sere TOL, 8TBV. 144 LJUBLJJUfA, SOBOTI, 21. JUNUl 1958 amiNi SLOVENSKI v / V>' Izdajo ln tiska Cnsoptsao podjetje slovenski poročevalec. — Direktor* Hudi Janhaba. Glavni in odgovorni urednik: Sergej V očnjak. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva nlica št. 1 in S, telefon 23-522 do 23-524 -— Oprava: Ljubljana, Tomšičeva nlica št. 1-11, telefon 23-522 do 22-526. — Oglasni oddelek Ljnbljana, Titova cesta 7, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-363. za znnanje 21-832. — Poštni predal iL 29. — Žiro raČnn pri Koron-n a! ni banki Ljubljana št fi00-703/1-3fi7. — tf«erna naročnina 230 din TEDENSKA TISKOVNA KONFERENCA V DRŽAVNEM SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE Priprava note Madžarski Jugoslovanska vlada bo poslala Madžarski no le v tovarišev zvezi s sporočilom o obsodbi Nagya m BEOGRAD, 20. jun. (Po telefonu.) Predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve Jakša Petrič je na današnji redni tiskovni konferenci za domače in tuje novinarje najprej odgovarjal na razna vprašanja v zvezi s smrtno obsodbo Nagya in njegovih tovarišev. Petrič je izjavil, da jugoslovanska vlada pripravlja no*' madžarski vladi v zvezi z njenim sporočilom o obsodbi Na-gya in tovarišev. Pripomnil je da je bil naš veleposlanik v . dimpešti poklican na referiranie in da je sedaj v Beogradu. Prihod našega stalnega predstavnika v OZN Vidiča v Beograd nima nobene zveze z obsodbo "~>- gya. Vidič je prišel v Beograd na posvetovanje pred svojim odhodom v Ženevo na zasedanj ekonomsko - socialnega sv-*a Združenih narodov. Na vprašanje kaj misli o vrsti novih napadov na Jugoslavijo v tisku SZ, vzhodnoevropskih de- -žel in Kitajske, je tov. Petrč izjavil; »To je nadaljevanje antijugo- slovanske gonje. Očitno je, da je tu govora o propagandnem političnem pritisku, ki ga ■>- ljajo razni drugi ukrepi za oživljanje metod iz časov po 1949. letu.® Ko je odgovarjal na vprašanje, ako ocenjuje dosedanje priprave za konferenco na naj višji ravni med Vzhodom in Zahodom, je Petrič dejal: »Sodim, da bi z ozirom na negativne elemente, ki so se po javili v zadnjem času in ki v nasprotju z izraženimi nameni obeh strani glede konfere na najvišji ravni, bila glavna Trenta med ZDA in ZAR Libanonski dogodki so povzročili znatno poslabšanje odnošajev med ZDI in EUR — Kairski krogi imajo precej zaupanja v Hcmrntarskjo!- dovo misijo BEJRUT, 20. jun. (Tanjug-Reuter). Generalni sekretar OZN Hammarskjold bo prispel danes iz Bejruta v Jeruzalem, kjer se bo razgovarjal s predsednikom izraelske vlade Ben Gurio-nom. V spremstvu generalnega sekretarja bo še posebni odposlanec Cordier, ki se je preo tem z izraelskimi m jordanskimi predstavniki v Jeruzalemu razgovarjal o sporu zaradi gore Scopus, izraelske enklave na jordanskem ozemlju, nekaj kilometrov severno od Jeruzalema. Predsednik libanonske republike Chamoun je sprejel generalnega sekretarja OZN, ki se ie poleg tega razgovarjal s trenr- visokimi oficirji, opazovalci komisije OZN. Razgovorom med Chamounom in Hammarskjoldom je prisostvoval tudi predsednik libanonske vlade Sami Solh. Kakor poroča kairski radio, namerava ministrstvo za zunanje zadeve ZAR povabiti v Kairo generalnega sekretarja OZN Hammarskjold a. ' V- S? je v razgovoru z veleposlanikom Harejem prav tako zahteval, naj mu predložijo tako-zvane dokaze, na osnovi katerih je ameriški zunanji minister Dulles obtožil ZAR, da se vmešava v notranje zadeve Libanona. Po izjavi egiptovskega predstavnika Naser še ni dobil odgovor. V bejrutsk-i četrti Basta, ki jo imajo v rokah uporniki, je danes prišlo ponovno do ostrih bojev, v katerih so vladne enote uporabile tudi lahko topništvo. Trdijo, da je v borbah oilo ubitih osem upornikov, 20 oa je bilo ranjenih. Med vladnimi enotami sta bila' dva mrtva, več pa ranjenih. Po vesteh iz notranjosti se vodijo ostre borbe tudi v Tripoliju, kjer je bilo 10 mrtvih in 12 ranjenih. Kot poudarjajo opazovalci v Kairu, so libanonski dogodki povzročili znatno poslabšanje odnošajev med ZAR in ZDA. Omenjajo, da je do tega prišlo v času. ko so v Kairu pričakovali, da bodo odnosi med obema državama, ki so se zaostrili cd začetka sueške krize, prišli v obdobje normalizacije. To prepričanje je slonelo na odločitvi ameriške vlade, da bo deblokirala egiptovsko dolarsko dobroimetje in sprejela nekatere druge ukrepe za normalizacijo. Deblokiranje je bilo izvršeno, ko so dosegli sporazum o odškodnini med Egiptom in delničarji bivše Sueške družbe. Po uradnih poročilih je ameriški veleposlanik v Kairu obvestil Naserja neposredno pred njegovim odhodom v Moskvo o želji svoje vlade, da ustvari dobre prijateljske odnose z ZAR. Med libanonsko krizo pa so Dulles in drugi visoki funkcionarji ZDA obtožili ZAR za vmešavanje v libanonske notranje zadeve. To je povzročilo ostro reakcijo v Kairu, ki je večkrat odločno demantiral te trditve ter poudaril, da gre predvsem za notranji spopad. Uradni krogi, ki izražajo obžalovanje zaradi poslabšanja odnosov z ZDA. poudarjajo, da Amerika z obtoževanjem ZAR skuša najti izgovor za direktno intervencijo v Libanonu. Ti krogi stojijo na stališču, da bi se kriza v Libanonu že končala, če Amerika skupno z drugimi zahodnimi silami ne bi nudila vojaško in drugo pomoč Chamounu. V zvezi s prihodom Hammar-skjolda gojijo kairski krogi precejšnje upanje in kairski listi izražajo prepričanje, da on dela na »»preprečevanju an-glo-ameriške intervencije«. »Al Ahram« pa poudarja, da je »•položaj v Libanonu povsem notranja zadeva in izraža bojazen, da bi Amerika lahko izkoristila napore OZN za intervencijo v libanonske dogodke. naloga vi-d kakor tudi vseh rai-roljubnih sil v svetu in vseh ljudi dobre volje, da mirno in odločno okrepijo prizadeva? j a proti zaostrovanju mednarodnih odnosov in za miroljubno in sporazumno reševanje mednarodnih vprašanj.« V zvezi s tem njegovim odgovorom je predstavniku sekreta-iata bilo postavljeno vpi če med te omenjene negativ-elemente sodi tudi obsodba Na-gya. Petrič je odgov dl, da takih negativnih elementov več. Zahodnonemški kancler Adenauer je včeraj izjavil, da bonn-ska vlada razmišlja o vzpostavitvi diplomatskih odnošajev z Jugoslavijo, če bi jugoslovanska vlada oslabila odnošaje z DP Nemčijo. Na vprašanje, kaj misli o tej Adenauerjevi izjavi.' h Petrič odgovoril: »Kot je znano-si jugoslov? ska vlada prizadeva vzdrževat-dobre odnošaje z vsemi državami na podlagi znanih načel svoje zunanje politike.« Petrič je na koncu današnje tiskovne konference iz.azil upanje, da bo sprejeta naša .ahte va po izročitvi zločinca Artuho-viča. »Upamo,« je dejal, da bo federalno sodišče v Los Angelesu naposled sprejelo naše upravičene zahteve za Izročite Artukoviča na podlagi izčrpnih dokazov, ki smo jih predložili. , M. Pogačnik Zvezna skupščina se bo sestala 25> juiija Ha dnevnem redu bosta tudi predlog zakona o šolstvu in predlog zakona o počitniških domovih Beograd, 20. jun. (Tanjug). — Dnevni red zasedanja zvezne ljudske skupščine, ki se bo začelo v sredo 25. junija, bo obsežen. Računajo, da bosta imela zvezni zbor in zbor proizvajalcev poleg posebnih tudi skupno sejo, na kateri bosta proučila poročilo zveznega izvršnega sveta o gibanju gospodarstva in predlog odločbe o spremembah in dopolnitvah skupščinskega poslovnika. Na tej seji bosta oba zbora izvolila člane skupščinskega odbora za prošnje in pritožbe ter določila skupščinske počitnice. Pričakujejo, da bo- ekspoze k poročilu zveznega izvršnega sveta o gibanju gospodarstva podal na skupni seji obeh zborov podpredsednik zveznega izvršnega sveta Mijalko' Todorovič. Zvezni zbor bo dal na dnevni red ločene seje predlog splošnega zakona o šolstvu s predlogom uvodnega zakona, nadalje predloge zakona o ustanovitvi in poslovanju počitniških domov, zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o delovnih odno-šajih in zakona o ratifikaciji konvencije o državljanstvu poročenih žena. Bazen tega bo zbor razpravljal še o vrsti predlogov odločb s področja gospodarstva, socialne politike in delovnih od- nošajev ter sprejel odločbo o dopolnilnih volitvah v volilnem okraju Slavonski Brod, kjer je bil poslanec pokojni pjuro Sa- iaj- Tudi zbor proizvajalcev bo razpravljal o predlogih zakona o ustanovitvi in poslovanju počitniških domov ter zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih odnošajih. Razen tega bo proučil predloge nekaterih odločb s področja gospodarstva in socialne politike ter določil zastopnike skupščine v gospodarskih zbornicah. Pred zasedanjem skupščine so napovedane seje skoro vseh skupščinskih odborov, v glavnem za 23. junij, na katerih bo- Delegacije in obiski Beograd — Včeraj se je vrnila v Beograd delegacija sanitete JLA, ki jo je vodil generalni major dr. Ivan Kralj. Delegacija je bila na obisku pri saniteti grške armade. ?4SSunovid pri Hruščevu Moskva, 20. jun. (Tanjug). — •Jugoslovanski veleposlanik ZSSR Veljko Mičunovič je o tiskal včraj predsednika vlade Hruščeva in se z njim zadržal v razgovoru. do proučili predloge zakonov in odločb, določenih za dnevni red na sejah zborov. Nekateri odbori bodo razen tega razpravljali tudi o programu svojega bodočega dela. . Diplomatska kronika Atene — Atenski list »Akro-polis« je objavil danes razgovor svojega sodelavca Vasiliu-sa z jugoslovanskim veleposlanikom v Grčiji Mitom Miljkovičem. V tem intervjuju je veleposlanik Miljkovič govoril o prijateljskih odnošajih med Grčijo in Jugoslavijo. Odgovoril je prav tako na vprašanje v zvezi z odnošaji med vzhodnoevropskimi državami in Jugoslavijo. O odnosih med Jugoslavijo in Grčijo je veleposlanik Miljkovič med drugim^ izjavil:: »Obstajajo velike možnosti za razširitev političnih odnošajev med Grčijo in Jugoslavijo. Napredek se lahko doseže tudi na gospodarskem in kulturnem področju. Sporazum, s katerim bo povečana trgovinska izmenjava med obmejnimi področji obeh držav, bo kmalu podpisan. Med Grčijo in Jugoslavijo ni spornih vprašanj. Naše prijateljstvo navdihuje tradicija, izkušnje našega sodelovanja so bile dragocene«. Načrt »drznila partnarfevm OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA LONDON, 20,- junija. (Po telelunu.) Macmillaaov novi načrt »drznih partnerjev«, s katerim upa britanska vlada končno pri-' nesti mir Cipru, je bil sprejet na obeh straneh parlamenta s polnim dostojanstvom in z velikim »čutom odgovornosti«. Vse, kar je imel povedati Gaitskell v imenu opozicije, je bila ugotovitev. da je položaj preveč nevaren in tragičen, da bi bilo moč že sedaj postavljati kakršno koli vprašanje ali pretresati podrobnosti predloženega načrta. Zaradi tega se opozicija vzdržuje vsake akcije do začetka parlamentarne debate, ki bo prihodnji četrtek. Objava ciprskega načrta je bila na zahtevo atlantskega sveta odložena za dva tragična dneva. Kar se je zgodilo v tem času, je zastrto s tančico tajnosti. Edino, kar se zagotovo ve, je, da je bila v tem »kratkem premoru« dosežena »moralna podpora« članic Atlantskega pakta temu načrtu in njihovo - prepričanje, da lahko predstavlja »osnovo, polno nad za nadaljnje razprave«. Beseda »adventure« pomeni Grki aiio zadovoljni uršks vlada pripravila uradni odgovor na nafnovejši načrt o Cipru — Britanska vlada Je voljna pogovorili se z Makariosom o načrtu ATENE, 20. jun. (Tanjug). V zadnjih 24 urah se je grška vlada že drugič sestala, da bi proučila odgovor na britanske predloge o Cipru. Kot se je zvedelo v obveščenih krogih, je vlada še posebno proučevala britansko stališče do grških proti- Dag Hammarskjold Direktor egiptovskega urada za informacije Saad Afra je danes demantiral poročilo New York Timesa, da je ameriški veleposlanik v Egiptu Ray-mond Hare 20. maja na sestanku s predsednikom Naserjem zahteval, da se »ZAR preneha vmešavati v notranje zadeve Libanona--. Egiptovski predstavnik je dejal, da tak načm prikazovanja sestanka predsednika Naserja in veleposlanika predstatdja »popolno potvarjanje dejstev«. Dodal je. da je ameriški veleposlanik na tem sestanku nekoč zahteval od predsednika Naserja, naj uporabi svoj osebni vpliv z namenom, da bi se končala libanonska kriza. Predsednik Naser je ob tej priložnosti obvestil ameriškega veleposlanika, da voditelji libanonske opozicije ne sestavljajo svojih političnih načrtov v sodelovanju z ZAR in da so oni edino odgovorni libanonskemu narodu. Predsednik Naser je zatem obvestil veleposlanika Hareja, da je vlada ZAR pripravljena. da skupno z ZDA posreduje, da bi se čim-prej rešila libanonska kriza in da bi se prenehalo s prelivanjem krvi. Predsednik Naser predlogov, ki so jih poslali v se .ie zvedelo. britanska vlada Predstavnik vlade še ni mogel odgovoriti, kdaj bodo poslali grški odgovor Londonu. Kolikor bi vlada danes končala posvetovanja, bi lahko odgovor poslali še nocoj. Ciprska etnarhija, ki je v Ate nah končala tridnevni sestane’:, bo poslala svoj odgovor generalu Foot danes popoldne. Kot ; udarja nadškof Makarios, so stališče etnarhije sprejeli soglasno. Etnarhija bo hkrati odgovorna na pismo, ki ga je Foot poslal Makariosu kakor tudi na nove britanske predloge o Cipru. Makarios je prav tako izjavil, da so se na sestanku etnarhije raz-govarjali tudi o sedanjem položaju na otoku. Sprejeli so tudi odločitve o delovanju Grko” na Cipru v prihodnosti. Popoldne se je s šestimi župani Cipra sestal tudi grški zunanji minister Averof. Britanski minister za zunanje zadeve Selwyn Llovd je izjavil po londonskem radiu, da se je britanska vlada pripravljena razgovarjati z Makariosom o novem britanskem načrtu, »1 r je gotovo eden izmed predstavnikov ciprskega naroda«. Izjavil je tudi, da je v NATO v zadnjih dneh prevladovalo mišljenje, da je treba »resno 'n mirno proučiti britanski načrt«. Selwyn Lloyd je izrazil prepričanje, da se bodo tripartitni razgovori o London pred nekaj dnevi. Kot ni upoštevala grških pripomb. Cipru začeli po diplomatski poti. Na koncu je britanski predsednik izrazil prepričanje, da bo britanski nači sprejet. Britanske predloge o- Cipru je atenski tisk zelo ostro kritiziral. Tisk ugotavlja, da ti predlogi ne ustvarjajo niti najmanjšega upanja na skorajšnjo rešitev ciprskega vprašanja. Vladni list »Katimerini« piše, da Grčiji ne ostane nič drugega kot nadaljevati borbo. Eno izmed koristnih orožij v tej borbi bo OZN. Vsi listi ugotavljajo, da je ' ba novi načrt samo odkloni'• Grki in Ciprčani ne morejo niti razpravljati o načrtu, kakršen My.rphy spreis! Maiesa WASHINGTON — Državni podsekretar v ameriškem ministrstvu za zunanje zadeve Robert Murphv je priredil sinoči uradno kosilo na čast jugoslovanskega veleposlanika v ZDA Lea Matesa, ki odhaja na novo dolžnost. Poleg Murphv.ia so bili na kosilu tudi pomočnik ministra za obrambo Spra-gue, svetnik Bele hiše Randall. direktor ameriške banke za uvoz in izvoz ^j-r druge osebnosti State Departmenta. zamena novinarji in člani jugoslo vanskega veleposlaništva v Washingtonu. je. Treba ga je radikalno spremeniti, preden bi o njem raz- govarjali, poudarja »Vima«. — Opozicijska »Elefteria« poudarja, da se bodo avtorji novega britanskega načrta hitro prepričali, da je pot, ki so si jo izbrali, polna nevarnosti za njih same, kakor tudi za mir na splošno. V načrtu popolnoma prezirajo načelo samoodločbe, kakor tudi demokratično načelo pravice večine. nekaj podobnega pustoloyščini ali tvegani igri. Vsi ti izrazi dobro pristajajo tistemu, kar naj bi vsebovala »sedemletna poskusna doba« britanskega načrta za Ciper. V tem času bi delovala na otoku neka lastna grško-turška samouprava. Vsaka izmed teh narodnih skupnosti bi imela svoj mali parlament, ki bi se ukvarjal s svojimi posebnimi posli. Upravo otoka bi vodil svet, sestavljen iz štirih grških in dveh turških predstavnikov, ki bi jih izvolila ta dva parlamenta, ter po en predstavnik grške in turške vlade z britanskim guvernerjem otoka na čelu. Guverner bi imel pravico končne oblasti »za zaščito interesov obeh skupnosti«. Zunanje zadeve, obramba in notranja varnost otoka, bi ostale še'nadalje v britanski pristojnosti in mednarodni položaj Cipra bi ostal v tem času neizpremenjen. Sele, kolikor bi »poskusna doba« pokazala zadovoljive rezultate, bi bila Britanija nato pripravljena »deliti suverenost nad Ciprom z grško in turško vlado, seveda ob ohranitvi svojih vojaških baz na otoku«. Edino vprašanje, ki je bilo po Macmillanovem razlaganju v parlamentu postavljeno na dnevni red v zvezi s tem načrtom, je prišlo od strani konservativnega poslanca Robinsona: »Ali lahko premier pove, kaj bo storil, če njegov načrt ne bo sprejet ali če bi propadel?" »Ne mislim sedaj na propad, bolje je na začetku nove poti misliti na uspeh,« je odgovoril Macmillan. »Primer, ki ga bomo s tem dali, bo lahko pozitivno vplival na naše prijatelje in zaveznike Grke in Turke.« Toda bojazen poslanca Robinsona ni bila neutemeljena. Morda je v luči atenskih in ankarskih odmevo tudi najbolj stvarna. V Ankari so takoj izjavili, da bi bil Macmillanov načrt lahko sprejet samo tedaj, če vodi h končni razdelitvi otoka. V Atenah je bilo rečeno, da je »v svoji osnovi nesprejemljiv« in da daje malo možnosti za razpravo. V grški etnarhiji so bili še boli določni. Ocenili so načrt kot »nekaj najslabšega, kar je bilo doslej predloženega«. Uradna sporočila iz obeh prestolnic še niso objavljena, in tu domnevajo, da se vmešavanje NATO v vso zadevo v prvi vrsti nanaša na poziv obem domovom, naj ne zapreta vrat, preden se ne uresniči Macmillanov predlog o sestanku treh premierov. Po nekaterih britanskih ocenah se bodo Turki pokazali pripravljene za tako rešitev, ker so pridobili že z dejstvom, da Ciper ne postane grški. Navsezadnje —. pripominjajo nekateri tukajšnji krogi — Tur- 1Z- in gsisss?: V poznem popoldanskem soncu se Mefiči na morski gladini samotno jadro čija se je svoj čas pojavila tudi kot nov činitelj v ciprskem vprašanju, ki naj bi pokazal, da rešitev usode otoka ni ključno stvar Britanije Grčije. Medtem ko delajo v Londonu različne kombinacije, upoštevajoč taka in taka stališča Ankare in Aten, visi Ciper še vedno na robu državljanske vojne. Guverrter Foot je izjavil, da je britanski načrt »zadnja priložnost«, da se prepreči katastrofa. Kolikor bi vendarle odpovedal tudi ta načrt in redne vo-jaško-politične sile na otoku, je guvernerju kot dodatno orožje poslana na razpolago celotna padalska brigada. Čeprav tu še vedno ugibajo, ali so prišli padalci na Ciper zaradi Cipra ali zaradi libanonskih dogodkov, v poplavi raznih trditev in protitrditev, neuradnih vesti in uradnih demantijev, ni lahko najti »tisti pravi razlog«, zaradi katerega so padalci zapustili svoja domača oporišča. Toda že samo dejstvo, da so se utaborili na Cipru, govori, da jih ie moč uporabiti v obeh primerih, glede na to pač kako se bodo dogodki razvijali. Jože Vrhovec Tito sprejel j sva Kapičiea BRIONI — Predsednik republike .Josip Broz Tito je sprejel danes Jova Kapičiča, izrednega in opolnomočenega veleposlanika FLRJ v LR Madžarski. Pri sprejemu je bil navzoč tudi državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič. Sukamo v jugoslovc. ~kem veleposlaništvu DJAKARTA — Indonezijski predsednik Sukarno s soprogo je bil danes na kosilu v jugoslovanskem veleposlaništvu v Djakarti, ki mu ga je v njegovo čast priredil veleposlanik FLRJ v Indoneziji dr. Stane Pavlič. Na kosilu so bili indonezijski minister za zunanje zadeve Subandrio s soprogo in generalni sekretar predsednika republike Tamzil s soprogo. Z jugoslovanske strani so bili na -kosilu jugoslovanski vojaški ataše in sekretarji jugoslovanskega veleposlaništva v Djakarti. V zdravicah, ki sta ju med kosilom izmenjala veleposlanik Pavlič in predsednik Sukamo, sta poudarila zelo prisrčne in prijateljske odnose med obema državama. VREME Napoved za soboto: Pretežno oblačno vreme, v severni Sloveniji nagnjenje li krajevnim ploham. Nočne tecniperature med 12 in 16, na Primorju do 19, naj višje dnevne med 23 din 26 stopinjami Cš 1 Ukrepi za pospešitev gtadme stanovanj v Makedoniji Stanovanjska kolonija za osebje bolnišnice v Valdoltri Izvršni svet Makedonije je sprejel na svoji zadnji seji navodilo občinskim ljudskim odborom za predpise a usmerjanju gradnje stanovanj. Namen teg; navodila je v tem,'da se na razne načine in z mnogovrstnimi ukrepi omogoči intenzivnejša gradnja stanovanj in hitrejša omilitev stanovanjske stiske ne samo v Skoplju, temveč tudi v drugih mestih in industrijskih krajih te republike. Izvajanje tega navodila bo vsekakor pripomoglo k uresničenju načrta za zgraditev 6100 novih stanovanj v Skoplju ter več tisoč v d-ug" krajih republike do konca leta 1961. Glavna značilnost omenjenega navodila je v tem, da mora h.ti v bodoče znesek investicij, potrebnih za zgraditev enega stanovanja, v skladu s prejemki 1 -stih, za katere se gradi stan o- POTREBNA JE DOPOLNITEV redpisov o evidenci in kontroli cen P (Od našega beograjskega dopisnika) Po podatkih zvezne tržne inšpekcije o nadzoru nad izvajanjem Odločbe o evidenci in kontroli cen je inšpekcija od 10. maja do 17. maja kontrolirala cene v 298 ind. podjetjih in v 227 trg. podjetjih na veliko. Inšpekcija je pri tem ugotovila, da je neopravičeno povečalo cene 20 ind. podjetij in 30 trg. podjetij na veliko. Odkar tržna inšpekcija izvaja evidenco in kontrolo cen, je bilo do 17. maja pregledanih 2273 gospodarskih organizacij, oziroma nekaj čez 80 odstotkov vseh organizacij, ki jih zadeva kontrola tržne inšpekcije. Inšpekcija je v tem času prijavila skupno 235 gospodarskih organizacij, javna tožilstva pa so do sedaj predložila okrožnim gospodarskim sodiščem za kaznovanje 103 gospodarske organizacije. Reševanje prijav proti gospodarskim organizacijam se je v zadnjem času pospešilo v javnih tožilstvih in tudi pri gospodarskih sodiščih. Iz dosedanje prakse v zvezi z izvajanjem evidence in kontrole cen je zvezna tržna inšpekcija izvedla nekatere zaključke, obenem pa pristojnim organom tud: predlagala naj dopolnijo predpise o evidenci in kontroli cen. Zvezna tržna inšpekcija je v dosedanji praksi ugotovila, da je prišlo do povečanja cen proizvodov, ki jih našteva Odločba o evidenci in kontroli cen, predvsem pri proizvodih lesne in živilske industrije, kar velja za proizvajalna kakor tudi za trg. podjetja. Inšpekcija je dalie ugotovila, da je število prijavljenih gospodarskih organizacij znatno v primeri s številom pregledanih podjetij (235 nasproti 2273), kar pomeni, da mnoge gospodarske organizacije ne izpolnjujejo disciplinirano Odločbe o evidenci in kontroli cen. Iz tega izhaja, da je potrebno še bolj okrepiti kontrolo vseh gospodar- skih organizacij, katere zadeva Odločba o evidenci in kontroli cen in da je potrebno po strokovnih združenjih, zbornicah itd. opozarjati na škodo, ki jo povzroča nediscipliniranost gospodarskih organizacij v zvezi z izvajanjem evidence in kontrole cen. POMANJKLJIVOST DOSEDANJIH PREDPISOV O EVIDENCI IN KONTROLI CEN Zvezna tržna inšpekcija je pri izvajanju kontrole in evidence cen zapazila razne pomanjkljivosti sedanjih predpisov, ki posameznim gospodarskim organizacijam omogočajo zviševanje cen. To na pr. velja za obrtniške proizvajalne organizacije in obrtniške proizvajalne zadruge, na katere se po dosedanjih predpisih ne nanaša Odločba o evidenci in kontroli cen. Medtem ko se morajo na pr. industrijska živilska podjetja držati Odločbe o evidenci in kontroli cen, SKLICANJE SEJE ODBORA ZA PROSVETO IN KULTURO REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Predsednik odbora za prosveto in kulturo republiškega zbora Ljudske skupščine LRS sklicuje 3. sejo odbora za ponedeljek, dne 23. junija ob 10. uri v prostOiih Ljudske skupščine LRS. 'p-v dnevnega reda: 1. Obravnava in sklepanje o statutu naravoslovne fakultete; 2. Obravnava in sklepanje o statutu fakultete za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo. 3. obravnava in sklepanje o statutu fakultete za elektrotehniko in strojništvo. 4 opravnav-a in sklepanje o statutu fakultete za arhitekturo gradbenišvo in geodezijo. SKLICANJE SEJE ODBORA ZA PRORAČUN REPUBLIŠKEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Predsednika odborov za proračun republiškega zbora in zbora p rc> Izvajalcev Ljudsko sikuipšc.ne LRS sklicujeta se.ie odborov ra s~e5-o, 25. junija ob 10- uri v prostorih Ljudske skupščine LRS. Predlog dnevnega reda: Obravnava o ustanovitvi Zavo_.. za n-oučevanje izobraževanj; odraslih. Iz tajništva Ljudske skupščine LRS to ne velja tudi za istovrstne obrtniške gospodarske organizacije, čeprav imajo pogosto isti delovni proces. Zato bi morale tudi obrtniške proizvajalne organizacije, ki proizvajajo živila, spadati pod Odločbo o evidenci in kontroli cen. Isto velja tudi za gozdarstvo in gozdna gospodarstva, na katera se sedaj ne nanaša Odločba o evidenci in kontroli cen in ki nekaznovano zvišujejo cene svojim proizvodom. Vse navedene bi bilo potrebno glede evidence in kontrole cen izenačiti z lesnoindustrijskimi podjetji. Mnoga trgovinska podjetja na veliko se ukvarjajo po svojih prodajalnah tudi s prometom na drobno. Po dosedanjih predpisih pa morajo poprej obvestiti pristojne organe o nameravanem zvišanju cen samo, kadar gre za prodajo na veliko. S tem je takim trgovskim podjetjem omogočeno, da povečujejo cene v prodaji na drobno. Zato je nujno, da se predpisi o evidenci in kontroli cen pri takih podjetjih nanašajo tudi na prodajo na drobno. / Dosedanji predpisi o evidenci in kontroli cen ne določajo natanko, ali pristojni državni organ mora soglašati s predloženim povečanjem cen, oz. odbiti to predloženo povečanje cen. Po dosedanji praksi je zvezni urad za cene to soglasje dajal samo formalno. Potrebno pa je, da zvezni urad za cene v soglasju z drž. sekretariatom za blagovni promet konkretno odobri ali pa odkloni zahtevo po povečanju cene. Do sedaj namreč lokalni inšpekcijski organi niso vedeli, ali je s tem, da v predvidenem roku ni bilo nobenega odgovora, predloženo povečanje cen sprejeto ali pa odklonjeno. Zvezna tržna inšpekcija dalje meni, da bi bilo potrebno natanko določiti, kaj se šteje pod ravnijo cen na dan 31. decembra 1957. leta, ali pa na dan zadnje prodaje v 1957. letu, kakor tudi pod ravnijo cen 19. februarja letos, ko je začela veljati Odločba o evidenci in kontroli cen. V praksi so namreč pogostni primeri, da je bilo v tistih dneh za posamezne proizvode več različnih prodajnih cen. Zato je potrebno, da to raven cen določi pristojna okrajna inšpekcija, ki bi pri tem upoštevala vse okornosti, v katerih je prišlo do prodaje. Sedanji predpisi dalje ne določajo natanko, kaj se šteje za nov proizvod, ne določajo natančno, ali spadajo tudi cene iz- voznih izdelkov pod evidenco in kontrolo cen, ne določajo izrečne obveznosti, da se mora prodajati po starih cenah, dokler ne pride odgovor na predloženo zahtevo po povečanju cen itd. Dogaja se tudi, da posamezne gospodarske organizacije- povečujejo cene proizvodom volnene trikotaže in tekstilne konfekcije. Surovine za to konfekcijo so sicer obsežene s predpisi o evidenci in kontroli cen, ne pa tudi proizvodi iz teh surovin. Ker gre za proizvode za široko potrošnjo je jasno, da bi tudi le-ti morali biti vključeni v -.pisek proizvodov, na katere se nanašajo predpisi o evidenci in kontroli cen. Zaradi očitne upravičenosti teh predlogov zvezne tržne inšpekcije lahko pričakujemo skorajšnjo dopolnitev Odločbe o evidenci in kontroli cen. Milan Pogačnik vanje. Zato so določeni tudi maksimalni zneski za eno novanje. Bodoča stanovanj gradnja, bo, usmerjena na velika stanovanjska poslopja s skromnejšimi stanovanji, toda ne primitivnimi, medtem ko se bo likost stanovanj gibala v meja', jugoslovanskega povprečja in bo povsem ustrezala normalnim "ivljenjskin potrebam. Kar se tiče opremljenosti in kakovosti stanovanj, se določa, da morajo biti skromna, vendar pa morajo zadovoljiti najosnovnejše potrebe. — Gradili bomo predvsem dvosobna "'d nja in je omejena gradnja trosobnih stanovanj. V perspektivi bo mogoče graditi tudi večje štovilo trisobnih stanovanj, da bi se vskladila struktura stanovanj strukturo gospodinjstev po številu njihovih članov. Navodilo določa tudi najosnovnejše elemente ekonomi"' ga planiranja v gradnji stanovanj ter razmerje neto-površin stranskih prostorov itd. Po tem navodilu bo povprečna neto-površina članov družine: za stanovanje dveh oseb (1-sob-no) 35 m", za stanovanje treh oseb (2-s-obno) 47 m2, za stanovanje štirih oseb (2-sobno) 54 m2, za stanovanje petih oseb (3-sob-no) 63 m2. Občinski ljudski odbori bodo lahko predpisali minimalne in maksimalne neto-stanovanjske površine, ki se lahko povečajo ali zmanjšajo največ za 10 odstotkov. Predpisane so tudi norme o velikosti spalnic in dnevnih sob, kuhinj itd., kakor tudi za balkone in terase. Velikost posameznih prostorov je določena po njihovem namenu in ne more biti manjša. Tako je na primer za dnevno sobo določenih 16 m2, za spalnico staršev z eno otroško posteljico 14 kvadratnih rrj.e,trov.,. za spalnico z dvema posteljama 10 m2, za delovno kuhinjo 6 m2, za stanovanjsko kuhinjo 12 m2, za dnev- no sobo z nišo za kuhanje 18 m*. Navodilo določa, da se gradnja gorsonjer omeji na najobhod-nejši minimum, nadalje, da se v stanovanjskih poslopjih z večjim številom stanovanj lahko zgradi skupna pralnica in sušilnica itd. D. Muratovski Delegacija vojnih invalidov na Sutjeski Revija cnsateiskih gledaliških družin v Velenju Velenje, 20. jun. (Tanjug) V Velenjju se je danes začela revija amaterskih gledaliških družin iz Slovenije. Prvo predstavo je uprizorilo delavsko prosvetno društvo ».Svoboda« ijz Velenja, in sicer »Prosjaka« Bertolda Brechta. Na rev rji bodo uprizorili tudi dve domačii delu s tematiko iz NOB, »Oblaki so rdeči« Leopolda Suhodolčana in »Komedijo o komediji« Marijana Marinca. Prvo bo uprizorila gledališka , družina delavskega prosvetnega društva »Slava Klavora« Jz Maribora, drugo pa igralska družina delavskega prosvetnega društva »Svobode« iz Zagorja. Seja okrajnega odbora SZDL v Kopru Koper, 20. jun. Danes je bila v Kopru razširjena seja Okrajnega odbora SZDL, katere so se med drugimi udeležili tudi predsedniki občinskih ljudskih odborov in predsedniki sindikalnih svetov. Na seji, katero je vodil predsednik Okrajnega odbora SZDL tov. Kajtimir, so obravnavali izvajanje družbene, ga plana za leto 1958. O stanju gospodarstva v prvem četrtletju je poročal podpredsednik okraja Franc Klobučar, nakar se je razvila živahna razprava. Sklenili so, da bodo na prihodnji seji obravnavali problematiko kmetijstva. S. Sestava delovnih brigad na avtomobilski cesti Zvezni zavod za statistiko je organiziral posebno poročevalsko službo o sestavi mladinskih delovnih brigad na avtomobil- ski cesti. Po podatkih te službe je od začetka priprav 10. marca pa do 31. maja delalo na gradbišču avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb 8713 brigadirjev, in sicer 7813 mladincev in 900 mladink. Po socialnem sestavu je bilo 57.5 odstotka brigadirjev kmetov, 33.6 odst. delavcev in 5.3 odst. uslužbencev, medtem ko je bilo 3.6 odst. dijakov, študentov in drugih. Po starosti je bilo 18.3 odst. starih do 17 let, 48.9 odst. mladincev od 17 do 20 let, 27.3 odst. od 21 do 25 let ter 5.5 odst. nad 25 let. Po narodnosti je bilo največ Srbov 40.1 odst., Hrvatov 21.9 odst., Slovencev 12.2 odst., druge narodnosti pa so bile zastopane povprečno s 5.6 do 5.8 odstotka. Večina brigadirjev je delala prvič v mladinski delovni akciji, 1280 brigadirjev je delalo pri podobnih delovnih akcijah enkrat, dva pa že večkrat. Konferenca sindikatov in delavcev Evrope Beograd, 20. junija. (Tanjug) Konferenci sindikatov in delavcev Evrope, ki se je danes začela v Berlinu, prisostvuje član predsedstva centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Vivoda. Na konferenci, ki bo trajala do 22. junija, razpravljajo o enotnosti in akcijah sindikatov v borbi za mir, razorožitev in proti atomski vojni. Največje semensko skladišče v državi Novi Sad, 20. jun. (Tanjug) Na Rimskih šancih pri Novem Sadu dograjujejo veliko skladišče za shranjevanje in prJpravljanje semena žita, krmnih in industrijskih rastlin ter po-vrtnin. 2e jeseni bodo v tem novem skla- dišču. ki bo opremljeno z naij-modemej širni napravami in stroja, shranili okoli 409 vagonov semena raznih kultur. Zgraditev tega skladišča za semensko blago pomeni začetek prehoda na sodobno semenarstvo v naši najbolj žiitorodni pokrajini. Skladišče je v bližin tf- so-č hektarjev vzornega polja, na katerem razmnožujejo strokovnjaki pokrajinskega zavoda za kmetijska raziskovanja originalno s.eme in seme prve reprodukcije. Skladišče bo imelo laboratorij za raziskovanje kakovosti semena in sušilnico za hibridno koruzo. Beograd, 20. junija. (Tanjug) Predsedstvo centralnega- zbora Zveze vojaških vojnih invalidov Jugoslavije je sklenilo poslati svojo delegacijo na glavno proslavo 15. obletnice bojev na Sutjeski, ki bo na Tjentištu. V delegaciji bodo predsednik centralnega odbora Zveze vojaških vojnih invalidov Milivoje Milo-jevič, podpredsednika centralnega odbora Grga Jankez in Dane Olbina, generalni sekretar cenJraJmega odbora Boža Pavlovič, predsednik republiškega odbora Zveze vojaških vojnih invalidov Hrvatske Vojo Sken-džič, predsednik republiškega odbora Zveze vojaških vojnih invalidov Crne Gore Djuro Ca-gorovič, člani predsedstva centralnega odbora Zveze vojaških vojnih invalidov Jugoslavije Miša Jovanovič, J. Malovič, Janko Rudolf in Brv Radovanovič. Delegacija bo v imenu invalidov Jugoslavije položila venec na skupno grobnico borcev, padlih na Sutjeski. Vojaški vojni invalidi bodo sodelovali pri proslavi 15. obletnice bojev na Sutjeski v okviru programa, ki ga je organizirala Zveza borcev. Medtem je Zveza vojaških vojnih invalidov Jugoslavije določila sodelovanje svojih članov tudi v programih organizacij, ki bodo mn-ožično sodelovale pri glavni proslavi na Tjentištu. Center za izvenarmadno vojaško vzgojo bo poslal na glavno proslavo bitje na Sutjeski skupino mladincey iz predvoja-ške vzgoje, obenem pa bo z mestnim odborom Počitniške © »DJURO D JAKO VIČ« IZDELUJE NAPRAVE ZA TOVARNE SLADKORJA »Djuro Djakovič« izdeluje vrsto naprav za domače tovarne sladkorja. Po planu bodo v tem podjetju izdelali 748 ton naprav za 4 tovarne sladkorja, in to v Beogradu, -Crvenki, Osijeku in Vrbasu. Dela pri. teh napravah bodo končana še v letošnjem letu. zveze opremil skupino, ki bo prišla v Fočo 1. julija. Za udeležbo pri glavni proslavi bitke na Sutjeski se je samo iz 20 občin v Crni Gori prijavilo okoli 2000 udeležencev bitke in članov družin padlih borcev. Razen tega se veliko število prebivalcev iz krajev, kjer so bili boji med narodnoosvobodilno vojno, pripravlja za udeležbo na proslavi. Žrebanje obveznic II. ljudskega posojila Beograd, 20. jun. (Tanjug). V Beogradu je bilo danes petnajsto žrebanje obveznic II. ljudskega posojila. Amortizirane so bile obveznice v znesku 261 milijonov 700.000 din. Amortizirane so obveznice, ki imajo naslednje številke1 880. 66, 537, 343, 326. 214. 482. 132, 425. 506. 928, 164. 787, 281, 340. 712, 298. 529, 377. 457. 166. 396, 517. 19. 434, 741. 385. 960. 448. 241. 451. 234. 477. 190 107. 146. 113. 539. 310. 336 288 126, 2.31. 608, 76. 417. 308. 996, 782. 452. Dobitke po 2000 din so dobile naslednje številke obveznic: 712. 148. 34.3. 425. 448 Dobitke po 5000 din so dobile obveznice s številko 113 v vseh neparnih serijah Dobitke po 10.000 d n so dobile obveznice štev. 241 v naslednjih serijah: 3110, 718, 193, 6306, 1671, 339 5066, 5136, 3404, 533, 5190. 6422, 2190. 6.352, 4543, 3330, 2542. 2617, 3703, 773, 1799, 951. 3721, 5572, 204, 4806, 4133, 1935, 2208, 5251, 5729, 3868, 4208. 2596, 5266. 3640, 902, 4582, 5486. 2883, ZAČELA SE JE ŽETEV Beograd, 20. junija (Tanjug; Fo obvestilu Zveze kmetijsko- gozdarskih zibornic se je že _a-čela žetev ječmena in pšenice. Ječmen žanjejo skoro po 'Tej državi, pšenico italijanskih vrst pa v Makedoniji in Primorju. Začetek žetve te pšenice v Slavoniji in Vojvodini pričakujejo konec prihodnjega tedna, pšenice domačih vrst pa na vseh področjih države v začetku julija. Za letošnjo žetev so nabavili znatno večje število kombajnov kakor lani. Pri žetvi bo delalo 1313 kombajnov, medtem ko so jih imeli lani samo 643. Največ novih kombajnov je izdelala domača industrija. Zagotovljenih je tudi nad 13 tisoč mlatilnic, izmed teh okoli 34 odstotkov na socialističnem sektorju. Domača industrija bo v kratkem dobavila še 900 mlatilnic. uvozili pa jih bodo 110. Nezadostno pa je število pre- NASA anketa Oružbeni standard in čimdoljši delovni pop II Š * Ob vhodu v tovarno »Topol« v Ilirski Bistrici sem se ustavil pri oglasni deski in mojo pozornost je vzbudil zapisnik zadnje seje delavskega sveta. Med drugim sem bral: »Predsednik delavskega sveta seznani navzoče s prošnjo občine za pomoč pri gradnji šolskega poslopja. Tega Ilirska Bistrica danes dejansko nima, tako da gostuje osemletka v treh neprimernih stavbah. Stroški bi znašali okrog 120 milijonov dinarjev in bi jih bilo'mogoče kriti, če bi vsa podjetja prispevala 5 let zaporedoma po 20% svojih skladov. Delavski svet je načelno pristal na pomoč, vendar ni sprejel končnega sklepa, ker še ni jasno, s kakšnimi sredstvi bo podjetje letos razpolagalo. Zato je bilo dokončno sklepanje odloženo za čas, ko bo mogoče konkretno govoriti o tej zadevi. Predsednik DS je mimogrede še omenil, da so enako načelno stališče že zavzeli delavski sveti tudi v drugih podjetjih na p- ’ ročju občine«. Ta skopi podatek, povzet i oglasne deske, mi je omogočil, da sem se kaj hitro znašel v živahnem razgovoru s predstavniki organov družbenega uprav- ljanja, sindikalne in direktorjem. organizacije POMOČ KOMUNI IN SKRB LJUDI Pomoč komuni, avijo, ni uri njih nič novega. Lani so n. pr. dali 285.000 din za 4 m široko betonsko ploščo okrog še ne popolnoma dograjenega olimpijskega kopališkega bazena, podjetje »Lesonit« pa je na svoje stroške kopališki prostor primerno ogradilo. Letos bo »Topol« postavil nove opečnate kabine, če bo dovolj sredstev, pa bodo poskusili rešiti tudi odprto vprašanje kul rnega doma. Prizadevanje za reševanje vprašanj življenjskega standarda prihaja potemtakem razumljivo do izraza tudi v samem podjetju. Novčmbra meseca lani so uredili delavsko restavracijo, v'kateri plačajo delavci za zajtrk 20 din, za obed 65 din in za večerjo 50 din; dnevno torej 135 din. V novembru in decembru lani je podjetje tej restavraciji prispevalo 154.000 din, letos pa so potrebe po subvenciji že manjše. — V polurnem odmoru kupijo lahko delavci v tej restavraciji tudi izdaten sendvič za 20 din. Lani so uredili tudi nova stranišča in 4 prhe (s toplo vodo) za moške in ženske. Te so delavcem brezplačno na razpolago ob petkih popoldne in ves dr n ob sobotah. Tedensko se jih po-služi okrog 180 ljudi. Za delavke, ki delajo v furnirnici, kjer je temperatura okrog 35 stopinj, je velika olajšava posebna higienska soba. Tako jim ni več treba hoditi iz pregrete furnirnice na hladni zrak, kar seveda zelo zmanjšuje možnost prehladov in celo resnejših obolenj. Na težjih delovnih mestih so po sklepu delavskega sveta uvedli šesturni delovni čas, delavke pa prejemajo zastonj čaj, ki jim je zaradi žeje v tako vročih prostorih res n’-i-no potreben. O reševanju teh in podobnih vprašanj odloča praktično ves kolektiv; namreč preko delavskega sveta in sindikalne organizacije, ki kolektivu vsake tri mesece poročata o svojem delu. Delavski svet, v katerem so tud: člani upravnega odbora sindikalne podružnice, vabi v posameznih primerih člane sindikalnega vodstva še posebej na 5 > jo sejo, pogosto pa gredo član; delavskega sveta ali upravnega odbora, pa tudi direktor podjetja — če je to potrebno in koristno — na seje upravnega odbora sindikalne organizacije. Tako vedo vsi o vsem in ne delajo drug mimo drugega. TEŽAVE S PREMIJSKIM PRAVILNIKOM Dovolj zapletena vprašar j« pravičnega nagrajevanja obdelujeta poleg vodstva in sindikalr organizacije posebna tarifna in premijska komisija DS. Normiranih je 70% del in preseganje norm znaša clo 16 odstotkov. ~~ nimiv in zgovoren je podatek, ki pove, da se je vrednost proizvodnje (preračunano na polro lastno ceno iz leta 1956) od 1951. leta do lrtos povečala za 121%. število zaposlenih pa samo za 35 Resnejše težave pa jim prizadeva premijski pravilnik. Od 1 zaposlenih je ta predlanskim zajel 30 ljudi, to je 19 odstotkov, lani pa 80 ljudi (o." 345 zaposle nih, to je 23%). Največja premija je predlanskim znašala 1,8 plače ali 40.000 din (za vse le' V lanskega pren jskega sklad . še niso delili. Premijska komis ja se je sedemnajstkrat sestala, da bi spravila premijski pravil-u:k in njegova načela z nagrajevanjem v tako stanje, da bi bile premije prav vsem vzpodbuda v prizadevanju za dosega nje čimboljših učinkov pri delu Niti premijska komisija niti delavski svet, upravni odbor ii sindikalna organizacija si o teh stvareh — kot pravijo — še niso čisto na jasnem, in zato prav sedaj na tem, da ta pravilnik ponovno temeljito pregledajo in popravijo, upoštevajoč vse dose- 4363, 2760. 2720, 4547, 5558, 4576, 1813, mičnih In stabilnih sušilnic zrnja, ki jih ie samo 75. Kmetijski strokovnjaki so mnenja, da je potrebno posvetiti posebno pozornost ohranitv semena pšenice italijanskih vrst, ker so la.nj zasejali s to pšenico samo 40 tisoč lie-ktarov na socialističnem sektorju. Letos bodo posejali to pšenico la 342 tisoč hektarih, seme za setev pa bo dal samo socialistični sektor. Paziti bo tudi treba, da bo klicavost semena nad 90-odstotna, ker bo s-amo na ta način zagotovljeno normalno klitje. Razstava selemtav Heograd, 20. jun. (Tanjug) F*od pokroviteljstvom predsednika Tita bodo jutri odprli- v Beogradu v centru za izvenarmadno vojaško vzgojo razstavo sele-nitov, ki ,jo je organizirala Letalska zveza Jugoslavje ."n- bo trajala osem dni. '2977, 3627, 4987, 1569. 1119.. 1174, 3736, danje izkušnje in pripombe. Dobro bi bilo, če bi šli s predlogom- novega premijskega pravilnika pred ves kolektiv. Razprava v kolektivu bi gotovo dala jasne smernice in ljudje bi razumeli, za kaj gre. VELIKA SKROMNOST Skromni in skromno opremljeni pisarniški prostor (drugi niso boljši), v katerem je potekal razgovor, me je nekoliko presenetil. Poznam namreč podjetja, ki so za polovico manjša, pa imajo vsaj dvakrat lepšo opremo. Na moje vprašanje so preprosto odgovorili, da za to ni denarja in da so potrebe največje v proizvodnji. Z izjemo enega samega stroja so vsi drugi stari najmanj 20 let in če kje, je tu treba vložiti denar, da bi naredili z novimi stroji več in boljših izdelkov. Mojemu vprašanju glede reprezentančnega sklada pa so se nasmehnili: delavski sve- je izglasoval 5 tisoč din na mesec, pa še tega ne porabijo. Za stanovanja so dali, kolikor so mogli. Zgradili so 14 novih stanovanj in adaptirali nekaj prostorov za samce, da se jim ni treba od daleč voziti na dalo (vseh delavcev je v r ti ietju 350), Vanje so se vselili delavci iz proizvodnje in samo 4 uslužbenci. Za kaj več zaenkrat ni bilo denarja. O tem, kdo dobi stanovanj-e, je dosledno odločala posebna komisija DS, ki je delala v sporazumu s sindikalno organizacijo. F. M. 4455. 4909, 3344, 2994. 3481. 1523. 968, 5451. 558. 2521. 802, 892, 1880. 2771 2358. 2053. 4301, 5659. 4097. 1638. 3533. 2868 4736. -34. -3365. 4221. 5635, 276, 4802, 2642, 5472. 690, 6375. 3277, 2119. 4649, 3933, 3590, 2656, 5184. 3610, 5866 3520, 5742. 3649, 2311, 5320. 1283. 563, 3690. 2072. 4516, 1643, 2045, 6287, 6156. 3882, 4124, 5686. 304. 3193, 3617, 4752, 335. 6428, 3139, 469, 798. 610, 6171, 3102. 1383, 4613. 541. 4840. 3231, 2107. 1926, 5812, 3918. 160. 5391. 6630. 6-331, 3600, 2815, 1604, 5641. 490. 110. 4486. 305, 4955, 612, 4130, 311. 2768. 1992. 49, 12, 2890. 0324. 1491 1236, 2417. 9148, 3659, 1534, 332-3, 5962, 5808, 5330, 2408, 6474, 3585, 1869, 950. 3299. 949, 4263, 2622, 4342, 2818, 5657, 4730, 5129, 6141, 31, 2951, 614, 243, 6278, 5846, 1029, 6540. 512, 33, 3147. 3224. 1937, 5618. 1125, 66-34, 3, 1033, 4415, 2823. 3375, 5083, 4551, 1636, 5774, 3676, 850. 499, 5628, 6390, 5765. 57.80, 172, 3370, 17-31, 6545, 6337, 5532, 5394, 937, 739, 2189, 724. 1372, 3478. 947, 1317, 5605, 3764, 3815, 5505, 5739, 4583, 216, 4314, 834, 873, 5753, 6279, 6315, 536, 74, 5295 646, 606, 6629, 2106, 1666, 3012, 4420, 2431, 1873, 4005, 3010, 2383, 1723, 1893, 4933, 4569, 6136, 3371, 904, 3355, 80, 4444, 1771. 1903, 4453, 649, 4725, 231. 3616, 1680, .4477, 3257. 4950, 4617, 1645, 4983. 2371, 5217, 6158, 6543. 474. 6193, 605, 3228, 2247. 416, 2321, 4888, 1474, 245. 6470, 4338, 4479, 1320. 468, 4654, 5527, 4797, 3848. 3408, '2583, 211. 1046, -3968 5807, 6303, 4173, 6450. 4065, 3534, 1035, 2504. 6245. 6260, 2936, 6460, 214. 1118, 5964. '2508, 4131. 2390. 4911, 1998. 1351, 3706. 5905, 1566. 4261, 45, 2522, 5838 1254, 5309. 5151, 2939. 4695, -3374. 3509, 1455. 1370. 4732. 2653, 6328. 2860, 2035, 1977, 3675, 333, 2854. 5421. 1963, 1909. -5030, 1863. 2728. 5737. 2657, 2893. 4804. 1878. 2836, 4279. 4927. 181. 2702. 5221, 5648, 3378. 6213. 1453, 2709, 4669,. -3629, 6486, 1840, 788. 5078. 1865. -3309, 5202. 3517, 2875. 6507, 141, 4756. 18. 3781. 524, 5036, 5702, 431. 1070. 247. 6290. 2320. 2964, 3435 6205. 2699. 3335. 768. 180, 4070, 354, 3397 5497. 6292, 14, 3314. 3575. 6528, 1551, 6224, 532. 2755. 5376, 1994, 461. 719, 2610, 530. 369, 1398, 138. 4414. 4358. 2435. 3114, 1757. 1995. 3614. 2186, 2533. 484 2787 2864. 1822. 103. 793. 2479. 1064. 1584. 1916, 1804. 2056. 5891. 4661. 3003. 6212. 275 2.593. 12-50. 3273. 176. 2085 661r >530 '267. 126. ‘1481. 2627. 5*17. Dva dobitka po 50.000 din je lobila obveznica štev 234 se-ij 1556. 5787 Dobitek po 100.000 din J« dobila štev. 452 serije 3603. 3316, 5348, 2420, 4693, 4883, 2127, 1092, 2276, 3416, 1231, 5436, 2137, 4435, 2681, '2559, 2920. 4493, 2124, 3399, 5785, Miirska vlada Francosko-tunizijski in francosko - maroški odnošaji so krenili na bolje. V Tunizijo se bo vrnil francoski veleposlanik, Tunizijci pa so prekinili i blokado francoskih garnizonov v Tuniziji, da bi se lahko ta- ' k.oj začela delna evakvaci i francoskih čet. Francoski krogi so izjavili, da se bo začela evakuacija z umikom garnizona v Remadi. Burgiba je sporazum s Francijo označil kot pomemben moment v francosko - tunizijskih odnošajih in ' kot prvi korak k popolni evakuaciji francoskih čet iz obeh bivših severnoafriških protektoratov. De Gaullova popustljivost, odnosno, pripravljenost za sporazumevanje, je bila sprejeta s precejšnjim presenečenjem, veseljem, pa tudi z določenimi pomisleki. To ni nenavadno: s Francozi imajo severnoafriški Arabci slabe izkušnje. Vprašanje je, ali ni popustljivost v neposredni zvezi s sestankom Magreba v Tunisu. Znano je, da razgovori med Marokom, Tunizijo in FLN iz Alžirije uspešno napredli jejo. in da nameravajo na sedanjem sestanku v Tunisu ustanoviti severnoafriško posvetovalno skupščino. Stalni sekretariat vseh treh držav, odnosno, dveh držav, in kolonije, ki se bori za samostojnost, so osnovali že pred nekaj meseci v Tangerju. V načrtu je bilo tudi imenovanje alžirske vlade v emigraciji, vendar so se prav zadnje dni pojavili v Tuniziji in Maroku pomisleki proti temu. To ni nič čudnega: ustanovitev alžirske vlade pod pokroviteljstvom Tunizije i« Maroka bi v sedanjem trenutku prav lahko onemogočilo vse nadaljnje razgovore s Francijo o umiku čet in drugih stvari. Zato so se pojavile tudi vesti, da je FBN sama pripravljena še malo počakati z ustanovitvijo svoje vlade. Vprašanje je torej, če ni vlada v Parizu pokazala popustljivosti prav zato, ker bi kakršna koli alžirska vlada pomenila vsaj formalno oviro za njene alžirske načrte. Poleg tega pa bi popustljivost v Tuniziji in Maroku nekoliko potolažilo va.ihujše nasprotnike njene politike v severni Afriki, nakar bi toliko laže nadaljevala z izvajanjem svoje politike v Alžiriji. V zvezi s tem so številni komentatorji že mnogokrat poudarjali, da Franciji prav nič ne koristijo čete, ki jih ima v Tuniziji in Maroku in se čudili, zakaj se v Parizu tako trmasto upirajo evakuaciji. Vse to so dokaj dobri razlogi za pomisleke o francoski iskrenosti, ki jih imajo Arabci. Zato ni nič nenavadnega, če prav sedaj še posebno poudarjajo, da so zares dobri odnošaji odvisni od francoske politike v Alžiriji in da je edina pravilna politika v Alžiriji odvisna od. priznanja pravice do neodvisnosti alžirskemu ljudstvu. De Gaullove izjave o Alžiriji in preizkusni baloni, ki jih izpuščajo razni Perillieri o francosko-afriških federacijah, kakor tudi stališča armade in alžirskih kolonov pa napovedujejo vse drugo, samo razumne politike v Alžiriji ne. -at. Nenni o Nagyn OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA RIM, 20. jun. (Po teiefonu). Moralno ogorčenje, ki so ga spričo justičnega umora v Budimpešti' izrekli vsi politični faktorji, rasen komunistov, se še ni poleglo. Toda prvemu valu spontanih manifestacij ogorčenja spričo očitnega preziranja vsega, kar se Imenuje mednarodno-politična etika In morala, je sledila globoka politična ocena hladno preračunanega justičnega zločina v madžarski prestolnici. Sekretar italijanske socialistične stranke Pietro Nenni se je včeraj na zasedanju Centralnega komiteja socialistične stranke Italije (PSI) dotaknil tudi odnosov med PSI in KPI ter nedavnih dogodkov v vzhodni Evropi. Ko je zavrnil očitke komunistov o nelojalni polemiki med volilnimi pripravami in obtožbe, da je »avtonomija PSI samo taktična poteza, ki da naj pripravi pot za sodelovarri«' = V. '' Z i' VČ s®*® riSri:>s: socialnimi demokrati in krščanskimi demokrati«, je Nenni dejal: »Socialisti so se usmerili k partijski avtonomiji že po kongresu v Milanu, ker so smatrali, da so frontne oblike sodelovanja s komunisti preživele in ker so bili prepričani, da Novotny bo obiskal Moskvo Moskva, 20. jun. Kakor poroča TASS, bo predsednik češkoslovaške republike in prvi sekretar CK KP CSR Antonin Novotny obiskal 2. julija Moskvo. Predsednik Novotnv odhaja na obisk na po-vabfio prezidija Vrhovnega sovjjeta SZ in cntralnega komiteja KP SZ, lahko le avtonomna socialistična stranka pritegne k sodelovanju delovne množice katoličanov in nemarksističnih laikov, kar pomeni prvi korak iz zastoja. Res pa je, da hude obtožbe izrečene ob XX. kongresu na račun metod, ki so povzročile toliko nedolžnih žrtev, nismo vzeli samo kot kritiko napak neke osebnosti, marveč smo kritizirali sistem. Res je tudi, da smo ob dogodkih na Madžarskem, na Poljskem ali ob razvoju v Jugoslaviji zavzeli popolnoma nasprotno stališče od komunistov. Danes se nam zdi, da pomeni govor Hruščeva v Sofiji zanikanje načela različnih poti v socializem in zanikanje načela, da vsak narod individualno lahko prispeva k ohranitvi miru, to je načel na osnovi katerih je prišlo do normalizacije odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo«, je rekel leader PSI in nadaljeval: »Pošastni dogodki, kot so usmrtitev Nagya in njegovih sodelavcev, ne povzročajo samo moralnega ogorčenja, marveč dramatično in nečloveško potrjujejo, da se vračamo k metodam, ki so po ugotovitvah samih komunistov privedle do madžarske vstaje.« Nenni je nato v kratkih besedah ponovil historiat Nagyeve politične kariere v tragičnih dneh jeseni leta 1956 in nato »National Hemld« o Jugoslaviji New Deihi, 20. jun. (Tanjug) Indijski napredni list iz Luck-nov/a »National Herald« je objavil uvodnik pod naslovom »Jugoslovanski socializem«, v katerem priporoča vsem soc/ah stom sveta, naj proučijo novi program ZKJ. List na prijateljski in objektivni način piše o jugoslovanskih pogledih na izgradnjo socializma v Jugoslavija in stanju v mednarodnem delavskem gibanju. TELEGRAMI HIROSIMA — Danes se je začel 54-dnevni pohod proti Tokiu, v katerem sodeluje 150 prebivalcev Hirošime, prvega mesta, ki je bilo žrtev atomskega bombardiranja. Pohod vodi predsednik občine Hirošime. AL2IR — Francosko vojaško sodišče v Alžiru je obsodilo na smrt Alžirca Larhija Amarija in šc tri Alžirce, katerih imena niso objavili. Obtoženi so bili, da so ubili 4 osebe in poskušali izvršiti atentat. BUKAREŠTA — Minister za trgovino In gospodarstvo vlade ZAR El Kajsuni, ki je v Romuniji, se je sestal s predsednikom romunske vlade Chivu Stoicom. NEW YORK — Kot se je zvedelo, ima konferenca OZN za izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene, v načrtu, da bo izdala enciklopedijo, ki bo vsebovala najnovejše informacije o proizvodnji jedrske energije za industrijske namene. — Obsega 33 zvezkov. NEW rORK — Posebna komisija OZN za Madžarsko, ki bi se moraia sestati sinoči, je odložila zasedanje za 24 ur, NEW IORS — Predsednik federalne republike Nemčije Theodor Heuss je prispel sinoči s potovanja po ZDA v New Tdrk. kjer bo stal tri dni. Nato se bo vrnil v Zah. Nemčijo. SEVERNA KAROLINA — Direktor oddelka za jedrsko medicino in kemijo ameriške vojaške bolnišnice V Washingtonu Janes Hurtgering je izjavil, da se je v zadnjih dveh letih količina radioaktivnih elementov v človeškem organizmu podvojila. Kot razlog za povečanje količine radioaktivnega prahu v preteklih letih, je omenil povečano aktivnost ZDA, SZ in Velike Britanije na jedrskem področju. NEVV DELHI — V indijski državi TJtar Pradeš je v zadnjih štirih dneh c*3 vročine umrlo 86 oseb, v New Delhiju pa 14. V Patni v državi Bihar je do zdaj od velikev ročine. ki doseže tudi nad 50 stopinj, umrlo 320, oseb. Tudi na drugih področjih indijskega ozemlja je velika vročina. ianefrite? razrednega is o a POSEBNI DOPISNIK ZA »S 1.01 PEKING, 29. jun. Po cenitvah, ki jih je sprejel zadnji, Vlil. kongres KP Kitajske, se na kitajski družbeno-nolitični sceni spopadajo danes dve osnovni antagonistični sili »dva delovna in dva izkoriščevalska razreda«. Tako so v kongresnih dokumentih tudi uradno formulirali to oceno razrednih sil in odnose v Eodebni kitajski družbi. Za vsak izmed teh razredov oziroma za vsako kategorijo prebivalstva znotraj teh dveh glavnih razredov je dal kongres posebne karakteristike in očrtal njihovo, politično in družbeno fiziognomijo. Za prvo kategorijo »delovnih razredov« pravijo na primer, da predstavlja glavno zaslombo KP Kitajske in steber socialistične poti in socialistične perspektive Kitajske. V to kategorijo so razmeščeni delavci, velika večina zadružnih oziroma siromašnih kmetov ter srednji kmetje, ki so po svoji iifiovini in po pojmovanju mnogo bližji spodnjim kot zgornjim slojem kitajskih kmetov. Po sprejetih ocenah ta družbena sila tudi številčno predstavlja najmočnejšo silo v državi. V njej je zastopano približno 70% oziroma 420 milijonov kitajskega prebivalstva. — Toda po istih ocenah na to silo za sedaj še vedno odpada 75% nepismenega prebivalstva v .državi. V drugo kategorijo »delovnih razredov« so razmeščeni obrtniki, premožn ' ’srr 'lni; '-nieMe katerih s-"' Veviln .» ko ni rna:' i ga ee . na zn odstntVnv n«- -V' '-»-‘/n prebivalstva ali približno 120 milijonov ljudi. To kategorijo prištevajo med »delovne razrede«, ker ogromna večina teh ljudi živi od dela svojih rok. a jih po politični in razredni orientaciji prištevajo med »omahljive« sile, v elemente, ki vedno varirajo med dvema potema, to je med potjo socializma in potjo kapitalizma ter vedno zavzemajo stališče »čakati in videti«, ter se običajno opredeljujejo za tisto stran, na kateri je večina Partija se. kot poudarjajo, v popolnosti naslanja na prvo kategorijo. medtem ko do druge vodi politiko sodelovanja, politiko nadaljnjega privlačevanja k prvi kategoriji -delovnih razredov«. Obe kategoriji skupno obsegajo približno 90% prebivalstva vse države, kar praktično pomeni, da ta »dva delovna raz-proviadtiieta in dajeta os-• o . r.' p* / at d -'ri-i-nu poliličn' akiuri Kitajske Tudi za drnca dva že omenje- na »izkoriščevalska razreda« so sprejeli prav tako notranjo razdelitev na dve različni grupa-' ciji, na dve kategoriji, med katerima poslavljajo dokaj ostre razlike v karakterizaciji njihovih in družbenih značilnosti. V prvo kategorijo »eksploata-torjev« prištevajo buržoazne desničarje, bivše lastnike zemlje in bogate kmete (buržoazija. ki je bila najtesneje povezana s tujim kapitalom na Kitajskem) in razne druge kontrarevolucionar-je. ki spadajo skupno pod kategorijo »sovražnikov naroda« Spopade z njimi pa ocenjujejo kot spopade antagonističnih nasprotij. Kar zadeva številčno stanje te kategorije, računajo, da predstavlja vsega 5% od vsega prebivalstva, kar zopet številčno ni tako malo. ker gre za 30 milijonov ljudi. Kitajska nacionalna buržor.zi-ja in inteligenca, ki je prišla iz krogov buržoazije, in to je še vedno pretežni del sedanje kitajske inteligence, je dobila v tej klasifikaciji mesto v drugi kategoriji »eksploatatorskih ; »z redov«. Tudi zanjo pravijo, da predstavlja 5% od skupnega števila kitajskega prebivalstva, oziroma da jih je približno 30 milijonov Za razliko od prve kategorije »izkoriščevalcev«, ki jih smatrajo za protisocialistač- dejal: »Morda so takrat prav iz strahu poklicali Nagya in gs imenovali za predsednika vlade; verjetno je bil tudi sedaj strah odločilen element, ki je zapečatil njegovo smrtno obsodbo. Toda kot pri Rajku, tudi v tem primeru ni mogoče govoriti o pravičnosti«. Sekretar PSI je za tem poudaril, da je XX. kongres odprl široke perspektive, ki so upravičevale upanje, da bo na novem temelju vzpostavljena enotnost in solidarnost svetovnega delavskega gibanja. »Mi smo z interesom in prizadetostjo sprejeli pozitivni del sklepov XX. kongresa. Vsako odstopanje od smeri začrtane na tem kongresu je resna in ne- / varna stvar; posledice v tem smislu že čutimo na vseh področjih in v vseh smereh«, je rekel leader italijanske socialistične stranke, preden je odgovoril na poziv KPI, naj bi se sestali vodstvi obeh partij — nekak medpartijski sestanek na najvišji ravni. »Zahtevati sestanek naj višjih partijskih vodstev, da bi proučili komunistični predlog o »sodelovanju vseh demokratič-n.ih sil, ki naj bi imelo za osnovo enotnost med socialisti in komunisti«, pomeni iti preko sklepov bernskega kongresa, ki je končno ugotovil, da je frontizem preživela oblika sodelovanja med obema partijama. ter da je treba odnose med PSI in KPI vskladit z realnim stanjem v italijanskem delavskem gibanju«, je dejal Nenn-: in opozoril, da je bene-škj kongres hkrati; zavrnil kakršnokoli obliko antikomunizma. Današnji »Avanti« pa odgovarja na vprašanje, ki so ga postavili komunisti v zvezi s socialističnim stališčem do nedavnih dogodkov, namreč »če se z antisovjetskimj napadi in poveličevanjem madžarsko kontrarevolucije služi miru in popuščanju mednarodne napetosti«. »Želimo samo, da bi mlade ljudske demokracije znale' odstraniti birokratsko in policijsko degeneracijo sistema, degeneracijo. ki je že privedla do tragičnih dogodkov v Berlinu, v Poznanju in v Budimpešti; želimo samo, da bi ta proces ljudskim množicam povrnil zaupanje v socialistične sisteme njihovih držav in da bi omogočil sodelovanje ljudskih množic v državnem življenju teh dežel. Ne napadamo nikogar in ne poveličujemo ničesar. Smo pa prepričani, da se s potvarjanjem dogodkov, ki sodijo v preteklost, ne more služiti niti miru niti popuščanju mednarodne napetosti. Zato nismo molčali in ne bomo molčali o tem, kar se dogaja v svetu, bodisi v Budimpešti ali v Alžiru, v Franciji ali Italiji«, končuje »Avanti«. M. Šuštar. ne sile v državi, buržoazijo in intelektualce uradna politika ocenjuje kot tipične predstavnike »srednje poti«. Njihovo dokaj široko politično fronto pa delijo na tenko levico, ogromno sredino in prav tako na dokaj močno ekstremno desnico. Po vsem tem tudi za to družbeno kategorijo velja kot ena najvažnejših karakteristik »omahovanje med dvema potema« v praktični politiki pa to pomeni, da jih je treba z vsemi sredstvi vleči na pot socializma. Zarsii- lega p<» uradnih ocenah te druga kategorije »izkoriščevalcev« ne prištevajo v ceioti med • sovražnike naroda« nasprotja, ki i ih povzroča, na ne smatrajo v ceioti kot antagonistična. Zato tudi kot metodo reševanja dela teh nasprotnosti uporabljajo razne kampanje in akcije za prevzgoje-van.ie v socialističnem duhu. Tre-•!«*nn spada v to področje najaktualnejša kampanja v vrstah huržoazi.ie in intelektualcev za »poklanjanje src komunistični partiji Kitajske«. Najbolj negativne so ocene m najostrejša nasprotja s prvo kategorijo »izkoriščevalcev«. 7. hivšim.i lastniki zemlje, bogatimi kmeti, buržoaznimi desničarji, kompra-dorsko buržoazijo. ki je bila nekoč povezana s tujim kaioitalom m nasprotniki socializma Do njih uporabljajo diktaturo proletariata v obliki stroge represije in nri»iska. Bivšim lastnikom zemlje niso odvzeli samo sredstva za proizvodnjo. temveč so jim čdvzeii tudi vse državljanske pravice in kot najbolj primeren ukrep za njihovo prevzgajanje uporabljajo fizično delo pod stalnim nadzorstvom Nimajo pravice da bi se sploh kmetje 'r, rele na pe Uh letih dela pod nadzorstvom če se pokažejo zaslužne, se jim lahko dovoli, da žaljiv naziv / f. i* s vjj^ Bo uspel zvezati? 4 Za iiaigerzaiaiis Jug©SI*F/cai;-?ki delsga! na zasedanju medjacnodne ergcasiscscije dela Delesn je isjcml, da Ssc skrfc za rasširtisv univerzalnosti še organizacija koristila delavskim organizacijam rasnih držav ŽENEVA, 20. junija (Tanjug). — Na plenarnem zasedanju mednarodne organizacije dela (ILO) je jugoslovanski delegat Ašer Deleon izjavil v razpravi, da ta organizacija nudi konkretno pomoč in spodbudo, katerih realizacija v nacionalnih okvirih je v veliki meri odvisna od moči in možnosti določene države. Krediti za Filipine Washington, 20. jun. (AFP) — Bela hiša je objavila sporočilo, v katerem pravi, da so ZDA odobrile Filipinom posojilo 75 m'i!l:jonov dolarjev in da so odobrile tudi drugo posojilo 50 milijonov dolarjev. Sporočilo so objavčli po tridnevnem obisku filipinskega predsednika Charlesa Garcia. Sporočilo prav tako piše, da sta predsednik Ei-senhower in Garcia proučila splošni, gospodarski položaj Filipinov. Poleg posojtla je predsednik Filipinov zaprosi! tudi za dolgoročne kredite v znesku 35n milijonov dolarjev. Sekretar centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Deleon je zatem izrazil prepričanje, da bo skrb za razširitev univerzalnosti mednarodne or-ganiizacije dela tudi v prihodnje koristila delavskim organizacijam najrazličnejših usmeritev in prispevala k njihovemu medsebojnemu razumevanju in zbliževanju v mednarodnih zme-rah, je nadaljeval Deleon. To je toliko važnejše, ker .n sindikati organizacijsko razdvojeni in ker med njimi ni dovoli stikov, sodelovanja in zvez Vendar to ne bi smelo biti ovira za .'jbližanje delavskega az-reda in delavskih organizacij Verovati je treba, da bodo v delavskih organiz.acijah, še posebno v sindikatih, premagani pojavi odpora za široko mednarodno enakopravno sodelovanje, ker je to v interesu sploš nega napredka in še posebno delavcev. To lahko trdim, ie poudaril jugoslovanski delegat. Pogajanja sa vrnitev im delo Buenos Aires, 20. jun. (AP) Kot se je zvedelo, se predstavniki tovarne avtomobilov »Mercedes Benz« v Argentini pogajajo, da bi se vrnilo na delo tehnično osebje, ki je leta 1956 odšlo na delo v Brazilijo. Takrat je prenehala z delom te tovarne, ki bo sedaj začela ponovno obratovati. Ko je leta 1956 ta tovarna prenehala z delom, je 1200 delavcev bilo prisiljenih zapustiti delo. Menijo, da je argentinska industrija pretrpela zaradi lega precejšnjo škodo, ker je »Mercedes - Benz« izdelal v Argentini letno 8000 , vozil. Chm Ive! pri Masunllisnu London, 20. jun. ;AP). Francoski veleposlanik v Londonu .Jean Chauvel je danes obiskal britanskega predsednika Macmiliana. Razgovarjala sta se o dnevnem redu za sestanek premiera Macmillana s predsednikom francoske vlade de C-aullom. ki bo 29. in 30. junija v Pa-' u »zemljiški Us s l n i k «* zaninninjo ■/. običajnim imenom kmet. Bogatim Kmetom niso odvzeii vseh državljanske pravice, torta tudi oni si morajo z.aslužiti pravico, da lahko postanejo člani kmečkih zadrug in da gredo skozi »kandidatski staž« za članstvo v zadrugah. Lahko pa jih pošljejo na pre-vzgajanje po-: nadzorstvo, če ne pokažejo dovolj pripravljenosti za popravljanje. Proti buržoaznim desničarjem, ostankom koutrare-volucionarjev. in raznim drugim nezaželenim elementom uporabljajo še strožje odredbe kazenskega ooRtopka z ozirom na vrsto in stopnjo njihovih prekrškov. Taka hi bila v najbolj grobih črtah slika razporeda in odnosov razrednih sil v današnji Kitajski oziroma tako sliko teh odnosov in notranjo karakterizacijo posameznih skupin dajejo najvišja politična telesa v državi, vštevši tudi zadnja zasedanja VIII. kongresa icp Kitajske. Po tej sliki je mogoče že na prv; pogled ugotoviti, da imata ogromno številčno premoč dva »delovna razreda« in da je ta številčni odnos 1:9 na škodo »dveh izkoriščevalskih razredov«. Pri vseh teh klasifikacijah pa se kot najbolj zanimivo postavlja vprašanje, kako ocenjujejo tisti bazični odnos sil v državi, odnos med silami revolucije in kontrarevolucije. med socializmom in sovražnikom socializma. Z drugimi besedami, ali je odnos sil tak. da ic notrebno razredno borbo še nadalje zaostrovati, ali so socialistični elementi tolilko prevladali, : j;.* izvoz znatno zmanjšal, j. • rgu so i e pojavile prve zgodit jr* hruške in breskve. Maloprodajna. cena za hruške se je gibala ckeli 80 din za kg ter za breskve 100 din za kg Lepo toplo vreme pospešuje zorenje sadja in dotok na trg bo dnevno večji. Čeprav je na Dolenjskem leto« toliko češenj, kot jih. že doigo ni bik. -o le-te zelo drage. Kmetice držijo cene cd. 65—30 din za kilogram. Trg v Zasavju je dobro založen z : . Tenjavo. Tudi ponudba goveje z vino je nekoliko boljša kot prej M ; podjetja pričakujejo, d I> kmalu mogoče poceniti gov>-C no. zlasti še, če se bodo vsa odkupna podjetir držala najvišj h dogovorjenih cen. ki so bile ob* javi.iene v Uradnem listu FLRJ Štev. 22 Ponudba prašjeev je še retin” v' čja vot pa povpraševanje. Na sc- b le ejme v Brežicah pripeljejo kmetje vsakokrat okrog 1309 odoj- kov. vfiabr jili prodajo komaj 4!i medtem ko morajo ostale odpeljat; domov. Podobno je tudi pr prašiči:!, zeta ni čudno, če so mesarska podjetja zadnje dni pocenila svinino kar za 20 din pri kg. Cena: pr: na n s Okraj: KZ drobno deb SRO?.IFIS (stari); Celje 12 16 14 Trbovlje 10 12—14 12 Nova G-cr.ca 12 lil K: ’ O z i- lil (mladi): C b ij e 80 70 Tri; o v je SO 47 X m s i n 80 Nov Gorice 40 45 = _ T-A (mlada): C e T.i A 66—70 60 Trbovlje 60 47 Novo s to 65 No "a Gorica 40 50 Zrv.hS (zgodnje); Ceii c* 80 60 Trte :lis 60 49 Kov:: Gorica 4D 46 T -AUL v stročju: C )je 290 172 Trbovlje 130 105 Nov? Gorica 85 190 SO LATA: Celje 69 55 Trbovlje 50 35 Novo c V GO £5 Kc • Gorica 40 60 BTJCKE: KTcv- Gorica 40 45 RDEČA PESA: Nova Gorica 59 60 G D Ali: Nev? Gorica 59 60 C E S NJE: Celje Ti 70 53 Ha GO 52 Novo mesto 55—SO X. Gorica la r>0 40 35 Tla 20 25 25 BOROVNICE: Celje 60 55 G r: V E P O sr e dnj e kvalitete: Celje 135 3tO Tri' o vi i e * 118—135 230—399 Novo* mesto 110—160 290 Nov.' Gorica 125 320 TELETA: Celje 23« 340 Trbovlje 131—-229 32-J—340 N o v o m est o 2 29 310 Neva Gorica 215 360 PF-AŠIČI: Cclie 200 330 Tre d v’ i e ISO—205 320—389 Novo mesto 200 490 Nova Gorica 209 350 JAJCA: Celje 14 17 15 Trbovlje 13 15—16 13 Novo mesto H 50 15 15 Nova Gorica 13 17 MLEKO: Celje 21.50 3-S Novo mesto 21 32 Neva Gorica 24 32 služi potrebam turizma. V njegovi prekrasni okolici so pogoji za ureditev campingov, ki pa žal niso izkoriščeni. Zdravilišče Ca- teške Toplice bo pridobilo na vrednosti z dograditvijo asfaltirane ceste kot priključka na avtomobilsko cesto. Nujno potreben bi bil tudi plavalni bazen, vendar nanj zaenkrat še ni misliti, ker ni na razpolago finančnih sredstev. - Napredek predstavljajo tudi na novo urejena gostišča Vrančič, Les in Budič, samo škoda, da mnogi ljudje, ki bi želeli preživeti svoj dopust ob Krki, še ne vedo zanje. Krka od Kostanjevice do izliva v Savo bi lahko bila bolj izkoriščena. 2e taka, kakršna je, privablja v kopalni sezoni izletnike od vsepovsod, največ pa iz Zagreba. Njena privlačnost bi se še povečala, če bi ob njej uredili prostore za campinge in če bi bilo vsaj nekaj možnciti za čolnarenje. Razveseljivo je, da na to že misli brežiško turistično društvo in da tudi občinski ljudski odbor pravilno vrednoti možnosti za večji razmah turizma v svoji občini. To je dokazal s tem, ko je uvedel stimulacijo za tiste gostinske obrate, ki so pripravljeni porabiti del dohodka za investicije. Trenutno bo občina imela morda res manj dohodka iz gostinstva, toda v prihodnosti se bo to nekajkrat poplačalo. V Spodnjem Posavju je še nekaj zgodovinsko pomembnih gradov, in to prav v krajih, ki slovijo zaradi svojih naravnih lepot. Zal so ti gradovi precej zapuščeni in spremenjeni v stanovanja, predvsem za take družine, ki nimajo najlepšega odnosa do kulturno - zgodovini' vrednot. Tako se na primer človeku kar srce stisne, ko vidi, v kaj se pretvarja sevniški grad in kako ga razjeda zob časa. Ta ugotovitev pa — žal — ne velja samo za sevniški grad in prav to je največja podlaga za ugotovitev, da pri nas ne znamo izkoristiti naravnega bogastva in zgodovinske zapuščine. Prav to pa je zelo potreben pogoj za uspešen razcvet turizma, namreč odnos do tega, kar- imamo. Če ta ni dober, potem še tako velika sredstva nič ne pomenij ->. Dolina od Radeč do Kuma je zelo lepa, rekli bi ji lahko tudi dolina oddiha, saj si ni mogoče predstavljati mirnejšega ' kotička za počitek. V bližini radeške papirnice je tudi plavalni bazen, ki je lepši od tistih v mestih, ker je obdan od divje narave. Gostišča, ki jih je kar precej v rade.ški dolini, so se že dvignila na stopnjo, ko jim lahko rečemo, da so turistična. Toda, kakor sem že enkrat ugotovil, bo treba spet ponovno zapisati, da so tudi ti turistični kraji z vsem, kar je za turizem potrebno, premalo znani v širši domovini in še zlasti v tujini. Zakaj tudi spodnjesavski in zasavski turistični objekti ne najdejo mesta v raznih turističnih prospektih? Morda jim še vedno ne pripisu- jejo turistične vrednosti, ki pa jo v bistvu imajo, morda še celo večjo od tistih, katerih imena se blestijo v vseh turističnih vodnikih in prospektih — Planinski domovi so posejani skoraj po vseh zasavskih vrhovih. Večina izmed njih ima lastne vodovode, elektriko in vse drugo, kar si sodoben človek želi imeti tudi na oddihu. Nekateri planinski domovi pa so zadnje čase dobili tudi televizijske sprejemnike, kar je še povečalo njihovo vrednost. Kljub temu pa ti domovi še vedno niso polno izkoriščeni. Človeka naravnost čudi težnja nekaterih kolektivov, da bi si ob morju zgradili svoje počitniške domove, ko pa imajo za streljaj daleč tako prijetne planinske koče. Res je, da številni delovni ljudje želijo preživeti letni dopust ob morju, toda tudi takih j - mnogo, ki bi še raje letovali v planinah. Omogočimo jim to in planinski domovi na zasavskih vrhovih ne bodo več samo komaj polovico zasedeni, Za turizem so potrebni tudi turistični delavci ali rekli bi lahko aktivisti, ki pa jih je v Zasavju — kot vse kaže — še vedno premalo. Najprizadevnej še je prav gotovo turistično društvo v Zagorju, ki si je omislilo marsikaj koristnega in mnogo tega tudi že uresničilo. V naslednjih petih letih namerava, kakor govori njegov perspektivni načrt, restavrirati Gambergov grad pod Čemšeniško planino in Valvazorjevega v Izlakah, zgraditi plavalna bazena v Zagorju in na Loki, itd. Hvale vredna je njegova pobuda za organiziranje tečaja za turistične informatorje, ki ga bodo obiskovali trgovski in gostinski delavci zagorske občine. Na tečaju se bodo udeleženci seznanili z zgodovino svojega kraja, z geografskimi, klimatskimi in drugimi podatki, z voznim redom vlakov in avtobusov, s cenami gostinskih uslug posameznih gostišč itd. V Zagorju so spoznali, da večji razmah turizma ni mogoč brez sodelovanja vsega prebivalstva. Zaradi tega so zainteresirali za to donosno gospodarsko panogo tudi prebivalce okoliških krajev, ki so že ustanovili — ali pa bodo to storili v kratkem — turistična društva, kjer lahko pridejo do izraza vse koristne pobude. Taka društva že obstajajo v Sentgotardu, na Polšniku in — kot rečeno — v Zagorju, v Izlakah in na Mlinšah pa ju bodo še ustanovili. Se marsikaj bi bilo treba zapisati o začetku turizma v Zasavju, toda že to, kar je bilo doslej povedanega, nas lahko prepriča, da obstajajo možnosti za povečanje' narodnega dohodka za 300 milijonov dinarjev. Ta številka, ki so mi jo povedali na Gostinski zbornici v Trbovljah, najbrž ni popolnoma točna. Gospodarstveniki namreč še niso prešteli izgubi j enih milij onov, toda manj kot 300 jih prav gotovo ni, ampak jih bo na priliko mnogo več. To pa je že nekaj, o čemer se izplača razmišljali. F. Šetinc film o lovu na gorske gore in korale Te dni se mudi v Šibeniku ekipa francoskega filmskega podjetja »Mission d’Etude Siam-Cambodge«, ki je doslej že trikrat snemala v naši državi. Ekipa je že začela snemati v Krapnju in Zlarinu lov na morske gobe in korale ter način njihove predelave. Ta barvni dokumentarni film bo prikazal lepote slapov Krke ter panoramo Šibenika. Na mednarodnem bloku v Rožni dolini pri Nori Gorici se vsak dan kar vrstijo vozila. j.ezni tovornjaki, osebni avtomobili, motorji, mopedi in kolesa, zgovorno dokazujejo, da je mau obmejni, pa tudi mednarodni promet med Italijo in Jugoslavijo zelo razvit. Tudi letos povečan podjetja »Primorje eksp izvoz Utrip življenja ob meji v Rožni dolini Rožna dolina pri Gorici sodi med naša najbolj prometna vrata v svet na jug — v Italijo.. Ta čudovito lepi kraj se po pravici imenuje Rožna dolina. V prisojnih legah rastejo na prostem palme iz rastlinjaka, vrtnarije, splošnega kmetijskega gospodarskega posestva Nova Gorica, rdijo tik ob cesti nageljni, vrtnice ter drugo pisano cvetje. Na Markovem griču nad nekdanjim judovskim pokopališčem pa so obsežne plantaže breskev. V tem lepem kraju je zrasla že vrsta novih enodružinskih stanovanj in še gradijo nove. Naselje je povezano z Novo Gorico z novim predorom Panovec in obhodno cesto čez prelaz Pristava. Na Pristavi je znani zaščiteni narodni park, v katerem je redko eksotično rastlinje in drevesa, nad katerimi se dviga lepa vila, zidana čisto v orientalskem slogu. Blago podnebje in okolje nam pri-čara pre& Krka ob sončnem zahodu Sarajevo, junija O šolskem prostoru, o strokovnih medicinskih šolah in kadrih v Bosni in Hercegovini ProžipsroBospoma služba Poročilo za 19. junij Napoved: svetujemo vinograd- lik-cn v okolici Zavrča, Fodleh-liko,* Dolnje Lendave, Mestnega T-ia pri Ptuju, Kovače vasi Pi -Pov. Bistrici. Kostanjevice (Oslova pet), Pisec, Suhorja in Senica v Beli krajini ter vinograd-Likom okolice Kopra, Izole, Anka-■ana in Črnega kala .naj prvič emeljiito poškropijo vinograde >rcti pero no spon. Vinogradniki >staiih vinogradniških clkcCšev lai končajo napovedana škropljena čimprej Za škropljenje Vinke trte proti peronospori u>po-abljajte 1%-no bordoško brozgo Lli 0 3% dithan ali litrothan. Rri->ravljen: brozgi vedno primesaj-e še o‘,3"/o ccsana, ttvovita ali urn poro: a, da obenem .zavaruj e-e vinsko trto pred oidijern... Ker se ie ponekod v vinogradih lOiavi’ . grozdni sukač — seneni ■rv priporočamo, da se pnprav-j enemu škropivu doda še 0,5% .vinčenega arzenata ali 0,1«/. pa-■athiona ali 1 % tekočega panta rana, pripominjamo, da sita sv® ■eni arzenai in parathion strupe H sredstvi, s katerimi je potrebno •avnati previdno in točno po narodi ih. Kmetijski inštitut Sloveniji in Hidrometeorološki zavod Proizvodi naše industrije no vseh kontinentih »Ingra« je poslovno združenje šestnajstih naših največjih tovarn in izvoznih podjetij, ki je pokazalo v petih letih poslovanja vidne uspehe. »Ingra« vključuje podjetja za izdelavo energetskih naprav kot so Rade Končar, Litostroj, Tovarna parnih kotlov, Ventilator, Ju-goturbina in Metalna, podjetja za projektiranje Elektropromet, Elektrosond in Ene.rgopro j efct. »Ingra« obsega še podjetja Je- dinstvo, Trudtoenik, Prvomajska, D juro Djakovič ter Inštitut za nafto in Ferimport. Teh 16 podjetij je pripomoglo, da je inozemstvo ocenilo vrsto naših proizvodov zelo dobro, kar pomeni še boljše prodajne vez! .s tujino. Poudariti je treba tudi pomembnost zemeljskih raziskovalnih del v tujini, kjer sta se poleg ostalih uveljavila tudi podjetje Geoistraži van j e ter Inštitut za nafto. »Ingra« gradi danes hidro-centralo v Pakistanu Chickoki Mallian (3 krat 5000 kV A). Prav tako hidrocentralo pa gradi tudi na reki Gujramvalla v Pakistanu. V Siriji je »Ingra« dobila licitacijo za graditev večje hidre/centrale na reki Yar-mok, v Indiji pa gradi dve ter-mocentrali. Z Burmo sklepajo pogodbe za zgraditev hidrocen-trale Namsang Hka ter dve ter-mocenfcrali. »Ingra« bi že morala začeti graditi več hid.ro-central od 3000 do 30.000 kVA, toda zaradi političnih razmer v Braziliji je graditev odložena Poseben uspeh so dosegli v Argentini, kjer so začeli graditi 36 kaloričnih central z Diesel motorji, ki Jih Je izdelala ju- goslovanska industrija. V Pue-blo Viejo bo »Ingra« prevzela graditev dveh hidrocentral, ki bosta imeli 9000 kVA, sprejel' pa so ponudbo za graditev hidrocentrale Ullun z zmogljivostjo 2 krat 13.500 kVA. Tu je investitor zahteval še povečanje zmogljivosti. Ugodno se končujejo tudi razgovori za dve termocenrfcrali za Tucuman in Baranque'ras, ki bosta imeli vsaka po 30.000 kVA. »Ingra« je sodelovala tudi pri velikem načrtu za graditev 32 hidrocentral na reki Rio Bermeho. Velik uspeh so dosegli v Čilu. Tam so prodali veliko število električnih motorjev, dvigal, orodnih strojev in druge opreme. Sklenili so več pogodb za prodajo v Brazilijo. Precej naših strojev je »Ingra« vročila Egiptu, Siriji, Sudanu. Iranu. Poljski, Avstriji, Nizozemski, Vzhodni Nemčiji, Madžarski in celo Švici. V teh državah so izdelke Rade Končarja, Litostroja in Prvomajske ocenili posebno dobro. Zlasti dobro so se izkazala dvigala s 400 tonami nosilnosti, ki jih je izdelal Litostroj. Tudi pri graditvi mostov je dosegla »Ingra« že precejšen sloves. Tako je v Jordanu zgradila večji most, v Indij.-, montirajo sedaj več mostov, ki bodo imeli nosilnost 5500 ton: med njimi je tudi poseben n*.st, težak 2800 ton, ki ga gradijo na reki Gandak. Med napravami je treba omeniti dvanajst velikih strojev za izdelavo paradižnikove mezge in sicer za Sovjetsko zvezo. Njihova vrednost znaša okoli milijon dolarjev. Razen tega je »Ingra« poslala v Indijo dvanajst Dieselovih lokomotiv, gradi pa še tovarno cementa v Sudanu in Etiopij' ter veliike vodnjake v Siriji. Egiptu in Iranu. Med večja dela spada tudi iskanje bakra in drugih rud v Burmi. V Libanonu in Jordanu iščejo fosfa/n? nahajališča, v Egiptu .delajo na velikem jezu Asuvan. Številna projektantska dela opravljajo tudi pri hidroenergetskih napravah v Burmi, Pakistanu, Argentini in Libanonu. Za naftne vrelce bodo izvrtali okoli 10 tisoč metrov vrtin. M. B. mnogo govore in si tudi močno prizadevajo za graditev novih šolskih poslopij. To ima tudi svoje upravičene razloge, kajti vzporedno z razvojem zdravstvene službe se čuti velika potreba po srednjih in nižjih medicinskih kadrih. Ta potreba po zdravstvenih kadrih se znatno povečuje zaradi zdravstvene zaščite šolskih in predšolskih otrok, zaščite zdravja delavcev in uslužbencev v tovarnah, rudnikih, raznih podjetjih in ustanovah. Potreba po zdravstvenih kadrih v Bosni in Hercegovini je naraščala mnogo hitreje kakor gradnja primernega šolskega prostora in strokovnih edi-cinskih šol. Pravzaprav tu ni bilo mogoče, da bi se oboje razvijalo enako hitro, kajti ta republika je bila glede na to močno obremenjena s preteklostjo (minimalno število kadrov tako nižjih in srednjih kakor tudi višjih, o šolskem prostoru pa se niti govoriti ne more). Ako primerjamo sedanje potrebe po medicinskih kadrih s potrebami zdravnikov, kakor jih zahteva zdravstvena služba glede na zdravstvene ustanove v Bosni in Hercegovini, bomo spoznali, da je za enega zdravnika potrebno minimalno 1.14 bolničarjev, 1.40 medicinskih /r : 1'/*). Eelgija (3:1) in Švedska (3:1). F. 33. Nogomet v šiški Nogometna reprezentanca Ljub-Ij:lne se bo danes srečala z ustrezno reprezentanco Sombota. Pod-zvezn.; kapetan je določil naslednje igrailce: Mozetič, Istenič, Medved, Udovič, Piskar, Gruden, Berginc, Klančišar, Kompoš. Bašič, Dolenc, Kranjc, Bogataj, Ha-iiilagič in Gosar. Reprezentanca Sombora bo sestavljena od igralcev Radmičkog iz Sombora, članom II. zvezne ’ige Hajduka iz Kule, ki bo sodeloval v kvalifikacijah za vstop v II. ligo in igralcev drugih klubov. Tekma bo ob vsakem vremenu na ‘igrišču Ljubljane v Šiški. Pričetek tekme je ob 17-30. v predtekmi ob IS. uri se bosta srečali mladinski moštvi Odreda in Ljubljane GOSTINSKI TEČAJ BOVCU V Bovcu se je pred dnevi zaključil štirinajst dnevni tečaj za pridobitev poUovalifieiranih gostinskih delavcev, ki ga je kakor vsako leto tudi letos priredila okrajna gostinska zbornica Gorica. Tečaj je obiskovalo 28 deklet in fantov iz goriškega okraja., ki so predavanjem sledili! z velikim zanimanjem. Tudi končni uspeh tečaja je bil razveseljiv, saj so z uspehom opravili Izpite vsi tečajniki. Na tečaju so se učili kuhanja, postrežbe, poslovne tehnike, turistične geografije, kletarstva in matematike. S tem tečajem je naše gi-jstinsfcvo dobilo tšpet nekaj dobrih gostinskih dfitevcev, ki so z ozirom na razvijanje turizma v gornjem Posočju, gostinstvu zelo potrebni. ®Hub temu pa bo potrebnega že StMg truda za dokončno izpol- nitev vrzeli. Le z dobrim kvalificiranim kadrom bodo gostinska podjetja zadovoljila željam dobre postrežbe domačih in tujih gostov. Do sedaj sta na Bovškem za izpopolnitev kadra najbolj skrbeli gostinski p odjek;: »Kanin« in »Goksbar«, ki imata zato tudi najboljši kader na Bovškem. ®. E. Beltinci V beltinski občini so bila po-samezna prosvetna društva zelo aktivna. V letošnji sezoni so. dramske skupine naštudirale 15 dramskih del, kar da z gostovanji in ponovitvami nad 3u predstav. Možna bi bila večja izmenjava z gostovanji, če bi bilo v občini več dvoran. V 15. vaseh so samo tri dvorane, pa še tu so odri skoraj neopremljeni. da so to zmago pravzaprav tudi pričakovali in bodo Nemci imeli po vsej priliki prvo besedo tudi v naslednjih najbolj odločilnih srečanjih. Stockholmski »Dagens Nyheter« objavlja štiri stoLpce dolgo poročilo o tej tekmi in ugotavlja med drugim, da je bila jugoslovanska lepa igra v polju za n.ieiie igralce usodna. Junak tekme je bil vsekakor igralec na desnem krilu Nemec Rahn. ki je tudi letos, kakor pred štirimi leti proti Madžarski, zabil zmagoviti gol. List dodaja, da so Jugoslovani pogostom3 naskakovali nemški gol, vendar je bila njihova igra brez prave končnice. tako da vratar Herkenrath dejanski nj imel resnejšega dela. Isti list priobčuje tucii izjavo T:r-naniča. češ da igrajo Nemci modernejši nogomet od Jugoslovanov, pri tem pa tudi ostrejšega, ne nazadnje pa imajo pred očmi vedno samo prvo pravilo, da ,ie go; tisti element, ki odloča o izidu vsake tekme »Idrottsbladet« piše. da so bili Nemci v premoči po čvrstoči Jugoslovani so igrali elegantno .n lepo za oko. podobno kakor Brazilci. vendar jim manjka onega odločilnega.' kar je bilo tudi krivo, da so potegnili krajši konec. Naj večji švedski list »Stockholm Tidningen« pa poudarja, da se je Nemcem posrečilo izrabiti boljšo telesno moč in kondicijo in si z njima pridobiti potrebno premoč List se spominja domnev pred tekmo, sa.j so po njih vsi računal:, da bo dvoboj poln foulov ,n bodn sodniki imeli zaradi tega mnogo dela. V resnici pa je bila _ ta igra izredno mirna, tako da ni mogla prav ugreti niti onih nekaj t:soč Nemcev, ki so prišli nalašč navijat za svoje nogometaše na Švedsko. V ostalem pa je švedski tisk prepoln’ hvale m prizanj za svojo ena.istorico, ki je -premagala reprezentanco SZ. Posebej omenja še to. da so bil? šyedsk;_gledalci tudi na vseh ostalih igriščih ves čas pod vtisom dobrega izida v Stockholmu in so le »mimogrede« prisostvovali tudi dogodkom na a ru gih staddon ih.« Zelo obširne komentarje o francoski enajstorici, kj je izločil.? Severno Irsko, objavlja pariški športni dnevnik »Le Quipe« ki je mnenja, da francosko moštvo prav verjetno ne bo izrabilo ugodne priložnosti prihodnji torek. če bo igralo tako lagodno kakor predvčerajšnjim Napad trikolorov je videti sposoben, da bi lahko izbrisal bajko o nepremagljivosti Gllmara, ki do zdaj v vseh tekmah ni prejel nobenega gola. kar je prav gotovo izreden primer na takem turnirju. V ostalem pa naglasa list, da je bila Francija v tekmj s Severno Irsko za razred boljša od nasprotnikov, medtem ko je IVales padel na kolena pred Brazilijo, enajsterica Sovjetske zveze pa Švedom sploh ni mogia do živega. Tako se nobena od treh ekip, ki so morale igrati pretekli torek izločilne tekme, ni plasirala v polfinale, saj »človekov organi-zen, pa naj bo še tako dob m pripravljen. ne more iti preko določenih meja.« Atletska revifa te nedelje Dela na črnuškem mostu gredo h koncu. Te dni opravljalo se preizkušnje, nato pa ga noao odprli za promet. Most je širok 12 metrov, od od tega bo 7 metrov namenjenih za vozila, «rtaio p« ra p«še«. Danes se bo v Celju začelo letošnje republiško atletsko prvenstvo Po prijavah sodeč, bo to eno najbolj kvalitetnih republiških prvenstev doslej. Ker so naši atleti letos v precej dobri formi kar so dokazali nazadnje tudi na nedeljskem I. kolu zvezne lige. je pričakovati dokaj dobre izide Posebno ražvesljivo pa je tudi, da sodijo med kandidate za najvišja mesta tudi mnogi mladi atleti in atletinje. k,i so že v letošnji sezoni zabeležili viden napredek in od katerih lahko v prihodnje pričakujemo še mnogo. V naslednjem objavljamo spisek atletov in atletinj, ki so zmagali na lanskem republiškem prvenstvu v Mariboru, razen tega pa še najboljše letošnje rezultate v Sloveniji. Moški — 100 m: Lorger (K) 10,8 — Lorger (K) 10.4 . 200 m: Miluuovič (0) 23,0, Lorger (K) 22,6, 400 m; Vipotnik (K) 50,5, Zupančič (K) sl4. 1500 m: Naraks (K) 1:04,0. važič (K) 3:46.6. 800 m: Vipotnik (K) 1:91,8, Vipotnik: (K) 1:33.3 . 5000 m: Svetina (O) 15:53,4. Važič (K) 15:00,2. 10.000 im: Male (K) 36:20.2 — Male (K) 32:16,2, 110 m ovire: Lorger (K) 14.4, Lorger (K) 14.0, 400 m ovire: Zupančič (K) 56.2. Zupan&ilč (K) 55,6, 3000 m zapreke: Aljančič (O) 10:13,4, Tratnik (O) 9MS.2, višina: Brodnik (K) 135. Pucelj (P. K.) 185, daljina: Kolnik (O) 665, Lešek (K) 700. palica: Lešek (K) 430, Lešek (K) 440, troskok: Kolnik (O) 13.66, TJrbajs CK) 13.60, krogla: — Penko (O) 15,OH. MUller (O) 13,53. disk: Peterka (K) 43.33. MUltter (O) 46,27, kopje: Ktapdltar (K) 63,14. Kopitar (K) 64,18. kladivo: Marke? (M) 48,65. Ledinek (M) 53,41. Ženske — 100 m: Lubej (M) 12,9. Sikovec (K) 122, 200 m: Pu (Lj.) 27,0. Sikovec (K) 25,-6. 800 m: Slamnik (K) 2:20,7, Slamnik (K) 2:17,7, 80 sn ovir?: Stamejčič (O) 12,0, Stamejčič (O) 11.4. višina: Kuntarič (Lj) 140, Calter (K) 145. daljina! Stamejčič (O) 523, Stamejčič (O) 542, krogla: Usenik (O) 14,61, Usenik (O) 14,62 disk: Celesnik (K) 40.70, Celesnik (K) 44,73, kopje: Stamejčič (O) 38,79, Škerjanec (O) 38,85 Plavalna šela pri Iliriji Plavalni klub Ilirija bo tudi letos priredil več plavalnih šol. V začetniško skupino bodo sprejeti vsi, ki še ne znajo plavati, v nadaljevalne pa taki, ki bi se želeli izpopolniti ali naučiti katerega koli izmed slogov. Vse tečaje bodo vodili starejši plavalci in inštruktorji za plavalne šole. Začeli bodo v ponedeljek 23. t. m. v kopališču Ilirija, vpisati pa se je mogoče vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ‘ure. » Tekmovalna komisija I. nogometne cone je pred kratkim razveljavila spomladansko prvenstveno tekmo med Metal-cenj in Ljubljano v Zagrebu, ki se je, kakor bo bralcem še v spominu, končala 3 : 2 v korist Zagrebčanov. Tekma bo ponovljena dne 29. t. m. v Zagrebu. Dostaviti je vredno, da bo to že četrto srečanje med obe*. m.a omenjenima nasprotnikoma namesto dveh, ki sta bili potrebni za točke po oficialnera koledarju. m KOLEDAR Sobota, 21. junica: Alojz. Tov. Sotlarjevi Mihaeli čestitamo za diplomo na pravni fakulteti. Prijatelji! NOČNA ZDRAVNIŠKA D E2UK-NA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU Od 20. do 7. ure zjutraj Ob nedeljah in praznikih ves dan. ZDRAVSTVENI DOM RUDNIK.: dr. Mal Miran, Woliava c. 5-1, telefon 22-634. — V odsotnosti zdravnika kiiičite telefon LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 13. ure dalje. Sobotna in nedeljska dnevna pediatrična služba do 20. ure dr. Pronhauser Pavle, telefon 32-225. ZDRAVSTVENI DOM MOSTE: dr. 2itko Marija. ZD Moste, -Krekova 5, telefon 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite telefon LM 30-300 ZDRAVSTVENI DOM BEŽIGRAD, dr. Suhač Marko, Lavričeva c 5 a. telefon 31-236. v odsotnost; 30-830. ZDRAVSTVENI DOM SlSKA: dr. Voglar Zlatko, c. 34-1, telefon 21-308. Jadrtiiiui im Poljskem V Lezsrem se je včeraj nadaljevalo tekmovanje za svetovno jadralno prvenstvo. V tretji disciplini — preletu na določeni cilj v daljavi 315 km zaradi slabih podnebnih pogojev ni noben pilot prispel na cilj. tako da bodo to točko ocenjevali po drugih merilih. Tako je bilo tudi s Skradi-vem in Komacem. V razredu standardnih jadralnih letal je bil naibolji Sved Person, 72. njim rp-a Poljak Vitek. Po tej disciplini voda v skupni oceni Har.se (Nem.) z 2000 točkami pred dvema Poljakoma, naš najboljši tekmovalec Sara-dič na je -deveti s 1597 točkami. V razredu stan-dardnih letal vodi vitek z 2000 točkama pred rc.ijakom V o.yi arom :n Švedom Persono-m, medtem ko .le najboljši .Jugoslovan Ra,in četrti s 1489 točkami. Zadnja disciplina zaradi višje sile še ni bila ocenjena. Nova Sorica TVD Partizan v Novi gorici je sklenil poživiti plavalni šport, za kar im,a letos v letnem kopališču pri tovarni pohištva ■ose možnosti. Predvsem bodo težili, da bi naučili plavanja vse najimlajše, dalje šolsko mladino in seveda tudi ostale mladince. Frvi tečaj bo pod vodstvom priznanih plavalnih učiteljev od 1. do 15. julija t. 1 Partizanska organizacija bo rasen tega organizirala za člane od 14. leta dalje taborjenja ob morju pri Kopru, in sicer za dnevno ceno po 250 din. QEISS!S29K5^ . , tli A V M V 1. -V . . . . dr Giratpar Stane. Ko,gejeva c. S, telefon 23-372. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Min] e, Trg mladinskih delovnih brigad 3, od 8.—14. ure, telefon 21-797, ZDRAVSTVENI DOM CENTER: dr. J eri; e Peter. — Miklošičeva c 24. telefon 39-151. za obiske otrok Ista telefonska številka. DESETTISOCI vaših sotrpinov, ki so kakor vi bolehali na želodcu, jetrih, žolču in črevesju, so se pozdravili z učinkovitim prirodo,im zdravilom rogaškim »DO-NAT« vrelcem. Vprašajte zdravnika! — Zahtevajte »DONAT« v trgovinah pri »Mercatorju«, »Prehrani« in »Ekonomu« v Ljubljani. KUD »D JENKO« CERKLJE NA GORENJSKEM 100. letnico rojstva Ignacija Borštnika. velikega gledališkega umetnika bo cerkljansko kulturno društvo praznovalo v nedeljo, 22. junija, s slovesnostjo ob 11. url pred rojstno hišo in ob 20 uri s Cankarjevo dramo Kralj na Betajnovi. Režira kranjski igralec Jože Zupan, govoril pa bo nestor naših gledaliških umetnikov Hinko Nučič. Namesto venca na grob pokojnega G-ostiša Ferdinanda so poklonili »Pletilci« 2000 dinarjev za slepo mladino Ravnateljstvo Zavoda se za dar iskreno zahvaljuje. Ob porokah je bilo poklonjeno na ljubljanskem magistratu 6.5 dinarjev za slepo mladino. Ravnateljstvo Zavoda za slepo mladino se vsem darovalcem islkreno zah-valj uje! Maturanti celjske gimnazije 1953 se zberemo k obletnici mature v Celiu dne 28. junija 1958 v gostilni. Culk na Lavi ob 20. url. Prijave sprejema do 25. junija: Zajc Silva, Celje, Zidanškova 1. VELIKI MEDNARODNI PLESNI TURNIR, ob 20.30 bo v veliki dvoran, na Gospodarskem razstavišču veliki mednarodni plesni turnir s sodelovanjem plesnih parov Avstrije. Nemčije, Švice, Italije ln Jugoslavije Po turnirju bo revija latinsko-ameriških plesov Igral bo plesni orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča. Vstopnice so v prodaj; pr; Jugoslovanski loteriji. Titova cesta — Vljudno vabljeni! Cenjene stranke obveščamo, da bo popis blaga — inventura v naših skladiščih od 25. do 29 junija 1958. Med tem časom skladišča blaga ne bodo pradajala. — Koloniale— Živila, Celje. ŠOLSTVO Pege vam ob stalni uporabi zagotovo odstrani Pegesan krema. Zahtevajte povsod le PEGESAN! Novost! Na trgu je najsodobnejši preparat za konserviranje jajc OVOPON. Z njim konzervirana jaica ostanejo popolnoma sveža 1 letio. Dobite ga pri CHEMO, v drogerijah in v trgovinah s kemikalijami in v prehramben: b trgovinah. Zaradi nujnih del na prenosnih napravah bodo v nedeljo 22. junija brez električne energije od 5. ure približno do 8 ure vsi kraji na področju transformatorskih postaj: Martinjak. Lipseni Bloška planota. Lož, Stari trg. Iga vas, OBVESTILO Dom srednješolk Anice Cerneje-ve, Ljubljana, Poljanska cesta 22, obvešča interesente, ki se zanimajo za sprejem v Dom v šolskem letu 1958-59: Prosillka miona poslati upravil »Vprašalno polo za sprejem gojenca« (dobite jo v. Državni založbi Slovenije) kolkovano s 30 dinarjev državne takse in 20 dinarjev občinske takse. Sprejeli bomo predvsem partizanske otroke, žrtve fašističnega terorja in socialno šibke dijakinje. ki v svojem okraju nimajo priililke obiskovati šole alii nimajo internata. Druge bomo sprejeli le, če bo dovolj prostora. »Vprašalno polo« naj prosilke izpolnijo v vseh rubrikah točno in natančno z navedbo šole in razreda, ki ga nameravajo obiskovati v šolskem letu 1958-59. Za odgovor je treba priložiti dve znamki po 15, dinarjev. Mesečna t 1_:_— 1,4 V«/-* novn oi n Celovška oskrbnima, ki b0 P°zne^e določe- Babna polica. Babn0 polje na, mora biti rplačana višate mesec in Prezid. Od 5. približno vnaprej. Štipendisti morajo pred- -- — -—-i — (ožiti veljavno odločbo o štipen- diranju, ža znesek, ki presega štipendijo pa mora podpisati dotič-nik, ki garantira za redno plače vanje. Lanske dolžnike, ki ne bodo poravnali dolga do konca julija letos ne bomo sprejeli v dom. Prosilke, ki bodo obiskovale razne strokovne šole za katere obstajajo internati, naj prosijo z-a te internate Sele v slučaju, če bi tam ne bilo prostora, v našem Domu pa bo še, bodo prišle v poštev pri sprejemu. Rok za vlaganje prošenj je 15. j,uMh 1958. prošnje vložene pozneje ne bomo upoštevali. O sprejemu bomo vsako prosilko obvestili pismeno in bo prejela prospekt z vsemi potrebnimi navodili. do 16. ure pa vsi kraji na teritoriju transformatorskih postaj Sostro. Dobrunje in Sadimja vas. V dneh 23., 24. in 25. junija pa vsak dan od 5. ure predvidoma do 18. ure vsi kraji na teritoriju transformatorskih posta) Hote-deršica in Novi svet. Elektro Ljubljana okolica GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA Sobota. 21. junija ob 20: Miller »Smrt trgovskega potnika«. — Abonma K (Zadnjič v sezoni.) (Preostale vstopnice v prodaji.) Nedelja, 22. junija: ZAPRTO. , Ljubitelje gledališča, šole in or- li soboto* 21 junija ganizacije opozarjamo na razstavo »Shakespeare v angleškem g.eda-l.išču«, ki j er odprta v dramskem foyeru vsak dan od 10. do 14. in od 18. do 22. ure. vstop prost. OPERA Sobota. 2i. junija ob 2l>: Janaček .Jenufa« Abonma red B Nedelja, 22. junija, ob 20: Verdi »Aida«. Proslava 35-letnice umetniškega delovanja in poslovilna predstava operne, solistke Mile Kogeje ve MESTNO GLEDALIŠČE v Ljubljani. Gledališka pasaža Sobota, 21. junij a. ob 20: Rotesan-dič »Babilonski stolp«. Izven. — Zaključek sezone 1957-53. Ob 18 in 20.30; Manzari »Naši ljubi otr-oci«.* Gostovanje v Novem mestu. Mladini ni primemo. Cenjene abonente prosimo, da do konca meseca poravnajo obveznosti. M A B I R 0 B s Sobota, 21. junija. Dežurna lekarna: '»Pri gradu«, Partizanska c 1. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 8.00—3.05 Domače vesti: 8.15—3.40 Domače napeve izvajajo naši ansambli: 8.40—14.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.30— 15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00— 17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10—-17.30 Zabavna glasba. 17.30—17.40 Radijska reportaža: — 17.40—18.00 Skladbe na besedila Franceta Prešerna: 18.00 — 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. POSKUSITE SE VI UMRL! NAJBOLJŠO KREMO! 90 odstotkov madežev na obleki je mastnih. »FLEX« čisti vse madeže masti, olja, znoja itd. »Flex« moraš imeti doma in na poti. CE NEGUJEŠ SVOJE LICE Z mastno kremo, potem zahtevaj samo ULTRAGIN-šport kremo. Ni ena naj cenejših, za to pa je kvalitetno na višku! rcilcem »Slovenskega poročevalca« zn DOPUSTI Kmalu boste odšli na zasluženi letni odmor. -Morda v tistem kraju ne boste mogli dobiti »Slovenskega -poročevalca«, ki Vas doma obvešča o dogajanjih v svetu in domovini. cšnem primeru takoj pišete, zlasti, če bo tamkaj na letovanju več Slovence v. Posebno dobrodošel nam bo naslov kolporterja, trafikanta ali prodajalca spominov, ker bi mu z obratno pošto poslali naše časopise .v prodajo. TUDI NA DOPUSTU — VSAK DAN »SLOVENSKI POROČEVALEC« Vas. da nam v Šentjakobsko gledališče « Ljubljani — Mestni dom Sobota 21. lunlja ob 20: J Ne- stroy: .»Utopljenca«, veseloigra z godbo in petjem Izven. Nedelja, 22. junija. ob 16: J. Ne-stroy: »Utopljenca«, veseloigra z godbo in petjem Popoldanska predstava. Izven Ob 20 J N estrov; »Utopljenca« veseloigra z godbo in petjem Večerna predstava Izven Nestroveva zabavna veseloigra »Utopljenca navdušuje obiskovalce in polni; dvorano. Glede na veliko zanimanje bosta v nedeljo, 22. junija, dve uprizoritvi tega dela: ob 16. in 20. uri. Predprodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje po telefonu 32-860. Na popoldansko nedeljsko predstavo opozarjamo zlasti okoliške obiskovalce. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE v Ljubljani — KRIŽANKE Sobota, 21. junija, ob 20: W1Ulam Faulkner »Requiem za vlaZ-ugo«. Vstopnice dobite od 10 do 12. ln dve uri pred predstavo pri blagajni v Križankah. Rezervacije po telefonu 22-011. Ob pet; obletnici tragične smrti v valovih Gradaščice se spominjamo naše ljubljene in nikdar po--zabne NATASKE »»OSOB-NO STANOVANJE je n., prodaj. Naslov v oglasnem oddelku. 13358-7 2'/j-SOBNO STANOVANJE, lepo. komfortno v centru v novejš: hiši, zamenjam za triinpol- ali štirisobno komfortno v centru ali vili Ponudbe pod »Plačam stroške« v ogl. odd. 13404-9 SOBO oddam starejši samski osebi proti posojilu. • Malejeva štev. 6 Kodeljevo. 13410-9 ENOSOBNO STANOVANJE, veliko. sončno, z vrtom za Bežigradom. zamenjam za enako_ aii s kabinetom na istem kraju. — Ponudbe pod »Poletje«- v oglasni oddelek. 13316-9 VISOKO NAGRADO dobi. kdor zamenja dvosobno stanovanje za enosobno Ponudbe pod »Nujno« v ogl. oddelek. 13491-9 PRAZNO SOBO v Ljubljani ali okolici potrebujem. Nudim bogato nagrado. Naslov v ogl. oddelku ali po telefonu štev. 21-833 13519-9 V GOSTILNI »Veseli prijatelj« — Ciglarjeva štev 2. Moste, igra vsak četrtek Lovski kvintet LM v soboto in nedeljo pa Jankovičev trio. Za jedila in pijačo je preskrbljeno. R 1330-11 AVTOMOBILISTI, POZOR! Izdelujem prevleke za avto sedeže! Imam že izdelane, ali jih naredim po naročilu. — Sarnavsky ■ Vanda, Ljubljana. Fniškovec štev. 5. 12710-11 LETOVANJE NA MORJU! Pension 550—580 otroci 275 din. — »Turi-stički kamp«. Omiišalj. otok Krk. R 1706-11 GOSTlSCE »Ilirija« — Ljubljana, Ko odvorska ulica štev 22. sprejme snažilko in kuhinjsko blagajničarko 13610-1 VAJENCE za orodjarsko in ključavničarsko stroko sprejme v uk Tovarna kovinske galanterije — Ljubljana, Mariborska cesta 4. Pogoj: najmanj 3 razredi gimnazije. R 1799-1 KLJUČAVNIČARJE, elektromeha-nike. normirca, priučeno in nekvalificirano delovno silo. ki imajo veselje do ključavničarske in elektro stroke sprejme takoj Elektro strojno podjetej »TIKI«. Ljubljana. Trata št. 12. R 1796-1 KOMISIJA za sklepanje In odpovedi delovnih razmerij podjetja AVTOOBNOVE. Ljubljana, Bežigrad 11. razpisuje delovna mesta za več visokokvalificiranih al! kvalificiranih kovinostrugarjev. avtomehanikov, avtoličarja m avtogenskega varilca Nastop takoj ali po dogovoru. Za kovi-nostrugar.ie so delovna mesta v glavnem obratu Bežigrad 11 in v obratu Šentvid V poštev pridejo tisti, ki so odslužili vojaški rok in imajo stanovanje. R 1795-1 MODELE za vsakovrstne odlitke Vam izdela točno in solidno — Ileršič. Ljubljana. Rimska cesta štev. 13. VAJENCA, ki ima veselje do_ te , iUKAKUS£RlJ9KA DELAVNICA Vir pri Domžalah sprejema v popravilo in izdelavo novih karoserij vse vrste osebnih in tovornih avtomobilov. Za kvalitetno delo in solidno ceno jamčimo. Za naročila se priporočamo. Avtokaroserijska delavnica, V;r pn Domžalah. R 1800-2 OSEBNI AVTO FIAT 1100 (kombi), dobro ohranjen, prodamo Prednost pri nakupu imajo državna gospodarska podjetja; po preteku osmih dni pa privatni interesenti. Ponudbe; Opekarna_Črnuče pri Ljubljani, telefon št. 382-153 13667-4 LESENIH JEKMENIC. večjo količino. različnih dimenzij, prodamo. »Angora«. Ljubljana. Emonska cesta 2. 136644 PRODAMO: 1 kompresor z elektromotorjem 1.4 ks in bencinskim motorjem do 4 atm pritiska in avtomatično pištolo za barvanje. 2. Zelezolesno stružnico 1.60 m stružne dolžine z elektromotorjem na jermenski pogon 3 Kombiniran rezkalm stroj z ieseno konstrukcijo in elektromotorjem 2.5 ks. 4. Pisalno mizo. Interesenti socialističnega sektorja imajo pri nakupu prednost pred privatniki 8 dni po tej objavi. Ponudbe pod »Stro-|i« v ogl oddelek. R 1804-4 KOMPLETNO SPALNICO prodam Vprašajte v kiosku pri Ribarnici. 13627-4 TRAKTOR Ferguson ali Steyer. dobro ohranjen, z eno ali dvema prikolicama, kupi takoj Sladkogorska tovarna kartona in papirja Sladki vrh. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov, p Šentilj v Slovenskih goricah. R 1803-5 DVOSOBNO STANOVANJE v centru Maribora zamenjam tudi za manjše v Ljubljani Kresal Fani Maribor. Lekarniška ulica štev 3. 13637-9 IZGUBILA sem črno športno jopico z rumenim portom. Prosim najditelja, da jo vrne na naslov: Mestna vrtnarija. Ljubljana. 13671-10 PREKLIC! Rezar Fanika, tkalka pri »Metki«, Celje, obžalujem in preklicujem klevete, ki sem jih marca 1958 širila v zvezi s kazenskim procesom Korošec, o pokojnem dr. Ivanu Podpečanu in se zahvaljujem njegovi družini, da je odstopila od nadaljne-ga kazenskega pregona. 13641-11 •rtMrnMmmmmunrntiiimnttnmmiuimiiimiMiinmiimumtftmiiiimniiuiititti Več spretnih DELAVK za skladiščno službo obrti, sprejmem — Pliberšete i Ferdo šobosliikar in pleskar •— Šiška Aleševčeva 40 13-579-3 FIAT 600 prodam. Ogled-; mehanična delavnica 7_»ozej Franc — Vižmarje nad Tilnbljano (pr? kolodvoru) 13606-4 KOLO. italijansko, malo rabljeno, prodam. Ljubljana. Gradaška uu štev. 16 13585-4 KUHINJSKO OPREMO — dobro ohranjeno. otroško posteljico, dolgo 1-60 m m dvodelno omaro poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 13545-4 SLIKE ZA LEGITIMACIJE izdela ZENSKO KOLO ugodno prodam, najhitreje FOTO HOLYNSKI — Isajevič Saiendrova 6. 13542-4 Cankarjeva štev. 8. SOBO ali* kabinet išče šivilja. Po- FOTO HOLYNSKI se pri,poroča za nudbe pod »Center« v oglasni vsa fotografska dela v ateljeju oddelek. in na terenu — Fotografiramo NAJDITELJA 9 ključev prosim da povsod, kjerkoli želite. Telefon jih vrne na kopališču v Duteiu Vse prezgodaj si odšla od nas, kQ si še kot punčka talko ljubila življenje. Žalujoča rodbina Jerala-Miiler MAL! OGLASI RAZPIS OBVESTILO! ima naš žiro-račun pri Komunalni >d 16. junija 1958 banki v Ljubljani novo številko 600—701 1 ■ iy »ODPAD« podjetje za promet z odpadki v LJUBLJANI 3756-R Komisi?a za sklepanja in odpovedovanje delovnih mest razpisuje mesto 8EF3 KOMERCIALE POGOJ: ekonomska fakulteta, 5 let prakse, od tega 2 leti radio in elektrostroki — ali popolna srednja šola z najmanj 10 let prakse, od tega 5 let v radio-elek-trostroki. — Znanje nemščine ali angleščine je obvezno. — Plača po tarifnem pravilniku. Prijave pošljite pis-meno na RAI3IO CENTER, LJUBLJANA, Cankarjeva cesta 3, do 30. junija 1958. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pni podjetju »ELEKTB0K0VINA«, Maribor, razpisuje mesti: samostojnega REFERENTA za komercialno tehnično dokumentacija Pogoj: elektroinženir z večletno prakso, obvlada- nje srbohrvatskega jezika, in ŠEFE. prodajnega sektorja za domače in tuje tržišče Pogoj: elektroinženir ali diplomirani ekonomist z trgov- industriji in znanje večletno prakso skem poslovanju. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Ponudbe z navedbo eventualnih specialnih pogojev pošljite do 30. junija 1953 Upravi podjetja »Elektrokovina, Maribor, Vodovod- na 30. 3755-R RAZPIS Kmetij slha zadruga Brezje na Gorenjskem razpisuje mesto Poslovodje KZ Brezje z nastopom 1. julija 1958. Pogoji: kvalificiran trgovski delavec in vsaj dveletna pra:ksa v tej stroki. Plača po tarifnem pravilniku. isnteijesenti naj vložijo pismene prošnje ali pa se zglasijo osebno pri' zadrugi. B OBVESTILA OBVESTILO U.pravia Poliklinike v Ljubljani, Njegoševa 4, obvešča, da bo Otorinolaringološki oddelek od 23. junija do 25. junija letos zaradi odsotnosti nekaterih zdravnikov sprejemal samo nuine primere. OBVESTILO Vse naročnike revij e »Mlada pota« obveščamo, da se je uprava preselila v Parmovo ul. 33, hodnik IV, soba 9. Uradne ure so vsak dan dopoldne, v torkih, sredah in petkih od 15.—17. ure. Uredništvo »Mlada pota« posluje še nadalje v prostorih na Tomšičevi 12 Uradne ure za sodelavce so vsak dan od 12.—14. ure, razen ob sobotah. RADIO SPORED ZA SOBOTO Poročila: 5.05, 6.00, 7.00. 8.00. 10.00, 13.00, 15.00. 17.00. 19.30, 22.00. 22.55 5-00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame; 6.40—6.45 Naš jedilmilk; 8.05 »Mladina poje«; 8.25 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana; 8.40 Humoreska tega tedna — Istvari Erkeny: Trinajstorica; 9.00 V svetu opernih melodij (ponovitev); 10.10 15 minut z.Zadovoljnimi Kranjci; 11.00 Poje zbor Slovenske filharmonije p. v. Rada Simonitija; 11.30 Pionirski tednik; 11.45 Orglice v ritmu; 12.00 Igra ansambeil Moj mira Sepeta; 12.15 Kmetijski nasveti — Vet. Franc Skušek: Napenjanje govedi; .12.25 Dcmači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.10 Zabavna glasba, vmes obvestila; 13.30 Melodije Johanna Straussa; 14.00 Risto Savin: 4 odlomki iz baleta »Cajna punčka«: 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 15.40 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 16.00 Pikni.]; plošč (zabavna glasbena oddaja s konfe-ranso); 17.1.0 Slavni pevci ln slavni virtuozi; 18.00 Radijski leksikon; 18.15 Igrajo godbe na pihala — 18.45 Okno v svet: Kuba; 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame: 19.30 Radijski dnevnik: 20.00 Zabaven sobotni večer; 21.00 Melodije za prijeten konec tedna: 22.15 Napo-ved časa, poročila. vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.00—23.15 in 23.30—23.45 oddaja’za tujino (Prenos iz Beograda). n. PROGRAM 16.00 Z jugoslovanskimi solisti n skladatelji; 17.00 Ljubljanska kronika in obvestila: 17.15—13.00 Zabavne melodije od tu tn od tara. štev. 21-689. 12180-2 PRODAJALCA ČASOPISOV »Slovenski poročevalec«. »Tedenska tribuna« in »Tovariš« potrebujemo v času sezone za Reko Resni interesenti naj se zglase v upravi »Slovenskega poročevalca« — Ljubljana. Tomšičeva ulica številka 1. -1 DVA POMOŽNA DELAVCA za delo v tiskarni in kurirja sprejmemo takoj Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec«, Ljubljana, Tomšičeva 1. -1 KNJIGOVODKINJO (materialno), lahko tudi brez prakse, potrebujemo. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. oddelek. 1792-1 cez Šolske počitnice sprejmem deklico ali fantka, stara okrog 12 let, za varuha k 2 otrokoma Naslov v ogl odd. 13529-1 USLUŽBENCA za vodenje skladiščne kartoteke, ključavničarje, pomožnega sodarja .in navadne delavce za proizvodnjo sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani. Nastopi lahko takoj ali po dogovoru. S stanovanji podjetje ne razpolaga. Naslov v oglasnem oddelku. R 1789-1 GORENJSKE NAGELJNE. rdeče cvetoče, asparagus, aluminijast kotel za kuhanje krme ali perila. držalo za rezanje šunke, valjar za vrt ali balinišče, proda Jeločniik. Rožna dolina. Cesta V. štev. 2. 13481-4 otroški športni voziček — dobro ohranjen, prodam Levstek. Medvedova 8. 13497-4 TLAČNO KOPALNO PEC. zidan . dobro ohranjen štedilnik kuhinjski kot. pomivalno mizo okroglo raztegljivo mizo s 4 tapeciranimi stoli in salonsko mizico z 2 polfoteljema. prodam Šišenska cesta štev. 52. 13522-4 KOSILNICO Bauc štev. 21 kupim. Dolenc Franc. Zabnica. 13406-5 levo (Sptca). 13593-10 KOMISIJA za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij_ -— Ključavničarstva Ciril Podržaj, državni obrtni mojster. Ljubljana. Slomškova 3. razpisuje delovna mesta za: a) knjigovodjo za materialno in mezdno knjigovodstvo; b) skladiščnika, c) strojne jn stavbne ključavničarje č) kovinostrugarje, d) vajence. Pod a) in b) zaželena praksa v kovinski stroki, pod c) in -č) ustrezna kvalifikacija in pod d) starost 14 let in najmanj 2 gimnaziji. Plača po tarifnem pravilniku. R 1820-1 UPOKOJENKO, voljno in sposobno za pomoč v prijetnem planinskem domu za 2—3 mesece sprejmemo Celokupna oskrba in mesečna nagrada. — Ponudbe pod »Planinski dom« v oglasni oddelek sp. 136.91:1 RAZPIS za sprejem vajencev (vajenk) v podjetju Ljubljanske mlekarne. Vodovodna cesta 94, 'za naslednje stroke; mlekarsko, trgovinsko in splošno ključavni-carsko. Poj?ojii dokončana osem-le-tka ali 4. razredi gimnazije: duševno in telesno zdravje. Pravočasno javljenim in sprejetim kandidatom, kj nimajo stanovanja v, Ljubljani, bo podjetje preskrbelo oskrbo v vajeniških domovih. Ponudbe pošljite na gornji naslov najkasneje do 1. julija 1958. R 1802-1 MESTO RAČUNOVODJE razpisuje Kmetijska zadruga Stara Fužina v Bohinju. Nastop službe takoj Pogoji; srednja šolska izobrazba in 2 leti prakse v knjigovodstvu. — Plača po dogovoru samsko stanovanje preskrbljeno ČEVLJARSKEGA VAJENCA — sprejmem; lahko tud: na hrano in stanovanje po dogovoru R e piina Alojz. Zgornja Zadobrova. Ljubljana-Polje. 13715-3 | sprejme | grosistično podjetje »Steklo« I i Ljubljana. Titova 18. i i S 3732-R J 1 | »nmimintmniiuiminiiiuininmiiunttiniiiinmmiimmiimtiiiiimimtiimtmiir .....ttt«....... M..tttri t Mesarskega pomočnika 5 | samostojnega in popolno- J Z ma verziranega V. prodaji j 1 mesa in mesnih izdelkov, i • v poštev pride mlajši z j odsluženim vojaškim ro- ? kom, in 2 vajenca z- od- | govarjajočo šolsko iz- ♦ obrazbo sprejmemo takoj. • Posmene ponudbe pošlji- | te na naslov: Trg. podjet- • je »Meso«, Maribor, Go- I sposka ul. 20-111. 1263-A J Veletrgovsko podjetje »POTROŠNIK« - CELJE razpisuje prosta delovna mesta; skladiščnika za blagovno skladišče Žalec, fakturista za upravo podjetja, 2 delavca za skladišče Žalec, skladiščnika embalaže za skladišče Žalec. Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja najkasneje do 30. junija 1958. SPORED ZA SOBOTO KINO »UNION«: slovensko ltalj. koprodukcijski barv. film »VELIKA SINJA CESTA«.— Igrata Yves Montand ln ALida Valil. Tednik F N. 24 Predstava ob t7, 19 m 21 Ob 10 matineja franc filma »KROJAČ ZA DAME«. KINO »KOMUNA«; amer. barv. cinemascope film »TRIJE NOVČIČI V VODNJAKU«. Predstave ob 17. 19 tn 21 KINO »SLOGA«; cmienšK! Darvm pustolovski Liro .GOSPODAR BALX.ANTR.AEA«, V naslovni vlogi Errol Flynn Predstave ob 17. 19 ln 2i KINO »VIC«: tranc filmska ko- medija »KROJAČ ZA DAME«. V naslovni vlog] FemandeL Predstave ob 17. 19 tn 21 KINO »SISKA«; franc filmska komedija »KROJAČ ZA DAME«. V naslovni vlogi Fernandel — Tednik: F. N 25. Predstave ob 17, 19 in 21. Danes zadnjikrat! LETNI KINO »BEŽIGRAD«; ital. film »la STRADA«. Predstava ob 20.30 uri. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. Piodaja vsiupnic i »ser, kinematografih od 9 de u m od 15 MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova ul.: amer. film »TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA«. Predstavi sta vsak dan ob 10 in 15. IK i G L A V: ameriški uarv super-skope film »VERA KRUZ« - V glavni vlogi: Gar\ Cooper. Burt Lancaster. Denise Darcel Predstave ob 16, 18 in 20 Prodaja vstopnic od 15 dalje Danes zadnjič. LITOSTROJ: jugoslovanski barvni film »POP CIRA IN POP SPIRA«, tednik št. 24. ob 20. — Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave ŠENTVID »SVOBODA«: ameriški barvni film »DOLINA NASILJA«, ob 18 in 20. VEVČE: ameriški film »KAPE- TAN CARIE«. ob 20. ZADOBROVA: ameriški barv. film »ZENA Z NEAPELJSKIH ULIC« CRNUCE: ameriški barvni film »STEKLENU ČEVELJČKI«, ob • 20. ooMZALE: ameriška barvni film .MAŠČEVALEC IZ DALLASA«, bo 18 in 20 KAMNIK »DOM«: ameriški barv. film »BELO PERO«. DUPLICA: ameriški barvni film »DALJE OD DIABLAh, ob 20. BLED: — franc. barv. film »BEL AMI«. ob 18 in 20.30. NOVO MESTO »KRKA«: franc. barvni film »POT v RAJ«. KRANJ »STORŽIČ«. oincl tlim »NAPADALCI«, ob t8 in 20 15. Zadnjič. KRANJ »PARTIZAN«; dvojni program- oremiera jugoslovanskega filma »MALI ČLOVEK« in prva premiera ameriškega filma — »MODRI PAJČOLAN«, ob 20.30. KRANJ »TRIGLAV«; amer. barv. film »BLEDOLICNIKOV SIN«, Ob 20. KRANJ »SVOBODA«: ameriški film »PO KRIVICI OBSOJEN«. ob 20. NAKLO: ameriški barvni cmema-scope film »INDIJANSKI BOREČ«, ob 20. RADOVLJICA: ameriški barvni cinemascope filen »ZLOMLJENO KOPJE«, ob 20. PTUJ: — . jugoslov -nemški film »MOSKJ IN DEKLETA. (Kruh in sol). MURSKA SOBOTA: ob 20 ital. barvni film »TEODORA«. RAZPIS »I B K E fi« TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINO-MEHANIČNTH IZDELKOV sprejme takoj ali po dogovoru več strojnih tehnikov, več elektrotehnikov za jaki in šibki tok, več absolventov višje ekonomske šole, več absolventov srednje ekonomske šole in več absolventov administrativnih šol. Pismene ponudbe pošljite ali se osebno zglasite v personalnem oddelku. ISKRA KRANJ Personalni oddelek 3761-R UPRAVNI ODBOR LADJEDELNICE »ULJAN1K« -PULA je na svoji seji dne 1. junija 1958 sklenil, da razpiše NATEČAJ ZA ŠTIPENDIJE 9 na ekonomski fakulteti 1 na pravni fakulteti 9 na tehniški fakulteti, ladjedelniški oddelek 10 na tehniški fakulteti, ladijsko-strojni oddelek 2 na tehniški fakulteti, metalurški oddelek 1 na tehniški fakulteti, eieiktro oddelek, jaki tok 1 na tehniški fakulteti, gradbeni oddelek 1 na filozofski fakulteti, angleški jezik 1 na filozofski fakulteti, nemški jezik 1 na prirodoslovni fakulteti, kemija in še: * 20 na srednji tehniški šoli, ladjedelniški oddelek 20 na srednji tehniški šoli, ladijsko-strojni ali strojni oddelek 10. na srednji tehniški šoli, elektro oddelek 9 na srednji ekonomski šoli. Štipendije bomo določili po zakonskih predpisih, toda po dogovoru. — Refle-ktanti naj predložijo prošnjo za štipendijo personalnemu oddelku ladjedelnice v 30 dneh po objavi tega natečaja. Priložijo naj: kratek življenjepis, neoverjen prepis rojstnega lflsta, neoverjen prepis potrdila o državljanstvu, potrdilo o nekaznovanju, potrdilo o imovimskem stanju, overjen prepiis zadnjega spričevala ali od sekretariata fakultete overjen izpisek iz indeksa. Vsakemu prosilcu bomo odgovorili najkasneje do 15. avgusta 1958. PERSONALNA SLUŽBA BRODOGRADILIŠTA »ULJANIK« PTJIiA ČASOPISNO PODJETJE »SLOVENSKI POROČEVALEC« ima od 16. junija dalje novo številko bančnega računa in sicer: 600 — 704 1 367 Kolektiv Kmetijskega posestva Vodice nad Ljubljano sporoča žalostno vest, da je po hudi bolezni umrl neumorni član kolektiva ANTON JERAJ st. Pogreb pokojnika bo v nedeljo, 22. junija 1958, ob 15. uri v Vodicah. Dragega sodelavca še bomo vedno spominjali. Delovni kolektiv Kmetijskega posestva Vodice nad Ljubljano. Sporočamo žalostno vest, da je dne 19. VI. 1958 umrl naš uslužbenec JANEZ ZUPANČIČ lesni manipulant iz Leskovca prj Krškem -Dragega tovariša bomo ohranili v častnem spominu. DELOVNI KOLEKTIV GPZ ZASAVJE V SEVNICI ?jto,euR.wooD vdiha na ieto 241 miligramov arzena! Ce je kadilec, vdiha torej še dodatnih 36,5 miligramov strupa. Seveda se moramo r i tem nujno vprašati, kakšna količina arzena je človeškemu te lesu škodljiva. Da bi mogli odgovoriti na to vprašanje, 'n moral; imeti na razpolago številne podatke in statistike -en pa zal ni. Vendar lahko tudi brez statistike ugotovimo, da je tudi najmanjša količina arzena še zmeraj — strupena. Štiri tedne z ko konstruiral streho špor*"pr palače v Rimu. V Parizu gradi tudi UNESCO svojo palačo v tem stilu. Take gradnje so tudi paviljoni v Bruslju. nice itd. Te stavbe nas spominjajo na krila, indijanske šotore, kamelje hrbte. V Rimu je znana streha postaje Termini ko' primer izredne razgibanosti. Prijel se je je vzdeveh »dro -d i«. Sele sedaj se je uveljavila izredna gibčnost armiranega he tona. Zadnja leta zmeraj pogosteje opažamo, da uvajajo arhi tekti po vsem svetu nove in izredne oblike pri gradnjah javnih objektov, kot so poslopja na letališčih, stadionih, razstaviščih, gledališča, muzeji, cerkve, trž- iitniosferski električni tokovi V okviru raziskav v mednarodnem geofizikalnem letu -proučuje skupina ameriških strokovnjakov na otoku Karoro (vzhodno od Filipinov) električne tokove, ki krožijo v 'n-"i višinah v atmosferi okoli ze meljske .ble. Ta otok so izbra! zato, k r leži bliz zemeljskega magnetnega ekvatorja. Tokrat so prvič natančno ugotovili prostor. kjer kroži ta tak. za katerega menijo, da je sestavni del ’ek-tričnib tokov. ki povzročaj spremembe v zen ijskem magnetnem polju v fižini ekvato-. ja. Strokovnjaki upajo. Aa l -’do z zbranimi podatki tudi '.r neje sklepali o izvoru in lastnostih teh atmosferskih električnih tokov. 323. Nikomur ni pripovedoval o psu, ki mu uničuje ujete živali. Uporabljal je vse zvijače izkušenih lovcev in nastavljal namočaejše strupe. Preslepil je lisice in volkove, Baree pa se zastruLjenemu mesu niti približa' ni. Končno je začel nastavljati le še zastrupljene vabe. Tako je ime) pri lovu več uspeha, saj se Baree plena ni več dotakn-.l Zopet novo zdravilo proti otroški paralizi? Dr. Albert Sabin z univerze v Cincinattiju dela poskuse z zdravili proti otroški paralizi že od leta 1931. Posrečilo se mu je osamiti virus paralize zdravih otrok, ki pa so nosilci vi- rusa. Ta virus je vbrizgal opicam in ugotovil, da sta dve vrsti virusa: tak, ki povzroča paralizo, in tak, ki je neškodljiv. Uspelo mu je tudi, da je ohranil- aktivne viruse v tabletah, v zelo majhni koncentraciji. S temi tabletami je »cepil« prostovoljce v starosti od 21 do 30 let. Nihče med njimi ni obolel za paralizo, v njihovi krvi pa so nastala zaščitna telesca proti tej zavratni, bolezni. Pravijo, da ima Sabinovo zdravilo nekatere prednosti pred Salkovim cepivom. Zdravilo izdelujejo iz živega srebra, da trajno imunost, ni nevarnosti za obolenje, razen tega pa ni tako neprijetnega vzbrigavanja injekcij. Dr. Sabin je dobil za svoje delo medaljo Pasteurjevega inštituta. Seveda pa je tega zdravila za zdaj še zelo malo in je silno drago, zato bodo še povsod po svetu cepili s Salkovim cepivom. Legsrida ima preti Švedski kralj Erik je umrl leta 1577 v ujetništvu. Od tedaj je ostala med ljudstvom legenda — postala je pravljica, ki jo izročajo iz roda v rod — da'so Erika zastrupili njegovi sovražniki z grahovo juho. Pred kratkim so odprli kraljevsko grobnico v Vaesterasu, da bi z znanstvenimi metodami ugotovili vzrok smrti kralja Erika. Po končanem delu je preiskovalna komisija sporočila, je historična preiskava pokazala v kosteh veliko koncentracijo arzena. Torej bi iz tega morali sklepati, da sc kralja po -ej verjetnosti resnično zastrupili. Kaže, da je to pot imelo ljudsko izročilo prav. } Dve taki konstrukciji je izde-2 lal v in jem času finski rhi-{ tekt Eero Saarineu, ki živi v ? Ameriki. Pokrito drsališče za | univerzo v Yalu prikazuje naša I slika. Streha je iz velikanskega | podolžnega in usločenega trama, j ki je povezan z zunanjimi st' | nami z verigo upognjenih ka-J fclov Najdaljši meri 27 metrov. ' Ti kabli nosijo streho iz asfalta t in aluminija. Druga taka kon-i strukcija je postaja na letališču. I katere streha daje vtis izredne | lahkosti in spominja na pe' uti ' gigantskega ptiča. I Primeri take arhitekture so J tudi gradnje arhitektov Oscarja |f Nimeverja in Felixa Candela. j| Med italijanskimi arhitekti sta !( šla na to pot Enrico Castigllio-J ni in Luigi Nervi. Zadnji je 324. V februarju je McTaggart prvič zagledal Ba.ree.ja. Prav takrat je naslonil puško na drevo in stopil kakih dvanajst korakov proč In kakor da bi Baree to vedel, se je v tistem trenutku pojavil na jasi. McTaggart ga je glodal kakor okamenel. Spoznal je belo liso in belo ul-rf’ '-no Pr?? d fin i? ntPisrnfl nn.icfi nn«ko i<* R ?>?**»»-■ - noč. Drugega pisma ni bilo. In na otroka ni mogoče paziti vse življenje. Zato je odpustil -zasebne detektive Dve noči kasneje so otroka ugrabili.« Jabolčni zavitek, ki sem ga imel v ustih, se je spremenil v otrobe »Ko se je vračal iz šole?« »Ponoči, kar iz njegove spalnice Tako kot pri Lindberghu Otroška soba je bila j pritličju In zjutraj ga kratko malo ni bilo več. Cantor je našel samo pismo, ki mu je naročalo kje naj pusti denar To je tudi storil Niti besede o tem ni povedal policiji Pustil je dvajset- tisoč dolarjev na kraju ki so mn ga določili, in odšel domov čakat na sina Čakal je en dan in eno noč. potem pa je prišel na policijo « »In kaj se ie zgodilo z dečkom?« Scavuzzo je krepko srknil kavo in zamlaska! z ustnicami »Nikoli več ga niso videli Vse je bilo na nogah toda nič ni pomagalo Dozdeva se mi, da je bil dečko umorjen, še preden je ugrabitelj pobral denar, da ne bi imel sitnosti z njim « »Ali so sploh kdaj našli kakšno sled za dečkom?« »Izginil je obenem z denarjem in ugrabiteljem Tako se je končalo pred dvema letoma in tako je še zmeraj.« Vzdihnil ie »Vrniva se.« Poročnik Woodfinch je prispel v urad detektivskega oddelka dvajset minut za nama Pokimal nama je, obesi! klobuk na obešalnik, se usedel za svojo pisalno mizo, odvil mošnjo s tobakom in začel previdno in metodično polniti pipo. Tega nisem prenesel »Kaj je vam do mene in do moje družine!« sem zavpil nanj. »Najprej morate pojesti večerjo, potem morate napolniti pipo.« Woodfinch je prižgal vžigalico in se popolnoma mirno naslonil nazaj »Poslušam vas, gospod Breen « Medtem ko sem mu pripovedoval, je mirno puhal dim. »Nobenih težav ne bi smeli imeti pri razpoznavanju,« sem rekel »In sicer zaradi njegovega počasnega govorjenja in njegove velikosti Hčerka mi ga je opisala, kot da je precej večji od mene. Rekla je, da je visok dva in pol metra. Toda ča upoštevamo otroško pretiravanje...« »Hank?« »Hank Scavuzzo. Sedite. Živce mi dražite.« Nisem mogel sedeti. Tudi stati nisem mogel Hodil sem po pisarni sem in tja in kar požiral cigarete. Celo večnost je trajalo, da se je Scavuzzo vrnil. »Poročnik pravi, da ga počakajte. Pravkar večerja.« »Ali je nor?« sem vprašal. »Moja žena in hči sta sami doma.« »Poslal sem detektiva, ki bo pazil na vašo hišo. Nič se jima ne bo zgodilo. Kaj pa, če bi šli z menoj kaj pojest?« »Rajši bi šel domov in se vrnil čez kako uro.« »To bi predolgo trajalo. Tu v soseščini je restavracija.« Verjetno je bilo več načinov, da bi me obdržal na stražnici vsaj nekaj ur. Zato se nisem več upiral Preden sva šla, sem telefoniraj Esther, ji povedal,. da je hiša zastražena, da bom pa jaz ostal na policiji, ker se jim zdi, da vedo, kdo je ugrabitelj in da ga bodo aretirali Laž naj bi ji pomagala, da bi s Carol laže počakali na mojo vrnitev. V restavraciji sem odkril, da Scavuzzo niti ni bil tako slab človek, kadar se ni šel policaja. Le. da sem čez nekaj časa spoznal, da ni nehal biti policaj. Skušal se je sprijateljiti z menoj, da bi mu med večerjo povedal kaj, česar mu v stražnic; ne bi. Ko ga to ni pripeljalo nikamor, je začel pripovedovati o ugrabitvah. »Ali se spominjate zadeve Cantor pred leti?« je vprašal »Ves teden časopisi niso poročali o drugem, kot o tem.« »Ni me bilo tu.« »No, pa naj vam jaz povem o tem. Cantor je bil vele-tekstilec, ki je živel v Borough Parku. Mogoče še zdaj živi tam. Ne vem. Nekega dne je dobil izsilievalno pismo. Običajna zadeva. Dajte dvajset tisoč, če nočete, da bi. se vašemu sinu zgodilo kaj žalega Koliko je stara vaša hčerka?« »Skoraj sedem.« »Toliko bi bil star tudi Cantorjev sin sedaj Večina izsilje-vainih pisem prihaja od ljudi, ki so duševno zmedeni in se šalijo Toda Cantor tega ni hotel tvegati. Dovolj je bil bogat, da si je najel stražarje. Sest tednov so pazili na otroka dan in