Cleveland, Ohio. By order ol the President, 4L S. Burleson Postmaster General
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
Atttwinm font?
III1IIII1IHII).....Ill.....11 HI........
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
3=
NO. 128
CLEVELAND, OHIO, MONDAY, NOVEMBER 3 1919.
LETO XXII. - VOL XXII.
Ido bo prihodnji concibnan 23. varde?
t
i
Prejeli smo sledeči dopis: V dolžnost si štejem napisati par vrstic volivcem 23. varde v priporočilo onega, kar smo kot stanovalci te varde dolžni storiti. Ako smo v resnici ameriški državljani in kaj jjledamo, da dobimo može v urad po zasluženju njih del, potem moramo odkrito priznati, da moramo voliti za bodoče dye leti Še nadalje našega councilmana, Adam Damm.
Nekaka dolžnost Slovencev je voliti omenjenega za councilmana, in sicer enoglasno, in naj ne bi bilo nikogar med nami, ki bi volil drugače. Ne samo, da nam je pridobil toliko veljavno kopališče v sredini slovenske naselbine, pač pa imamo polno drugih dokazov, da je on mož na svojem mestu. Adam Damm naš councilman je bil najbolj upljivni mož v zbornici mesta Clevelanda, in ravno radi njega je bilo mnogo dobrega doseženega za mesto. Vedno je imel naklonjenost drugih council-manov, in je storil mnogo, kar bi drugi ne mogli storiti. Imamo pa pred seboj še bodočnost, in volitve so za bodočnost, in v teh časih bode-mo še potrebovali moža za 23. vardo, ki je kos svoji nalogi. Mi Slovenci ne potrebujemo samo igrišča in kopališča, ker še mnogo druzaga potrebnega je, kakor boljša cestna razsvetljava, prišla bo delitev naše varde, prišlo bo vprašanje o ceni naravnega plina, katere nameravajo podvojiti, in če bomo imeli v mestni zbornici councilmane, ki bi samo kimali, ne pa skrbeli za ljudski blagor, tedaj bodete kmalu plačevali 60c. za naravni plin. Pa to še ni vse, delavske razmere kličejo vso pozornost naših mož, in v Adam Dammu imajo slovenski državljani in delavci svojega vzor moža. Kdor je v petek slišal njegovo izjavo o štrajku American Steel & Wire Go. ta ve, kaj je Damm.
Ime Damma, našega councilmana je znano povsod, in nobena varda v mestu nima toliko upljiva kot 23. varda, tako da je že pri republikanskih councilmanih nastal pregovor, da se nahaja City Hall v 23. vardi, kajti važna stvar v mestu ki se sprejme jmde kot predlog iz 23. varde, kjer načel ju je naš Damm.
To je zadnji termin Damma, da je kandidat za councilmana. Po tem prepusti to mesto slovenskemu kandidatu, vza katerega bo tudi on deloval, in kar Damm obljubi, to spolne. Mnogo bi lahko še povedal, toda k zaključku naj samo omenim, da vsak mož, ki gre na volišče, naj voli s prepričanjem za Adam Damma za councilmana 23. varde, 4 nče storimo, naredimo svojo dolžnost. Te vrstice sem napisal iz srca in iz prepričanja, ker moža poznam in ga najtoplje priporočam.
Anton Grdina.
—	Umrla je nagfoma Apo-lonija Maver, stbnujoča n-a 8$23 Connecticut Rd. v New burgu. Pogreb se je vršil > soboto.
—	Pri Frank Hudoverniku, 1052 E. 62nd St. naj se zgla-
dotlčna oseba, ki pričaku-pismo od Neže Samsa, ra pri Sodražici. Pismo je prišlo sem brez imena.
Natančna pojasnila vseh ve-livnih točk za volivni dan.

V petek zvečer se je vršil politični shod v Grdinovi dvorani, katerega se„ je udeležilo mnogo stotin naših državljanov. Gpvornik je pojasnil volivcem kaj je z volitvami. Omenilo se je, da dobi vsak volivec v roke osem volivnih listkov in sicer: 1. Municipalni tiket, na katerem se voli župana, councilmana in sodnjega clerka. 2. Sodnijski tiket, na katerem se voli 3 sodnike za dobo 6 let, enega sodnika za dobo 4 let, tri sodnike za dobo 2 let. 3. Tiket za šolski odbor, tri odbornike je treba izvoliti. Mi priporočamo enega, in ta je Mr. Steffens, predsednik unije tiskarjev v Clevelandu, ki ni samo zmožen mož, ampak se v resnici trudi, da so clevelandske šole ene najboljših v deželi. Naj vsi Slovenci volijo zanj. 4. Tiket za asesorje ali davčne cenilce. 5. Tiket glede dtav-kov, katere hočejo razdeliti tako, da se bodejo plačevali posebni davki od premičnega in posebni davki od nepremičnega premoženja. Sedaj se plačuje za premično in nepremično premoženje enak davek, a drživa~upa po novem dobiti mnogo milijonov več davkov, toda kljub temu se bodejo davki znižali, ker bo^obdavSeno tisto premoženje, ki dosedaj ni plačevalo nobenih davkov. Rojaki naj volijo-pri tem yes. 6. Kratki tiket ali "short ballot". Ta tiket pomeni: Da volivci priznajo, da 2.75 odstotna alkoholna pijača ni opojna. Nadalje da se zavrže prohibici-ja, ki je bila upeljana lansko leto v državi Ohio. Ta dva vprašanja se nahajata na "short ballot", in volite pri obeh vprašanjih "Yes", in sicer neradite križ X ravno pred besedo "YES". 7. Dolgi tiket ali "Long ballot" ima zopet dvoje vprašanj. Prvo vprašanje je, ali so volivci zadovoljni, da je državna po-stavodaja v Columbusu odobrila splošno prohibicijo po Ameriki, ki je bila narejena v Washingtonu ? Volite "NO". Drugo vprašanje na tem tiketu, "long ballot" je zloglasni "Crabbe Act", postava, katero je sprejela državna posta vod j a z ogromno veČino, in katera postava je bolj tiranska, absolutna, cesarska kot vsaka druga postava, o kateri smo še do danes slišali; Postava je preobširna, da bi jo tukaj razlagali, in rečemo le, da pazite, da volite "NO". Torej na dol-;em tiketu "long ballot", do-ite dvoje vprašanj in oboje volite "NO", na kratkem tiketu pa oboje vprašanj "YES", in vaš glas bo pravilen. 8. Vprašanje ali dovolite, da se naloži poseben davek za zboljšanje naših cest. Ker nameravani davki so jako majhni, in ker vsakdo ve, da dobre ceste moramo imeti, če hočemo dober promet, je to umestno in priporočamo, da rojaki volijo YES". Toda drugo določilo na intern tiketu je, ali hočejo volivci, da se potroši $3.500.000 za novo ječo v Clevelandu ? Kot znano, so volivci že pred 2. letoma glasovali za $1.250.000, da se napravi nova ječa, toda tega denarja ni več, in sedaj hočejo kar tri milijone in pol za ječo, ki bi torej veljala $4.750.000. To je preveč in-sploh ne razumemo kako mo-
pr
V(
rejo county komisarji priti red ljudi s tako zahtevo, olite proti temu, ker če že potrebujemo ječo, se lahko z enim milijonom marsikaj naredi, toda skoro pet milijonov za par sto ljudi ki se na-| hajajo v zaporih, to je pre-■ več. Porazite ta predlog pri 'volitvah, in prišli bodo na j dan z drugim predlogom ki bo bolj zmeren.
Nadalje je govoril na shc-du kongresman 20. okraja Hon. Charles A. Mooney, kv je povedal, da je z Jugoslovani v njih boju za popolno osvobojenje in da se jako zanima za pošiljatve v staro domovino, ker mu je znano kako silovito trplenje vlada tam. Gospodična Neta Per-danova je Mr. Mooneyu izročila krasek šop vrtnic v priznanje in hvaležnost clevelandskih Slovencev Mr. Mooneyu, ki je potrošil mnogo tednov „ svojega časa, da je deloval za nas. Mr. Mooney je bil ves očaran in se je iskreno zahvalil.
Konečno je spregovoril Mr. Damm, katerega je ljudstvo prav navdušeno pozdravilo Povedal je, kako je nekaj let nazaj sam delal v American Steel & Wire Co. za 13 centov na uro, In kako silno zatirani so delavci v tovarnah jeklarskega trusta. In rekel je, da če bi on bil danes še v dotični tovarni, bi bil prvi, ki bi šel na štrajk, da se spremenijo razmere. Opozoril je navzoče, da bo prihodnja zbornica morala urediti zadevo naravnega plina, in da kompanija komaj čaka, da bo dobila več denarja za plin, toda dokler bo on v mest ni zbornici, tega kompanija ! ne bo dosegla.
Shod je bil zaključen v j splošno zadovoljnost navzo-j čih. V prihodnjem listu bo-I demo natančno poročali o uspehu volitev.
—	Zveza clevelandskih učiteljev in učiteljic je pretečeni teden sklenila pri svojem zborovanju, da zahteva od šolskega odbora, da dobijo učitelji in učitelljice toliko plače, da se za en dolar toliko kupi kot'se je kupilo leta 1914. To je precej važno vprašanje, ki ga mora rešiti šolski odbor, in pomeni novih izdatkov skoro dva milijona za večje plače, ker sicer učitelji in učiteljice grozijo, da opustijo učenje otrok, katero duševno delo je jako slabo plačano
—	Za zdravila slovenskim ranjencem in bolnikom je bilo zadnji teden izkazanih $389.50. Odtedaj so darovali v našem uredništvu: F. M. Jakšič $3, Andy Korenčan $2, Frank Majer $1," M. Vra-nežar $1, A. Bavec $2, skupaj $9.00, skupaj $398.50. Nadalje nam je Mrs. Hudo-vernil^izročila sledečo listino: Iz Lofraina je poslal Mr. Jos. Svete $5, John IvančiC $1, Andrey Pogačnik $1, Fr. Malich iz Fostoria, Tex. je poslal $1, Frank Levstek iz W. Madison $1, Andrej Noč iz Noble, O. $2, Mrs. H. Žlindra iz Windham, O. $1, skupaj $12, ali vsega skupaj $410.50. Prosimo nadaljnih darov.
—	Pisma imajo v našem uredništvu: Dane Mudrič, Mary Juratovac, Majk Mila-vec, Andro Petrovič.
Sprejemanje zabojev 400.000 premogarjev na štraj- M Slovencev se neta 7. »v. ku, vlada dela izredne priprave. ,Gwici a m
V časopisju stare domovine je že bilo naznanjeno, da se pripravlja dnj|a pošilja-tev ameriških Slovencev živeža in obleke, kar je povzročilo splošno radost po vsej deželi. Pomisliti moramo, da je bilo pri prvi pošiljatvi vsega skupaj le 1774 zabojev, za slovenske, hrvatske in srbske dežele. Pri drugi pošiljatvi pa je samo iz Clevelanda nad 1200 zabojev, in iz cele Amerike se jih pričakuje najmanj 2500, ali skupaj najmanj 3700 zabojev. Toda to število zna še narasti, ker Slovenska Narodna Zveza še dnevno dobiva kopice pisem iz vseh krajev glede informacij in zahtev, da se rojakom pomaga pri pošiljanju. Iz tega se jasno vidi, da je ta pošiljatev skrajno popularna, da se narod v prvi vrsti zanima za svojce v domovini, in jim nobena žrtev prevelika, da bi jih ostrašila. . <aš narod ima dobro, plemenito srce.
Sprejemanje zabojev v Cle velandu se nadaljuje. Do sobote zvečer je bilo oddanih v Clevelandu 538 zabojev, brez Collinwooda in New-burga. V pondeljek pridejo na vrsto črke S in T, in U, v torek pa vsi oni, katerih črke V, Z in Ž. V sredo se bodejo sprejemale bpkse za vse one, ki so zakasnili, ki so pozabili ali ki so zadnji trenutek začeli pokati. Tudi v četrtek zvečer se bo dala še prilika vsem, da pripeljejo zaboje, toda v petek zvečer 7. novembra je vsako sprejemanje absolutno zaključeno, in nobena boksa se ne bo sprejela več po tem dnevu, ker vodstvo mora imeti dovolj časa še, da se spišejo triplikati. da se uredijo col-linwoodske in newburSke bokse in stotine malih podrobnosti, je še treba izpopolniti. Pomnite torej, da v petek zvečer je zadnji večer, ko se bo sploh sprejela Še kaka boksa.
Naši zastopniki, ki bodejo spremljali blago v domovino, odpotujejo v sredo zvečer 12. novembra. V New Yorku jih čaka ogromno delo sortirati kakih 3000 zabojev, kajti pregledati se mora vsak zaboj, ali je bil javljen na glavni urad, ali je pravilno stehtan, ali je pravilno izdelan in če ima pravi naslov. Ko bo vse to gotovo, se naloži na parnik. Primerno je, da se poslovimo od zastopnikov, in raditega se je sklenilo, da se priredi v pondeljek zvečer 10. novembra ob 8. uri shod vseh "kištarjev" v Grdinovi dvorani. Mi bi radi videli, da bi prišli ljudje, ki so poslali zaboje, skupaj in se kaj pogovorili, izročili svoje želje zastopnikom. Naši zastopniki bodejo imeli knjižice-in si zapisali kar jim bo eden ali drugi naročil. Skušali bodejo ugoditi vsem. Lepo je, če se ljudje poslovijo od zastopnikov, ki bodejo spremljali njih božične darove dragim v domovino. Naj pridejo torej vsi "kištarjr.
Od pondeljka, 3. novembra naprej, se ne ozira na nobeno zunanje naročilo več, namreč na one, ki bi hoteli naročiti naslove za New York izven Clevelanda. To pa zato, ker nismo gotovi, da bi lahko poslali ob pravem času blago. Za zunanje poSi-Ijajce je torej v pondeljek, 3. nov. pošiljatev zaključena.
Chicago, 2. nov. Vlada je zaplenila ves premog, ki se nahaja v transitu, in bo premog oddajala potrebnim. Kakih 6000 železniških voz premoga je bilo zaplenjenih v Detroitu. Vlada zaplenja premog, da se ga ne bi polastili privatni lastniki in ga z ogromnim dobičkom naprej prodajali.
Iz Washingtona se poroča, da je generalni pravnik Zjed. držav, Mitchell Palmer dal povelje • vsem zvezinim pravnikom , po deželi da pazijo na vsakogar ki bi skušal ustaviti produkcijo premoga, oteškočiti prevoz ali izkoriščati položaj sebi v prid: Niti delodajalci ne smejo kovati nobenih zarot, da bi se omejila produkcija premoga. Vlada bo vsak slučaj strogo preiskala in krivce kaznovala.
Statistika položaja kaže, da so unijski premogarji ubogali povelje za štrajk do-čim se v ne-unijskih rudni kih še vedno dela. Sicer se pa obe stranki mirno zadržijo. Ena čaka drugo kdo prvi začne. Nad njimi pa vlada čuva vsak korak delavcev in delodajalcev. Glavna stvar pa pride v pondeljek. V soboto, ko se je začel štrajk, premogovniki počivajo, in v pondeljek se bo videla koliko premogarjev je v resnici pustilo delo.
Premogarji so do zadnjega dneva lojalno delali in si prizadevali, da nakopljejo čim več premoga za zimo. 13. 180.000 ton premoga je bilo nakopanega zadnji teden. To da kljub temu je vlada v skrbeh, da bo prišlo do resnih posledic, raditega je vlada Zjedinjenih držav vložila na zvezini sodniji v Indianapo-lisu, kjer je glavni stan premogarjev sodnijsko prepoved napram štrajkarjem. V tej sodnijski prepovedi se unijskim . voditeljem prepoveduje plačevati sploh kake podpore štrajkarjem, se jim prepoveduje izdati oklic za štrajk in sploh voditi štrajk. Vprašanje je sedaj kaj bode naredil glavni stan premogarjev, ali bo plačeval štrajkarjem - podpore ali ne, ker vlada ima kontrolo nad njih denarjem in je vrh, vodstva unije premogarjev prepovedano dvigniti denar iz banke.
Poroča se iz več krajev, da se pripravlja več regimentov vojaštva, katerega bo vlada uporabila, da varuje one premogarje, ki hočejo delati. Vlada bo dala vsem premo-garjem polno priliko in vse varstvo, da lahko delajo.
Čete v posameznih taboriščih so dobile povelje, da so pripravljene, in trdi se, da je armada 400.000 mož pripravljena, da pribori spoštovanjem vsem odredbam, ki jih izda vlada. Predsednik Wilson je globoko užaljen, ker premogarske unije niso hotefe poslušati nobenega njegovih nasvetov, da odvrnejo štrajk. Dosedaj se ni še oglasil, sodi se pa, da je predsednik odločen stvari priti do konca in bo odredil vse kar je potrebno v korist splošnega prebivalstva.
Vsega skupaj je na štrajku kakih 400.000 premogarjev, in kakih 160.000 jih je ostalo na delu.
Samuel Gompers, predsednik American Federation of. Labor, se je glede premogar-'
skega štraj^a izjavil sledeče: "Ves čas tekom vojne in ko se je ameriški narod nahajal v potrebi so ameriški premogarji delali potrpežljivo, pa-trijotično in marljivo, da pomagajo principom svobode in demokracije do zmage. Ko so lanskega novembra nehale sovražnosti na bojnem polju, tedaj so premogarji takoj sprevideli, da sedaj ne delajo več za vlado, za princip demokracije, ampak da naredi-jočim več profita za lastnike premogovnikov, če še nadalje tako marljivo delajo. Na drugi strani pa so lastniki premogovnikov sprevideli, da če je veliko premoga nakopanega, da ne morejo toliko dobiti zanj, kot če ga je malo. Raditega se je v mnogih rudnikih delo ustavilo, a delavci so videli danzadne-vom kako draginja narašča, in ker je radi brezdelnosti bil zaslužek majhen, so se nahajali v stiski. Raditega so premogarji nasvetovali, da bi se jim garantiralo, da bi delali vsaj pet dni v tednu skozi celo leto, in bi bilo na ta način nakopanega dovolj prmoga za vse potrebe, in lastniki rudnikov ne bi mogli zviševati cen po njih volji. Potem so začeli obravnave z lastnik i rudnikov ,ki so se pa razbile, ker lastniki premogovnikov v nobeni zadevi niso hoteli o3nehati. Premogarjem ni preostajalo druzega kot zaštrajkati."
KAJ JE Z JUGOSLAVIJO?
Posebni brzojavi prinašajo iz Dunaja sledečo novico: "Jugoslavija se nahaja pred veliko krizo. Razpori, ki jih imajo razne stranke med seboj se ne morejo več premostiti, Hrvatske, slovenske in dalmatinske dežele se nameravajo ločiti od srbskih dežel ter stvoriti svojo lastno državo, dočim se centralna vlada v Srbiji pripravlja na vojno z Italijo.	(
REKA IMA ZASTOPSTVO V ITALIJI.
Iz Reke se poroča, da je d'Anounzlo razpisal v Reki na dan 16. novembra volitve da prebivalci Reke izvolijo poslanca, ki bo zastopal Reko v italijanskem parlamentu. Izvoljen bo najbrž neki italijanski admiral. D'An-fltfhzio dela kot bi bila Reka italijanska, ne da bi zavezniki kaj proti temu ukrenili.
IZJAVA.
State of Ohio
Cuyahoga County.
Osebno so prišle v mo) urad doli omenjene oeebe, ki so bile najprvo postavno zaprisežene in se izjavile, da so bile udeležene pri vseh političnih sejah, katere je imel W. A. Bramley, kandidat za council in njegovi govorniki in da nikdar tekom teh sej se ni Mr. Bramley ali kak drugi govornik ki je govril navzočim izjavil, da Mr. Dsmm ni ničesar naredil za 23. vardo raz ven kar je naredil za "Ginite" na St. Clair ave. Herman A. Woll, R. J. Andersen, O. Engert, E. S. Mills, R. E. Dunhan, John J. Suton, John Schultz, C T. Blggerstoff, W. A. Bramley, George I. Foster.
Zapriseženo in podpisano pred menoj, javnim notarjem za omenjeno county, dne I. nov. 19t9.
^ CHARLES H. _ HILL, jav. notar.

......	- JiŠah.
i___ -
Kako živijo primorski Slovenci, posebno Goričani, pod italijanskim gospodarstvom, nam precej zanimivo opisuje list "Slovenec" z dne 10. oktobra. "Slovenec" piše: Pod pritiskom italijanske vojaške uprave je zamrk) vse kulturno in gospodarsko delo našega Primorja. Gorica sama, ki je bila pred vojno s svojimi enaindvajsetimi organizacijami središče živahnega mladega gibanja, je dobila tekom enega leta skoro čisto tuje lice. Vendar pa ti najboljši naši ljuflje, ki nosijo v sebi bogato dedšči-no organizatoričnih izkušenj in narodne zavesti, niso obupali. Tako kot so pred desetletji slovenski delavci sami začeli graditi šole in plačeva-vali za otroke Šolnino, se je goriško ljudstvo tudi danes oprlo samo nase. Goriška je iz lastne sile ustvarila svoje glasilo "Goriška Straža", ki je na novo izšla. Ime samo je program. Y »vodnem članku piše: "Slovenci, m smo in hočemo tudi 'Ostati kulturen narod. Vsak kulturen narod ima in mora ime ti svoje liste, ki ga poučujejo, izobražujejo in zmiraj bolj dvigajo do višje stopnje kulture. Temu se tudi mi neče-mo in ne moremo odpovedati. Saj vemo kaj pomeni pouk in izobrazba za vsak narod. Do življenja ima pravico vsako ljudstvo, tudi vsak del ljudstva, zato zahteva in hoče imeti pravico do življenja tudi naš del slovenskega prebivalstva,, ki danes prebiva v zasedenem ozemlju ... Nato govori o potrebi enotnega nastopa vseh primorskih Slovencev. Vsak naj ve, da so danes rta Goriškem vse stranke združene, samo socialni demo-kratje hodijo še svoja pota in se bodo najbrž združili z Italijani.
—	Umrl je Anton Kramar-šič, stanujoč na 1588 E. 34th St. star 50 let, doma iz Žužemberka... Pokojni je bil udovec in je bolehal več mesecev. Društvo Žužemberk mu je priredilo pogreb v petek. Naj počiva v miru!
—	Jeklarske tovarne v Clevelandu pošiljajo rta vzhod slike clevelandskih tovaren, kjer se kadi iz vseh dimnikov, da tako blufajo ljudi v drugih mestih, da bi verjeli, da se v clevelandskih tovarnah dela s polno paro. Resnica pa je, da vse.clevelandske jeklarne počivajo, in maloštevilni skebi so v tovarnah le za parado in prodajo dolgega časa.
KAJ SO PUSTILI BOLI-ŠEVIKI V BUDIMPEŠTI*
Poleg velikanskega nereda so zapustili boljševiki v Budimpešti tudi strašno draginjo: Kila bele moke veljji 20 kron, kruha ni. Kila govedine stane 80 kron, teletine 70 kron, svinjine 85 kron, nepitana gos 1200, pitana 2000, masti in špeha ni. Kila salami stane 400 kron, šunke 700 kron, soli 20 kron. Ljudje se preživljajo s sočivjem ki je tudi drago, kila paradižnikov 5 kron, zelene paprike krono, mala melona 5 kron, kila suhih češpelj 25
DOMOVINA
Justice to all!
Published and distributed under permit No. 19 authorized by
Vthe Act ol October 6th 19x7, on thefile at the Poet Office of
*
Standby America
AHHHMflUL/ A
AHERISIt A
nMun w
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
NAROČNIN Al
Za Ameriko Za Evropo
$3.00 $4.00
Za Cleveland po polti -Posamezna Številka - -
Vsa pisma, dopisi in denar na) m pošilja na "Amerllka Domovina" 1119 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio Tel. Cuy. Princoton 189
JAMES DEBEVEC, Publisher
LOUIS J. P1RC, Editot
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY
Red by 25.093 Slovenians ii the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only
Entered as second-claaa matter January 5th 1900, at the poet office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879.
vojnih dobičkarjih ne govo- vinah, Če se voziS proti Du-rim, ker ti so infernacijonal- naju, te na Stajersko-ni2je ne posebne vrste kasta. — avstrijski meji strožje pre-Povsod govore ljudje samo o , iščejo, kakor pa na jugoslo-hrani, kje in za koliko se tu-' vansko-avstrijski meji.
NO. 128. Mon. Nov. 3 1019.
Jutri pade odločitev.
V	tore*:, 4. novembra bodejo elevelandski državljani določili kdo bo prihodnji načelnik mesta, kdo bo vodil upravo in skrbel za napredek ter blagostanje državljanov in prebivalcev. Ljudska sodba je odločilna, in kjer je večina, tam je zmaga.
Pred vsako volitvijo se vodi volivna borba. Vsak kandidat skuSa razložiti volivcem svoj program, katerega iz-polnevanje bi prineslo več koristi mestu. Gotove stranke imajo različne programe, različne načrte in ideje kaj je za napredek in boljše gospodarstvo. Ljudje se poučijo o teh programih, jih študirajo, *fh ko pride volivni daan zapišejo križ na volivni listtek, kar pomeni, da se strinjajo z dotično osebo in mislijo o njej, da bo najboljša za mestno gospodarstvo.
V	Clevelandu imamo letos štiri kandidate za župana. Ti so: Harry L. Davis, sedajni župan, Robert H. Bishop, demokrat, Hugh Taylor, neodvisni republikanec in Edmund B. Haserodt, neodvisni demokrat.
Glavna borba se vrši med Davisom in Bishopom. Ker imata ta dva največ pristašev za seboj. Mi smo tekom zadnjih treh tednov označili več razlogov, zakaj naj slovenski državljani volijo Roberta H. Bishop za župana. Te vzroke naj danes na kratko ponovimo: 0
Harry L. Davis je republikanec, in republikanci nam Jugoslovanom niso naklonjeni. To se vidi iz vseh sej senata, kjer se debatira o mirovni pogodbi, to se vidi iz govorov In pismov najbolj upljivnih voditeljev republikanske stranke, ki vselej in dosledno simpatizirajo z Italijani, ? dosledno zametu jejo Jugoslovane. Republikanski senator Sherman iz Illinoisa se je celo izjavil, da so Jugoslovani nekulturen narod, popolnoma nezmožni za vsako urejeno vlado, in bi prav rad videl, da pridemo pod kontrolo Italijanov, ki naj bi nas učili manire, olike in kulture. Lodge, najbolj upljivni republikanski senator v senatu, se je po-, novno sovražno izjavil o Jugoslovanih. To je torej en vzrok, zakaj ne priporočamo Davisa kot za župana, ker se Jugoslovani ne morejo zanesti na republikance, da bi jih podpirali v njih težnah, ampak so popolnoma za Italijane. Vsi državljani v Clevelandu, laškega rodu bodejo enoglasno volili za Davisa, torej tukaj vsakdo vidi. kam pes taco moli.
Nasprotno pa smo dosedaj dobili vso pomoč in podporo, kolikor jo je bilo od demokratov s predsednikom Wilsonom na čelu.Wilson se je v Parizu boril za naše interese, in Italijani bi bili danes v Ljubljani ali še dalje, da ni bilo Wilsona in Amerike. Še danes nasprotuje Wilson z vso silo Italijanom, da niso opravičeni do Reke in mnogo drugih krajev, in če bi bila evropska diplomacija količkaj poštena, bi dosegli ogromne uspehe. Jugoslovani se morajo zanašati na Wilsona in demokrate, ki so dosedaj pokazali najbolj živahne simpatije za našo opravičeno stvar.
' ' Drugi vzrok, ki govori proti Davisu je njegovo nerodno gospodarstvo z mestnim denarjem. On je bil izvoljen v županski urad pod pego jem, da bo skrbel, da stroški mesta ne bodejo nikdar presegali dohodkov. Volivci so mu vrjeli in so Davisa zvolili. Prve dve let županOvanja je še nekako šlo, in se je Daviš zadolžil le za poldrugi milijon. Toda s ponovnimi obljubami, da bo zbrisal ta dolg, je bil ponovno /voljen, in do danes se je Cleveland pod Davisom zadolžil za osem milijonov dolarjev, mestne blagajne so bankerot-ue, novi visoki davfcj pretijo. Davis ne bi smel obljubovati, česar spolniti ne more, in mož ki ne more držati svojih obljub napram narodu, ne more biti dober gospodar mesta.
Tretji vzrok Davisu je silovita roparija in razbojni-štvo, ki je začelo cveteti pod režimom Davisa. Roparji, tatovi, razbojniki, morilci imajo prave orgije v Clevelandu, banka za banko je izropana, tisoče domov je vsak mesec oropanih, tisoče mirnih državljanov na cesti surovo napadenih in pokradenih. Danes, v času, ko je dela in zaslužka dovolj, se to godi, kar se ni godilo niti v času najhujše krize leta 1907, ko ni bilo ne denarja ne dela. Mesto Cleveland ima čudovito fino policijo, in resnica je, da je elevelandska policija ena najboljših v Ameriki, toda vodstvo ima tako, protekcije, skrivnih bosov, itd. da vse to skrajno ovira deT-iazmožnost policije. Vse preveč se vtika pojitika v policijo, vse preveč gospodarjev je nad policijo, in to kaže na nezmožnost pri glavi, to je pri županu, od katerega izvira vsa druga oblast nad policijo.
Omenili smo tri glavne vzroke, ki govore proti Davisu. Njegov nasprotni kandidat, Robert H. Bisnop, je prvič skrajno v simpatijah z Jugoslovani, drugiči& bo trošil po-nepotrebnem denarja, tretjič bo policiji pustil, da opravlja samo policijska, ne pa politična dela. To smo razložili rojakom, da premislijo. Siliti ne moremo nkogar, ampak opozorimo jih pa lahko. Kdo bo zvoljen, to je odvisno od ljudi, od državljanov, a vsaka stranka ima pravico povdarjti zmožnost in karakter onega, v katerega zaupa. In mi zaupamo v Bishopa ter njegove zmožnosti ter želimo, da ima uspeh. Slovenski volivci naj volijo Robert H. Bishop za župana.
$4.00 kaj je, kje se to in ono dobi 3c Enotne mode Dunajčanke ne poznajo, povsod se vidijo predelane in prekrojene o-bleke in popravljeni že obnošeni klobuki. Ob 8. uri zvečer mora v vseh javnih lokalih ugasniti elektrika. Kinematografi prenehajo predstavami. Le v gledališčih igrajo do devetih. V gostilnah in kavarnah pa brle kar-bidovke.
Posebno hudo je bil zadet Dunaj ves prejSni teden. Kar se ni pi^je še nikdar zgodilo, se je sedaj zgodilo. Ves teden ni vozila električna železnica. Ljudje so hodili peš ure in ure daleč v urade, delavnice in tovarne. Izvoščeki in maloštevini av-totaksi so zahtevali naravnost strašne svote. Šele od pondelfka dalje vozi zopet električna železnica, mestna železnica (parna) pa že itak stoji.
Stanovanjska kriza ni nič bojša kakor n. pr. v Ljubljani, Zagrebu ali Belgradu. Človek bi mislil, da bo sedaj na Dunaju vse polno praznih stanovanj. Toda nasprotno vse prenapolnjeno. Glavni vzrok te prenapolnitve so gališki židje, kakor tudi ogrski židje, ki so pribežali pred boljševiki. Prejšni teden so se vršile proti Židom velike demonstracije, v soboto pa so manifestirali socialistični delavski sveti na številnih zborovanjih za Žide. Za petega oktobra so napovedane nove demonstracije proti judom in za jude, če ne bo vlada — ako bo sploh imela moč — vmes posegla, Rdeča garda je razpuščena, p2č pa >ridno zastopa "Volkswehr"» d obstoji po večni iz komunistov. Toda tudi to mislijo razpustiti v najkrajšem času. Te dni so nabiti po ulicah s strojem natipkani letaki, v caterem se poziva dunajsko jrebivalstvo v boj proti Židom, proti vladi, ki ščiti Žide n proti "Volkswehru". Poziv se končuje z besedami: Proč z Židi, proč z židovsko vlado, proč od Dunaja, naj živi svobodna nemškb-alpska republika.
Vse zabavlja proti mestni upravi, ki je v rokah socialistov in proti socialistični vladi, katero so dosedaj podpirali krščanski socialci. O-pozicijo proti vladi vodita krščansko socialni delavski Resident Orel s svojim "Volkssturmom" in pa nem-ško-nacijonalni poslanec dr. Uosin. V očeh židovske žur-nalistike, ki je postala po prevratu še močnejša, je vsak monarhist, kdor ni zadovoljen s socialistično -židovskim režimom. Sicer je pa Dunajčanu danes že vs^-jedno — ali republika, ali monarhija. Samo malo verjetno je, da bi prišli zopet Habsburžani na površje, ker so pri ljudstvu splošno obso-vraženi. Tudi v Nemčiji nimajo Hohenzollernci toliko zaslombe, kakor se navadno pri nas misli. Verjetno je, da bodo v Berlinu poskušali zopet komunisti dobiti v roke vlado in Šele po tem kratkem interregnu bo zopet uvedena monarhija, ki bo združila pod svojim okriljem tuai Nemško Avstrijo. Toda Viljem in njegovi bodo težko kedaj zopet vladali, ampak v poštev bo prišla kaka druga nacijo-nlna dinastija.
v Sploh pa je centralna dunajska vlada brez moči ne samo nasproti deželam, ampak celo nasproti Nižji Avstriji sami, ako izvzamemo Dunaj. Tirolci so prejšnji teden javno nastopili proti centralni dunajski vladi in se proti glasovom socialistov izjavili za široko zvezno državo popolnoma avtonamnlh dežel: Gvornik tirolske ljudske stranke je povdarjal na nekem shodu, kakor poroča "Reichpost", da se ne dado Tirolci od dunajse ulice komandi rati. Isto razpoloženje vlada tudi v drugih krono-
ki s strahom zre dan v dan, kedaj bo popolnoma zmanjkalo živil in premoga, kedaj bo država napovedala svoj bankrot. Greš po ulicah. Obrazi meščanskih srednjis slojev izstradani in upadli — o
Nemško-evstrijska valuta je pod vsako kritiko. Državni bankrot je neizogiBen. Državni tajnik za finance dr. Schumpeter je predložil dunajskemu kabinetu obširen sanacijski načrt. Vsak dan se vrše tozadevna posvetovanja. Sedaj so pričeli prodajati umetniške slike iz državnih galerij bivše cesarske hiše. Ustavili so izplačevanje kuponov z včerajšnjim dnem, tako v državi sami, kakor v inozemstu. Časopisi so že prinesli vest, da bo vlada te dni proglasila državni bankrot. Vlada je sicer to vest demientiifila, toda finančni krogi vzdružujejo to vest. Na Dunaju napovedujejo, da bodo te dni skrčili krušno kvoto, da bodo živila podražili itd. Drž. proračun izkazuje naravnost strašen primanjkljaj. Kje dobiti kritje f Za češko krono plačujejo dve nemško-avstrijski kroni in še več. (Opozarjamo našo javnost, naj bo oprezna pri češih žigih — znamkah — ker jihje zelo veliko ponarejenih. Tudi Čehom se žigosanje — kakor priznavajo sami — ni posrečilo.) Jugoslovanska krona stoji danes višje kakor avstrijska, toda plačuje se različno.
Nacionalnega sovraštva proti Jugoslovanom danes Dunajčani ne poznajp. Vsak Jugoslovan — če ima na Dunaju opravka — dobi dovoljenje za bivanje. Toda nesmrtno sovražijo Dunajčani Čehe. Saj ni čuda, saj je itak prav* blizu Dunaja že meja čehoslovaške republike. A vendar morajo Dunajčani svojo jezo požirati, ker so popolnoma odvisnt. Če-hv glede dobave tako dragocenega premoga.
Italijani delajo tako v Nemški Avstriji — kakor na Češkem dobre kupčije — ka kor se hvalijo sami. Te dni sem imel priliko govoriti z nekim odličnim italijanskim zastopnikom tukaj na Dunaju. Reki je, da mora med Jugoslavijo in Italijo odločiti meč — in to čimpreje in sigurno — tako je povdarjal. In tako je j mnenje pri vseh oficijalnih italijanskih krogih. Ko senTga opozarjal na kvarne posledice jugoslovanskega gospodarskega bojkota za Italijo, mi je odgovoril, da Italijani ne potrebujejo Jugoslavije, ker imajo dovolj dobre kupčije z Nemško-Av-strijo in Češko. Ko sem mu omenil, naj se preveč ne zanašajo na Češko, in ko sem ga opozoril na dr. Kramalev govor, ki ga je ta govoril te dni ob svoji vrnitvi iz Pariza in v katerem je namenoma prezrl Italijo, mi je italijanski zastopnik smehljaje stisnil roko in mi dejal, da sem prevelik optimist, Češ, "Italijani bolje poznamo Čehe."
Nemško-avstrijsko časopisje se razpisuje obširno zadnje dni o italijansko-jugoslo-van6kem sporu glede Reke. D'Annunzia opisuje kot kla-vernega Don Kihota. Lahko trdim, da so Nemci v tem sporu bolj s srcem z nami, kakor pa z Italijani. Seveda niti primerjati ne moremo Nemcev s Francozi, n. pr. s Francoskim "Tempsom", ki se še vedno z vsemi silami zavzema za italijansko Reko.
Omenim naj pri tej priliki, da člani tukajšne italijanske misije smrtno sovražijo Francoze in da jih smrtno sovraži tudi druga oficijelna Italija. O naših notranjepolitičnih dogodkih je nemško-avstrijska javnost malo, ali nič podučena, kar nam je v toliko v prid, v kolikor bi nam poznavanje naših zavo-ževalnih parlamentarnih razmer ne dvignilo ravno ugleda, kar nam je pa v mnogih drugih ozirih v škodo.
"Slovenec" piše: Zadnji blagoslov svobodomiselne vlade. Dokler je vodil prehrano dr. Korošec, je bila v redu, in če ni bila taka, kakor v mirnem Času. ie bila goto-
vo neprimerno boljša nego v koterikoli drugi sosedni državi. Od testega dne pa, ko je prevzel ministrstvo za prehrano hrvatski socialist Buk-šeg in ministrstvo za trgovino slovenski demokrat dr. Kramer, je prihajala prehrana v nered, dokler nam ni zadnji mesec celo krompirja zmanjkalo, ki ga dežela vsako leto toliko pridela, da ga izvaža, če bi se ta stvar dala zakriti, bi se gotovo bila zakrila, toda prazni lonci so preglasno pričali zoper gospodarstvo svobodomiselnega bloka. Tako je prišlo na dan, da ta svobodomiselna vlada sploh ni poznala dežel nih potreb in zalog, da je pa izdala izvonic za tisoče vagonov krompirja raznim brezi-nim verižnikom. Nujnejše so ji bile potrebezasebnih trgov cev — zakaj neki? -— nego potrebe ljudstva. Demokratsko in socialistično časopisje se sedaj lovi sem in tja in dolži poslance pomanjkanja, kakor bi bili oni podpisali izvoznice, ki sta jih izdala Bukšeg in dr. Kramer. Svobodomiselni govorniki napadajo "papeževo nezmotljivost", kakor bi bila ta kriva, če ni krompirja in če je vladni aparat pod vodstvom svo-bodomiselcev zaeazil v močvirje korupcije! Tako hočejo prevpiti glas praznih loncev in speljati ljudsko nevoljo v Rim! Pa to bo težko šlo. Več kot vse besede priča zoper svobodomiselče in pomanjkanje, ki se je razvilo pod blagodejnim vplivom njihove vlade. Naše ljudstvo si bo zapomnilo te svoje prija telje za čas, ko bodo prosili njegovih glasov.
DELAVSTVO IN LIGA NARODOV.
Prvič v zgodovini je delavstvo bilo zastopano na mirovni konferenci. Mirovna pogodba in zaveza Lige Narodov se pečata z delavskim vprašanjem. Odstavek XXIII pogodbe za Ligo Narodov obvezuje pogodbene stranke, da bodo iste poskrbele za pravične in človeške delavne razmere za moške, ženske in otroke. V to svrho so se države, ki so člani Lige Narodov, dogovorile, da kakor del organizacije Lige ustanovijo stalno Delavsko Konferenco (Labor Conference.)
V mirovno pogodbo so bile sprejete dločbe, po katerih naj se ravna Delavska Konferenca. Ustanovljenih je devetero načel, po katerih naj stremijo vse industrijal-no skupine: Delo naj se ne smatra kot blago; pripozna-va se pravica delavstva, da se sme organizirati, da stremi po dostojnih življenskih pogojih, da ne dela več kot 48 ur na teden, da počiva en dan v tednu in da zahteva vzakonjenje in uvel javi jen je delavskih zakonov; delo otrok naj se odpravi; moški in ženske naj dobivajo enake plače za enako delo; varstvo naj bo zajamčeno pravicam vseh delavcev.
Organizacija Delavske Konference.
Mednarodna Delavska Konferenca ni le odbor izvr-ševalnega sveta Lige Narodov, organizacija zastopnikov vseh držav, malone, enaka zboru Lige Narodov. Vsak član Lige odpošlje štiri delegate, od katerih dva zastopata vlado in dva druga delodajalce oziroma delavce. Določeno je, da se zastopnik delavstva mora imenovati v sporazumu z merodajnimi delavskimi organizacijami. Tudi ženske morejo biti delegate. Zlasti je določeno, da morajo biti ženske pri. tegnjene k posvetovanju, ko se gre za delavska vprašanja, tičočih se Ženskih. Konferenca se bo shajala najmanj enkrat na leto na sedežu Lige Naroda ali v kakem drugem poljubnem mestu Člani bodo volili individualno. V rednem poslovanju Konference bo odk>6e vala večina glasov.
==
C« trpite all ate zadrievani od kake bolem!, vprašajte zdravnika, Id ima mnogo let aktivne akufinje pri zdravljenju kroničnih, nervoznih in kompliciranih boleznij, zdrav-idkald vam bo povedal, ali vaa more ozdraviti ali ne po skrbni pre-J™^	vaš« pravo fizično »tanje, da začnete zopet ho-
kronični, nervozni, krvni, kožni ali komplki-II obistne neprillke, ali če imate lavo« t, pimp-OdlaAanje je
dlti po poti zdravila.
če trpite na kaki______
rani bolezni, aH *e imate ielodčne ali revmatizem, bolečine v hrbtu, glavobol, zaprtje,' vrtogia lea, katar v glavi, noan aH vratu, vprašajte me sedaj, nevarno.
Uradno od 9.
8. zvi
ečer
ure do
DR. KENEALY
Ob nadeljah
od 10. z), do 2, pop.
647 Euclid ave. Second Floor, Cleveland, Ohio.
tS^TWea Republic Bldg. : JJ&sgf
HENRY J. SCHNITZER STATE BANK.
ENA NAJSTAREJŠIH BANK, KI STOJI POD
STALNO RD2AVNO KONTROLO. RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE S POLNO
GARANCIJO. PRODAJA VOZNE listke ZA VSE ČRTE PO O-RIGINAjLNI ceni. IZVRŠUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU.
Ki želi potovati v staro domovino, ki želi poslati denar aH kateri imajo opraviti katerikoli zadeve v stari domovini, naj ae obrnejo na našo banko, Id služi Bvojim rojakom že preko 25 let v popolno zadovoljstvo, pošteno In sigurno.
VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNILA dobi vsakdo takoj v materinskem jeziku.
Henry J.
Schnitzer State Bank
H1 WASHINGTON ST,	NEW YORK, N. Y. <>
5%
5%
Avtoriziran kapital $100.000
Nobena banka vam ne plačuje tako visoke obresti kakor
SLOVENSKO STAVBiNSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO
6313 ST. CLAIR AVE.
Vloge nosijo po 5 odst. In delnice lepe dividende. Naš zavod je pod drlavnlm nadzorstvom. Ves denar ae posojuje samo na prve vknjižbe, in je najbolj varno naložen.
Obiščite nas in dali vam bodemo vse potrebne informacije.
B%
(Mo. Pri.)
5%
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Naznanjam, da imam odsedaj naprej v zalogi vsakovrstno najfinejše usnje, Id je popolnoma "waterproof". Posebno lepo priUko imajo sedaj oni, Id nameravajo poslati usnje v staro domovino, kjer ga tako zelo potrebujejo. Pri nas dobite najboljše usnje po zmernih cenah.
Gospod Ignac Germ vam bo točno postregel, kakor bodete zahtevali, ker on le vodja v prodajalni. Vsakdo, ki namerava kupiti ua-nje na veliko ali malo, naj se oglasi na spodaj omenjenem prostoru, in si bo gotovo prihranil precej denarja. Slovenske trgovine a čevlji in trgovine, kjer se popravljajo čevlji, pa bo obiskal naš zastopnik, in vam bo postregel v vašo zadovoljnoet. Se priporočam
M. Jalovec,
5409 ST. CLAIR AVENUE, nasproti Lake Shore Banke in 55. ceste.
Lake Shore Banking & Trust Co.
ST. CLAIR AVE. VOCAL 55. CESTE
Potil jamo denar v staro domovino točno in hitro. Vsaka pošilja te v je jamčena. Prodajamo Ufkarte. Pomagamo dobiti legitimacije, pase. Plačamo od hranilnih vlog 4 proc. obresti Pilite g« nat aljne informacije slovensko ali hrvatsko.
J. B. MIHALJEVIČ, upravitelj inozemskega oddelka.
- .. ....... ... .
BOLNI LJUDJE PRIDITE K MENI!
Iz prestolice avstrijske republike.
Dunaj kako se je izpreme-nii. Onega veselega brezskrbnega Dunaja ni več. Imamo Dunaj, prestolico male nemško-avstrtjskt republike,!

HIŠA ZA 4 DRUŽINE.
na 1010 E. 63rd St. 4 sobe in toilet, gorka in mrzla voda, eleMfa/velik lot, se dobi renta TO na leto. Cena je $7600. Takoj plačate $1000. VpraSajte na 1193 E. 82nd St. Tel. Princeton 1246
(128)
TAKOJ DOBI DELO SLOVENKA v zdravniškem uradu. Oglaai naj ae pri dr. M. Garber, 0204 St. Clair ave.
(129)
III	■ I I II ■■ .11	l'.. M .„..,_
TAKOJ DOBI DRLO slovenski fant za aploino pomoč v mlekarskem podjetju. Oglasi naj se takoj na 1166 B. 60th St.	(128)
FRONT SOBA SE ODDA za 1 ali 2 fanta. 5700 Prosser ave.	(120)
Cestni 4068 W	Prospect M99
* ..
M.Jung
AGENTURA ZA PAROBRODNR LISTKE IN POŠILJANJE DENARJA.
3403 ST. CLAIR AVE.
PoiUJamo denar na vae strani sveta po najnižjih dnevnih cenah. Zastopnik za The First National Bank, Cleveland, Ohio.
staJL^^ X-žarki preiskava za $1.00
JUH ISdI	C" "to bo,nl' br*2 o"1"1 M }<MraŠaJbol e *«n, aH koliko s<e le obupali
nf]lm\ n Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k meni
Jaz zdravim vsakovrstne ipecialne bolezni moških in žensk, zajedno pa bolezni krvi, kože želodca obisti, jeter, pljuč, mišic, srca, nosu in grlu. S pomočjo X žarkov, elektrlcitete in mojeta najbolj modernega zdravljenja, bodete postali boljši v najkrajšem mogočem času.
Pri nas ni nobenega ugibanja.
Skrivnost mojega uspeha je moja skrbna metoda preiskave, da doženem, kaj vaa boli. Jaz rabim X žarke stroj, mikroskop in kemično analizo ter vse znanstvene metode, da pronajdem vzrok vašega trubia.
Ali ste slabič? Pridite k meni, jaz vam pomagam!
Moje posebno proučevanje metod, ki ra rabijo na evropskih klinikah v Berlinu, Londonu, Dunaju Parizu in Rimu In moja dvajsetletna skušnja v zdravljenju akutnih in kroničnih boleznih moških in žensk ml daje prednost pri zdravljenju in moji uapehi ao bili Jalto zadovoljivi.
Jaz rabim veliko krvno sredstvo 606 in 914.
Vae zdravljenje absolutno brez bolečin. VI ae lahko zanesete na pošteno mnenje, pošteno postrežbo in najbojše zdravljenje za ceno, ki jo morate plačati.
če je vaša bolezen neozdravljiva, vam takoj povem, če je ozdravljiva, bodete ozdravili v najkrajšem času. Govorimo slovensko.	».
DOKTOR BAILEY "ŠPECIJALIST"
5511 Euclid Ave. blizu 55. ceate Room 222. Drugo nadstropje.	Cleveland Ohio
Uradne ure od 0:30 zjutraj do 8. zvečer. V nedeljo od 10. do I.
STANOVANJE, 4 sobe, ki je najbolj pripravno za zdravnika ali kak druai urad se takoj odda le zanesljivim strankam. V sredini naselbine. Polz-ve se v uredništvu.	(120)
• i v jgt	* ,! I f S
Dober
Menda ni potreba naglašati posebej in tolmačiti kako priporočljivo je imeti na roki steklenico dobrega 11-nimenta za zunanjo v porabo v slučaju hitre potrebe — in tukaj ni nobenega boljšega za te reči kakor
Severn's Gothard Oil
(Severovo Oothardsko olje), Id jt znano kot Jak sovražnik proti vsem lokalnim trganjem in bolečinam. Priporočljivo je za revmatizem, lumbago, s^jatiko, proti oteklinam, bolečinam v križu ali otrpijenju udov in mišičevja. Na prodaj v vseh le« kamah. Cene SOc in 8c davka ali 60c in tc davka.
SOBA SE ODDA za enega ali dva fnata, brez hrane. 1028 E. 70 St. (129)
POZOR! PLUMBING!
DVE HIŠI NAPRODAJ, jako poceni prva hiša na 1406 E. 40th St. za 2 .družini, cena $4750. Druga hiša na 1408-1410 E. 40th St. za 5 družin, cena $7500. Vzamemo malo plačilo. Vprašajte ns 2006 St. Clair ave. (130)
Ako rabite v hiši zanesljivega delavca za vsakovrstno piumbersko delo, potem se oglasite pri vašem starem, dobro znanem prijate-
Društvom in drugim delničarjem S. N. Doma naznanje
Tem potom se vsem delničarjem S. N. Ppma naznanja, da se prične letna delničarska seja S. N. Doma dne n. decembra 1910 točno ob 8. uri zvečer. Ker je pričakovati obile udeležbe se bo ta konferenca vršila v BIRKOVI DVORANI in ne v lastni, kakor je bilo to društvom poročano.
Društva in posamezne delničarje se opozarja na sledeče:
1.	Da imajo v smislu sklepov zadnje izvanredne konference na to sejo vstop vsi delničarji in da bode imela vsaka plačana delnica en glas.
2.	Da se delničarska knjiga v smislu pravil zaključi 30 dni pred letno sejo, toraj 10. novembra, 1910, in da Ima vsak kdor do takrat kupi delnico vstop na letno sejo.
3.	Da bode ta delničarska seja ena Izmed najvažnejših, ker se bode moralo skleniti 6e naj se zida moderno novo poslopje, ali se naj to vprašanje še •odloži za nedoločen čas in med tem pusti ležati najkrasnejši stavbeni prostor v naši slovenski naselbini prazen In brez donašanja dohodkov.
4.	Da vsak delničar, ki se ne more al noče sam udeležiti te letne seje, lahko da pooblastilo drugemu delničarju, da ga zastopa. Pooblastila ae dobe pri tajniku, Ludvik Medvešek, 1165 Norwood Rd. ob uradnih urah— -ob torkih in petkih od 7. do 8. ure zvečer ln ob nedeljih od I. do 2. ure popoldne, potem pri podpredsedniku Fr. -černe in pri blagajniku John Gorniku.
Komur je mar blagor in procvit na--še elevelandske naselbine, na) pride na to letno sejo in če še ni delničar naj do 10. novembra 1019 kupi vsaj eno •delnico.
ZA ODBOR S. N. DOMA
L. MEDVEŠEK. (130)
Geo. A. Lorentz,
6203 Superior ave.
Sprejemam vsakovrstna popravila, postavljam kopališča, vsakovrstne sinke, boi-lerje na paro, za vročo vodo toilete in najnovejše vrste fornese.
CENE NIZKE IN DE LO GARANTIRANO!
Bell Phone Rosedaie 5224 Princejon.JjlQ (x25)
Adam J. Damm je kandidat za councilmans 23. u'prde na demokratičnem tiketu in se priporoča Slovencem.
DVA FANTA se vzameta na stanovanje. 1271 E. 58th St.	(128)
Ta oglas je darovan 1 prijateljev Damoia.
M. F. Into
Javni notar
Zavarovalnina proti OGNJU.
15712 Waterloo Road Tel. Wood 187 R
wmwmmmmmmmmmmm
Dve hiši naprodaj, prva za dve družini, druga za eno družino, na Norwood Rd. proda se radi odhoda v staro domovino in se prodajo pod ceno. Poizve se na 6508 St. Clair ave.	(130)
Zaupno zdravilo dela čudeže.
Skoro že trideset let se Trinerjeva zdravila rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in ičislainje od strani števrlnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zatiesjiva vsebina izdelkov. Branili smo Se dolgo zoper kPraginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni d&vek mm je spod-bil še zadnji steber in morali smo cewo nekoliko (povišati. Vsak prijatelj Trir nerjevih lekov .priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veJiklo več •plačati za potrebšloine, in ttidi lekarja stane veliko več, ni mogoče draginji v okom priti. Zato -pa bo vrednost Tdnerjevih lefcov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje-
HlllIlll»»tIHm»I»lJ
Adam J. Damm je kandidat za coun-cilmana 23. warde na demokratičnem tiketu in se priporoča Slovencem.
Nekaj vzrokov, zakaj bi morali volilci 23. varde izvoliti za coun-cilmana v torek, 4. novembra
S William A.
Bramley
1.	On je bil rojen, vzgojen in je živel vse iivljenje v 23. vardl.
2.	On je dober trgovec dobrega imena, in kot glftla zanesljive in do-bro poznane firme, je opravičen do polnega zaupanja v vardi.
3.	On je STO PROCENTOV AMERIKANEC in je dirigiral VICTORY LIBERTY LOAN kampanjo, kjer je bila 23. varda prva v Clevelan du, da je dosegla avoto.	—
4.	On je prijatelj delavca, in kadarkoli bo mogoče, bo rabil svoj upljiv za nje.
5.	On nI FOLITIKAR in hoče le, da služi koristim varde in mesta in dela tako na resne proinje stotine svojih prijateljev.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRA VILNO GRENKO VINO
PODPIRAJTE DOMAČINA.
Spodaj podpisani Jugoslovan se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom za veako-^Kfstna plumberska dela, kakor upeljavanje toilets, sinkov, boilers, in tako dalje. Vse delo izvršujem v vašo popolno zado-voljnost in garantirano, po zmernih cenah. Priporočam se vsem rojakom v obilna naročila. Podpirajte domaČega človeka, ki vam pošteno postreže.
NICK DAVIDOVICH, 66ao St. Clair ave.
Tel. Princeton 1173 W.
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, <ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezmd jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želddtu.v Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodiec in odstrani iz notranjščine drdbovja vse 'nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trjrterjevi leki so .prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilln« grenke koreninioei ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasaniosti, nepre-bavnosti, glavobola, pd-tglavobcfla, nervoznosti, navadne slabeče, kakor t-udi v iefadidnih nepri likali, ki rade nadlegujejo žensktei ob premembi žitja ali rudarje ali druge •delavce, ko deflajo in vdihavajo plin, če rabite tak !ek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dcfoite j* v vseh lekarnah, »
■ 6127 St Clair Ave.	\\
Koausovo poslopje nad Grdi-	I novo trgovinu.
1 Najboljše zobozdrav-	< '
niško delo po niz-	1
leih cenah.	t
I Uradna mrm od 8:30 »jutr.j d«	*
8:30	>
TRINERJEV LINIMENT
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revma-tizma, nevragije, lumbago* Otrpelosti gleznjev in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša pomoft. Jako dobro je tudi v zadevali odrgnin in oteklin itd., tudi za' drgnenje živcev tn za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
, VASI PRIJATELJI IN SORODNIKI SO V POTREBI. ONI POTREBUJEJO VASE POMOČI.
Pošljite jim
Hrano in blago
Prinesite blago, mi ga zapokamo za vaa. Mi preskrbimo boae, vse mere v zalogi, in če hočete sami pokati, tedaj vam z veseljem damo vsa navodila.
Mi imamo polno zalogo živil v zalogi, posebno pripravno za eksport Peiiljatve v vsak del sveta garantirane.
Ne odlašajte. Božič J» Mlsa. Naredite "SREČEN BOtIČ" to leto. Pridite ali pižite v vaiem lastnem jezik«.
The Globe Export & Import Co. lot
3125 E. and ST. PENN BLDG. BLIZU PROSPECT AVE.	CLEVELAND,O.
Adam J. Damm je kandidat za coun-cilmana 23. wards na demokratičnem tiketu in se priporoča Slovencem.
Hill m	111 i MW
TRINERJEV ANTIPUTRIN
Dr. S. Hollander,
zobozdravnik
je izvrstno inprav prijetno zdrav to za navadno rabo znotraj. Posebno za' izpiranje grhr ftu st; istJotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvorov, Dobi se v vsefh lekarnah.
Naj novejše nagrade ao dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Medal—San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
MANUFACTURING CHEMIST.
1333-1343 So. Ashland Ave.	Chicago, m
:: 1355L55AStwf.St.CUir
< 1
Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer.
pf ; Zaprto ob sredah pop.
National Drug Store! SLOVENSKA LEKANA
Vogal St Clair ave. m 61. cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba iiMiMHiiimiiimniM v najboljši lekarni „
—-—
ODDA SE ENA SOBA za spat. 1139 .Norwood Rd. spodaj._ U30)
I*£E SE priletna ŽENSKA, ki ni sposobna za drugo delo, da bi pazila na otroke. Poizve se na 5422 Standard ave.	(130)
PRIPOROČILO
1 *
Se priporočam Slovencem in Hrvatom' kot dobra kuharica, poeebtto ob času ienltve in krštije. Na razpolago sem vsaki čas. Hllna Številka 5700 Prosser ave.	(120)
NAPRODAJ Je HlfiftA za dve družini. 1589 E. 4 i si St.	(130)
— - ■ ■	- T	— Ti
i POZOR ROJAKI
Kakor vam je znano, da prodajam hite. in zemljiftča, se tem potom priporočam rojakom za pošteno kupčijo, tekom 6 mesecev sem prodal 10 hil, sem poiteno postregel vsem odjemalcem kot tudi prodajalcem. Priporočam ae rojakom za nadaljno naklonjenost, če želite prodati ali kupiti hiSo, oglasite se pri meni od 9. do 8. zvečer. Zavarujem tudi proti ognju vaio hiio ali pohiitvo. Jas. Okom, 061 Addison Rd. I Tel. Princeton 2723 K.	<137)
FANTE SE SPREJME na stanova-nje. 5603 Carry.a ve.	(132)
IME SE DEKLA za hiftna dela. Mora znati angledko. Poizve se pri Jernej Knaus, 1052 E. 02nd St. (129)
DR. H. LUPESON
i
želi naznaniti, da se je preselil na k-5388 St. Clair ave. vogal Marquette Rd. nad novo lekarno. Uradne ure od 2. do 4. in od fl. do 7. zvečer. Telefon Central 2077 in Rosedaie 5974. (140)
Adam J. Damm/
za councilmana 23. varde.
Imena kandidatov za council so na istem tiketu kot župan. .Leta 1917 pri zadnjih mestnih volitvah je mnogo volilcev opustilo volitev za councilmana, ker niso vedeli tega.
Vi morate na tiketU poiskati ime moža, za katerega hočete voliti. Imena rotirajo na tiketu, toraj niso imena vselej v isti vrsti.
Kaj zahteva plinova družba?
48c. za 1000 kub čevljev plina do 5000 kub. čevljev. 53c. za 1000 kub čevljev plina do 10.000 kub. čevljev. 58c za 1000 kub čevljev plina do 15.000 kub. Čevljev. 63c. za ioco kub čevljev plina preko 15.000 kub. čevljev. 3 cente popusta, če plačamo na gotov dan. Toraj za 100 procentov več kot lansko leto.
Mr. Damm nasprotuje temu in se bo upiral z vso silo.
%
POZOR!
Pazite na cene.
PHIL'S ARMY STORE
SE ODPRE NA
:;'... i 1 •
697 E. 152nd ST.
v sredo, 5. nov.
.••■'■,' V'	■ •	• ■ -
s polno zalogo vojaškega blaga kot suknje jopiči, čevlje, škornje, nogavice in velika iz-bera perila.
Mi smo kupili veli- , liko zalogo od vlade poceni, in jo prodamo poceni.
Ne zamudite te prilike, prostora in datuma
PIE'S ARMY STORE
697 E. 152nd STREET
Dr. J. V.
:ŽUPNIK,
SLOVENSKI
.ZOBOZDRAVNIK.
■ 6127 St Clair Ave.
Koausovo poslopje nad Grdi-novo trgovinu.
i Najboljše zobozdrav-niiko delo po nizkih cenah.
» Uradna mrm od 8:30 ajntraj do 8:30 iT^tr.
CUVENI DUVAN ZA
^EMOJ ni kad* ostaviti duže vremena da Vaša iula nema zadovoljstva vecem kupite jednu plehanu kutiju Prinz Albert naj čuveniji duvan i to sto pre možete. Princ Albert če Vam doneti više sredstva u luli nego i koji drugi duvan
što Vam je dono jer u njemu se nalaži naj	_
bolji kvalitet	jf
the national joy smoke \
Svaki put kad napunite lulu sa Princ Albertom duvanom uvek če Vam bolje prijati nego ikoji drugi duvan kojega ste do sada pušilif i uvek če te Princ Albertom duvan tražifi.
Vi možete Princ Albert pušiti u lull i možete sami u papir cigarete valjati po Vašem zadovoljstvu i neče Vam nikad jezik grisiti. Naš | sopstveni patent je upo-trebljen da Vam nikad nece grisiti jezik*
Cenjenim rojakom in društvom se priporočamo za vodstvo po grehov. Točna, lepa in poceni postrežba v vseh slučajih. Na razpolago imamo udobne bolniške vozove za prepeljavanje bolnikov iz bolnišnice ali v bolnišnico. Odprto noč in dan, dobite nas lahko vsak Čas.
Se priporočamo naklonjenosti rojakov.
ZAKRAJŠEK & KAUŠEK
slovenska pogrebnika in balzamista. 1105 Norwood Rd. naspr. sL cerkve sv. Vida
PRINCETON 1735 W	ROSEDALE 4983
ZA V STARI KRAJ.
V stari kraj se more potovati. Potni listi se zopet lahko dobe. Vsak teden odpljuje po .eden ali več par-nikov Francoske družbe s starokrajskimi potniki.
Za vsak parnik imam še nekaj kart naprodaj. Kdor že ima potni list in hoče hitro odpotovati, naj pride na moj naslov kake štiri dni pred odhodom par-nika s katerim želi potovati.
"Pazite na menjajoče cene.
Sedaj morete poslati denar v staro domovino na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, Koroško v KRONAH ali lirah v one kraje, katere so Italijani
zasedli.	<-
Današnje cene zajedno s poštarino so:
100Kron ..........$	2.00 500Kron..........$ 9.00
200 Kron ;.........$	3.85 1000 Kron..........$18.00
300 Kron..........$	5.80 5000 Kron ..........$ 90.00
400 Kron..........$	7.70 10000 Kron..........$178.00
POŠILJANJE DENARJA. — Hitro, zanesljr in poceni morttn poslati denar v stari kraj. Vsal pošiljatev je zavarovana proti izgubi.
ioo Kron za ..........$ 2.35
aoo Kron *a ..........$ 4.40
500 Kron za ..........$ 10.50
1000 Kron za ..........$ 20.90
5000 Kron za..........$102.00
iooco Kron za.......... $200.00
Lahko tudi kupite vozni listek pri nas za potovanje v staro domovino, toda p? mik* so sedaj prenapolnjeni, in naj bo vsak pripravljen čakati nekaj časa v New Jorku. Tisoče ljudij je, ki čakajo, toda potniških parobrodov je malo. Pišite nam za vsa pojasnil^
in bodete točno in pošteno vselej postrežem od domačih ljudij.
1 1
Frank Sakse*
82 Cortlandt St.	. New York, N. Y.
50 Lir za 100 'Lir za 500 Lir za 1000 Lir za
Denar pošljite po Money Order, ali American Express Money Order, alt pa po Bank Draftu.
POTNI LISTI. — Onim, ki nočejo sami imeti te sitnosti, preskrbim tudi potni list	___
FINO, NOVO POHIŠTVO }e naprodaj. Poizve te na 1007 E. «6th St. __(128)
KUPDQ SE
druge vknjižbe (Second Mortgage) kakor tudi denar ae posodi na nje. Za nadaljna pojasnila ae zglaaite v uradu odvetnika ~
JOHN L. MIHELICH, 902 Engineers Bldg. zvečer na 5514 St. Clair ave. < 129)
ličE SE delaven slovenaki fant ta delo v mlekariji. Dobra plača. Zglaai naj se na 730 E. 155th St. Collhnrood.
(129)
Nehajte plačati rent
LASTUJTE SVOJO HIŠO RADI ^ VAŠIH OTROK. Vaš stari prijatelj John Kova-čič je upravitelj oddelka za prodajanje zemljišč od The R. P. Clark Land Co.
Vprašajte	I §
Mr. KOVACICA za nasvet
Ob je sedaj t R. P. Clark Land Co. m Ml Bangor Bldg. 942
f>— „ — _,	Qa
t	Oi«
Telefon Prospect 31«
VABILO —na— VESELICO
katero priredi dr. Makabejci, it. 12B8 Cleveland, O. v soboto 8. nov. 1919 v John Grdinovi dvorani, začetek ob 7. uri zvečer. Rojake in rojakinje aljud-dno vabimo na to veselico. Postreiba bo točna in izvrstna, nadalje irebanje za kraani dobitek, srečolov in licitacija. Vatopnina je za moške $1 in za dama 75c. potem so v dvorani vsega prosti. Za obilno udeleibo se priporoča
■m	(
• siiMd
Ms '.
HANS IZ ISLANDA
—-===== ROMAN ===—
SPISAL VICTOR HUGO,......ZA "A. D." PRIREDIL P.
— ——,.»ji •
je življenje in se boril ni smrt, mogoče skrivala pc klenske načrte teh zarotni * kov? Ali pa je maščevaln stari ujetnik v Munkholmi mogoče hipoma zblaznel ii žrtvuje druge ljudi za svoj< korist? In Šchumacker si j< mogoče zbral ravno njega sina norveškega podkralja da ga zaplete v to zaroto, di ga pošlje na težavno pot kjer je vedel, ~ da pogine. Ni ta način bi se maščeval star Šchumacker nad svojim na sprotnilcom s tem, da bi mi j uničil sina! Ah, kako je mu Čila ta negotovost Ordener 'ja, kateremu niso bili znani 'peklenski načrti državnegt j kanclerja in njegovega tajnika Musdemona. I Gorje, kadar smo dolge časa ljubili in spoštovali ime I nesrečnega človeka, ko sme v najbolj tajnem svoje duše | obljubili breskončno uda-nost v vsej njegovi nesreči, I tedaj je pač silno grenko, če smo poplačani z nehvaležno-stjo, če čutimo, da se moramo I odreči čistemu, sladkemu I veselju zvestega samo-požr-tvovanja. Stari postanemo v trenutku, ko se zavedamo nehvaležnosti, stari postanemo v skunšnjah, zgubili smo najbolj krasno iluzijo življenja, katere edina krasota je v iluziji sami.
Dalj« prlhodDjrt
DELAVSKA KONFERENCA.
V ^shingtonu zboruje mednarodna delavska konferenca, ki je pri svojem prvem zasedanju izvolila delavskega tajnika vlade Zjed. držav za stalnega predsednika. Na zborovanje so bili pripuščeni tudi avstrijski in nemški delegati.
Kako so pnšu lju-Ije, katerim je sklenil slediti, navzdol, če so sploh hodili in niso pošasti ali duhovi, katerim je vse mogoče? Toda zdajci posveti blisk v drugič in odkrije Ordenerju lestev, ki je morala voditi v osrčje nepredornega vodnjaka. Ta lestev je bila sestavljena z močnega bruna, preko katerega je v gotovih razdaljah bilo vsajenih mnogo železnih drogov, katerih so se oprijemale roke in noge onih, ki so se drznili navzdol.
Ordener se nikakor več ne obotavlja. Pogumno in predrzno se oprime bruna in se spušča navzdol po strašni lestvi ter se vrže v prepad, ne da bi vedel ali pride Cto dna ali ne — ne da bi le za trenutek pomislil, ali mu bo sploh kdaj še mogoče priti iz prepada na dan. Kmalu je odprtina visoko gori za njim, in nebo z oblaki je mogel razločevati le še deloma, kadar je močan blisk posvetil horizont. Ordener kmalu tudi začuti, da ga dež ne moči več; dočim je zgoraj padal dež v potokih, pa je prihajal do njega le v pršinah kot fina sopara. Konečno se je tudi to zgubilo. Ordener je stopal in stopal navzdol, toda luč pod njim se mu je zdela še vedno tako odaljena kot zgorej. Kljub temu pa je Ordener plezal navzdol brez strahu, rekoč da če je toliko oseb pred njim srečno prišlo navzdol, da se tudi njemu isto posreči. Tako je Ordener plezal navzdol, ne da bi ga pustil pogum; navzdol ni gledal, ker se je bal, da se poloti vrtoglavost in bi padel v brezmejno globočino. , Toda že je opazil, da postaja zrak redkeji, in da ga je začelo primanjkovati, glasovi, ki so Bili prej nerazdo-' Zni in podqbni Šepetanju, so naraščali in bili vsak trenutek bolj razločni, in modrikasta svetloba, ki je začela padati na zldovje okoli nje-ga, ga je posvarila, da ne more biti več daleč do dna tega prepada, še par stopinj polestvi navzdol, ko opazi ob koncu lestve vhod k podzemeljskemu hodniku, ki je obsevan od rudečaste svetlobe, dočim so na njegova ušesa prišli glasovi, ki so vzbudili vso njegovo pozornost.
."Kennybol še ni prišel," reče zdaijci neki nepotrpež-ljii glas.
r "Kaj neki ga je zadržalo?" ponavlja isti glas čez nekaj časa.
"Nam ni znano, Mr. Hacket," se glasi odgovor navzočih. -
''Slišal seov da je sklenil
RrenoČiti pri svoji sestri, [aase Braal, v vasici Surb," pristavj zdajci neki drugi glas.
/* "Možje, vidite, da sem jaz držal svojo besedo," začne sedaj zopet prvi glas. Pogodili smo se, da , pripeljem Hansa iz Islanda za vašega vodnika, in spolnil sem svojo obljubo.. Hans iz Islanda se nahaja tu.w
. Prijateno in skrivnostno mrmranje sledi tem besedam* Ordenerjeva radovednost je bila že prej vzbujena, ko se je omenilo ime Kenn^bola, katerega se je spominjal od sestanka v koči ribiča Braal, toda kdo popiše začudenja Ordenerja, ko sliši skoro pred seboj, da se nahaja Hans iz Islanda v isti votlini. Seveda Ordener ni vedel, kje se nahaja ni vedel kakšne načrte imajo možje tu spodaj
Isti glas, ki je prvi začel
iVrcl "o1"®1 •
moti prijatelji, Jonas, Nof
jbith, kaj za to, če je Kennybol kesan in- ni držal svoje obljube? Dovolj nas je tukaj zbranih brez njega, in nam se ni treba ničesar bati. Ali ste dobili svoje zastave v Craig razvalinah?"
"Da, gospod Hacket," odvrne več glasov.
"Dobro torej, dvignite svoje prapore, kajti skrajni čas je že. Tu je obljubljeno zlato, in tu stoji prednami nepremagljivi Hans. Le pogum, možje! Odkorakajte na pomoč plemenitega Schu-mackerja, nesrečnega grofa 1 Griffenfelda, ki mora pone-| dolžnem tičati v ječi."
"Hura! Hura za Schuma" ckerja!" ponavlja nekoliko glasov, in ime Šchumacker je ponovno odmevalo v podzemeljskem skrivališču.
Ordener, ki je bil čimda-Ije bolj začuden, ki je neprestano ugibal, kaj neki vse to pomeni, je poslušal govorom ne da bi se skoro drznil dihati. Niti vrjeti niti razumeti ni mogel kar je slišal na tem mestu. Kar mu ni šlo v glavo je bilo dejstvo, da se na tem skrivnostnem kraju omenja Schumackerja zajedno s Kennybolom in Hansom iz Islanda. Kaj je podlaga črni 1 drami, ki se razpleta tu pred njim, in katere priča mora biti, ne da bi mogel posredo- j vati? Zakaj omenjajo ti lju- i dje Schumackerja? Zakaj se gre? Ordener ni vedel ničesar, ni vedel o puntu rudarjev,^! vedelo peklenskih na- I črtih d'Ahlefelda, ki je izko- , ristil Schumackerja, nahuj-skal rudarje, razkričal v jav- I nosti, da je Šchumacker na \ Čelu zarote rudarjev, in ki . je imel namen potem ko se ' punt rudarjev razširi, po- t slati vojaštvo nad rudarje, razbiti njih punt, povzročiti I dff Schumocker kot "zarot- | nik" zgubi glavo, sam pa doseže od kralja priznanje, da | ga je rešil velike nevarnosti. ,
Dotični glas, ki je prvi ' spregovoril, zdajci nadalju- ( je: V meni vidite prijatelja , in zaupnika plemenitega ' grofa Griffenfelda."	I
Ta glas je bil Ordenerju i popolnoma neznan. K"do neki govori tukaj v imenu Schu- ■ mackerja, ne da bi ga Orde- , ner poznal? In isti glas na- i daljuje: "Zaupajte mi popolnoma ravno tako, kakor mi zaupa gospod Šchumacker. Prijatelji, vse gre v vašo korist; prišli bodete v Trond-hjem, kjer bodete oprostili starega ujetnika, ne da bi spotoma kje srečali vojaštvo.
"Torej podajmo se na pot, Mr. Hacket," se vmeša zdajci neki glas. "Peters mi |e povedal, da je videl en cel regiment iz Munkholma korakati preko gorskih prelazov, j Gotovo so ti vojaki namenje- j ni. da nas napadajo."
"Prijatelj, kdor vam je to povedat, vas je nalagal," od- j vrne prvi glas nekako zapo- j vedovalno. "Vladi do sedaj | še popolnoma ničesar ni znanega o vaši revolti, in torej je nemogoče, da bi bilo vojaštvo na potu proti vam, kajti človek, ki je zavrgel va- j še prošnje in zahteve — vaš j tiran, zatiralec plemenitega j in prejasnega ter nesrečnega i Schumackerja^ general Levin de Knud, gospodar < Trondhjema* ta general niti ne sanja o vaši revolti, kajti pravkar je zapustil Trond-, hjem z namenom, da se poda ' v glavno mesto, kjer t>o nav-' zoč pri slavnostih ob priliki. poroke svojega varovanca, Ordenerja Guldenlew s hčerko državnega kanclerja Ul-riko d'Ahlefeia.'"	i
Kdo more popisati občutke, ki so pri teh besedah prevladali Ordenerja. Tu se j govori in pripoveduje o imenih, ki so njemu najbolj dra-
ga ali pa najbolj zaničevana, da celo njegovo lastno ime omenjajo, nepoznani glasovi v tej divji, zapuščeni okolici, v tem skrivnostnem podzemeljskem hodniku! Strašna misel se je polastila njegove duše! Ali je resnica, ali je vse to mogoče? Ali je resnica, da se nahaja tukaj zastopnik grofa Schumackerja, katerega glas je prej slišal ? Kaj, ali je mogoče,' da bi Šchumacker, častitljivi stari mož, plemeniti oče njegove plemenite Ethel, koval zaroto proti svojemu kralje-I vemu mojstru, da bi najel lopove in razbojnike in začel civilno vojno v državi? In on, Ordener Guldenlew, sin podkralja Norveške, gojenec generala Levina de Knud, je šel v past in je žrtvoval svojo prihodnjost, riskiral svoje življenje za tega hinavca, tega upornika! Radi njega se je podal na dolgo in težavno pot, da je v neizmernem tr-plenju poiskal Islandskega bandita, da se bori z njim, in katerega sedj&j naenkrat dobi tu v skrivnih podzemeljskih jamah, na čelu ban-de razbojnikov, v tovarišiji in zvezi z grofom Schuma- j ckerjem, poslan od njega, da vodi rabojnike proti kralju!) Ha, kdo more reči, da zaže-; ljena Skrinjica, za katere po-1 sest je Ordener zastavil svo-'
SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD IN TOČNA POSTREŽBA Z BOLNIŠKIMI VOZI.
Črve n* plehanu kutiia u pol funt« 1 Jodnu funtu u aUklenom •udu oil tiatoga rezano« •taki« •a pokriva 2om od lundjera.
fc. I. IETMLM TOBACCO Ct. WINSTOK4AUM, M. C.
Rojaki!
Naznanjam vam, da imam veliko zalogo peci za gretje, po nizki ceni. Imam dobre lonce za mast. Vse kar se potrebuje pri hiši.
Se priporočam
Chas. Mandel,
15702 Waterloo Rd.
Leo Zakrajšek,
70 — gth AVENUE, % HEW YORK, N. Y. i