DRŽA' Poštnina plafauw ▼ go4o?lat Došio Leto LXUL, št. 64* V Ljubljani, torek 18. marca I930 Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. POSREDOVANJE VELESIL V SOFIJI Nasveti angleškega in francoskega poslanika bolgarski vladi — Are taci je komitov in ustavitev listov makedonstvujuščih Beograd, 18. marca. »Times« poroča o posetu jugoslovenskega poslanika Nešića v Sofiji pri zunanjemu ministru Burovu, ki mu je izročil predstavko jugoslovanske vlade o nedavnih bombnih atentatih. Jugoslavenska vlada zahteva, naj se aretirajo in kaznujejo zločinci in v bodoče preprečijo slična dejanja, ki so zmožna kompromitirati dobre odnošaje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Čeprav so podvzeti ukrepi drže v tajnosti, se doznava, da so bili takoj po jugoslovenski demarši aretirani vsi, katerih imena so bila objavljena bolgarskim Članom obmejne komisije. Britanski poslanik \Vaterlow je posetil zunanjega ministra Burova v sv.rho informiranja, kakšne ukrepe namerava podvzeti bolgarska vlada, da zboljša polo-žai, ki ga smatra britanska vlada za zelo kočljivega. V razgovoru, ki je bil ■precej dolg in prijateljski, je poslanik \Vaterlow opozoril na umerjenost Jugoslavije. Sofijsko »Utro«, ki poroča o posetu jugoslovenskega poslanika Nešića in angleškega poslanika Waterlowa pri zunanjem ministru Burovu. piše med drugim: Politične kroge neobično zanima poset jugoslovenskega poslanika ter angleškega poslanika pri zunanjem ministru Burovu. Poslanik Nešić je posetil zunanjega ministra Burova v njegovem stanovanju ter mu izrazil željo jugoslo-venske vlade, naj bi bolgarska vlada v najkrajšem času odgovorila na predstavko in dokumente, ki jih je prejela od jugoslovenske delegacije v mešani obmejni komisiji v Cari-brodu. Razgovor med poslanikom Nešičem in zunanjim ministrom Burovom je bil prijateljski in ni imel značaja demarše, niti ni bila ob tej priliki izročena kaka nota. V enakem smislu piše »Utro« o posetu angleškega poslanika Waterlowa. Sofija, 18. marca. Odpravnik poslov francoskega poslaništva je posetil včeraj ob 10. dopoldne zunanjega ministra Burova. List »Dnevnik« poroča, da je imel njegov poset isti značaj, kakor poset angleškega poslanika in da je odpravnik poslov francoskega poslaništva ob tej -priliki izrazil prijateljske nasvete ter željo francoske vlade o potrebi mi- ru na jugoslovensko-bolgarski meji in o izpolnitvi sklenjenih sporazumov. Pariz, 18. marca. A A. Iz Sofije poročajo, da bolgarski listi povdarjajo politično stran aretacije mnogih komitov v Sofiji v zvezi z namero vlade, da ustavi izhajanje makedonskih listov »Vardar« in »Sofija«. Listi dodajajo, da so tj ukrepi izvršeni z namero prepre-čenja nadaljne akcije makedonstvuiu-ščih, ki je v škodo dobrih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo. Sofija, 18. marca. AA. Polslužbeni »Demokrati češki Zgovor« demantira glasove, da bi bili posetili predstavniki nekih velesil ministra zunanjih zadev Burova v zvezi z mcidenti v Jugoslaviji in obmejnih krajev. Beograd, 18. marca. Listi javljajo iz Sofije, da so bile včeraj izvršene številne aretacije oseb. ki so osumljene, da so izvršile atentate na Jlugoslovenskeni ozemlju. Obenem je vlada ustavila na-daljno izhajanje obeh organov makedonstvujuščih »Vardar« in »Vreme«, ker sta hujskala proti sno«-?^'--"i« z Jugoslavijo. Sporazumevanje v Londonu Pomorska razorožitvena konferenc spora 1.o urinu. 18. marc.\ V nedelio zvečer se je vršila takozvana diplomatska večerja, na kateri so bili med druymi Tardieu, Briand, Pumpsn'!. Maodonald. Henderson in Aloan-z-peverov o pomoreki razerožitve;rn konferfnoi. Važen je bil tuda razgovor med Tnrdieujem in ameriškim delegatom Morrovom, ki je ponov izjavil, da Amerika ne želi vmešavanja v evropske zadeve in da zalo tudi iroče sedele val i pri sklepanju sredozemskega pakla. Tardieu mu je pojasnil, da Francija tega tu.ii ne zaJiteva, marveč le želi, da bi t-e vseh pe! pomorskih velesil svečano obv?zal~>. da bodo v primeru kakega napada skupna proučile, kaj bi bilo treba ukreniti za pre-prečenje ol eroženega konflikta. Macdonald je aaglasil, da bi se najlažje našel izhod iz mucnt ga položaja, v katerem je konferenca, te In Francija popustila in pristala na maksimiranje, svoje tonaže. Na izrecno vprašane Macdonaida, ali bi Francija pristala na ukinitev podmornic, če bi prišlo do sporazuma z Italijo, je Tardieu izjavil, da niti Fran* cija. niti Japonska ne moreta pristati na opustitev podmornic, ki predstavlajo najuspešnejšo obrambno sred-stvo. Pripravljeni pa a bo v kratkem zaključena z delnim žurnom sta obe pristati na dogovor, ki bi = trogo omejil uporabo podmornic in določil njiiio-vo maksmalno tonažo. LouJoii. 18. marca. V diplomatskih krogih se zatrjuje, da bo londonska konferenca v kraikeni zaključena na podlagi delnega sporazuma, ki bo predstavljal v bistu le okvir za nadaljna pogajanja. Rezultat konference pa bi predvsem obsegal sporazum med Amoriko, Japonsko in Anglijo, po katerem bi se določilo razmerje med vojnim brodovjeni teh držav po ključu 15.15:9 za vojne ladje. 15:15:12 za križarke in 15:15:10 za ostale vrste vojnih ladij. Drugi sporazum naj bi nanašal na Francijo in Italio gledf Sredozemskega morja. Obsegal naj bi dogovor, da Fe provizorično ustavi graditev novih vonjih ladij, med tem pa naj bi se nadaljevala pogajanja o vseh spornih vprašanjih. Vpčjegi rezultata po mnenju poučenih diplomatskih krogov zaenkrat od londonske konference ni pričakovati. Pariz, 17. marca. AA. Francoski ministrski predsednik Tardieu se jc snoči ob 17.3? vrnil iz Londona. , Carinska pogajanja v Ženevi Podaljšanje trgovinskih pogodb z Avstrijo — Načelen sporazum med Avstrijo in Švico Ženeva, 17. marca. Nocoj se jc vršila več ur trajajoča konferenca vodilnih osebnosti na carinski konferenci, da razpravlja o odklonilnem stal?šču Avstrije glede na obveznost podaljšanja obstoječih trgovinskih pogodb. Zastopniki Češkoslovaške. Madžarske, Poljske in Jugoslavije so se izjavili pripravljene, dobrohotno proučiti avstrijske ■predloge. Pogajanja so se danes nadaljevala. Avstrijske trgovinske pogodbe s Češkoslovaško, Jugoslavijo in Švico se bodo najbrže podaljšale do aprila prihodnjega leta. Privatni razgovori med avstrijsko in švicarsko delegacijo so dovedli do gotovega sporazuma. Glede na nerešena vprašanja avstrijskih trgovinskih pogodb s Češkoslovaško in Jugoslavijo obstoje še težkoče. Tudi med Madžarsko, Avstrijo in Češkoslovaško težkoče Se niso odstranjene. Haaška konferenca o mednarodnem pravu Stališče jugoslovenske vlade o pravicah držav v teritorijalnih vodah Haag. 1<8. marca. AA. Konferenca za. kodifikacijo mednarodnega prava, ki se ee sestala pod okriljem Lige narodov, včeraj razpravljala o postavlle^ih vprašanjih v vseh treh komisijah in sicer dopoldne in popoldne. Prva komisia «je lizvofcila poseben odbor, ki mu predseduje dclcsat Kitajske, (podpredsednik je delegat Španije, čianj pa so delegati Avstrije, A::-':;e in Francije. Komisija fjc Taz.prak) ?c za vprašanje, ika-kšna pravica pripada držav; nad morjem o-b c«bali in kako daleč se ta pravica raztega. Ju-go-slo-venski delegat dr. Mile ta No«vaković je obraz lož M stališče >u®o slovenske vlade. Jugoslovenska kraljevina ic rrmenja, da je oblast vsake držaive nad njemrmi -terito-rrjahrimi vodami popolna in suverena. Prehod vojnih ladij v takTh vodah je v mirnem času po pravu iz davnih časov nesporen. Zae »ugo-slovensk? delegat predlagal, naj se teritorijalni pas razširi na 6 milj oziroma na M flon od obale in ne na a. Podobno stališče je zagovarjal tudi italijanski delegat Di Nitti. Tretja komisija je proučevala vprašanje odgovornosti države za življenje in lastnino tujih driav&anov. Po dafrši razpravi je bilo sprejeto besedilo, ki ga je predlagala francoska vlada. Uzakonitev konvencij z Italijo Beograd, 18. marca. AA. Nj. Vel. kralj je podpisal in proglasil zakon o dogovoru med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Italijo za izvršenje sodb, o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in Italijo o pravri in sodni zaščiti odnosev državljanov in o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Italijo za izročitev krivcev, ki so bile podpisane v Rimu dne 6. aprila 1927. Poljsko-Jugosloven-ska liga Becgrad, 17. marca. AA. Poljsko-jugo-slovenski klub je včeraj na svoji izredni skupščini sklenit, da se v svrho čim čvr-stejšega dela pretvori v poljsko-jugoslo-vensko ligo. Predlog je bil soglasno sprejet. V novo upravo * bil ^volien za preJ-sednka univ. prof. dr. Dragutin Arangjelo-vić, za podpredsednika univ. prof. dr. VI a-dimir Kolovič in šef odseka centralnega presbiroja dr. Milorad Radovanović, za tajnika dr. Miljutin Zelić, svetnik. Nova uprava je poslala pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju Aleksandru in predsedniku peljske republike Mosickemu. Pozdravnu brzojavka Nj. Vel. kralju se glasi: »Nj. Vel kralju Aleksandru I., Beograd. Poljaki in Jugosloveni, zbrani v Beogradu na pni skupščini Poljstco-jugosloven-ske lige, ki je danes začela svoje delo na intergra/nem zbližavanju dveh bratskih narodov, pošilja svoje najiskrenejše pozdrave in najlepše želje za napredek vzvišenega prestola in procvit bratstvi poijsko-jugoslovenskcga. — Predsedujoči dr. Milorad Rađcvanović. Generalni tajnik dr. Miljutin Zelić. Turška finančna kriza ] Angora. 18. marca. Zastopniki odbora iarSob dolgov so se včeraj znova bavili s finančnim položajem Turčijo. Predloženo jo bilo poročil •> nemškega strokovnjaka Miil-lenja, Ivi ga je prod IMom odposlal bivši predeedu.k nemško državne banko dr. Schacht, d.i prouči turše finance. Poročilo Miillerja jo zelo pesimistično, ker pravi med drugim, da so mora izvesti obširna reforma turške uprave pred najetjem inozemskega posojila. Angura. IS. marca. Turški list »Akchamr piše, da bodo delegati za javne dolgove prodlož'i" finančnemu ministru spomenico, v kateri izjavljajo, da je finančni položaj turško države slabši, kakor se misli. Spomenica naglasa, da bo turška država zelo težko poravnala svojo inozemske dolgove in druge obveznosti, ki so zelo velike. Potrebne so nadaljne resne reforme, da se poprav; gospodarski položaj Turčije. Končno zagotavljajo delegati vlado, da ej pripravljen« pomagati pri delu za gospodarsko konsolidacijo turške države. Beg pred kolektivi-zaeijo v Rusiji Liepaja, is. marca. Preko poljske m la-fciške meje ie pribežalo vse polmo ruskih (kmetov, bi so se ibptIi kolektivizacijd kmetij, ki jo je organii-ztTal predsednik sovjetske republike StaJin. Poljska gostoljucno sprejema begunce. Isto bi rada storila Litva, pa nična dovolj sredstev, da bi begunce prehranffla. Mnogo kmetov je na begu ustrelila ruska obmejna straža. Beda beguncev je nepopisna. Ponekod so odvedla prebivalstvo iz domačih vasi v gozdove pri Arhangelsleu, kjer sekajo les, ki se prodaja angteškim sandrkatom. Na ta način ekspto-atirajo ruske oblasti ogromne gozdove, ne da bi za to plačale vmanja. Naročajte „Našo dobo"' Pogreb Primo de Rivere Prevoz trupla bivšega diktatorja iz Pariza v Madrid / avz, IS. marca. Včeraj se je vrši pogreb Prima de Rivere. Truplo so odnesli v prisotnosti članov družine, španskega poslanika, vojvode Albe in drugih odličnih osebnosti na avtomobilski mrtvaški voz, ki je odpeljal krsto na kolodvor. Tu ;e izkazal oddelek francoske vojske pokojniku čast. Pri tej ceremoniji so bili prisotni zastopnik predsednika Doumergua, Maginot. general Gourand in maršal Petain. Nato so čete defilirale pred kr.^to, do^i.n so oficijelne osebnosti izrazile dru/ini svoje .roža-Ije. Vlak s krsto Prima oc Rivere se je odpeljal ob 20.40. Krsto je spremljal špansV i poslanik do meje. Madrid, IS. marca. Vsi ministri bivše diktature so odpotovali na mejo. da bodo spremljali krsto Prima de Ritere na poti od meje v domovino. Biw min stri so nadalje objavili komunike, v katerem izražajo svoje sožalje na veliki /gubi, ki ie zadela Španijo s smrtjo Prima de Rivere in izjavljajo svojo solidirn -;: z delom pokojnega diktatorja. Madrid, iS. marca. Vladi jc sklenila, da se bo vršil pogreb Trima de Kiv^rc na državne stroške. Izkazane mu bodo vojaške časti kot najvišjemu vojaškemu poveljniku. Na kolodvoru jc bila ztjrajc la pror izerič-na kapelica, v kateri bo pnloan.i krsta na katafalk in odkoder se bo Jjtri vršil svečan pogreb. Pogreba se bodo udeležili vsi člani španske vlade, kraija pa bo zastopal eden izmed prinčev. Grozna katastrofa parnika S0 ljudi zgorelo v plamenih petroleja — Rešenih samo deset oseb Bogota (Columbia), IS. marca. AA. V bližini Bucaramange je na rečnem paniiku izbruhnil strahovit požar. Iz neznanega vzroka se je vnel tovor petroleja. 50 potnikov in 20 članov posadke je našlo grozno smrt v plamenih. Ob izbruhu požara so potniki spali. Nastala je splošna panil.a. Potniki, ki so ostali na krovu, so se kmalu zadušili v dimu, dočim so ostali, ki so poskakali v reko, zašli v plavajoče plamene razlitega petroleja. Rešilo se je samo 10 potnikov. &*o}no $im&&o peseiie daje ličnost lepe in pedantno čiste volnene obleke. Ako se ne pere kakor je treba, se stisne in daje utis stare po-nosene obleke. V mlačni raztopini ^cnicntovcga Radiona se stvari nalahno ozmejo in ostanejo mehke in lah-kc ter varujejo svojo prvotno barvo u 2? Cc,i ta P°scl sc oprav-&a hitro m brez truda, ako se uporablja RADION^ Železniška nesreča na Dolenjskem Beograd, 18. marca. Avala objavlja: Med postajama Št. Janž na Dol. in Mokronog — Bistrica se je včeraj iztiril osebni vlak št. 9433. Lokomotiva, službeni voz in en osebni voz so skočili s tira, vendar pa se ni zgodila večja nesreča. Človeških žrte-o-ni bilo. Materijalna škoda ni velika. Nesreča je nastala, ker je počila tračnica. Promet je bil prekinjen 24 ur. Premestitve v poštni službi Peogiad, 18. marca. V področju poštne direkcije v Ljubljani «o premeščeni tehnik Miroslav Cerkvenik, Silvester Kavčič, Alojzij Furlan in Ivaai Kavčič iz terenska s?kcije 3 k posti Ljubljana I. Smrt odličnega mariborskega restavraterja Maribor, 18. marca. Davi ob 3. je po kratki bolezni umrl v Mariboru g. Fr. Stick-1 e r. bivši kolodvorski restavrater v Beljaku in Mariboru ter sedanji lastnik kavarne »Central«. Pokojnik je bil izredno priljubljen v vseh krogm in je užival na daleč ugled astronomskega strokovnjaka. Ko je prišel sedanjii naš kralj Aleksander kot regent v Maribor, mu je tudj pripadla častna naloga, da ie aranžiral slavnostni banket. Njegovo truplo bo prepeljano v Beljak. Finančna disciplinska sodišča Beograd, 18. marca. Z odlokom finarK-ncr!a ministra *o imenovana disciplinska sodišča za finančno stroko. Pri dravski finančni direkciji so v tej komisiji vsi šeii odsekov, za I. kategorijo, za II. kategorijo pa računski inspektor Fran Goričnik, davčni kontrolor Fran Starin ter Fran Setina in glavni arhivar Alojzij Megla. Pod vagonom od Pan-čeva do Ljubljane Ljubljana, 18. marci. Ko je davi ob 8. beograjski brzovlak prispel na lubrjanski kolodvor, se je izpod ne. k^^a vagina nenadoma izkr>bacal ml^d ži-vahe.i lečko in skušal na-glo p^beiinili na peron. Opazil pa ga je dežurni policijski ;iirent ter ca aretiral. Na policiji y? fant izpovedal, d;« piše Todor V. in da je dom-i iz Pančcva Po poklicu knjigovešk' vajenec je bil že dalje časa brez posli. Zato je sklenil odpotovati v Zagreb, kjer ima eo-redniko Na kolodvoru v Pančevu se je splazil pjd beograjski brzovlak in se liotrl odpeljati v Zagreb. Med vožnjo pa je trdne zaspal in tako se je davi pripeljal v Ljubljano. _ A, Ma sada? ga je vprašal dežurni uradnik. — Pa ni znam, je bil lakoničai .Kb-jovor. Policia bo nadebudnega fantiča po nagonu poslala v ZagT«*b, kj>r naj poišče e\o-jp soiodnike. Iz policijske kronike Ljubljana, 18. marcu. V noči od nedelje na ponedeljek so doslej neznani ponoćni vandali razbili pli-novo svefciljiko na Miklošičevi cesti blizu r»Mače Pokojninskega zavoda, drugo pa v Čopovi ulici poleg Delavske zbornice. Mestna občina ima okoli 320 Din škode. Taki objestni ponočnjaki bi se morali eTcsemplančno kaznovati, da bi jih za vedno mindlo veselje razbijati plinove sve-tfljfce. Kolesarski tatovj imajo zopet »sezono«. Te d-ni sta bili zopet irkradeni dve kolesi. Eno je bilo odpeljano včeraj dopoldne čev-ltfar.hi Andreju Lazarju izpred trgovine Ce-kada na Sv. Petra cesti, drugo pa te dni Leonu Bošteletu izpred poslopja Pcštne hranilnice na Alesandrovi cesti Lazarjevo kolo je bilo znamke -Puch« in je vredno okoii 1400 Din. Boštelerovo pa je znamke Jogo že precej obrabljeno in vredno rk li 600 Din.______• Sorzna poroči! LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.71, Berlin 13.495 — 13.525 (13.51), Bruselj 7.8937, Budimpešta 9.S959. Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9), Dunaj 795.87 — 798.87 (797.37), London 274.97 — 375.77 (275.37), Newyork 56.54. INOZEMSKE BORZE. Curih: Bcosrad 9.1275, Pariz 20.22, London 25.1275, Newyork 516.87, Bruselj 72.03, Milan 27.055. Madrid ^5.25. Berlin 123 27, Dunaj 72.76, Sofija 3.745, Praga 15.31, Var-Sava 58.075, Budimpešta 90.30, Bukarešta 3.07. « Sžraa 2 »SLOVENSKI NAROfe. dne IS. marca 1930. Stev 64 Mestna pristava je aktivna Številni posli, ki opravičuje)*) njen nadafjni obstoj Ljubljana, 18. marca. Mestna pristava deluje kot oddelek mestnega gradbenega urada ter zaposluje stalno nad 50 rokodelcev, voznikov in delavcev, v letni sezoni se pa število delavcev skoro podvoji. Posle vodi pod nadzorstvom gradbenega direktorja hlevski nadzornik g. Ga.išek in en pisarniški, oz. računski uradnik za vodstvo raznih pisarniških poslov m obračunov. Mestna pristava opravlja v prvi vrsti mestne vožnje z 18 pari tovornih in dvema paroma kočijaških konj; vozni park pa obsega okoli 70 raznih voz in 7 kočij; poleg tega ima v obratu 1 osebni avto Austro-Daimler, 2 tritonska tovorna avtomobila, 5 škropilnih avtomobilov ter mestni pnevmatični avto za izpraznievanje greznic. Razen ornentjemh poslov nadzoruje in sestavlja mestna pristava obračune za rokodelec mestnega gradbenega in gospodarskega urada, katerih delavnice so nameščene v poslopjih mestne pristave. V preteklem proračunskem letu je opravila mestna pristava poleg prevoza ledu v mestno klavrnico 6702 dnevnih tovornih voženj, 1977 nočnih ur za pometanje cest, 36S nedeljskih ur za škropljenje cest in 1619 koči! škili voženj. 2c ti podatki jasno pričajo, kako važna in potrebna je ta ustanova za mesto. 2a škroclaeoie cest je bik) v * tekočem proračunu predMdemh 4500 delavnih ur; to števHo bo v tekočem letu gotovo visoko prekoračeno. Z osebnim avtomobilom se ie prevozilo nad 7000 km: Ka razna mestna podjetja in urade se je prevozilo okoli 15.650 ton, t. j. 1565 vagonov premoga. Poleg navedenih poslov natal gospodar, oče pa vžitkar. Kmalu po izročitvi posestva jc obtoženec začel kazati pravo trmo. Imel je sicer hrano in stanovanje, toda v položaj vžitkarja se ni mogel vživeti. Sploh .ie bil stari Rupar kot oče čuden možakar. Grozil je večkrat otrokom, da jih postreli kot zajce s puško, s katero je hodil po hiši gori in doli. Vsi so sc ga bali ter celo zaklepali so se pred njim. Bali so se tudi, da i>i oče domačije no zažgal. V jezi je namreč večkrat grozil, da zažge hišo. Posebno hud je bil na sina Pavla kot miadeca gospodarja. Očital mu jc venomer, da je slab gospodar in da spravi posestvo na boben. Jezil se je tudi, da mu ne daje izgovorjenega vžitka, kakor je bilo določeno. Očitki pa niso bili utemeljeni. Vse priče slikajo pokojnega Pavla kot marljivega delavca in vestnega gospodarja. Sin je na očetovo očitke molčal, ker je starega dobro poznal. Stari je pa sina sovražil in je tudi javno kazal svoje sovraštvo. Vendar pa ni nihče pričakoval, da bo konec razprtij v hiši tako tragičen. Umor Lani 5. decembra zvečer je padel skozi okno v Ruparjevo hišo usodni strel. Streljal je oče na lastnega sina. Usodnega večera sta bili poleg Pavla v hiši njegovi sestri Marija in Marjana. Pavel je sedel za mizo, njegova sestra Marjana pri oknu, J Marija je pa hodila po izbi. Na mizi je gorela luč. Pavel je čital časopis. Domači so najprej začuli pred hišo ropot. V naslednjem trenutku je zadonel strel. Zadet v glavo je Pavel molče omahnil na mizo. Prestrašeni sestri sta ugasnili luč in plani« pred hišo, kjer pa nista nikogar opazili. Odšli sta klicat sosede na pomoč. Prihiteli so sosedje Mihael Košir, Anton Oblak in Jakob Božnar. Našli so Pavla Ruparja sklonjenega za mizo. Iz glave mu je curljala kri. Še je hropel, zavedal se pa ni več. Kmalu se je vrnil obtoženec in potrkal na vrata. Ko so mu odprli in povedali, kaj se je zgodilo, je začel godrnjati. Kot morilca je takoj osumil drugega sina Alojzija oziroma »te proklete babe«, kakor jc dejal sam. Umirajočega sina ni niti pogledal. Pač pa je pogledal prestreljeno šipo, kar se je zdelo domačim in sosedom zelo sumljivo. Pavle je živel še pičlo uro. Zdravniki so ugotovili, da jc smrt nastopila zaradi otrpnenja možganov. Tudi takojšnja zdravniška pomoč bi bila zaman, ker je bila rana smrtna. Rupar prizna umor Umora je bil takoj osumljen stari Rupar. Orožniki so ga kot osumljenci* aretirali in odvedli v zapore škofjeloškega okrajnega sodišča. Obtoženec je orožnikom in sodniku v Skofji Loki odločno taj i i, da bi bil umoril svojega sina. Trdil je tudi, da £a v času umora sploh ni bilo doma in da morilec ni nihče drugi nego Pavlov brat Alojzij, ker sta se brata sovražila. Lani 12. decembra so orožniki pripeljali Janeza Ruparja v ljubljanske zapore. Preiskovalni sodnik dr. Stojkovič je takoj zaslišal obtoženca, ki je bil v jetniški bolnici. Sodniku je odkrito priznal, da je umoril sina. Podrobno je opisal umor in povedal, kam je skril puško. Puško je imel vedno skrito v votlini starega kostanja v bližnjem gozdu. Sodniku je pripovedoval, kako se je s sinom prepiral zaradi vžitka. Prepir je trajal že 4 leta. Obtoženca je jezilo, ker mu sin ni dajal vsega, kar je bilo v notarskem pismu izgovorjeno. Sina je ustrelil tudi za to, da bi dobili posestvo drugi, ki bi mu dajali boljši vžitek. Obtožnica pravi, da jc stari Rupar izvršil zločinstvo namenoma po točno premišljenem načrtu in v mraku, ko ga ni mogel nihče videti in preprečiti njegove nakane. Po mnenju zdravnika dr Hubada je obtoženec za dejanje odgovoren. Nekoliko je omejen zaradi pičle izobrazbe, samota-renja v hribih in pijančevanja. Njegovo duševno stanje pa ni tako. da ne bi bil za dejanje odgovoren. Zasliševanje obtoženca Obtoženec je na vsa vprašanja odgovarja! mirno, v bfetoenfh delth zagovora se je precej razburjal. — RMpar, stopite bftže. Ati se 軫ite krivega,? je vprašal predsednik ob-toženca. Storil sem. Bil sem pijan, »c začel obtoženec tabo odgovafljata. — Zakaj ste to storn*i? — Nobene reči mi s*n ni iiotteJ d-afti. Btf sem dolžan. Štiri leta nisem sntofli »špena« pokusi 1 kot sem ga včasih. Nič mi na dal. — Kedaj ste prišli! do tega naWepa? Ah" že prej? — Ne prej! Kar tako mti je prfršei na misel. (Smehljajoč.) Ce bi mi dal prašfca, bi mu vse odpustil. J Obtoženec jc nato v pretrpanih stavkih opisal vse svoje doživljaje kritičnega dne Navedel jc, kako je popival v Škofi-i Loki in kako ie prtše! domov. Noč jc bila temna Bil je pijan. — Koliko časa ste hodili oVhtiov? — Ne vem. — Kaj ste počeli doma? — Puško sem vzel. — Kaj vas je prijeR), da ste sina ustre m? — Pijan in jezen sem bfl na sina Pavla, ker mi m" dajal živeža in ie slabo ravnal z menoj. Puška re bila fast Pavleta, ki jo ie sam nabasal. Predsednik, je pokazal obtožencu »oorpo-ra deliett«; staro enocevno puško, patrone, smodirik in drugo. — Ali je bil vaš smodnik? — Ne! Smodnik smo imeli pri hiši za »arcn*je<. — Huda zdravila! Cel arzenal ste imeli doma! je pripomnil predsednik. — Kako ste streljali? — Naslonil sem puško na okno. Rajtam, da nisem nič menil, kar sprožil sem. Zasliševanje obtoženca jc trajalo nad eno uro. — Ali ste s c kesali potem, ko ste to storil*? — Kajpada sem se! Ce bi in>: sin dal vse, pa ne bi tega storil. Sledilo jc zashševaiije štirih glavnin prič Razprava ob 12. še traja. „Tweed NAJNOVEJŠE ZA POMLAD! A. & E. SKABERNE LJUBLJANA Kredit mestne zastavljalnice Pomembno za L 1930. je dejstvo, da t** je mestna zastavljalnica septembra 1929 preselila v nove poslovne* prostora na Poljanski cesti 13, kar pomeni povečanje prometa in s tem zavodov razmah. Težila bo zavod nekaj let '-Jboka najemnina, iki pa je minimalno proračunana po amortizacijski leetvi za novo stavbo, kar se bo krilo s povečanim prometom. Organizacija urada temelji na poslovniku mestne zastavljalnice iz 1. 1909. DeH ee na: 1. ocenjevanje v zastavo predloženih predmetov po strokovnjaku, 2. enrambo in zavarovanje teh predmetov po skladiščih, 3. likvidaturo zastavljenih in rešenih predmetov, 4. blagajniški in knjigovodstvetii oddelek, 3. naeelniški oddelek. 0 razvoju prometa pričajo statistični podatki iz 1. 1927. in 1928., in sicer: L. 1927 je zastavilo 17.427 strank za posojilo 3,189.290 Din. L. 1928 je zastavilo 19.642 etrank za posojilo 3,440.010 Di.i. L. 1927 je rezilo 15.658 strank za posojilo 2 milijona SSu.850 Din. L. 1928 jo rešilo 17.209 strank za posojilo 3,167.730 Din. Posoiila so se obrestovala L 1927 z 192.340 Din, L 1928 z 207.037 Din. Opravnina je znašala 1. 1927 150.901 Din, 1. 1928 166.320 Din. Na dražbi je bilo prodano 1. 1927 strankam %a 131.180 Din, L J928 1277 strankam za 149.280 Din. Dražbene pristojbine 6o znašale 1. 1927 13.495 Din 1. 1928 19.107 Din. Denarnega prometa je bilo 1. 1927 6,850.366 Din, 1. 1928 7,502.001 Din. Zavod ima za ta promet najeto glavnico pri mestni hranilnici ljubljanski v znesku 887.600 Din proti amortizaciji po 7.21% na 100 semestrov. Poleg tega dolguje mestni blagajni na raznih posojilih okoli 500.000 Din, ki pa se med letom zvišujejo ali znižujejo, v korrkor je več izplačil, oz. vplačil po 1%. Zavod pa zahteva za dana posojila partL cipantno 12% obresti in za cenitev, sklad-nino, zavarovanje proti požaru in vlomu ter Za manipulacijo flknpaj z obrestmi 5% oprav. nine. Za na dražbo došle predmete zaračunava ae od danega posojila 1075 dražbene pristojbine, dočim se pri prostovoljno na dražbo danih predmetov zaračunava 15% družbene pristojbine od izkupička. Ker se bo promet, ika&or je že sedaj razvidno, v prihodnjem proračunskem letu zelo dvignil je treba pri tej priliki misliti na otvoritev navega kredita v znesku vsaj 1,500.000 Din OTROŠKE Danes ob 4.. 7.« 111 O. - J utri na pra- Zllik Ob 3» (zelo ugodno za podeželske posetnike) 7. in O. Najlepši zvočni velefilm sveta "»-"V' RIO RITA opereta iMHHnMMna Največja senzacija za Ljubljano! — Razktlfte toalete. — Kevtja najli>p*ih Sirlsov sveta, — Duhoviti komlčarji. — Najizbranejše lepotice. — Petje baletnega /bora! DAMKLS in .H»IIX KOLUS Govorita in pojeta omamijivo sladke šlajjerjc in arije! Predprodaja vstopnic od 10. ure dalje. Z dežele naročene vstopnice se rezervirajo. — Naročene stopnice je dvigniti dnevno do 12. ure. Tel. 2124. Elitni kino Matica i Popravek Veleč carjem i gospod urednik! V Slovenskem Narodu« z dne 13. t. m. jc bil natisnjen članek »Jakopič o Doliuar-jev^m Cankarju s pismom gospoda Riba rd a Jakopiča na me. Na temelju zakona o tisku prosim za objavo sledečega popravka : ad 1.) ni res, da sem napisal v mojem članku v i Samo rodnosti«, da se jc • žirija sama postavila in izbrala — temveč sem napisal nekaj bistveno drugega, namreč, da sc je žirija »takorekoč sama postavila-— radi česar je vse tozadevno pcotidoka-zovartic seveda pogrešeno, ker gre za slikovito zgoščen prikaz dejstva. ad 2.) prisezam pri vidu in zdravju sebe, svoge matere in žene da so moje navedbe verna slika besed gospoda Jakopiča meni. Izjavljam ,da boni objavil tozadevni razgovor, ki sem si sa neposredno nato napisal. Ce je govoril gospod Jakopič meni drugače — naj nosi posledice sam. Nikakor pa se ne morem zadovoljiti z zgolj konstatacijo, češ, da fe govoril z menoj ;>v bistvu isto-c kar s člani žirije. Pristavljam pa, da sta opombi v oklepaju, kot bo razsodnemu čitatelju jasno, vzeti iz mojih besed v tern razgovoru. ad 3.) in 4.) Kar zadeva izjavo gospoda Jakopiča glede lokalnega in uelokalnesa pomena spomenikov, povem, da sta meni Prešernov ali na pr. Plečnikov spomenik lokalnega pomena — spomenik Ivana Me-štrovića Indijancem pa vsesvetovnega, več- uostnega pomena. Zagreb, 14. marca 193". Ivo Sever. Iz gledališke pisarne Drama Torek, 18. marca: Glavni dobitek. Red 1£. Sreda, 19. marca: Za ljubezen so zdrav"-!-« Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Četrtek. 3). marca: Kro;4 s kredo. Red C. Petek, 21. marca: Zaprto. Sobota. 22. marca ob 15.: Grob neznanega vojaka. Dijaška predstava pri izredno znižanih cenah, ob 20: Utopljenca. Red B. Nedelja. 23. marca: Glavni dobitek. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 24. marca: Vihar. ReJ A. Ljubljanska drama ponovi nocoj v torek, dne 13. t. m., Lipahovo izvirno komedijo »Glavni dobitek«. Predstava se bo vršila za red E. »Za ljubezen so zdravila pri znižanih ljudskih cenah. Pravi Nestrov z vsem-i svojimi ljubeznivimi zapletljaji in dobrimi šalami se nam pokale v koimedi.ii »Za ljubezen ko zdravila^, ki jo vprizori ljubljanska drama v običajni zasedbi in v rezin prof. Šesta na dan sv. Jožefa dne 19. t. m. ob 20. uri. Veljajo znižane dramske cene. Opera Torek, 18. marca: Ghimači. Gianni Sehi-cehi. Gostovanje tenorista Hiibnerja. Red B. Sreda, 19. marca ob 15.: Netopir, opereta. Na korist Udruženja gledaliških igralcev. Znižane cene. ob pol 20.: Hasanaginica. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Četrtek, 20. marca: Zaprto. Petek, 21. marca: Gostovanje bale,a dunajske državne opere. Izven. Sobota, 22. marca: Car n tesar. Red D. Nedelja, 23. marca ob 15.: Tičar, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. ob pol 20.: Boheme. Ljudska predstava pri znižanih centh. Izven. Ponedeljek, 24. marca. Materinski dan. Prireditev Krščanskega ženskega društva. Nocoi se poje v operi Leoncavallova opera »GJimcači« z gospodom Hubnerjem, tenoristom iz Bratislave, kot gostom. Sodelujejo gdč. Majdičeva. gg. Primožič, Grba Moborič in drugi. Dirigent g. Neiiat. Sledi Puoamijeva zabavna en odej aj. k a »Gianni Schicchi« z gospodom Prirnožfčcni v naslovni partrji. Nastopilo: ga Ribičeva, gdč. Španova, gdč. Ramšakova. gc Betetto, Kovač, Grba. Mohorič in drugi. Dirigent g. Neffat. Predstava se vrši za abormta B. Jutri na praznik sv. Jožefa sc bo pela popoldne ob 15. uri Joh. Straussova moreta >Netopir~. Nastopijo: ga Poličeva, gdč. Majdičeva. gdč Španova, gg. Pecek. (io-stič, Drenovec. Janko. Mohorič. Povhe. Si-mončič. Erklavec, Bek§ in drugi.^Dirigent g. Neffat. Zvečer se bo pela Sairanek-'Kavičeva opera Hasanaginka • Z gospo TWerryiev'o v naslovni partiji. Hasan-ago poje g. Križaj, Kadila — g. Vičar kot gost, da4ie ga Ribičeva, gdč. Španova, gg. Grba. Mohorič. Janko in drugi. Dirigent ravnatelj Polič. Obe predstavi sta izven abonma na in vetja io za nje znižane operne cene. »Netopir«. priljubljena Straussova opereta, se uprizori prvič kot Dopoldanska pred-stava na praznik sv. Jožefa ob 3. pop. v operi. Cene SO znižane, nakar še Posebej opozarjamo ceni eno občinstvo da m pravočasno preskrbi vstopnice. Fosetnild iz oklice lahko naroče vstopnice po dopisnici na upravo gl-idališču. Sodeltijeio i prlljub-1'eni operetni in operni pevci. Gostovanje baleta dunui-kc dr/a\ne opere sc bo vrnilo \ UubHanski operi v i j-tek. dne 21. t. m. Na večeru sodelujejo bi-letni mojster Sar^a Leontjev in soloplcsalke dame: Adela Kraosenecker, H. Berka, p. Mini. R. Dirtl in Szakal. Glavno ločko sporeda tvori Šestdelna plesna simfonija, katero ie priredil na poduči Schuberl glasbe kapelnik Hegger, naštudir.il pa baletni mojster Saša Leontjev. Polet tega s • na programu še razni dru^i plesi, povečini na klasično glasbo. Vsi sodelujoči nastopijo v originalnih kostumih dunajske državne opere. Sodeluje naš operni orkester pod vodstvom ravnatelja e« Mirka Poliča. Za večer vlada v našem mestu veliko zanima, nje in je velik de! vstopnic že ra/nr Vendar se dobijo še posamezni sedeli vseli \->t pri dnevni blagajni v osperi. (Bel KOLEDAR Danes; Torek, 18. januarja 1930, katoličani: Edvard, pravoslavni: 5. marca. Konok Jutri: Sreda, 19. marca 1930, katoličan : Jožef, pravoslavni: o. maca. 42 mu^. DANAŠSJK PRlREDIT\'i: Drama: Glavni dobitek. Opera: Glumači, Gianni Schic^h Kino Matica: Rio Rita. Kinu Ideal: Kraljica planin. Kino Ljubljanski d\'c*r: Burna nc^ PRIREDITVE NA PRAZNIK Drama: Za ljubezen so zdra\ila. Opera: ob 15. Netopir ob pol 30. Hasun-aginiea. Kino Matica: Rio Rita. Kino Ideal: ob II. film ZKD. Simha. ostale predstave Kraljica planin. Kino Ljubljanski dvor: Burna noč. Sport; Nogometna tekma Ilirija-Ccl ic ob 15. na igrišču Ilirije. DEŽURNE LEKARNE Danes; Trnkoczv- Mestni tr;^. Kamor, Miklošičeva cesta. Jutri: Leustek, Resljeva cesta, Bohince, Rimska cesta. AdolS Kapus umrl SnoCS jc umrl po kratki ju mučni bok, rv na svojem posestvu v Kamni gorici v 7 7. letu starosti g. Adolf Kapus p!. Pihlstain. Pokojnik je ž-urpanoval nad 30 let V Kamni gorici ter je opravljal do zadnjega časa številne lunkcaje, med njimi posle konser-vavtorja za sipomenike za Gorenjsko. Pokojni je bil velik ljubitelj prirode, znanost in umetnosti ter je Kot tak VadrltVaJ stike z raznim'; proTniiientnimi osebnostni'. Ad-^lt Kapus je bil rudi eden najstarejš h naročnikov >S!ov. Naroda«. Pogreb se bo vršil jutri na praznik ob pol 6. popoldne u.i .i'-mače farno pokopalrščc. Poko.Miilvu biaf spomin, žalujočim naše iskreno .vižaiie! Mednarodna tekma Villacher 5/v>r/ Verein. Vdlach — S. K. Svc-boda, Ljubfjaiu.. Kakor smo 2c poročali, gostuje jutri v Ljubljani Vilacher Sportverein i/. Beljaka, ki odigra ob 4. popoldne na igrišču Primorja revanžno tekmo z ljubljansko Svo-bodo. S. K. Svobodo, Ljubljana, jc kakur znano, porazil lani v Beljaku Villacher Spon-Verein z visoko diferenco 8 : 0! Tudi druu: slovenski klubi su odhajaii lansko leto iz Beljaka poraženi. Zdi se, da so Bcljačani svojo formo čez zimo Le še utrdili, o čemui priča njihova ponovna zmaga nad maribiirskim Rapidom preteklo nedeljo na mariborskih tleh, ki so jo gladko dosegli kljub tačasni dobri kondiciji Rapidovcga i štva. Za primer naj navedemo, da je Ra-pid igral letos za pokal s I. S. S. K. Maribor 1 : 1. slednji pa ic pora/il ljubljansko Ilirijo pred 3 tedni s 5 : 2 Nedvomno je Svobodi mnogo na tcu da jutri svoj lanski poraz popravi in dosc-2c — če že ne zmajje — pa vsaj čim ujj nejsi rezultat Kakor smo informirani, postavi v boj svoje najmočnejše mo&tvo, v katerem nastopa zopet /nani ccnterhoJI osi ješke Slav i je Ulcischer. Z o/irom na zadnje nastope ljubljanske Svobode smerno vsekakor pričakovati lepe. odprte m >krajno napete borbe. V predfekmi nastopi re/erva S. K. ^v* bode proti I. moštvu S. K. Grafike v tnalu v tekmovanju za tiar i 1 i Delavske sbofnice ter Saveza grafičnih delavcev. tVcdtekma se prične ob pol 3. popoldne. V pisarni. — Gospod šef, dovolite mi jutri izostati, ker se poročim. — Že prav. toda prostu slmu dal it vašemu sosedu, ki ima jutri tudi poroko. Zafcaj morate tudi vi baš jutri ore j oltar? — Ker sc poročim z rwwn . Stev. 64 »SLOVENSKI NAROD*, dne 18. marca 1530. Stran 3 Dnevne vesti — Prvi mednarodni kongres zdravstvene tehnike in higijene mest. V nedelo dopoldne je birl orvorjen v Praši pod ča'sfrvhm predsedstvom dr. Baxe prvi mednarodni 'konsres zdravstvene tehnike in h«gieene mest. Kongresa se udeležujejo delegati pretežne večine evropskih m tudi mnogfii dni-gin držav. Jugoslavijo zastopa dr. Vladimir Katlčič, ki je pozdravil ob otvoritvi kongres v imenu jugoslo venski h banskih uprav in mesta Zagreba. Popoldne so priredi M udeleženci kongresa prvo ekskurzijo in sicer v novo bolnico na BoJovori in v Masa-rvkov dom v Krči. — Prvi proračun savske banovine. R-naoni minister je potrdil prvi proračun savske banovine. Izdatki znašajo dinarjev 149,455.666 Din. Od tega cds>ade na tehnični oddelek 44.199.200 Din, za narodno zdravje 33,637.502 Din, na kmetijski oddelek 25.036.731 Din, na prosvetni oddelek 23.305.770 Din itd. Dohodki znašajo 110 milijonov, tako da bo treba kriti deficit, ki znaša okrog 40 milijonov dinarjev. — Občni zbor tobačnih trafikantov. Lepo uspeti otočni zbor Udruženja tobaonšh trafikantov za dravsko banovino se je vrŠH v nedeljo v prostori« hotela Llovda v Ljubijani. Udeležili so sega skoro vsi ljubljanski trafikanti in tudi mnogo delegatov z dežele. Zastopani pa so bili tudi bratje Srbi m Hrvati. Beograd je poslal svojega generalnega tajnika g. Reja Djordjeviča, Zagreb pa predsednika Udruženja maleprodavaca dnvana g. Markoviča in ta-jnOka. Ni. Vei. kralju je bila poslana z občnega zbora brzojavka. V novi odbor so biti izvoljeni: Za predsednika g. Franc Beline, za odbornike pa: Franc HiMi. Vinko Jerman, Jernej Novak, Fani Goli i, Amalija Kiander, Ana Orajzer, Marjana Novak. Pranja Pezdrr, Ivan Gracer, Vinko Resnik, NHco Mal>gaj in Pavle Radešič. — Sestanek veterinarjev dravske banovine, ^pomladansk; sestanek vseh živino-zdravmkov dravske banovine se bo vršil obvezno v nede-Jijo 23. t. m. ob 10. v Celju V prostoriii hotela Evropa. — Velikodušni dar Narodni galerija v Ljubljani. Ob priliki osemdesetletnice svoje matere gospe Jedce Oblakove je daroval njen sin odvetnik dr. Josip C. Oblak Narodni galeriji vsoto 10.000 Din. Narodna galerija izreka velikodušnemu darovalcu svojo najlepšo zahvalo in je želja Narodne galerije, da ta kulturni čin, vreden javnega iKlejstvovanja gospoda darovalca, vzfoudi ž;va!mo posnemanje v naši slovenski javnosti v prid prelepe in prepotrebne naprave Narodne galerije v Ljubljani. — Za X. jubilejni vzorčni velesejem v Ljubljani, ki se bo vršil od 29. maja do 9. innJja, je uprava veleseflma izdala prospekte v slovenskem, srbo - hrvatskem, francoskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku. Posebno v inozemstvu so te propagandne brošure vzbudile veliko pozornost, tako po svoji vsebini kot po tečni zitnanji opremi. Poleg propagande za velesejem vrše te inozemstvu namenjene bro-išure tudi v tajsko - prometnem o zini važno nalogo. Ob velcsejrmi samem izda uprava v lastni založbi šc spominski spis ^Ljubljanski vdesejni ob lOletnici«, ki bo v lepih besedah in sl&ah prikazal zgodoviinski razvoj in pomen te ustanove. Spominski spis bo tfbsegal prrb#žno 64 strani redakcijskega dela z zanimivimi članki naših naj-bofcfšjh gospod a rslcFh strokovnjakov. Preko 70 slik bo diičsfo to knjiffo. Del spisa bo prikazal (udi razvoj in stanje onih domačih podjetij, ki se za ro zanimajo. Tozadevno se je obrniti na upravo velesejma. Kniiga iziidc v visoki nakladi. Oficijelni katalog letošnjega jubilejnega velesejma pa izide neodvisno od gori omenjenega spominskega spisa, na dan otvoritve v samozaložbi tvrd-ke Aftotna Company v Ljubljani. — 11. mednarodni velesejem v Bruxellesu (Beteija) se bo vršil od 2. do 16. aprila. Interesentom so lcgtitimaci'je za otocsk velesejma. ki dajejo tudi pravico do voznih olajšav, na razpolago v uradu Ljnbljanskesa velesejma. _ »Putnrk« Beograd priredi v prvem ■poMerju 1930 naslednja društvena potovanja: 1.) Poučno potovanje v sveto deželo od 9. do 29. aprila. 2.) Izlet v DaHmacijo od 15. do 24. aprila. 3.) Potovanje v Južno Srbijo od 2. do 10. maja. 4.) Romanje v Lourd od 3 do 16. maja. 5.) Izlet v Djerdap od 14. do 26. maja. 6.) Potovanie v Južno Sitniio od 1. do 9. junija. 7.) fcđet na Plitvička jezera. Vse podrobnejše infonmacije sc dobe pri »frflnikfiK Ljubljana, Dunajska cesta I, palača Ljubljanske kreditne banke. — Slovenci v Ameriki. V kraju Ročk Springis se je smrtno ponesrečil Albert Pau-kovič. Padel je z drevesa in se ubil. Pokojni je bil star šdc 17 let. — V San Fran-ciscu je umrl v starosti 47 let Anton Ste-fanić. doma iz Lokvice v BeH Krajini. Zapustil je ženo, dve hčerki in sina, — V San Francrscu se je zaletel v avtomobil Jožeta Adamiča tovorni avto. Pri karambolu se je Adamičev avto popolnoma razbil, lastnik sam pa jc bil lažje poškodovan. — Žrtev avtomobilske nesreče je postala Mimi Mlakarjeva iz Clervelanda. katero je avto podrl in na glavi močno poškodoval. — V kraju Elv, država Minnesotta, je umrla Terezija Mulec, stara 50 let. Pokojna je bila doma iz vasi Podcerkev, iara Stari trg pri Ložu. — V Oenveru, država Cotorado, je umrla Cecilija Papež, stara, 52 let. Podlegla je operaciji slepiča in žolčrrih kamnov. Zapustila je moža, 5 lučerk in 2 sinova. — V Jo-lie-tu, država Illinois, je umrl v starosti 64 let Anton Kosiček, ki jc bil med pionirji tamošnje slovenske naselbine. Pokojni je bH rodom iz Žužemberka na Dolenjskem. Zapustil je ženo, 6 hčerk in 2 sinova. — V Lem on tu, država Illinois, je umrl mladi duhovnik P. Bonaveurtura Sovinski. slovenski frančiškan v tamošnrjern kralju. — Dražba kož divjadi se bo vrafta 25. t m. v prostorni vel esejima v Ljubljani. Vsi, kj so v posesti divjih kož in jih žele tfiodno V m v^ovctfti, naj svoje Wa«o ta*oj najtiaHe oa do 23. t m- pošJjeJfo na naslov »Cfrvia koža« v Lgtrb&aat, Veleseiem. Ta draJba bo zadnja v tekočem le*u in naj lovci nlka ne zamude te ugodne pritažnostš. — Stoik«. PtrkiTŠVrie gast^o društvo je naroč&o motorno brizsralno pri znani •tvrdlki Rosenbauer v Uncu. Bniz-gadna bo začetkom maja preisktrsena in bragoskn Ijena. Prvo nedelo v juniju se pa vrši svrno kritja stroškov veHka vrtna vesenca na vrfcu g. I. Smerkc, nakar že sedaj opozarja mo. 2\ On — Vreme. Vremenska napoved pravi, d; bo pretežno oblačno in deževno vreme. Tu di včeraj ie bflo skoro po vseh krajih naše države oblačno in deževno. Najvišja tem peratnra je znašala v Skopi ju 22, v Zagrebu in Splitu 17, v Sarajevu 16. v Mariboru Beogradu 15, v LjuMjani 13.7. Davi je ka zal barometer v Ljubljani 752.S mm, tem pera tura je znašala 8.S. Elegantne pomladanske obleke in površnike naročajte pri staro renomirani krojačnici Jos. Rojina, Ljubljana — Grozna ljubavna tragedija v Splitu. V Kameniti ulici v splitskem predmestju Veli Varoš se je v nedeljo zvečer odigrala pretresljiva ljubavna tragedija. 19-Ietna Fe-dora Ducmaniić jc z nožem zabodla svojega fanta, 22-letnega delavca Ante Radeijka Ljubavno razmerje med fantom in dekletom ie trajalo že pet let. Zdi se, da se jc hotel Radeijka dekleta odkrižati, toda Fedora se ni dala ugnati. Zagrozila mu je, da ga ubije, če jo zapusti. Radeijka jc odpotoval v Zadar, pa se jc kmalu vrnil, ker ni dobil službe. Tedaj mu je dekle zopet odloino povedalo da jo mora poročiti, češ, da je sita čakanja in večnih obljub. V nedeMo zvečer sta se zopet sprla. Med prepirom je fant dekletu zabrusil v obraz, da je nikoli ne poroči, če ji oče ne di 5000 Din dote. To je izbilo sodu dno. Prepir je bil vedno hujši, nenadoma pa je dek'e potegnila iz žepa velik kuhinjski nož in sunila fanta dvakrat v trebuh. Kakor ic kasneje na policiji i/povedala, se je fant težko ranjen takoj zgrudil, bil pa ;e Š; pri zavesti. Prosit jo je, naj gre po duho/mka, češ, da bi se rad vsaj pred smrtjo poročil ž njo. Zahteval je šc kozarec vode. porem jc pa umrl. Fedora je vzela nož. ija obrisala in skrila, potem jc pa odšla na policijo, kjer je prijavila zločin. Pri zaslišanju je bila popolnoma mirna. Policija jo ic no zaslišanju izročila sodišču, fantovo truplo so pa prepeljali v mrtvašnico, kjer jc bilo včeraj obducirano. — Samomori. V Splitu si je včeraj z britvijo prerezal vrat gostilničar Marin Ba-rač. Kaj ji gnalo Poletnega moža v smrt, ni znano. — Na Sušaku so našli v nodeljo obešenega 631e1nrga delavca Stjepana Matana, u.)ma iz Ribnika pri Karlovcu. Pokojni je bil zadnje čase notoričen pijanec in se je laj. brž v pijanosti obesil. — V Zagrebu se je včeraj hotela zastrupiti *26Ietna vdova Rafaela Sek. Nezavestno so prepeljali v bolnico. Njeno stanje jo zelo kritično. Vzrok samomora ni znan. — Po nedolžnem ustrelil eloveka. V nedeljo zvečer so spremili fantje iz Batijana v Daruvaru na kolodvor več znancev, ki 90 po-tnali v Kanado. Spotoma so peli in bili dobro volje. Ko so pa prišli pred prostilno ^Ko-h>lvor<\ ie stopil iz gostilne 38 letni Mijo Markovir, ki se je takoj začel prepirati ž njimi Tedaj mu je 23 letni Mile Bogdan3vić zabrusil v obraz da jim nima ničesar zapovedovati. To je Markoviča tako razkačilo, da je poteimil iz žepa samokres in ustrelil ne-srrčiieoa fanta v glavo. Bogdanovie je bil takoj mrlev. — Ciril - Metodova podružnica Velike Lašče ima jutri, dne 19. t. m. ob pol 16. uri popoldne v šoli občni z*bor. Vabljeni so vsi prijatelji šolsike družbe. 2l5n — Fotoaparate kupite najboljše pn- Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. 13T Iz Ljubljane —lj Rusko odlikovanje župana dr. Puca. Včeraj dopoldne je izročala deputacija ruskega Rdečega križa v Ljubljani, obstoječa iz g. Jenkove ter univ. profesorjev inž. Trosta I>wnitrija ter inž. Kopilova Aleksandra v Lhibliani liubljanskemu žu-patru dr. Pttcu častni znak ruskega Rdečega križa, ki mu ga je podelila gtavna uUrava te humanitarne organizacije v Parizu kot priznani e za njegovo pomoč ruskim emigrantom. — Ij Prosio* pred šeutpctr*ko vojašnico, t. j. v nekdanje vežbališče (na Vrazovem trgu), je služil zadnja leta odkladanje raznega materijala. Pred tedni so začeli ta svet planirati, na kar bo primerno urejen. —lj Na novo nasuto cesto v Ili reki ulici in na Hrvatekem trgu so pretekli leden s parnim valjarjem zgladili in utrdili. Na nekaterih krajin oo urediti tod toda kamenite plošče na obeh hodnrfcra. —Ij Brezposelnost t Ljubljani in okolici se bo z naatopom pomladanskega vremena znatno ublaSila, računati je približno za 10 do 30%, pri eni kategoriji vee, pri drugi manj, po razmerju zaposlenosti. V pošte v pridejo tu težaki, zidarji, tesarji, L j. razni profesJonalMti, ki bodo v velikem številu imeli delo in zaslužek pri dograjenih, kakor tudi pri novo pričetih stavbah. Znatno pa bo brezposelnost padla, ko se pričoo regulacijska de$a v LjuiNjanični strugi. Trajala bb. d^ ta dela 4 do 5 let. Računati je, da bo pri regulacnfetti delih zaposlenih 150 do 300 de- lavcev, kakor jih je bik> evojčas v Gruber-revem kanalu. -4» Vsa« gospodom treovcom tor alfe naneačancon! Trgovsko društvo «Met%vr« za Siovempo v Unttjani vtadrčdie pales dragega svoj pevski zbor pod vodstvom prvovrstnega, vsepovsod priznanega pevo-vodje g. profesori a M. Baftutta. DruStvo po-aiva vse slone trgovskega stanu, k* hnak> veselje do lepega ztaorovega petja, da se prtglase v društveni pisane, Gradeče 17-1., telefon 2&B2. 3130 —Ij Važno prodavanje v društvo >Soča< bo v sobofco 22. t. m. v saionu pri Levu. Preda vi bo urnveraitetoi profesor dr. La-pajne o "Pravni podlag;, za zaSčito naš* manjšin pod Italijo«. Predavanje se vele zarrimavo nc samo za na-še Prrnorce, temveč za vse, ki se 7^nrtnajo za pravice na rodni.i m a niši n in za usodo našega naroda. Oosp. predavatelj je zbral s strogo znanst venega statošča vse gradivo, katero govori v prilog našim narodnim manjšinam Ki na katero se bo moral oz-irati vsak. kdor se bo hotel pečati kdaj & tem vprašanjem. —Ij Najdena zlata verižica. V trgovini Kari Prelog, Lju^J^a, Židovska ulica 4, je bila najdena v mesecu januarju zlata verižica z obeskom. Kdor jo je iasubil, naj se zglasi istotam. —Ij Gostašcin, bj, kakor smo te dui povzeli in čitali iz finančnega programa nvstne občine, znižal občinski svet od S na 6*£, kar bo najemnikom že nekaj zaleglo, toda, ker jc vodovod ljubljanski tudi davno že plačan, bi jobč, svet pač lahko tudi vodar;no za polovico ali vsaj tretjino znižal. Kaj menite, ali bi Ljubljana zato morda napovedati a bankrot ? Če ga zaradi opuščenega davka na ntzazidane parcele ne bo, ga prav ^ot.ivo tudi zaradi par procentov vodarine ne '>ol 66 Danes •.»ociit Tale ko v večer v Kasetni —lj wSimba<. Opozarjamo občinstvo na krasni film xSimba., ki ga bo prevajala Z K D jutri ob li. dop. v kinu Ideal. V tem filmu se razvijajo vse lajnDsti iz življenja leva in družili ekeotičnih živali afriškega pragozda v iiajčarobr.ejših slikab. Vsi ljubitelji narave* in živalstva naj ne zamude pogledati si ta krasen spored! —lj Akademski klub za l>ruštve narodov na ljubljanski univerzi vabi vee člane :-a prijatelje društva na sentinarski sestanek danes ob pol 18. na univerzi soba št. 79. Predavši bo kol. BranrKo Atujević o >Tažm\isih momentih iz >odelovanja skupščine in Sveta društia rarodoTC. —lj Geografsko društvo na u?wverizi v Ljubljani ima s\x>j redni letni občni zbor v peterk dne 21. t. m. ob pol 18. uri v prostorih Geografskega instituta na univerzi. Dnevni red običajen. —lj Atenski sestanek v restavraciji Kra-peš - Zvezda sc vrši vsako sredo ob 21. uri, tuda na praznik 19. t. m. Vabimo k obilnemu odzivu. — O d t> o r. 314n —lj Gostilna pri »Ticku na gričku« vabi Jožice Nasa krila« v Celju, ki bi se moral vršita 10. t. m. v smislu § 19. doukvemb pravil, ni bil stolopčen. Po c i t. členu se ima vršiti drugi občni zbor sede-n dni kasneje in ta sklepa veljavno ob vsakem številu navzočega članstva. Zato se bo vršil drmgii občni zbor danes 18. t. m. točno ob 20. zvečer v posvetovalnici Hranilnice mestne občine v Ce*ju. Vsi člani se vabijo, da se zborovanja zanesljivo udeleže, ker se bo med drugim razpravljalo tudi o rtafcuou zemHišča za aerodrom in o tečaiu letenja z brez-motornim letalom, bi ga je društvo zgradite v svojj režtji. —c Pokojninsko zavarovanje. O tem aktualnem socijalnem vtprasaniu bo predaval podravnatelij Pokojninskega zavoda v Ljubljani g. dr. V r a n č i č v četrtek 20. t. m. ob 20. urd v dvorani Delavske zbornice v Celju. Predavanje se bo vrsMo pod okriljem »Zveze priv. na:neščencev Jugoslavije«, podružnice v Cethi in v zvezi z njenim članskim sestankom. Vsrtop je prost. —c Obrtniški praznik v Celju. Slovensko obrtno društvo v Celju bo praznovalo jutri 19. t. m. (na Jožefovo) svoj običajni obrtniški praznik zjutraj c* 8. urj z mašo v župmi ceiflcvi, popoldne ob 2. pa z izletom v Bukovžlak. —c Iz poHcilske kronike. Celjska policij' sika kronika je v zadnjem času zek> >s0ha<. Ovadena sita bila 2 vinjena junaka ki sicer 6-fietni k$ox&vm4ča,u-ča^no sem pa nemška vohuvvka. Ko jc zvedel za to nemški generalni štab, so takoj poslali po ujiičuo »strežnico- avtomobil. — Vse kretanje 'a£c armade zavisi od informacij x EtO-ske! — je kričal štabni častnik na presenečenega polkovnika. Takoj bi jo bili morali poslati k nam, kajti na n>o smo navezani bolj, nego na celo vašo divizijo. Lesserjeva je potovala med Nemčijo in zavezmiškimi državami. Poleti 1. 1917 sc je posrečrk) Francozom uničiti neka vohunska gnezda. Nekega dne se >e pojavilo v Parrzni nu vide/ nerodno in zabito dekle, ki je is.kal<> služlbe. Na rue Framcois v Parizu jc bil sedež francoske komtra špjjonaže. Dobilo je služfbo postrežmice. I\«pravlja-la je sdbe wi neke nedelje se je praznično o'blekla. Službujoči častnik jo je hotel poljubiti, toda detole ga je kloro-fonmiralo in pobegmito s setzmamom ^seh francoskih vohomov v Nemčijo. Bila je namreč zloglasna »dame blonde«. Neki francoski stavbni častnik je prizma!, da je bila »dame bkm-de« res strah in trepet zaveaniškili armad. Bila je neverjetno premetena, energična in oprezma. Zavezmilki so temeljito študirali njene metode m značaj. Toda naporna služba je konono strla njene živce. Pomagati si je morala z raznimi narkotičnimi sredstvi, da ni opešala in končno se jih je tako navadila, da ni mogla živeti brez njih. Zastrupljanje organizma z narkotičnimi sredstvi je polagoma tako napredovalo, da vohunka sploh ni mogla več jesti. Morali so jo pitati. Pet let je preživela v samotni vili blizu Berlina in podpirali so jo častniki, s katerimi jc med vojno kot vohunka delovala. Zdaj je prišla v sanatorij za živ ono bolne, kjer bo končala svoje burno življenje. Sreda, 19. marca. 10: Jože Jagodic: Versko predavanje: 10.20: Fr. Erjavec: Pota in krize našega kmetovalstva; 11: Koncert radio-orkestra: 15: Prenos iz Jesenic: 20: Nadaljevanje prenosa iz Jesenic: 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 20. marca. 12.30: Reproducirana glasba; 13: časovna napoved, borza, reproducirana glasba; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 17.30: Koncert radio-orkestra; 18.30: Dr. Franc Kotnik: Severnoslovenske narodne nose; 19: Dr. Rupel: Srbohrvaščina; 19.30: Dr. Lav-rič: Iz finančnega gospodarstva; 20: Koncert radio-kvarteta; 21.30: Operne arije v duetu in solo, pojeta ga. Ribičeva in g. Gostit, člana kralj, opere; časovna napoved in poročila; 22.15: Koncert radio-orkestra; 23: Napoved programa za naslednji dan. + Včeraj ponoči oi> 15. je zaplaval nad našo hišo angel smrti in pozval s seboj našega soproga, očeta, starega očeta, strica, svaka h Gospodu. Po kratki mučni bolezni je preminul posestnik, dolgoletni župan in član raznih gospodarskih in znanstvenih korporacii Njegove zernske ostanke položimo k večnemu počitku na Sv. Jožefa, dne 19. marca ob ^6. popoldne k večnemu počitku na naiem (tornadom pokopališču v Kamni gorici. Kamna gorica, dne 18. marca 1930. ŽALUJOČI OSTALI. 9289 62 »SLOVENSKI NAROD«, dne 18. marca 1930. Stev. 64 Edgar Wallace: 18 Vrata izdajalcev Roman — Zgodaj zjjutraj je prišla neka ženska, gospodična. Ni mi ugajala in 7.*tr> sem ji relkla, da vas ni doma. Menda bi bila rada dobila službo. ttope je odkimala z glavo. — Nikogar ne smete odganjati, dokler se ne prepričate, kdo >e in kaj bi rad, — je dejala. — Obžahujem, gospodična. — Jari et se je opravičevala. — Oprostite, storila sem to, ker sem mislila... Janet je bila malce klepetava, drugače pa pridno dekle. Hope je domnevala, da orna informira advokata o njenih zmanbykva, ki ubisja čas s tem, da vtika svoj nos v zadeve tujih l)ud.i. Bog je nekaterim ljudem zapovedal, naj bodo lepi, drugim pa naj bodo koristni. In vedno, kadar se pogledam v zrcalo, si mislim, da moram biti zelo koristma. Ubožec Oilorby jc bil velik junak. Imel je sicer svoje najpake, toda njegov pogum je bil vreden vsega občudovanja. Morda je imel zmisel tudi za šalo — za to sc nisem nikoli zani-maia — toda edina smešna reč, ki jo je napravil v živlijenju, je bila zakonska zveza z menoj. Govorila jc naglo in neprestano se je smejala. Še predmo je za hip obmolknila, je Hope temeljito izpremenila svoje prvotno mnenje o n]i. — Večkrat se čudim, kako čudovita jc duša zločincev. Še nikoli nisem naletela na lopova, ki bi se ne čudil mojemu nosu tako, da pozabi na vse svoje križe in težave. Primerjali so mc že z vsemi živalmi, živečimi na dvorišču, izvzeniši kuro in raco. Toda za take reči nisem občutljiva. Če bi bila. bi že davmo ne tlačila trave. V Old Bailv so mi jetniki pogosto dejali, da bi raje podaljšali svojo kazen za deset let. nego da bi se oženili z menoj. Tcda to bo menda nekoliko pretirano. Obmolknila je. da si nabere sape. potem je pa nadaljevala: — Gotovo bi radi vedeli, zakaj sem prišla k vam. Nisem prišla samo z namenom pripovedovati vam o sebi, temveč tudi o vas, gospodična Jovnerjeva. Ce se ne motim, ste odbornica Društva i'ndijisikih žen. Hope je odkimala z glavo, čila, da izstopam. — Ah, — jc vzdihnJla Ollorbvjcva, kateri je bila ta vest nova. — Tako jc torej s to režjo. Jasno je torej, da mi ne boste mogli dati informacij o tem sleparskem društvu. Jc morda Hallet vaš prijatelj? Nepričakovano vprašanje je spravilo Hope v zadrego. — Samo enkrat sem govorila z •njim, — je odgovorila smeje in pripomnila: — Kaj je tako velik zločinec? Ollorbyjeva je zmajala z glavo. — O Halletu ne vem šc nič strašnega, — je odgovorila. — Mož je slep, a slepi zločinci so zelo redki. Samo zanimam se zanj. To pa seveda nič ne pomeni, kajti zanimam sc za mnoge budi. med drugimi tudi za princa iz Kishlastana. Čeden dečko je, a? — Prej bi dejala, da je grd. — je odgovorila Hope in Ollorbvjcva se je zasme.iala. # — Jc gospodična Diana Martvmova vaša prijateljica? — Ne. — je odgovorila Hope odločno. — Hm — rTmilv Ollorbvicva si je pogladiln mesnato brado. — Najbrž ne poznate Granama Ha1owelia, čeprav sta z njegovim bratom dobro znana. Čeden dečko. Oni dan sem ga videla v To\veru. Čakajte... zamislila sc JC. — Ali nisem videla tudi vas? — Morda, — je odgovorila Hope. — Cc pomislim na To\ver, sc mi kar v glavi zavrti, — je nadaljevala Ollorbvjcva. — To\ver ima grozno zgodovino. Zahajate tja pogosto, gospodična Jovnerjeva? Hope ji jc primaknila naslanjač in sedla tudi sama. — Ne govorite tako skrivnostno. — jo je prosila. — Povejte mi raje. kaj M radi. Povem vam vse kar vem. SIcn -mišenja pa nimam rada. — Jaz rudi ne, — je dejala Ottor-bvjeva dobrodušno. — Cujte. čemu sem prišla. Odprla je veliko usnjeno torbico, katero je držala rod pazduho »n ki jc bila podobna solidni aktovki. Vzela ic i? nje košček paoirja. na katerega je bil nekdo načeSkal nekaj opazk. — Vprašati vas hočem kar naravnost in gotovo boste mislili, da sem predrzna. Prav nič bi sc ne čudila, če bi pozvonili in zapovedali. naj me vaša dražestna komornica postavi pod kap. Hope se je zasmejala. — Vem. da ste prijateljica sira U.-charda Ha!Io\vella, častnika benvick-skesa polka. Prosim in rotim vas. da mi iskreno odgovorite na * prašanje. S:e zaročeni z Richardom Halk>wellom? — Ne, — je odgovorila Hope. in delavk izdeluje vsako leto dobre PALMA-podpetnike iz kaučuka. PALMA-pete rabi vsak pešec. PALMA-podpetniki so cenejši in trpežnejši kakor najboljše usnje, nudijo elastično, dobrodejno hojo, preprečajo predčasno utrujenost in varujejo čevlje in telo. Zahtevajte pri svojem čevljarju izrecno PALMA Želodčno tinkturo preizkušeno, proti raprtju in dru-s::m t«ž.kočaZdrav humor 315 1160« na upravo -lista. llf>0 IX -. .vuecc vino letnik 1^29 za D« 4.— be!o vino letn. 1<>38 od D n 5.?5 naprej -pošilja Akvz Krainz, v'nosradrK-k. Ljutomer. M 55 Posojilo 30.000 Din posojila želim proti garanciji in visokim obrestim. Resne ponudbe na upravo tega lista pod ? Posojilo«/! 135. Stanovanje ene sobe s kuhinjo išče mlad zakonski par v Rožni dolini aH Tržaški cesti. Vselitev lahko takoj. Ponudbe na upravo Irsta pod »Čistost«'1163. 1163 3 sode z a. 550. 5S6 557 litrov, iz slavonskega hrasta, prvovrstne in močro ohranjene, preda Fran Mohorič. na Soli pri Žalni -40, pošta Višnja Strojni ključavničar, tud.: 7. enoletno prakso mehanika, zmožen slov. in nemškega jezika, išče službo. Nastop lahko tako]. Ponudbe no upravo lista v -J »Strojni ključavničar« 1162. i nežni deli V Sarajevu Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše in najfinejše MATEK & MIKEŠ, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj) Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj! Revmatizem Zahvalnica. G. dr. Rahlejevu, Beograd, Sarajevska 70. Dđli časa me ije mučil revmatizem. Preparat, kj ste ga Vi iznašli, .je pomagal men-i an vsem drugim, ki som ga jim priporočil. Zato se Vam najle-pše zahvaHujecm na Vašem Radio - Balsamika. Oštfcrj >: povoljni. — Dopbe na naslov: Ja.kob Nahir-n\ Sarajevo, Vojrvcde Stepe obala broj 74 — čikma. 1161 Hinko Sevar v Ljubljani, nasproti Št. Jakobskc sole, je največja antikvariat-knjv garna, ki ima čez 7000 redkih slovenskih knjig na razpolago, kakor tud} več tisoč knjig drugih jezikov. Klavirje in pianinc prodaja, Izposo-jujc, popravlja in čisto uglasuje najceneje, tudi na obroke, tovarna klavirjev \Varbi-nek, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 5, Rimska cesta 2. 1152 Ribje olje sveže, najfinejše, norveško, iz k-kairne dr. G. Piccolija v Ljubijani, se priporoča bledšm. slabotnim osebam. S7-L DVOKOLESA — TEŽA OD 7 KG NAPREJ ni lažjega in najmodernejšega tipa naiboijš/h vvetovrrili tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdchijejo sc tudi r>j okusu naročnika. Šivalni stroji, m-otorji, pr.eumatika, posa-\c!ika izbera, najnižje cene. Prodaja na obtoke. Ccn>kf franko. >TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. Šivalni stroji jdrritasner* .Adler- in kolesa, najboljši materijal, precizna konstrukcij a, krasna oprema ter najnižja cena kakor tudi pisalni stroji ,,U rani a" no * a in o i>ri *%4>t*. Petel Liub!;ana Telefon 2913 ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. Večletna graraneija! 1'ouk v vezenjn brezplačen Potnika ki bi obiskoval privatne stranke, sprejme Jančigaj, Tavčarjeva 1. 1107 L. Mikuš L JUBH ANA Mestn ira 15 priporoča ivojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalni < palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Vabilo na občni zbor posojilnice za Bled in okolico r. z. z n. z. na dan 4. aprila 1930 ob 20. uri pri Zrimcu na Bledu. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva, i. Odobritev računskega zaključka za leto 1929 3. Volitev načelstva in nadzorstva 4. Sprejem novih pravil 5. Raznoterosti Opomba: Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se prične pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati. Bled, dne 17. marca 1930. Kreditni zavod za trgovino in industrijo —s=== LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 5© (v lastnem poslopiu) =======- Ubrestuvanja vlog, aaltup 10 prodaja v»ako ▼rstnih vrednostnih papirjev, devis in valut borzna naročila, predajali in krediti vsak« »rsle, edkompt in ioka#o menic ter nakazila ▼ to in inozemstvo sate • depozit* itd. itd. itd. Briojavke: Kredit, Ljubljana — Telefon (t 204(1. 2457. 2548 Interurban 2706 2806 37-L m