste, praznike in druge proste dni“
Tako Petra Madroniča ni bilo težko pregovoriti, ko so iskali primernega človeka za vodjo novega Uniorjevega obrata v Starem trgu, kjer bo do konca leta delalo okoli 50 ljudi, prihodnje leto pa že 80. Delo je tu dobila tudi njegova žena. Brž ko bodo urejene vse zadeve glede nove lokacije v Starem trgu, kjer bo prostora za 21 novih hiš, bosta Madroničeva začela grdditi
Človek je lastovka, neustavljivo je njegovo hrepenenje.
A. BAR TEU
Svatba za več tisoč ljudi
Prihodnjo soboto čaka Novomeščane prvo dolenjsko svatovanje — Poroka na Glavnem trgu — Prava ohcet v dvorani, »nadomestna” pa pred njo
NOVO MESTO -'Ge nekateri mislijo; daje letošnje prvo dolenjsko svatovanje, ki ga organizira Dolenjska turistična zveza in katerega pokrovitelj je Dolenjski list, le kopija ljubljanske kmečke ohceti, potem so se krepko ušteli. Prireditev, ki bo prihodnjo soboto, bo vseskozi temeljila na dolenjski pristnosti, izvirnosti in domačnosti, prikazala bo nekaj danes že povsem pozabljenih poročnih običajev, poleg tega pa bo predstavljala tudi kulinarični dogodek, saj bodo na mizah v športni dvorani razstavljene jedi, brez katerih si v starih časih svatbe ni bilo moč zamisliti.
O petkovih predporočnih obredih v Semiču, Metliki, Mokronogu in Novem mestu, od koder prihajajo štirje pari, smo že pisali, glavna prireditev pa bo seveda v soboto, 24. septembra, popoldne v Novem mestu. Pričelo se bo ob 15. uri s sprevodom harmonikarjev in osmih vozov s pari, pričami in folklornimi skupinami izpred osnovne šole na Grmu. Uro zatem bo na novomeškem rotovžu opravljen poročni obred, v tem času pa bodo radovedneže zabavale fokllome skupine, harmonikarji in Toni Gašperič, ki bo vodil in povezoval program. Na trgu bodo tačas postavljene stojnice z domačo hrano in pijačo. Po opravljeni poroki bo novoporočenim parom prvi čestital predsednik skupščine občine Novo mesto Uroš Dular, ki bo tudi pozdravil vse obiskovalce prireditve. Sledil bo prastar način obdarovanja ženinov in nevest, nakar bo sprevod krenil do športne dvorane, kjer bodo parom in svatom zaželeli dobrodošlico s kruhom in soljo, nato bodo predstavniki dolenjskih delovnih organizacij parom izročili poročna darila. Za krajšim programom na ploščadi bodo svatje, pari in folklorne skupine, z njimi pa tudi tistih 400 sreč-
DOB ODPIRA VRATA ZA OBISKOVALCE
DOB PRI MIRNI - Ob prazniku službe za izvrševanje kazenskih ukrepov bo tudi kazensko-popravni dom Dob pri Mimi pripravil nekaj prireditev. 22. septembra bodo v Trebnjem v stari osnovni šoli odprli razstavo o življenju in delu obsojencev na Dobu. Razstava bo prikazala, kako poteka vsakdanje življenje, proizvodnja, poudarek pa bo na preživljanju prostega časa. Naslednji dan bo srečanje delavcev KPD Dob na Lanšprežu, kjer bodo delavcem jubilantom podelili nagrade. Na dan službe za izvrševanje kazenskih ukrepov, ki ga ti delavci praznujejo 27. septembra, bo za obiskovalce odprl vrata tudi dom na Dobu. Vsi, ki jih zanima, kako živijo obsojenci, si bodo lahko dom obedovali od 10. do 13. ure.
1
Aleš, ki dela Ribničane
Najmlajši izdelovalec in prodajalec na semnju
strojno šolo pri centru poklicnih šol v Kočevju. Pravi, da bo rezbaril še naprej le ob prostem času.
Na nedavnem »Ribniškem semnju” je imel svoj „štant” tudi eden najmlajših, če ne celo najmlajši izdelovalec predmetov domače obrti, 15-letni Aleš Kromar. Prodajal je predvsem »Ribničane”, se pravi iz lesa izrezljane kipce ribniških krošnjarjev. Razen tega je imel še po enega lončarja (Dolenja vas je središče lončarije)) in dimnikarja.
.^Rezbariti sem se učil lani med šolskimi počitnicami pri Stanetu Klunu, rezbarju iz Ribnice. Med letošnjimi šolskimi počitnicami pa sem izdelal okoli 70 »Ribničanov” in še nekaj drugih likov. Obleke za Ribničane in druge pa mi je sešita mama.”
Mladi Aleš pa pravi, da ne bo poklicno rezbaril. Zdaj obiskuje
Na vprašanje, če je za to dejavnost treba plačati kaj davka, je povedal, da domača obrt ni obdavčena. Kljub temu je treba tudi to delo prijaviti pri občinski skupščini, ki ti izda ustrezno potrdilo, da izdeluješ te in te predmete ter da jih lahko tudi prodajaš. Tako je Aleš plačal tisti dan le za 2 kvadratna metra »štanta” 1.200 din takse.
Njegovi izdelki so bili naprodaj po takih cenah: Ribničan 1.600 din, lončar 1.400 din in dimnikar 1.000 din.
J. P.
nežev, ki jim, bo uspelo kupiti vstopnice, odšli v dvorano, kjer bo ob pomoči ansambla »Fantje iz vseh vetrov”, folklornih skupin, Tonija Gašperiča, številnih družabnih iger in licitacij zagotovo veselo vzdrusje. Za vse ostalo bo poskrbljeno pred dvorano, kjer bo za »reprizo” dogodkov v dvorani poskrbel Jerkov
Pavliču prvRnstvn V Kraljevu odličen tudi Robert Hmeljak
Šele na zadnji letošnji dirki hi- S trostnih motociklistov za držav- j no prvenstvo, ki je bila v nedeljo ! na dirkališču Beranovac v Kralje- • vu, so padle odločitve o letoš- S njih državnih prvakih v vseh ka- ; tegorijah. Dirka v razredu do S 125 ccm, v katerem nastopata • oba Novomeščana,je bila zagoto- ! vo najrazburljivejša predstava • dneva. Pavlič, z najboljšim ča- j som treninga, Hmeljak in Kranj- ; čan Pintar so startali s prve S vrste. Po starterievem znaku je j prvi potegnil ; Hmeljak in vodil • 200 metrov, nakar je vodstvo ; prevzel Pintar, Pavlič, kije star- I tal nekoliko slabše, pa se jima je | pridružil na koncu ciljne ravnine ! po 500 metrih. Prednost tri- ; desetih metrov, ki jo je Pintar 5
?ridobil v prvih dveh krogih, je ; avlič v tretjem zmanjšal na dol- | žiho motocikla in v začetku če- j trtega kroga prešel v vodstvo. Na S polovici dirke je svojo možnost • uvidel do tedaj tretji Hmeljak in 5 pričel napadati Pintarja, ga v 17. i krogu prehitel in obdržal drugo • mesto vse do cilja.
Zmagoslavje Novomeščanov ; je bilo popolno, saj si je Pavlič z j zmagami na vseh letošnjih dir- j kah ponovno priboril naslov 2 državnega prvaka, Hmeljak pa se j je v prvenstvu povzpel z lanskega : sedmega na tretje mesto. Letoš- • nji rezultati in končne uvrstitve : novomeških dirkačev so najbolj- j ša uvrstitev Avto moto društva J Novo mesto in največji uspeh • dolenjskega moto športa doslej. ! ' M. K. |
«...
ansambel, poleg njega pa številne stojnice z jedačo in pijačo. Naj ob tem še omenimo, da bodo v dvorani stregli delavci Krkinega tozda Zdravilišča, veseljačenje pred dvorano pa ima na skrbi hotel Metropol.
Naj ne pozabimo za konec opozoriti vse, ki jih zanima razstava drevja in cvetja. Otvoritev te prireditve bo prav tako v soboto ob 9. uri pred Novolesovim salonom pohištva v Novem mestu. Razstava bo odprta ves teden, poleg tega bodo številni razstavljala na stojnicah okoli športne dvorane razstavljali svoje izdelke, med njimi tudi kmečko orodje in pripomočke.
B. B.
PADEL Z OREHA IN SE UBIL
DRENOVEC - V nedeljo popoldne je 47-letni Martin Žnidaršič iz Drenovca 20 pri Bizeljskem ob domači hiši otresal orehe, pri čemer se mu je najverjetneje zlomila suha veja in je omahnil tri metre globoko na tla. Žnidaršiča so takoj prepeljali v brežiško bolnišnico, kjer pa je hudim poškodbam podlegeL V _________________________,
ŽEPARJI NA POSTAJI
NOVO MESTO - Alojzu Koželju iz Zapuž je prejšnji teden nekdo med vstopanjem na avtobus izmaknil denarnico z dokumenti in tisočaka gotovine. Gnečo na avtobusni postaji pa je okusil tudi Stanko Pavlin iz Hrastja, ki je prav tako ob denarnico in 3.050 din gotovine.
GORELA SKLADOVNICA DRV
VINJA GORICA - Vera Trinko iz Vinje gorice je 9. septembra zvečer opazila, da ji gori skladovnica drv, ki je bila zložena pred stanovanjsko hišo. Ogenj so na srečo še pravi čas pogasili, vendar bi kaj lahko prišlo do večjega požara. Preiskava je pokazala, da je šlo za požig, storilca pa še iščejo.
Stanislava Lončarevič: Včasih me je strah samote.
Namesto kom v hlevu opeka
Zaščiteni hlev gradu Ortnek bo vzdrževal zasebnik, ki si je v njem uredil cementninarsko delavnico
RIBNICA - Hlev nekdanje gra- je dobil prostore za delavnico, spo-ščine Ortnek, ki je pri ortneški	meniško zavarovani hlev pa je dobil
avtobusni postaji, je pod sporne-	vzdrževalca in tako bo ohranjena
niškim varstvom in spreminjanje nje-	naša kulturna dediščina. V bivšem
gove zunanjosti ni dovoljeno. Za grajskem hlevu sicer ne -bo več ohranjanje kulturnih spomenikov pa 0 živine ali konj, saj je notranjost vedno zmanjkuje denarja. To velja	hleva precej predrugačena, bo pa
tudi za ortneški spodnji grad in	zato ohranjen vsaj zunanji videz tega
njegov hlev.	kulturnozgodovinskega spomenika.
Za vzdrževanje hleva se je pred	J.	P.
kratkim le našla zadovoljiva rešitev.
Kmetijska zemljiška skupnost ga je za dobo 15 let dala v najem Pavlu Trevnu iz Logatca, ki si je njegovo notranjost preuredil v delavnico za betonske zidake, tlakovce, betonske ograje in teracerske izdelke. Obrtnik Treven, ki je delavnico odprl 7. septembra, je povedal, da je doslej vložil v obnovo in ureditev hleva--delavnice blizu 2,5 milijona din, pri čemer niso vračunani stroji. V najemni pogodbi pa je zapisano, da se vlaganje najemnika v stavbo obračunava z naiemnind.
S takim sporazumom sta rešena dva pereča problema hkrati: obrtnik
Bo štedilnike prekrila pajčevina?
Planinski dom pri Gospodični »vse bolj osamljen
GOSPODIČNA - Ce gostinci po mestih tarnajo, da jim je bencinska kriza odžrla preneka-teri dinar, kaj naj potem reče Stanislava Lončarevič, ki ima v najemu planinski dom pri Gospodični? Dom je letošnjega 1. januarja od Novoteksa prevzela novomeška Tovarna zdravil Krka.
»Včasih me je kar malo strah samote,” ■ pravi Lončarevi-čeva. Nič čudnega, saj je gost prava redkost, še planincev, ki so včasih primaknili kakšen dinar, lejos ni od nikoder. »Naši gostje so največkrat gozdarji, toda to pač ne more biti dovolj za uspešno poslovanje. Ce bo šlo tako naprej, bo štedilnike že kmalu prekrila pajčevina,” razočarano razmišlja lastnica, ki velikokrat zaman peče kruh, pripravlja štruklje, peče potice, saj gostov -ni.
Lončarevičeva je upravičeno nezadovoljna Pravi tudi, da ne pomni, kdaj je nazadnje kdo prenočil v domu, ob vsem pa dajatve neusmiljeno pobirajo denar. Pa četudi morajo planincem, ki pridejo v dom, priznati posebne popuste, jim davčne obveze niso prav nič zmanjšane.
Na novem lastniku doma, novomeški Krki, je, da skuša domu pri Gospodični vrniti nekdanje mesto in predvsem obisk. Ob dejstvu, da pozimi ceste velikokrat niso splužene, da tudi vlečnica ne dela, ko bi morala, bo to težko, toda veliko se bo naredilo že z izleti Iz zdravilišč. Ne nazadnje pa velja vsem nam še dobronameren napotek, da se da namreč do Gospodične priti tudi peš. Kako hudo smo podlegli skušnjavam motorizacije, najbolje kaže podatek, da je imela Gospodična veliko več obiskov v časih, ko so bili avtomobili pra-
va redkost.
B. B.
SPET VRTNARSKA RAZSTAVA
LJUBLJANA — Danes bodo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli tradicionalno razstavo »Vrtnarstvo — narava — zdravje”. Odprta bo do vključno 18. septembra.
PLENA NI BILO, BRAKADA USPELA - Hud naliv preteklo nedeljo ni preprečil tradicionalne brakade, ki jo je pripravila dobmiška lovska družina. Zato pa je bil plen kaj klavrn, saj je na brakadi pod streli padla ena sama lisička. Kljub temu so bili lovci, ki so prišli iz Novega mesta, Mirne, Ljubljane in drugih krajev — vseh skupaj je bilo 132 — ob koncu kar zadovoljni. A ne samo zaradi tradicionalnega lovskega koša, ampak tovariškega srečanja;' na katerem ni manjkalo tudi značilne lovske hudomušnosti. (Foto: | J. Simčič)
NAJMLAJŠI IZDELOVALEC - Petnajstletni Aleš Kromar iz Dolenje vasi s svojimi,»Ribničani”, lončarjem in dimnikarjem, ki jih je izrezljal on, obleči pa mu jih je pomagala mama. (Foto: Primc)
SPOSOJENO TRNJE
— V gospodarstvu se vse manj govori o čarobni paličici. Kaj hočemo, pomanjkanje drvi
(Iz Poiitike ekspres)
alpina. —
TOZD PRODAJA ŽIRI
VAS VABI NA UGODEN NAKUP MOŠKE, ŽENSKE in OTROŠKE OBUTVE NA MIRNO DNE, 21. - 22. 9. 83 od 8. - 18. ure. IZBIRA BO DOBRA - CENE UGODNE. VABLJENK 585/37-83
OBLJUBLJAM IN ŠE PRISEGAM
Podpisani T. G., rojen tega in tega tu in tam, stanujoč v družbenem stanovanju v ulici Delovnih brigad 2, obljubljam in prisegam pred obličjem izobraževalne skupnosti, da bom kot učitelj slovenskega jezika dosledno izvajal stabilizacijski program, ki ga postavlja predme ta, zame skoraj svetovna ustanova.
Tako od 1. oktobra dalje ne bom več pisal na tablo zloženih stavkov, ampak samo proste. Kolega matematik mi je izračunal, da bom prihranil na ta način samo v šolskem letu 1983/84 pet dekagramov ^krede. Gobo za brisanje table
bom zaklenil v kateder, leseno ploščo bom odslej dalje čistil z rokavom lastne srajce, puloverja ali suknjiča, če mi bo osebni dohodek dovolil kupiti le-to.
Še več: brezplačno bom vodil najmanj tri krožke: recitatorskega, dramskega in literarnega, ne glede na to, da ste mi blagovolili povišati učno obveznost. Mnoštvo poročil, ki jih zahtevate od mene, ne bom več pisal na format A4, ampak na A5. Prisegam, da sem pripravljen delati več in bolje, četudi ne boste izpolnili obljube o povišanju mojega osebnega dohodka, a kaj hočemo, saj vemo, da denar
kvari človeka. Prav zato je najbrž naš prosvetarski kader (živelj) tako nepokvarjen.
To svoje pisanje bi izkoristil tudi zato, da bi vam toplo stisnil roko,, ker ste začeli akcijo varčevanja prav pri prosveti. Le ta naj postane vzgled vsem sisom, delovnim organizacijam, službam skupnega pomena itd. Prav imate, priviti je treba tam, kjer je bdo že dovolj privito, kajti le tako bomo lahko rekli: »Posnemajte jih!” Se že veselim videti svojega sekretarja, kako brezplačno vodi pevski zbor, ali pa direktorja Glaviča, ki trenira - brezplačno, seve, moško rokometno ekipo. To nam
bodo cveteli kostanji, če bo vsakdo v naši pisani družbi razmišljal tako, kot pod vplivom ukrepov izobraževalne skupnosti razmišljam jaz, para učiteljska! Pa me je le malce strah, da nas niste izbrali samo za primer, da se ne bo godilo kot s popom, ki je rekel: »Ne glejte me, kaj delam, ampak delajte, kar vam govorim!” Da znajo popje lepo pridigati, pa si nisem izmislil jaz.
Bodite lepo pozdravljeni in ostanite čili, da ne bi prehitro ostali brez stabilizacijsko izgorevajočih ljudi.
TONI GAŠPERIČ