VSEBINA: V* 1- Jeraj — Ob 8. marcu •I Škrinjar — Patronaža jc nli skrb zn človeka M* dr. Šircelj — Delo v zobni ambulanti ^ • Pavček — Barvnim aparat Jagri ’ ' črnik — Kako smo delali ^ 1 uk ovce — Leta 1965 I- Mnvko — Nabava in pro-daj a D- Lipovšek — Tudi o tem so razpravljali — Izbran je novi odbor J. Strojan — TVD Partizan V. Habjan — Personalne izprc-membe I. Sešek — Za smeli in razvedrilo — Fotoreporter Izdaja v 800 izvodih kolektiv tovarne »Induplati«. Odgovorni urednik Jože Klešnik. Tiskala in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani Stroji, ki niso izboljšali samo produkciie, pač pa tudi delovne pogoje naših žena ...< •%*<. . r, f«fi oblitimi inn'n‘11 Leta brezpravnosti žena so za nas preteklost. Odmikajo se nam časi, ko je bila žena zaprta med štiri stene domače hiše, odtrgana od družbenega in proizvajalnega dela. Za nami je obdobje, ko je bila zapostavljena vrednost ženske delovne sile, ko so izkoriščevalci ženam za enakovredno delo rezali mnogo manjši kos kruha kot moškemu. Proti takim krivicam in poniževanju so se žene začele sprva boriti v ozkem okviru ženskih organizacij. Toda naprednejše žene so kmalu spoznale, da izolirane od revolucionarnega proletariata, katerega del so tudi same, ne bodo dosegle ničesar. Začele so se zavedati, da je boj proletariata njih boj, da je zmaga tega boja edina, ki lahko tudi njim zagotovi vse pravice. Saj pomeni socialna osvoboditev proletariata tudi socialno osvoboditev žene. Le ta ji lahko zagotovi me-eto v družbi, ki ji pripada. Spoznale so, da bo ta boj bolj uspešen, če bodo močneje vanj posegale same. Zato niso oklevale. Vključile so sc vanj z vsemi silami. Zato ni le naključje, da so socialisti 8. marca 1909. leta v ZDA v javnih demonstracijah terjali volilno pravico za žene. Na ta dogodek se je socialistka Klara Zetkin opirala, ko je na konferenci socialistk v Kopcnhagnu avgusta 1910 predlagala, naj bo 8. marec dan žena. To naj bo dan mobilizacije ženskih množic za boj proti izkoriščevalcem, ki naj vključi vse ženske, ki hočejo enakopravnost in resnično svobodo. V tem znamenju so praznovale žene ta dan po vsem svetu, vsako leto so močneje terjale svoje pravice. Praznovale so ga tudi žene v stari Jugoslaviji. Toda iz strahu pred nezadržno revolucionarno silo proletariata je vlada SHS potisnila KPJ v ilegalo. Tedaj je moral v ilegalo tudi 8. marec. V kraljevini SHS so ostale žene neenakopravne. Vendar sc je boj nadaljeval legalno in ilegalno, bolj ali manj revolucionarno. Žene so stavkale same ali skupno z moškimi tovariši. Prirejale so shode in zborovanja _— za volilno pravico, za pravičnejšo socialno ureditev, proti draginji, za mir, proti fašizmu. Tedaj so bile enakopravne le v Komunistični partiji, le ona je imela njihove težave in zahteve za svoje težave in zahteve. Enakopravne pa so bile za tedanjo oblast le takrat, ko so jih zaradi revolucionarne dejavnosti zapirali v ječe in taborišča. Stotine jih je delilo usodo z moškimi tovariši po zloglasnih ječali in taboriščih. Mnoge so izginjale brez sledu, umirale zaradi mučenja po zaporih. Leto 1941. je našlo pripravljeno KP Jugoslavije, našlo pripravljene naše narode, naše ljudstvo in naše žene. In 8. marec odslej ni bil več samo simbol politične aktivizacijc, postal je simbol prave oborožene aktivizacije. Sodelovanje naših žena v 'narodnoosvobodilnem boju je zapisano v zgodovini našega boja z besedami tov. Borisa Kidriča — narodne >n ljudske osvoboditve ne prinaša samo puška borcev, ampak prav tako popolnoma enakovredno, enako-rvno delo naših žena — delavk, kmetic, izobraženk. Ponosen sem na to, da sem na čelu armade, ki •> v njej velikansko število žensk. Lahko rečem, da zenske v tem boju po svojem junaštvu in po svoji •ainosti bile in so prve. In našim narodom je v la imajo take hčere,« je rekel tov. Tito decem-•;i ('42 v Bosanskem Petrovcu na prvi državni K renči Antifašistične fronte žena. In še je rekel: ■ ii ike Jugoslavije, ki so v tem boju s tako požrtvo-V , jo toliko prispevale, ki stoje tako vztrajno v vrstah narodnoosvobodilnega boja, imajo prača, la danes, tukaj, enkrat za vselej ugotovijo: Ta >i mora prinesti sadove tudi jugoslovanskim ženam, ih če ne bo mogel nikoli več iztrgati teh krvavih sadov iz njihovih rok.« Temelji enakopravnosti so bili položeni v težkem dolgoletnem boju, od ženskih demonstracij ob koncu prve svetovne vojne do številnih stavk med dvema vojnama, od vztrajne zahteve za enakopravnost pred zakonom: za enako delo — enako plačilo, do množičnega sodelovanja v vseh akcijah osvobodilnega boja. Zakon je kasneje samo potrdil v boju pridobljeno enakopravnost žene. Na novo zgraditi porušeno domovino in postaviti temelje moderni industriji, morda ni bila lažja naloga kot premagati fašizem. To je pomenilo vrsto let skrajnih naporov vsega naroda, odrekanje osebnemu ugodju, borbo z velikimi silami od vzhoda in zahoda, ki si niso želele gospodarsko razvite, neodvisne socialistične Jugoslavije. Naše žene so tudi v tem obdobju dale vse, kar je bilo v njihovih močeh. Prav to obdobje je bilo zanje posebno težko. Mesta so se naglo razvijala, stanovanjska izgradnja pa je zaostajala. Malo je bilo moči storiti za razbremenitev žene pri gospodinjskem delu in pri vzgoji'otrok. Zelo pogosto je žena težko nosila svoje trojno breme: poklica, gospodinjstva in materinstva. Zato ji ni ostajalo dovolj časa, da bi se izobraževala in usposabljala za svoje delovno mesto in manj je mogla sodelovati v političnem in javnem življenju kot je to želela. Toda napori naših narodov za industrializacijo dežele so rodili že bogate sadove. Uvrstili smo se med tiste države, ki z najhitrejšim tempom razvijajo svoje gospodarstvo. Oh teh velikih gospodarskih uspehih rastejo socialistični družbeni odnosi. Vse to je namenjeno samo srečnejšemu življenju našega delovnega človeka. Skrb za človeka je postavljena v ospredje. S tem v zvezi dobiva tudi žena vse večje možnosti udejstvovanja na vseh področjih, da tako z delom in svojini vplivom v raznih organih samoupravljanja uveljavi svojo resnično enakopravnost. Ob praznovanju letošnjega 8. marca sc jugoslovanske žene s ponosom oziramo na prehojeno pot. Predvsem pa se ob letošnjem praznovanju 20-letnice upora naših narodov dobro zavedamo doseženih uspehov, ki so plod revolucionarne osvobodilne vojne in prizadevanj v povojni graditvi. Številke — nad katerimi se moramo zamisliti Iz dneva v dan ugotavljamo, da se število motornih vozil na naših cestah zelo hitro zvišuje, kar je odraz zvišanja življenjskega standarda. Iz okrajne statistike je razvidno, da je od leta 1958 do 1960 registriranih 10 413 motornih vozil več kot pa jih je bilo pred tem. K temu številu pa moramo prišteti še mopede in kolesa s pomožnimi motorji in močan kolesarski promet, predvsem v industrijskih centrih. V Domžalah je dnevno na cestah preko 3500 kolesarjev. Razen domu registriranih motornih vozil potuje v sezoni skozi Domžale več kot 50 000 motornih vozil iz inozemstva. Na cesti t/10 (Maribor—Ljubljana) je zelo močan tranzitni promet iz Avstrije, ki v pretežni večini sestoji iz težkih tovornjakov s prikolicami, kar je za ozko cesto resna ovira. Cc pogledamo ceste na območju komune, tedaj lahko ugotovimo, da so vsaj vse glavne rekonstruirane, asfaltirane in opremljene s cestno prometnimi znaki. Vse te ceste pa so za današnji, že močno povečani promet, preozke. Ob nobeni teh cest ni urejena kolesarska steza ali cesta za promet vozil z manjšo hitrostjo. Zato je nujno, da začnemo graditi in urejati tako imenovane vzporedne ceste, ki hi bile namenjeno vozilom z manjšo hitrostjo. V Domžalah ceste še niso urejene zaradi pestre komunalne dejavnosti. Treba pa bo napeti vse sile. Nesreče povzročajo veliko materialno škodo 'la se bodo tudi te uredile. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti na kolesarske steze in poti za pešce. Marsikatera cesta bi se dala z majhnimi stroški preurediti tako, da bi ob straneh pridobili skromno kolesarsko stezo. Potrebno bi bilo utrditi in na posameznih mestih razširiti le obstoječo bankino. Tudi °1> moderni cesti skozi Črni graben opažamo to pomanjkljivost, čeprav je bila grajena v času. ko je Promet zelo naraščal. Pri zadnjem štetju prometa na cesti 1/10, v mesecu januarju 1961, je bilo ugotovljeno, da vozi dnevno po tej cesti 4560 motornih vozil. Na cesti 11/323 Trzin—Kamnik pa je bilo ugotovljeno, da jo prevozi 2700 motornih vozil na dan. Če k temu prištejemo še kolesarski in vprežni promet, pridemo do zaključka, da so ceste zares preobremenjene. V sezoni pa se bo promet še povečal, zato bi bile takrat kolesarske steze in vzporedne poti za počasnejša vozila še bolj potrebne. Opisano stanje na cestah, neprevidnost in neupoštevanje prometnih predpisov, pa je privedlo do loka, da smo leta 1960 zabeležili na območju komune 100 prometnih nesreč. To je številka, nad katero se Je res treba zamisliti. Od teh nesreč je bilo 13 smrt-uih primerov, 29 težjih telesnih poškodb s trajnimi Posledicami in 67 primerov lažjih telesnih poškodb. Materialna škoda znaša 11 402 100 dinarjev. Samo na cesti 1/10 je bilo osem nesreč s smrtnim jzidom, in sicer sedem na odseku ceste Dobrava— Želodnik, samo en primer pa na odseku Želodnik— I rojane. Glavni vzroki, zaradi katerih je prišlo do ne-sreče, so bili naslednji: Neprevidnost je povzročila hudo nesrečo — prehitra vožnja.............24 primerov — nepravilno prehitevanje . . 15 primerov — vinjenost ........ 14 primerov — izsiljevanje prednosti . . .12 primerov — nepravilno prečkanje ... 12 primerov — vožnja brez voz. dovoljenja 9 primerov — ostalo .....................1 primer V letu 1960 je Okrajna komisija za varnost prometa organizirala več akcij — za vzgojo uporabnikov cest, ki so bila spremljana s predavanji in filmi. Občinska komisija za varnost prometa je sicer vse te naloge izvajala, vendar pa je v tej komisiji delalo samo nekaj članov, ostali pa so skušali le kritizirati nediscipliniranost koristnikov na naših cestah. Komisija je razdelila med državljane mnogo vzgojnega materiala, da bi jih s tem seznanila s cestno-prometni-mi predpisi. Velik napredek pri vzgoji mladine pa je opaziti na vseli šolah na območju komune. Prosvetni delavci so stvar vzeli resno in jo tudi izvedli. Rezultati njihovega dela pa se vidijo v tem, da smo leta 1960 na območju komune zabeležili le en primer prometne nesreče, ki jo je povzročil šoloobvezni otrok. To dejstvo je vsekakor zelo razveseljivo in prav bi bilo, če bi tudi starši posnemali svoje otroke. Ali se vam ne zdi, da bi morali biti bolj previdni? Patronaža jo tudi skrb za človeka Patronaža je ena najvažnejših in najuspešnejših metod dela v zdravstveni zaščiti naroda. Zasnovana je tako-, da se zdravstvena zaščita širi predvsem izven zdravstvenih ustanov in približa tistim, ki jim je potrebna. Cilj patronaže je, da se ohrani zdravo življenje vsem članom družine doma, v šoli,,pri delu in da družino pripravi do tega, da sama rešuje svoje osnovne zdravstvene probleme. Patronaža ima poseben način dela — temelji predvsem na obiskih družin in njihovih članov po domovih, v šoli in pri delu. Ob času takega obisku proučuje in spozna zdravstvene probleme, ki jih rešuje z raznimi ukrepi, največkrat z zdravstveno prosvetnim delom. Patronažna služba je sestavni del zdravstvene službe v poedinili zdravstvenih ustanovah. To delo izvršujejo medicinske sestre — patronažne sestre. Ker je patronažna služba del zdravstvene službe v poedinili zdravstvenih ustanovah, je prilagojena tako, da skuša prispevati k ciljem in planu delu zdravstvene ustanove, kateri pripada. Patroriaža ima svoje od- rejeno mesto v vseli delili zdruvstvene zaščite: v napredovanju in čuvanju zdravja, v diagnostiki, terapiji, v preprečevanju obolenj, v rehabilitaciji — fizični in duševno-defektni. Patronažna služba je lahko polivalentna ali monovalentna. P o 1 i v a 1 c n t n a patronažna služba je tista, pri kateri le ena sestra obravnava vse probleme zdravstvene zaščite, ne glede na to, v katero specialnost problemi spadajo. Monovalentna patronažna služba pa je tista, pri kateri patronažne sestre rešujejo probleme le iz ene medicinske veje, n. pr.: zaščita dojenčka in malih otrok, tuberkuloze, kožne in venerične bolezni, rak itd. Monovalentna patronažna služba pa ima neke slabosti — eno družino navadno obiskuje več medicinskih sester — vsaka iz svoje specialnosti. Na ta način pa je težko dobiti celotno sliko socialnega stanja družine. Razen tega pa je družina preobremenjena z obiski večjega števila sester. Polivalentna patronažna služba jc zato boljša, uspešnejša, dobro ustreza ciljem in planom naše zdravstvene službe in omogoča vpogled v vse probleme zdravstvene in socialne zaščite družine. V naši tovarni ima medicinska sestra polivalentno patronažno službo, to se pravi: sestra pride na obisk Zobni tehnik pri delu v družino, v kateri je en član našega kolektiva. Pri tem želi spoznati družino in življenje njenih članov, je svetovalka družini in nudi pomoč pri reševanju njihovih problemov. &ja K tečajev jeseni letos. Tov. Deržič je seznanil člane IO s časom kolektivnega letnega dopusta. Ta bo letos od 31. julija do avgusta. Glede menjave dopustnikov v Umagu se člani IG strinjajo s predlogom, da bo menjava izmene letos ob nedeljah. Teden v Umagu bo trajal torej od nedelje do nedelje. Zaradi cene in ostalega je IO prepustil rešitev odboru, ki je bil postavljen za rešitev teh in podojinih vprašanj od DS IPI. Za proslavo dneva žena 8. marec bo blagajna podružnice prispevala znesek za kritje izgube zaradi odpadle kino predstave. Kdor bo odslej šel na službeno potovanje oziroma un sestanek izven sedeža podjetja po sindikalni liniji, bo prejel poleg potnih stroškov najmanj pol dnevnice 'o je 601) din. Za hranitev arhiva in pisarniških potrebščin bo nabavljena primerna omara, katero plača blagajna Podružnice. Če bo televizijski sprejemnik instaliran v novi menzi, bo IO podružnice sklenil z upravnikom menze Pogodbo, s katero bo (n dolžen plačevali naročnino Za sprejemnik in obrabnino. IO se strinja tudi s predlogom, da se v prihodnje blagajnika Tovariške samopomoči ne voli več, temveč »aslavi kot honorarnega sodelavca. Predlog je utemeljen s tem, da mora to delo vršiti nekdo, ki je v mezdnem oddelku in se na delo spozna. . IO je odobril kritje potnih stroškov in izplačilo dnevnic trem smučarjem, ki so lansko leto dosegli na Zelenici najboljše rezultate. Smučarji pojdejo na sindikalno prvenstvo v smučanju na Pohorje. Občni zbor naše podružnice bo v drugi polovici tega meseca. Za izvoljene delegate, ki bodo na dan občnega zbora v službi na popoldanski izmeni, naj se odobri plačan dela prost dan, da se udeleže občnega zbora. Skupno bo v treh pododborih izvoljenih 120 delegatov. Seja je potekala živahno z diskusijo na posamezna vprašanja in sprejete sklepe. r-k Barvalni aparat — Jagri Te dni je v oplcmenitilnici pričel obratovati nov barvalni aparat za barvanje križnih navitkov in osnovnih valjev. Aparat je moderne izvedbe in je sestavljen iz treh kotlov. V prvem kotlu se izkuliava, v drugem barva pod pritiskom, tretji kotel pa služi za odstranjevanje adhczirane in kapilarne vlage (sušenje). Na aparatu lahko barvamo z vsemi vrstami barvil, primeren pa je tudi za beljenje, ker so kotli zgrajeni iz nerjavečega jekla, ki je odporen proti vsem oksidacijskim in redukcijskim belilnim sredstvom. Zmogljivost aparata je odvisna od vrste barvila, s katerim barvamo, in od kvalitete pare. Predvidevamo, da bomo lahko obarvali 200 do 400 kg preje v osmih urah, točno pa bomo to lahko ugotovili šele takrat, ko bo aparat nekaj časa v polnem obratovanju. V primerjavi s starim aparatom bo produkcija za 3 do 4-krat večja. Ta aparat nam je omogočil, da smo lahko izločili kadi za barvanje preden in prešli na sodobnejše barvanje preje. Tudi bomo aparat, ki smo ga do sedaj uporabljali za barvanje križnih navitkov, lahko vrnili lastniku — Tovarni motvoz in platno, Grosuplje. Prepričan sem, da bomo s pomočjo aparata lahko povečali pestrost naših izdelkov in da bo količinsko kril potrebe naše tkalnice. V. P. Leta 1965 bomo izdelali predvidoma..'. V perspektivnem petletnem načrtu za razvoj tekstilne industrije v LRS je tudi naši stroki, to je industriji za predelavo stebelskih vlaken, predviden lep porast proizvodnje. Predvidevamo, da sc bo dvignila proizvodnja v predilnicah lanu in konoplje kot sledi: 1960 1965 Porast ton ton v •/• Lanena preja 330 700 212 Konopljena preja 796 1500 188 Jutina preja — 1450 V naših tkalnicah bomo natkali predvidoma precej več tkanin, in sicer: 1960 1965 Pornst in* m* v •/• Lanene in pollanene tkanine 2 790 000 4 500 000 161 Konopljene in pol- konopljene tkanine 1520 000 2 200 000 167 Jutine tkanine 270 000 2 200 000 814 Za ustvaritev gornjih nalog je predvideno da se bo. poleg novih kapacitet, tudi proizvodnost v starih tovarnah dvignila za 6,2 °/o. Naloge, ki so postavljene pred našo industrijo s tem planom, vsekakor niso majhne. Potrebno bo mnogo naporov in seveda tudi mnogo sredstev, če naj predvidena proizvodnja ne ostane le na papirju. Kako smo delali v mesecu januarju 1961 Izpolnitev količinskega plana Mesečna izpolnitev Primerjava z letom t%() Leto 1960 indeks 100 Predilnica........................ 98.0 "A 99,0 »/o Tkalnica........................ 95.3 % 100,5 % Gasilske cevi...................105,8 °/o 212.0 'Vo Zatkani votki..................... 97,3 %> 97,5 °/o Izpolnjevanje norm Predilnica 117,1 °/o v normi je delalo 250 delavcev Tkalnica 113,5 °/o v normi je delalo 494 delavcev Oplemenitil. 125,4 %> v normi je delalo 99 delavcev Tiskarna 120,0 % v normi je delalo 22 delavcev Povprečno preseganje norm za celo podjetje je bilo 117,7 %>. V normi je delalo 865 delavcev. Konec januarja smo imeli 1103 delavce in 8 vajencev v delovnem razmerju. Plan v predilnici ni bil dosežen, ker je obratovalo le 72,7 %> vreten zaradi pomanjkanja delovne sile. Tkalnica ni dosegla planirane količine, ker je primanjkovala bombažna preja, zaradi česar smo izgubili 13 520 m2, kar predstavlja skoraj enodnevno produkcijo. Tudi za mesec februar se nam ne obeta boljše oskrbovanje z bombažno prejo. V oplemeni-tilnici smo začeli z montažo novega aparata za barvanje križnih navitkov. Aparat bo v februarju začel obratovati. Zastojev zaradi prekinitve električne energije ni bilo. Posamezni obrati so obratovali redno. Nabava in prodaja v mesecu januarju 1961 Surovine Nabavljeno Porabljeno kg kg LD 29 687 24 937 LK 8 914 16 820 KD 20 976 20 537 KK 17 790 9 422 Preja Bombažna — nabavljena 69 199 59 502 Konopljena — domača proizv. 25 431 26 704 Lanena — domača proizvodnja 32 368 37 670 Premog 974,7 ton 663,8 ton Tkanine Proizvodnja m1 Prodaja m* + prodaja na januar 1«)60 Bombažne 92 970 91 553 — 1,88% Lanene 49 457 55 029 — 4,85 % Pollanenc 114 301 168 110 + 18,2 % Konopljene 28 114 27 462 — 36.5 % Bombaž — konoplja 15 996 16 671 — 2,5 % Lun — konoplja Gasilske cevi — kg 2 575 1 072 — 68,7 °/o 3 153 3 783 + 27,7 % Oprti — kg 95 56 — 69,8 °/o V januarju 1961 smo imeli 2285 m2 makulaturnili tkanin. V istem mesecu 1960 pa smo jih imeli 3050 m2. Po novem letu se je začela oživljati trgovska dejavnost, ker je bila trgovska mreža deserti rana pred inventuro konec leta 1960. Skupno je bilo v januarju 1961 prodano za 0,78°/o več tkanin kot v januarju 1961. Že v decembru 1960 so grosisti pokrenili akcijo za povečanje stopnje rabata ter postavljali to za pogoj nadaljnjih nakupov. Naše podjetje ni sprejelo teh pogojev, pač pa postavilo nasprotni predlog, ki bi bil stimulativen za oba partnerja. Medtem, ko se je kampanja v zvezi z rabatom polegla, je nastopil nov moment, in sicer predvideno znižanje cen v tekstilni industriji. Ta parola je ponovno omrtvičila trgovinsko dejavnost in še vedno ni urejen način, kako pristopiti k znižanju in za koliko. Od 14. do 22. januarja 1961 smo se udeležili Sejma mode v Ljubljani. Poleg razstavnega paviljona smo imeli v »Jurčku« še prodajni prostor za gospodinjske artikle. Če ne upoštevamo finančni efekt, ki je bil kar dober, nam je važna ugotovitev, da v Ljubljani in okolici ni trgovska mreža založena z našimi proizvodi za gospodinjstvo, da so ti artikli iskani in cenjeni. Imamo vse pogoje za to, da bo naša bodoča trgovina v Ljubljani delala pozitivno. V istem času od 14. do 18. 1. 1961, ko je bil Sejem mode, je bila tudi Modna revija in je naše podjetje prispevalo nekaj modelov. J. Mavko Jz if/jVricff^f/rf r»f76r*>ri 1. Naše podjetje načeloma pristopa k novoosnovani Industrijski zbornici. Ker delovni program zbornice še ni popolnoma znan, se bomo dokončno odločili po občnem zboru. Kot delegat nas bo zastopal direktor podjetja. 2. Kompleksni učinek je bil februarja dosežen v na- slednji višini: — predilnica................................24,3 %> — tkalnica..................................32,4 °/o — oplemenitilnica...........................34,7 %> •— tiskarna..................................34,7 %> — pogonski oddelek..........................27,8 °/o — uslužbenci................................30,1 %> 3. Zaradi zastojev pri prodaji naših izdelkov je sprejet nov način nagrajevanju potnikov. Za direktna naročila blaga dobi potnik 2 %o od vrednosti, za indirektna naročila pa le 0,5 %n. Zaradi podražitve gostinskih uslug, prevoznih tarif in večkratnih potovanj, se jim priznajo tudi višji potni stroški, in sicer od 50 000 na 58 000 din mesečno. 4. Na spomladanskem velesejmu v Zagrebu ne bomo sodelovali. 5. V preizkuševališče sta bili premeščeni tov. Pepca Lamberšek in Draga Sodnik. Upravni odbor jima je določil tarifno postavko v višini tl 500 din. Pripada jima tudi skupni učinek. lil ii 11! 1 m...... ■On tj W' 1 Se malo in aparat bo pripravljen za obratovanje 6. Ker je že več delavcev vložilo prošnje za dodelitev kredita za gradnjo stanovanj, je upravni odbor sklenil, da se predvidena sredstva (2 milijona din) dajo na razpolago takoj po potrditvi zaključnega računa. delovne obleke se bodo tudi letos delile tako kot običaj no. 8- lov. Deržiču, šefu kadrovsko splošnega sektorja, se odobri potovanje na" Poljsko. Tja potuje kot član delegacije Republiškega odbora sindikatov Slovenije. Podjetje mu bo povrnilo polovico stroškov. Izbran je novi odbor ,NI Člani STROKOVNEGA DRUŠTVA INŽENIRJEV 'N TEHNIKOV TEKSTILCEV LRS iz podružnice Jarše so se zbrali v četrtek 9. februarja 1961 na svojem ‘■ rednem letnem občnem zboru. Dosedanji predscd-mk, tov. Lado Zabukovec, je pozdravil poleg 44 članov še sekretarja ObK ZK tov. Zdravka Troho, ki se Jn ljubeznivo odzval vabilu, da prisostvuje občnemu zboru. Pod delovnim predsedstvom člana tov. dr. Franca Jerovca je občni zbor poslušal poročila predsednika, 'Ojnika in blagajnika podružnice. V nadaljevanju so '"la prečitana pravila podružnice, katere je pripravil stari odbor. V diskusiji, ki je sledila poročilom, so člani raz-Pravljali o obliki in načinu študiranja na VTŠ. Spre-jcti sklep na to vprašanje ni v celoti razčistil vpra-^onja snovi, katero so primorani kandidati študirati j'.1 se oddaljuje od namena, ki je bila od ZIS postavnim kot čili za višje kvalificirane kadre v proizvodnji. v Podobna vprašanja so bila postavljena glede na načrt učne snovi zn polaganje kvalifikacijskih in visoko kvalifikacijskih izpitov. Med člani je prevladovalo mnenje, da potrebuje industrija strokovne kadre za vsakdanje delo, in ne ljudi, ki poznajo celoto vprašanja, niso pa strokovnjaki niti za svoj ožji delokrog. . K vprašanju delitve podružnice na kamniško in Jarško okolico so se člani izjasnili, da bo podružnica 'l|di v bodoče ostala celota, čeprav je podrejena dvema DIT (Kamnik in Domžale). ,. Pravila podružnice so bila v celoti sprejeta in ni od dan noben amandma. Poslovanje bo glede na obstoj pravil lažje. .Sprejet je bil tudi predlog, naj se člani v podobni obliki, kot je ta občni zbor, sestanejo večkrat v letu. 1 rihodnjič se bodo zatorej člani sestali konec me-. Seca maja 1961. K finančnemu vprašanju je bil sprejet predlog, dn morajo vsi dolžniki poravnati svoje obveznosti do blagajne do 31. marca letos. Ing. Srečko Bergant Poravnana članarina, ki znaša letno 600 din, se v bodoče potrdi v člansko izkaznico s podpisom blagajnika in pečatom podružnice. Še nadalje naj se skrbi za izobraževanje članov in nečlanov s pomočjo predvajanja strokovnih filmov. Pozornost naj se posveti nabavi filmov iz tekstilne stroke. Podružnica sc je v poslovnem letu povečala za pet članov. Sedaj jih je včlanjenih skupno 63. Po poročilu predsednika nadzornega odbora podružnice, tov. Arona Zornada, je občni zbor razrešil dosedanji odbor in si izvolil novega, kateremu načeluje kot predsednik tovariš Srečo Bergant. Ostali novo izvoljeni člani odbora podružnice so: Herman Breznik in Dušan Borštnar (oba Vata), Leon Bogataj (File), Peter Pečevnik in Mato Jenko (oba Svilanit), Breda Smolnikar (Universale), Marjan Novak (Eksperimentalna tkalnica), Franc Repnik (Trak) in Franc Jeraj, Mira Bergant, Jože Klcšnik, Janez Strojan in Peter Lipovšek (vsi iz Induplati). Člani podružnice so bili nato povabljeni na skupno večerjo, ki jo je pripravil stari odbor. V prijetnem pomenku je hitro minilo nekaj ur, katere je večina izkoristila za to, da s kolegom pokramlja o težavah pri vsakdanjem delu, pa naj bo to čisto strokovnega značaja ali pa organizacijskega, oziroma tarifnega. Prepričani smo, da bo novi odbor našel način, kako bi se večkrat sestali ter podrobneje in konkretneje obravnali vprašanja, ki nas zanimajo. -k-r- TVD Partizan v zimski sezoni V zimskem času je TVD »Partizan« Jarše deloval v naši telovadnici in na snegu. Telovadba se odvija po urniku in oddelki vestno in redno vadijo. Škoda je le, ker vodniki nimajo vedno časa, da bi lahko oddelki vadili vsaj dvakrat tedensko. Vsi vodniki so šoloobvezni ali pa posečajo šolo v Ljubljani in so vezani na vlak. Težav nimajo le starejši, mlajšim pa je onemogočeno posečati telovadne ure v večernih urah. Kljub vsemu temu pa se pdvija vadba po programu in napredek oddelkov je zadovoljiv. Novost v letošnjem programu dela je vsekakor uvrstitev nove panoge, to je košarke. Razveseljivo je, da je želja za vadbo košarke prišla od telovadečih samih. Z vso vnemo so se poprijeli rednega treninga, katerega vodi trener iz Ljubljane. Za enkrat plačuje trenerja košarkaška zveza, v nadaljnjem pa ga bo moralo društvo. Ce smo že začeli s treningom in bodo fantje ostali resni, bo potrebno za to pač vložiti nekaj sredstev in urediti igrišče, kar je pri tem glavno. Čaka nas še dosti dela, vendar upajmo, da ne bo zastonj. Za enkrat smo si uredili koš za trening v telovadnici, spomladi pa bo treba vaditi na prostem. Odboj kaši niso napravili križa čez žogo v zimskem času. Vsak teden enkrat imajo redni trening, ki ga vodijo starejši odbojkarji. Fantje te ure redno obiskujejo in se urijo v obvladanju žoge. Tako jih pomlad na igrišču ne bo našla nepripravljene. Upajmo. da bomo dobili v društvu novo mlado vrsto, ki nas bo resno, borbeno in častno zastopala na tekmah. V mesecu januarju je društvo organiziralo smu- čarski tečaj na Muli planini. Tečaja sc je udeležilo 19 telovadcev, 15 fantov in 4 dekleta. Potekal je po programu, ki ga je pripravilo vodstvo tečaja. Uspeh ob koncu tečaja je bil zadovoljiv in smo lahko zadovoljni, da znajo tečajniki pravilno in dobro krmariti po snegu. Tečaj ni imel namena, da izvežba smučarje za tekmovalce. Naša mladež naj bi se naučila le smučanja in pravilne tehnike vožnje in varne vožnje. V času tečaja je bilo lepo vreme, le dva dni je bila megla in veter. Izleta v Tiho dolino in na Kisovec sta povečala pestrost tečaja, za zabavo pa je poskrbel Fric, ki je s kitaro ustvarjal prijetno vzdušje. Tečaj se je končal brez kakšnih reševalnih voženj v bolnico in je vsekakor uspel. -n -z Tečajniki TVD Partizana na Mali planini prvi Irije v Jugoslaviji V petek, dne 24. II. 1961, so na Fakulteti za naravoslovje in kemijsko tehnologijo — tekstilni odsek Univerze v Ljubljani, diplomirali prvi trije inženirji tekstilne stroke v Jugoslaviji. S tem je naša tekstilna stroka dobila prve tri strokovnjake z visokošolsko izobrazbo, katero so si pridobili na domači visoki šoli. Med njimi je diplomiral tudi naš sodelavec ing. Srečo Bergant. Ob tem njegovem velikem uspehu mu iskreno čestitamo. Uredništvo Konoplana Personalne izpremembe Vstopi 1. Poljanšek Muriju, pomožna delavka v šivalnici, vstopila 27. 1. 1961 v šivalnico, 2. Zalokar Kuti, delavka v oplcmenitilnici, vstopila dne 30. 1. 1961. 3. Sitar Frančiška, šivilja v šivalnici, vstopila 1. 2. 1961, 4. Osoli n Viktor, vrvičar v mokri predilnici, vstopil 2. 2. 1961, 5. Beden Ivan, pom. na česalnem stroju, vstopil 4. 2. 1961, 6. Kokalj Majda, desinatcur, vstopila 15. 2. 1961. Izstopi 1. Božnar Ana. tkalka v tkalnici, izstopila dne 31. 1. 1961 na podlagi lastne odpovedi, 2. Ravnikar Ciril, delavec v oplcmenitilnici, izstopil dne 31. 1. 1961 na podlagi lastne odpovedi. 3. Podboršek Janez, predilee, izstopil dne 31. 1. 1961 na podlagi lastne odpovedi, 4. Per Janez, predilee, izstopil dne 31. 1. 1961 na podlagi lastne odpovedi, 5. Cotman Fani, tkalka v tkalnici, dne 9. 2. 1961 samovoljno zapustila delo, 6. Beden Ivan, pom. na česalnem stroju, izstopil dne 13. 2. 1961 Da lastno željo, 7. Divjak Franc, delavec v oplcmenitilnici, izstopil dne 15. 2. 1961 sporazumno z upravo podjetja. Poročili so se 1. Gergek Kristina, tkalka, poročena Semen, 2. Berdavs Ana, tkalka, poročena Iskru. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem osebju OA Induplati za uspešno zdravljenje ob moji nezgodi. Prav tako iskrena hvala vsem predstavnikom organizacij v podjetju, ki so me obiskali ali mi kakorkoli pomagali. Ivan Oven V kinu Induplati bodo predvajali 18. in 19. marca Ameriški barvni western film v cine-mascop tehniki »OD PEKLA DO TEXASA« z Don Murravem. Diano Varsi in Chillom Willsom v glavnih vlogah. Veleposestniki in govedorejci krojijo zakone po svoji volji. Ob priliki nekega pretepu pade mrtev Boyd. V prepričanju, da ga je ubil Tod, le tega preganja krvne osvete željni oče Boyd. V divjih bojih pade več ljudi, vendar Tod vedno zbeži, ker v resnici ni kriv. Ko na zaključku zagori obleka preganjalca Bovda, ga Tod ne ustreli ter tako pusti pri življenju zadnjega Boydovega sinu. Moderni western s hitrimi strelci — to je Od pekla do Texasa. Za dobre živce prijeten film! 25. in 26. marca. »DANAŠNJA DEKLETA« je italijanski barvni cinemascop film. Tilda, Sofija, Ana in Simoneta so hčerke iz siromašne družine, katere oče je stalno na potovanju kot potnik. Vzgoja deklet je poverjena njihovi teti. Ker so lepe, je teta mnenja, da je najbolje, če se čimprej omožijo. Zato jih seznanja z bogatimi mladeniči. Samo Ana si je izbrala siromašnega Sandra, vse ostale so poletele precej visoko. Teta temu nasprotuje. zato jih seznani z novo družbo. Ko pa dekleta spoznajo, da so njihovi ljubimci vse drugo, samo ne to, za kar so se izdajali, se skesano vračajo v stari dom z željo, da začno novo življenje. Ana pa se srečno poroči s Šantl rom. V glavnih vlogah nastopajo Marisa Allasio, Edo-ardo Bergamo, Mike Bongiorno, Francoise Rosay in Paolo Stoppa. Kdor ne pozna današnjih deklet, naj si film vsekakor ogleda. I. in 2. aprila »DREVO ŽIVLJENJA«. Sodobna psihološka drama v barvni cinemascop tehniki. Zakon srečne družine je načet s tem, da deli mož ljubezen z drugimi ženskami. Domače ognjišče sc razbije. Ženu zapusti moža in otroke. Zelo dober film z Elisabeth Taylor in Montgomcry Cliftom v glavnih vlogah. 8. in 9. aprila. »OPERACIJA AMSTERDAM« je vojni film. posnet v produkciji Arthurja Ranka. Naloga dveh Holandcev in enega Angleža je, da rešijo iz Amsterdama diamante v vrednosti več milijonov funtov. Hitlerjeve armade so že prekoračile mejo Holandije (maja 1940) in se bližajo Amsterdamu. Čas, da rešijo diamante, je omejen na pičlih 14 ur. S pomočjo obupane Židinje Anne pridejo srečno do mesta, pa tudi v banko, toda na povratku padejo v zasedo in so prisiljeni sprejeti boj. Na zadnjem delu akcije jim nemški avion onesposobi vozilo, toda do dogovorjenega kraja ni več daleč in 14 ur tudi še ni preteklo. V zadnjih minutah se vkrcajo na angleški rušilec, toda — samo trije-Anna — Židinja je ostala v Holandiji, svoji domovini, da nadaljuje komaj začeto vojno. Glavne vloge so zasedene z Petrom Einčičem-Evo Bartok. Ton v jem Britom, Alcxandrom Kno-kom. Malcolmom Keenom. Timom Turnerjem in drugimi. Bogati repertoar predstav je dosegel s tem filmom prav gotovo zaželen vrhunec, zato ga nikar ne zamudite! Predstave so ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob 16. m 18. uri. Uprava kina Induplati Št. 3 2a bmak IN tazmchilo »Ali je res,« je vprašal šef svojega uslužbenca, »Se,n fazanov, tovariš učitelj. . »Kako si upate govoriti z mojo hčerko o poroki, 1 nesramnež?« »Oprostite, tovariš šef, saj nisem misil resno.« »I i^jUavnik je dejal bolniku, ki je prestal krizo: y ja,'ko govorite o sreči, da ste spet na nog»ah. Odkrito 111 povem, da sum tega nisem verjel.« »No vidite, tovariš doktor, proti moji naturi še danost nič ne more.« Oče: »Tvoje študiranje me zelo veliko stane.« Sin: »In pri vsem tem sem še eden od tistih, ki najmanj študirajo.« ČUDNA PISAVA Tovarna jedilnih in tehničnih olj JJrf v . 33 voMcmea VIR — DOMŽALE TELEGRAM: SONČNICA, POŠTNI PREDAL: 52 proizvaja odprto in vstekleničeno jedilno olje Iz najboljših domačih In tujih semen Razen tega proizvaja razne vrste tehničnih surovih in rafiniranih olj ter rastlinske pogače visoke krmilne vrednosti Vhvm nnuiizno o/fe