»O morajo Niti naj* mi i« Pa-v popili honi r «o vpdlte-9 kos zdru-osv In Vu- uhaja *aak LETO— Cana Usta / UM glasilo slovenske Ch.<*«o. Illinois. It Ht •» Um »eaWtffl« («yUré ItTti dne NA PNED SENATNIH VINTENESN STAVKB-rEKSTILNIH DELAVCEV Svoj« besede je podpiral s zapri- ne ¿enimi izjavami. — Stavko »o provocirali tekstilni baroni. VVashington, D. C. — Samuel Undermyer, newyorški korpora-cijski odvetnik, je nastopil v interesu paasaiških stavkarjev na tajni seji senatnega odseka. I-mel je f Babo na stotine zapriseženih izjav, da z njimi dokaže, kako ibrutalno in nasilno se je obnašala policija. Undermyer ni le dokazal, da go tekstilni baroni in njih podporniki, ki w zapovedovali policiji in šerif o vim, pAoblaščencepi, ravnali s stavkarji kot e podjarmi jenim Ijudstvoih, ampak je vrh tega fte demonstriral, da je bilo 10-odstotno mezdno znižanje nepotrebno. Dokazal je, da so tekstilna podjetja zadnjih 10 let v Passaicu prinesla po 98 odstotkov dobička. Izjkvil je, da je zvezna vlada ženerozno dovolija tekstilnim tovarnarjem, da se je colnina na tekstilne izdelke povišala za približno 43 odstotkov. S to zaščitno ednino so se tekstilni tovarnarji mastili, medtem ko so znižali mezdo svojim u-alužbencem, ki so živeli skoraj v, tlačanskih razmerah. Dovolili jim niso organizacije, da drug drugemu niso zaupali. Končno je postalo izkoriščanje nepreneslji-vo in sledila je stavka. Stavko vodi provizorična organizacija, ki je .poznana v javnosti pod i-menom Odbor enotne fronte/ Opisal je pred senatorji, kako je policija pobijala š količi stav-karje, njih podpornike in oife, ki so gledali ta prizor. Njegove be-tjedfe so napravile globok vtis na senatorje. Kljub temu so pa vprašanja senatorjev naznanjala, da niso za to, da se senatu priporoči javno zaslišanje. Izjemo sta tvorila senatorja Wheeler in I^a Follette, ki sta vztrajala pri tem, da se senatu priporoči javno zaslišanje. Senatorji McKinley, Metcalf iz Rhode Islanda m drugi podporniki administracije, niso bili za javno zaslišanje, ampak dogovorili so se, da ee zasliši še delavski tajnik, ako je mogoče, da federalni organi posredujejo, da se stavka s pogajanjem konča. . ■■■podporne jednote o, nu sobota, 24. aprila (April 24), 1926. jsuiu»c al tptdal rala W p—lay pfviStS f«r taj^toTTM^uTj^ iSlT Rova predloga za deportiran je hezemeev Pravijo, da je naperjena le proti zločincem. — Pa ni izključeno, da bodo novi zakon, če bo sprejet. uporabljan proti vsem n*-zaželjenim inoosemcem. I .'LU, V Ù »< 1 ¿L* M. ACBUlUtIJ» V»»J« ^nx-Mim*», Washington» ».Cr«—- Angeles, Cal. - Edward Ha JU» «a popust náknalsn iti se- I" "------^ L.,Doheny, znani oljni magnat, ga nazaj do 1. januarja 1920, Delavčeve iivldeado Milwaukee, Wis." — Trije delavci so izgubili življenje vsled razstrelbe v V tukajšnji tovarni Marsh Wood Products kompanije. Doheny je presedlal z osla na Seaalor Nye je pripravil MHRistracijo v zagato Ako ao se odpustili dolgovi Italiji, naj se odpuste ie fanaar-jem. — Trf Je poteza, ki Jo je izigral Nenator. Waahington, D. C. — Napredni senator Nye iz Severne Dakota je predložil senatu resolucijo, ki predlaga, da se ustanovi komisija za izravnavo ameriških dolgov, da -se brišejo ameriškim farmarjem dolgovi na isti podlagi kot Italiji. S to potezo je eena-tor izzval administracijo, da zagovarja politiko, zakaj je italijanskim militaristom odpustila dolgove in zakaj zkhteva, da farmarji, katerih produkti~so padli v ceni, plačajo vsak cent dolga. V avojem predgovoru k resoluciji povdarja senator, da se je administracija poprijela potiti ke, po kateri dela dolgovne izravnave s tujezemskimi vladami na podlagi 25-odstotne povrnitve dolga. Pri Italiji to pomeni, da ae ji darujeta dve milijardi dolarjev. Taki popusti in dolgov ne izravnave se zagovarjajo na ta način, da dolžnik ne more plačati in da so bili dolgovi napravljeni v vojnem času,za vojno po-spešenje, za katerega je naša vlada hvaležna. Senator pa zate predlaga, da se vsi dolgovi, ki so bili storjeni od posameznikov, korporacij in farmarjev zaradi vojnega povspeševanja in ki jih je vlada s svojimi kreditnimi napravami kot Vojna finančna korporacij a, Narodna farmska posojilna društva, Fedeiilni rezervni sistem in Federalne zemljiške banke vzpodbujala in podžigala, da najamejo posojilo, izravnajo kot dolgovi, ki so nastali zarad povspeševanja vojne. Resolucija dalje predlaga, da Tako Je MaI «važni sodnik, ko je nalqlM mila kazen staremu farmarja, ki Je imel kotliček v svoji kleti. ( hieago. — Mini aodnik James H. Wilkerson je dolgo časa potrpežljivo prenašal počen j an je auhatev, ki ao vlačili pred njega "fcame lunorantifteveže In pre->roate ljudi, d očim se mogočni butlegarji svobodno sprehajajo oziroma vozijo |v svojih dragih avtomobilih po čikaAkih ulicah. Danes pa je vsfojjl in j>ošteno o-ligosal auhaške alle pod poveljstvom okrožnefa pravdnika Edwin A. Olsona in prohibicijakega komisarja B. C. Yellowleyja. ^red sodnika Wllkersonnffi privedli 66-letnega farmarja Ni kolaja Daviskurja iz Aurore. Obtožen je bil, da Ima v sVoji kleti tek je bilo poročano, da^bo naslednjega dne kongresnik Hola-da? iz Illinoisa predložil poslanski zbornici načrt, ki je v bistvu dodatek k priseljeniškemu zakonu. Ta dodatek je izredno oster in se ga bode^oblasti najbrže posluževale proti vsem nezaželje-nim priseljencem, četudi tega seveda predlagatelji nočejo priznati. Namen tega dodatka je, omogočiti deportacijo tujezemskih zločincev vaeh vrat, kakor tudi duševno nepopolnih in,pa uboža-nih. Na podlagi tega zakpna bodo lahko obdolžili kakega popolnoma nedolžnega, toda nezaželje-nefra tujezemca (ki je nezaželjen na primer radi tega, ker je razredno zaveden delavec ter deluje za delavsko stvar) kršenja su-ha&kega zakona, nakar ga bodo meninič tebinič deportirali. Kongresnik Johnson iz Waah-ingtona pravi,„da bo predlagal, da se predloženi zakonaki načrt čimprej upošteva. On upa, da bo ta načrt v ttku dveh tednov š* na potu v senat, potem ko ga je zbornica sprejela z manj kot pet-(l<'setimi glasovi proti. I'o predlaganem zakonu se |m>-lahko deportirali vsi nezaže-b« ni tujezemci, ki so po svetov-111 ^»jni postali javno breme ali laki so spoznani krivim kakega zločina. • ":M Zakonski načrt ima aicer eno dobro točko, ki se nanaša na ti-lujezemce, ki so se vtihotapil' v to deželo in ki po sedsnjih l*«tavah nikdar ne morejo po-"tsti državljani. Predvideva namreč, da ae vaak tujezemec, i« prišel nepostavno v to de-I" ahko naturalizira, pod po-»"M-m da živi tu najmani deset 1,1 da ni bil nikdar spoznan kakršnegakoli zločina. To-,la 1' določba je nepotrebna, kaj-t kongresnik Berger je že pred a,kim vložil predlogo v tem "" «la. ki je veliko boljša. "<>t je danes odobril zakon->kl načrt, sprejet od poalanake '»-»rnice, po katerem ae pripuati »v« f kvote v Ameriko nad 6,000 »>"/« mcev, ki ao za čaaa svetov-«one «lotili v ameriški srma-(1' sli morMSU ter ao bili v Ev-r"t» Opuščeni ob premirju. lati ukontkl načrt predvideva da so tujete«rf) vojni veterani o-l,r» »eni do naturalisacije. je zapustil demokratsko stranko in isjaVil, da odslej bo republi kanec. Nye pravi, ako se to zgodi, bo na tisoče farmarjev na zapadu prišlo zopet do svojih farm. ftKASKO "MOKRO" PENILO PRED PNOHIMCUSKIH OSSEKOM Dever Je odgovori! Olsona s : protiobtožbami. — Senator Reed Izjavil, da ni fanatik, temveč da Išče le dejstva. Agitirijl» Washington, D. Cn 22. aprila. Pred dvema dnevoma je stal pred senatnim prohibicijskim odsekom okrožni pravdnik Edwin A. Olson iz Chicaga, ki je o-pisal, kake so prohibicijske razmere v Chicago. Rekel je, da bi se dalo narediti konec neznosnim razmeram, če bi to mestna uprava hotela. Ampak policija zapira avoje Oči in mirno trpi, da ae cedi v Chicagu iz tisočev kotličkov žgana pijsča. Komaj so časopisi poročali o teh Olaonovih obtožbah, sta se te čikaški župan Dever i* policijski ravnatelj Collins odpravila na pot v Waahington, da odgovorita na obtožbe pravdnika 01-aona. In tako je stal danes pred senatnim odsekom župan Dever ter na dolgo in široko'opisoval, kake neznosne razmer^ so bile v Chicagu, ko je on nastopil županstvo. Povedal je, da je bilo preko M odstotkov policajev dejansko v butlegarskem poklicu in da je to priznal celo takratni policijski ravnatelj. Nad deset tisoč je bilo krajev, kjer ae je lahko dobila prepovedana pijača. Nobena oblast se ni zmenila za te razmere. Okrožni pravdnik Olson je držal roke navzkrižen», kakor da, ga vae to nič ne briga. Dever Je nato naravnost obdolžil Oleona, da je človek, ki nima korajft*. da bi ae izrazil za ali proti prohibiciji, temve* ribari v kalnem. Ko ga je pred leti Dtver pozval, da naj nastopi proti butlegarjem, ni hotel Olson nič o tem slišati, fiele lo mu je De ver zagrozil, da bo o celi stvari poročal predsedniku Coolldgo. se je Olson odločil, da bo začel vojno proti kršilcem Volataadove postave. . , Derer trdi, da je orf a svojo vovarne ter pregnal vena« ,n,VMr garje. Olson pa je re£el, da n Deverjeva administracija prav nič atorlla proti butlegarstvu, temveč da je bila celo v zvezi njim. Vse kar ae Je storilo prot butlegarstvu, /^pripisuje Olson aam sebi v zaslugo. Komu bo senatni odaek in javnost verjela — Olson u ali Dever ju — ne ve mo. Najbrže ni nobenemu dosti verjeti. Obadva si lastita zaslugo, da sU večalimanj "osušila" Chicago, dejatvo pa je, da je Chi cago mokro kakor vedna^ Razen Deverja sta bili danes zaslišani še dve drugi priči, oba oznanjevalek božje besede. To aia bila rev. Edwin C. Dinwiddle iz*Washingtons in pridigar rev. pat Rev. Murphy je bil svoje čaae natakar ' po raznih salunih na premogovnih poljih ob meji držav West Virginia in Kentucky. Odkar se je 'spreobrnil', oznanja tam okrog *božjo besedo'. Por! prisego je izpovedal debelo laž. da ao se razmere med premogar ji silno zbotjšale pdkar je suša v dMM^H^^HMta Senator Reed Iz MissouHjs je nemilostno poščegetal rev. Din-widdiejs a svojimi vprašanji. Po ovinkih in preoejšnjem obotav Ijanju je spravil Is častit*-ga Kristusovega namestnika, da je njegov pravi poklic — aohaški agitator. In je U njegov poklic pre-oej dobičkonosen, kajti 'častit dobiva — kakor je sam prizna — «a svoje 'delo' meaečno $600. In U «lični Kristov namestnik vrši U svo| poklic že celih sedemindvajset let. Njegova glavna naloga Je. potikati se po kongresnih vežah ter agitirSti za razne reakciJonarne zakone. Kar so suhaškl člani senatne-gm odseka —. štiri mod petimi — ponbvno skOšalf senatorja Reeda ovirati pri njegovem Izprsševa-nju prič, Je aenator Reed odloč no izjavil, da ne ate jI na eni ali "Jaz ne bom ka, v ječo za kler svobodno kršilci," je cal, ko Ja suh al tega starč irestopek, do» okrog veliki iik Jezno zakli-agent Butter- field izpovedal, da je našel v Da-viskurjevi kleti kotliček. In je sodnik planil s svojega sedeža in Jezno Wgajoč s kazalcem desne roke iirekel sledeče o-stre besede:, "flsst mesecev že niso proklbicijski uradniki pri-vecHi pred ta sodni stol nikogar drugega kot revîjIs, ignorante in take, ki so brez vsakega prijatelje na svetu, Zakaj ne gredo za velikimi krtilcir t ' In nato je il rekel sodnik WU kerson najnižjo mogočo kazen— en dan v varstvu zveznega mar šala. ^ ______ ViljemeVe proatoionje ièà krhe v Nemčiji Vlada bi sada Ignerlnsla 12 mili-Jenov voiiieev, ki zahtevajo re-fereadam. Fašisti groze s poči Berlin, 23. apr. — Predloga socialiatov In komunistov sa kon-fisciranje vsega premoženje biv šega eeaarja 4n vseh ostalih dinastij v Nemčiji, katera je bila zadnji mesec podprta s podpis 12 milijonov voiiieev v zahtevi, da se predloži ljudstvi! na glasovanje, je ssčels povzročati veliko kriao. Vlada bi najrajši Ignorirala predlogo in preprečila referendum, ki ae ims vršiti v Ju nI ju, ako parlament prej ne sprejme predloge. Monarhisti in fašiati delajo velik pučarski hrup in zahtevajo, da parlament od pravi točko referenduma v ustavi. To pa ni mogoče, ker monar hlsti v tej zbornici nikdar ne do be potrebne dvotretjinske ve čine. , Socialisti in komunisti se pri previjajo, da letošnje majske demonstracije poni bi Jo za kampanjo pro^i vsaki odškodnini dinastijam za odvzeto premoženje. MM Subscription Tt'I štev KaMikl žaonlk Dobila naiviisai ai|niia katolllkega župnika! župnik Carran Is rudarskega mesta Ja Isjavil pred senatnim odsekom, da ss Je župnik Ka-aaczun zlagal, ko Je govoril o munšajnakih orgijah med radarji. __, Waahlngton. D. C. — Senatni odsek, ki aaslišuje stranke sa In proti prohibiciji, je bil 21. aprila presenečen, ko se Je pojavil pred stim katoliški župnik J. J. Cur-ran iz Wilkeabarra, Pa., kot )>ri- a — ^iaifc^MJ ii lalanll rlM — —- s^ ca sa aunace m izjavil, aa as je katoliški župnik f rane is Kasa-czun iz Sugar Notcha. Pa„ zlagal, ko je pred dobrim tednom pričal za mokrače. Kasaczun je kakor »mo poročali — pred aenatnlm ml nekom apeliral za omiljenje Volsteado-ve poatave ln svoj apel je iipdprl Z izjavo pod priaego, da je prohi-bicija uničila vao moralo mod ru dar j i v njegovi farl v Sugar Notchu. Povedal je, da triletni otroci prosijo matere Igsnja, da je v vsaki drugI hiši kotel za ku hanje žgane pijače, da so Aene rudarjev pijanke, da mlade deklice redno pljančujejo in h pi jane vozijo s fanti v avtomobilih ter počenjajo vse mogoče no-moralnoati, da je Izginila zakonska zvestoba in žene uhajajo a "star boarderjl" itd. Vaoga tega je kriva prohlbieija, je dejal t upnik Kassczun.' fj Župnik Curran je pa zopet pod prisego na istem mestu izjavil, da je upnik Kasaczun govoril iaš. Curran je dejal, da Kasaczuaova fara meji s njegovo In da on ve, ds rudarji niao pijanci, še manj pa njihovi otroci in isne, da ni ftganjekuhe v vsaki drugi hiši in da probibisUa Je prinaaK>>IJše rasmere kot so olle prej, "2eKm izjaviti,' da so rudsrji in njihove družine v antrsclt-nem okrožju Pennsylvanlje trezni, delsvnl in postsve spoštujoči ljudje", je rekel Currsn. "Ako meni ne verjsmete, pošljite de-legscljo v naše naselbine, uklju-čivši Sugar Notch, ki naj vse natanko preišče in videli boste, kdo se laže. Jss se ne bojim ia vrni t i dotičnih izjav, čeprav jih je Izrekel pod prisego duhovnik moje cerkve. Ravno ta gentleman (župnik Kaaaczun) Je sa časš stavke delal na vse načina, da bi apravll rudarje nazaj na delo po operatorskih pogojih ne glede na- (o, da so bili pogoji sramotni in zssužnjevslnl. Radi tegs početje je bil tudi pokaran od članov rudsrske unije v njegovi fa-rl." Svež! izgredi v Indiji. Kal k u ta, Indija, 23. apr -Dva muslimsna sta bila ubita in trinsjst ranjenih v novih verskih izgredih, ki včeraj divjali med Hinduti in moh«medan< i v Kalkuti. Angleško vojaštvo ju razpršilo obe stranki, "HI ..........»m* BALMHNOVO KOMP SE M ODVNNILO STRIJSKE KRIZE NA Angleška vlada morda razpusti parlament In raaplše nove volitve v juniju, ako ne bo mogla Ismešeisritl miru med rudarji In magnatl. Rudarji nočejo popustiti in kenferenca je*e vedno v zaatanku. Ixmdon. 23. apr. — Angleška industrij^Jca krlzzi ki ima priti prihodnji teden s splošno stavko rudarjev, ni še niti malo preprečena. Konfereuca delegatov rudarske organizacije in lastnikov premogovnikov Je š« vedno v popolnem zastanku. Lastniki vztrajajo pri avojem načrtu znižanja mezde in podaljšanja delavnika, rudarji pa ta načrt vstrajuo odklanjajo, * BaldwipoVar vlsda ravno tako vztrajno igra vlpgo mešetarja In mrzlično ponuja kompromise na desno in levo. Baldwin je danes sklical ponovno konferenco rudarjev in magnatov v Downing Ntreetal v svrho, da jim praáMt Inov kompromia, ' Baldwin je dnlal političnim prepuati [lilcim, ako nt čiti industrijska svojim vlada vo- prepre To snači Junija. $tt,3fllzdaalk za teibe la ta dsaar Je bil vrian v vodo, ker Je raskrlnkal gnile rssme-. rs v Justlčnem departmentu. Washington, D. V. — Justlčnl tajnik Sargent Je v smislu resolucije poročal, da Je justlčni départ ment potrošil $62,312 sa postopanje proti senatorju Wb«e-lerju. Izstopanje proti Whseler-ju Je bilo uvedeno kmalu satom, ko Je razkrinkal gnila razmam v Justlčnem departmentu. Na ds-1 ta so bile gotove sile, ki so hote« le ns vsak način ubiti Wheelerje-vo imlitično karljero. Večina Justlčnega oda<&* Js glasovala, da justičnemu tajniku nI trebs Izročiti Imen dveh prič, o katerih Sargent trdi, da bile pripravljene |wtrditl iz- azpust parlamenta in nove volitve najkasneje Magnatje tem naananlll, da (obvestijo rudar/ govnlklh, da ti nlba poteče Huldwln je raznimi voditelji kovnih unij, ki mijerju, da magnatov vsake po skrajno kri tel jI so oi industrijski če bodo magnatje pr Aall izvajati tvoje včeraj IS |K>ved Oeo. B. Haynesa, katera mu nI verjela porota v Montan!, da govori resnic o. Wheeler Je bil seveda nato oproščen. FaiitU {benkiNirale ■ avasnH H|V Belgijo e peovkaml Rim, 23, apr. — V oflcljalnlh krogih sa še nI polegla napetost napram Belgiji radi incidenta v U Louvleru, kjer no belgijski socialisti v sredo sažgali Musso-llnlja v podobi. Italijanski poslanik CombiaU», ki je bil tskoj po-zvan domov, |>r(dtf danes v Rim, Fašlstovsko časopisje bruha psovke na Belgijo In poziva Mus-solinlja, naj ne sprejme Izraza obžalovanja belgijska vlade, pač I mi n§ J zali te va vočje zadoščenje. MDHarUI NII1IIVI V^^mP v um. Kitajska Js Is trslne vlade. ruaklml Peking, 28. Ulurskl vred so včeraj prišli v je zdaj popolnoma Mandžurcev. Js v Pekingu Centralna vlade ie "oflbor s hal funkcij ao sdaj omenjeni šal Vupajfu, d fcrovine, se še Pangtofuju, 00 kinga, HJer sedi redi Čangtsolln, vražnik In Kuomlnčun da, katero js _ zvani "krUtjsnskl" Feiigjuhsiang, hsja v Kalgsnu, od Pekings, Lji šs vodno sila, s sovratnllfl rsčt manj ni dei kinga se Je redu in is rssl . lji spoznali, da ženim silam Mai pejfuja. Pristali pravijo, da ae Feng ne in prevzame aktualno povelj-stvo. Zdaj ae nshsja v Urgi, Mongolija, kjer konferirs s zastopniki ruskih ■HHANSKEONQANin CUE PRES TRGOVINSKIM ODSEKOR Jukič morda aide pfcasknrijl s plinom. Rano. Nev. - Stanko Jukič, mladi in po postavi orjaški hr-vataki delavec, k< ja bil obsojen na smrt radi umora dekleta, morda ne bo uamrčen a strupe-nim plinom v drugi polovici me-seea maja kot « glasi sodnljski odlok. Njegov odvetnik ja vložil prošnjo sa "bals-aa corpus" ha zveznem sodišču Zaslišanje gleda te prošnje se vrši L maja. A-ko bo prošaja odklonjena, bo Ju Radar jI bi lahko Imeli eUh» de la, ako M bili radarji organi/i rani. — Dovršena organizad< Ja M stabilizirala prodtikrijo arma« v vanj« premogovnikov v slučaju, ako bi v |K>tr*bl vlada prevzela obratovanje premogovnikov in rMačevala unljako lestvieo, Je Murray odgoyoril, če bi vlada plačevala pošteno mezdo In bila Philip 1>rav|*na napram rudarjem, ta-i ji-t___i eetgevi Franrija ponuja mlmtm. Mellon šindlrs Jugealovnsko poaadbe. Washington, D. C — Dne aprila se je aešla ameriška komisija za fundlrsnje vojnih posojil ttvropskim zaveznikom. SUdUsd-nlški tajnik Mellon Js prejsl no-vo definltivno ponudbo Francije za fund i ran Je njenega dolgn Ameriki In to .ponudbo Je pred« ložil komisiji. Neuradno poroêftjo, da Js aada-nja francoska ponúdbA nekoliko boljša kot ja bila ona, katero Ja MdnJo Jeaei^ prinesel Caillauz v Washington. % Caillaus Je hotel, ____________________ ___________ ■ daj bi ae izrekli za trajno vladno da Amerika sprejme 10 sentov Obratovanje. Ako hi pa vlada I na dolar in raztegne plačevanje pričela izvajati prolldelavsko po* na 7o let. Zdaj pa Je Franelja lltiko in bi tako ravnala z njimi {pripravljena plačevati drugi straai tega vprašanja. Te lahko mislijo, ds besede so izzvale ameb med f a- -trani" Waabingtea, D. C/ — ■■ Murray, podprodaednlk rndarak« organizacije United Mine Work erif Ja I^»eju Iz Kalifornije, ko ga JaT],^ |„ m tako ravnaU z njimi I pripravljena plačevati SO eentov vprašal pred kongresnim odse ;kol , |W*tnlml ualuiboncl, tedaj na dolar ikoe! gg lat. Plačila bi kom. da naj ra*ioxl od»ektf. kaj w r(MUrJi ^htrvall |s»vratek k f,,ašala v začetku 23 milijonov —i1^' Uhk° "U>ri *f ■fi*vo j privatnemu obraU.vanJu. in končno 121 PfJ" Jlgjjl^^grrr:Italoetnlh razmer v kadrih - Murriiy j, |,Javll( d. organlal- Mlut IkJIšaTv Wiuihlf.iftonu nahajajo rudarji, ako tdi kak faiil rudarji ne liodo nikdar apre- lv,|g Jugoslavije tudi le sooiaee v waim a 'irn kongreanik storiti kaj sa ru (l lf razsodišča kot sredstvo za fIran Mellon Ima pred . .^CrTTTrT^dark, Udaj naj oaUne a svoj.v 1/fuvnavo sporov. zadnjo (smudbo Jast natičnlml aubač. kl jih J' P® sedeža v kongresu ia isnsče Murr(iy jt. raalošll odseku, da komi»"., kaUro proučuje. MP^f f^^^^A^l sodbo nad John D. Hocklsfelier- ^ ^/užinih državah muOO, -== J i4 STi ABdr#w M#,U,nom ,n ^ rudarjev, ki bi bili lahko .talno fanatik«^pa b^lJg iščem M. >SiNirsksm, zaradi poloma \Mltl»U, r.vno Je vHIk. ili ^L^iZ iL? J^^vttt^ie pogodbe z ruda r mwi ,sidJMslkl aa- podlagi dejstev. Ne stojim na e- g|M| ^ m|tni Argumentiral Je, da bl ae Ko ga Jo kalifornijski kon- prnnogovna Industrija aUblllzl. grešnik vprašal, ako m rudarji rala, ko bl bik» organiziranje ru-aah tavali zopet privatno obrat" I dar Je v dovršeno. podlagi dejstev. Ne stojim ni ali drugI strani, pe* pa v sra-(fini. aanpak fanatiki In bedaki ■MlSi na drugi I SM,ooo galon plen M« v kanal. Chicago. — Zvezni problblánl uradniki ao 211, m. saprli bivio l>rugganovo pivovarno. tU» M. i^avltt st., in H dov luve, ■ so ukazali] SOBOTA, 24. APRILA (J. U. v "Novim čovjeku.") GLASILO SLOVENSKE If, Wyaae. Pa^-Po premogoko-pih naše naselbine In okolice je «ker delo vsaki dan, a zaslužek js odvisen od tega, koliko hoče plačati kompanija! Delavec ss nims kam obrniti, ker vsi rudni-kfso neunijski. V Wyanu je rudnik Youghio-fkenjr * Okio Coal Co., ki je podpisala z unijo leta 1917. Zaprla je rudnik dne 11. juiijs 1924, sedaj pa m ga rada odprla s pogoji, da d*|aino pod plačilno lestvico iz tete 1*17. Gospodar v Wy-eno in njegovi hlapci hodijo od htte do kile ter nagovarjajo de-IfVce, naj bi podpisali svoje ime n# neke listino, katere je dobila splošik* kne "yellow dog" pogodbe, Kakor čujemo, je podpisalo vsČJe Itevilo Poljakov in Slovakov tir K.K.K. Slovencev pa dobri goeppdar ne more pregovoriti, ker savedajo ee, kam se je treba podpisati in kam ne. Slifti se, da ee tudi neki člani našega društva deli svoje ime pod to po-godbo»d* bi Šli delat za plačo kakor lete 1917, kar se pravi toli» ko, Jcet Jemat kruh svojim bratom, ki eo na stavki. Da dofte-nemo, koliko je resnice na tem, kot tajnik društva it. 340 S. N. P. J. posivi jam vee Člane tega društvi da bi se brez izjeme udelešm redne seje drugo nedeljo v maju v navadnem prostoru ob dssetih dopoldne. S tem se bo pokazalo radi prizadetih Članov. Se je to resnica, se kršitelj pravil jiasauje po pravilih in nje-' govo ime ee izbriše is društvenega imenika. Naj ga ima v svojem zapisniku Youghiogheny 4 Oklo Coal Co. V slučaju bolezni In neereče bo uvidel sem, kje ima več koristi, pri S. N. P. J. ali pri kompaniji* CM, ki es ns udeležijo eej vsaj pe enkrat v treh meeecih, kršijo pravila in eo radi tega lahko kaenoeani. Naše društvo šteje 55 Danbv v obeh oddelkih, na ee jo pe jih pride 88 ali 84 manj kot 40, včasih pa komaj toliko števila, da ee eeja ne more obdr-mMMpttl*'/*'' • V 'l * Bratje, pridite vel na sejo v mejil, da stvar bolje uredimo. ffapToSeni ste tudi drugi rojaki, da 0 držite proč od Wyana. Zavednim delavcem in čitate-Ijem Prosvete bratski pozdrav,— Ciril Osolnlk. B PpDPOBME IBONOVI Cene oglasev po dogema. Eokoplai se ae vračajo. tešaina: ZodtnJsM držav« (isvse CUs«so* $600 as le! t ia 11,25 mm tri masees; Chicago in Cieero $630 na leto, j i JI sa tri nuMM, in sa Jaoeamslvo |S.00. Naslev ia vae, kav law at* s U* PROSVEIA" SS67-6» Se. LawaSale Avanse, CMsegs •THE ENLIGHTEN Orfsa «T the Slevsae Natleaal Bsaefl afcssripUen: United States Chleato aad foreign "MEMBER of TI JlKLARSKI BARONI UŽIVAJO p . __. . Jeklarski delavci pa te prosperity Letno poročilo jeklarskega trusta za leto 1985 pripoveduje, kako so bili jeklarski delavci opeharjenem »fih deleš na prosperiteti v tem letu. Ako bi delavci, ki <|e!ajo sa trust, prejeli enaki dele! v primeri z njih produkcijo v letu 1924, tedaj bi ti delavci in uslužbenci povprečno zaslutili po «1,958. Ta vsota je pa v resnici za HŽB višja, kot jim je bilo izplačano v mezdi. Dobiček je pa narastel na $12,000,000. Pri jeklarskem trustu je zaposlenih 240,888 uslužbencev. Ti so producirali v letu 1926 toliko produktov, da jih je trust prodal za <928,150,726. Te številke pa ne vključujejo meddružbenega biznisa, ki poviia kosmati bisnis korporacije na 11,406,506,000. Uslužbenci so prejeli za svoje delo kot mesdo «456,740,855. V letu 1926 je 246,758 delavcev produdraio produktov, ki so bili prodani za «842,969,442, kot mezdo za te produkte so prejeli «442,-468,577. Takp poroča kompanija sama, da se*je vrednost produktov pomnožila sa $86,181,284 ali deset odstotkov, mezda je pa narasla aamo za «14,281,778 ali malo več kot za tri odstotke. Rojak ubit v rudniku, ■ttfciag. Minnesota.—V rudniku Webb Mine, ki je last S. Fo. Co., je dne 17. aprila ob štirih nbpoldne postal žrtev nesreče naš rojak Žan Turk. Bil je dobro znan po tukajšnji okolici, ker jS bil v rudniku kot bose In pred-detavec. Padel je čez neko luknjo hi pri tem eo ga dobili Vo-zHki. da Je bil takoj mrtev. Pokojnik je bil doma pri Kočevju ter zapušča soprogo v B. S. ter dva sinova in seetro, kakor tudi veliko znancev in prijateljev, ki žalujemo po nJem. Družini po-kojnika izrekam najlskrenejše sošaljc.—Frank Pipan. Vesti iz Jugoslavije v skrbeh, eko je krvni SOBOTA, 24. APRILA. Delavska « | (Federated Preu.) 1 luski pleskarji sprejeli staro ■Chicago. — Unija pleskarjev , v četrtek podpisal« pogodbo sa rihodnja tri leta a staro mezdo ¡¿O na uro in 44-urnim delov-m časom v tednu. Pogodba, ki ,|ja od L aprila, določa zaprto Slivnico in unija ima pravico žugati s simpatiško stavko rugim unijam stavbinske stro-f, kadar so v boju za zaprto de-ivnico. ¡Enako pogodbo je podpisala idi unija httvarjev. Pokojnina za električarje. fchicago. — Električarji v tem estu so dobro organizirani, jih unija št 134, ki apada pod ednarodno bratovščino elektri-|jev, ima 6,000 članov. Na poji zadnji seji je unija skleni-, da bo plačevala avojim osta-jim ¿lanom pokojnino. Brez roma je to prva lokalna unija, jc kedaj ustanovila tako važ-fbo vsekakor razkril gnile ¡"ustanovo, Jpo pokojnine v tesku $50 mesečno, plačevane iz lijske blagajne, so upravičeni ini, ki so dosegli 65 let starosti, so bili vsega skupaj dvajset t organizirani v katerikoli u-ji in najmanj petnajat let v luji&t 134. .v Članom, ki so dosegli starost llet, je dovoljeno, da lahko de-jo za nižjo plačo, kot jo dolo- ije unijska lestvica. 11 erger j« predlagal Iz- rajanje I. se lahko sa Izvajanje osemnajstega amendmenta potrošijo milijoni dolarjev, zakaj bi m ne potroilli aa izvajanje prvega amendmenta? Washington, D. C. — Sociali-ični kongresnik Victor Berger predložil kongreani zbornici «dlogo, ki ima zobe za izvaja-Bprvega ustavnega amend-enta, ki garantira državljanom obodo govora, tiska in zboro-Inja. ¡Berger je naglasi! v svojem ivoru, da se milijoni izdajajo za vajanje osemnajstega amend-pnta, torej je popolnoma u-estno, da se izda denar tudi za Ačito civilnih svobodftčin. Te vilne »vobodščine se vedno kr-jo, kadar delsvci zastavkajo, »t je to zdaj n. ipr. v Pasaaicu. Tisti, ki «o za prohibicijo in ki dijo, da je treba apolnjevsti lohihicijo, ker je sedaj v usta« I bodo torej Imeli priliko pokati, koliko jim je res do tega, spolnjujejo vse določbe v tavi. PROBTETK Narava je jako previdno pre-| skrbela srce z nekaterimi ma- v takem stanja, da ne prenese ni kakega napora, ali pa da Umi zaklopkami ali ventili, ki ee so obiati bolne. latočaano krvni nahajajo znotraj in ki ee pritisk označuje, kako naj ae idpirejo, da izpustijo kri, pa se prepreči kataatrofa; e tem nam- Zanimiva razprava se je vršila 6. aprila pri ljubljanskem sodišču. Vzajemna posojilnica jč tožila ravnatelja Blaznikove tiskarne g. Rožanca, ki je kot zastopnik tiskarne odgovarjal za tisk brošure "Naš odgovor", katera je težko obtoževala klerikalne denarne inštitucije, zlasti Vzajemno posojilnico. Toženec sj je vzel za zastopnika dr. Thu-mo in nastopil dokaz resnice, pr. Thuma je predložil sodišču tri bilance imenovanega zavoda izza zadnjih treh let in kategorično vztrajal* pri trditvi, da so bilance falzificirane. Vzajemno posojilnico je zastopal dr. Brejc, ki pa ni mogel z dokazi udušiti teh trditev. Do končnega izida razprave nj prišlo, ker bodo v zadevi zaslišani še stro-kovnjaki bilančne vede. Proces Strela je udarila v Ttmetako hilo v Zimi jih pri Meetarju. Bi- potem brž zaklepaje, da kri ne priteče naaaj,< Srce pum pa dva toka krvi ob istem času. enega reč, da bolnik livi tako, da se zniža krvni pritisk. Na primer, nekdo, atar 40 let, la je tako močna, da je porušila skosl pljuča in enega okoli vse- ima krvni pritiak 160, ko bi mo- hišo ia v razvalinah sta smrt mož in Žena ia še otrok. ga teleea. Da to stori, je rszdeljeno v dva dela. srce ral imeti le 126. Bržkone ae ne-Manjši in I ka akrita bolezen nahajs v n je-Naša Iseeljenlška kvota za |tanjši, namreč deana polovica I govem sistem«, dasi ni bil mor- srca, je oni del» hi pum pa kri v ] da nikdar bolan. V njegovem Združene države Severne Amerike znaša letos 671. Konzulati smejo izdati mesečno največ 10 odstotkov potnih dovoljenj lokupne kvote. Napad aa vurberAkega župni ka. ■■ pljuča. Leva polovica pa pumpe višjem krvnem pritiaku ni nič, očiščeno kri, ki ee je vrnila iz radi Čeaar bi ae razburil, ali sum c X, Bas 114, Weat Nevrtoa. Pa. IAPADNO OKBOSJBt Aatea Salar, Bas IM, ti rasa. Ki Praak Kina, Bas »H, Cklahaha. j Jaka Ueleb, Bos 141, Ročk Sprlaga, Nadaomi odbor: _ Psal Berger, peedsedaia Bil .Sa, Lawa4alo Ave.* Ckleaga, IQ« Blsaafd J. lavertalk. Uit S. MiUard Ave.) Fraak Saje. M» W. Hth lu OMsaia, VL Združitveni odbor: prenizkim krvnim pritiskom. Ne-4 Prodssdslkr Vfaak Ata«, tlM So. Crtwford Ave., C ki strokovnjak navaja dva velU Ovrn, »u» W. SIMi su CtOeago. ni.t Jok«» oilp, HM Se. s' Chlcago, ni. VRHOVNI BDBAVNIKi Dr. P. J. Kera. «III 8t. Clalr Ave« Clsvslsai, ■ . ■■« ia ___ S. RMgowojr Ave.. ChHba, lll| Jaha KrtiaiaačM, UtU Bo-Woal Park. OhUj Mary I'd«» ich, SSSS S. iUdgeway A te* O* e TtrčolJ. Baa U. Htriban«. Pa. BOI.NIÂKI ODSKKi u Novak, predsednik, NI74» S. Law adate Ave* Chicago. Ill % bila ubita 1 triie fanti oa težkoMaljive. Kadar aroe pumpa kri je tuberkuloza, legar ali a ov ie bUo v žile za obtok skosl telo, se pri- bezgavke, sdenoidl alt sobje IUIHOV je DUO _____-.-»-A l ...HM mmk ni» I tisk, ki gs povzroča ^krčenje | srca. prenaša tudi aa Alle ln Drugi veliki vsrok niskega krvnega pritiska je pomsajkanje ranjeni. Oaem aretiranih. r. ' Nov občinski svet v Trbov ljah. Dne 4. aprila eo bili Izvoljeni pri občinskih volitvah sledeči svetniki: od SDS. Jote Goropevšek in Miloš Roi; od Kmeteke delavske gospodarske liste Chmtev Vodušek, MihaJto-1M 01frlu na obleti. I invalidi. Neketeri ismsd njih so ^a^iS^rili!1^.^; OWsS imsjo nalogo precejati kri leni ali mogoče so umno in trtes-od SLS Avgust Jordan, Rudolf L odBtranjAt{ ic ^ ¥B6 obrab- no bolj počasni, mnogi so pod- Ahsc in Janko Arnšek; od pre- L^ gnovl Te ŠBOvi telo potem hraajeni ln ee radi smilijo ssml občuti po vsem obtočnem siste- telesne energije, kar je pripisati mu. Ob zapeatjii Irtiko občuti- podedovalnoeti ali razvadi. Ta mo utripanje srca Ia pritisk ns skuplns ljudi vključuje mevže in tej točki zovemo puls tfllno u, I tarnale«, ki ss vlačijo okoli, po- POEOR! erada, se nU [ vsa pisma, u se asaa sedem ve s. N. p, j.. Mlf*!! VSB ZADBVB BOLNlSKB Uve S. N. p. Jh WV4S Se. Uwadale Ave« I ana poSiuatvb m st URNAKNK tripanje). legavajo In ne pridejo nikamor, Ko govorimo o pritisku krvi, ker si domlšljujejo, da so pol- » . .. . . > . - ^ » I.___iui I rnmmmA milk iia moramo )isii lmaj STVARI, ki SS la led nef) voMe as aaslevei TajaUMvo S. N. P, dels Ava* ChUaga, BL , , wm H ■ vsa xÄmmi v svn s aaalevt BUgsJa|ftvo S. N. P. J* NIT Vae Priteih« g lode peslevaaja v gl. Iivrlevslasei Paul Bergerja, pfodoedalko aadseraega odbore, Mgai Vel prlalvl in gl peretal odook »* na i puAlljeio aa BMeeway Ave., Chkage, 111. Morenca, Italija, 23. apr. — nani ameriški filmski "heroj" Julias Fairbanke in njegove na Mary Pickford sts včeraj »njunem potovanju po Evropi ri«la v Florenco. Ker je bilo na-»«njen.», da je dvojica vstopila fa.sintövako stranko, ata bila Vejeta po kraljevako. Velika »ž^tovuka množica je jima za-«meriško himno ln Doug ter r ta ne poklonila a faiistov-lrT1 i>f>zdravom. Nsto se Je zahvalila v francoščini re-(li* "|x>ljublja vso Italijo". vovernih levičarjev Frane Slap-šak, Franc Jlerebičnik in Matevž Flere; od" Bernotovcev Franc Pencel in Jože Tovornik; od Združene delavske Gunšek, izločuje kot seč (urin). sebi. Zdravniški etrokovnjakt Imamo poeebno leetvico za so mnenje, ds pri Ukih ljudeh merjenje krvnega pritiska. Me- gre za pomanjklj vo isločevsnjs .rilo obstoja načelno v tem, da kake brezoevne žleze. Kar Jim delavske liste itama J® il pritkSTS Je potriben je treba, Je nekaj korajle, žl-Kari Malovrh, Hkob ™^.uiimo lirvnT ebtok, vahnostl, energije In volje, ds Klenovšek, Ignac SiUr, JMp " da ae ne čuti več utripanja posabljo na same Mbe ln pogle-Grum, Vinko Grabnar, Franck.. 0koli roke nad komoloem! dajo svetu v oči. Kura obatoja Pliberšek, Ivan Jazbec, Martin ' u0 vrečo, v katero se pum- v dobrih zdravstvenih navadah. Povše, Ivan Krušič, Ivan Blaten, ^ i Zračni pritisk stisne Skratka: krvni pritisk je Alojz Vrbnik, Rudolf Persoglio,!!?. ~jZ1*2*ZZa~ i....i ...^.l.imntimi. na na bolezen. Nikar Alojz Tanšek, Miloš Terzlnakl, ____ Fraac Tržen, Alojz Heferie, Ivan I ^ ^.^hajr živo srebro. Clm I pritisk maloe.nad ali pod norma-Breznik, Kari Podlesnik, ^nc v#6ji j, crečni pritiala tem vUjs lo.1 ~ " ' " '--- __________ ______ . ivec, wi|f ^ ^^_______________ Strumelj, Gašper Vaatič. v n^|«la ^zapeatlu ne uVipa več, se I te nasvetu svojega sdrsvnlka. vem občinskem svetu bo s«^0 pogleda, do kmtere točke na Ako ne uravnate svojega živijo- skupnp odbornikov. lestvici se Je iivo erebro povspe- nje po njsgovem svsrilu, prlpi Velik požar v Zumberku. V lo. Število mHimetrov na lestvi- lite si posledice samteMM. prUsbmTselu Drageševci nad d oznsčuje krvni pritisk dotlč- Ako krvni pritak ni n^®»^ Metliko je na veliko nedeljo po- ulica. I" Povprečni krvni pritlek člove- zdravljenje odloči prerano sta- ka v starosti tod 16—£Q znsša[rost in prepreči prerano smrt.— noči izbruhnil polar, ki Je upe- pelll celo selo. Hiše in hišice, ----------m.. večinoma s slamo krite, eo bile 110 mm in twtem postopoma ra-|K.L.l.M. v plamenu ste s leti/ V starosti od 31 s pohl- 40 let saeia 12S mm in v starosti Gaall- od 66—40 let 184 mm. Tudi Ja» v kratkem čaeu vae ter so pogorele do tal štvom in živežem vred. na akcija Je vsled pomanjkanje I ko zdravi, ljudje pe imajo mn vode osUla brez uspeha. Neki [kdaj več, nekdaj manj, — od 16 otrok- je dobil smrtnonevarnefčez povprečnoet de 20 ped njo opekline in Je bil v bresupnem stanju prepeljan v bolnico. V hlevih sts zgoreli dve kravi, več umiímuum O PTICAH IN MRČB8U. Ljudje se sslo zanimamo prešičev in vsa4)erotnina. Osem- značuje, da nekaj ni prav najst rodbin je ostajo brez strehe sreu, žilah ali obiatih ali pa ter brez hrane in kmetijskega vseh teh organih skupaj nrltlak »a ki Je Uko M0 >tVW' k} ?,mt Krvni pritlek pa, ai je \m*o |__.„ uwn malo nomeni. visok, da ni vel normalen, po mnenju mnogih sdravnikov o- V v Brce orodja. Beda tako nujno potrebna. tako velika, pomoč utegne biti bolno in vs|ed toge | nobenega sil Jsko malo pomena. Zs druge stvsri, ki so vsllksga pemsna za vas človeštvo, pa M n« zsnlmsmo. To Je vslsd tags |ker smo človeški in le prepogosto neumno trdovrstnl. Ce snsnstvenlk _reče, ds ZDRAVSTVO Poljudna beeeda e higijeai ia skrbi sa sdravje. KAJ iE kRVNI PRITISK. ko že vsakdo govori o "krvnem pritisku" (Wood pressure), Je tem bolj potrebno svariti ljudi pred raznimi napačnimi informacije!*, ki prevladujejo v tem pogledu. V tedniku, ki ga izdaja čikaški zdravstveni urad, priobčuje njega načelnik, dr. Bundesen. jako primemo razpravo, ki poljudno razpravlja o pomenu krvnega pritiska. Med drugim člankar pravi: Ena Izmed stvari, proti kateri ae mora zdrevstvena znanost neprenehoma boriti, Je napačna informacija glede zdravstvenih Vzlic lahkoti, s katero je pdebeljeno ali rasširjeno, |j|hko Egodi> ^ mrU§ uniftJ VM da je pritisk srca na žile 6l0vi|tv0, ae mu vse smeje ns večji kot normalno. Morda pa vff fUi( ¿eprav vemo, da eo tu-so oblsti v neredu. In zares, d| BBsn#tv«nlkl velikokrat fte I-eden Izmed najbolj i«>gostih in m«|| prsv. Mnogi se le lahko vainih vsrokov visokega krvne- Lpomlnjajo, keko so se smejali ga prltlaka je bolesen ns oblsUh. jim j« kdo dopovedoval, da bo-fgkozvana Brlghtova bolesen mo govorili po zraku bres žice. v.r H.uiu. iiruv/oiiruv mialiio Ji« jako navadna bolezen oblati Ljudje, ki ee ne smejejo tr S^pEm^mH'- ^ p—• Uv« 'o m^ jo U.M k. pr. S j« krvni prltuk nenorm.l.n, to nj. v obUtih M » dru.-n d.lu d.luj./o M m On ič 4*41 j. prtvlaok .11 prwl- Mm. To ofcuUnJ« p. uU.«n« v«lo. d. U. Abnormllnl krvni pritUk mM M* l^' ^««» hu^i™ ,JoMk' i. p. «O bol«»!, ravno tekoLb**ulo* M prahl«tov. M- 1jo1Iu kakor i* boMla. rilk.iU.nj.lt. povirotuj. otrpnJ«j.iU|tdldd^»^n. p^ tf bruh.njf nuk, d. n.k.J k^JM* JttOT^SStt m*, t^P**? 515 i^iLu. Svil. um Na Mamo JE PRIČELA PRK GANJAT1 2ELEZ08TAV H1NSKE DELAVCE. w V«rk. N. Y. — Policija je glk preganjati stavku joče P( • ki izdelujejo za stavbe h "'avbinski materij al Iz ________. m. ,lunine in železa. Are- dandanes mogoče dobiti poljud- • bi» popolnoma mirni ^ so nosili tablice, na j1' r >> < bilo povedano najnuj- yu.fi«. stavke, n -'avki je zdaj več ko tri ti-MMelavcev. Delavnice lete po vsem mestu In ' 'mi no take daljave, da Je ■""«ti uapeiao plketira-I n» zahteva Je zniftenje f ur v tednu. DeUvci za-'rni],> Miri ln štlrideeet delev-U «dnu. Poleg zahtevajo orga- (k<> BK ( ¿^^meLde m " ,d fig veke s ne Informacije Iz sanesljivih virov, vendarle Ima občinstvo le vedno mnogo napačnih naziranj o zdravoeiovju. Tlake Je tudi v t »ogledu krvnega prltlaka. Kak pa je pravzaprev krvni pritisk? LJadje vpraSujaJo: I-mate-M krvni prltiak? «e™«» ' mora vsak človek i«wti krvni pritiak. ravno tako kakor mora Imeti temperaturo aH etripank lile. Krvni pritisk ni nič drugega nego napor, ki ga srce vrši, ko pumpa kri v tile In Sopet va-obtočni i .--i L , , ti« uToliančevanJe spsdsjo tudi gHi živih bitij skupaj, 1 Najprej naj razložimo, kaj ¿ ^"J^^^^je otrp- «nem drevju ao že našli preiako-.««..«I krvni nritíok Rree lelmod veki skorsj dvsnsjst miljoaov normalni krvni pritiak. Brce Je oarednja sesalka, ki na jako zna-1 ^v menit način skrbi za to, da kri pretaka po vseh delih telesa Srce Je votel mišlčasti organ, ki ae nahaja na levi strani prs in ílenkovtUje SSTjako ' navaden I raaüinsklh ušLSamoan par ta-nenaov ,m v«». 9mm» ^^ I kozvenega . "Colorado potato ki gs vsakdo zna zlahka najti pe krvni pritUk US do KIS mm eU njegovem utripanju. Dejanski nekaj več, pride k zdrsvniku, ki najde, da njegov knnl pritiak nekaka razširjena žila. »redaje prane žile. Šte- je srce le ki Je del oe I obstojajo is debele pie-1 prišel beetle" Ime toliko zaroda, da fe v eni sami poletni eesoni ti na SO,000,000, če ni ničesar kar lo razmnožuje Molji, ki so znani v Ameriki kot da njegov Krvni j™™ „^ moth" se teko hliro mno 200 PSeiJeat Je brttoneL^* f ^ UUh lllhko ^ _ „ k sdravnlku, da se priUitl L ym Združenih dr- redi vrtoglaveetl, kratke sije, ^ ako bi nič ne preprečilo __________.morda radi prspogoot« urlnaclje. lJih Koliko ljudi Je, Kadar velika ŽIU prlvodnlca vil- slasti po no«, in hitr- utrudijl- ki y#do# ^ 90šMk ^ je avo|o kri v to malho, ae ml- voetf ob najmanjšem napor«. \yuk toliko, kolikor sn mm srca skrčijo in počnejo kri Abnormalen krvni pritiak takoj LJvakratf11 teta njih teleea? v veliko žilo odvodnico, takezva- privede zdravnika do tega. da m*esnJ ssplodki v jajčeelh no aorto. Krtenje in širjenje| preišče sres, kri In sei. V takem|kleemo venemdnave peSrodve- ■ti Jako elaatične In močne mi šlee, akoraj take debele kot dlan s glsvaUal kajo ne poslt* il prwdeedalka M KB tOOMUl îiïiïSXk! Oka ga. m. BLAGAJNIŠKIMI POSÙ MIT-lt Sa. Lswadsls Ann Vol deplsi I h drugI splol i lo v util m clfeMlIum ladnot*. v oi wwo oe giw^nv^vi^v ttBMt Se. Uvadslo Ave.. Rs, aal sa i Ckleefo III. kl To so dsjstvs. Nemogoče Je skorsi pridelati le ksko sadje, ne da bi drevje v sadovnjaku škropili. Tako je tudi t zelenjavo. Vse to ps stane veliko denar-a, sa kar mora kajpada plačati Ptice ne morejo rešiti vsega sadja in zslsnjave, ker ne morejo pojeetl vsegs mrčesa. Tudi vse *lee ne tro mrčesa. Kdor se u-tvarja s preučevsnjem šivljsnjs ptic, prisna, ds je lo nemogoče, toda snana reč Je, ds so ptica, katere tro mrčes, tekorekoč smrtne sovreinlce vss golazni. Naravs ssms bslsncirs. 2« dolgo Je tegs, kar ss js ustvarilo to rsv-notetje, ds js vsaka Šiva stvsr nsils tolika sredstev, da se Je mogla ohraniti pri šlvljsnju, Vsaka umstns spremembe v tem neravnem ravnotežju pa kmslu vzame celo stoletjs, da s počssnlml naravnimi ailami so-P« t doseže,, ono revnotešje. To rsvnotsšjs soJJudj« uničili pri pticah, ker so Jih bresmisslno in brezskrbno isibijall. Nekateri trdijo, ds js v Združenih drtavsh bilo uničenega 00 odstotkov ptic. In tsko svesnl ursd sa biologijo doznsvs, koliko večjo škodo Imamo vsako leto radi mnotečega se mrčesa. Ptice imajo rszllčen tek. Ne-katere zobljejo seme, nekstere mrčes, nekatere pe seme In mr čes. Ptlee, ki Jedo seme, naprsvl jo vsllko koristnega, ker poseb- ni še IJeJo seme plevela, dočim Je glav ne hrana drugih ptic mrčes. In te pticef fcl napravljajo naj v« korist, niao v.^irutenlh državah varovane t nikakim zakonom Vse ptice Jedo sadje. To je ve-činome redi tefs, ker jim pri msnjkujs njik nsrsvne hrans cev. Kaj naj poljedelee ih vsak vrtnar stori sa ptloe? V prvi vrsti nsj ss ne Jesl nanje» Če mu eksv-ssjo malo čretenj. Zato toliko bolj zveste uničujejo druge škodljivce. Posebno je treba otroke učiti« ds oenijo življenje ptle. F jajo naj Jim ptičnlee ln o sovražnike ptic, ptice posiml, posade čevje in drovjet^tako ptica tUdI dovolj sadne hrane. V prvi Ini pticam pomagati, da tišja ln hrane v dneh. naravne hrane In je Od ssčetka. kar bU človek največji ptic, ki je tudi ptičjih vrst. Za )tlc ima pulke, pes, radi čsssr je govoren ss šalostno ptle v zadnjem nshvaležneš zre v vprašanju radi m Je vedno ve& OUHt BARONI ZNATI NITI ^mflH HKE UNIJE. iBsreane, N. 1.'— Olj Isvcl so organizirani v nljakl uniji. Ta unija je dom oljnim l>aronoii skromno zahtevo sa mesde. Vae u um Oll Standard oll komoenlja eU htevo odklonili, <*enem jhn je prepovedan tudi prltlv proti odklonitvi. e In ko Je nekdo med oljnimi de-lavci razpečeval delavski list (divjih jsgod^n uličnega) ali | rsdi tegs, ker se kaka vrsta ptls razmnožuje nad normalno mejo, Očividno nekatere ptlee napravljajo več *ode kot koristi. Vršna, kavka' In vrsbec so Im-portirene ptlee. Teh zskoel ne varujejo redi 4kode. ki Je te ptlee napravljajo* 2uftkoJede pe požro ogromno količino mrčesa V Tekseau so v mlinčku ubite prepelice našli stodvsjset gosenic. V neki drugi so našli nsd sto kromplrsklh hrotčev. V tre-buščku neka drevesa» lastavtee ao našli 40 celih titnlh stenic. Dva mlinčka borovih žlčkov sta v «obuvala 1000 olivnih In 800 za-lenjadnlh uši. V drobovju nočne-ga kragulja eo pri razperanju našli S40 kobilk. St goaenlc, dva kebra in dve osi. ftkrjsnčeva hrana oeatoji Is 72 odstotkov škod Ijlvegs mrčesa la 30 odet. p!*-volnege semena, Kukavica živ ob samih gosenicah. Dvsinpet-deoet vrst pik je. ki ne vtlvai< drugega kot kosmate goeeelee in SS vrat ptic ee šivi ne seleajsd-nih ušeh. Kragulji In sova se po-v^lni najzegrisenejšl osepretn^ ki miši, podgsn hi drugih slodal- srčnih mišk povzroča ono zna-1 stečaju krvai^sštisk sluti sa stokrat toliko hrane, koUkor«so-no utripanje, prsv deaeme roko jo hftiej vode zbrizgnila mm pri čemur bo Iz stisajeae pe- rik> in ob enem označuje. kaj|te njih I ako t treba storit* sa bolnika. Visoki zdruSanlh državah petre krvni pritiak svari pred novar- „fcs. črvi in hrošči toliko ag^aš-neat jo. da ena Izmed krvnih šli kov, de bi njih izkupiček bil m v mošganih utegne nekdaj poM- den 11^00,000/100 O« kar povzroči kap, N pa da jelv prvi vrsU farmarji. l^bor Agv", v katerem eo bile popisane ra/mere, ki vladajo v tem parsdižu oljnih baronov, je William C. Coler saktleal raspe» čevaku: Nehajte s raepečsva nJem, še ne vas dam sretlrett." Stable nI bilo niti v Ruetjt pod carskim režimom. Tam se tudi j_______ » uranu ivci. aretirali veskega, kl ee je raspečavetl liste med délai Vente-I Air, PB^-Oruštvo -Napredni Blovencl" št. 9S4 8. N. P. J. je sklenilo na redni eèji dne II. aprila, da prlrodt svoje veselice v soboto, das t. maja. Ve-». lira bo prirejena v korist društvene blagajne Clent društev, katera nimajo veeeUce aa čenf dan. naj pridejo vel k da bomo skupno proslavili delavski praznik. Vstopnina k veeelki je SSc sa moška, sa šeneke sta. tečetek ja eb po /večer. Za godea Franka korelecsa, harmoniko lio torej in peekočnk. Zs primer« { h. PUM,' "Prosveto"! - ? öS A. P. Cehov: ^^^^^ ZAGONETNA Kupe prvega razreda. Na divanu, prevlečenem z rdečim žametom, alonl zale dama. Dragocena frnaiaaU pahljača škroboče v njeni krčevito etis-njeni roki, zaponka na grodlh ae dviguje in pada kakor ladja sredi valov. Vznemirjena je Nasproti njej sedi na fotelju gu-bernijaki uradnik za posebne zadeve, mlad piHatelj-zečetnik, ki priobčuje v gubernijakih časopisih manjAc povesti, sli kakor jih ssm naziva "novele" — iz življenja viijih krogov. Glede ji nepremično v obraz s pogledom poznavalca. Opazuje, proučava, študira to ckscentrično, zagonetno naturo, jo razumeva, spoznava. Nj»'na duša, vaa njene psihologija mu je znana kakor njegova dlan. — O, jaz vas razumem! pravi uradnik za posebne zadeve poljubljajoč njeno roko pri niči. — Vaša rahloču duša išče teh Da! Borba je atrašna, grozna, toda ... ne udajte sel Zmagali boste! Da! — Opišite me, Voldemar 1 pravi dama z žalostnim nasmeškom. Moje življenje je tako prenasi-čeno, tako raznolično, tako pestro ... No, glavno —^ jaz sem nesrečna! Jaz sem mučenica v vlogi Dostojevskega ... Pokažite svetu mojo dušo, Voldemar, razkrijte to nesrečno dušo! Vi ste psiholog. Ni še pretekla ena * ura, kar sediva tu v kupeju in se pogovarjava, vi pa ste me še spoznali vso, vso! — Govorite! Rotim'vae, govorite! — Poslušajte! Rodila eem ee v revni uradniški družini. Oče je bil dobričina. umen, ampak — duh Časa in okoliš... vous comprenez, jaz ne obsojam svojega nesrečnega očeta. Pil je, kvar-tal . . . jemal podkupnine . . . Mama pa . .. Dal Kaj bi govorila! Revščina, borba za košček kruha, spoznavanje niče-voetl... Ah, ne ailite me, da bi se spominjala! Sama eem al morala delati pot... Kvarna vzgoja v zavodu, čitanje neumnih romanov, mladostni zaleti, prva plaha ljubezen. Pa boj s predsodki! Strašno! In dvomi? Pa muke vzklilega nezaupanja do življenja, do sebe? ... Ah! Vi ste pisstelj in poznate nas, ženske. Vi boste razumeli «.. K «reči sem jez široke nature. Čakala eem na srečo, in na kakšno Hrepenela sem postati človek! Da! Postati človek — v tem eem uzrla svojo srečo! — Čudovito! šepeče pisatelj? poljubljajoč jI reko pri zapestnici. — Ne poljubljam vae, vi div- je misel, da bo starec danes ali jutri umrl in da pričnem živeti kakor sem hotela; da ee bom udala ljubljenemu bitju in bom srečna ... In tekojbitje še Voldemer! Bog ve, da ga trpljenje čl i j ate Razkol človeško! nikova? na, ampak Se-li spominjate I Asi. A r>olvar ostane naposled leta, če jo ftljinifflovek zaničevanje sil hrepenenje ali zavlet. . - ' Jakob —tudi Imena ga je bilo sram In imenoval se je rajši Radoslsv — je bil poet in je nosil umetno zavozlano kravato, pomečkan klobuk, kratke hlače In prozoren havelok, ki je vihral v vetru. Obraz mu Je bil nelep, maloizra-zen, skoro top — obraz ppeta; sanjavo in zaspano eo gledale eive oči, ustnice so bile debele in rszpokane. Tako je hodi! po svojih potih, dolg, neroden in zakrpan, neumrljiva podoba eloven-eke literature. Smešna je reč, ako jo pogleda človek od daleč; od blizu pa Je ni treba gledati. Grenkobe poln ln zlaganegs zaničevanja, Je erečal Jakob na ovinku evojega neprijaznega romaaJa žensko, ki el je osvojile njegovo dušo in vso njsgovo kri. Rad je Imel Jakob lepe žensls, rad kakor lepo vreme. Tudi zaljubil ee je bil že pogoetokrat,9oUubijal je mnogokatere ustnice in opeval mnogo oči; kadar se je naveličal, sa je poslovil ves solzen ln s Izgovorom, ki je dišal po humeniteti: MNa mojo pot ne trosi rož dišečih: ' ttemna in strašna pred menoj leži.. In je šel. Pravili so čudne bajke o njegovem vagabundstvu In bolj češčen od njegovih verzov je bil njegov havelok. On sam je vedel, da je njegovo vagabuadstvo neprijetno ln grdo životarjenje bres vsake romantike, ali koketiral js ž njim Tn sčasoma si je nslagal na glavo mu-čeniško l^rono. Tudi to je bilo potrebno; potrebno je bilo, da al je domišljal romantlško Golgsto, drugače bi bil ugledal dolgočaano vod-motako blato, ki mu je škropilo do ovratnika. Njegovo življenje je bilo neokusen ragu: nizko vaakdanje trpljenje, namišljena romantika, omahujoča, trepetajoča alabotnoat, predrzna samonvest in laž, laž, laž ... ¿enaki je bilo Ime Lucija. Gladka in bela Je bila njena polt, tek) je bilo vitko, polno, poželenje izlivajoče, velike zelenoslnje oči ao al-Jale motno za črnimi trepalnicami In so vsblle. Lucija je ljubila poezijo in poete, zsksj vae ženuk«-, ki imajo selenosinje oči, so pokvsrjene, njih nku« je nenaraven. Tako je preblrals vae slovenske pesnike od Prešerna do Murns in ljubila jih je Ispo število; gUniala je sa Murnom, « kaHii r je »tnpd po Po^annkem nasipu a pipo v ustih, za Zupančičem, kadar je hodil z dolgimi koraki in vihrajočo suknjo po istem potu In ot» In Ht je celo. kadar je šla mimo kavarne, kjer je *edel <4> oknu Govekar. privzdigni obrvi ter al brn«*| naočnike . .. Nebo je gorelo v beU-m plamenu; mimo, leno ** je pripogibalo rumeno klasje — mirno, leno morje daleč do obzorja, kjer «o ae dvigali nizki holmi kakor zaviti v siv dim. Tu, tam. ob poti. kraj polja, aredi prostranega travnika gruča temnih hraatov vrata belih brez. Težka, trudna tišina — od daW rezki, zvonki žvenk aeU ob koal. zaapani krik vraae. ki ae je bila vzdignile žejna in jo letela preko polja. "N» kakšno pot r je vzdihnil Jakob. Uat-pfce eo mu bili ožgane, motno so gledale oči. "Najlepša pot! Rad imam to pokrajino in to vročino ... In to tišino. Saipa eva na avetu, itfeJ!" _ Lucija je hodila kakor po mehkem mahu, v kostanjevi senci. Stopala je lahno in prožno, telo se je zibalo, kipelo je pod tenkim betistom. Rdeč solnčnik je sejftčil obraz in tako je trepetala na &Ii polti svetlejša nijansa, komaj razločna nenaravno rdeča luč, kakor da bi sijal skozi prozorno kožo plamen Iz krvi, iz mesa. Ustnice eo bile polodprte, bujne, napete; trepalnice so bile legle niža na,oČi, ki so sanjale, f Pot se je vila sredi neizmernega,polja, raz-grapana, osušeaa; rdeči ilovnati prah je segal do «ležnjev. "Pripoveduj! Kako je bilo s Heleno?" , Jakob je gledal na svoje črevlje; debela plaat prahu je ležala na njih; tudi hlače eo bile oprašene do kolen. In Jakob je videl, da so bile hlsče prekratke, preozke, neizrečeno smešne. Treba je par novih — kako, vraga! "Nič ni bilo s Heleno! Trubadurll sem okoli nje, dokler se nI omožila. Vsela je mojega prijatelja, ki je pošten človek. Tako se ml godi zmerom; saj nisem za drugega na svetu. Tru-baduriti je moja dolžnost ln moj poklic, zato eem poeti . . , Ampak toliko takta bi ji bil pa vendarle prisodil, da bi vsaj mojega prijatelja ne vzela. Brigajo se ženeke P' In tudi suknja je taka, da bi Jo nataknil na kol ter poetavll sredi polja. Klobuk na vrh. O prokleto šivotarjenje, prokleto Življenje! "Kaj te al marala?" "Ne vem." "Saj ai jo pač vprašal ?" "Nič je nisem vprašal. Nimam take navade, da bi lazil euh po prodajalnicah ter Izpraše-val: Koliko stane suknja? Koliko etanejo hla-Če? — Toliko? - Hm! Hvala! Zbogom! -1 Kaj sem tebe kdaj vprašal?1» •Torej ti je vseeno?" v "Olej, Lucija — govoril bom prav počasi, zato da se ne zlažem. Tako atfm navajen lagati, da se laže Jezik sam, če ne pazim nanj," In že je čutil, da ee laže. "Nečem te vprašati, Lucija, zato ker te ljubim, kakor še nikoli nleem ljubil ženeke. Cc mi odgovoriš, da me ne ljubiš tako. kakor hočem Jaz, da me ljubiš, kaj je potem zame drugega na svetu kakor žalost In klavrno obešanje? Tista kapljica življenja, ki je y meni, je vaa tvoja, bres tebe bi bila nepotrebna ln bi ml Mla samo v nadlego. In če porečeš, ds me ljubiš — Lucije, kaj je potem same na avetu kakor šalost In klavrno obešanje? Ali želiš, da ti zapojem tisto ¡Mamico? «Ns mojo pot ne trosi rož dišečih — temna In atrašna pred menoj lešl.. / NI potrga, aaj veš, kako je. Zatorej: malo oh In malo ah ... In srce — gorje ... In alovo in prijatelj In konec." To bi bil konec dolgega in neprijetnega romanja in konec asnf In čsati in alsve, konec vod-motakegs blata ln konec Gol ga U. Zaspan mi-aerere na grobu, filisterlj pa bi živel veselo dalje/In bi se pssel po aočnih zelenih pokrajinah le-pe domovine. Vsa Golgata brez pomena In brat smotra. Izprsal, prijatelj, izpresi nemudoma, ali pa švrknl veselo Ur poženi tjs na sočne po-IJsne! — Kaj as je oglasilo? Kdo Je govoril? — Doli, filiater, doli! i Lucija se je prlvila k njemu, vitka, kipeča, vroča. V tistem trenotku ni bilo več kapljice 0otu na njegovem čelu. lica so Mls raspaljens. upala ia uetnioc eo se tresle. Poljubljal jo je na laee. na lica, na ustnice, dihal je težko — polje ae je agenilo tam. zazibalo ee je od vthoda do zahoda . . , (Dalje prihodnjič.) ~ " • Pogodba, a katero oče ali otrokov skrbnik oddaje otroka komu drugemu v oskrbo v avrho da se pri njem uči rokodelstva da mu služi, se v angle-uje "chfld indenture" Ta relikvija iz šestnajstega sto-iz Angleškega prešla je še priznana v ne-drzavah dvejsetsioletne Zvezni urad za otro-m poročilu obsoja pravno razmerje in pridat ga odpravijo. Drfa-svojih zakonih Še pri-"indenturo" otroki bo Illinois, Kaneas, Ma-Pennsjrlvanla, Rhode Virginia, West Virginia, Michigan, Nevada in * i iki otroškega urada so to vprašanje v držav in obiskali večino 827 ih je državna šola ♦is., e pismeno pogodbo lvatnikom. Našle se --1-- i.—!-- ♦ poo Katerimi Živeli, eo bile v mnogih Škodljive za razvoj o- otroci so v resnici bili neplalani služabniki v hiši farmi, dostikrat niao im< trok. prilike do šolanja ali otroške zabave in v nekaterih slučajih so njimi kruto ravnali. Od 540 družin, kJerso se nahajali taki otroci in ki so jih zvezni zastopniki obiskali, so otroci v skoraj polovici Slučajev živeli ob razmerah, škodljivih njihovemu razvo- «•»-• I. ' \*J I ' €t'ii/J>. 1 « Železniška nesreča r Spanljh 5 ubitih. Barcelona, 28. apr. U Pet oseb e bflo včeraj ubitlb in trideset ranjenih, ko sta trčila ekspresai tovorni vlak. Med ubitimi jeU udi bivši španski poslanec in dva Francoza. . j -bk IMATà k ".m i * ^ . «n t a ž k o oovajanvs Naprodaj Midy -v ,al NADUHAOZDRAVLJENA PLAČATE Ur. n. J. Um, kemik nMtanJ«i «1« Laa« Mt.. at. Mam. Kaiu.. J* ImaM iwUno •fwtettw.soim«* m iiaiiwitligf, Mr. Umf law «Sfro M upanja « «a aé potlia «na Btoklmioo Un adravlla II.IS. bewplaéno In p<,itn|M 9ro*o ____ trpM«a« aa aa4u|il. k4or mu pit«. HJ*ov» pm«Sta oWtail ▼ ton, da platoto ka oUn* »«to. aI» •>•. Udkj »u n« »lafeto. Ako trpita »a aaéakl. to,laj mu pOlu to tona... Na poti. Uajto «WnarJa-«mo V>t —(ASr.) šfHNto za 'fl«mtoN! Krasen spomin je "AMERIŠKI SLOVENCI & N. r. I. knjiga »f Knjiga je strani je je ilustrovaaa s nad 200 slikami, obsega 632 krasno trdo vezana v plavih platnicah in ima slata Črka besedilo na hrbtu, ter krasen zlit znak . na sprednji platnici. Sobratje ln seetrs . J., ter drugI rojaki, knjiga je prvovrstno delo aa finem Star Englieh papirju tiskana. Naročite 'takoj I Cena Je $5.00 ■ .¡¿¿iJ 1 Š poštnine vred. g : Naročnino poflJHe na npravnUtvo Prosveta, 1657 So. Uirndale sva, Chieago, IH . 11 1"1 1 'r—rg Naročit» lahko tod! ZAPISNIK & REDNE KONVENCIJE SNPJ„ mehko Vezan, cena 50c ..................... ■ Tiska rabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drufih. VOKTVO TISKANE APELIRA : HA ČLANSTVO S TISKOVINE NABOČA IraBflMAMi 'e. Ha f^e« v DA SVOJI CENE ZMERNE, «NUSKO DELO PEVE vputtf . v ko z JSa -' • * ^ ; > ■ u 4 «»t VSA POJASNILA DAJR VODSTVO TISKARNE, Pišite poinforraadje na naslov: S. N. P. J. Printery, 2657^9 South Lawndale Avenoe, Chieago, DL TAM SE DQBE NA 2EUO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA. g ▼as odpravimo s največjim p a mikom. Mi vam preskrbimo visum, izkaz o napiačanju davka na vaše dohodka in dovo! aa povratek nazaj t Ameriko. Naši zastopniki skrbijo za tssi potovanju. Mi zastopamo vse parobrodniške družbe in vs« pravimo a katerimkoli parnikom sami želite. DENAR V JUGOSLAVIJO ptiiUamo po najcenejši ceni in vsaka pošiljfttev je izročcaš^j najkrajšem času. Prepričajte se! . KASPAR AMERIC STATE BANK CHICAGO. VABNA BANKA ZA VLOŽITiV VAâDB PRIHRANKOV.