Sond«f» Holids7». PROSVETA r GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški la upr.rnlikl prostori i ««67 South LavndaU An. Offleo of Publkation: MIT South UwimUIo Ah. Tel« pitone, EockwoU tt04 CHICAGO, ILL„ PKTEK, 5. JULUA n a Tvinitiii AHu.l luInlnŽiH mol mmmm ta žalostjo v svojem P™«"'. <«• Bubub«.i te povedal dr.mat«r|vedno,upa, d. bo a pomodjo Jj<> 0 ,j$e mornarice Pojavila se je možnost popol-1 Og^kiTn^Jmunskruradniki'so I Commission of the Couricil of -tp preloma med Veliko Brita- izmenjali oatre be8€de giede| National Defense). Dne 29. ju-ajo ia francosko vlado, k»teri Transilvanije. Iz'tega mnogi atduje premier Petata, kot po- skiepaj0> da Ogrska ne bo odne-ricdica angleške zasege franco-1 v kampanji, da dobi nazaj šdh bojnih ladij. List D«^ to provinco, trald je danes objavil poročilo, y Budimpešti prevladuje mne- je okrog 250 francoskih boj- --------j i ladij, ki bi morale biti inter-.tne v smislu določb sklenjena premirja med Francijo in mtijo, prišlo v angleflke roke. BERLIN. 5. juL—-N a c i j a k i so silno razkačeni nad An-ijo, ker je zasegla francoske jjne ladje. Hitler je že dal pre-lierju Petainu dovoljenje, naj aiii vse ostale ladje in parnike, sterim preti nevarnost zasege. London, 4.* jul.—Okrog tisoč eb, med katerimi so tvorili ve London, 3. jul. -r Splošna unl-| ja železničarjev, ki reprezentira 360,000 delavcev, je soglaano sprejela resolueijo z zahtevo, da premier Chamber-njegovi kjblegi, ki so se Nova Adamičeva poveat Chieago. — Magazin The Sat urday Evening Post z dne 6. ju lija je prinesel najnovejšo povest Louisa Adamiča z naslovom 'The Old Alien by the Kitchen Window'' (Stari inozemec pri kuhinjskem oknu). Povest opi "T t i . KUlliUjaaoui unim ji * umov rojaku Slovencu g. Louisu Ada- udeležili monakoVske konferen- guje starega slovenskega priat- miču ponudeno od najvišjih či- ce in prodali Ceh*slovaško Nem- hjenca Antona KmeU, ki je še In - - .vedno UDa da b0 g pomočjo| nitelJev v zvezni ameriški vla- čiji, da "potolažijo';LHitleT1ja' U" BO let star, a nI nikoli postal dr- (m povedal dramaUtoe v*™ u£ to ^Jgff* di mesto svetnika v svetovalnem koj izstopiti is Jhurchillovega Uvlj zdrulenih dr4av. Kdor veliki zmagi sa«lstt* lztrgala ,,rouncl ru odboru BVeta za narodno obram- kabineta. Chamberlsin je pred- prečju to ^vest, bo videl upra- narice. I Budimpeš(a> Ogn^a, 3. jul.— P0 (ConsulUnt to the Advisory sednik vlsdnega sveta. -------- |vičene razloge, zakaj nI mogel nje, da bo Hitler,posegel v konflikt med Ogrsko in Rumunijo. Možnost je, da bo sklenil milita-ristično in politično zvezo z Rumunijo, da ojači nemški vpliv v j južnovzhodni Evropi in ustavi prodiranje sovjetskih čet. Poslanec Kozi-Horvath je de nija je g. Adamič sprejel to važno in odgovorno službo in preseli se že dne 9. julija v Washington, D. C., da ostane tamkaj stalno ali tako dolgo, dokler obstaja potreba za to. To je najvišje mesto, na katerega je bil še kdaj v zgodovini Amerike imenonvan kak a-meriški Jugoslovan, a po važnosti in odgovornosti pa spa da v današnjih razmerah v vr Mussolini hvali junaštvo svojih vojakov Katro, Egipt, 3. jul. — Angleški letalci so potopili štiri italijanske podmornice in eno bojno ladjo. Podmornic*) so bile |h>-topljene v vzhodnem delu Sredozemskega morja. ' | Angleško poročilo omenja bitko z Italijani ob meji Abesinije. Poveljstvo italijanske armade je bilo tako zmešano, da je odredi lo streljanje na svoje lastne čete. Več vojakov je bilo ubitih in ranjenih. Angleški letalci so napadli bombami italijanska letališča in skladišča orolja In municlje Gondaru, severna Abesinija Bombe so povzročile veliko škodo. Poročilo dostavlja, da so se anglešlk letalci srečno vrnili svoja oporišča po napadu. Rim, 3. Jul — Tu poročajo, da so Italijansks bojna letala ras NEMO OBJAVILI POROČILO 0 VOJNIH IZGUBAH 156,492 vojakov ubitih in ranjenih ANGLIJA PRIDE NA VRSTO Železničarji so sprejeli zadev-1 postati državljan. Adamič je no resolucijo na fcvoji konferen- LporoČil uredništvu Prosvete, da ci v Morecambu, Lancashire. je povest v Postu skrajšana za lvaiIJIInBRa uuj... .»i«.« SliČno resolucijo Je prej sprejela 2000 besed, Izide pa v celoti pri- pršila angleške motorne kolone unija škotskih rudarjev. hodnjo jesen v knjigi "From| v ^jtki, ki se je vršila ob mej Železničarji ishtevajo v reso- Many Lands," katero saloši luciji, "da morajo biti ministri | Harper Bros. v New Yorku. in drugi visoki uratdniki prejšnjih vlad, ki so vodili politiko pomirjenjs diktatorjev, takoj Poroke v Minneeotl Duluth, Minn. — Zadnje dni , j r ,V 7 i . uuiuin. aainn. — asuiijb um ik a- odstavljeni iz uradov. Njihov« I y MkoMki -Un John svoji mesta morajo dobiti ^K.^ Uvtižar st. iz Gilberta In An-— terjm ljudstvo lahko zkupa. I ^ ^^ |g Eveletht( MtU Resolucija je bila predložena | Vukelič iz GllberU ln Paviina u^imth ia ho -------- . -----------,' . ivcbuhicij« p.vukbhc is vjul*h w» lu i Poslanec Kozi-Hwvsth je de gto glužb 2a katere 8e iščejo kralju Juriju> pwmierju Chur- Karoslč iz Eveletha, Ignac Rus jal v parlamentu da^rumun-i^ največje zanesljivosti in chUlu in elementu R. Attleeju, lg Hutterja in Viola Sagraflna, ska militansticna rekvizicija | ve4čine Brezdvomno je mora- podpredsedniku vlade. &l®*ni-1 Frftnk Bonač ln Angeline Stag- . . .. „. i lo Adamičevo delo v prečkava- Uar j j 9o instruirsli svoje repre* panja ogrskega ^^ nju tujejezičnih skupin Jt. zv. zentante. naj zahtevajo direkten Ita pošilja oroSre J^unskim tujezemceVf pri8eijencev lb nji- odgovor od premierja. A. H. Pat-kmetom z instrukcijami, naj po-|hovlh potomcev) v Ameriki na- ton, delegat Iz fedinburgha, ki je predložil resolucijo, je dejal: meo Katerimi »u ivuim vc" . __. " „ novin poujinccv; v italijanski in nemiki vojni ^Jajo Jlanei ogrske m^jim«> v ytu ^ ^^ Je iz.ub.lo iivljenje, ko | J^oj "/ovor. I ^ ^ " ?o4,"'lj0 " Libije in Egipta. LeUlci so na padli tudi angleško transportno ladjo v južnovshodnem delu 8re dozemskega morja. Ali so jo bombe potopile, poročilo ne ome nja. V Rimu so zdaj priznali, da so Angleži bombardirsll is zra ka Augiisto. mesto v Siciliji, In InvMii-all osrsčje Abesinije. Diktator Mussolini Je Infor mlral svet o krvavi bitki s fran coskiml četsml na fronti v A liano, John Mihevc In Agnes ^^o ^ Horvat iz Eveletha, Jos. Bruls J^rJ^TnnBtl in Marjorle Fulton Uuis Hr^ | fc^JJ? ftff^ vat is Hibblnga in Angeline nemška podmornica torpedi i in potopilH~HHgtešlri'"parmk rbJifini Irskega obrešja. Parnik bil i ujetniki na poti proti Kali, ko ga je ix)dmornica napad- in potopila. Bukarešta, Rumunija, 3. jul. - Krvavi protižidovski izgredi > izbruhnili po vsej Rumuniji^ ii je že izgubila dve provinci in » morda morala odstopiti Tran-Ivanijo Ogrski in Dobružo Boliviji. Poulične bitke so se prišle potem, ko je kralj Karol odpovedal zvezo z Veliko Britanijo M Vojct$k(f zvezo z Ameriko Vlada revidirala svoje stališče Mežico City," 3. Jul — Po izjavi predsednika Cardenasa se Mehika navdušuje za sklenitev vojaške zveze z Združenimi dr-zavaruje proti ................ - , "Kar se bojim, ni mogočnost tako visoko službo, v kateH mo-l nemike ietalske i|ile in mehanlč-Ire on mnogo dobrega »toriti vi ma4lni fnarvrt peU občh smereh, In sicer za svojo ko,ona# ki jo tv0r|j0 možje, ki domovino Ameriko pa tudi obe- |maj0 ^ VfHjno Vfttne ln visoke nem za ljudi svoje narodnosti! jcjje v vi^i. Vsi bi morali in ostale člane velikih inozem- dobjtl brco takrat, ko je bila or-skih skupin v Ameriki Ur **| g^nisirana nova vlada pod vod- Smith iz Biwablka Ur Raymond Domenohetti ln Mlldred SUnlč ts Hibblnga. Obilo sreče I 1 > jonasledniku Umbertu, Je Mussolini pohvalil Junake. V tem dalje pravi, da so se bitke nadaljevale peUm, ko ata Italija ln Francija sklenili premirje. Na tisoče frsnčdsklh Vojakov fr padlo v bitkah s Italijani. zvezo z Vel.ko Britamjo ^ 2elja po kooperaciji se činiUljem n apeliral na Nemčijo m ^ je po ivila pred nekaj tedni, pozornost. A naj,mu priskočita na| pomočdogodki so najbrteL m rtt. njegovo kraljevino. revizijo mehiške poli- Bukaresta je bila prvič zaUm-1 If™ J ljena sinoči, ko je vrhovni ar- koordinacijo njihnih naporov za| narodno obrambo Amerike. Kot Američani in kot rojaki g. Adamiča smo lahko po vsej pravici ponosni na to vsi Slovenci, Hrvatje in Srbi in obenem tudi hvaležni odgovornim činiUljem ameriške vlade za to i Švedski list ■ni štab poslal vojaške čeU v Transilvanijo in Dobružo, na ■eje Ogrske in Bolgarije. Izgredi »o najprej izbruhnili v Buka-wšti in Jassyju in se kmalu raz-iirili na druga rumunska taesU. [Najbolj krvavi so bili v Bukare- i(Opazo\alci v Budimpešti, °jn*ka, jMiročajo, da so protiži-•viki izgredi izbruhnili tudi v Jugoalaviji in na Ogrskem. Več go\'!je bilo ubitih in ranjenih v tike. Cardenasova politična maši na je v boju s konservativci. Pri-1 P • hodnjo nedeljo se bodo vršile Zfl ItM predsedniške volitve. Glavna1 kandidata sta Manuel Camacho, ki ga podpira^ revolucionarna (vladna) stranka, ln general Juan Almazan, kandidat konservativcev. B I BI Ameriški vojaški častniki se ogrevajo za miHtaristično zvezo Mnogi trdijo, da je sirom Churchill*. Ti možje morajo biti odstranjeni, da ne bodo mogli izdati dešele na Uk način kot je maršal Petain Izdal ln prodal Francijo." ^ V vrsUh organiziranega delavstva se je (>ojavila močna opozicija proti Chamberlainovi grupi v Churchlllovem kabinetu. Možnost Je, ds bo U imela res-ne posledice ns vodstvo vojne proti Nemčiji. Izgleds, da se nekateri konservativci kesajd, ker je Churchill sprejel laborlU v svoj ksblnet. Clevelandeke vesti Cleveland. — Dne 29. Jun. je naglo umrl Jos. Kocjan, domsl«^__I iz Rodic pri Domftalah na Go-|/V£ff!5l(6 D0/H06 renjskem, kjer zapušča mster so Besaraf B kateri Me.) Mnogo bogatih Židov je po-**m!o iz rumunukih mest v po-«®l"ke kraje. Novi izgredi so z Mehiko. ----------^ i,no uoiun in ranjenin v .kooperacija ne samo juniji, kjer so obdolžili Žide, *\em Umveč tudi v drug h ,>od d« g. oni odgovorni za izgubo ročjjh potrebna^ ^hika ima ar-fce in Bukovine, provin- mado ^UOfiOO r^J^f Zasedle ^ovlet^ke katerimi je 52,000 izvežbanih «n zasedle sovjetske j ^ oprem,Jenih vojllkov. Ta je najboljša armada, kar jih je Mehika imela v svoji zgodovini. BiP .»arcu. Vrhovni poveljnik armade je •bruhnili v Gatatlju, čeprav so predsednik, ampak samo po ime-£tj. poslane vojaške straže, nu. Poklicni vojak na vrhu Je * Preprečijo nemire. Poročilo general Juan Felipe R co. nje *.«tasi. da so izgredniki nasko- Ifov pomočnik pa genera Manuel Z v katerem so se vozili Cabrera. Sedanja mehiška ar-«wiki begunci, v bližini reke m ada se popolnoma razlikuje od Nekatere Ho vrgli i»od ko- revolucionarnih armad v dobi od vlaka, druge pa postrelili. I. 1910 in naprej. Slednje so tvo- KfmuniHti v Besarablji so rile oborodfcene drhsll, dočim je •J^li protestne »hode, ker so sedanja disciplinirana, in oprem !*»jeuke avtoritete imenovale ljena z modernim orožjem. člane nove rumunske stran- ^ ,--TTT___: katero je ustanovil kralj Ka-\RazpoieValct komunt-Ufsdnike na ozemlju, ka- \gtiimh tiakovin ruske čete okupirale. ^n.ki vladni krogi ao ob-\orettrani ^ »Ogrske, stl 17 do no širijo propagando po navodl- |g let so Izgubili življenje, ko j«-lih Iz Moskve. - ' | |sHnlškl vlak železnice Hoo Line treščil v avtomobil, v katerem Čijo in Rusijo z namenom, "da zastrupi odnošajt mad obema državama." Naeljskl krogi na-glaša jo, da Je zveza med Nemčijo ln aovJeUko Rusijo še vedno trdns (n prijateljske. Zenake in otroci beiijo iz Hongkonga Hongkong, 8. Jul. — Dva parnike sta odpeljala ameriške državljana, anglaške ženske in otroke Iz tukajšnje luke, ko so avtoriUU odredile evakuacijo is boJaxnl pred poostritvijo spo-rs m«*«i VVliko Britanijo in Ja-l>oiisko. Ameriški parnik Pre-sident Coolldge In kanadski Emprsss of Japan sU rnrtrpa-na t. begunci. Prvi Jt »»drlnll proti Manili, drugI p« proti Avstraliji. V Hongkongu sta ostali dve ameriški topnlčarkl — Tulsa »r, Ashevlllt. Američani bi lahko osUll v Hongkongu, toda generalni konsul Jim Ja avetovsl, naj se vrnejo do-mov, ko *o Japonske ČeU za-Medle ogemlje na zapadnl strani reke kanton, da usUviJo dovoz bojnega materiala iz francoske Indokine na Kitajsko. J.u m politično pomoč I bet h Kerr. Michael I>ewis. Jack V zameno za popolno I Haumann In Rheinhold Hau-t fmun»kega ekonom- i mann. IT^Im VNem*I Na konveneijo. ki bo zaključena in dru-j prihodnjo nedeljo. Je prišlo čez g> iyurial tudi iz Norveške. njeni t muzeje. NekaUra pose- ■ Kant Je in dekleta, ki •opoeUlI atva bod<». Kakor v Rusiji, posta, žrtve nesr*če, M» se vračali «' Irtavrn. kmetije, druga pa bo-, mov iz rwk* g^tllne, V kaUri 500 delegaUv, do razdeljena med kmete. popivali. Bolgarski delavci odhajajo v Nemčijo Hofija. Iloigarlja. 8. Jul^-De-vet sto delavcev in kmetov Je od potovalo v Nemčijo, kjer jim je bilo obljubljeno delo. Ta je prva grupa, ki je fapustila Bolgarijo lato« Druga grupa okrof 1500 delsveev ho odpotovala v Nemčije IL Julija. „f _ i .4 PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN IJ^TMINA «1 .oVKNSBB MABODMB rODPOBNB JKDNOTS Wr|M n mm4 >u>ff-f--if kr SUtmm KiHmiI NmM m flr-*— 4H*m «» Cklmam uTctrnrm 91M hnIiM, H-74 «* WU; «• lun "•HLu^Um ntoi far Um U«.»u4 HtM» («»«9« CM—*) ^ "ir-f- M ** r« r««r. CWm«w ««4 CIm«* |7.M» pm fmt. tunitm mmmuim *» fM. Cm« <«Um»« p« te m m vrateiut ku>ku**i liurafM UrtlM, P»-4*mm. p—I K4.) m «rn«» I« y •!-*•>". a« » HMU ____ i___, JUNrtcM r»Mi M *r««»*«t HaMHMVtete « *"»»■»>-§•*••• —d »»mrllrUH »rt* le. will M« IM r«turn«S- OtWr umi---f MM-k M *u«im. ptmf. pomm. wlll Im MbirM4 to ammdmt umh mktm mcmiimdM («, kti IM "ti ■ PBOHVKTA , WHI S*. U»«te» Al*, C-Umm, MKMSKS OT TNK KKUtBATB® , < ffi............................. Glasovi iz D«*«« v «Ju •»• pri««" »«»t. 4. > . t— feteMM. P*** ■*• mtelu. PiMMrvit« ju pravo^mo«. rt« m vaa lUt m imUvI. IM Wall Street sanja Finančni gospodje, ki kontrolirajo Wall Htreet in katerih politična trobila so nazadnjaški republikanci in demokratjs, ne bodo. nikdar razumeli razmer časa, v katerem žive. V svojem pojmovanju in presojanju razmer so vedno petnajst do dvajset let odzad. Danes nekaj slišijo, da je vojna v Evropi, ampak U vojna jim je še vedno prva svetovna vojna, ki lahko ostane v Evropi . . . Amerika sicer, to vojno lahko Izkoristi s trgovino _ in to je vse, kar jo sme zanimati v Evropi. Obramba Amerike jih zanima toliko, kolikor učinkuje na njihov business. Program obrambe Je ali rlght, če bo Izročen nJim v izvajanje, nI pa ali rlght, če ga bo Izvajala vlada. Vlada mora držati roke proč od businessa! To stališče je najbolj demonstriral Henry Ford. ki noče proizvajati letalskih motorjev po pogojih vlade, temveč le po svojih pogojih. Gospodje so tudi nekaj slišali, da ima Hitler drugačen sistem trgovine. Njegov sistem je zamena blaga za blago, dočim je sistem Wall streeta še vedno denarna trgovina. Kako to izravnati, da bo prav zanje in za Hitlerja? Gospodje, ki si ne morejo misliti trgovine brez zaščitne carine, ne marajo evropskega blaga. Da bi Amerika postavila napram Hitlerju organiziran sistem trgovine pod kontrolo vlade kot sanja Hoosevelt? Nak — to bi bil socializem ! Walistreetski gospodje nikdar ne sprejmejo tega sistema! Ameriška trgovina mora ostati v privatnih rokah! Ampak v Hitlerjevem sistemu nI več privatne trgovine. Kako se bo to ujemalo7 Da bi Hitler prisilil Ameriko na svoj sistem trgovine? To je propaganda! Namesto da bi Hitler prisilil Ameriko, naj raje Amerika pridobi Hitlerja! Kako? Hm, mar ni denar še vedno sveta vladar? In Wall street ima denar, s katerim lahko kupi vse na svetu in tudi — Hitlerja! Ce Hitler dobi dovolj denarja, bo lahko kupoval od Amerike blago po starem in ga bo plačeval z denarjem. Kje haj pa Hitler dobi denar? Hm, VVall street ima zadosti denarja. Ce na primer VVall street "posodi" Hitlerju kakih pet milijard dolarjev, bo vse v redu in Amerika bo rešena t — Hitlerje Je treba kupiti in vse bo ali rlght! — Thafa It! — Tako sanja VVall street-- Razmere in izlet Detroit, Mich. — V Detroitu I je mnogo govorjenja, da bomo v kratkem zelo zaposleni po tovarnah in nekateri so še mnenja, Ida bo manjkalo izuče ni h delavcev, ker bo veliko dela za vlado. Jaz pa mislim, da ne bo tako hu-| do. Družbe bi menda rade privabile v Detroit veliko ljudi, da bi i imele več delavcev na razpolago, dasi je te zdaj dosti brezposelnih. Pri Chryalerju bomo v krat-| kem gotovi s sedanjim modelom (1940) in prav tako menda pri I GeneraJ Motor in drugod. Večinoma bomo odpuščeni za kak mesec ali pa še dalj — dokler se j zopet ne prične delo na novem modelu (1941), Mogoče pa bo novi model kaj I drugega — kanoni, granate,- ae-j roplani in take stvari, ako se ne bodo v Evropi pomirili, na kar pa je malo upanja. Kdor je bolj močan, tisti hoče več podjarmiti. In Uko izgleda, da za male | države ni več obstanka. Ubogo ljudstvo se pa mora žrtvovati in trpeti. V tej deželi imamo do zdaj še vedno več prostosti in boljše pogoje za življenje (kdor I dela) kakor kjerkoli. Ampak koliko časa bo to trajalo, je pa v naročju bogov. Soc. pevski zbor Svoboda priredi svoj izlet 14. julija k jezeru Lower Straits. Tam je zelo primeren prostor za zabavo in razvedrilo. Vabljeni ste vsi rojaki iz Detroita in okolice, da se nam pridružite. Zadnjič sem sli-I šal rojaka, da ne ve, kako tja priti. Vzemite Northwestern in lOrchard Lake rd. do Maple rd. (do prometne luči). Tam obrni-|te levo in naprej štiri milje do Hagerty rd., kjer obrnite desno in vpjpe---okrog dve milji in vi-| deli boste-napis "Homestead", še parkrat zigzag in ste tam. | Odpre se vam velik prostor z jezerom. DržiU se desno ob jeze-; ru. Imeli bomo dosti provljanU, j godbo, balincanje In drugo zabavo. Rudolf Potočnik, 121. Koloradske krasote Crsated Butte, Golo. — Tukaj | Živim že čez 40 let, toda nisem bil še na Crested Butte Moun-Uinu. Dne 25. junija smo se odpravili Frsnk 8aje, Martin Spor-I cich, August Jonoa in podpisani cosko in drugo ljudatvo«, Ampak Bog je Hitler in njegow orožje. Jota Sok le. V zadnjem itadiju brezpoiel- nusti i Bellaire, O. — Ko pišem ta dopis, je zadnji dan junija, ko mi poteče naročnina na dnevnik Prosveto. In ker me zvesto obiskuje sleherni dan od prve številke, me vei* dolžnost, da takoj pošljem celoletno naročnino, da me še nadalje obiskuje dnevno, ker od nje me bo ločila edino smrt in ne kakšen zagrizen nasprotnik delavskega lisU kot je Prosveta. Delavci vseh strok, posebno pa premogarji v tej okolici se nahajamo že tako rekoč v zadnjem šUdiju brezposelnosti. Vzrok je največ v tem, ker tukajšnji štirje premogorovi počivajo nepretrgoma že od pet do 24 mesecev. V teh rovih je delalo na dveh šihtih nad 2200 premogarjev. Torej to je jasen dokaz, da tisti, ki smo že 24 mesecev na brez plačnib počitnicah, smo v zadnjem štadiju prihrankov, kdor ih je sploh imel. To konštatiram tudi iz tega, ker se je članstvo naše jednot< zadnje mesece pričelo obračati na jednoto za posojila za ases ment, kakor tudi za podporo iz izrednega sklada. Precejšnje število se je obrnilo tudi na okrožno federacijo SNPJ. Prepričan sem, da so bile vse prošnje članov pri jednoti kakor tudi pri federaciji v smislu pravil in zaključ- Bratje in sestre, tu je jasen dokaz, koliko je vredno za brezposelnega Človeka, da je član naše matere jednote. To zna najbolje ceniti družinski oče, ka-erega poleg dolge brezposelnosti doleti še nesreča, bolezen a 1 celo smrt. Nič več kot prav je, da te ugodnosti. pojasnimo tudi našim znancem in prijateljem in jih pripeljemo pod okrilje naše jednote, tako da bodo tudi oni v slučaju nesreče ali bolezni deležni podpore kako smo Priporočam vsem članom tistih društev v tej okolici, ki še niso pri okrožni feder., naj apelirajo na sejah za pridružitev. N nobene pristopnine in tudi nobe^ ne zdravniške preiskave. Tako, ob pristopu v federacijo je vaše društvo upravičeno do vseh u- Bankrotirani republikanci Konvencija republikanske stranke v Phila-delphiji pred kratkim je uspešno dokončala idejni in načelni bankrot U stranke velikega businessa v Združenih državah. ()d zborovanja so oaUle le prazne besede in ostal je kandidat, ki je vse in nič, ki ni ne tlč ne miš. HprejeU platforma (volilni program) ne vsebuje ničeaar izvirnega in konkretnega; v jedru so republikanci osvojili Kooseveltov novi deal z razliko, da oni bodo novi deal "drugače" izvajali. To se pravi, da IkhIo pasivni — In kar pride, naj pride ... V zunanji politiki bodo poskušali ustreči vsem. Sicer je na konvenciji zmugala "radikalna" »trnja, ki strinja s Rooaeveltovim programom obrambe in pomoči evropski demokraciji z bojnim ma-terialom. a niti ta struja ni postavila v program noliene Jasne točke glede današnje svetovne situacije, i Izolac ion isti so izgoreli, to je res, tod* niti intervencionistl niso zadovoljni. Točka glede zunanje politike se glasi, da je republikanska strafka proti vmešavanju v "tujo" vojno, obrnem pa obaoja napade na mirne dežele »— kar je že vmešavanje} stranka je za mir In obrambo Amerike, obenem je pa xa material ne pomoč drugim na|tadenim deželam! Glede vojne ao republikanci kapitulirali pred ameriškim javnim mnenjem, ki je proti Hitlerju in za zmago demokracije. Republikanski kandidat za pred«tutve in živeža, toda vse to nam ,rezpos«'lfl|n nič ne pomaga, ker nam v pričo velikih zalog vsega tega primanjkuje in nam ne da nihče nič na upanje; V tem mestu sU dve veliki verižni kompaniji z mešanim blagom dali nad vrata napis: "Self Service". Odjemalec vzame majhen voziček, ga naloži s potrebnimi rečmi in vse skupaj rine k blagajniku, kjer plača zahtevano vsoto. Prav nič se ne zaveda, da s tem početjem odjema borni kruhek že itak slabo i,.;>. anim klerkom ali prodajalcem po trgovinah. Rojaki delavci, ali ni tako početje veletrgovin posnemanje tovarnarjev in premogovnih baronov, ki so instalirali stroje in vrgli na cesto že milijone zdravih in pridnih de-avcev? Mi delavci pa potem izpodrivamo delavce iz velikih prodajaln s tem, da si sami streže-mo v prodajalnah. S tem le po-magamo kupičiti bogastvo največjim izkoriščevalcem in sovražnikom delavstva v tej deželi. Po mojem mnenju bi tega ne smeli. Proč od takih trgovin, dokler ne nasUvijo nazaj vseh delavcev, ki so zdaj brez dela kakor smo mi industrijski delavci. In vse to radi svetega profiU^—liouis Pavlinkh, 258. Kako je Valentiniid izgubil prašiča ♦ We«t Middlesez, Pa. — Bilo je spomladanskega dne, ko m oče reče: "Jutri bo v Mengšu semenj. Tja gredo sosedje, da nakupijo nekaj prašičev, mene so pa naprosili/da bi jih vozil. Pri pravi torej voz in boš možake :ja peljal, nazaj pa tudi prašiče." Napravim voz in enega konja dobro nakrmim. Ob eni popoldne smo jo že odrinili od doma. Z menoj so bili trije že priletn možaki, toda vsi veseli in dobr družabniki. Ni jim bilo z* kron-co. V Mengš je od nas daleč, zato smo šJi že dan prej. V Ljubljani nakrmim konja in ob štirih zopet naprej preko Ježice, Domžal in Trzina. V Mengšu smo bili malo pred mrakom. Ustavimo pri sUriitlulharjev gostilni. Konja denem v hlev, mi pa v gostilno, kjer smo tudi prenočevali. Sejmarjev in prekupčevalcev je bila že polna hiša. Drugo jutro malo pofruštkamo in hajdi, na semenj. Tam je že dosti prašičev. Hodimo gor In dol in jih ogledujemo. MešeUrjev pa tudi nič koliko. Kmalu se prične vpitje in baranUnje vse-križem. "No, koliko boš dal zanj ? Obljubi prav." *"Ti pa odnehaj in bo prodano." Tako ti je donelo na ušesa z vseh strani. 2ene so pa hvalile, kako so prašički žlahtne sorte in kako radi jedo; njih mati da je vagala petsto funtov, mrjasec da je bil dobre pasme in pričakovati morate, da to bodo prašiči , i. Opoldne smo že imeli voz naložen s 14 prašički. Se v gostilno, da južinamo, potem pa domov. Zaprežem Jconja in dosti je imel vleči. Sem pa Um smo se še mi spravili na voz. Slo je dobro, ker cesta od Mengša do Ljubljane je ravna in trda. Sem pa tam ob cesti gostilne, kjer smo se večkrat ustavili. Možaki so ga nekaj popili, konj pa se je oddahnil. Srečno smo zopet pri-furali v Ljubljano. Tam denem konja v hlev in ga dobro nakrmim, možaki pa so šli po mestu. Kmalu so bili gotovi, nakar se odpravimo proti domu. Ko sm° prišli na Škofljico, je bila že tema. Prej smo se bili dogovorili, da bomo šli domov po bližnjici skozi Grmišče in Blato. Rekel sem jim, da je ta pot zelo jhiiiii N. Weber, bivši predsednik Ameriške federacije god-»enikev. Kaj moškemn na ženski ne ugaja! Da je nepazljiva in raztresen* k ! tovori o kakšni stvari, ki njeg^ Da ne zamudi samo obveznih (W I temveč da pride na sestanek pol ur * ^ ali pa še celo pozabi priti. Vm Jiu"^ « bo poiskal točnejšo ženo. ^ Da mu zmerom posUvlja za vzor v.t,«. i drugega moškega in se prevej naV(i f H duhovitost in eleganco njePgovfga pr ^ " je zelo velik greh! 'J^Jj-To! Da pozabi na njegove navade in želi« , kako more in srne na to pozabiti!) ( Da v družbi govori omalovažujoče o r J da na njegov račun zbija šale. Laže ufil nt t a t i I Ao «... __j___.... ^^ J' 00 John U l*wfta. predsednik CIO, govori aa aeji vaditeljev konvencije v Philadelpkljl. Pa. stranke pred otvoritvijo slaba in ne vem, če bo šlo. "Bomo pa rinili' ali pa tudi nosili, če ne bo šlo drugače," so mi rekli. In^ako sem se jim podal. Na Škofljici smo se usUvili v gostilni pri Mihovcu. Pred konja posUvim krmilno trugo, mu dam krme, potem pa v gostilno možakom, ki so ga že dobro pili. Konj je od tukaj drijatelJo, ki nas je puatil zadaj. V vas Grmišče smo srečno dospeli in tudi do vasi Blato je še nobra pot. Ali od tam se prične v hrib slaba gosdna pbt. Rekli so ml, naj grem kar naprej a vozom in da me bodo dotli. sam pa gredo v Grmišče v Separjevo gostilno, da ga še pol litra popije. Kaj sem hotek Fural sem naprej. dokler nisem prišel do sla* be poti. Skušal sem naprej, pa I ni šlo. Čakam in čakam« da pH-(Dalj* na 1. straat.) Da v družbi govori omalovažujoče o n*« u-i na njegov račun zbija šale. Laže in?J pusti če mu prizadene bol, kakor ^ prijatelji osmeši. * pr* Ce ona vztraja na tem, da ima prav, Pa t J če ima res prav. On sploh noče, da-sso t!«| govori, če pa ona že hoče, bi bilo zelo dob! če ga prepriča, da so jo pri tem vodilr JI' .njegove misli in želje. - Vedeti moramo je mož gospodar!* Možu prav gotovo ni prijetno, da ko^J domov, nima žena pripravljenega koaik ^ di najzaljubljenejši mož napravi kisel obr kadar sliši, da še ni kosila, in niti najslajši ljub ga ne more pripraviti v dobro voljo hočete? Ljubezen v zakonu vzdržuje d<, kuhinja, saj gre prav vsaka ljubezen ^ želodec! Mož se čuti zelo ponižanega, če mu zmerom ponavlja, da premalo zasluži iu d»" temu kriva njegova nesposobnost. Nobenemu možu ne ugaja, da njegova hodi slabo oblečena, a tudi to mu ne ugaj da presegajo izdatki za njene obleke njei dohodke. Moški imajo najrajši, da je žei preprosto in lepo oblečena. Tudi to možu ugaja, če ga žena sprejme vsa objokana . slabo razpoložena ter mu takoj pridne tožiti nevšečnostih, ki jih ima s svojim gospodi«^ stvom. Čiščenje in popravljanje po hiši moče H pripelje do obupa. Oni ljubijo urejen dom ii da se pospravlja Ukrat, kadar jih ni doma.1 Prav nič niso navdušeni, da kadar prideje domov, ne najdejo žene doma. Mnogokrat jim je to prav dober izgovor, da tudi umi izostanejo od doma. Moški zvestobi in nezvestobi je težko priti do dna. Glavno je pa to, da vsaka žena veruje, da ji je mož zvest, da ni Ukšen, kakršni so drugi; v kolikor pa poški ni Ukšen, naj skrbno skriva sebe in svoje prijatelje, a oni bodo v* rovali njega, in alibi je zmerom pripravljen.,, , v • fl '-Ji -r .......... Skrbite za svoje zobe! I Vsaka ženska se dobro zaveda, da smehljaj polepša obraz. Zaveda se pa tudi, da brei lepih zob ni lepega obraza. Tudi najgrša ženski je mikavna, če se nasmeje in pokaže dve vrsti svojih lepih belih zob. Navadno ljudje mislijo, da zobem popolnomi zadošča, če jih dvakrat na dan dobro očistijo z zobno pasto in s ščetko. To pa nikakor ni res. Kdor hoče imeti lepe in — ker je glavno — zdrave zobe, mora najprej poskrbeti za »vo-je dlesni. Ce so vaše dleani zelo občutljive u začno pri najmanjšem dotiku s ščetko krvaveti, potem so bolne in so vaši zobje v nevarnodL Torej morate Ukoj poskrbeti za utrditev svojih dlesni. Ameriški zobozdravniki v tem prisier« p* sebno priporočajo masažo dlesni. Tskšnc dlesni ima samo tisti, ki je samo kuhano hrano ll ne uživa nič trdega. Posebno pri otrocih maramo paziti, da dobe dovolj presne hrsne. Pj-sebno priporočljivo je sadje, ki očisti in utrtt otrokove dlesni in s tem seveda t Odi zobe. Pri vsakodnevnem ščetkanju zob nikar pozabite, da so vaše dlesni prav Uko potreW ščeikanja. Dobro jih zato natrite « W posebno pri zobnih koreninah in Um, kjer » vadnoosUne hrana. V začetku bodo sicer di«-ni krvavele, pozneje se bodo pa utrdik in ■» boste nič več imele zobnega kamns, ki škoduje zobem. Ce hočete, da bi bili vsii £ je res popolnoma čisti, odstrsnite oaUnke S£ ne med zobmi s sukancem. Ce boste Uko« bele za čistočo svojih zob, boste imele ttm zdrave zobe. Pred dvajsetimi leti (Is Prosvete, 5. julije 1920) Domače vesti. V Silvertonu Colo. je ** * tiko umrl John Hiti, čUn SNPJ. \ Mmv&ke vesti. Odbor delavske »tri^ stavftja volilni program v Chicagu. U inozemstva. Okrog 2000 ameriških kov je odšlo domov iz Nemčije. ^ - Sovjetska Rusija. BoUševiška ^^^ zasedla Mlnsk in Lvov in js prekorači Poljsks. prrt ki bi rejen. kar bo imponirsle p«**« če jo velikegs in močnega mošs » P ampak po idejah in principih r« Oboje, program in |ne kance naj prikladnejš. simbol - P^ > » oetl In praznote. Malh IStrarlrk. »ra4«a4nlk r. A. VU.r ..... BO DOPADtf) NAPUČILA) (Thu aJoertitsmeiit for gos range (kalen U »pontoreJ hy the Puhlic Service Company of Northern llllnoit) kovice 1 starega kraja Slovenij« žrtev pretepa Sle 16. maja. - Javorje hJXol e Loka nad 20 km vasic. V Poljan-S Nedavne* večera je d° prizorišč« krvavega mladeniči, IW-Z\in Eržen Janez, po po-ie srečal 26-letnega S-rfisr-—. IfSia in Stibelj je s koli-L Ji Eržena, da se je pre. J na smrekove hlode oMe-& dobil manjše poškodbe>na L? Eržena je to ujezilo in je ^ g Stibljem obračunati. Cil ie k nekemu sosedu, vzel M i Stibljem L «*, _________ ^rovm-inse vrnil, da ob- s Stibljem ki ga pa že K več nikjer. Medtem sta Sla v lase že dva druga iS vasi Murave je prispel rKos Janez, ki ga je zagle-J g svojega dvorišča posest-lev sin Tavčar Jane*. Tavčar \nradi starih računov takoj ui, nad Kosa, češ : "Ta je tu-ootreben." Udaril je Kosa s lom po rami, kaj več pa že mt\ storiti, kajti v spor se nnešal še Eržen in z ušesom mice z vso silo lopnil po Tav trju, ki se je zgrudil nezave «1 ni tla. Po sirovem činu sta Eržen in pa izginila. Sosedje so poklicani pomoč zdravnika dr. Mi-Gregorčiča, ki je Tavčarju lil vso pomoč in odredil, da poškodovanca prepeljali v .lišnico. kjer je bil operiran glavi. Operacijo je Tavčar __[ ali nastopile so kompli- tdja in zdravniki so svetova-mjcein, naj ga prepeljejo nov. ker zanj bržčas ni več moči. Življenje v Tavčarju je resnici hitro usihalo. Kmalu > prevozu domov je izdihnil. Napadalca Eržena so orožni-aretirali. Eržen svoj napad Tavčarja priznava, a ae iz ivarja predvsem na Stiblja. ako je mogel udariti. Tavčar 1 rovnico po glavi, pa da se spominja, češ, da je bil zme-od alkohola. ve umetnostni razstavi Vsestranski kulturni razmah ovencev se kaže v zadnjem ča-zlasti v rastočem številti itnostnih razstav, ki se vrste daj ie vzporedno druga za 0. Kdor želi imeti vpogled pravo sliko našega likovnega prarjanja, mora imeti prilož st vsaj bežnega pogleda za lita. Vsak umetnik stopi goro najrajši z večjo kolekcijo )jih del pred javnost, toda ko-tivna razstava uspe pač samo ■m, ki jim jo omogočajo sred-V tem pogledu pomen ■tanovitev novega razatavnega tona občutno olajšavo za razvijalce. Posledica ne bo izo-ia: v intimnem Obersnelovem Ikalu se nam obeta vrsta raz-v katerih bodo nastopili jrailičnejši zastopniki čopiča fot druga razatavljalka je "topila nlikarica Elda PlŠča ki je obiskovalcem naši ■etnoHtnih razstav že dobra inka. Moram priznati, da me BJ<*na kolekcija ugodno prebila in da *e je nlikarica s to P"«tavo k;,r dobro odrezala * * je |M»kazala že znana ^ slikarjevega dela ne pravilno oceniti, čc ti po-* ♦•no ali dve deli, kakor I* »kupnih razatavah v na-f.dobiš vpogled v hote-V? "tvsrjanje umetnice, •*«] mnojrontranska. čeprav n" izkaže za slikarko lakropiane umetnosti, s * )* v minulih letih in-vn" l^ala. |*?J 50 razatavljeni- rial' v"'n,,Tna izvršenimi z JT ^\7>maj0 odlično meato C ' ,*rkvene alike. Mod U.: < V raznih vari- p"aazau razvojne stopnje l^"7','" ** oltaral sliki v fc ' . N"m Orkvl pri L Km'...;m,j, 0beh Slik, r«' * "Juna barvn« zami-19 *»n»n»iva ter nedvomno ustreza čustvenim zahtvam vernikov. Ena izmed teh slik je že izvršena (v višini 4 metrov) in visi v hrastniški župni cerkvi. Ker slike nisem videl, ne morem presoditi, v koliko se je umetnici posrečilo, da je pri realnejšem delu povečave in v zvezi s štu dijami po modelih vzdržala prvotno risarsko in barvno zami sel. V kompoziciji je tudi dobro uspela "Zadnja večerja". Fantazija Piščančeve se kaže na razstavi tudi v dekorativni kompoziciji "Srni", pri kateri je zlasti okolica, ležeče deblo in gozdne rastline, podana okusno. Na to sliko bi predvsem opozoril častilce sv. Huberta. Med razstavljenimi krajina mi, ki so nastale deloma v Fi renči in v Benetkah, deloma na Gorenjskem in v Ljubljani, se kaže kakor na navedenih kom pozicijah smisel za barve, ki jih slikarica ne nanaša na platno pod vtisom narave same, temveč po nujnosti notranje potrebe barvnega izražanja. V* tem vidim ie prvotni vpliv Jakopičevega začetnega pouka, ki je slikarici odprl vpogled v slikarsko umetnost. Vendar bi bilo napak, če bi kdo sklepal iz te konstatacije, da barve Piščančeve niso resnične. Vsaj o ne katerih teh slik (posebno za "Motiv iz Podkorena") bi rekel, da se bližajo iskrenemu natura-zmu. Isto trditev bi postavil 4>ri obeh tihožitjih s solnčnica mi, od katerih je posebno manjše (št. 13) prav odlično našli cano. Manj me ogrevajo figurne sli ie, ker se mi zdi, da slikarica ne polaga dovolj pažnje na ka-rakterizacijo obrazov. Svobod na poteza čopiča, kLn. pr. oblice kakega drevesa bistveno ne zpremeni, lahko v škodo slike spači obraz. Tudi v skicah se mora slikar izogibati preveliki "svobodi"« Sicer je umetnica v svoji)* portretih (n. pr. v podo->i g. priorja tJ) pokazala, da ji pravilna risba obraza ne dela preglavic. Delom Elde Piščančeve sta se pridružila kiparja Ivan Zajec n France Smersu z lepimi manjšimi plastikami, ki smo jih že videli na prejšnjih razstavah. 1 --s V Jakopičevem paviljonu, kjer so bile pičlih pet dni razstavljene konkurenčne slike z motivi iz slovenske zgodovine žal mi čas ni dopuščal, da bi si jih bil natančneje ogledal — je sedaj nič manj ko 120 vokvir-jenih slik Srečka Magoliča, ki s to razstavo praznuje svojo osemdesetletnico. Te slike—kakor je razumljivo—kažejo slikarsko delo razstavljalca iz daljše dobe, a prepričan sem, da osem križcev, ki jih razstavlja-nec nosi z zavidanja vredno lahkoto, ne bo še vzrok, da bi za vedno odložil slikarski alat, ki ga je tako vzljubil. • Magolič je po svojem poklicu tiskarnar, a prirojena slikarska žilica mu ni dala miru, tuko da se je že zgodaj začel bavlti poleg izvrševanja svojega poklica in fotografiranja tudi s slikar stvom, ki ga je pač gojil veči-nomk v lastno zabavo. Ker ni imel priložnosti, da bi se z akademskim študijem po živenq modelu izučil in bi tako morda povečal število naših priznanih mojatrov-impresioniatov, se je moral omejiti na krajino, ki ji je posvetil več ko pol življenja. Ob častitljivem življenjskem jubileju g. Magoliča bi bilo kruto, če bi presojali njegovo delo po prestrogim merilu. V tehničnem pogledu kažejo razstavljene slike, ki so izvršene deloma s čopičem, deloma z lopatico, vsekako lepo rutino. Ne morejo pa skriti vpliva, ki sta ga imela nanj predvsem Grohar in Jama. Delno velja tudi to za barvno gledanje, Čeprav se ka že tu občutna razlika med skrajno niansirano in prilagodljivo barvno skalo imenovanih mojstrov v nasprotju s stereo tipno in manirirano uporabo barv v slikah S. Magoliča. K tej razliki je pripomogla tudi omejitev barv, ki jih g. Magolič uporablja pod vplivom študija tro-barvnega tiska. V teoriji ima g. Magolič gotovo prav: iz teh barv plus belo je mogoče z mešanjem doseči mnogobarvnost. V praksi pa se pokaže, da gosti pig menti pri mešanju ne dado vseh barvnih odtenkov, ki jih more dati trobarvni tisk, uporablja joč prozornost barve. Pri gledanju teh slik opaziš takoj pomanjkanje onih tonov, ki jih slikar z lahkoto dobi, če ima na paleti zadostno izbiro barv. Norveški kralj Haakon, ki je a člani svoje vlade pobegnil v Anglijo. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« s 2 atranL) Poglavitna prednost slik g. Magoliča je manj v izvedbi ka kor v predmetu, ki si ga poišče. V tem pogledu nudi razstava gledalcu veliko izbero bolj ali manj srečno izbranih motivov iz narave. Predvsem vidimo tu veliko vrsto gozdnih in drevesnih motivov iz ljubljanske okolice, a tudi z Gorenjskega. Poleg tega je razstavljenih mnogo znanih krajin in najlepših predelov Gorenjske. Nekaj slik predstavlja motive iz našega Primorja. Neoporečen! naravni dar g, Magoliča se predvsem zrcali iz večine onih študij, ki so izdelane zares impresionistično pred naravo samo. Med temi ao posebno uspeli "Pred nevihto" z lepimi oblaki, gozdni motiv z Golovca (21), Planina (36), Mali Graben (38), sliki "Na Golovcu" (štev 41 in 81), -zimski Pogled skozi okrto" (89). Nisem jih vseh naštel; še jih je nekaj, ki bi v družbi z imenovanimi lahko visele na jerioznih razstavah. Delane so sicer hitro, u vestno in z napeto pozornostjo pod vtisom narave. Po takih na hitro naznačenih skicah naslikati veliko sliko v ateljeju je težak problem. Po-areči se morda tam, kjer pred meti ne zahtevajo študije posameznosti. Tako so nedvomno najbolje uspeli večji formati, kjer prevladujejo na sliki oblaki (n. pr. "Na Jadranu" št. 104), ali kjer je risba sploh podrejena ("Noč na Barju" št. 49). Pri slikanju dreves, skal in gor pa brez narave najbolj šemu praktiku lahko zmanjka predstave podrobnosti. Zato se ne smemo čuditi, če so taki predmeti podani manj prepriče valno. Klju(> takim nedosUtkom pa se lahko g. jubilant z zadoščenjem ozira po svojih mnogoštevilnih delih. Gotovo mu vzbujajo naj prijetnejše spomine na pretekla leta, ki jih je po svoje posvetil boginji Lepote.- ' dejo za mano in porinejo, kakor so obljubili. Slednjič le pridejo. Drie se skupaj. "No, kaj ne gre? Bomo videli, ali bo šlo ali ne!" Vedel sem, da ne bo nič z njimi in se bal, da bi se kateremu še kakšna nesreča ne pripetila. Pot je bila globoka in ozka. Poleg voza nisi mogel iti, od zadaj riniti voz je pa nevarno. Rekel sem jim, da bo konj prijel in potegnil, oni pa naj pazijo, da ne bo šel vOz na zaj in koga podrl. Poženem ko nja, ki je premaknil voz, da so vsi trije omahnili in vos nazaj potegnili. To se je ponavljalo in zdaj pa zdaj se je kateri zavalil na tla. Jaz sem imel v roki v lik kamen, da sem voz podkladal, da se ni kaj zgodilo. Pri tem cu-kanju jim je pijača še bolj za vrela. Eden od njih je obležal od padca in se je toliko potolkel, da je bil ves krvav. Na voz z njim med prašiče ! ^ Vedel sem, da ne bo šlo in sem šel nazaj v Blato. Ura je bila preko polnoči. Potrkam pri znan cu in gospodar se oglasi. Pojaa nim mu stvar. Takoj je vatal okomatal enega konja in šel menoj. Konja prlpreževa in rečeva še ostalima dvema, naj gre sta na voz med prašiče. "Ka. prmojduš, kaj mialita, da ne moreva hoditi!" sta robantila. Ker ava videla, da naju bo njuna hoja ovirala, ava koačno oba spra vila na voz. Poženeva in šlo je Ko smo dospeli vrh klanca do prostora, ki ga imenujejo "pri Gredah," mu rečem, da seJahko vrne. Zahvalim se mu in mu dam kronco za pomoč. Se pol ure in sem doma. V domači vasi so nas že pričakovali. Ko pridem, me žene druga za drugo vprašajo: "Kje Je pa naš?" Povedal sem, da med prašiči. "Kaj je naš tudi tam? No, saj sem vedela, da mora biti en zlodej, ker vas ni tako dolgo. Dedci so pravi prašiči!" Oče mi pomaga. Najprej smo spravili z voza "dedce," potem pa prašiče. Taka je bila naša i>ot do Mengša in nazaj. Anten Valentinčlč, 262. Amerika ima mogočno mornarico n m. , 1 Prekat« vae druge v številu in tonaži Waahington, D. CH 3. jul. — Pravkar objavljeno poročilo ka ie, da ima Amerika največjo »jno mornarico na svetu,. V številu bojnih ladij in skupni tonaši prekaša tudi Veliko Britanijo. Amerika ima zdaj 396 bojnih ladij, katerih skupna to-naža znaša 1,327,320 ton. Anglija je po uradnem poročilu imela 20. junija 313 bojnih ladij s tonašo 1,277,189 ton, Mornarični de pa rt me nt je odredil gradnjo 100 novih bojnih adij. ki bodo stale $500,000,< 000. To vsoto je dovolil kongres, | to je odobrU Rooaevsltov o-brambni program. Dva posebna biroja federalne korporacija za rekonstrukcijo financ sta naznanila, da bosta kupila 150,000 ton kavčuka in 76,000 pločevine za armado. ftlgpmghi Narobna jtobporni Irihmt« MS7 3» 8* Lavnšafc A t*. CHkazo, IlUnaia GLAVNI <>l'MOR > lavašvvALNi onsaai VUmmI Cttaktr. »r««M*ftlk...... ............. Mit S. UwftteW Av*. CltoM*. "UMta r. A. V Mac, gi talna.,....M....................nit a. UtMtl« *»•.. CM««««, iiimm« U«mir, UnMIalM*. pmmmL Uj...................IMT S. Uw*4M« *»•.. CM««««. intiMte J Mm Vcartch. «1 MuMa*...........i..,.'..,.....H»l a U««4ala Ava.. t*!«•«•. HM»Ma PMIM UaSlM. uitra* i t »I i ala>U« .................. .IMt S. U»»fcU Ava.. CMa—> IStaMa |Mm MMM. ava4Mfc alaMla .................... •••» a LawMala A«*. CMaM% IMMMa eonrsKMRDNiaii AiMmJ VUlrtek. »rti *a4»t«4aa4rtk........................»H Karaal Ara.. JaMiato«* P*. rrank Salka. Jraal »a4»r.4.«4Mk....... .....tU« A. W. Walk.r S«.. Mllvaafcaa. Wta. JaAa Pa4W». Jr. »rrl iak f«. Caoillaa Sarnlcfc. rfr««t 4UXriht»i pmd»rMrMliUfc...........IU? W. IUk M.. CtaoatelM. OMa Mm Klaaaah, tratil tftetrtMM M4»r«*«lnlk................14« rraa»aal St. <>«Uafc». III. MvarO Tarnat«, tatrtt dlalrlklal »a4»ra4aed»lk...........M« W.Tt* »t, Walaaakan. Cata. ooaeouAsaai onaiat ott» ... „ Jtcefc £«»** i n«t roaoTNi ooaasi Jaha Oari«*. »r*4aa4«|fc................. .................414 W. Riy BU. MrtaiflaM. IH. Frank torti« ........................................imu Maakaka a ta.. ClHlIaaA ofc*a Aalaa Mkular ......................................................bm it, amn, iumm Vrank Vratar trk.......................................u..... »I« Tanar S».. l.aaariM, Jaka TrialJ....................................................... .Sai lil, IliakMk nadsosni onaaii I Sidney Hlllman, član posva-tovalne divizije odbora narodne obrambe, je dejal, da se bd veftbanje 160,000 fantov kmalu pričelo, da vojne industrije do-je izurjene delavce. Program so začeli izvajati ie v Pittsbur-ghu in nekaterih drugih mestih. Reorganizirani* francoska vlade napovedano Clermont - Ferrand, Francija, 3. jul.—-Tu se širijo govorioe, da bo vlada premier ja Petaina^ta meljito reorganizirana. Dobija bo voditelja, ki bo manj odvlaen od parlamenta nego je sedanja vlada. Motnost je, da bo i>ozidjo premierja dobil Albert Lebrun, predsednik republike, njegov urad pa bo odpravljen. frank Salta. prMaMnlk ..................... Pn4 Matgal '••...,..,«....•>«...............i MIlan MMraakM ............................ JmBBammmmmasssjmmssssssss Ameriška bojna mornarica naj reii begunce lx>ndon, 3. jul. — Major Albert Newby Braith-waite, kon-servatlvec, Je dejal v jmrlamen-tu, da je dolžnost Amerike, da pošlje svoje bojne ladje In par-nlke v angleške vode, kl naj bi vaele na svoj krov angleške Ženske in otroke in jih odpeljale v Ameriko. Braithwaite je rekel, da bo Amerika, če to stori, dejansko ^kazala, da je prijateljica Anglije. On je govoril v teku debata glede preselitve več tisoč angleških otrok v Kanado. , Netiapeh "Kaj vam je rekel moj oče, ko ste mu povedali, da zaradi mene ne morete apatl?" "Ponudil mi je mesto nočnega čuvaja v svoji tovarni," Holandški general vojni ujetnik |Ain«terdarn* Holandska, 3. jul. — General H. G. VVinkel-| man, vrhovni poveljnik holand ske armade, je bil odvtden i Nemčijo kot vojni ujetnik, se glasi uradno naznanilo. Nemške avtoritete so Izjavile, da sa general nI obna&al proti nJim korektno In vsled te dela katan. HUMOR Mkhelaagelovo maščevanje I Ko je slavni italijanski alikar Michelangelo slikal "Poslednjo sodbo" v Mikatinski kapeli, je prišel k njemu šef ceremoniala pri papešu Pavlu III., Blago Marti-nelli, Zgrosil se Je nad nagoto, ki je prevladovala na sliki in se je užaljen odšel pritožit k papešu. Slavni slikar se mu j« aato maščeval tako, da ga je na sliki upodobil kot čudno bitje a velikim trebuhom In oalovskimi u-šesl. Martinelll je besen apet odšel k papežu, da bi se pritožil in zahteval, da umetnik izbriše njegov lik s slike. Papež, kl je Michelangela zelo ljubil, je šefu ce-remonlala takole odgovoriti l«ta. mi je, dragi prijatelj, da vam ne morem prav nič pomagati. Ce bi vas postavil Mlchelan-gelo v vlce, bi imeli še upanje, da boste nekoč prišli v raj. Tako vas je po postavil prav v pe-kel^nl koder vas utegne rešiti o Bog." Agltlrajte aa Proavetol t Kongres nastopa zoper komuniste, bundovce Washington, D, C., 2. Jul. — Spodnja kongresna zbornica Je včeraj brez debate sprejela določbo za registriranje pri Ju-stičnem depsrtm^ntu predstav nikov vseh onih političnih, športnih, kulturnih in unlfor miranih organizacij, ki imajo zveze z inozemskimi režimi. Tu pridejo v prvi vrztl v poštev komunisti In nemAkl nacljl. I^J^STr-T ko je A aato! U*r-U>*. —Jetafcl podanik 'Heš^H*. |M pašpisal trgovla- ji ailaiater. / PAIANDECHS YUGOSLAV AMERICAN RADIO BROAOCAST prosveta vzel nase breme preužitkarja? Postaran obraz le na prvi pogled ne razodeva srečnih dni odpočit- Znamenje "Vse pogorje se staram." ^ "Res? Kako to?" "Poprej so me dame m vale, zakaj se ne oženim , me pa sprašujejo, zakaj * sem oženil." - KNJIGE v angleščini.. po izvanredni cen NE ZAMUDITE TI PRILIKI pragel. Star sem že in kolena mi klecajo. Potlej bo moral resno poprijeti, vzeti bo moral breme odgovornosti in težkega dela na svoje rame. • Kaj se hoče, takšna je ta reč! Stari rod odmira In daje prostor 'novemu, zmerom je bilo tako in zmerom bo, dokler bo grunt stal — in grunt je večen. Potlej pa se je zgodilo, da je Jakobu umrla tona in Življenje na gruntu se je čez noč preokre-nilo. Sin j« Jakobu naznanil, da aa kani oženiti. Prej Je najbrž dakle pregovorilo pravi čas. Reci oAetu, naj ti da poaestvo v roke. In poročila se bova. Prigovarjala Je še mati, kajti polakomnili sta ae lepega posestva^saj jima na zadolženem rodnem domu ni bilo t rožicami postlano. Oče Jakob ni dosti okleval. Domačijo bo predal sinu. naj gospodari, kakor se mu zdi Ce je njegove krvi, se mu ne bo streha sesula nad glavo, Sli ao k notarju in sklenili pogodbo. Tako in tako. Oče bo imel kot pri hiši do emr» ti. toliko živil na leto, toliko mleka. toliko jajc. toliko moke in kolin in vsega. Zapečateno sklenjeno. Sin se oženi, mlada je za-goapodinjila na svojem novem domu Kaj ni tale"sklonjeni, sivolasi atarček. ki počasi k revna ob palici čez prag okrajnega sodišča, oče Jakob? Toda. ali se ni močno Ispremenlt U čas, odkar je bična seje razdor in sovraštvo, ki nad lastno krvjo gromadi zločine, porojene iz lakomnosti in ------podobnih grehot ter zlih nag- njegOVU pravica njenj trdega srca! žalostna u- soda preužitkarje^1 nam nudi -TI očeta do praga — sin tebe prečestokrat dokaz, da je tako. I čez prag!** Jftkob ,g d(>mtt jf bj| Prvo je grunt. Potem pri- dober, trden kmet na avojl predejo poztave, Bog pa Je zadnji. ceJ obširni domačiji, ki bi ae Ji Takšna je kmečka postava. Ni- kar lahko reklo grunt. Pridno kjer ni zapisana, nikjer dovo- j€ dHai ^ linw do ^nj, ^jai lJena. V vseh deželah, pri vseh fo potlej spet žel rumeno pše-narodlh in v vseh verah pa je nico B M^jh njih. Popravil je bila in bo ista, dokler je sem- hišo svojega očeta, postavil nov Ija osebna last človekova. . hlev, napeljal vodo po pravi po-Tako se glasi uvodni motto ti, preskrbel se za to in ono, po-Kačevega romana "Grunt". V plačal dolgove s prigaranim, ta-resnici je zaveat lastninske po- ko rekoč od ust odtrganim de-sestl v našem kmetu močno za- narjem, pa mu j« še celo nekaj koreninjena. "Tole je moja zem denarja ostalo za stara Mta. In Ija, to ao moje njive, to Je moj tudi oženil se je nekega dne, da a vet. Vse tole je moje, moja hi- bo pozneje kdaj več rok pri hiši ša, moji hlevi, moje kašče, mo- in da ho v rodu ostalo ime in do-Je žito. moje vse. Tule je~ moj mačlja. Dobil je naslednika v ded oral. koder danes orjem- jaz; sinu, pa še dve hčeri povrh, ki od pamtiveka so tole našo zem- jims je doto odštel in sta se pri-Ijo naši voli orali in meje naše motili v sosednjo faro. Sin Je o-posesti so tako rekoč od vekomaj stal doma, dedič, bodoči gospo-do vekomaj'" Sicer je lepo in dar. Tako je čas mineval, oče prav, da s« človek povsod in v Jakob se je že močno postaral vsem bori in se moško poteguj«* skozi leta. sin pa je raael in doza pravice svoje zemlj^ln svo- rsnel v mota, da sta ga bila ve-jega rodu, da se mu dobrine, ki »els oč# in mati. To je bilo v do-jih ustvarja v potu svojega o- N sinovega fantovanja. Sin je braza in s trudom svojih žulja- precej popiva! tiate dai ln ae mo-vih rok. svete — gorje p«, tri tovilil okrog deklet, pa ai je oče kratno gorje tlstikrat. kadar se Jakob mislil svoje. Mlada kri. mu zanosna ljubezen izpran«*ni kaj «e hoče! Zdaj naj se iznori. y pogubno strast, ki »lepa in se-' ko je cas. Jaz bom tako kmalu Ia- Oie Jakob in TISKARNA S.N.P.J SPUCJSMA V8A v tiskarsko obrt spadajoča dola PROSVETA. SNPJ. Zt*7 Be. Uwa*sk v— PrtloŠMM potit Jan »ar«tala« sa list Pr-ff 1 it i.. ....čl ^ , t —........ Nesle* "* VuiufM* tednik is rs pripiMt« k a«Ji asrrfshii <-l draiiM: ' .čl šrs*Ti Z)........................................ 9)................... .....................Cl f ........... Tlaka vabila aa vaeelice in shoda, vialtnice. časnika, knjiga, koledarja, letaka Rd. r slovenskem, hrvatskem, slovaškem, Mkan, n—ikm. angleškem jeziku in drofik VODSTVO TISKARN« APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ., DA TlftKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI tmmmr Vea asjaaaila + tedslvo tiskar*«.—C«m bbmid«, emijsks šele pm vrst Pišite f »afonaadjs aa aastov: SNPJ PRINTERY IM74« fla LAWNDALE A V EN UR čl chicaoo, ilunoi3