Poštnina plačana v srotovlnl.
KRALJEVINA «1 JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'— celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
46.	V	LJUBLJANI	dne	8.	junija	1940.	Letnik	XI.
VSEB
255. Ukaz o izločitvi zaselja Bukova gora iz občine Zreče in pripojitvi občini Vitanje.
256. Podaljšava roka iz pravilnika o ustanovah človekoljubnega značaja
257. Kaj je treba šteti za luksuzne predmete po zakonu o neposrednih davkih.
258. Vrečice iz papirja iu papirne preje so priznane kot zavoji.
IN A:
259. Pojasnilo o carinjenju vrvi in konopcev.
260. Banova navodila za dela in ponašanje prebivalstva radi zaščite pred letalskimi napadi.
261. Banova odločba, s katero se razširja nova ureditev delovnega razmerja stavbenega delavstva na vse območje dravske banovine.
Zakoni in kraljevske uredbe.
255.
.V imenu Njegovega Veličanstva Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije.
Kraljevski namestniki
so po predlogu ministra za notranje posle na podstavi § 6. zakona o občinah
odločili,*
da se zaselje Bukova gora izloči iz občine Zreče v konjiškem srezu dravske banovine in spoji z občino Vitanje istega sreza in iste banovine.
Minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu dne 17. maja 1940.; IV. št. 2089.
Minister za notranje posle St. Jlihaldžič s. r.
Pavle s. r. II. Stankovič s. r. Dr. Perovič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. maja 1940., št. 123/XUV/348.
Uredbe osrednje vlade.
256.
Podaljšava roka
iz pravilnika o ustanovah človekoljubnega značaja.*
Na podstavi § 21., odst. 4., uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji izdajem v zvezi s pravilnikom o ustanovah človekoljubnega značaja, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in stroškov za primer bolezni, in o skladih za pokojninsko zavarovanje (»Službene novine« št. 280/LXXXlll z dne 6. decembra 1938.**) ter z odločbama mojega prednika II. št. 6782/K/39 in V. št. 30.474/39 in mojima odločbama V, št. 47.5G6/39 in V. št. 17.770/40*** tole
odločbo,
s katero podaljšujem rok, določen v odst. 1. in 2. člena 29. in odst. 1. člena 30. pravilnika o ustanovah človekoljubnega značaja, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in stroškov za primer bolezni, in o skladih za pokojninsko zavarovanje do konca meseca julija 1940. za ustanove človekoljubnega značaja, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in stroškov za primer bolezni.
Oddelek za bankarstvo in zavarovanje naj izvrši to
odločbo. .	Minister	za trgovino in industrijo
dr. Amlres s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. maja 1940., št. l23/XLIV/360.
** »Službeni list« št. 37/6 iz 1. 1939.
*** »Službeni list« št. 114/19, št. 395/64 in št. 624/97 iz 1. 1939. in št. 203/39 iz I. 1940.
•«?
T-r
*r4-
Kaj je treba šteti za luksuzne predmete po zakonu o neposrednih davkih.*
Na podstavi pooblastitve iz § 18. uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih M. s. št. 16.662 z dne 22. decembra 1939.
predpisujem
po sporazumu z ministrom za kmetijstvo, ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za Socialno politiko In narodno zdravje tole:
Za luksuzne predmete po točkah 7. in 8. člena 7G. zakona o neposrednih davkih se štejejo predmeti, navedeni, v spisku luksuznih predmetov, ki je kot sestavni del uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o odmeri in pobiranju davka na litksus 0. P. št. 64.914 z dne
14.	avgusta 1932. z vsemi njenimi poznejšimi spremembami in dopolnitvami št. 86.220/111 z dne 27. decembra 1939. objavljen v »Službenih novinab« z dne 1. januarja
1940.,	št. 1/1.,** in to pod temile zaporednimi številkami: 1, 4 do 9, 14, 17 do 19, 21 do 32, 34, iz zaporednih številk 36, 37, 38, 39 in 47 samb blago iz naravne svile, dalje blago pod zaporednimi številkami 48 do 50, 52, 54 do 89, blago pod zaporednima številkama 90 in 91, iz-vzemši dopisnice, in blago pod zaporednimi številkami 92 do 142.
V Beogradu dne 28. marca 1940.; št. 19.545/111.
Minister za finance dr. J. Sutej s. r.
258.
Vrečice iz papirja in vreče iz papirne preje so priznane kot zavoji.***
Na podstavi točke 7. člena 7. in člena 23. v predlogu zakona o občni carinski tarifi odrejam, da se doda odstavku 5. člena 10. pravil o tari tole besedilo:
»Za priznani zunanji zavoj se štejejo tudi vrečice, izdelane iz ovojnega papirja, kakor tudi vreče, izdelane iz tkanin, stkanih iz papirne preje, tudi z vložkom iz papirja, ki je prilepljen na notranji strani vreče.
Ce se uvaža blago, ki ima pravico do odbitka tare, v takih zavojih, se ocarini bruto za neto po stopnji ta blago.«
Ta dopolnitev stopi v veljavo z razglasitvijo v »Službenih novinab«.
V Beogradu dne 24. maja 1940.; št. 16.222/1V.
Minister za finance dr. J. Šutej s. r.
* »Službene novine	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
81. maja 1940., št. 123/XL1V/361.
** »Službeni list« št.	54/11 iz 1. 1940.; k zap. št. 8, 86
In 91 tudi »Službeni list« št. 152/31	iz 1. 1940.
*** »Službene novine	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
81. maja 1940., št. 123/XLlV/302.
259.
Pojasnilo
o carinjenju vrvi in konopccv.*
Na podstavi člena 23. v predlogu zakona o občni carinski tarifi dajem po zaslišanju carinskega sveta radi enotnega postopka carinarnicam tole pojasnilo:
Po št. 303, točki 1., uvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi in zakonu o trgovinski pogodbi s kraljevino Italijo se ocarinjajo vse vrvi in konopci z več ko 5 mm v premeru skladno s komentarskim po-jašnilom za tar. št. 271, oddelek »Vrvarski izdelki in vrvarsko blagot, odstavek 1.
V Beogradu dne 9. maja 1940.; št. 14.492/IV.
Minister za finance dr. 1. šutej s. r.
260.
Banove uredbe.
Mob. št. 646/3.
Navodila
zn dela in ponašanje prebivalstva radi zaščite pred letalskimi napadi.
A. Pripravljalna dela v mirnem času.
Ako nimamo posebnega zaklonišča, je treba prirediti v kleti za vse prebivalce hiše zasilno zaklonišče, tako da jim bo nudilo zaščito pred drobci bomb ter bojnimi strupi in plini (nepredušno). Da vzdrži strop v kleti težo morebitnih ruševin hiše, ga moramo podpreti z lesenimi oporniki. Te postavimo na dve široki leseni zagozdi, s katerima pritrdimo opornike čvrsto v strop. Radi enakomerne razbremenitve stropa položimo vodoravno med strop in opornike tramove kot nosilce stropa. Enaki tolažimo tramove tudi pod opornike. Za kletna oklu je treba pripraviti lesene ali železne naoknice. Radi nadaljnje zaščite oken pred drobci bomb pa moramo poskrbeti še za zemljo ali pesek (širina nasipa 1 m), ki ga lahko spravimo tudi v vreče (premera 50 cm). Za zaščito kletnih oken lahko uporabimo še tale material: gramoz v lesenem opažu, širokem 25 cm, opeko v debelini 38 cm,, les v debelini 30 cm, zemljo v zaboju, širokem 75 cm ali jeklene naoknice v debelini 15 do 20 mm.
V zaklonišču mora biti na razpolago za vsako osebo najmanj 3 m3 zračne prostornine in 0'6 m2 talne ploskve. Da se prepreči vdajanje plinov, naj ima vsako zaklonišče predprostor (plinsko zalvornico) in najmanj en zavarovan zasilni izhod (lahko iz sosednih prostorov) na prosto. Kjer ni kletnih prostorov, lahko priredimo zasilno zaklonišče v pripravnih pritličnih prostorih, moremo ga pa postaviti tudi v posebnem prizidku. Končno lahko pripravimo vsaj pokrite jarke zunaj stavb. Jarki morajo biti izvedeni v lomljeni črti in oddaljeni od stavb najmanj toliko, kolikor znaša višina najbližje stavbe. Krajši jarki (do 5 m) so lahko izvedeni v ravni črti.
Gradnja ali prireditev zaklonišča v skupinsko stoječih hišah je o b v e z n a , v drugih hišah pa se nujno priporoča.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 11. maja 1940., št. 107/XXXVIII/297.
Za zatemnitev stanovanja in drugih objektov je treba pripraviti vse potrebno po naredbi o zatemnitvi.*
Za shranitev živil pripravimo posode, ki se hermetično zapirajo (mogoče so tudi omare, zaboji itd.), da jih zavarujemo proti poškodbam po bojnih strupih in plinih.
Za hišno gasilsko službo nabavimo naslednja gasilna sredstva: majhno vstavljivo ročno brizgalnico ali ustrezajoča kemijska gasilna sredstva oz. aparate, 1 posodo za vodo s prostornino 100 do 200 1, 2 vedri za vodo, 1 požarni kavelj (lahko tudi lesen drog z močnim žebljem),
1 do 2 lopati, 1 sekiro, pesek v zaboju ali kup peska, s katerim zasipamo vžigalne bombe (z vodo jih ne smemo polivati), 1 gasilno metlo za pobijanje tlečih isker (t. j.
2 m dolga palica s pritrjeno krpo) in 1 lestev.
Za povečanje varnosti pred požarom je treba izprazniti V\ ploskve podstrešja od lahko vnetljivih stvari in ga po potrebi preurediti: lesene dele ostrešja zavarujmo z ognja varnimi opleski ali s pločevino oziroma jih impregnirajmo s snovmi, ki so odporne za ogenj. Drugače se je treba pri tem ravnati po navodilih o organizaciji hišne zaščite (razpis Mob. št. 287/4 z dne 24. II. 1940.) in po pravilniku o zaščiti pred letalskimi napadi, IV. del, »Zaščita pred požarom«.**
Za sebe in za svojce nabavimo po možnosti plinske maske.
Za hišno sanitetno službo nabavimo (po možnosti) naslednja najpotrebnejša sredstva za prvo pomoč: 3 komade sterilizirane gaze po M m, 3 komade kaliko-ovojn (6X5, 8X5, 10X5), 20g sterilizirane vate, 2 trikotni niti, 1 komad leukoplasta (2'5cm X 1 m), 3 povoje za prvo pomoč (No. 0, No. 1, No. 3), 20 g natrijevega bikarbonata (jedilne sode), 200 g klorovega apna ali kloraminovega praška (v hermetično zaprtih posodah), 20g jodove tinkture, 20 g Hcfmanovih kapljic, 20 g baldrijanovih kapljic, 20 g alkalnega mazila za oči, kalijevo (zeleno) milo, steklene paličice, varnostne zaponke, škarje, posode za pripravljanje raztopin, steklenice in 1 zasilno nosilnico (sestavljeno iz odeje in 2 drogov).
11. Ob izbruhu vojne.
V kleli.
Zaklonišče pripravimo za takojšno uporabo. Sem moramo spraviti orodje, ki bi nam služilo za odkopavanje ruševin (lopato, kramp, sekiro, kladivo, pilo in lomilko, t. j. jeklen drog za dviganje ali rušenje), nadalje električne žepne svetilke in rezervne baterije (svetilke z odprtim plamenom so prepovedane!), razne posode za vodo in nabavljena zdravstvena sredstva za prvo pomoč z navodilom. Nadalje je treba urediti v zaklonišču zasilno suho stranišče ali vsaj vedro s pokrovom. Dno vedra naj bo pokrito z zemljo, zraven pripravimo za pokrivanje še zaboj zemlje, peska ali šote.
Špranje pri oknih, vratih in v zidovju ter ključavnice zaklonišča zatesnimo s papirnato kašo, na stikalne ploskve vrat in oken pa pritrdimo trakove gumija, klobučevine ali drugega blaga.
V stanovanju.
1. Kdor poseduje plinsko masko, naj jo ima v stanovanju vedno pripravljeno. Če zapusti hišo, naj jo vzame » seboj.
2. Izvajati je treba predpise o zatemnitvi.
* »Službeni list« št. 234/42 iz 1. 1940.
, ** »Službeni list« št. 602/94 iz 1. 1939,
3. Nadzorniku hišne zaščite se morajo dati na razpolago vsa razpoložljiva gasilna sredstva za samoobrambo, nabavljena v smislu navodil pod A., odstavek šesti.
4. Vse razpoložljive posode napolnimo z vodo (zlasti kopalne kadi), steklenice pa s pitno vodo, ki jo vsak dan izmenjujemo (to je potrebno za primer, da bi se uničile vodovodne naprave).
Na podstrešju.
1. Podstrešje stanovanjskih hiš izpraznimo od lahko vnetljivih predmetov, ako se to ni že zgodilo.
2. Pred vhodom na podstrešje postavimo sredstva za gašenje požara, navedena pod A., odstavek šesti.
3. Lesena tla podstrešja pokrijmo s plastjo suhega peska (3 do 5 cm na debelo), ako dopušča to konstrukcija podstrešnih tal.
Posebno navodilo za podeželje.
Za podeželje so najnevarnejše majhne vžigalne bombe. Zaradi tega odstranimo (po možnosti) iz gospodarskih poslopij krmo, slamo itd. in jih spravimo ne daleč od teh v kozolce, na kupe itd. Les za kurjavo, ki je navadno spravljen v večjih količinah ob zidovih stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, je treba spravili na kraj, kjer ob požaru ne bo ogrožal poslopja. Razna živila hranimo v onih pritličnih prostorih, ki so najbolj varni pred požarom, po možnosti pa v kaščah, ki so postavljene ločeno od glavnih gospodarskih poslopij. Pri tem jih po možnosti spravimo v zaprte posode, da jih obvarujemo poškodbe po bojnih strupih in plinih ali pa jih vsaj dobro prekrijmo s strešno lepenko ali s povoščenim platnom. Ravno tako hranimo na varnem kraju razno poljedelsko orodje.
Vse razpoložljive posode napolnimo z vodo.
C. Javljanje nevarnosti, ki grozi od sovražnih letal.
1. Znak grozeče nevarnosti:
a) V krajih, kjer so na razpolago samo cerkveni zvonovi, naj se z njimi tri minute s presledki močno zvoni, eventualno na način, kakor bije plat zvona.
b) V krajih, kjer so na razpolago sirene, se daje tudi znak s tri minute trajajočim tuljenjem, in sicer z več presledki na minuto (ca. 6 do 10).
c) V krajih, kjer so na razpolago topovi, se odda po možnosti nekaj topovskih strelov, in sicer naglo zaporedoma.
2. Znak, da je nevarnost od sovražnih letal minula:
a) V krajih, kjer so na razpolago cerkveni zvonovi, se izvede tri minute trajajoče nepretrgano potrkavanje zvonov.
b) V krajih, kjer so na razpolago tovarniške ali druge sirene, se izvede tudi triminutno nepretrgano tuljenje s sirenami.
Posameznim važnim ustanovam (železniški upravi, krajem z veliko, razvito industrijo) se priporoča, da uporabljajo kot znak nevarnosti oziroma za prestanek nevarnosti še naslednje optične znake: za naznanjenje nevarnosti zastavo z belo-rdečo barvo, predeljeno z diagonalo, kot znak za prestanek nevarnosti pa odstranitev te zastave.
Ti znaki veljajo razen v primeru vojne tudi ob protiletalskih vajah v mirnem času ^razpis II/4 št. 8605/5 z line 15, 4ecefflbra 1939.)..
C.	Delo in ponašanje prebivalstva ob letalskem napadu.
V prvi vrsti moramo ohraniti mirno kri!
V poslopjih.
Proč od oken in vrat, ker radovednost je pogubnal Izključimo električno razsvetljavo in plinski vod. Ce je v slavbi glavni dovod plina (navadno v kleti), zadostuje, da hišni nadzornik zapre ta vod. Po možnosti pogasimo ogenj v pečeh in ognjiščih. Vodovoda n e izključimo! Okna pustimo kakor so, bodisi odprta ali zaprta. Za seboj zapirajmo vrata ter odidimo takoj v hišno zaklonišče. Kdor ima plinsko masko, naj jo vzame s seboj. V stanovanju ostanejo eventualno samo hudo bolni in njih strežnik, ako bolnik v zaklonišču ne bi vzdržal. Glavni dohod v stavbo mora biti v mestih trajno odklenjen, da se lahko zatečejo vanjo oni, ki bi jih letalski napad presenetil na ulici.
V zaklonišču.
1. V zaklonišču je kajenje prepovedano, ravno tako raba svetilk z odprtim plamenom (petrolejke, sveče itd.), ker se mora štediti s kisikom.
2. Nepotrebnih predmetov ne jemljimo v zaklonišče. Pač pa naj ima vsaka družina dragocenosti, kot zlatnino, denar in važne listine spravljene v posebnem kovčegu, ki ga v primeru potrebe lahko vzame s seboj v zaklonišče.
3. V zaklonišču se moramo pokoravati navodilom nadzornika zaklonišča ali namestnika.
Na prostem.
1. Ko zaslišimo znak grozeče nevarnosti in smo na prostem, odidimo mirno v najbližje javno zaklonišče. Ce ga ne moremo doseči, poiščimo zavetja v najbližjem poslopju (v kleti, veži).
2. Če smo na odprtem prostoru in daleč od stavb, poiščimo po potrebi takoj primerno kritje bodisi v jarku, jami itd. V najslabšem primeru se vlezimo na tla, da se aa	ta način	obvarujemo pred	drobci bomb.
3. Ako	pridemo slučajno	v zastrupljeno ozračje in
nimamo pri sebi plinske maske, vzemimo kot zasilno nadomestilo robček, ki ga namočimo v kako tekočino (vodo), oziroma ki smo vanj zavili vlažno zemljo ali zmečkano svežo travo. Tak robec tiščimo na nos in usta. Korakajmo počasi vstran od vetra ali proti vetru oziroma na višje ležeče kraje, da pridemo tako hitreje na čisti zrak.
4. Vozila z vprežno živino	se morajo takoj	odstraniti
iz	glavnih	prometnih cest v	stranske ulice	ali ceste.
Živino izprezimo in na kratko privežimo, v skrajnem primeru tudi na vozilo, ki smo ga prej zavrli. Privezanje živine ob hidrante in pri studencih je prepovedanol
5. Motorna vozila se morajo ustaviti na krajih, kjer ne bodo ovirala prometa rešilnih in gasilskih voz, in sicer ob robu desnega cestišča v smeri vožnje. Ustaviti jih je treba najmanj 10 do 20 m daleč od hidrantov, studencev, cestnih križišč in mostov.
0.	Prepovedano je, postaviti kakršna koli vozila pred vhodom v javna zaklonišča, bolnice, rešilne postaje, na tračnicah cestne železnice, prometnih otokih, mostovih, na cestnih ovinkih ter, v ozkih in nepreglednih ulicah.
7.	Vozila cestne železnice je treba ustaviti v najmanjši medsebojni razdalji 10 m, in to tako, da ostanejo cestna križišča prosta.
8.	Vozniki, spremljevalci in potniki vozil naj poiščejo najbližje javno zaklonišče, ali če tega ne dosežejo, kako drugo zavetje.
D. Ravnanje po napadu.
1. Zaklonišče zapustimo šele, ko je bil dan znak, da je nevarnost minula in ko je to odredil nadzornik zaklonišča ali njegov namestnik. Nato zaklonišče očistimo, uredimo in prezračimo.
2. Za primer ugotovitve bojnih plinov in strupov ali če obstoji sum, da je bil napad izvršen z njimi (to razodeva nenavaden vonj ali draženje sluznic oči, nosu, grla), je treba to takoj javiti blokovnemu vodji oziroma rajonskemu (krajevnemu) vodstvu protiletalske zaščite,
3. Na ulici pazimo na poškodovane žice električne napeljave, da ne pridemo v stik z električnim tokom, dalje na razpokano zidovje (nevarnost rušenja).
4. Bombe, ki se ni razpočila, se ne dotikajmo, pač pa obvestimo o najdbi blokovnega vodjo oziroma rajonsko (krajevno) vodstvo protiletalske zaščite.
5. Prostorov, ki so bili ob napadu prizadeti, še izogibajmo zaradi morebitne nevarnosti pred bojnimi strupi in plini in da ne motimo reševalne akcije.
6. Letake, ki bi jih trosil sovražnik iz letal, je treba pobrati in takoj oddati oblastvoin.
E. Zaključne pripombe.
Prednja navodila so izdana v duhu, obstoječih predpisov o zaščiti pred napadi iz zraka in v smislu pridobljenih izkustev.
Pričakujem, da se bo prebivalstvo ravnalo po aiih v lastnem in v javnem interesu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 31. maja 1940.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
261.
VI. No. 17003/22.
Odločba.
Veljavnost I. dodatka z dne 3. junija 1940. h kolektivni pogodbi z dne 15. julija 1938., s katero se je v smislu § 5. zakona o zaščiti delavcev ter § 209. obrtnega zakona uredilo delovno razmerje stavbenega delavstva za več ko polovico podjetij te stroke ter za več ko polovico delavstva te stroke, zaposlenega na območju dravske banovine,
se razširja
na vso stroko v vsem območju dravske banovine.
Ta kolektivna pogodba z dodatkom velja torej za vse pooblaščene graditelje, zidarske mojstre in studen-čarje, tesarske mojstre ter pooblaščene inženirje te stroke.
Razširitev veljavnosti te pogodbe z dodatkom se je odredila glede na določila čl. 14., odstavek 1., uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu (.^Službeni list«* št. 105/15 iz leta 1937.).
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
Ljubljana dne 4. junija 1940.
Ban:
Dr, Natlačen s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, jiaka In zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek ? LjubljanL
Ster. 4G.
SLUŽBENI UST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINF
Priloga k 46. kosu XI. letnika z dne 8. junija 1910.
Razglasi kraljevske banske nprave
IV.	št. 10.428/1.	1703
Razpis banovinskih literarnih nagrad.
Da poživi slovensko leposlovno produkcijo, razpisuje tudi letos kraljevska banska uprava za najboljša slovenska izvirna dela literarne nagrade v skupnem znesku 20.000'— din.
Nagrade se bodo dajale za leposlovna dela v vezani ali nevezani besedi, ki sploh še niso bila objavljeua ali pa bodo izšla v tisku v dobi od 1. aprila 1940. do 31. marra 1041. Od natisnjenih del se bodo upoštevala le izvirna, ki bodo objavljena prvič in so izključeni prevodi, ponatisi in predelane izdaje že izdanih del. Le pri pesniških zbirkah in zbirkah novel je pripuščeno, da vsebujejo tudi dela, ki so bila že objavljena v raznih revijah, vendar pa morajo imeti vsaj nekaj čisto novih, neobjavljenih stvari.
V splošnem se bodo upoštevala zlasti taka pripovedna jn dramatska dela, ki obravnavajo katerokoli pomembno dobo slovenske zgodovine in narodnega življenja ter so važna za vzgojo narodne zavesti. Seveda bo odločevala tudi pri teh delih umetniška višina.
Število in višino nagrad določi po svobodnem preudarku glede na število nagrade vrednih del razsodišče, ki ga imenuje ban.
V primeru, da ne bo predloženih dovolj takih del, ki bi nagraditev zaslužila, se nagrade podele v omejenem znesku ali pa sploh ne podele in se znesek prihrani za razdelitev po prihodnjih razpisih.
Avtorji, ki se mislijo udeležiti tega književnega tekmovanja, naj predlože svoja natisnjena dela v 5, nenatisnjena pa vsaj v 3 tipkanih izvodih najkasneje do 31. marca 1941. leta prosvetnemu oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 30. maja 1940.
Ban:
. Dr. Natlačen s. r.
y. No. 206/12-1940.	1675 3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo dri. ceste št. 50 od km 48*750 do 50'0(M) (skozi Vransko)
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 24. junija 1940'. ob 11. uri dop. v sobi št. 19 tehničnega oddelka, odseka za drž. ceste in mostove v Ljubljani, Gajeva ulica 5. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 718.391'—.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 3. junija 1940.
V. No. 353/16.	1620	3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del v surovem pri gradnji preizkušcva-lišfa drž. mlekarskega zavoda v Kranju
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 12. junija 1940. oh 11. uri dop. v sobi št. 38 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/III.
Hkrati s ponudbo je predložiti proračun z vpisanimi enotnimi cenami, ki jih vpišejo ponudniki sami v uradno napravljeni proračun, skupna vsota ponudbe pa mora biti manjša od 289.422'34 dinarjev.
Predpisana kavcija znaša din 30.006'— za naše državljane.
Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, soba 37.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 27. maja 1949.
V. No. 367/22.	1683	3-2
Banovinska dela.
Razglas
o II. javni pismeni ponudbeni licitaciji za oddajo mizarskih, steklarskih, pleskarskih, slikarskih, ključavničarskih, parketarskih, pečarskih in tapetniških del pri gradnji stanovanjske hiše Pokojninskega in podpornega sklada banovinskih uslužbencev dravske banovine v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje po odredbi g. bana z dne 12. septembra 1939., V. šL 347/19 in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6, marca 1910. ter njihovih sprememb oziroma spopolnitev za prevzem in izvršitev navedenih gradbenih del
H.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 17. junija 19-10. ob 11. uri dop.
v sobi št. 33 telin. oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka 8. •
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v sobi št. 13 telin. oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka 8, oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke proti
plačilu din 50'— za vsako vrsto del pri tem uradu. Prošnje za izročitev licitacijskih pripomočkov se morajo kolkovali po tar. post. 260.a taksnega zakona z državnimi kolki.
Ponudbe je predložiti v zapečatenih kuvertah, in sicer tako, da ponudniki vpišejo v uradni izvod ponudbenega proračuna — torej ne na lastne prepise — ponudbene enotne cene s številkami in besedami, ponudbene zneske in posamezne postavke in vse seštevke za vsa dela.
Zapečatene ponudbe, opremljene z ustreznim drž. in banovinskim kolkom, vsako prilogo z drž. kolkom za din 4'— in banovinskim kolkom za din 2'—, morajo izročiti ponudniki ati njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za prevzem gradbenih del od ponudnika N. N.« neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in
11.	uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše nepravilno ali nepopolno sestavljene ali opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale.
Podjetniki oziroma interesenti se opozarjajo na II. dodatek k »Splošnim pogojeni za javna gradbena dela in dobave«, veljavnim za to licitacijo, po katerem je dopuščena možnost event naknadnega povišanja pogojenih cen s pogoji tega dodatka, ki pa morajo biti, kolikor se tičejo analiz cen ter seznamov mezd in gradiva, izpolnjeni že ob predložitvi ponudbe pri licitaciji, sicer se poznejše prošnje za priznanje višjih cen nego bodo ponujene ne bodo upoštevale.
Kolkovina za ponudbo znaša:
1. do ponudbenega zneska din 20.000 din 50'—,
2. nad din 20.000 do din 100.000'— din 100'—,
3. nad din 100.000'— do din 500.000'— din 200'—,
4. nad din 500.000'— do din 1,000.000'— din 300'—.
Poleg tega mora biti vsaka ponudba
kolkovana še z banov, kolkom v višini 50% zgoraj navedene državne takse.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša 5% od ponudbene vsote, zaokroženo navzgor na tisočake.
Kavcija se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri banovinski bJagajni v Ljubljani, Erjavčeva cesta 13, v vrednostnih (tapirjih oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu člena 86. zakola o drž, račuuovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B. pogodbo in dobave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
'Stran'2%,
8!«v. W.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče II. četrtletje, odobrenje ministrstva za grad-be, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in ne nad tri mesece staro potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega od pristojne oblasti overjeno pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitacijah.
Banovinska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne glede na višino ponudbene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
Ljubljana dne 29. maja 1940.
»j*
V. No. 316/50.	1667	3—2
Banovinska dela.
Razglas
o III. javni pismeni ponudbeni licitaciji za oddajo težaških, zidarskih, betonskih in žclezobetonskih ter tesarskih, krov-skih in kleparskih del pri gradnji poslopja državne realne gimnazijo v Mariboru.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v' Ljubljani razpisuje po odredbi g. bana z dne 31. maja 1940.,
V.	No. 316/50 in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njihovih sprememb oziroma spopolnitev za prevzem in izvršitev navedenih gradbenih del
III.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 18. junija 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehn. oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka 8.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v sobi št. 13 tehn. oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka 8, oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu napravnih stroškov pri tem uradu. Prošnje za izročitev licitacijskih pripomočkov se morajo kolko-vati po tar. post. 260.a taksnega zakona z državnimi kolki.	/
Ponudbe je predložiti v zapečatenih kuvertah, in sicer tako, da ponudniki vpišejo v uradni izvod ponudbenega proračuna — torej ne na lastne prepise — ponudbene enotne cene s številkami in besedami, ponudbene zneske in posamezne postavke in vse seštevke za vsa dela.
Zapečatene ponudbe, opremljene z ustreznim drž. in banovinskim kolkom, vsako prilogo z drž. kolkom za din 4‘— in banovinskim kolkom za din 2'—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za prevzem gradbenih del od ponudnika N. N.« neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in
11.	uro dopoldne. Po pošti pravočasno
došle ponudbe se vzamejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše nepravilno ali nepopolno sestavljene ali opremljene ali brzojavne ponudbe se no bodo upoštevale.
Podjetniki oziroma interesenti se opozarjajo na II. dodatek k »Splošnim pogojem za javna gradbena dela in dobave«, veljavnim za to licitacijo, po katerem je dopuščena možnost event. naknadnega povišanja pogojenih cen ob pogojih tega dodatka, ki pa morajo biti, kolikor se tičejo analiz cen ter seznamov mezd in gradiva, izpolnjeni že ob predložitvi ponudbe pri licitaciji, sicer se poznejše prošnje za priznanje višjih cen nego bodo ponujene ne bodo upoštevale.
Kolkovina za ponudbo znaša:
1. do ponudbenega zneska din 20.000 din 50‘—,
2. nad din 20.000'— do din 500.000'— din 100'—,
3. nad din 100.000'— do din 500.000'— din 200'—,
4. nad din 500.000'— do din 1,000.000'— din 300'—.
Poleg tega mora biti vsaka ponudba kolkovana še z banovinskim kolkom v višini 50% zgoraj navedene državne takse.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, ki znaša 5% ponudbene vsote, zaokroženo navzgor na tisočake.
Kavcija se mora položiti najkasneje na dan iicitacije do 10. ure dopoldne pri banovinski blagajni v Ljubljani, Erjavčeva cesta 13, v vrednostnih papirjih oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B. pogodbe in dobave«. Kavcijo je mogoče položiti tudi v gotovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče
II.	četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in ne nad tri mesece staro potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je hkrati z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega od pristojne oblasti overjeno pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitacijah.
Banovinska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne glede na višino ponudene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 31. maja 1940.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Kps 132/40-6.	1677
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Vrečko Ivan, pekovski mojster v Pi-
šecah št. 46,
jo kriv,
da je dne 17. maja 1940. v Pišecah prodajal beli kruh in polbeli kruh, ki ni imel predpisane teže, po isti ceni, kot da bi imel predpisano težo, tedaj zahteval za življenjske .potrebščine višjo ceno kot je tista, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček.
Zakrivil je s tem prestopek po čl. 8. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije ter je obsojen po istem zak. določilu na
8 (osem) dni 7.upora in 300 din (tri sto dinarjev) denarne kazni,
plačljive v 14 dneh po pravnomočnosti sodbe in ki se v primeru neizterljivosti spremeni v smislu čl. 17. cit. uredbe v šest dni nadomestnega zapora, po §§310. in 314. k. p. na plačilo izterljivih stroškov kaz. post. in izvršitve kazni ter po §§ 314.a in 388. k. p. na plačilo povprečnine v znesku 100 din.
Okrajno sodišče v Brežicah, odd. III.,
dne 29. maja 1940.
Og 98/40-3.	1679
Amortizacija.
Na prošnjo dr. Vrtačnika Alojzija, odvetnika v Ljubljani, Trdinova 7, se uvaja postopek za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Vložne knjižice Ljubljanske kreditne banke:
a) št. 13.008 noe dr. Vrtačnik Alojzij z vlogo din 15.525'—,
b) št. 18.270 noe Cokan Marica z vlogo din 23.776 in
c) št. 17.492 noe Adela Ročnik, Milka in Anica Zajc z vlogo din 386'—.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 28. maja 1940.
*
P S 42/40-15.	1698
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 18. aprila 1940., opr. št. Os 6/39—10, je bil Brinove Alojz, prej stanujoč v Ra-kovljah št. 4, zaradi umobolnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika je bil postavljen Jelen Josip, upok. postajenačelnik v Rakov-ljah 4.
Okrajno sodišče na Vranskem, odd. I.» dne 31. maja 1940.
P 162/40-1.	1686
Oklic.
Tožeča stranka Babic Marija, stanov-nica v Precetincih, ki jo zastopa dr. Sal-berger Adolf, odvetnik v Ljutomeru, je vložila proti toženi stranki Kreslinu Ivanu, posestniku v Precetincih, sedaj neznanega bivališča, radi din 900'—sprip. k opr. Štev. P 162/40 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 16. julija 1940. ob 9. uri pred tem sodiščem, soba štev. 6.
Ker bivališče tožene stfanke ni znano, se postavlja Kreslin Ana, zgovornica v Precetincih, za skrbnika, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, odd. II.,
dne 3. junija 1940.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Št. E. r. 2465, 2477, 2491, 2493,	1671
2058, 2483, 2484, 2489,
2494, 2492.
Razglas.
Po § 60. zakona z dne 26. oktobra
1887., kranj. dež. zak. št. 2 iz leta 1888., nadalje po § 65. zakona z dne 26. maja
1909., štaj. dež. zak. št. 44 in po §§ 66. in 69. zakona z dne 7. novembra 1900., kranj. dež. zak. št. 28, je komisija za agrarne operacije v Ljubljani v izvršitev nadrobne delitve, ureditve užitkov in uprave na skupnih zemljiščih ter zložbe poljedelskih zemljišč, ki so vpisana pod:
1. vi. št. 81 k. o. Dol, sodni okraj Črnomelj,
2. vi. št. 120 k. o. Travnik, sodni okraj Ribnica,
3. vi. št. 190 k. o. Loka, sodni okraj Črnomelj,
4. vi. št. 89 k. o. Poloni, sodni okraj Kočevje,
5. pare. št. 327/2 in 436/2, ki so vpisane v seznamu VIII. k. o. Vuzenica kot javno dobro, sodni okraj Marenberg,
6..	vi. št. 8 k. o. Sv. Marko, sodni okraj Laško,
7. vi. št. 34 k. o. Ješenca, sodni okraj Maribor,
8. vi. št. 69 k. o. Kokarje, sodni okraj Gornji grad,
9. vi. št. 5 k. o. Radmirje, sodni okraj Gornji grad in
10. poljedelskih zemljišč posestnikov iz Dragovanje vasi, Kvasic in Drežnika, ležečih v kat. občini Tanča gora, sodni okraj Črnomelj,
postavila banovinskega svetnika dr. Mar-siča Roberta kot komisarja za te agrarne operacije.
Uradno poslovanje tega komisarja se prične takoj.
S dem dnevom stopijo v veljavnost določila zakona z dne 26. oktobra 1887., kranj. dež. zak. št. 2 iz leta 1888., nadalje zakona z dne 26. maja 1909., štaj. dež. zak. št. 44 in zakona z dne 7. novembra 1900., kranj. dež. zak. št. 28, glede pristojnosti oblastev, potem ne-
posredno in posredno udeleženih, kakor tudi glede izjav, katere ti oddajo, ali poravnav, katere sklenejo, naposled glede zaveznosti pravnih naslednikov, da morajo pripoznati zaradi izvršitve agrarne operacije, ustvarjeni pravni položaj.
Komisija za agrarne operacije v Ljubljani
dne 29. aprila 1940.
Ban kot predsednik:
Dr. Natlačen s. r.
•j*
Št. E. r. 2466,2467,2468,2469,	1670
2470,2471,2472,2473,
2474, 2475, 2476, 2478,
2479,2481,2482,2487,
2488,2490,2495.
Razglas.
Po § 60. zakona z dne 26. oktobra
1887.,	kranj. dež. zak. št. 2 iz leta 1888., je komisija za agrarne operacije v Ljubljani v izvršitev nadrobne delitve oziroma ureditve užitkov in uprave na skupnih 'zemljiščih, ki so vpisana pod:
1. vi. št. 123 k. o. Ziganja vas, sodni okraj Tržič,
2. vi. št. 228 k. o. Žalna, sodni okraj Višnja gora,
3. vi. št. 839 k. o. Knežja vas, sodni okraj Trebnje,
4. vi. št. 165 k. o. Dobrmče, sodni okraj Trebnje,
5. vi. št. 203 k. o. Motnik, sodni okraj Kamnik,
6. pare. št. 1387, ki je vpisana pod vi. št. 68, 142 in 382 k. o. Verd, sodni okraj Vrhnika,
7. vi. št. 26 k. o. Štelan, sodni okraj Trebnje,
8. vi. št. 892 k. o. Lakenc, sodni okraj Mokronog,
9. vi. št. 1 k. o. Vrbljene, sodni okraj Ljubljana,
10. vi. št. 50 k. o. Leskovec, sodni okraj Krško,
11. vi. št. 60 k. o. Krško, sodni okraj Krško,
12. vi. št. 104 k. o. Smednik, sodni okraj Krško,
13. vi. št. 81 k. o. Podmolnik, sodni okraj Ljubljana,
14. vi. št. 82 k. .o. Zg. Rovan, sodni okraj Škofja Loka,
15. vi. št. 380 k. o. Stožice, sodni okraj Ljubljana,
16. vi. št. 139 k. o. Sp. Pirniče, sodni okraj Ljubljana,
17. vi. št. 244 k. o. Gradišče, sodni okraj Kostanjevica,
18. vi. št. 214 k. o. Lipsenj, sodni okraj Lož, in
19. vi. št. 115 k. 0. Podbukovje, sodni okraj Višnja gora,
postavila banovinskega svetnika Pokorna Ivana kot komisarja za te agrarne operacije.
Uradno poslovanje tega komisarja se prične takoj.
S tem dnevom stopijo v veljavnost določila zakona z dne ‘26. oktobra 1887., kranj. dež. zak. št. 2 iz leta 1888., glede pristojnosti oblastev, potem neposredno in posredno udeleženih, kakor tudi glede izjav, katere ti oddajo, ali poravnav, katere sklenejo, naposled glede zaveznosti pravnih naslednikov, da morajo
pripoznati zaradi izvršitve teh agrarnih operacij, ustvarjeni pravni položaj.
Ljubljana dne 29. aprila 1940.
Komisija za agrarne opcracije*v LjiibljanL Ban kot predsednik:
Dr. Natlačen s. r.
Štev. 2407/40.	1696
Razpis.
Občina Sevnica, srez brežiški, razpisuje pogodbeno mesto nočnega čuvaja.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe
0 občinskih uslužbencih (»Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine« z dne 29. julija 1936., št. 477/61), je vložiti takoj, najkasneje pa v 15 dneh po objavi tega razpisa pri občini.
Občina Sevnica dne 5. junija 1940,
Br. 1167/940.	1693
Nat ječa j.
Na temelju zaključka opč. odbora od
12.	aprila 1940. god., tač. 239/VII., kod ove opčine imade se popuniti mjesto opč. primalje (babice) sa sjedištem u mjestu Štrigova uz godišnju opč. proračunom osigurana beriva u iznosu od 4.800 din.
Reflektira se na mladje i neudate moliteljice. -
Izabrana opč. primalja vršit če pri-maljske poslove za cijelu bivšu opčinu Štrigova, t. j. za sadanju opčinu Štrigova
1 Raskrižje, radi čega če imati plaču 3.600 din kod opčine Štrigova, a 1.200 din godišnje kod opčine Raskrižje.
Moliteljice imadu svoje propisno bilje-govane molbe podri ijeti ovoj opčinskoj upravi najkasnije do 10. jula 1940. god. sa sledečim dokazalima:
1. krstnim listom, 2. domovnicom,
3.	školskom svjedočbom, 4. liječničkom svjedočbom, 5. svjedočbom ponašanja izdanoj po boravišnoj opčini i 6. diplo-mom o svršenom tečaju primaljskog učilišta. Kasnije stigle molbe neče se uzeti u obzir.
Izabrana biti če obavješlena pismeno o nastupu službe.
Služba opčinske primalje je pogodbena, radi čega se imade prije samog stupanja u službu napraviti pogodba, koja če sadržavati ostale uvjete službe.
Opčinska uprava u Štrigovi dne 22. maja 1940.
*
1682
Razglas o licitaciji.
Krajevni šolski odbor na Sv. Planini nad Trbovljami v laškem srezu razpisuje za oddajo del pri gradnji nove ljudske šole na Sv. Planini L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 19. junija 1940. ob 11. uri do p. v občinskih prostorih v Trbovljah. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe. proti plačilu napravnih stroškov pri preds. kraj. šol. odbora g. Ahacu Rudolfu na Sv. Planini št. 2.
Ponudniki naj vstavijo v uradne proračune, ki jih dobe pri kraj. šol. odboru, enotne in končne cene posameznih postavk ter končne cene posameznih del,
za katere predlagajo ponudbe. Vse vstavljene cene morajo bili pisane s številkami in besedami.
Razpisujejo se sledeča dela:
1.	težaška in zidarska dela, 2. tesarska dela, 3. krovska dela, 4. kleparska dela,
5.	mizarska dela, fi. ključavničarska dela,
7.	strelovodne naprave, 8. steklarska dela, 9. slikarska dela, 10. pleskarska dela, 11. pečarska dela, 12. tapetniška dela.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskali sreskih načelstev: Laško, Ljubljana, Celje, Litija, Krško, Brežice in na razglasnih deskali občin Trbovlje, Zagorje o/S., Radeče.
Krajevni solski odbor Sv. Planina nad Trbovljami
dne 5. junija 1940.
Poslovodja:	Predsednik:
Učakar Krnest s. r. Ahac Rudolf s. r. *
Opr. št. ZP 94/8—1938—40.	1681
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje mesto specialist« za nevrologijo ali za psihiatrijo ali za nevrologijo in psihiatrijo v svojstvu zdravnika-uradnika za 3 ure dnevno ali v svojstvu pogodbenega zdravnika za 2 uri dnevno v uradovem anibulatoriju v Ljubljani.
Svojeročno pisane in kolkovanc prošnje (din 10'—) je treba vložiti po pošti
ali osebno pri uradu, Ljubljana, Miklošičeva cesla 20 (soba 209) najkasneje do
6.	julija 1940. do 12. ure opoldne.
Prosilcem, ki so vložili prošnje za mesto nevrologa - psihiatra, razpisano dne 25. novembra 1939. in 13. aprila
1940.,	veljajo že vložene prošnje tudi za la razpis.
Službeno razmerje in službene prejemke ureja za zdravnike-uradnike »Službeni pravilnik«, za pogodbene zdravnike pa kolektivna pogodba. Prosilci, ki žele, da se jim ob sprejemu v službo event. štejejo leta državne ali samoupravne službe, morajo to takoj v prošnji navesti ter predložiti potrebne listine. Kasnejših prošenj za vštetje let urad ne bo upošteval.
Navodila, s katerimi prilogami je opre-' miti prošnje, kakor tudi pojasnila glede službenih prejemkov in službenih dolžnosti dobe reflektanti v zdravniško-administrativnem oddelku urada, soba 349/11 oziroma jih urad pošlje po pošti
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani
dne 4. junija 1940.
Razne objave
1676
Objava.
Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odločbo z dne 3. julija
1939.,	št. 78.901 /V—36, na osnovi uredbe
o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934. dovolilo:
1. odlog plačil za 6 let od 3. julija 1939. dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale pr ed 29. oktobrom 1936.;
2. obrestna mera za. stare vloge so odreja na 2% bruto, računajoč od dne 29. oktobra 1936. dalje.
Ljubljana dne 1. junija 1940.
Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani z. z n. j.
*	1689
Objava.
Izgubil sem polno izkaznico st. 324, izdano od sreskega načelstva v Škofji Loki, in jo proglašam za neveljavno.
Homer Janez s. r.,
Dol. Dobrava št. 33,
obč. Trata, srez Škofja Loka.
*
1702
Objava.
Izgubil sem obrtni list št. 7419, izdan 28. aprila 1928. od mestnega poglavarstva v Celju in ga proglašam za neveljavnega.
Jager Anton, čevljarski mojster,
Ostrožno, p. Celje.
1695
*
Objava.
Izgubil sem izpričevalo 2. razr. drž. real. gimnazije, ki sem jo obiskoval v Celju 1. 1926./27., ter ga proglašam za
neveljavno.
Kolar Avguštin s. r.,
Poljčane.
1690
Objava.
Izgubila sem prometno knjižico za kolo (evid. štev. tablice 148910—22) na ime Nemec Mihael, Sv. Jurij 97 in jo nroglašam za neveljavno.
Ncinec Mihael s. r.,
Sv. Jurij 97, obč. Rogaševci.
*
1692
Objava.
Izgubil sem vozniško izkaznico šb 510 z dne 24. avgusta 1934. in jo proglašatn za neveljavno.
Oblak Josip s. r.,
Ljubljana.
Objava.
Izgubil sem šolsko spričevalo VI. razreda škofijske gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano z dne 28. junija 1929. in ga proglašam za neveljavno.
Ivan Silič s. r.
1674
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani.
Izdatki.	Račun	zgubo	in	dobička	za	leto	1939.	Prejemki.
Poza varovani deleži: prenos iz leta 1938. . . . Škode in odkupi .... Uprava, provizija in odpisi Tehnične rezerve konec leta 1939. 	 Deleži pozavarovalnice na premijah	 Razni izdatki	 Prebitek		din 20,238.56438 10,570.54072 15,161.265*29 67,014.443'70 9,086.U1'11 1,367.563'41 053.888T7	Prenos tehničnih rezerv iz leta 1938	 Premije	 Donos naložene imovine . Pristojbine in razni dohodki Deleži pozavarovalnice na izplačilih	 Pozavarovani deleži konec leta 1939		din 59,039.04278 27,324.760‘08 3,200.43401 8,017.260'33 4,668.700'C1 21,842.179'37
	124,092.37678		124,092.37678
Aktiva.	Bilanca za	let« 1939.	Pasiva.
Blagajna	 Denarni zavodi .... Vrednostni papirji . . . Posojila	 Inventar	 Nepremičnine	 Podružnice in zavarovanci Pozavnrovani deleži konec leta 1939	 Razni dolžniki		din 1,942.197'35 40,510.584'55 5,291.964'- 19,497.448'50 401.622'— 22,967.765'— 4,839.699'56 21,842.179'37 257.936'41	Varnostni sklad .... Ostali skladi	 Tehnične rezerve konec leta 1939	 Pozavarovalnice .... Depoti pozavarovalnic . . Pokojninski sklad nameščencev 	 Razni upniki	 Prebitek		din 6,284.31774 2,296.825‘53 67,014.44370 8,770.400'98 19,757.374'95 2,585.632'— 10,187.613’67 653.888 17
	117.550.49674		117,550.49674
			
Te računske zaključke je odobril občni zbor dne 29. maja 1940.
Nadzorništvo.
Izdaia kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Ti6ka iu zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavniki O. Mihalek v Ljubljani.