TA TEDEN / TA TEDEN 5 pomladnim mini- strom proti Evropi Vse kaže, da bo v drugo predlagana slovenska vlada dobila v parlementu večinsko podporo in država bo po skoraj štirih mesecih medvladja znova popolna. Predvsem za kmetijski del Slovenije bo morebitna potrditev takšne vlade pomemben do- godek. Kmetijski minister naj bi postal kmet, dosedanji sindi- kalni aktivist in človek iz stranke, kateri so prav kmetje na vo- litvah namenili največ glasov. S takim ministrom nastopa za kmetijstvo obdobje velikega upanja, ki se lahko razvije v us- peh ali potone v razočaranje. Gotovo se kandidat sam zaveda težavnosti položaja, ki ga sprejema. Kot kmet in sindikalist je bil s prejšnjimi vladami v nasprotju, bil je v vrstah kmetov, ko so se pred leti z vseslo- venskim cestnim štrajkom borili za svoje pravice. Na njegovih rokah bodo še žulji od trdega dela na kmetiji, ko bo sedel v mi- nistrski fotelj. Kako bo na včerajšnjo vsakdanjost gledal od zgoraj? V svojih dosedanjih nastopih je pokazal poznavanje kmetijske problematike, nakazal nekaj rešitev ter začrtal Ev- ropi približevalno politiko svojega ministrstva. Slovenija še ne dosega samooskrbe s hrano, predelovalna industrija in kme- tijstvo sta v evropskem merilu nekonkurenčna, struktura kme- tijske proizvodnje je neustrezna. Pot je torej samo ena: dosega- ti večjo proizvodnjo in zniževati stroške. Ta cilj je mogoče doseči le z bistveno večjimi kmetijskimi obrati. Pred nami je združevalni proces, ki s seboj potegne propadanje malih kmetij in podjetij. Evropa se je s tem procesom že soočila, pri nas se začenja. Ministrski stolček bo tako v naslednjih letih zelo vroč, na njem bo težko in neprijetno sedeti. Do danes je bil bodoči minister sodelavec in prijatelj slovenskega kmeta, jutri bo kot delilec kmetijskega denarja moral spoznati, da se prijateljstvo neha prav pri denarju. Sicer pa bo njegov največji uspeh ta, če bo uspel iz državne blaga- V __ jne kmetijstvu izboriti kak (l-^^-vs? = tolar več. f DORNAVA / 10. SEJA SOSVETA NAČELNIKA UPRAVNE ENOTE PTUJ v Zupani rešujejo probleme gasthev 24. februarja je bila v Domavi na sedežu tamkajšnje občine 10. seja sosveta načelnika Upravne enote Ptuj. Udeležili so se je župani devetih občin na Ptujskem, da pa bi pojasnili razmere glede prenehanja delovanja Zveze gasilskih društev Ptuj oziroma uredili odprto vprašanja prenosa premoženja bivše zveze na nova društva oziroma zveze v novih občinah, je načelnik Metod Grah povabil na sejo pomočnika direktoija UPRAVE za upravno notranje zadeve v Ministrstvu za notranje zadeve Jožeta Ajdiška in vodjo sektorja za javni red Vinka Količnika. Govorili so tudi o drugih aktualnih vprašanjih delovanja novih občin, v dornavskem gradu pa so si ogledali prostor, kjer bodo uredili poročno dvorano. Pri prenosu premoženja bivše Gasilske zveze Ptuj na novoustanovljene zveze po občinah gre v bistvu za velik problem, je povedal župan Gorišnice Slavko Visenjak, ki je kot pooblaščenec županov, ker gasilci, ki so sprejeli sklep o prenehanju Gasilske zveze, sami problema ne morejo rešiti, prevzel reševanje tega vprašanja. Ko bo opravljena inventura oziroma popis pre- moženja (to bodo opravile za to pooblaščene in usposobljene institucije), bodo le-tega lahko po deležih prenesli na novous- tanovljene gasilske zveze po občinah. Sklep o prenehanju Občinske gasilske zveze Ptuj pa je nedvoumen. Vodja Območne geodetske uprave Ptuj Boris Premzl je župane seznanil s programom geodetskih del v tem letu, di- rektor Zgodovinskega arhiva Ptuj Ivan Lovrenčič pa jim je predstavil problematiko arhi- viranja gradiva novonastalih občin. Zupane je pozval, da bi pazili na to gradivo, saj izkušnje iz preteklosti kažejo, da se je tega ohranilo izredno malo. Ob vsem gradivu, ki nas- taja v novih občinah, naj bi se predvsem trudili ohraniti tisto, ki zadeva infrastrukturo oziro- ma nastaja pri različnih odbo- rih. Pri tem se je potrebno za- vedati, da ima arhivsko gradi- vo najprej uporabno vrednost, hkrati pa tudi historično-kul- turno vrednost. Iz arhiva bodo v občinah v kratkem dobili okrožnico o tem, kako hraniti gradivo, in vprašalnik o tem, katero gradivo nastaja v novih občinah, da bi bilo delo pri ar- hiviranju lažje oziroma da bo ostalo čimveč gradiva. Možen pa je tudi dogovor, da bi vse občine zaposlile skupnega ar- hivarja, ki bi se ukvarjal s hranjenjem gradiva. Boris Premzl je povedal, da je stanje geodetskih evidenc na območju, ki ga pokriva Območna geodetska uprava, nezadovoljivo. Razlogov je več, od deloma zgodovinskih do tega, da je vedno primanjkova- lo denarja za sistematično vzdrževanje in obnavljanje evi- denc. Povsod tam, kjer se zave- dajo pomena in uporabnosti kvalitetnih in ažurnih geodets- kih evidenc, so spoznali, da evidenc ne bo, če ne bodo tudi sami zanje nekaj prispevali. K temu pa jih spodbuja tudi Geo- detska uprava Slovenije, ki poskuša na ta način skromna proračunska sredstva za geo- detska dela oplemenititi s pris- pevki lokalnih skupnosti, ki znašajo najmanj 50 odstotkov. Ker želi Območna geodetska uprava Ptuj v program geo- detskih del v tem letu pritegni- ti tudi druge občine na Ptujskem, lani sta bili glavni fmancerki občini Ptuj in Ormož, so v letošnji program geodetskih del vključili vsako s po eno nalogo. V glavnem gre za obnovo po nekaj listov te- meljnega topografskega načrta na območju Slovenskih goric oziroma ortofoto načrta na območju Haloz. Tako v občini Videm predvidevajo novo iz- mero osrednjega oziroma sta- rega dela naselja Videm, v Kidričevem pa nadaljevanje v prejšnjem letu začete nove izme- re, ki jo je financirala občina. V novih občinah bodo program geodetskih del proučili in se nato odločili. Vse pa je odvisno od tega, koliko denarja bo v posameznih proračunih. Župani devetih občin na Ptujskem so si v ponedeljek ogledali tudi prostor v gradu, kjer si bo občina Dornava ure- dila svojo poročno dvorano. Kot je povedal dornavski župan Anton Velikonja, je ureditev poročne dvorane v baročnem gradu še eden od poskusov, kako zainteresirano javnost pridobiti za reševanje tega baročnega bisera Sloveni- je. Poročna dvorana v dor- navskem gradu bo tretja tovrstna dvorana na Ptujskem. Poroka v gradu pa lahko posta- ne tudi ena od turističnih zani- mivosti tega območja. MG 2 četrtek, 21. februar 1997 - tednik PTUJ / PRIPRAVE NA 8. RAZSTAVO »DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ« Rok za prifove prvi mcrrec 8. RAZSTAVA BO OD 4. DO 7. APRILA V MINORITSKEM SAMOSTANU • LETOS POLEG MLEČNIH, MESNIH IN KRUŠNIH IZDELKOV TUDI OLJA, KISI IN ŽGANJA NAGRADE TUDI ZA IZVIRNO EMBALAŽO • LETOS SE BO PODROBNEJE PREDSTAVILA DOLENJSKA • VSTOPNICA BO SODČEK Priprave na 8. razstavo Dobrote slovenskih lunetij potekajo že nekaj časa. V teh dneh organizatorji (Mestna občina Ptuj, Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj s svojo svetovalno službo in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Uprava Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva) pospešeno pozivajo vse, ki želijo sodelovati na letošnji razstavi in ocenjevanju, da se nemu- doma prijavijo pri svetovalnih službah na svojih območjih, ker se rok izteka. Zadnji datum, ko se je še mogoče prijavi- ti, je prvi marec. Slovenske kmetije se bodo tudi na letošnji razstavi predsta- vile z najboljšimi mesnimi, mlečnimi in krušnimi izdelki. Pri mlečnih izdelkih bodo ocen- jevali: pinjevec, kislo mleko, smetano (sladko, kislo, topljeno, pregreto), maslo (navadno in z dodatki), sirarsko skuto, mehki, poltrdi in trdi sir. Pri mesnih iz- delkih pridejo v poštev: suhe klobase, suhe salame, suh želo- dec, sušena vratina, sušena mes- nata slanina, suhe klobase v za- seki, suho meso (pršut, plečka, šunka) in meso iz tunke. Na- jvečjo skupino izdelkov pred- stavljajo krušni izdelki: različni kruhi - pšenični iz bele in temne moke brez dodatkov ter z dodat- ki, mešani (z rženo, pšenično, aj- dovo, koruzno, krompirjevo in drugo moko), rženi z najmanj 70 odstotki ržene moke, sadni z več kot 50 in manj kot 50 % sadja, pletenice, potice (zavite), kvašeni šarklji, krofi brez nade- va, janeževi upognjenci, rogljički, strojni keksi, krhki flancati in medeno pecivo. OCENJEVANJE KISA, OLJA IN ŽGANJA Novost na letošnji razstavi bodo kisi, olja in žganja. Ocenje- vali bodo jabolčni kis, jabolčni kis z dodatki (dišavnice, zelišča), vinski kis in vinski kis z dodat- ki. Pri oljih prideta v poštev oljčno in bučno olje, pri žganjih pa sadjavec z navedbo vrste sadja - upoštevali bodo le čisto žganje brez dodatkov. "S tem, ko smo se začeli pogo- varjati o tem, smo prišli do ideje, da bi lahko Ptuj z razstavo žga- nih pijač razvil sejem, ki bi bil edini te vrste v Sloveniji. Upa- mo, da bo letos dober odziv na razpis, ker vemo, da so žgane pijače pri nas tradicija, predvsem pa jih odlikuje kvali- teta. Mislim, da se naše slivovke in sadjevci lahko po kvaliteti primerjajo tudi z viskiji, ki jih uvažamo," je o novosti letošnje razstave povdal predsednik or- ganizacijskega odbora 8. razsta- ve Peter Pribožič z Obdravske- ga zavoda za veterinarstvo in živinorejo. Za ocenjevanje in razstavo lah- ko pošlje kmetija največ po dva izdelka iz skupine mlečnih in mesnih izdelkov, kisa, olja in žganja ter po en izdelek iz skupi- ne krušnih izdelkov. Organiza- torji pričakujejo, da bodo razstavljavci sodelovali le s ka- kovostnimi izdelki. Že po tradi- ciji bodo zanje prejeli bronasta, srebrna in zlata priznanja. Kipec kakovosti bo pripadel izdelku, ki je trikrat zapored prejel zlato priznanje. Na letošnji razstavi bo dan poseben poudarek na em- balaži. Za izvirne in kakovostne rešitve bodo podelili posebna priznanja. V okviru 8. razstave Dobrote slovenskih kmetij bodo podelili tudi priznanja in odličja vino- gradnikom, ki se bodo najbolje odrezali pri ocenjevanju vin, ki ga pripravljata Kmetijska sveto- valna služba Ptuj in Društvo vi- nogradnikov in sadjarjev Halo- ze. Ocenjevanje bo 19. marca v minoritskem samostanju v Ptu- ju. Vzorce bodo zbirali od 10. do 13. marca. DO 8. RAZSTAVE PRAVILNIK O PRODAJI DOMAČIH IZDELKOV? Ob zbiranju prijav na razstavo potekajo tudi druga dela, ki so povezana z razstavo: zbiranje propagandnega materiala, priprave na izdelavo kataloga in ureditev samega razstavnega prostora ter oblikovanje celotne- ga programa štiridnevne prire- Z lanske razstave. ditve. Na letošnji razstavi se bo pose- bej predstavila Dolenjska, od ko- der je tudi prišla ideja, da bi bila vstopnica za razstavo v obliki sodčka, ki nekako simbolizira to pokrajino, bogato s cvičkom. Dolenjska se bo predstavila na osrednjem delu razstavnega prostora, poskrbela pa bo tudi za bogat kulturni program. Vsakoletna razstava Dobrote slovenskih kmetij je tudi pri- ložnost, da se na njej predstavijo kmetijske šole. Trenutno se, kot Foto: Kosi je povedal Peter Pribožič, pogo- varjajo o udeležbi kmetijske šole Grm iz Novega mesta. Sodelova- la pa bo tudi ptujska kmetijska šola, ki bo kot prejšnja leta imela tudi svojo prodajno stojnico. V času razstave se bodo v Ptuju srečali tudi ravnatelji kmetijskih šol. Razstava Dobrote slovenskih kmetij ima od vsega začetka cilj, da bi končno že uredili prodajo domačih izdelkov. Praktično že sedem let potekajo priprave na izdajo pravilnika o prodaji domačih izdelkov. Na pogovoru predstavnikov srednjih kme- tijskih in živilskih šol novembra lani v Ptuju, ko so govorili o svo- jih povezavah s turizmom, je bilo obljubljeno, da bo pravilnik kmalu zagledal luč sveta. "Pravilnik je tisti, ki v neki meri povzroča^ težave zaradi same prodaje. Želja je, da bi v okviru razstave kmetje lahko čimveč prodali. Trudili se bomo, da bi do pravilnika čimprej prišlo," je povedal Peter Pri- božič. MG LENART / PREKINJENA 21. SEJA OBČINSKEGA SVETA Seja v dveh delih OČITNO TUDI V LENARTU V SLOVENSKIH GORICAH OCENJUJEJO, DA JE TREBA DELO OBČINSKEGA SVETA RACIONALIZIRATI, ZATO SO SPREJELI SKLEP, DA LAHKO POSLEJ SEJE TRAJAJO NAJVEČ ŠTIRI URE # INFORMACIJO O CEGORJU SPREJELI, PROJEKTNEMU SVETU PA NALOŽILI NOVE OBVEZNOSTI • V ZAKULISJU TEGA PROJEKTA ŠE VELIKO NEJASNOSTI Za minuli četrtek je bilo skli- cano 21. redno zasedanje le- narškega občinskega sveta. Dnevni red je napovedal razgi- bano zasedanje, nihče pa ni pričakoval, da svetniki dela ne bodo končali. V preteklosti so namreč znali spraviti pod stre- ho še več točk dnevnega reda, čeprav je hkrati res, da so sa- mokritično ocenjevali, da tako delo ni učinkovito. Najbrž je bil to eden poglavitnih razlogov, da so sprejeli sklep, po katerem lahko seje lenarškega občin- skega sveta trajajo največ štiri ure zaradi smoternosti in pred- vsem učinkovitosti, je ocenil predsednik OS v Lenartu Mi- lan Gumzar. Povedal je tudi, da je bila odločitev o tem sprejeta soglasno in da bodo 21. sejo za- gotovo spravili pod streho v dveh delih (nadaljevanje je bilo napovedano za 25. februar). Dnevni red je obetal pole- mično razpravo, na njem pa so svetniki imeli tudi poročilo o uresničevanju odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki in in- formacijo o CEGORJU. Še en- krat so poslušali dodatne razlage strokovnjakov in članov konzor- cija, ki so jim predvajali film o podobnih odlagališčih, kot naj bi bil CEGOR. Svetniki so bili v razpravi zelo kritični, bilo je tudi nekaj polemik, na koncu pa so informacijo sprejeli in naložili konzorciju obveznost, da pred vsakimi novimi raziska- vami pridobijo potrebna soglasja lastnikov zemljišč. Medtem pa smo izvedeli, da se okoli tega pletejo nove zgodbe in da neka- teri posamezniki peljejo vodo na svoj mlin. Zato je pravilna zahte- va, da naj o vsem skupaj svoje pove stroka, dnevna politika pa naj tega ne izkorišča za kratko- ročne interese. Lenarška občina ima od ok- tobra 1995 nov odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki. Prine- sel je vrsto novosti in uvedel zbi- ranje in odvoz odpadkov od vseh gospodinjstev. Že na začetku pa se je pokazalo, da to ne bo šlo zlahka, saj je dostop do nekate- rih vasi, zaselkov in odročnih gospodinjstev zelo težak. Na- jprej bi torej morali urediti ceste. Kljub vsemu se je novost pone- kod že uveljavila, odlok pa nadzorujejo tudi komunalni inšpektorji, ki so lani posredova- li 204 krat. Napisali so tudi več odločb in predlogov. Odlok bi radi uveljavili v popolnosti, zato so na predlog župana Slavka Krambergerja nekatere socialno ogrožene družine oprostili pla- čila stroškov odvoza odpadkov. Doslej so zabeležili 21 takšnih primerov, že v kratkem pa se bo njihovo število povzpelo na 50. Lani so uvedli tudi odlok o plačevanju takse za obremenje- vanje vode. Zbrali so skoraj 10 milijonov tolarjev komunalne takse. Letos načrtujejo, da bodo iz tega vira zbrali 17,5 milijona tolarjev. S tem denarjem bodo med drugim pokrili tudi del stroškov, ki bodo nastali v zvezi s CEGORJEM, katerega članica je tudi občina Lenart, ki sodelu- je v konzorciju. M. Toš TEDNIK je naslednik Rajskega tednika oziroma Našega dela, ki ga ye ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bracič, Ivo dani, Majda Goznik, Viki Klemenčič, Ludvik Kotar (v. d. radijskega urednika), Martin Ozmec, Marija Slodnjak in Milena Zupanič (novinarji). Grafično-tehnični urednik: Slavko Ribarič. Tehnični urednik: Jože Mohorič. Propaganda: Oliver Težak, n 776-207. Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; « (062) 771-261, 779-371; 771-226; faks (062) 771-223. E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si Celotna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. PTUJ / S 3. IZREDNE SEJE MESTNEGA SVETA Zdravnik in zobozdravnik ponovno v Trnovski vasi Ptujski mestni svetniki so na tre^i izredni seji sveta mestne občine, ki je bila 21. febniaija, razpravljali o treh točkah dnevnega reda: predlogu sklepa o podaljšanju mandata vršilcu dolžnosti direktoija javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj Ivanu Vidoviču od 28. februaija do 31. marca, predlogu sklepa za opravljanje dela splošne in zobozdravstvene ambu- lantne dejavnosti javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj na lo- kaciji v Trnovski vasi dva dni v tednu in o sklepu o začasni spremembi prometne ureditve v Vošnjakovi in Jadranski ulici v Ptuju zaradi gradnje mostu za pešce čez Dravo v Ptuju, ki bo trajala od 25. februarja do 5. avgusta letos. Sklep o podaljšanju mandata vršilcu dolžnosti direktorja javne- ga zavoda Pokrajinski muzej Ptuj Ivanu Vidoviču so ptujski svetniki izglasovali soglasno oziroma brez pripomb, toliko bolj pa se je razvnela razprava o sklepu o soglasju mestne občine Ptuj za prenos dela osnovne zdravstvene dejavnosti iz Zdravstvnega doma Ptuj v ambulanto v Trnovski vasi. Čeprav so bili za takšen sklep v sta- tutarno-pravni komisiji, z njim pa so tudi soglašali direktor Zdravstvenega doma Ptuj dr. Hen- rik Žlebnik in drugi udeleženci pogovora pred sejo sejo sveta, so ga ptujski mestni svetniki preobliko- vali v tem smislu, da ne gre za pre- nos dela zdravstvene dejavnosti, ampak da dajejo Zdravstvenemu domu Ptuj soglasje, da opravlja del splošne in zobozdravstvene ambu- lantne dejavnosti na lokaciji v Trnovski vasi. Takšen sklep so izglasovali iz bojazni, da bo prišlo do delitve zdravstvene dejavnosti in da bodo na koncu ptujskemu Zdravstvenemu domu oziroma mestni občini kot ustanoviteljici ostali prostori in kadri, dejavnost pa bodo odpeljali oziroma izvajali drugi. Poleg tega naj bi šlo, če bi dejavnost prenašali, v bistvu že za delitveno bilanco, ki pa je v tem trenutku še ni. Napisana sicer je, ni pa še sprejeta, in kot kaže v tem trenutku, tudi ne bo. Po zapletih na majšperškem svetu se je sedaj začelo zapletati tudi v občini Kidričevo. Res pa je tudi, da je Zdravstveni dom Ptuj izvzet iz de- litve bilance, ker še ni urejeno nje- govo ustanoviteljstvo. V mestni občini Ptuj si prizadevajo, da bi bilo ustanoviteljstvo njihovo, župani drugih občin pa bi za izva- janje zdravstvenih storitev na svo- jem območju sklepali pogodbe o delu z Zdravstvenim domom. Taka rešitev bi bila tudi najboljša, ker če bo ustanoviteljev devet, bo prihajalo do vrste zapletov tako pri vodenju kot upravljanju. Župani drugih občin pa si seveda prizade- vajo za soustanoviteljstvo. V Zdravstvenem domu Ptuj so povedali, da gre v bistvu za vzpos- tavljanje dejavnosti, ki je že obsta- jala v Trnovski vasi do leta 1988, nakar so jo zaradi neurejenih raz- mer morali prekiniti. To jim je v letu 1992 onemogočilo, da bi prišli v zdravstveno mrežo na osnovi obstoječega stanja. S pomočjo sredstev samoprispevka jim je prostore uspelo sanirati oziroma zagotoviti pogoje za ponovno op- ravljanje zdravstvene dejavnosti. Sklep 3. izredne seje sveta mestne občine Ptuj pomeni tudi, da se občina Destrnik-Trnovska vas ne more umestiti v zdravstveno mrežo oziroma je v primerjavi z drugimi občinami na Ptujskem, ki so v mrežo umeščene, v podreje- nem položaju. Čeprav resnici na ljubo ptujski mestni svetniki soglašajo s približevanjem zdravstvenih storitev občanom na območju občine Destrnik-Trnovs- ka vas, je tretjina teh že doslej iska- la zdravstveno varstvo v bližnji občini Lenart. Vse kaže, da so za- deve okrog zdravstvene dejavnosti v občini Destrnik-Trnovska vas dobile politično dimenzijo, spre- jem delitvene bilance na Ptujskem pa se s tem vse bolj oddaljuje. S sklepom o začasni spremembi prometne ureditve v Vošnjakovi in Jadranski ulici se tema dvema uli- cama na odseku med križišči z Dravsko in Vošnjakovo ulico začasno odvzame status posebnih prometnih površin, namenjenih pešcem. V Vošnjakovi ulici bo po novem enosmerni promet in to od gostilne Stari ribič do bistroja Ma- raton, v Dravski ulici na odseku od Minoritskega trga do križišča z Vošnjakovo ulico pa je prepovedan promet za tovorna motorna vozila, pri katerih največja skupna teža presega 3,5 tone. Prepoved pa ne velja za vozila SCT in podizvajal- cev del pri gradnji mostu za pešce čez Dravo v Ptuju. Sklep o začasni spremembi prometne ureditve v Vošnjakovi in Jadranski ulici bo veljal od 25. februarja do 5. avgus- ta, torej od začetka do konca gradnje novega mostu. MG tednik - četrtek, 27. februar 1997 3 SUROVINA NA NOVO LOKACIJO Mestna občina Ptuj se že nekaj časa pogovarja s podjetjem Surovina o preselitvi odpada z Zadružnega trga v Ptuju na novo lokacijo - v industrijsko cono. Ker je interes obo- jestranski, je pričakovati, da bo do realizacije prišlo še v tem letu. Pomeni pa tudi začetek urejanja novega parkirišča na desnem bregu Drave, ki v bistvu pomeni zaključek po- daljšane mestne ulice, kot strokovnjaki imenujejo novi most čez Dravo v Ptuju, ki ga bo zgradil SCT Ljubljana. BOLNIŠNICA PTUJ BREZ IZGUBE lUledletni rezultati v letu 1 996 so kazali, da bo ptujska bol- ■■Inišnica tudi ob koncu leta imela izgubo. Na srečo se je obrnilo drugače, tako da so leto '96 končali brez izgube. H. MARČINKO STOTIČ DAROVAL KRI V torek je bila na oddelku za transfuziologijo in imunohe- matologijo mariborske bolnišnice krajša slovesnost, na kateri so se zahvalili 53-letnemu krvodajalcu Herbertu Marčinku, ki je že stokrat daroval kri, prvič leta 1970. Jubi- lanta je pozdravil direktor bolnišnice dr. Gregor Pivec. Zah- valili pa so se mu tudi predstavniki RK kot organizatorji krvo- dajalskih akcij na terenu. V SOBOTO NA PTUJSKI TV Na programu je redna informativna oddaja z več prispevki. Začetek je posvečen razmišljanju o 200. oddaji ptujske televizije, sledijo zapisi o obisku državne sekretarke v mi- nistrstvu za šolstvo in šport Teje Valenčič v Ptuju, novi prido- bitvi ptujskega Šolskega centra, okrogli mizi Na poti v pravljični svet, obnovi prodajnega centra Mercatorja SVS na Rogozniški cesti v Ptuju, akciji Naj pove srce, ki so jo izvajali v OS Mladika, o dnevu turističnih vodnikov in o izbiri športni- ka leta v mestni občini Ptuj. Pripravila: MG PTUJ / OB DNEVU TURISTIČNIH VODNIKOV Kdaj odlok o vodenju po mestu? Ptujski turistični vodniki so tudi ob šesti obletnici svoje sekcije in na praznik, svetovni dan turističnih vodnikov (21. februar), delali. Nekaj deset Ptujčanov se je odzvalo prijaznemu vabilu na brezplačen ogled mesta, gradu in vinskih kleti pod njihovim strokov- nim vodstvom. z vlakcem Ptujčanom na ogled Ptuja, gradu in vinskih kleti. Foto: Kosi Pri izpeljavi programa so jim letos pomagali Pokrajinski mu- zej, Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze in Viktor Zajko z vlakcem Ptujčanom. Nekaj ur v družbi ptujskih turističnih vodnikov je hitro minilo, ude- ležencem pa so prinesla nova spoznanja o mestu in zanimivos- tih, ki jih v vsakdanji naglici niti ne opazimo. Skoda, da vodni- kom na njihov praznik ni pris- luhnil nihče iz mestne občine. Morda bi jim potem bili pripravljeni pozorneje prisluh- niti o tem, da je že skrajni čas, da mesto dobi odlok o vodenju po mestu, saj to sedaj poteka brez nadzora in mestu, ki se ponaša že s toliko priznanji o najbolj urejenem turističnem kraju v Sloveniji, nikakor ne more biti v ponos. Ker bo ob vstopu v mesto v kratkem postavljena tudi tovrstna tabla, bi mesto moralo biti toliko bolj zainteresirano, da kvalitetno uredi tudi ta del svoje turistične ponudbe. MG PTUJ / STROKOVNJAKI O ZASVOJENOSTI IN VREDNOTENJU ŽIVLJENJA • o v . ' Brez omame v pntvliiini svei v ptujskem šolskem centru so v organizaciji Lokalne akcijske skupine za preventivo pred zlorabo drog in pro- jektnega sveta Ptuj - zdravo mesto, ki ga vodi župan dr. Mi- roslav Luci, v sredo izvedli okroglo mizo z naslovom Na poti v pravljični svet... Mag. Bojan Sinko, ki je vodil okroglo mizo, je takole pojasnil, zakaj so se odločili za tak naslov: vsakdo izmed nas si želi v pravljični svet; še posebej takrat, ko nas čakajo težke življenjske odločitve ali naloge, za katere mis- limo, da jih ne bomo zmogli, želi- mo pobegnili v "umetni svet". Življenje pa postane veliko večja pustolovščina, če si pripravljen tudi potrpeti, kajti ravno ti tre- nutki krepijo naš značaj, takrat lahko rastemo iz samega sebe. Kakšna je pot odraščanja in kako pomagati sebi in drugim je naloga staršev, učiteljev in vsake- ga posameznika. O tem so se po- govarjali z Nado Glušič z Urada za preprečevanje zasvojenosti iz Ljubljane, patrom Francem Prel- cem iz terapevtske skupnosti Srečanje iz Pirana in Alek- sandrom Solovjevim s Centra za socialno delo v Ptuju, udeležili pa so se je tudi socialni delavci iz ne- katerih osnovnih šol in seveda mladi. Duhovnik Franc Prelc je pripo- vedoval o svojih bogatih izkušnjah, saj je bil med prvimi, ki je v Sloveniji ustanovil tera- pevtsko skupnost za zdravljenje odvisnikov. Svoje razmišljanje je začel s stavkom, ki ga je prebral na stranišču srednješolskega centra: "Če imaš problem, si poišči he- roin." Vendar je mlade opozoril, da na tak način ne rešijo proble- mov, temveč jih le potisnejo v ozadje in si z uživanjem droge "naložijo "nove. Mlade je opozoril, da imajo pravico od staršev zahte- vati veliko - predvsem ljubezni, razumevanja in časa za pogovor, prav tako pa se morajo tudi sami odgovorno obnašati. Njegove in izkušnje gospe Glušičeve so po- dobne: mladi največkrat segajo po drogi zaradi tega, ker ne najdejo smisla življenja in jasnega cilja. Praznino, ki jo čutijo, želijo zapol- niti z drogo, s pravljico, ki sčaso- ma postane mora in vodi v samou- ničevanje. Vsak od nas ima res pravico do sanjskega sveta, vendar se da ta videti in doživeti tudi brez drog. Oče Prelc je med drugim pove- dal, da mladi mnogokrat pred starši zelo spretno skrivajo, da so uživalci drog, in starši to ugotovi- jo, ko so njihovi otroci že precej odvisni od nje. Tako so pred časom na Primorskem ugotovili, da je od 33 mladostnikov iste ge- neracije uživalo drogo 28 mladih. To dokazuje, da imajo pri prvem stiku z drogo veliko vlogo tudi ra- dovednost in vedenjski vzorci vrstnikov. Poti iz tega samo na vi- dez pravljičnega sveta pa so zelo strme, povezane z močno voljo in s samo enim ciljem - premagati drogo. Mnogo družin na žalost na tej poti premagovanja drog ali poti zdravljenja preživlja velike stiske doma, na delovnem mestu in v svoji okolici. Toda mnoge družine so se prav v času zdravljenja začele pogovarjati in se med seboj tudi spoznavati. Aleksander Solovjev, ki je tudi član Lokalne akcijske skupine za preventivo pred zlorabo drog, je dejal, da ptujskem področju res niso tako razširjene trde droge, vendar so zaskrbljujoči podatki, koliko je odvisnih od drugih ma- mil, cigaret in alkohola. Pred kratkim so našli 35 vrečk, na- polnjenih z lepilom, ko so mladi eksperimentirali in se na tak način hoteli podati v svet omame. Ugotavljali so, da v Ptuju mladi nimajo neformalnih organizacij ali prostorov, kjer bi se lahko srečevali ter se pogovarjali. So- lovjev je povedal, da so na to že večkrat opozarjali tako odgovorne v ptujski vladi kot ustrezne insti- tucije v republiki, vendar so zaen- krat naleteli na gluha ušesa. Odrasli s takšnim nerazumevan- jem dajajo mladim napotek, da so gostinski lokali edino in pomem- bno mesto za srečanje z vrstniki. Zanimiva je bila tudi izpoved upokojene profesorice iz Porto- roža, ki je opozorila, da starši de- lajo veliko napako s tem, ko otro- kom dajejo velko materialnih dobrin, premalo pa sami sebe kot možnosti za pogovor ter izkazo- vanje razumevanja svojih otrok. Oče France Prelc je povedal ne- kaj več o delu terapevtske skup- nosti Srečanje, ki temelji na skup- nosti, pogovoru in delu. Vsem, ki se odločijo za zdravljenje, poma- gajo premagati odvisnost brez me- tadona ali drugih nadomestkov. V zadnjih letih je po svetu vedno več teh centrov, za zdravljanje deklet ga bodo kmalu odprli tudi v bližini Ljubljane. Omenil je tudi novi center Srečanje v Cirkula- nah, ki bi bil namenjen za zdravljanje fantov, vendar si mora prostore ogledati ustanovitelj don Pierino. Ob koncu je pater, ki je koordinator za skupnost Srečanje za Slovenijo, še dodal, da je razve- seljivo dejstvo, da je zanimanje za to terapevtsko skupnost v javnosti vse večje tako v Sloveniji kot tudi drugod. Kot že mnogokrat doslej smo tudi na tokratni okrogli mizi ugo- tovili, da se mladi ne upajo izpos- taviti in javno govoriti o svojih problemih, še najmanj pa o drogi. Srednješolci so le nemo poslušali strokovnjake in govornike, sami pa jim niso zastavili nobenega vprašanja. Verjetno bo potrebno še veliko srečanj, da se bomo začeli med seboj pogovarjati brez tabujev in občutkov krivde. Marija Siodnjaic Z vsake poti, še posebej pa s poti zasvojenosti, se je zelo težko vrniti, so se strinjali (od leve) Aleksander Solovjev, Nada Glušič, France Prelc in mag. Bojan Šinko. ... DA^^etJ skupnega pre- moa^ja povzroča vročico. Po poskusu delitve občinskega premoženja se sedaj delijo še ^^Ici Toda tu še gre, če bo Plitev preveč vroča, se bodo pač ohladili s curki vode. Večji problem bo, ko se bodo delili lovci, zato bi bilo dobro, ko bi prej napisali testamente. ... DA bodo dravsko dno pred graditelji mostu za pešce obis- kali arheologi v potapljaških oblekah. Pričakujemo lahko senzacionalno odkritje, da je bil pred desetletji na tem mes- tt^fseni^^ost. Vsa čast stroki. ... DA pa je druga stroka prav tako učinkovita. V arhivski firmi namreč lahko vidite, kakšne so bile belouške in podgane v prejšnjem stoletju. ... DA je bil urednik Tednika zaprt. Res ne dolgo, toda za- por je zapor. Pa ne misliti, da zaradi Govori se, temveč za- radi not. Seveda pa not ni kradel, le iskal in listal jih je predolgo, pa so kultumice nanj pozabile in obrnile ključ. ... DA utegnemo te dni dobiti vlado treh letnih časov. Del ministrov bo pomladnih, eden jesenski, drugi torej poletni. Če bodo pomladniki dobro po- sejali, če poletniki ne bodo ku- hali neviht, toče ali suše, lah- ko doživimo bogato jesen. DA župan haloško- ravninske občine svetnikom tu in tam zabrusi s kakšno sočno. Tokrat, ob sprejemanju proračuna, je njihovo drezan- je v proračunske postavke jez- no začinil z označbo "teležjeki". 4 četrtek, 21. februar 1991 - tednik UNZ MARIBOR / LANI ZARADI UŽIVANJA MAMIL UMRLO 6 OSEB Nojevsko vfflrcffi/e gluve v pesek To, da so mamila med nami, da se z njimi tako ali drugače srečujemo že skoraj vsak dan tudi pri nas, je grenko dejstvo. Uživanje droge smo tako kot vrsto drugih negativnih razvad "pokvarjenega sveta" v Sloveniji sicer pričeli posnemati dokaj pozno. Po nekaterih trditvah je pri nas šele v pravem razcvetu, saj je med mladimi že zakoreninjeno, "da si pravi tip šele, če piješ in se ob tem še nafiksaš". In dokler bo tako, se žal lahko pre- strašeni starši le nemočno prijemamo za glavo. I udi številke kriminalistov o zasvojenosti z mamili so vse bolj zaskrbljujoče, žal tudi tragične, saj je na območju UNZ Maribor zaradi uživanja mamil lani umrlo kar 6, v glavnem mlajših oseb. Skrb vzbuja tudi ugotovitev, da je med užival- ci mamil vse več takih, ki so od mehkih prešli na uživanje trdih drog - vbrizgavanje mamil z injekcijo. V lanskem letu so tako med najpogostejšimi derivati, odkritimi na območju Slovenije, registrirali kar 54 amfetaminov v obliki tablet ter več kot 70 vzorcev LSD pivnikov, ki se zadnje čase najpo- gosteje pojavljajo žal tudi po mnogih šolah v Sloveniji. Na Upravi za notranje zadeve Maribor ocenjujejo leto 1996 si- cer dokaj ugodno, saj so se kaz- niva dejanja s področja splošne kriminalitete zmanjšala za dobrih 24 odstotkov in so jih lani obravnavali 5.874. Zaskrbljujoče pa je predvsem dejstvo, da so v porastu kršitve v povezavi s proizvodnjo in preprodajo mamil, saj je v lanskem letu na območju UNZ Maribor zaradi uživanja mamil umrlo kar 6 oseb. Kiriminalisti so sicer ugotovili, da je število kaznivih dejanj omogočanja uživanja mamil manjše za dobrih 26 odstotkov, žal pa se je za dobrih 53 odstotkov povečalo število kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje in med njimi se je skoraj za 104 odstotke povečalo število kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Na območju Policijske postaje Ptuj so številke sicer ugodnejše, a kot kaže, so daleč od realnosti. V letu 1996 so po podatkih ptujskih policistov namreč obravnavali le 5 kaznivih dejanj s področja nedovoljene trgovine z mamili. V glavnem gre za mla- doletne ali mlajše osebe, ki so preprodaj ale tako imenovano mehko drogo - travo ali marihu- ano in nekaj tablet amfeteminov (ecstasy). Nobene osebe zaradi tega niso priprli, večje zadeve pa so obravnavali v sodelovanju z uradom za kriminalistično službo iz Maribora. Zal pa je dejansko stanje na Ptujskem zagotovo drugačno, čeprav zagotovo ne tako kri- tično, kot recimo na območju Kopra, Murske Sobote in Mari- bora, kjer so lani doživeli najhujši val "bele zasvojenosti". Javna skrivnost je, da so med mladimi na ptujskem območju mamila vse bolj prisotna. Veliko se govori, da naj bi jih bilo na- jveč po "nekaterih" diskotekah, med mladimi v Srednješolskem centru Ptuj ter - kar je še posebej zaskrbljujoče - celo v nekaterih osemletkah. A žal so to le govori- ce, ki so, kot že rečeno, vse glas- nejše, policisti in kriminalisti pa so zakonsko vezani le na prijave - teh pa je žal zelo malo. Dejstvo je, da se starši in ustrezne stro- kovne, v glavnem socialne službe neradi in zelo redko odločajo za pomoč policije ali celo za prijavo dogodkov v zvezi z uživanjem ali preprodajo ma- mil. Kot da bi se tega bali ali sra- movali. Tako na ptujskem območju uaj ne bi imeli registri- ranega nobenega uživalca trdih drog, pa tudi med zdravljenci zasvojenosti z mamili naj ne bi imeli nikogar, ki bi se zdravil s sintetičnim nadomestkom ma- mil - metadonom. In če se nekateri posamezniki, strokovnjaki ali preventivne skupine vendarle trudijo, da na problem uživanja in odvisnosti od mamil opozarjajo vsaj z razni- mi okroglimi mizami, akcijski- mi skupinami in drugimi debat- nimi srečanji, potem je na- ravnost zaskrbljujoče dejstvo, da ponekod, kot recimo v Ormožu, zavarovalnice ne plačujejo več zdravljenja zaradi odvisnosti od mamil. Država se očitno še ne zaveda, v kakšni godlji smo na področju narkomanije v deželi na sončni strani Alp in po no- jevsko vtika glavo v pesek. Ali pa ima morda preveč skrbi z "resnejšimi nevarnostmi", s strankarskim prerekanjem re- cimo? Morda pa nekomu to tudi godi, kajti še zmeraj je bol- je imeti pijano in od drog od- visno kot revolucionarno mla- dino. M. Ozmec V letu 1996 so na območju Uprave za notranje zadeve Maribor odkrili in zasegli 273 gramov heroina, 25 gra- mov kokaina, 3.830 gramov marihuane, dobre 3 gramov hašiša, 12 gramov LSD, 45 mililitrov solucije heptanon in 22 tablet heptanon, 15 tablet kodein, 13 tablet diaze- pan, 11 ampul morfija, 106 tablet ecstasy, in uničili 377 sadik konoplje. Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve Slovenije in Uprave kriminalistične službe je med najpogostejšimi derivati amfetaminov v obliki tablet v Sloveniji najpogostejše zaslediti talplete, prikazane na fotografjji Takšni so najpogostejši vzorci LSD pisvnikov, ki so jih lani odkrili na območju Slovenije. tednik - četrtek, 27. februar 1997 5 ■ -"-- ■ .^TT J JJM^am^^^M .v, i-.-a.. ... — ..... H^m PORTUGALSKA - DEŽELA KONTRASTOV, SONCA IN VINA Dežela večnega hrepenenja L Portugalska, dežela na skrajnem jugozahodu Evrope, ima bogato zgodovinsko dediščino. Pogumni pomorščaki Vasco da Gama, Bar- tolomeo Diaz, Ferdinand Magel- lan in Henrik Pomorščak so bili med prvimi, ki so raziskovali, ali za temnim obzorjem na 'koncu sveta', kot so imenovali skrajno ju- gozahodno točko Algarva (Cabo de sao Vicente), res gospodujejo morske pošasti. Namesto tega so odkrili vrsto neznanih dežel in Portugalsko polnili z zakladi, ki so prihajali od tam. V 16. stoletju je ta mala dežela na robu Evrope up- ravljala enega največjih imperijev v zgodovini, ki se je raztezal od Brazilije do Japonske. Že mavrski osvajalci so južni del Portugalske označili kot skrivnostno kraljestvo sanj. Preko te dežele na robu prostra- nega Adantika, ki je ljudem od nekdaj predstavljal pregrado in hrepenenje po nečem daljnem, so se v vsej njeni zgodovini valile raz- ne vojske, ki niso prizanašale ne ljudem in ne pokrajini. Vsaka od njih je pustila nekaj svojih sledi, ki se tako ali drugače kažejo na skoraj vsakem koraku. Prav od tod njeno ogromno bogastvo kulturnozgo- dovinskih spomenikov, številnih samostanov, palač in cerkva, ki obiskovalca naravnost očarajo. Portugalska, ki živi v mešanem ritmu preteklosti in sedanjosti, je tudi dežela živopisnih narodnih noš, otožnih šansonov sentimen- talnega fada, ki oživijo v nedeljskih popoldnevih na trgih srednjeveških mestec, razvnema- jočih bikoborb (za razliko od Špa- nije tu bikov ne ubijajo) in ne na- zadnje je Portugalska domovina sladokuscev, porta in ljubiteljev dobrega vina. Obiskovalca preseneti s svojo večplastnostjo, ki jo zazna na sko- raj vsakem koraku. Odkriva jo pod vročim soncem Algarveja, med žit- nimi polji rahlo valovitega Alen- tea, v Montanhas - gorati deželi na vzhodu in severovzhodu države, Gosta Verde na skrajnem severoza- hodu z bogato folklorno tradicijo in kmetijstvom, južneje v Gosti de Prata z razvitim turizmom, v oko- lici Lizbone, kjer dominirajo živahna mesta s prelepimi palačami in gradovi, ter v glavnem mestu Lisboni ob izlivu reke Tejo v Atlantik. Njeno bogato zgodovi- no odkrivaš med zidovi srednje- veških gradov, med kamnitimi, belo pobarvanimi hišami podeželja in starih mest, kjer so številne fasade obložene s posli- kano keramiko (azulejos), kar je portugalska značilnost, v zasoplem plesu vetrnic starodavnih mlinov na veter ter v odmaknjenih vasi- cah, kjer po kamnitih poteh oslički še vedno tovorijo svoje vsa- kodnevno breme. Najboljše, kar imajo, pa so prijazni in topli ljudje, ki veliko dajo na gostoljubje, prija- teljstvo, družino in domovino. TRI ŽENSKE V AVTU, DA O PRTUAGI NE GOVORIMO Odločitev, da se tri ženske odp- ravimo na Portugalsko, je bilo res- nično trenutna. O tem, da so domači na vse skupaj gledali dokaj nezaupljivo, ne bi pisali. Hitri odločitvi so sledile priprave: naba- va zemljevidov, literature, potoval- nih čekov in vsega, kar potrebuješ za dvotedensko bivanje v tujini. Kljub vsemu je bilo vznemirljivo, bile smo kot majhni otroci, ki gre- do prvič na izlet. Komaj smo čaka- le, da se bo Adriino letalo, polno potnikov za Faro, največje in glavno mesto južne Portugalske, odlepilo od brniških tal in nas v triinpolurni vožnji poneslo v nez- nano. Večerilo se je, pogled 'navzdol' je bil prelep. Kasneje si samo še po lučeh 'spodaj' lahko sklepal, da so pod tabo mesta ob Sredozemskem morju. Dokaj pozno ponoči smo se izkrcali iz letala. Tedaj se je začel proces, ki me je po 'naglici' močno spominjal na prestop meje z Madžarsko. Gariniki so pregledo- vali naše potne liste in nam v po- sebne liste, ki smo jih morali prej v letalu izpolniti, nadvse počasi da- jali žige. Med potniki je bilo nekaj Nemcev in Avstrijcev, ki pa so vso to proceduro, ker so pač njihove države članice EU, opravili hitro. Končno smo bili tudi mi na vrsti. Prtljaga nas je čakala, prav tako pa tudi naš slovenski vodnik Vili, ki nas je pozdravil v najlepši prleščini (doma je namreč iz Ivanjkovcev) in nam v imenu Intelekte, potoval- ne agencije iz Murske Sobote, zaželel prisrčno dobrodošlico. Vkrcali smo se v avtobus in takoj v začetku spoznali toplo prijaznost šoferjev, ki jim ni bilo nič izpod časti nosili naše kovčke v trebuh avtobusa. Vznemirljivo potovanje po Portugalski se je pričelo. Naša prva postaja je bilo mesto Albufeira oziroma hotel Mara Vis- ta, kjer smo prvo noč prespale. Prvi dan bivanja v Portugalski se je pričel z običajnim zajtrkom, ki ni bil kdove kaj. Z vso prtljago smo potem še z nekaterimi drugi- mi gosti v avli hotela čakale na svojega železnega konjička, s kate- rim se bomo teden dni vozile po Portugalski in odkrivale njene le- pote ter posebnosti. Prišel je zas- topnik Hertza in nam izročil ključe skoraj novega pola ravno pravšnje, modre barve. Moji sopot- nici sta imeli toliko vprašanj, da sta Hertzovega predstavnika sko- raj spravili ob živce (kasneje smo ugotovile, da sploh niso bila brez pomena). Ko smo zagledale to malo bolhico, nas je skrbelo, kako bomo v njegov trup spravile vso prtljago, še posebej moj veliki kovček. Če greš v beli svet za dva tedna, pa še ženska si, potem je razumljivo, da vzameš s sabo nekaj več stvari, kljub temu da kasneje mnogo od tistega niti pogledal nisi. Nadaljevanje prihodnjič Cabo da sao Vicente - najjugozahodnejši kopni del Evrope Trg dobrega upanja v Lizboni 6 Četrtek, 27. februar 1997- tednik TEDNIKOV KLEPET Z IGRALCEM IN PESNIKOM JOŽEFOM ROPOSO "Jfo delam kot igrale^ /e pesnik v meni Hho" Jožef Ropoša je od 1993 zaposlen kot igralec v Mestnem gle- dališču ljubljanskem. Po naravi je zelo veder, vedno ima v rezervi kakšno šalo, ob kateri se človek od srca nasmeji. Člo- vek mu ne bi pripisal, da je Ljubljančan. Pa ne zato, ker bi imela kaj proti prebivalcem prestolnice, temveč zaradi tega, ker mu je tako blizu življenje Prekmurcev, Štajercev ... Seve- da mu vse to zelo koristi pri njegovih vlogah. Je zelo dober komik, prav tako pa mu niso tuje resne vloge. Poleg številnih vlog, ki jih je odigral v matičnem gledališču, je sodeloval tudi v predstavah gledališča Glej, Plesnega gledališča Ljubljana, Ane Monro, gledališča Abadon, KPGT, Koreodrame, Prešer- novega gledališča Kranj in v predstavi gledališča Vdor real- nega. Igral je v številnih celovečernih filmih, televizjskih dra- mah ter nadaljevankah. Jože Ropoša: "Verjetno se pozna, da nisem Ljubljančan s 'pedigrejem', saj je moj oče prišel v Ljubljano iz Goričkega, mama pa je Štajerka. Na svet sem pri- kukal leta 1961 v prestolnici. In če se naša 'nacionalna pri- padnost' šteje po mestu, v kate- rem smo se rodili, sem avten- tični Ljubljančan. Moje ime je bilo zelo pogosto posebej v prešnjem stoletju in v prvi polo- vici tega. Sam nisem bil nav- dušen nad imenom in še zmeraj nisem, zato sem mu tudi dodal tudi črko f in tako sem zdaj Jožef." TEDNIK: Nekateri morajo večkrat poskušati, preden jim uspe priti na akademijo. Ste vi uspeli prvič? Jožef Ropoša: "Res, tu ni no- benih pravil, težko je priti z ne- kimi okostenelimi pravili. Pravzaprav sem imel kar srečo, da sem uspel v prvo. Še danes vem, da če mi ne bi uspelo, bi me to zafrustriralo. Je pa to vseeno; recimo Lojze Svete je poskušal več kot petkrat, preden je uspel, pa je danes zelo dober igralec. Tudi mnogi drugi igralci, ki so komaj prišli na akademijo, so se pozneje odlično uveljavili." TEDNIK: Večkrat slišimo, da je zelo pomembno, iz katerih krogov prihajaš, da lahko začneš svojo igralsko kariero ... Jožef Ropoša: "To ni res. Mis- lim, da je že v času mojega študi- ja bila usmerjenost profesorjev takšna, da so pravilno izbirali. Povsod pa se zgodi, da pride kdo tudi s pomočjo zvez." TEDNIK: Menite, da je bila vaša odločitev za študij igralstva pravilna? Jožef Ropoša: "Da. To je do- ber občutek, tudi če to spoznaš pozneje. Osebno na začetku ni- sem bil čisto zapisan igralstvu." TEDNIK: Ste imeli še kakšne rezervne ideje, če takrat ne bi uspeli v gledališču? Jožef Ropoša: "Ne vem, vem pa za želje. Zelo sem si želel pos- tati slikar. Na igralsko akademi- jo pa sem šel predvsem iz razlo- ga, da bi postal fdmski režiser. Film me je namreč v mladostnih letih mnogo bolj privlačil kot gledališče. Zelo redko sem nam- reč zahajal v gledališče, največ sem se z njim seznanil preko te- levizije."" TEDNIK: Je bila torej odločitev za gledališče posledi- ca trenutnega navdiha? Jože Ropoša: "Neeee. Želel sem se tudi vpisati na študij bio- logije, vendar bi moral opraviti preveč diferencialnih izpitov, to pa mi ni dišalo. In na koncu sem sam pri sebi menil, da je odločitev za študij na akademiji za gledališče še najpreprostejša. Nekako sem menil, da bom 'teh par afen' že pokazal, saj sem to počel tudi v zasebnem življenju, in sem šel z neumnimi mislimi in pristopil k sprejemnemu izpi- tu zelo površno. V pripravljalnih dnevih pa so me hitro postavili na realna tla, saj se spomnim, da sem na drugem takšnem dnevu, ko sem prišel na oder in so želeli od mene izvedeti same formalne podatke, komaj izdavil svoje ime. V življenju sem imel različne možnosti in veliko inte- resov. Vsako leto sta se pojavila kakšna dva nova in potem sem moral selekcionirati. Eni zamre- jo, druge pa gojim naprej." UŽIVAM V IGRANJU ... TEDNIK: Kakšni so vaši spo- mini na začetek kariere? So bila takrat vaša igralska pričakovanja izpolnjenja? Jožef Ropoša: "V nekem smis- lu da. Se posebej to velja za začetno leto. Bil sem štipendist Slovenskega mladinskega gleda- lišča in sem takoj po končani akademiji začel delati v tem gle- dališču in tam ostal vse do leta 1993. Tu sem tudi spoznaval os- nove in ustroj gledališča. Prišel sem ravno v njegovem ponov- nem razcvetu, ko so bili zaposle- ni Dušan Jovanovič, Janez Pipan in Marko Slodnjak. To je bilo obdobje, ko smo vsi delali z veli- kim elanom, kar je bilo fantas- tično za mladega igralca. Režirat je prihajal tudi Ljubiša Ristič, eden največjih jugoslovanskih gledališčnikov. In nastajale so predstave: Ujetniki svobode, Resničnost, Blodnje, Razredni sovražnik ... Veliko predanosti. Jožef Ropoša: "Nase gledam kot na gleda- liščnika, ki je trenutno igralec. In temu se tre- nutno posvečam ves, saj so vloge, ki jih igram, tako velike in zahtevne, da nimam časa razmišljati o čem drugem." veliko skupinskega in kvalitet- nega dela so glavne značilnosti prvega obdobja v tem gledališču. Potem pa sem čutil, da nisem več polno izrabljen, ampak da dobivam vloge, ki zavirajo moj igralski razvoj. Ker pa sem si zelo želel, da bi me kdo opazil, sem igral vse vloge, čeprav so bile predvsem manjše, vendar vedno s tistim cmokom med srcem in grlom. Zmeraj, ko sem zvedel za novo vlogo, sem opazil, da ni takšna, da bi se lahko izka- zal."" Neke vrste kritiki so tudi gle- dalci. Kaj vam pomeni odziv gledalcev? Jožef Ropoša: "To je prvinski učinek. Tukaj ni laži, ker ljudje večji del komuniciramo z občutji. Moti me, ko vidim zelo pasivno občinstvo."" So slovenski gledalci ak- tivni? Jožef Ropoša: ""To je zelo od- visno od regij in od tega, kaj igraš. Ko gledalci enkrat sedejo v dvorano, ni razlike med njimi glede na izobrazbo ali kakšne druge kriterije. Če ima predsta- vitev gledališkega teksta težo, potem to funkcionira na vseh ravneh - ali na tisti abstraktni ali pa na dojemljivi ravni." Bi lahko definirali, kateri tip igralca ste? V zadnjih letih vas namreč opažamo v komičnih vlogah, nagrajeni pa ste bili tudi za resne vloge. Jožef Ropoša: "Nagrada Zlata ptica je 'priletela' k meni že leta 1983 za vlogo Plunka, ki sem ga odigral v Razrednem sovražniku, in za vlogo Jožefa v filmu Rdeči boogie ali kaj ti je deklica v režiji Karpa Godine. Za vlogo Ernesta, ki sem jo igral v sedmem semestru kot član an- sambla SMG v Oscarja Wilda Važno je imenovati se Ernest, sem leta 1989 prejel Župančičevo nagrado za ustvar- jalne samosvoje in izvirne dosežke v slovenskem, jugoslo- vanskem in evropskem gleda- liškem prostoru v uprizoritvah Genetovega Balkon, Filipčičeve Atlantide in Svetinove Šehereza- de - takšna je bila namreč obrazložitev ob prejetju nagra- de." TEDNIK: Kateri tip igralca ste? Jožef Ropoša: ""Mogoče bi bilo boljše, če bi to povedal kdo drug. Meni se zdi, da sem med tistimi, ki lahko igrajo komične in tudi malo bolj resne vloge, oboje s precej podobnim uspehom." TEDNIK: Vam je bilo težko odigrati Štajerca v narečju? Jožef Ropoša: "Res sem se mo- ral tega narečja šele naučiti. Pri tem mi je veliko pomagal avtor Tone Partljič in po dveh srečan- jih me je celo pohvalil. Veliko sem moral delati na jeziku in igranju frajtonarice, ki sem jo prvič držal v rokah." TEDNIK: So doma zelo trpeli, ko ste se učili tega instrumen- ta? Jožef Ropoša: ""Najbolj sta bila vesela sinova, ki sta me spodbu- jala, in potem sem moral pred njima ponosno igrati, recimo. En hribček bom kupil..." TEDNIK: Vam je ostal kateri izraz v tem narečju tako pri srcu, da ste ga prenesli v vsakdanje izražanje, v svoj besednjak? Jožef Ropoša: ""Opazil sem, da ko želim zrahljati kakšno zelo napeto situacijo, uporabim into- nacijo štajerščine, kot jo imam v predstavi."" Ste v zasebnem življenju družabni - imate veliko prija- teljev? Jožef Ropoša: "To je dobro vprašanje... (Razmisli) Lahko rečem, da sem družaben. Glede prijateljev pa je tako, da jih pre- več tudi ni dobro imeti. V tem našem skupnem življenju nam vsem primanjkuje časa. To je moj glavni vzrok, da ne morem imeti več prijateljev, saj sem ves dan delavec Jožef." Kako pa je z družinskim življenjem? Jožef Ropoša: "Največkrat se družini posvetim ob koncu tedna, toda v zadnjem času imam tudi takrat predstave. Naj- lažje se jim posvetim na dopus- tu. Največkrat se srečujemo pri "kočerji" - to je kosilo v poznih urah. Seveda zaradi pomanjkan- ja časa prihaja velikokrat do na- petosti."' V NAŠIH GLEDALIŠČIH JE DOVOU SMEHA TEDNIK: Delate tudi v Teat- ru paradižniku? Jožef Ropoša: " Zelo sem vesel, da sodelujem v tej seriji, pa čep- rav sem v začetku dobil bolj občutljivo vlogo. Želim, da bi tudi na ta način vsaj malo pripo- mogel k sprejemanju drugačnos- ti."" TEDNIK: Kako pa je s sme- hom na slovenskih odrskih deskah in na televiziji? Jožef Ropoša: "Na televiziji ga ne opazim toliko, vendar ne mo- remo trditi, da ni tovrstnih od- daj. Nekoliko več ga je v gleda- lišču, saj je pri nas kar nekaj gle- dališč, ki znajo narediti komedi- jo. Smeh v naših gledališčih je, vendar ga je potrebno poiskati in najti. Mislim, da se vsi umet- niški vodje naših gledališč zave- dajo, da si publika tega želi, da gledalce privlačijo komedije in pozneje na podlagi tega pridejo v isto gledališče gledat tudi resne stvaritve." ZMANJKUJE MI ČASA ZA PESNJENJE TEDNIK: Ste tudi pesnik, ukvarjate se s poezijo - kako to uporabljate pri igranju? Jožef Ropoša: "Ne vem. Mogoče imam boljši občutek za jezik in za nekatere besede. Dru- gače pa sem glede tega zelo strog in zelo ločujem ti dve vlogi. Pes- nik v meni mora biti tiho, ko dela igralec. Ne maram poe- tičnega gledališča. Mora biti za- res dobro narejeno, da ga lahko gledam in uživam ob njem. V gledališču mi ni všeč, ko dajo prevelik poudarek besedi. Tudi obratno ni dobro, torej da se kažejo le lepe podobe. Najboljše je ravnovesje."" TEDNIK: Je pesnik v vas že dolgo časa tiho ali ustvarjate? Jožef Ropoša: "Še vedno de- lam, vendar je ta pesniški jaz za- radi obilice dela v gledališču in drugod v ozadju. Za pesnjenje potrebujem čas in drugačno koncentracijo. Delam manj, kot bi si želel za svoj pesniški razvoj, ampak delam vztrajno in sem vedno bolj prepričan, da je to, kar počnem, v redu." Menite, da je poklic igralca dovolj cenjen in statusno priz- nan, se da preživeti? Jožef Ropoša: " Da se prežive- ti, že gre kako ... Glede tega bi lahko ocenjevali, da je čisto v redu, v resnici pa še zdaleč ni tako. Poklic ni cenjen. Ljudje, ki že vrsto let delajo v gledališču in so že ustvarili pomembne stvari, dobijo manj plače kot inženirji. Tukaj ni vzporednic. Ta družba se obnaša tako, kot da ne'potre- buje umetnosti. Razen v frazelo- gemih, ki jih uporablja ob raz- nih prilikah, kot so kulturni praznik ali ob kakšni drugi prili- ki, kjer morajo priznati, da brez slovenske kulture ne bi bilo dr- žave. Govorijo fraze, ničesar pa ne naredijo in premalo mislijo zares. Tako več ne bo šlo dolgo."" Marlla Slodniak TEDNIKOVA KNJIGARNICA / TEDNIKOVA KNJIGARNICA / TEDNIKOVA KNJIGARNICA / TEDNIKOVA KNJIGARNICA Za najmlajše knjigoljube Slovenske založbe namenja- jo velik del knjižnega progra- ma mladim bralcem, ki jih odrasli dokaj pogosto razve- selijo z nakupom nove knjige. Seveda se odrasli raje odločimo za nakup otroške poučne knjige (otroški leksiko- ni in slovarji, otroški atlasi in prve anatomije, računalniški in matematični orehi, otroške en- ciklopedije, knjige tujih jezikov za najmlajše ...). Menimo, da bodo te izobraževalne knjige dobra naložba, ki se bo obres- tovala pri šolskem uspehu. Pravljice in pesmice pa otroci tako hitro prerasejo, potem pa te knjige le brezvredno zase- dajo sobne police. Kakšna zmota! Otroško le- poslovje, kvalitetne slikanice in pravljice, nikoli ne izgubijo vrednosti. Še več, dobra otroška knjiga ponuja bralcu katerekoli starosti pravi bralni užitek. Veliko odraslih, ki bere- jo otrokom, zatrjuje, da so bralne urice pravi užitek, otro- kom in njim. V današnji knji- garnici vam ponujam novosti za takšno bralno veselje. MOJA DOLINA je novost, ki je izšla zadnje dni preteklega leta pri založbi Mladinska knjiga v zbirki De- teljica. Knjiga pisateljice Kristi- ne Brenkove je jubilejna izdaja ob avtoričinem visokem življenjskem jubileju. Pisatelji- ca je svoje bogato literarno snovanje v celoti posvetila ot- rokom. Njen knjižni opus ob- sega pravljice, zgodbe, pesmi in obsežno prevajalsko in uredniško dejavnost. Pri Mla- dinski knjigi je postavila temel- je številnim otroškim zbirkam, ki izhajajo še danes: Najdi- hojca. Čebelica, Velike slikani- ce, Cicibanova knjižnica, Zlata ptica in Mali oder. Kristina Brenkova je z izjemnim občut- kom izbrala in uredila, tudi prevedla, številne zbirke domačih in tujih pravljic (Babi- ca pripoveduje, Mamka Bršljanka), ki so doživele šte- vilne ponatise. Med slednje sodi tudi izbor slovenskih ljudskih pesmic Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice. Mnogi mladi bralci pomnijo Kristino Brenkovo po knjigah: Osma dežela, deklica Delfina in lisica Zvitorepka, Srebrne račke - zlate račke. Babica v cirkusu, Prigode koze Kunigunde, Kanglica kaše. Prva domovina. Pisatelji- ca je dobila tudi številna laska- va priznanja. Moja dolina je pisateljičin spomin na zgodnja otroška leta, ki odraslemu bralcu vzbu- jajo romantično željo po starih časi, mlademu bralcu pa od- krivajo tančico z otoštva sta- rejših generacij. V knjigi je osemindvajset kratkih zgodbic (Vonjave, barve, glasovi; Bez- gov grm; Na večer pred praz- nikom; Kdaj je bil naš dedek srečen; O naši teti; Na božjo pot; Naša mariborska teta; Večerne skrbi; Kovačev oče; Skrivnosti v naši hiši; Na njivi sinji lan; Nebeški tkalec; Kako si je naša mama kupila nedeljski počitek; Andrejkova mama; Na cvetno nedeljo; Rešnja procesija; Zlati oltar na Koreni; Rada bi bila svetnica; Kadar zjutraj dežuje; Citrar Revček Andrejček; Rožma- rinčkova kamra; Na Miklavževo jutro; Hude bese- de; Angeli; Na Benedikovem vrtu; Kaj nam je pripovedovala teta Mici; Moja dolina), ki jih je mojstrsko ilustrirala Marlenka Stupica. Knjiga ima 139 strani s kazalom in spremno besedo Marjance Mihelič. TOMOV REPEK je prevedena slikanica (Linda Jennings in Tim VVarnes), ki je izšla v založbi Učil iz Tržiča. Zgodbica sestavlja kratko in enostavno besedilo, ki je ilust- rirano skoraj stripovsko. Tom je pujsek, ki nikakor ni zado- voljen s svojim pujsasto ukrivljenim repkom. Mnogo lepši se mu zdijo priveski dru- gih živali z domačega dvo- rišča. Te se naveličajo Tomo- vega tečnarjenje in mu skušajo repek zravnati. Kako neprikladen je raven pujsji re- pek, je moral Tom sam ugoto- viti. Smešna in dinamična sli- kanica je hkrati tudi poučna. NOVICE Z VLAKA TREBUŠNIKA je novost založbe Kres, ki je izdala tudi prvenec pisateljice Anne Russelman Novice z ale- je mlečnih zobkov. Obe knjigi sta odkrito vzgojni in namenje- ni najmlajšim otrokom. Prva duhovito in prepričljivo navaja cicibane k rednemu čiščenju zob, druga pa poučuje o pra- vilni prehrani. Knjigi sta boga- to ilustrirani in zapolnjujeta vrzel pri tovrstni domači pro- dukciji. Knjigi bosta v pomoč staršem in vzgojiteljem, velike tiskane črke in napeta zgodba so mamljive za prvo samosto- jno branje. tednik - Četrtek, 27. februar 1997 7 fe-; vr- ■■■ ■ ......4' PIŠE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 11 Dominikanski samostan 1618 O Une 20. decembra potr- di prior Angelus de Brixia, da je pred petnajstimi leti podedoval neki vinograd v Rovcah, ki je konventu dajal tri vedre mošta in vinarje na leto. 1620 O Na štrtinjak vina je bil obsojen Mihael Kmetec, ker je konventu odrekel gornino. Dne 29. oktobra posveti sekovski knezoškof Jakob Eberlein šest ol- tarjev. Ferdinand II. potrdi raz- sodbo deželnega glavarja, v kateri Čerf in Klaneček prideta do svoje pravice, kajti samostanoma je bilo zaukazano, naj denar in zaplenje- no blago ter posest vrneta. 1621 # Dne 13. julija se kon- vent pritoži na deželnega glavar- ja, ker so gorničniki odrekli gor- nino. Če je gorničnik zanemaril svojo dolžnost, je gospod zazna- moval vinograd s križi kot opozo- rilom, da podložnik ne sme vanj, vendar so haloški gorničniki ta znamenja pometali vstran in prišli razgrajat celo v konvent, kjer so se dejansko lotili priorja in nekega brata Martina. 1622 O Na tri štrtinjake vina je bil obsojen Vid Ložinšek, ker je zanemaril tlako pri samostanskih vinogradih. 1623 # Pride do spora med do- minikanskim samostanom in podložniki, po vsej verjetnosti v zvezi z oddajo mošta z gorninskih vinogradov. V dominikanski sa- mostan pride približno petdeset podložnikov, ki grozijo redovni- kom, vendar se kasneje razidejo. 1627 O Dne 15. avgusta se prično nemiri, ko pride med me- jnem obhodu najprej do poboja med podložniki obeh samostanov in podložniki Sebastijana Lam- berga, katerim so se pridružili nezadovoljni samostanski podložniki; napadeni so celo me- nihi, ko se vračajo na Ptuj. 1630 - 1635 • Prior je Ra- jmund Antonetti iz Lucce, ki je bil poprej lektor teologije in gene- ralni pridigar. Skušal je urediti in povzdigniti precej zavoženo sa- mostansko gospodarstvo. 1630 O Izbruhne upor med kmeti v spodnjem uradu v Halo- zah, ki traja enajst mesecev. Po ustanovitvi kapucinskega samos- tana na Ptuju kapucini prevzame- jo oskrbo nad studeniškimi nuna- mi. Pred tem so imeli ptujski do- minikanci ogromne težave z nji- mi, tako da je bil studeniški sa- mostan popolnoma ločen od ptujskega konventa in nepos- redno podrejen oglejskemu patri- arhatu. 1631 O Dne 7. avgusta dobi Ja- nez Sigmund Kacherl, verjetno mož Magdalene Kacherl, ki je bil kurator Lambergovim dedičem, od deželnega glavarja ukaz, da naj ne moti dominikancev in minori- tov pri njihovih proščenjih v Podlehniku. Dne 11. marca se pritoži konvent na deželnega gla- varja, da so mu podlehniški podložniki odrekli tlako. Dne 24. julija se pogodijo kmetje in domi- nikanci: kmetje bodo še naprej opravljali tlako, obdelovali zemljo, sekali in vozili drva in op- ravljali svoje opravke kakor pri drugih graščinah v obsegu, kot je nekdaj določil ustanovitelj in ka- kor določajo cesarske postave, po- pisane v starem urbarju. 1633 # Prior Merenda pošlje v Rim prošnjo, da se skrčijo usta- novne maše, ker so se dohodki zmanjšali in ker je šlo marsikaj v zgubo, kar so bili ustanovitelji naklonili samostanu. Zaradi mnogih ustanov morajo imeti več redovnikov - duhovnikov, kot jih samostan more vzdrževati. Vzro- ki slabega gmotnega stanja so: turške vojne, verske homatije in veliki davki, ki jih morajo plačevati deželnemu vladarju, k temu jih pa je obvezala apostolska stolica. Ne omenja se več kapelica sv. Treh kraljev. 1634 O Rimska kongregacija dominikancem nekoliko zmanjša ustanove. Generalni magister načeloma dovoli, da se v ptujskem konventu skrči število redovnikov in povprečno računi za vzdrževanje na letnih sto gl. za osebo. Dne 10. maja pride na Ptuj generalni vikar, obenem vizitator za Poljsko in Prusijo, in določi, da ima ptujski konvent vnaprej le trinajst redovnikov, od tega s pri- orjem vred šest duhovnikov, štiri novince in tri konverze. 1635 - 1638 • Prior je Pavel Merenda, ki je bil poprej lektor v Čedadu. V tem času prevladuje v naših konventih popolnoma itali- janski element. Priorska služba traja po italijanski navadi dve leti. Obokali so pritličje in uredili no- viciat v nadstropju zahodnega trakta. Napravijo obok na kamni- tih stebrih v delu stavbe, ki je bil obrnjen proti konjskim hlevom in skednju ter se držal žitnice. 1636 O Dne 26. julija poroča poklicana komisija notran- jeavstrijski vladi, da ima domini- kanski samostan v Žetalah nepos- redno deželsko sodno pravico in to ne le na lastnih zemljiščih, am- pak tudi na zemljiščih druge gos- pode, ki mejijo z Zetalami. V tem smislu se glasi vladna razsodba in podložnikom se je zabičala po- korščina in spoštovanje proti sa- mostanu kot sodni oblasti. Razlog je bil ta, da je za časa prio- rata Pavla Merende prišlo do pre- pirov z rogaško gosposko, ker je oskrbnik rogaškega gospoda ba- rona Egga šiloma posegel v sodne pravice dominikanskega samos- tana v Žetalah, ko je bila zaradi čarovništva zaprta pri županu Puhu v Žetalah neka ženska, na- kar je prihitel Eggov oskrbnik z biriči ter odvedel žensko z ozemlja samostanske sodnije v Rogatec, spotoma pa so psovali dominikance ter pretili, da ako pride Pavel Merenda tamkaj, mu bodo slekli haljo in ga razsekali na kosce. Prepiri z rogaško graščino so se kljub temu vlekli naprej, dokler dominikanci niso Žetal prodali rogaškemu grašča- ku. Na stroške grofa Nikolaja Draškoviča, imetnika graščine v Markovcih, je napravljen oltar sv. Petra in Pavla. Okrog tega leta se iz ptujskega konventa omenja lektor p. Ambrozij Santini iz Fi- renc, kot "pedagog" pa p. Marko Emersperger, graški konventual iz Maurkirchna; se pravi, da so bile takrat v samostanu tudi nižje, začetne šole (samostanska kroni- ka izrecno pravi, da so novinci imeli magistra in pedagoga, t.j. duhovnega voditelja, ki jih je va- dil v redovnem življenju, in pa šolnika, ki jim je podajal začetne nauke). Na Ptuju sprejme redov- no obleko kasnejši prior Janez Krstnik Spitz, ki se je rodil v Konjicah. Dne 2. julija vpelje subprior Peter Mučenec rožno- vensko bratovščino pri Negovi. Na Ptuju obleče redovno obleko poznejši prior ptujskega konven- ta Kari Moškon. 1637 # Strop refektorija je gro- zil, da se bo podrl. Zaradi raz- sodbe nekega arhitekta z dne 14. januarja sklenejo strop podpreti s tremi kamnitimi stebri, kar bi stalo šestintrideset goldinarjev. Okrog tega časa so se posvetovali tudi o pozlatitvi oltarjev, vendar sklep ni bil sprejet, ker je pred- račun tisoč tristo goldinarjev pre- segal gmotne moči cerkve in kon- venta. VITOMARCI / KMALU PREMIERA KOMEDIJE Sfci/erc v Liubljani Gledališka skupina Kulturno-umetniškega društva Vitomarci bo v soboto, 1. marca, uprizorila novo gledališko delo. Odločili so se za komedijo Toneta Partljiča Stajerc v Ljubljani, preimerno pa jo bodo zaigrali v Vitomarcih. Režiser v gledališki skupini KUD Vitomarci Franc Toš je začel vaje za novo igro novembra 1996, ko so še vedno igrali komedijo Zbeži od žene Raya Cooneyja. S to predstavo so Vitomarčani dosegli lep uspeh; igrali so jo trikrat doma, po sosednjih krajih pa še devetkrat. Najdlje so se odpravili na gostovanje v Vrbje pri Žalcu, izbrani pa so bili tudi za področno srečanje gledaliških skupin Slovenije v Murski Soboti. Amaterski igralci si želijo tudi z novo igro čim več gostovanj in veliko občinstva, režiser pa pravi, da morajo vsaj doseči lanski nivo v kvaliteti igre. Po nekaj bralnih vajah za Štajerca so se takoj začele vaje na odru; tako se sestaja- jo vsak konec tedna po sobo- tah in nedeljah In vadijo. Za- kaj pa so se odločili za Partljičevo komedijo? Franc Toš, režiser: "Partljič je za nas skoraj rojak - no, sicer se je rodil in preživel mladost 30 ki- lometrov stran od Vitomar- cev, piše pa o dogodkih iz svojih krajev in okolice, zato nam je tako blizu. Da bomo letos spet igrali eno njegovih komedij, sem se odločil, ker je pri nas Partljičevo delo dobro znano. Pozna ga tudi publika, saj smo igrali že dve njegovi komediji: Moj ata, so- cialistični kulak in Ščuka, da te kap. Ti dve deli so naši gle- dalci dobro sprejeli. Znan pa je tudi s svojimi drugimi knji- gami - ljudje ga veliko berejo, saj so jim njegove knjige domače. To pa pritegne pub- liko, če pisca in njegova dela pozna in ve, da so dobra." Zaradi večjega števila gle- daliških oseb v komediji se je povečala tudi skupina, dobili so tri čisto nove igralke. Ani- ca Toš: "Redno sem so- remljala delo dramske skupi- ne, hodila sem jih gledat vsa- ko leto. Vedno so mi bili všeč, zato sem si želela, da bi bila tudi jaz zraven, da bi tudi jaz nastopila." Marjana Kocu- van: "V skupino sem se dobro vklopila, z igralci se razumem - zelo v redu je. Se- veda mi je bilo veliko lažje, ker sem vse poznala, dru- gače bi se počutila, če bi prišla med same neznane lju- di. Malo pa se bojim premie- re!" Marta Petrovič: "Na prvih bralnih vajah me je bilo še strah, zdaj je bolje, ker sem se navadila na soigralce. Zdaj pa razmišljam, kako bo na predstavi - ko bo veliko ljudi v dvorani. Strah me je, da bom pozabila besedilo - ker ko imam tremo, potem pozabi- mo čisto vse. Pa kaj bo, če ne bom slišala šepetalke ..." Kaj pa o svojem delu menijo nekateri amaterski igralci KUD Vitomarci? Že dolgolet- na igralka, rednemu občinstvu dobro znana Mari- ja Kocuvan: "Tremo imam pred vsako predstavo, čep- rav že dolgo igram. Trema je seveda največja pred premie- re, ne pojavi pa se le takrat, ampak pred vsako predsta- vo. Za zaveso me je najbolj strah - ko pa stopim na oder, je vse v redu. Ko sem na odru, vse izgine. Ne vem, za- kaj raje igram na drugih od- rih, mogoče zato, ker so domači igralci najhujši kritiki." Drugi pa se^ raje pokažejo doma. Milan Žvarc: Zato ker se mi zdi, da je doma tisto pravo vzdušje in najboljše občinstvo. Res domači gle- dalci tudi najbolj kritizirajo, ampak dobra kritika je največ vredna." Glavno vlogo, torej Štajerca, ki odide v Ljubljano, igra Milan Čemel: "A zakaj sodelujem v gledališki skupi- ni? Ja ... dobro služim, ne! (Smeh)" Srečko Horvat: "Igranje me veseli, na tak način izkoristim prosti čas za nekaj dobrega, da sem v dobri družbi. Bolje je, kot se- deti doma pred televizijo. Zdaj pa le grem med ljudi, se sprostim, uživam v tem, kar delam." Valerija ilešlč: "Igranje v gledališču je po eni strani sprostitev - oblikovanje druge osebe, vživljanje v nje- ne misli, čustva je vedno zno- va posebno doživetje. Včasih pa je igranje tudi obremeni- tev; predvsem ko je treba uskladiti zasebno življenje, študij in vaje. Ne pomeni pa mi veliko le igra, v naši skupi- ni smo tudi dobri prijatelji, se razumemo in vedno tudi za- bavamo - tako na vajah kot na predstavah." Pa zgodba komedije? Večinoma dogajanje teče na neki šoli v Ljubljani, kjer vlada tipična šolska atmosfera - vsepovsod same ženske, z izjemo učitelja prvega razre- da in hišnika. Na tej šoli uči Nina, ki se udeleži ekskurzije na Štajersko - k Sveti Trojici. Tam doživi bližnje srečanje - saj veste kakšne vrste - z ravnateljem tamkajšnje šole Alojzem Kramvoglom. Na ljubljanski šoli začne hišnik delati probleme in učiteljice mu niso kos. Saj se ve, ženske potrebujejo ... no, tudi kaj drugega ... ampak predvsem - moško roko. zato se Nina spomni na ener- gičnega in eksplozivnega Štajerca... Vtda Toš mL PTUJ / SOLSKA PROBLEMATIKA Vendarle gradnja nove osnovne šole? Na ptujskem območju sta se dva dni mudila NIko Žlbret, svetovalec vlade za investicije v šolstvu, in državna sekretarka v Ministrstvu za šolstvo Tea Valenčič. Obiskala sta nekatere šole v manjših krajih in šole mestne občine Ptuj. Skupaj z občinskim vodstvom In ravna- telji šol so se dogovorili za nekatere podrobnosti o obnovi posameznih šol, neka- tera predvidevanja, zapisana v lanskem občinskem dogovoru o investicijah v šolstvo, pa osvetlili s povsem drugačno lučjo. Tako sta predstavnika države predlagala novo- gradnjo namesto obnove osnovne šole Olge Meglič in širitve stavbe v Ljudskem vrtu, za ptujsko gimnazi- jo pa dejala, da bo od analize stanja srednjih šol v celotni severovzhodni Sloveniji odvisno, kako velika bo njena nova stavba. Vendar pa kljub temu vel- ja, da naj bi jo pričeli graditi jeseni. Od najaktualnejših adaptacij so za Mladiko ugoto- vili, da bi jo pričeli obnavljati pozneje, torej ne ob koncu šolskega leta, pač pa jeseni, za Grajeno so dejali^ da naj bi jo pričeli širiti leta 1999, kot je načrtovano, v letošnjem letu bo dokončana gradnja na Hajdini, ne dokončno sprejeti pa osta- jajo načrti za preureditev osnovne šole s prilagoje- nim programom. O tej šoli se bodo predstavniki občine Ruj pogovarjali ponovno že prihodnji te- den, v začetku marca pa se znova srečali s predstavnikoma ministrstva. Vse te dogovore bo seveda pred realizacijo obravnaval tudi svet Mestne občine Ptuj in prižgal zanje zeleno (ali rdečo) luč. (MZ) PTUJ / TRI LETA Z ANSAMBLOM AMBICIJA SpamladI ie druga kaseta v novembru so člani ptujskega ansambla Ambicija praz- novali tri leta skupnega dela. Doslej so izdali eno samos- tojno kaseto, ki nosi naslov Moj cvet, pravijo pa, da že imajo materiala za drugo kaseto, tej pa bo sledila zgoščenka z največjimi uspešnicami. Danes so člani Ambicije Robi Krajnc (pevec in pomožni kita- rist), Janko Krajnc (klaviaturist, baritonist), Branko Pernat (bas kitarist), Zlatko Munda (harmo- nikar, klaviaturist in saksofo- nist) in vodja ansambla Marjan Šmidt (kitarist), vsi člani pa so dobri pevci. Vadijo kar pri Mar- janu doma v Podvincih, nasto- pajo po vsej Sloveniji, najbolj poslušane pa so njihove skladbi- ce na valovih ptujskega radija. "Mnogi me vprašajo, zakaj ravno ime Ambicija," pravi vodja ansambla Marjan in doda- ja: "Takšen predlog je dal pač naš prvi harmonikar Marjan. Zdel se nam je primeren, kajti boljšega v tistem trenutku nismo našli. Kar dobro smo izbrali, čeprav mnogi mislijo, da je takšno ime zato, ker smo ambi- ciozni. To na nek način res drži, vendar pa želimo z glasbo nare- diti nekaj za duše naših poslušal- cev. Tudi kasete ne delamo samo za en hit, čeprav so nekatere skladbice bolj poslušane od dru- gih." Mnogi Ambicijo poznajo po skladbicah Ti domača hiša. Moj cvet. Poročni dan in zabavni skladbici Ti boš moja za vse dni. Zabavno glasbo za prvo kaseto so posneli v studiu Mandarina, narodnozabavne pri Ugorju Po- dpečanu, sedaj pa snemajo tudi pri Akademiku. Pesem Moj cvet jih je vzpodbudila k izdaji prve samostojne kasete (izšla je na božič predlanskega leta) in tudi na veselicah gre kaseta dobro v prodajo. Prvi mož ansambla Marjan Šmidt pravi, da imajo pripravljen ves material za dru- go kaseto in do pusta naj bi pos- neli že vse skladbice. Kaseta bo izšla v aprilu skupaj z zgoščenko, naslov obeh pa je še skrivnost. Tudi pisce besedil so našli kar skupini; največ jih priskrbi Jan- ko Krajnc, potem sta zraven še Branko in Zlatko, Ambicija pa ima tudi nekaj priredb. Nastopa- jo največ v oklici Ptuja, pot pa jih je lani nekajkrat popeljala še v Nemčijo. Glasbeni program so morali tako prirediti še v nemškem jeziku, ponavadi pa se radi predstavijo še kot vokalni kvartet s kakšno ljudsko pesmi- jo. r. Mohor ko Muzikantje ansambla Ambicija. Foto: Laura 8 Četrtek, 27. februar 1997- tednik Občina Ptuj na odpadu Čez mnogo let bodo dedki svojim vnukom pripovedovali pravljice, kot to počnejo danes. Toda ne o devetglavih zmajih, Sneguljčicah in palčkih, začara- nih princih ali Pepelkah. Kje neki, saj bodo živeli v realizmu. Pravljice bodo morale biti so- dobne, a kljub temu še vedno poučne: "Nekoč je živela občina Ptuj. Bila je skromna, a poštena, in ljudje v njej so živeli kot veli- ka družina. Pa je zapihal drug politični veter in občino odnesel na odpad. Pa ne na odpad zgo- dovine, temveč dobesedno na odpad, med stara kolesa, avto- mobile in drugo železno in dru- gačno navlako. Občina je tam umrla in nanjo se skoraj nihče ne bi več spomnil, ko ne bi po- kojnica imela tudi nekaj pre- moženja. Zato so se začela dogo- varjanja, prepiri, pogajanja in vsak od njenih devetih dedičev je vlekel na svojo stran in želel v svojo malho spraviti čim več. Tisti, ki so morali oditi od doma, so trdili, da si je domača, mestna hči nagrabila preveč, da je bogata in skopa, da že tako ima vse, da pa njim, mnogim celo brezdomcem, marsikaj pri- manjkuje. Leta so tekla, dediči pa se niso mogli sporazumeti. Verjetno bi se prepirali še danes, ko ne bi prišla hudobna država in tako sprte in razdvoje- ne začela izkoriščati z novimi davki, jim vsiljevati odlagališča, drage telefone, neustrezne ceste. Šele takrat so se spomnili table na odpadu, jo poiskali in jo spravili v muzej, ki je postal skupna lastnina v poduk nas- lednikom, da izhajajo izpod iste strehe." Še obstaja upanje, da se bodo pravljice tudi v prihodnosti vse- lej iztekle v dober konec. Fotografija: B. Lugarič ŽENSKO IN MOŠKO FRIiEUSTVO "BRIGITA" PC V0MIN0M 779-226 AVTOBUSNA POSTAJA %776-456 Baby pokojnine Italija je najbrž edina država v Evropi, kjer se še do pred nekaj leti veljale zelo ugodne tako innenovane "baby" pokojnine. Vsak javni uslužbenec se je namreč lahko upokojil potem, ko je imel samo 15 let in nekaj dni službe. Drugi delavci, ki so delali v tovarnah, trgovini ali bankah, pa te ugodnosti niso imeli. Baby penzionistov je v Italiji četrt milijona. Leta 1995 je država samo za te predčasne upokojence plačala skoraj 5 milijard lir. Povprečna letna pokojnina pa je bila 19.904.000 lir bruto. Mamma mia Italijanski moški, ki slovijo po neomajni ljubezni do svojih ma- mic, se od njih tudi težje ločujej. Izsidki anket namreč kažejo, da 70 odstotkov neporočenih Italijanov v starosti 35 let še vedno živi pri starših. Razlog za to ni le ekonomske narave, prav tako pa tudi ne gre le za mamino dobro kuho. Pojavil se je namreč nov trend: vsak četrti ločenec se po razpadlem za- konu vrne k mami. V primerjavi z ženskami je njihovo število precej večje. Glede na odkritje milanskega Časnika Corriere della sera mama ostaja najpomembnejša oseba v življenju italijanskih moških. _$IA . KURILNO OUE ! ssAMt^^nŠ Hitra dostava, plačilo na več čekov TEDNIK 27. FEBRUAR 1997 PO NASlH KRAJIH - 9 ZAMUSANI / OBČNI ZBOR MLEKARSKE ZADRUGE PTUJ Kmetje 53-odstotm lastniki Mlekarne Ptui Občni zbor mlekarske zadruge Ptuj je znova dokazal povezanost kmetov, proizvajalcev mleka. Od 142 predstavnikov mlekarskih skupnosti se jih je v gasilskem domu Zamušani zbralo 105. Mednje pa so prišli še številni gostje, od župana občine Gorišnica, predstavnikov Mlekarne Ptuj, Kmetijske svetovalne službe, splošnih kmetijskih zadrug, državnih svetnikov do kandidata za slovenskega kmetijskega ministra Cirila Smrkolja. Če je bil lanski občni zbor še pod vtisom neljubih dogodkov, povezanih z odnosi med Zadrugo in Mlekarno, je bil letošnji v znamenju večje trdnosti Mlekarske zadruge in dobrih odnosov z Mlekarno, katere 53-odstotni, torej večinski, lastnik bodo po končanem procesu lastninjenja prav kmetje, proizvajalci mleka. Predsednik Upravnega odbora Mlekarske zadnige Milan Ta- cinger v svojem poročilu o lan- skoletnem delu seveda ni mogel mimo neljubih dogodkov, pove- zanih z nesoglasji vodstva Mle- karne in Zadruge, ter petdnev- nega kmečkega štrajka pred Mlekarno. Opisal je tudi pot gla- jenja takratnih sporov in {»uda- ril dobro sodelovanje s sedanjim vodstvom. Leto 1996 je bilo po njegovem mnenju eno najtežjih let v štiriletni zgodovini Zadru- ge. Mlekarska zadruga je v no- tranjem odkupu lastninskega deleža Mlekarne najprej sodelo- vala z dogovorjenitni štirimi in pol milijoni in s tem prišla do 49-odstotnega lastninskega deleža. Ker pa v prvem notran- jem odkupu Mlel^na še ni bila lastninsko v celoti razdeljena, je bilo potrebno odkup ponoviti, na k^ se je Zadruga odzvala z dodatnimi šestimi milijoni to- larjev in tako skupaj s splošnimi zadrugami prevzela večinsko lastništvo Mlekarne, s tem pa tudi največji delež odgovornosti za njeno poslovanje v prihodnje. Proces lastninske^ preobliko- vanja naj bi bU končan v letošnjem letu, na prihodnjem občnem zboru naj bi se kmetje in predstavniki zadruge že srečali kot delničarji nove del- niške družbe. Tako Mlekarska zadruga kot vodstvo Mlekarne gledajo na prihodnost skupne^ podjetja optimistično. Zavedajo pa se težkega gospodarsk^ stanja, nujnosti dokapitalizacije in delitve proizvodnega progra- ma med štajerskimi mlekarnami ter njihovega skupnega nastopa natrgtL V letu 19% je bilo precej li- kvidnostnih težav, ki sta jih Za- druga in Mlekarna premagovali skupaj. Proizvajalci mleka so mlekarni pomagali pri plačilu obresti in drugih stroškov za na- jetje kredita. Danes so plačila za mleko dokaj redna in so se usta- lila na 25. v mesecu. Poleg omenjenih aktivnosti je Mlekar- ska zadruga skrbela za servisi- ranje in obnovo hladilne tehnike v zbiralnicah mleka, brez marže pa je svojim članom nabavljala tudi krnme komponent^ od so- jinih tropin do kortize, ječmena in krmil. Mlekarska zadruga Ptuj ima danes 1.976 članov, terih članski deleži znašajo do- brih 16 milijonov tolarjev. Lan- skoletna prodaja mleka je bila zaradi kmečkega protesta in del- nega direktnega odkupa za 12 odstotkov manjša kot leto poprej in je znašala dobrih 18 milijonov litrov. Prihodek zadruge za pro- dano mleko je znašal skoraj 813 milijonov tolarjev, stroški za de- lovanje zadruge pa so dosegli 39 milijonov tol^ev, od tega je bilo 17,4 milijona tolarjev p(> rabljenih neposredno v zbiralni- cah mleka. Plan dela zadruge v letu 1997 temelji na dosedanjem delu. Letošnji poudarek bo na dobavi kakovostne in poceni živinske krme, izboljševanju ka- kovosti mleka, dokončanju last- ninskega preoblikovanja Mle- karne, vzdrževanju zbiralnic mleka in nakupu nove hladilne tehnike ter krepitvi odnosov s sosednimi mlekarnami, od Celja do Mturske Sobote. Direktorica Mlekarne Ptuj Olga Meško je v opisu poslo- vanje Mlekarne dejala, da z lan- skoletnim rezultatom ne morejo biti povsem zadovoljni, nekaj negativnih bremen preteklosti pa se je preneslo še tudi v letošnje leto. Poudarila je velike prodajne težave in dodatne težave zaradi plačilne nediscipli- ne. Mleko in mlečne izdelke je veliko lažje proizvesti kot proda- ti in tega se bodo v bodoče kot solastniki mlekarne morali zave- dati tudi kmetje. Med nujnimi investicijami v Mlekarni je ome- nila gradnjo hladilnice, ki je po- goj za pridobitev izvoznega dov- oljenja. Proizvodni program Mlekarne Ptuj se bo v skupenm programu štajerskih mlekarn omejil na proizvodnjo masla, skute, sira in namazov, čim bolj pa bodo zmanjšali prodajo ne- predelanega mleka. Vsekakor pa je potrebno po besedah direkto- rice ohraniti sodelovanje z mle- karno Varaždin, saj gre dolgo- ročno za dobrega partnerja na pomembnem hrvatskem trgu. J.Bračič Priznanja in kravji zvonci trem najuspešnejšim pridelovalcem rnleka v letu 1996. Z leve: Ivan Pintarič, Jože Skledar in Jože Šmigoc. Trije najuspešnejši proiz- vajalci mleka v letu 1996 so bili: Ivan Pintarič iz Zamušanov z 249.098 litri, Jože Skledar iz ^ač z 206.364 litri in Jože Smigoc iz Repišč z 203.626 litri od- danega mleka. Na občnem zboru so vsem trem podelili priznanja in velike kravje zvonce. Sicer pa je pisna priznanja prejelo še 17 rej- cev, ki so v lanskem letu od- dali več kot 100 tisoč litrov mleka. Razglasili so tudi tri najčistejše zbiralnice mleka v letu 1996. Prva je zbiralni- ca v Dravcih pri Zvonku Korpiču, druga zbiralnica Stanovno, ki jo vodi Vlasta Školiber, in tretja zbiralnica v Sakušaku, vo^ jo Marija Filipič. Najčistejša zbiralnica mleka v letu 1996 je pri Korplčevih v Dravcih CIRIL SMRKOU / KANDIDAT ZA KMETIJSKEGA MINISTRA "lAenv l^h so problemi krnefijstva'' Prvič v zgodovini slovenstva naj bi postal minister za kme- tijstvo človek z neposrednimi izkušnjami, torej kmetovalec. Za to pomembno funkcijo kandidira Ciril Smrkolj, uspešen kmet in dolgoletni predsednik kmečkega sindikata, dober znanec mnogih slovenskih, tudi naših kmetov. Ministrstvo za kmetijstvo bi imelo v prehodnem obdobju prilagajanja na Evropsko unijo nadvse pomembno nalogo, pripraviti slo- vensko kmetijstvo na velik izziv - tržno srečanje z kmetijst- vom razvite Evrope. Kandidat obljublja, da bo, če bo imeno- van za ministra, uvedel poseben sekretariat, ki bo skrbel izključno za lažje prilagajanje našega kmetijstva evropskim zahtevam. O svojem kmečkem stanu in kandidaturi za kme- tijskega ministra pa je Ciril Smrkolj posebej za Tednik povedal: "Mogoče bom res prvi ali eden prvih v Sloveniji, v Evropi pa ni tako. V Švici je bil kmet kmetij- ski minister. Tudi komisar Ev- ropske unije za kmetijstvo je kmetovalec. Mogoče je moja kandidatura res malce nenavad- na, je pa res, da sem kot kmet in sindikalist vsa ta leta intenzivno spremljal dogajanje v sloven- skem kmetijskem prostoru, prav tako v Evropi. Skupaj s prijatelji, s katerimi tesneje sodelujem, na- tančno vemo, kje so problemi, in smo skupina, ki bi lahko uspešno zastavila transformacijo slovenskega kmetijstva v času vključevanja Slovenije v Evrop- sko imijo. Problemov je vseka- kor veliko, pri delu bo nujno so- delovanje strokovnjakov s fakul- tet in drugih strokovnih institucij. Tudi mediji boste imeli pomemben vpliv, saj je projekt, ki se ga lotevamo, vses- lovenski in bo odločilno vplival na to, kakšna bo Slovenija čez deset ali dvajset let, kakšno bo slovensko pcKieželje in ktiltura krajine. Če bo ta vlada v parla- mentu potrjena, pričakujem, da bomo na kmetijskem delu dobro sodelovali in skupaj oblikovali predloge ter iskali rešitve, kako ohraniti našo lepo Slovenijo." TEDNIK: Prevladuje mnenje, da bo kmetijski minister, ki bo to nalogo opravljal v naslednjih letih, imel od vseh dosednjih ministrov najtežjo nalogo. Gril Smrkolj: "To mnenje je pravilno. Na kmetijskem po- dročju je 60 do 70 odstotkov vse- ga dela, ki ga je potrebno opravi- ti pred vstopom Slovenije v Ev- ropsko tmijo. Tudi če gledamo Unijo samo, vidimo, da je pre- težni del sredstev namenjen prav kmetijstvu. Še pred nekaj leti je bilo to sedemdeset odstotkov, danes še vedno 55 odstotkov skupnega proračtma. Za deželo, kot je Slovenija, in tudi druge dežele v tranzicijo bo torej na tem področju res veliko dela, saj je posestna in izobrazbena struk- tura neprimerno slabša kot v razvitih evropskih državah. Drug naš problem je sila nekon- kurenčna predelovalna industri- ja, pa tudi slovenski kmetje so stanovsko in zadružno slabo or- ganizirani, saj zavest povezovan- ja še ni dovolj ukoreninjena. Predvsem če naredimo primer- javo z Itlijani, kjer je v dve sta- novski organizaciji vključenih 8 milijonov članov. Sindikat kme- tov, katerega predsednik sem še trenutno, ima zgolj 4 tisoč čla- nov in to v prostoru, kjer je zaen- krat 19.700 čistih kmetov." TEDNIK: Zaenkrat ste še vedno v vlogi predsednika kmečkega sindikata, oblast in sindikat pa sta po naravi svoje- ga dela tako rekoč vselej v spo- ru. Kako boste kot minister gladili morebitne spore s svojo sedanjo organizacijo? Ciril Smrkolj: "Če bom izvol- jen za ministra, je ta funkcija vsekakor nezdružljiva z delovan- jem v sindikatu. Poskrbel bom za to, da bo občni zbor sindikata Slovenske kmečke zveze izbral novega predsednika in novo vodstvo. Trudil se bom, da bodo to ljudje, ki bodo imeli korekten odnos do kmetijstva in kritičen odnos do kmetijskega ministrst- va, vlade republike Slovenije in slovenskega parlamenta." J. Bračič Kandidat za slovenskega kmetijskega ministra Ciril Smrkolj. UUBUANA / PETUTNINA GRADI POSLOVNI CENTER V UUBUANI Od poUetia bol/sci oskrba Perutnina Ptuj je začela prejšnji teden v Ljubljani graditi nov poslovni center. V njem bodo hladilnica in prostori za distribucijo njihovega blaga. Sodobni center bo na Letališki cesti in bo v celoti odpravil težave, ki jih ima Perutnina z oskrbovanjem Ljubljane in pretežnega dela zahodne in južne Slovenije. Perutnina je sicer že doslej imela v Ljubljani svoj distribucijski center, a je postal premajhen in tehnološko zastarel. Odločitev za gradnjo novega distribucijskega centra v Ljubljani sloni na razvojnih načrtih in pos- lovni strategiji Perutnine. V njem bo osrednja pozornost osredotočena na sodobne tehnološke rešitve. Center bo pripomogel k hitrejši in boljši oskrbi z živili Perutnine Ptuj, s tem pa se bo pod- jetje še bolj približalo potrošnikom. Nov objekt bo obsegal 1.700 kvadratnih metrov sodobno opremljenih površin. V njem bodo tri hladilnice z različnimi stopnjami hlajenja, ekspedit, pakirni- ca, skladišče ter prostori za veterinarsko inšpekcijo in disp^ersko službo. Zmogljivost skladiščnih prostorov bo 431 ton različnih živil, hkrati pa bo mogoče živila natovarjati na sedem dostavnih vo- zil. Naložba bo končana do polovice letošnjega leta, njena vrednost znaša 4 milijone nemških mark, izvajalec del pa je IGM Hoče. JB (vir NVPress) PTUJ / RAZGLASITEV VINA MESECA FEBRUARJA Vino meseia /e slamniak iz Uutomera Slovenska vinska akademija Ve- ritas nadaljuje ocenjevanje v vin- skem nakupovalnem vodniku tudi v letošnjem letu. Komisija, ki ji predseduje dr. Dušan Terčelj, bo tako vsak mesec ocenila vinske vzorce, vzete iz prodajne mreže, in razglasila vino meseca. Za vino meseca razglasijo tisto vino, ki ima poleg kakovosti tudi primerno ceno. Potrošniku je razglasitev vina meseca dober vodnik pri odločitvi za nakup. Slovenska vin- ska akademija Veritas bo tudi na osnovi letošnjih ocenjevanj razgla- sila vinarja leta, seveda pa bo ta naziv pripadel kleti, iz katere bo vse leto največ vin meseca. Lani je postala vinar leta klet Jeruzalem Ormož. Mesečnik Veritas je za vino meseca februarja razglasil slamnjak iz kleli Ljutomerčan Ljutomer. Gre za laški rizling, suho vino, s posebno etiketo in imenom, kar je naletelo med po- trošniki na dober odziv. Komisija, ki je vina ocenjevala v degustacijski sobi Kmetijskega inštituta Slovenije, je bila tudi tokrat sestavljena iz stro- kovnjakov in potrošnikov. Polnitve, ki so prispele na tokratno ocenjevan- je, so bile razmeroma dobro ocenje- ne, kar kaže tudi na njihovo visoko kakovost. Zaradi osnovnega vodila Veritasovega vinskega nakupovalne- ga vodnika, ki je v kakovosti, dostop- ni za primerno ceno, pa je postal vino meseca omenjeni slamnjak iz Ljutomera. JB piicAmoNicfi IGRAČE IN IGRE, Slomškova 22, tel. 778-021 eTRICIKU: K0VIM5KI OD U389,00 (?Ž0GE5KAKAL/S/E0D 1920,00 e LEGO PROIZVODI :27qi, 8386, 8U56, 6U93-ZNIŽANI ZA D07o Or R05KA OPREMA IN HRAMA, 5lom5kova 16, tel. 775-557 orR05KI 5EDEŽI ZA KOLO OD U000,00 i:? GLA5BE/S/A NOČNA P050D A 2957,00 ODPIRALNI ČA5TRG0YlMPIKAP0L0/Sfl:CE: PON.DO Prr.:OD 5.DO IS.. V50B0T0 OD 8.DO 13.0RE PfiCAPOLONlCA SUČf^ 2f\ MAJHNB iN \/ELIf(£ 10 - NASI KRAJI IN LJUDJE 11. FEBRUAR 1997 - TEDNIK PODLEHNIK / VLOGA KRAJEVNE SKUPNOSTI DRŽAVNEMU ZBORU "fnfffnto vse pogoje za samostojno obano Podlehnik" Resnica, da krajevna skupnost Podlehnik ni bila zado- voljna z zakonsko določitvijo njenega območja pod občino Videm, je bila vse od nastanka občine tako rekoč javna skrivnost. Ves ta čas je bila v zraku misel o novi občini, ki naj bi jo ustanovili krajevni skupnosti Podlehnik in Žeta- Ic. Zgodovinsko dejstvo je, da Videm in Podlehnik nikoli nista bila v skupni občini in da dejansko nimata mnogo skupnega, razen skupne vinske ceste. Na volitvah v svete krajevnih skupnosti novembra lani so bih v podlehniški krajevni skupnosti izvoljeni v glavnem mladi in ambiciozni ljudje. Že na svoji tretji redni seji so ugo- tovili, da imajo vse možnosti za ustanovitev samostojne občine, in sprejeli ustrezen sklep, ga posredovali državnemu zboru ter ga istočasno obvestili, da so prenehale vse aktivnosti za us- tanovitev občine Podlehnik - Zetale. Na vlogo krajevne skupnosti Podlehnik je tudi svet občine Videm odgovoril pozitivno, z občinskim soglasjem pa so Podlehničani zaokrožili vlogo pri državnem zboru in sedaj čakajo na njegovo odločitev. Ta naj bi bila menda sprejeta v paketu, saj se je nabralo še mnogo drugih zahtevkov za sa- mostojne občine. Kdaj se bo to zgodilo, je težko napovedovati, v Podlehniku pa upajo, da bodo lahko svoje občinske vo- litve izvedli skupaj z letošnjimi predsedniškimi in volitvami državnih svetnikov ali pa vsaj ob lokalnih volitvah leta 1998. "V Podlehniku imamo dejan- sko vse pogoje za samostojno občino," trdi predsednik sveta KS Alojz Novak. In res je v Podlehniku skoncentrirano vse, kar bi bilo potrebno za občinsko središče: osnovna šola, ki bo z dograditvijo imela pogoje za devetletko, zdravst- vena ambtilanta, policijska postaja, trgovina, motel, pošta, pa tudi cerkev in pokopališče. V Podlehniku je nad 50 podjet- nikov, tam je mednarodni mej- ni prehod Gruškovje, ki bo z leti prerasel v prehod evrop- skega pomena. V okolici Pod- lehnika so pomembne ttu-is- tične točke, idealni pogoji za vino^adništvo in sadjarstvo. Manjši problem je le v številu prebivalcev, saj jih 13 vasi šteje le 2.100. S hitrejšim razvojem teh krajev, ki bi ga občina brez dvoma zagotavljala, pa bi se povečalo tudi število prebival- cev. To je navsezadnje tudi de- klarirana državna strategija razvoja obmejnih območij. V Podlehniku menijo, da bi se dalo solidno gospodariti z glavarino iz državne blagajne, prihodki z mejnega prihoda Gruškovje in drugimi prihodki občinske blagajne. Pri teh raz- mišljanjih ima vodstvo krajev- ne skupnosti podporo pri lju- deh vseh trinajstih vasi, od ko- der so izvoljeni krajevni svet- Alojz Novak, predsednik sveta KS Podlehnik niki. Tudi večjih prostorskih problemov z novo občino v Podlehniku nimajo, saj bi lahko to vprašanje uredili z manjšo dograditvijo prostorov krajevne skupnosti. Novoizvol- jeni svet krajevne skupnosti pa je začel aktivno delati tudi na drugih področjih. Razvojnih želja je v KS Podlehnik v izo- bilju, sredstev pa veliko manj. Predvsem letos, ko iz občinske blagajne ne morejo pričakovati tako rekoč nobenih sredstev, krajevni samoprispevek pa se bo iztekel oktobra. Na dose- danjih sejah sveta so sprejeli nekaj odločitev, ki bodo vpli- vale na večjo urejenost skupnih objektov. Pogodbeno so zapos- lili dva delavca, ki bosta skrbe- la za vzdrževanje zadružnega doma ter pokopališča in mrliške vežice. Kot stalna na- loga jih čaka tudi letos vzdrževanje krajevnih cest z gramoziranjem. Velik problem Haloz na območju Po^ehnika je še vedno pitna voda in temu vprašanju posvečajo največ po- zornosti. Za letošnje leto je tako aktualen projekt gradnje vodovoda na relaciji Majski Vrh - zgornji Podlehnik - Gruškovje, njemu pa bo sledil še vodovod na Gorco in Rodni Vrh. Sicer pa bo morda seznam številnih drugih potreb v kra- jevni skupnosti kmalu postal sestavina občinskih razvojnih načrtov. J. Bračič JURSINCI / KOLIKO DENARJA V LETOŠNJEM PRORAČUNU? V osnutku 181 milijonov tolarjev Juršinski svetniki bodo o osnutku proračuna za letošnje leto prvič razpravljali na ju- trišnji redni seji, na dnevnem redu imajo namreč osnutek v vrednosti 181 milijonov to- larjev. Potem ko jim je v občini lanski proračunski program uspelo v celoti izpeljati, so tudi letošnje postavke podobne lanskoletninv največ denarja - 47,7 milijonov tolarjev - pa bodo ponovno potrebovali za modernizacijo in ureditev cest. župan Alojz Kaučič je pred dnevi povedi, da je osnutek letošnjega proračuna star le ne- kaj dni in da bo šele po petkovi razpravi svetnikov mogoče sklepati o finančnih postavkah za posamezna področja. Sicer pa imajo letos za področje kme- tijstva predlaganih 6,5 milijona tolarjev, v kar so vključili sofi- nanciranje trsnih cepljenk, sadnih cepljenk, osemenjevan- ja krav, sredstva za nabavo se- menske koruze, agromelioraci- jo in za druge manjše potrebe v kmetijstvu. Za turistično pro- mocijo naj bi porabili 1 milijon tolarjev in poleg tega še 500 tisoč za projekt vinske turis- tične ceste v Slovenskih gori- cah. Največ denarja je tako kot lani potrebnega za modern- izacijo in sanacijo cest - blizu 50 milijonov tolarjev, za drugo gospodarsko infrastrukturo pa skoraj 20 milijonov tolarjev. Del omenjenega denarja naj bi porabili še za zaključna dela pri razširitvi vodovodnega omrežja (manjkajo še samo vo- dovodni priključki), denar iz te postavke pa bi potrebovali še za nakup novih hišic na^ avto- busnih postajališčih. Župan Kaučič je še omenil, da naj bi nekaj denarja s področja gospo- darske infrastrukture porabili za ureditev dokumentacije za gradnjo večnamenske dvorane, obnovo fasade na šolski zgrad- bi, ureditev mrliške vežice, 2 milijona tolarjev pa bodo po- trebovali tudi za sanacijo stre- he na prosvetni dvorani. Za napredek športa v občini sta predlagana 2 milijona tolar- jev, za zdravstvo 5,2 milijona in za šolstvo ter izobraževanje dobrih 10 milijonov tolarjev. Župan Kaučič je prepričan, da bo občinski svet proračtm za letošnje leto sprejet kar najhi- treje, sicer pa v prvih mesecih že nadaljujejo nekaj lani začetih investicij. T. Mohorko Jubilej rejiev kumev^ golobov in perutnine Prvič se ptujsko društvo za rejo čistokrvne perutnine, kuncev in drugih malih živali omenja že leta 1913 kot drugo ustanovljeno društvo v Sloveniji (prvo je bilo leta 1906 v Tržiču). Po vojni je prenehalo delati, potem pa so se leta 1974 združili ljubitelji ptic in okrasnih golobov, sledila je prva razstava in združitev z rejci kuncev. Se- danje društvo je bilo uradno ustanovljeno 1977, ustano- vilo ga je 48 članov in samo eden - Jože Kurež z Zg. Haj- dine - je društvu ostal zvest član polnih 20 let. Ob jubile- ju je društvo lani pripravilo prvo mednarodno razstavo malih živali, rejci pa so odlične uspehe prinesli tudi iz drugih razstav. Ptujski gojitelji malih živali so v društvu združili tri sekci- je: kunčerejsko, golobarsko in perutninarsko, dandanes pa gojijo 22 pasem kuncev, 75 pa- sem golobov in 15 pasem olaa- sne perutnine. Ivan Brlek, se- danji predsednik društva, pra- vi, da so se združili ljudje, ki imajo radi male živali in jih z veseljem pokažejo tudi drugim. Ravno zato vsako leto pripravl- jajo razstavo malih živali (lan- ska je bila prvič v mednarod- nem merilu), nanjo povabijo otroke iz vrtcev, osnovnošolce in ljubitelje malih živali. Sicer pa rejci vsako leto sodelujejo tudi na vseh razstavah malih živali v severovzhodni Sloveni- ji, regijskih in državnih, pa tudi v sosednji Hrvaški so raz- stavljene male živali ptujskih rejcev. Brlek med drugim do- daja, da je v društvu v zadnjem času opaziti, da upada reja pa- semske in okrasne perutnine, zato bodo v prihodnje tej vzreji posvetili nekoliko več pozor- nosti. Sicer pa vseskozi dobro sodelujejo z Obdravskim zavo- dom za veterinarstvo in živino- rejo ter ptujskimi veterinarski- mi inšpektorji, še posebej ko pripravljajo razstavo; takrat se obrnejo tudi na novoustanovl- jene občine v prošnji za fi- nančni prispevek. Vendarle pa je društvo v zadnjih dveh letih bogatejše tudi zaradi nekaterih novih, po letih mlajših rejcev iz okolice Ptuja. Na jubilejnem občnem zboru v Dražencih minulo soboto so podelili društvena priznanja in priznanja Antona Lehermana zaslužnim članom. Za plaketo Antona Lehermana so predla- gali dolgoletno članico in vod- jo perutninarske sekcije v društvu Majdo Simonič, priz- nanje druge stopnje so podelili Ernestu Ilovšku in priznanje tretje stopnje Zvonku Križaju in Romanu Godcu. Ob jubileju društva so posebna priznanja za dolgoletno delo z malimi živali prejeli: Jože Kurež, usta- novni član, Ivan Sirec in Franc Haužer kot častna člana. Av- gust Repec, Dušan Černenšek, Anton Lesjak ml., Branko Vek, Jože Kampl, Janko Maroh, Jan- ko Malek, Jože Plohi, Karol Kosi in sedanji predsednik Ivan Brlek. Za častnega člana društva je bil predlagan Anton Sedlaš^k. Tekst in fotografija: Tcritjana Mohorko CIRKULANE / OBČNI ZBOR VINOGRADNIKOV IN SADJARJEV V marta 0€enjevanje vinskih vzorcev v Halozah je bilo društvo vinogradnikov in sadjarjev ustanovljeno pred šestimi leti. Poleg vsakoletnih ocen- jevanj vinskih vzorcev I poskrbi še za izobraževanje i članov in predstavitev raz- I ličnih proizvodov haioških I krajev. Društvo danes šteje I blizu 300 članov, pretežno vi- I nogradnikov in manj sadjar- I jev, ki se bodo na občnem I zboru srečali v soboto, 1. I marca, v Doleni. I Zvonko Amečič, predsed- I nik društva, med drugim pra- I vi, da je bilo šest let skupnega I dela vino^adnikov in sadjar- I jev uspešnih. Čeprav še do da- I nes niso uspeli zbrati vseh po- I datkov o zasajenih površinah, I te ocenjujejo na okrog 1300 I hektarjev po vseh Halozah. J Vsako leto v sodelovanju z različnimi strokovnjaki pri- pravijo več koristnih in zani- mivih predavanj za člane, pre- davanja so skoraj vsak mesec, teme pa času primerne. Tako so letos že pripravili preda- vanji o obnovi, gojenju in ob- delavi vinogradov ter o rezi vinske trte, v marcu načrtuje- jo pogovor o rezi sadnega drevja, potem bo na vrsti pre- davanje o zaščiti vinske trte, demonstracija vinogradniške mehanizacije, pa še priprava vinogradov za trgatev, nega in pretok mošta ter žveplanje. Sicer pa je začetek vsakega leta po tradiciji rezerviran za kletarski tečaj v sodelovanju z Kmetijskim zavodom. Seveda pa izobraževanje ni edino, s čimer se vino^adniki in sadjarji ukvarjajo v društvu, kajti v zadnjih letih želijo prispevati več k promo- ciji haloškega vina in tako k boljši turistični ponudbi. Arnečič dodaja, da se učinki dela članov že poznajo pri boljši proizvodnji in kvalitet- nih pridelkih, da pa želijo vplivati tudi na pocenitev proizvodnje. "Krona celoletnega truda kletarjev je zagotovo priprava ocenjevanja vinskih vzorcev, ko se predstavimo širši jav- nosti. Vinogradniki zadnja leta ocenjevanje organiziramo na Ptuju v okviru razstave Dobrote slovenskih kmetij; letos smo prvič na ocenjevan- je povabili tudi vinogradnike in kmetije z dopolnilnimi dej- avnostmi iz vse Slovenije. Menimo namreč, da je tudi vino del dobrot naših kmetij. Izobraževanje in priprava ocenjevanja vzorcev od nas zahtevata veliko finančno bre- me, ki ga lahko pokrijemo samo ob pomoči občin na območju I^loz. Za denarno pomoč smo letos že zaprosili vodstva občin Gorišnica, Vi- dem, Zavrč in Majšperk," do- daja Zvonko Arnečič. Vinogradniki in sadjarji iz Haloz se bodo o načrtih dela v društvu pogovarjali to soboto ob 18. uri, ko imajo občni zbor, od 10. do 13. marca bodo v minoritskem samostanu na Ptuju zbirali vzorce vin, po- tem pripravili ocenjevanje in 5. aprila podelili priznanja na- juspešnejšim vinogradnikom. Med haloškimi vinogradniki in sadjarji bodo v letošnjem letu pripravilo še informativ- no anketo. T. Mohorko Posebno priznanje za 20-letno delo med gojitelji malih živali je prejel Ivan Kurež (na levi). Tirtin" -"iinr r- - --r-riirii-iiHi-i—ranm- r-miim^iiinfiiiimiiifiifriiiirininifr-iifiirfiiTiii DORNAVA / POTREBE VEČJE OD PRORAČUNA Svetniki zavrnili Telekomovo ponudbo Na četrtkovi seji domavske- ga občinskega sveta, na kateri so bili tudi predsedniki vaških odborov, so veliko časa govorili o višini postavk letošnjega občinskega pro- računa. Ugotovili so, da bodo želje in potrebe tudi letos pre- segale njegov obseg. Kakšne pa so dejanske potrebne višine nekaterih postavk, pa bodo videli po tem, ko bodo dale programe za letošnje leto tudi posamezne komisije. Precej vroča in dol^ je bila razprava o načrtovanju širitve telefonskega omrežja na obmo- čju dornavske občine. Pred kratkim je Telekom občini posredoval pogodbo o sodelo- vanju občine pri gradnji tele- komunikacijskih zmogljivosti na njihovem območju. Tako svetniki kot predsedniki vaš- kih odborov se niso strinjali z vsebino Telekomove ponudbe. Sklenili so, da bodo ponovno sklicali vse potencialne naro- čnike in jih seznanili s ceno, pogoji in drugimi načrti gradnje. Svetnik Mirko Cigula je pred- lagal, da bi v občini morali doreči enoten videz oglasnih panojev ter zavzeti enotno po- litiko oglaševanja. Predlagal je tudi ustanovitev občinske športne zveze. Svetnike in predsednike vaških odborov je seznanil še z možnostmi ope- vanja v dornavski mrliški vežici. Zaradi pomembnosti in obsežnosti teh dveh tem so se svetniki odločili, da bodo pre- ostale točke, ki so bile na dnev- nem redu, obravnavali na nocojšnji seji. MS TEDNIK - 27. FEBRUAR 1997 OD TOD IN TAM - 11 SLOVENSKA BISTRICA / POSMRTNA PREDSTAVITEV KNJIGE BRANKA GOMBACA 'Ves ta svef /e oder" Viteška dvorana gradu v Slovenski Bistrici je bila minuli petek zvečer polna. Zbrala se je pisana druščina ljudi - najbližji sorodniki Branka Gombača, njegovi gledališki prijatelji iz Celja, Maribora in Ljubljane ter vsi tisti, ki so z njim zadnjih dvajset let tako ali drugače sodelovali pri gledališkem ustvarjanju na slovenjebistriškem amater- skem odru. Prišli so tudi njegovi Levičani, ki so bili na svojega sovaščana posebej ponosni. Omeniti pa je potreb- no vsaj še tri izmed prisotnih, ki bi jih Branko ob izidu svoje druge knjige, "Ves ta svet je oder", in njeni predsta- vitvi gotovo želel imeti ob sebi. To so Polde Bibič, Marko Cvahte in Tone Partljič - trije zvesti in predani prijatelji, ki so bili vsak po svoje s svojim delom in prijateljstvom del Ck>mbačevega življenja, predanega gledališču in boginji Taliji. Zajetno, 583 strani obsega- jočo knjigo je izdal Zavod za kulturo Slovenska Bistrica in je neke vrste kronika celjskega gledališča, v njej pa ponovno oživijo nekateri že skoraj po- zabljeni gledališki liki. Avtor jo je posvetil tudi dogajanju na slovenjebistriškem odru, ki mu je dal svoj neizbrisni pečat v skoraj dvajsetletnem druženju s tukajšnjimi amaterskimi gle- dališčniki. V prvem delu knjige Gombač razgrinja breštevilne misli o gledališču in svoji zaljubljenos- ti vanj ter niza dogodke iz po- vojnega obdobja, ki se nam s svojim zakulisjem raznih de- kretov, oviranj ter stremljenj, sedaj zdi že nekoliko od- maknjeno. Niza dogodke iz celjskega gledališča, kako je nastajalo iz amaterskega odra v letu 1948 pa vse do 1965, ko je Gombač nazadnje režiral Novačanovega Henrika II, pre- den je odšel v Trst. Še posebej lepo opisuje ljudi, ki so to gle- dališče ustvarjali, od režiserjev in igralcev do maskarjev in predstavljalcev kulis, skratka vseh, ki so nujno potrebni, da gledališka predstava zaživi. Po- sebno mesto v knjigi pa ima Fedor Gradišnik, magister far- macije, vendar zaljubljen v gle- dališče in soustanovitelj po- klicnega celjskega gledališča. V zaključni besedi piše Bran- ko Gombač takole: "Začel sem v Celju, v vlogi brezposelnega ofi- cirja JLA. Srečal sem bistriškega rojaka prof. Jožeta Tomažiča in celjskega legendarnega vodjo tea- tra mag. farmacije Fedorja Gra- dišnika. Povabila sta me v teater. Tako sem absolviral osnovna gle- dališka dela na odru kot "kuli- senšiber", pometal sem odrski prostor, bil kurir v gledališču. A živel sem zadovoljen in z meha- nizmi teatra. Prof. Tomažič me je zvabil rm oder. Opravil sem tiidi sprejemni izpit za igralca na gle- dalski Akademiji v Ljubljani. S prvo vlogo Marjana v Desetem bratu, ki sem jo odigral pod režiserskim vodstvom prof. Tomažiča v februarju 1947. leta, sem postal igralec. Tako sem se močno zaljubil v boginjo Talijo, da sem ji ostal zvest tudi po petde- setih letih neprestanega uživanja v komedijantskem semenišču. Bil sem član poklicnih gledališč v Celju, Trstu, Mariboru ter ama- terskih družin v Celju in Sloven- ski Bistrici." Brez dvoma je bila pot od brezposelnega oficirja JLA do diplomiranega režiserja (1962) težka, a se je avtor knjige z ve- seljem spominja. Prof. Tomažič ga je pripravil na težavno pot srednješolskega študija, od navadnega "ladlšup- ferja" je moral postati študent. Da se je lahko vpisal na Akade- mijo za gledališče, je moral opraviti še delni študij slavisti- ke in potem uspešno in z naj- višjo oceno diplomiral pri prof. Slavku Janu z režijo Brechto- vega Galilea. Ustanovil je tudi Pokrajinski gledališki muzej in se tako še globlje "zagrizel" v zgodovino slovenskega teatra. Po besedah prijatelja Lojzeta Filipiča, ki je bil umetniški vodja ter dramaturg v celjskem gledališču, je Branko Gombač postal "totalni gledališčnik". Tudi njemu je v tej knjigi po- svečen dokaj obsežen opus in bo brez dvoma zanimal marsi- koga, ki si ni znal razložiti, za- kaj je Filipič kljub vsem uspe- hom v gledališču na koncu s silo segel po svojem življenju. Še bi lahko naštevali odlomke iz te zanimive knjige, vendar se je potrebno vrniti k dogajanju ob predstavitvi knjige v viteški Branko Gombač pred plaka- tom enega izmed Borštniko- vih srečanj dvorani bistriškega gradu. Če bi bil Branko Gombač svečanost ob izidu knjige in njeni poti med bralstvo dočakal, bi z natačno režiser- sko dognanostjo in s scenari- jem, ki ga je pripravil že v lan- skem oktobru, ko je bil še koli- kor toliko zdrav in čil, stopil pred občinstvo. Zavalovali bi njegovi bujni beli lasje, počakal bi, da se dvorana umi- ri, in nato v pozi odličnega go- vornika pričel brati svoj govor, ki ga je napisal že 14. oktobra lani. Vendar žal tega ni dočakal, govor pa smo dobili natisnjen vsi, ki smo se prire- ditve udeležili. Kot je povedal Stane Gradišnik, ki je ob tej priložnosti imel uvodni nago- vor, je bil Gombač nadvse ve- sel, ko je kmalu po težavni ope- raciji, še ves utrujen, na bol- niški postelji vzel v roko knji- go, v katero je vložil toliko energije in ljubezni. V scenariju je predvidel pris- otnost treh prijateljev, ki smo jih omenili že na začetku - Pol- deta Bibiča, Marka Cvahteta in Toneta Partljiča. Vsak je imel ta večer svojo vlogo: Bibič se je predstavil z odlomkom iz Tru- barja, Cvahte iz Sokratovega zagovora pred sodiščem. Tone Partljič pa je govoril o knjigi, čeprav je po njegovem to izred- no težko. "Vsi mi nastopamo v tej knjigi, kako naj potem takšen junak objektivno govori o njej?" je omenil na začetku. Ko je razčlenjeval knjigo samo, se je vprašal, kaj pravzaprav je, ali gledališka zgodovina in prispevki za zgodovino gleda- lišča. Na koncu je ugotovil, da je preprosto to avtorjeva bio- grafija, saj se ob vseh likih, ki jih tako živo predstavlja na za- jetnih 583 straneh, vzporedno z njimi pojavlja avtor, ki ob njih razčlenjuje svoje življenje in vse svoje početje. Storjeno je bilo tudi vse tisto, kar si je Gombač želel, da bi se dogodilo na tej svečani pred- stavitvi. Prve izvode knjige so dobili njegova vnuka Rebeka in Rene - "Da bi v Leviču moji najmlajši nekoč spregovorili in ga vodili tudi v smislu kultur- nega izročila..." - ter slovenje- bistriški župan dr. Ivan Žagar; slednji v zahvalo za posluh, ki ga je občina Slovenska Bistrica pokazala ob tiskanju knjige in za vse, kar je avtor lepega in prijetnega doživel v krajih svo- je mladosti. Vida Topolovec ZGORNJA LOZNICA/ PREMIERA BURKE "KAKRŠEN GOSPODAR, TAKŠEN SLUGA" Igra mnrdvšila chanstvo Dramska sekcija KUD Alojza Avžnerja z Zgornje Ložnice pod režiserskim vodstvom upokojene učiteljice Rozike Oziniič pripravi vsako zimo po eno gledališko predstavo. Zadnja leta se vse pogosteje lotevajo veseloiger, saj jim ljudje radi prisluhnejo. Naslov letošnje je "Kakršen gospo- dar, takšen sluga". Avtor je sicer neznan, vendar bi jo po vsebini sodeč v dvajsetih letih lahko za takratne razmere priredili po češki igri. Kaže, da je bila igra pisana na kožo tako igralcem kot občinstvu, saj jih je s svojo ve- selo in burkasto vsebino dodo- bra ogrela in razveselila. Smeh, ki se je pričel že, ko sta stopila na oder glavna akterja igre - poročnik Milan Muhič in nje- gov vojaški sluga Matiček, se ni polegel vse do konca pred- stave. Lepo je bilo videti gle- dalce, kako so sodelovali z igralci in jih na ta način tudi vzpodbujali. Začetna trema pri i^alcih je izginjala in igraje bila čedalje bolj sproščena. Že drugi prizor, ko se je sluga Matiček preoblekel in zaigral poročnika ter ga ni prepoznalo niti njegovo dekle Nežika, je ponovno dvignil veselo razpo- loženje gledalcev. Višek smeha pa je izzvala pojava vojaškega butca Lipeja, ki bi ga lahko enačili s Švejkom in si ga je Matiček, sedaj namišljeni poročnik, izbral za slugo. Bur- kaško situacijo je stopnjevala uporaba pohorskega narečja in še pojava hišnega gospodarja in njegove žene Špele. Šele nastop polkovnika in graščaka pl. Ra- denskega je prisotne počasi vračal v imiirjene vode in glav- nemu cilju nasproti - poroki poročnika Muhiča in graščako- ve hčerke Eme ter seveda Matička in Nežike. Igro so Ložničani doslej igra- li že trikrat, dvakrat domačemu občinstvu in enkrat na Črešnjevcu. Ponudbe pa imajo že za Zreče, Laporje, Tinje in Slovensko Bistrico. Vida Topolovec Eden izmed prizorov z uprizoritve burke iz vojaškega življenja "Kakršen gospodar, takšen sluga". Foto: VT Nepogrešilivi del kulturne ponudbe Slovenskih gori€ NA TISKOVNI KONFERENCI JE KONRAD KRAJNC, LASTNIK, GALERIST IN SLIKAR, RAZČLENIL PREHOJENO POT GALERIJE, KI POSTAJA POMEMBEN DEL LENARŠKIH KULTURNIH SNOVANJ IN PRIZADEVANJ # LASKAVE OCENE TUDI ZA LIKOVNO ŠOLO, KI JO OBISKUJE VELIKO MLADIH LENARČANOV IN OKOLIČANOV V prijetno topli sobani, ob domačih jabolkih in vinu je Konrad Krajnc v svojem razstavnem zaslonu razčlenil de- lovanje galerije v zadnjih štirih letih. Na tiskovni konfe- renci je novinarjem postregel z drobci iz ustvaijanja likov- nih ustvarjalcev, ki se na svoji poti občasno ustavijo tudi v središču Slovenskih goric. Galerija jim je (in to bo storila tudi v prihodnje) vselej ponudila varno zavetje. Pri ljudeh je naletela na velikanski odmev, brez razstav pa kulturne- mu vsakdanjiku Lenarta nekaj manjka. Doslej je ^lerija Krajnc pri- pravila 27 likovnih razstav, ki so bile dobro obiskane, naletele pa so tudi na velik odmev stro- kovne javnosti in kritike. Med številnimi umetniki so v Len- artu razstavljali Ivan Kos, Bo- jan Golija, Slavko Kores, Ivo Goisniker, Rado Jerič, Rajko Slapernik, Marjan Jelene in drugi. Lani so v okviru prazno- vanja 800. obletnice prve pisne omembe Lenarta pripravili od- mevno razstavo Konrada Krajnca z naslovom "Mitološki ciklus Agata". Z njim je tmiet- nik ponazoril svoj pogled na zgodovino hrastovške graščine in na nepozabno legendo o lepi Agati in njeni žalostni usodi. Ta razstava je bila deležna po- sebne pozornosti mesta in občine, ki je z velikim zado- voljstvom pozdravila tudi roja- ka, akademika in krajinarja, dr. Avguština Laha. Med lanskimi razstavami naj omenimo še spominsko razstavo Rajka Sla- pemika, ki so jo pripravili v okviru odkritja njegove spo- minske plošče pri Sveti Troji- ci. Kar tri samostojen razstave so imeli slušatelji likovne šole, ki deluje v okviru galerije in se lepo uveljavlja. Izjemno uspešno je tudi sodelovanje ga- lerije s kulturnimi društvi, šolami in vrtcem. Malčki imajo vselej odprta vrata. Z roko v roki delajo z ZKO iz Len^ta, njena predsednica Marija Šau- perl pa je na tiskovni konferen- ci povedala, da so z delom gale- rije več kot zadovoljni. In so tudi lahko! M.TOŠ Konrad Krajnc: Avtoportret, olje na platnu 1990 SLOVENSKA BISTRICA Sprejem za prof. dr. Zoro Janiekovii V predporočni dvorani slovenj ebistriškega gradu so včeraj popoldan pripravili sprejem za prof. dr. Zoro Janžekovič, znanstvenoraziskovalno delavko na področju plastične in rekonstruktivne kirm-gije. Prof dr. Zora Janžekovič, rojakinja iz bistriške občine, je prva znanstvenica, ki je na osnovi sklepa senata Univerze v Mariboru prejela naziv častne doktorice Univerze Maribor. Za svoje visoko strokovno, znanstvenoraziskovalno in požrtvovalno delo na področju plastične kirur^je je prejela številna tuja in domača priznanja ter odlikovanja, med njimi tudi zlati grb občine Maribor. Ker je dr. Janžekovičeva sočasno tudi občanka slovenjebistriške občine, je prav, da se tako mesto kot občina poklonita njej in njenemu dolgoletne- mu znanstvenoraziskovalnemu in strokovnemu delu. VT TEDNIK za upokojence Tokrat pričenjamo novo rubriko, namenjeno upokojencem. V njej bomo bralce v nekaj besedah sez- nanili z načrtovanimi aktivnostmi društev. Pričenjamo s pregledom načr-tov ptujskega društva, obja- vili pa bomo seveda vse načrte, ki jih bomo pravočasno prejeli v uredništvo (najpozneje do petka za naslednji Tednik). • DRUŠTVO UPOKa JENCEV PTUJ, Aškerčeva 9 - V ponedeljek, 3. marca, od 10. do 12. ure predavanje za upoko- jence v dvorani društva - V sredo, 5. marca, ob 17. uri odprtje likovne razstave v pros- torih kluba - V četrtek, 6. marca, izlet v Prekmurje in na turistično kmetijo Moleh s počastitvijo dneva žensk; odhod ob 8. uri - V petek, 7. marca, ob 18. uri v klubu društva sosedski večer s plesom ob dnevu žensk KIDRIČEVO / NASTO PIL BO VLADO KRESLIN To soboto bru€ovanje študijsko leto se je prevesilo v drugo polovico, tako da je za tistimi, ki so prvič na fakulteti, že nekaj opravljenih izpitov (ali pa tudi ne). Vendar v vsa- kem primeru ostajajo "bruci". In prav tistim smo v Klubu študentov pripravili sprejem med študente - brucovanje. To bo v petek, 28. februarja, ob 21. tiri v dvorani Vital v Ki- dričevem. Gosta večera bosta Vlado Kreslin in glasbena sku- pina Remix. Vstopnice lahko kupite v Turističnoinformativ- nem centru (TIC-u). V pred- prodaji so cenejše. Vabljeni ste vsi bodoči in nekdanji študent- je ter tisti, ki imate ta status se- daj. Milan Krainc 12 - NASI KRAJI IN LJUDJE 11. FEBRUAR 1997 - TEDNIK JURSINCI / BOGAT VEČER Z DOMAČIMI KULTURNIKI ljubezen do ljudskega iiroiila Juršinska prosvetne dvorana je bila minulo soboto pretesna za vse obisko- valce kulturnega večera. Na domačem odru so se predstavili pevci, godci in mladi gledališčniki, bogati kulturni prireditvi pa so dali naslov Ljudsko izroiilo /e naša kulturna dedišiina, šele lani je kulturno društvo, ki so ga poime- novali po domačinu dr. Antonu Slodnjaku, po- novno zaživelo, za pred- sednico pa so izvolili Alenko Žniauc. Pobudo za pripravo sobotnega kulturnega večera so dali Juršinski fantje in odziv med nastopojočimi je bil velik. V pesmi in besedi so se predstavili člani mešanega pevskega zbora, cekveni pevci zbo- ra sv. Lovrenca, ljudski godci in mladi glasbeni- ki, juršinski fantje in domači gledališčniki. Župan Alojz Kaučič je na prireditvi poudaril, kako velik je pomen ohranjanja ljudskega izročila, in kulturnike pohva- lil za dosedanje delo. T. Mohorko Mladi ustvarjalci so se predstavili z igro. Foto: Laura JURSINCI / PONOVNO ZAZIVELA KO RDEČEGA KRIZA V manu druga krvodajalska akiija Minulo nedeljo je z ustanovnim občnim zborom ponovno pričela delati pred leti ustanovljena krajevna organizacija Rdečega križa. Štiri leta je v Juršincih vladalo zatišje v krvodajalstvu, letošnja prva akcija Nikoli sami pa se je že po- kazala kot izredno koristna za pomoči potrebne občane. Novoizvoljena predsednica organizacije RK Anica Čeh je povedala, da imajo po zadnjih podatkih v občini kar 50 ljudi, predvsem ostarelih in bolnih, ki so zelo po- trebni pomoči in obiska na domu. V pri- hodnje jim bo pri tem delu pomagala tudi občina, radi bi ponovno sodelovali z domačo OS, kjer so nekoč že imeli podmladek RK, in morda kdaj v prihodnje navazeli več stikov z gasilci. Že prva kvodajalska akcija v tem letu se je po besedah Čehove pokazala kot izred- no uspesna, saj je kri darovalo 31 občanov, druga akcija pa bo v marcu. V organizaciji RK so poskrbeli tudi za redno mesečno mer- jenje krvnega tlaka; Čehova to delo opravlja v prostorih juršinske šole vsako prvo nedeljo v mesecu. Prostore si bodo kmalu lahko ure- dili v občinski zgradi, potem pa morda že je- seni poleg kvodajalskih akcij in nudenja pomoči ostarelim in bolnim pripravili še tečaj nege na domu. T. Mohorko Eno izmed izjav predsednika SLS Marjana Podobnika si vel- ja posebej zapomniti. V pogo- voru za Večer je, ko je utemlje- val razloge za vstop Slovenske ljudske stranke v vladajočo koalicijo z LDS, dejal, da želi SLS s tem korakom "nekaj na- rediti", da za tem mantadom ne bi pustila "sesutega polja". "Za seboj želimo pustiti vsaj zora- no njivo," je poudaril Marjan Podobnik in opozoril, da za Slovenijo ni bilo dobro, če bi kar naprej razmišljali o "rušil- nem", o konfliktih, demonstra- cijah, nekakšnem totalnem spopadu. Marjan Podobnik je zadnje dni skupaj s svojo stranko deležen najrazličnejših očit- kov, še zlasti iz vrst "sestrskih" pomladnih strank - SDS in SKD. Ne manjka tudi "nasve- tov" in opozoril, da se podaja v nevarno "avanturo" z Drnovškom. Tako komentator Demokracije (ki večinoma izraža stališča Janševe SDS) celo piše, daje SLS z odločitvi- jo o koaliciji z LDS "moralno obremenila" prebližno 200 tisoč volivcev in "opozarja", da volivci pomladnih strank "svoje voditelje na volitvah vedno znova nagrajujejo ali kaznuje- jo", kar naj bi pomenilo, da bo Podobnik tako ali tako "kazno- van". Demokracija liderju SLS Podobniku očita njegovo izja- vo z začetka lanskega decem- bra, ko je dejal, "da ni obljube, ki bi nas premamila, da bi pre- lomili zvezo, katero smo dali SDS in SKD". Demokracija piše, da so mu volivci verjeli, "kot smo mu verjeli pred volit- vami, ko je na veliko obljubljal, da bo SLS kot stranka vrednot, zavedajoč se svojih korenin, zagotovo šla v koalicijo le s pomladnimi strankami. Vendar pa je sporazum o sodelovanju strank slovenske pomladi z SLS veljal samo toliko časa, dokler je ta stranka imela od njega koristi. Z njegovo pomočjo je brat Janez postal predsednik državnega zbora, brat Marjan pa je želel postati mandatar in predsednik vlade. Ko bi se bilo treba zato malo bolj potruditi, se je ustrašil v načelni politiki vedno mogoče opozicije in vrgel puško v koru- zo. Sporazum so enostransko prelomili, s tem pa so pristali na pokopališču verodostojne politike. Besede niso držali niti tri mesece. Pehajo se za mi- nistrskimi stolčki in imajo pol- na usta državnih interesov in reševanja domovine." Tudi nekateri drugi komenta- torji "spominjajo" Marjana Po- dobnika na podobne katego- rične izjave, pri tem pa se ne- kateri sprašujejo, kdaj je Po- dobnik ravnal bolj prav. Ali te- daj, ko se je "vkopaval" v blo- kovske oklope, ali zdaj, ko išče poti sodelovanja in pre- moščenja težav, ki so nastale in bi se še stopnjevale s pre- dolgim "brezvladjem" v Slove- niji. Ali torej kaže Podobnika (pa tudi druge politike) ocenje- vati zgolj po tistem, kar so go- vohli nekdaj, ali po tistem, kar delajo zdaj? Sicer pa primera s Podobni- kom in njegovim ravnanjem ne kaže presojati zgolj z enega zornega kota, še zlasti če gre za očiten napor, da bi "grehe" in "zasluge" neenakopravno porazdelili. Republika piše, da socialdemokrati in krščanski demokrati po parlamentarnih hodnikih "kar tekmujejo, kdo bo povedal novinarjem kakšno hujšo 'vest' o dovčerajšnji sestrski Slovenski ljudski stranki." Marjan Podobnik v najno- vejšem intervjuju pravi, da je vse te reakcije pričakoval. "Ne počutim se kot žrtev, ampak kot človek, ki ta čas vodi izred- no zahtevno, odgovorno, pa tudi tvegano politiko. Sem pač predsednik stranke, ki je po- tegnila potezo, ki bi jo lahko potegnila tudi kakšna druga stranka, potezo, ki je bila glede na voljo volilcev, ki so razdelili glasove pol na pol, za državot- vorno stranko logična." Lider SLS poudarja, "da je bila Slo- venska ljudska stranka zaveza- na dogovoru strank slovenske pomladi in dokler so obstajale formalne možnosti zas obliko- vanje skupne vlade, se mi je zdelo edino korektno prizade- vati si zanjo - tudi na osnovi predvolilne zaveze, sicer ne podpisane, vendar predstavlje- ne v medijih. Ko se je pokaza- lo, da možnosti za oblikovanje take vlade ni, smo šele poteg- nili to potezo z LDS. Seveda bi bilo za nas veliko enostavneje, če bi takoj po volitvah rekli, drugi nam niso mar, mi gremo PTUJ / OBISKALI SMO KLUB OBZORJE Za Keč/e obzorje Klub Obzorje na Potrčevi 34 je odprt vsak dan, od po- nedeljka do petka, od 9. do 17. ure in je projekt podjet- ja Animacija v sodelovanju z republiškim zavodom za zaposlovanje. "Ideja o klubu Obzorje izhaja iz dejavnosti našega podjetja Animacija, ki se pretežno ukvarja z izobraževanjem brezposelnih. Ugotavljamo, da ne samo brezposelni, ampak tudi drugi, ki smo zaposleni, pa tudi upokojenci potrebujejo v tem obdobju vedno več druženja, klepeta in pomoči. Marsikdaj smo v težavah, pa ne vemo, kam bi se obrnili po pomoč. Marsikdaj bi se želeli s kom srečati, pa ne ve, kako bi to izpeljal. Ne vem, ali so bifeji ravno tisto mesto, zato smo si dejali: Odprimo prostore, v katerih bodo dobrodošli vsi, ki si želijo stike z ljudmi, pogo- vor, tolažbo, prostor, v kate- rem bodo prebrali časopis. Ob tem pa je naša želja tudi ani- macija, ljudi želimo animirati, naj poskrbijo zase in to tako, da se bodo vključili v izo- braževalne programe, delavni- ce, da bodo začeli razmišljati o zdravem načinu življenja in podobnem, skratka o vsem, kar bo izboljšalo njihovo živl- jenje. V Ptuju smo delno začetniki na tem področju, delno pa je to slovenski projekt. Podoben klub je začel delati v Velenju, a je namenjen brezposelnim. Pri nas v Ptuju pa, kjer živi pro- jekt Zdravo mesto, kjer naše delo podpira Zavod za zaposlo- vanje, smo si rekli, zakaj ne bi v klub povabili vseh občanov Ptuja in okolice, ki se želijo seznaniti z vlogo kluba, vsebi- no njegovega dela in ga spoz- nati," je povedala izvajalka projekta, direktorica podjetja Animacija Franja Čeh. Klub vodita trenutno dva mentorja, Danica Podkrižnik in Franc Tominc, ki sta zapos- lena v okviru projekta javnih del. Njuna naloga je sprejem obiskovalcev, pogovor z njimi in seznanitev z drugimi člani ter predstavitev dejavnosti kluba. Precej je individualne- ga dela, ki pomaga pri odkri- vanju želja obiskovalcev. Vsak bo povedal tisto, kar želi, in na osnovi tega ga bosta mentorja usmerila v posamezne dejav- nosti. Klub je ob že predvide- nih oblikah dela (aktiv za osebno rast, aktiv za razvoj po- klicne poti, aktiv za zdravo življenje, kreativne delavnice in krožki) odprt tudi za nove ideje. V klubu Obzorje si želi- jo, da bi prišli vsi, ki imajo ideje, da jih bodo predstavili drugim. Začetki delovanja kluba so spodbudni, čeprav ljudje še ne prihajajo množično. Več jih bo verjetno, ko bodo imeli več in- formacij. Zato pripravljajo zloženke, plakate in drugo propagandno gradivo, ki bo vzbudilo zanimanje občanov, da se oglasijo v rumeni stavbi na Potrčevi 34. "Ko bodo ljud- je spoznali, da je Obzorje klub, ki je namenjen njim, ko se bodo počutili povezanega z njim in ga bodo radi obiskova- li, se bodo tudi informacije o delovanju kluba razširile. Ta- krat se bo povečal tudi obisk." Danica Podkrižnik je mento- rica kluba šele nekaj dni. V tem času je imela največ opravka z ljudmi, ki kličejo po telefonu in potrebujejo pomoč, četudi le zgolj pogovor. V klu- bu poteka trenutno tečaj nemškega jezika. Gre za začetni tečaj preko kaset. V ko- munikacijski delavnici, ki se je tudi komaj pričela, je govor predvsem o tem, kako spoznati samega sebe, kaj narediti za svojo osebno rast. V delavnici za zdravo prehrano se ude- leženci seznanjajo z zdravim prehranjevanjem, kako zdravo shujšati ... Najpogostejši obi- skovalci kluba so trenutno upokojenci. Danica pravi, da jo to delo veseli in da zelo rada pomaga ljudem. "Moje delo v klubu je pravza- prav to, da pomagam ljudem, ki so v stiski, oziroma da se po- skušam z ljudmi pogovoriti, če to želijo. Sodelujem v raz- ličnih delavnicah, pomagal naj bi ljudem najti zaposlitev, moje delo naj bi bila tudi pomoč pri izmenjevanju idej med člani kluba, ki bi bile lahko za nekoga tudi ideja za samozaposlitev," je med dru- gim povedal mentor Franc To- minc. Obiskovanje kluba je brez- plačno. Pomembno je tudi to, da ničesar, kar člani kluba po- vedo mentorjem v pogovoru, ne zapisujejo in tudi ni obve- zujoče. Če si želite druženja in sodelovanja v aktivnostih klu- ba, lahko pokličete tudi na te- lefonsko številko 772-192. MG Izvajalci projekta kluba Obzorje: Franja Čeh, direktorica Animacije, ter mentorja Danica Podkrižnik in Franc Tominc. Foto: M. Ozmec v vlado, ker smo dosegli tak re- zultat." Podobnik pravi, da ni mogel sprejeti odgovornosti za ne- skončno dolgo iskanje nove vlade, ki bi se lahko raztegnilo na še nekaj naslednjih mese- cev in celo pripeljalo do predčasnih volitev. "Ob tem bi vsaj pol ali celo tričetrt leta vse stvari dobesedno stale, kar go- tovo ne bi bilo v korist države." Marjan Podobnik je že takoj po propadlem poskusu ustanovit- ve vlade narodne enotnosti na- mignil, da ni bilo prave pri- pravljenosti za ustanovitev takšne vlade niti pri slovenski levici niti pri nekaterih strankah slovenske pomladi. Zdaj pa je glede tega še nedvoumnejši: "Ne obsojam krščanskih demo- kratov in socialdemokratov, toda če bi bilo z njihove strani le malo več pripravljenosti, bi prišlo do vlade narodne enot- nosti, v kateri bi bile vse tri stranke slovenske pomladi in bi imele v njej svoje skupne mi- nistrske kandidate, kakršen je bil denimo kandidat za fi- nančnega ministra dr. Andrej Bajuk..." V Podobnikovi interpretaciji je tudi zgodba o tem, kdo je (prvi) prelomil zavezo pomlad- nih strank, nekoliko drugačna, kot pa jp ponujata Peterle in Janša. "Sele kasneje sem izve- del," pravi Podobnik, "daje bila zelo jasna odločitev SDS, da socialdemokrati ne bodo šli v vlado. Ko sem se pogajal tudi zanje, sem mislil, da gre zares in sem tudi nekaj dosegel. Na koncu sem jim rekel, če niste zadovoljni s vsojo kvoto mi- nistrskih resorjev, vzemite še iz naše, kar želite. In ko niso vze- li, sem šele ugotovil, da niso imeli resnega namena iti v tako vlado, zato sem se počutil ne- koliko prevaranega. Popolno- ma lahko razumem nestrinjan- je z vlado narodne enotnosti, ne razumem pa tega, da so me pooblastili za pogajanja v ime- nu vseh treh strank in da sem se boril za drugi dve stranki vsaj enako kot za SLS, potem pa sem šele izvedel, kaj se je dogajalo. Zato sem po padcu možnosti za vlado narodne enotnosti tudi rekel, da se bom odslej pogajal samo še v ime- nu SLS." Marjan Podobnik je zato začel dvomiti o iskrenosti dveh pomladnih partnerjev, še zlasti tudi, ko se je začelo na veliko govoriti o njegovi domnevni bolezni in ko se je SKD za "nje- govim hrbtom" pogovarjala s predstavniki Drnovškove LDS. Zaradi govoric o bolezni je mo- ral "jasno in glasno" povedati, da so neresnične. "Bil sem šokiran zaradi teh govoric. Moj brat je povedal predsedniku krščanskih demokratov, ki je razširjal informacije, da se zdravim v psihiatrični bol- nišnici - in imam priče, ki so pripravljene pričati, da je res razširjal te laži - da ga bom, če ne bo s tem prenehal, prisiljen tožiti. Gospod Peterle ni zani- kal, da je te laži razširjal..." Komentator Republike je za- pisaal, da je novica o vzposta- vitvi koalicije med Drnovškovo LDS in Podobnikovo SLS "po dolgem času negotovosti pr]- nesla Sloveniji priložnost, na katero je čakala večina ljudi. Gre namreč za možnost, da se bomo državljani Slovenije spet počutili bolj stabilno. Koalicija med Drnovškovimi liberalnimi demokrati in ljudsko stranko bratov Podobnik pomeni prav to. ... Vse javnomnenjske razi- skave namreč kažejo, da Slo- venci sploh nismo tako raz- cepljeni in razdvojeni, kot so nam to hoteli vsiliti nekateri po- litiki." Jak Koprive TEDNIK - 27. FEBRUAR 1997 OD TOD IN TAM - 13 75 % Ws|e cene burilo duhove Ker naj bi uporabniki centralnega ogrevanja v Kidričevem od 1. januarja 1997 plačevali za kvadratni meter ogrevane površine približno 75 odstotkov višjo ceno, kot jo pri istem upravljalen - Komunalnem podjetju Ptuj - plačujejo upo- rabniki na območju Ptuja, so na pobudo občinskega odbo- ra LDS Kidričevo o tem razpravljali na ponedeljkovem iz- redno dobro obiskanem zboru uporabnikov ogrevanja v prostorih tamkajšnje šole. Kako živo zadeva cena ogre- vanja že tako plitve in načete žepe stanovalcev Kidričevega, zgovorno priča podatek, da je bil to najbolje obiskan zbor občanov v zadnjih 30 letih, saj je bila avla šole za vse pretesna. Kljub temu pa so nekateri po- grešali predstavnike Silkema, ki je proizvajalec toplotne energije za ogrevanje Ki- dričevega. Bistvo težav, zaradi katerih so se zbrali, je v imenu sklicateljev predstavil Rudi Bogdan. Ugoto- vil je, da so bile do prejšnje ku- rilne sezone cene ogrevanja v Ptuju in Kidričevem oblikovane enotno, ker pa je od leta 1995 dejavnost ogrevanja teritorialno razdeljena na občini Ptuj in Ki- dričevo, so pri pokrivanju stroškov upravi j alci ugotovili bistvene spremembe. Občani zavračajo očitek, da potrošijo v Kidričevem za 71 odstotkov več energije na kvadratni meter kot v Pmju, za kar naj bi od 1. janu- arja letos Kidričani plačevali skupaj z davkom kar 145 tolarjev za m^. Vodja zbora Vojteh Rajher je pojasanil, da je nevtralen, kajti v zasebni hiši v Njivercah si kuri sam in ne uporablja tuje toplot- ne energije. Dodal pa je, da dis- tributerju toplotne energije lahko očitajo tudi to, da do sedaj ni storil ničesar, da bi se poraba energije zmanjšala. O višjih stroških in težavah pri ogrevan- ju do sedaj ni še nihče seznanil uporabnikov, da bi lahko tako ali drugače ukrepali in morda vplivali na manjšo porabo. Za bistveno višjo ceno ogrevanja so izvedeli le iz novih položnic. Direktor Komunalnega pod- jetja Ptuj Jože Cvetko je pove- dal, da se podjetje do tega pro- blema obnaša zelo resno in od- govorno, ob tem pa pojasnil, da je poraba toplotne energije na kvadratni meter stanovanjske površine v občini Kidričevo re- snično za 71 odstotkov višja kot v Ptuju. Njihovi izračuni naj bi pokazali, da v Kidričevem pora- bijo 0,24 MWh/m^, medtem ko je v Ptuju poraba nižja, in sicer 0,14 MWh/m^ stanovanjskih površin. Na izračun, da je za po- krivanje stroškov v sedanji ku- rilni sezoni potrebna povprečna cena stanovanjskega odjema 138,45 tolarjev/m^, je vplivalo tudi povišanje cene energije iz Silkema, ki v kurilni sezoni 1996/97 znaša 11 odstokov. Bist- veno in za višjo ceno najodločil- neje pa je zagotovo dejstvo, da so svetniki občine Kidričevo tik pred koncem lanskega leta skle- nili, da ukinejo subvencijo na ceno ogrevanja, za kar so v prete- kli kurilni sezoni namenili več kot 12 milijonov tolarjev. Kidričevski župan Alojz Šprah je v glavnem zavrnil vse očitke na račun občine in jih naprtil krajevnemu in kurilne- mu odboru Kidričevega, pred- sednik sveta Franc Skrila pa je očitke na račun odločitve svetni- kov sprejel z obžalovanjem, da so bili zavedeni, in obljubil, da bodo višjo ceno preklicali. Med drugim smo slišali, da naj bi v kidričevskem toplovodnem sis- temu, ki je letos star šele 10 let, ugotovili preveliko potrošnjo energije tudi zaradi slabe izolaci- je vodov, zaradi starih in neizoli- ranih zgradb, še posebej pod- strešij, in j>odobnih po- manjkljvosti. Žogica odgovor- nosti pa je skakljala tudi ob vo- prašanjih, čigave napake so to in kdo je odgovoren za njihovo sa- nacijo. Po izredno zanimivi, vroči in z žaljivkami posameznikov začin- jeni, a v glavnem koristni raz- pravi so po dobrih treh urah vprašanj, prepričevanj in ob- dolževanj udeleženci sklenili, da se organizirajo v zboru uporab- nikov toplotnega ogrevanja Ki- dričevega. V tričlanski iniciativ- ni odbor za njegovo ustanovitev so imenovali Ivanko Gorše, Ju- lijano Špehonja in Rudija Bog- dana. Med sklepe zbora so zapi- sali tudi predlog za pritožbo na sklep Vlade Republike Slovenije o povišanju cen daljinskega ogrevanja v Kidričevem. Na po- budo občinskega odbora LDS bodo svetu občine Kidričevo predlagali, naj prekliče odlok o načinu upravljanja gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo iz daljinskega ogrevanja na območju občine Kidričevo in o tem pripravi novi odlok. Zbor uporabnikov predlaga, da v so- delovanju s svetom potrošnikov tožijo Komunalno podjetje Ptuj, ob koncu pa so sklenili, da naj vsi uporabniki ogrevanja v Ki- dričevem plačujejo kurjavo po enaki ceni, kot jo plačujejo upo- rabniki v Ptuju, to je 87,63 tolar- jev na kvadratni meter in 5 od- stotkov prometnega davka. Ob vsem tem je težko popolnoma razsoditi, kdo ima prav in kdo laže. Sicer pa to ni naša naloga, naj se z njo - kot je zahtevano - poigra roka pravice. Še težje je napovedati, kakšen bo razplet dogodkov v zvezi s ceno ogrevanja. Gotovo pa je, da je kidričevski zbor uporabnikov re- sno opozorilo, da se nihče, ne Ko- munala, ne Silkem, še najmanj pa svetniki neke občine, ne more poi- gravati z usodo svojih, v veliki meri že socialno ogroženih občanov. M. Ozmec UUBUANA / SEJEM MODA '97 Saive poudariaio žMienie Prejšnji torek so na gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli prvi letošnji sejem. Gre za enega najstarejših in najprivlačnejših slovenskih sejmov Moda '97. Letošnji je bil prava paša za oči, saj so se na slovensko modno prireditev znova vrnila vsa naj- pomembnejša imena domačega modnega sveta, med njimi tudi Labod in Mura. Predstavilo se je kar 189 razstavljavcev iz osem- najstih držav, od tega 130 nepos- redno. S širšega območja Ptuja so se sejma, ki je trajal do sobote, udeležili Tovarna volnenih iz- delkov Majšperk z vso paleto svojih proizvodov, prvič pa se je na sejmu predstavila tudi mlada ptujska kreatorka Barbara Pla- več z izdelki svoje blagovne znamke, v okviru Laboda pa tudi družbi Delta in Valido Ptuj. Sejem mode je odprl predsednik države Milan Kučan. Kot je povedala Nataša Vuk iz TVI Majšperk, so bile na njihovi stojnici razstavljene tkanine za letošnjo pomlad in poletje, nekaj pa je bilo tudi že jesensko-zim- skih. V glavnem je šlo za tkanine Foto: Stane Jerko iz 100-odstotne volne, v okviru nove kolekcije pa so kupcem po- nudili tudi tkanine v kombina- ciji s svilo, ki predstavljajo no- vost na tem področju. Predstavi- li so tudi volno za ročno in stroj- no pletenje v vseh variantah. Zasebno podjetje Sonja iz Ptu- ja je dalo poudarek na predsta- vitvi poletne kolekcije blagovne znamke Barbare Plaveč prosoj- nih barv. V sodelovanju z mari- borsko Svilo so izdelali tudi večerna oblačila po zamislih kreatorke Barbare Plaveč in jih predstavili na vsakodnevnih modnih revijah. Letošnja Labodova pomlad, ki je bila predstavljena na sejmu v Ljubljani, daje poudarek bar- vam, ki poudarjajo intenzivnost življenja, linije pa prefinjenost. Poleg večno aktualnih pastelov so sijoče, sveže in intenzivne barve tiste, ki dopolnjujejo lahkotno linijo pomladno-polet- nih oblačil. Linije so enostavne in ženstvene hkrati. Vzorcev je malo, v ospredju so rože, velike ali majhne, ter geometrijski vzorci, med katerimi je najpopu- larnejši karo. Med tkaninami je največ luknjičastih in čipkastih, pa tudi gladko prosojnih. Labo- dov stil je stil poslovne ženske, taka so oblačila blagovne znam- ke Ella Vivaldi in tudi Labod stvle. Moški bodo svojo modo iskali v blagovni znamki Peter Bensen. Lastna kolekcija zajema 34 odstotkov Labodovih proiz- vodnih kapacitet, 66 odstotkov pa je še vedno dodelavnih del, predvsem za države zahodne Ev- rope. Na domačem trgu proda Labod 86 odstotkov lastne ko- lekcije, razliko pa na bivšem ju- goslovanskem trgu in na Češkem. (MG) STREISTVO L DRŽAVNA LIGA« Celje - Ptuj 1651:1640 v osmem krogu prve državne lige so strelce Ptuja gostili Celjani. SD Ptuj je nastopil v standarni postavi Maja RaušI 542 kr., Franc Bedrač 535 in Janez Štuhec 563 kr. Celjski strelci so zmagali za 11 krogov raz- like. Posamezno je zamgal Celajn Slavko Frece s 564 kr., drugi je bil Ptujčan Janez Štuhec, tretji pa Alojz Trstenjak iz Celja s 553 krogi. Kljub porazu v gosteh SD Ptuj drži zgornji del tabele. 11. DRŽAVNA LIGA • Kopačevina Škofja Loka - Ptuj Petlja 1564:1582 v škof ji Loki je trener Petlje sestavil najmlajšo strelsko postavo. Marjan Gril je posamezni zmagovalec mla- dincev v polfinalu dopisne lige v Postojni, mladinca Alenka Pintarič in Rotjert Šimenko pa državna mla- dinska reprezentanta in udeleženca mednarodnega strelskega turnirja v Slovaški. Mladinci so izredno položili izpit. Po prvi seriji je bil najboljši Gril, po drugi je vodil Šimenko, Peteršičeva je zaostala dva kroga razlike, po peti seriji pa je bila najboljša z enim velikim krogom. V šesti seriji je Šimenko nastreljal izredni ti 94 kr., Alenka je imela slat^šo serijo in po- samezni zmagovalec je postal Ro- ben Šimenko, 532 krogov, drugi je bil Milan Logar, 530, iz Škofje Loke, tretje mesto si delita Ptujčana Alen- ka Peteršič in Marjan Gril s 525 kr. Z zmago v osmem kolu so se strelci Petlje uvrstili v zgornji del lestvice. Trener Jože Malek ne skriva veselja zaradi odličnega nastopa mladin- cev. SLOVENJEGORIŠKA LIGA v petek, 21. februarja, je Strelska dnjžina Tmovska vas izvedla 6. kolo lige. Doseženi so bili tile rezultati: ekipno: 1. SD Željka I 585 krogov, 2. SD Dornava II579 kr., 3. SD Go- mila 1571 kr.; posamezno: 1. Mirko Maleh, Željka, 160 kr., 2. Janez Šmigoc, Dornava, 156 kr., 3. Bran- ko Zmauc, Željka, 156 kr., 4. Bog- dan Zelenko, Dornava, 151 kr., 5. Anton Toš, Gomila, 148 kr. Vrstni red po 6. kolih - ekipno: 1. SD Dornava I 3601 kr., 2. SD Željka I 3560 kr., 3. SD Gomila 13438 kr., 4. Dornava II3212 kr., 5. SD Tmovska vas 13092 kr.; posamezno: 1. Bog- dan Zelenko, Dornava, 955 kr., 2. Mirko Maleh, Žejjka, 945 kr., 3. Branko Žmauc, Željka, 923 kr, 4. Anton Toš, Gomila, 8812 kr., 5. Mat- jaž Simonič, Dornava, 879 kr REGIJSKA ZLATA PUŠČICA V PTUJU v soboto prvega marca bo v Ptuju regijsko strelsko tekmovanje za zla- to puščico. V streljanju z zračno puško ima največ možnosti za zma- go strelka iz Ruš in državna repre- zentanka Natalija Prednik. V strel- janju s pištolo pa še bodo enako- pravno pomirili družinski zmagoval- ci Janez Štuhec iz Ptuja, Zvonko Hajduk iz Petovia Avta, Ludvik Pšajd ml. iz MlP-a, Bruno Šincek iz Dornave ter državni reprezentanti Majda RaušI, Robert Šimenko in Alenka Peteršič. (SI, J. Horvat) 14 - NASI KRAJI IN LJUDJE 11. FEBRUAR 1997 - TEDNIK PTUJ / IGOR BRATUŠEK IZ PARIZA ISCE SVOJE KORENINE Ko nisi doma mk/er m vendar vsepovsod... Med obiskovalci pustnega Ptuja, ki so prišli od zelo daleč, je bil tudi 22-letni Igor Bratušek iz okolice Pariza, ki na pariški Sorboni študira angleščino. Letos je prvič prišel v času pusta in ga je prevzel kot številne druge tujce, ki so bili v pustnih dneh v Ptuju. V Ptuj, konkretneje v Haloze, je začel prihajati pred tremi leti, da bi te kraje in ljudi bolje spoznal. Turis- tičnoinformativni center Ptuj je postal njegova baza, od koder je odhajal na svoja raziskovalna pota. V Ptuj ga je pripeljala želja, da bi poiskal svoje korenine. "Rodil sem se leta 1975 v Pari- zu, starša sta iz Hrvaškega. Ko sem kot majhen deček in tudi pozneje prihajal na počitnice v domovino, sem bil vedno tujec: Francoz na Hrvaškem in Jugos- lovan v Parizu. To me je spod- budilo k temu, da sem začel raz- mišljati o svojem poreklu, o ko- reninah svoje družine. Pri tem ni zanemarljivo dejstvo, da je bil očetov oče Slovenec. Pri iskanju svojih korenin sem prišel do Slovenije, do Haloz, Paradiža in Cirkulan. Najprej pa me je pot zanesla v Muretin- ce. Doslej sem s svojim razisko- vanjem prišel do leta 1734, v Slatino 10, kjer naj bi bil 31. marca rojen Gcorge Bratušek. Mislim, da sem s tem prišel že do četrte, pete generacije Bra- tuškov na območju Haloz. Po- datke iščem v cerl^enih in zgo- dovinskih arhivih, knjižnicah, pogovarjam se z ljudmi. Drevo življenja me je vodilo tudi v tu- jino, sorodstvene vezi Bra- tuškov sem našel v Avstriji, Nemčiji, Italiji, novembra prejšnjega leta sem bil celo v Ameriki, kjer sem Bratuškc od- kril v državah Texas in Termes- see. Brskal sem tudi po ang- leških arhivih. Štiri mesece sem bil v Dublinu, in namesto' da bi študiral, sem listal po starih do- kumentih. Za vejo Bratuškov v Avstraliji pa še nimam odgovo- ra. V treh letih, odkar se inten- zivno ukvarjam z iskanjem ko- renin Bratuškov, prihajam v Ptuj vsako leto za dlje časa. Iz leta v leto se izboljšuje tudi moje znanje slovenskega oziro- ma hrvaškega jezika. Doma namreč v glavnem govorimo francosko. Poleg tega v naši bližini ne živi nobena družina iz Hrvaškega, da bi se lahko srečevali in pogovarjali v domačem jeziku. Zanimivo je, da se na moje delo sedaj odziva- jo tudi drugi. Ameriške Bra- tuškc sem tako navdušil, da so sedaj še sami začeli iskati svoje korenine. Res pa je, da dlje ko prihajam z drevesom življenja, težje je najti podatke. Me pa to delo bogati, življenje postaja za- nimivejše, bolj me zanimajo usode ljudi, domovine. Čeprav je delo izredno zahtevno, vzame mi dosti časa, mi ni žal, saj se vedno znova spoznavam z novi- mi in zanimivimi ljudmi. Veli- ko sem že potoval po svetu, za Slovenijo, za Ptuj, Čirkulanc in Paradiž pa lahko rečem, da sem tu že skoraj doma. Na svojih poteh tudi veliko fotografiram. Moja ljubezen so črno-bele fo- tografije. To znanje mi bo tudi koristilo pri mojem bodočem poklicu. Želim namreč postati novinar." Ko se je Igor Bratušek letos poslovil od "svojih" v Paradižu in v Ptuju, ni ničesar obljubil, ni rekel, da še pride. Tisti, ki so ga v vseh letih raziskovanja v Ptuju in okolici že spoznali, so prepričani, da bo še prišel in da bo ob prihodnjem obisku nje- govo drevo življenja zagotovo še bolj razvejano. MG Igor Bratušek. Foto: M. Ozmec PTUJ / OBČNI ZBOR MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA SLEPIH IN SLABOVIDNIH Za polnopravno vkljufevanje v normalno življenje in delo Po šestih letih so se člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj sestali na rednem volilnem občnem zboru. Do zamude pri sklicu zbora je prišlo iz razumljivih razlogov, ker je bil šele oktobra leta 1995 sprejet zakon o društvih, v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije pa so se dogo- vorili, da bo nova pravila društva in statut zveze pripravil še stari odbor. Delo pri uskladitvi aktov se je zavleklo na dve leti. Poleg članov iz desetih občin (devetih ptujskih in Ormoža) so se občnega zbora udeležili predstavniki Zveze društv sle- pih in slabovidnih Slovenije s predsednikom Jožetom Zupan- cem ter društev iz Murske So- bote in Maribora. Gostje so zelo pohvalili dejavnost oziroma skrb medobčinskega društva slepih in slabovidnih za svoje člane, posebej ^še delo predsed- nika Antona Žeraka in tajnice Brigite Primožič. Zasluga dej- avnih ptujskih predstavnikov v Zvezi društev slepih in slabo- vidnih Slovenije je tudi, da bo letos za investicijska vlaganja v društvih na voljo devet in ne le šest milijonov tolarjev. Tako naj bi bilo tudi v prihodnjih le- tih. Prav tako naj bi vsa društva dobila odzivnike, na katerih bodo vsakih štirinajst dni na voljo nove informacije o novos- tih s področja varstva pravic slepih in slabovidnih. Trenutno ima društvo slepih in slabovidnih Ptuj 183 članov. V zadnjih nekaj letih je bila umrljivost večja tudi zaradi poslabšanja socialnih razmer. Delo iščejo štirje od 183 članov. 11. oktobra letos bo društvo praznovalo 50-letnico uspešnega dela, v letu 1998 pa tudi 50-letnico, odkar so se pričeli zaposlovati prvi slabo- vidni in slepi telefonisti. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj je invalid- ska humanitarna organizacija, ki izvaja program socialne var- nosti na vidu prizadetih na območju desetih občin. Osnov- ni cilj delovanja je polnopravno vključevanje slepih in slabovid- nih v normalno žviljenjc in delo. Tako si po besedah pred- sednika društva Antona Žeraka že vsa leta prizadevajo, da bi njihovi člani lahko živeli sa- mostojno, enakopravno in ust- varjalno. Pri tem pa gradijo na programu dela, ki obsega prvo socialno in osebno pomoč sle- pim in slabovidnim, slepim in slabovidnim starostnikom, pomoč družini s slepim in sla- bovidnim članom z dodatnimi motnjami v duševnem razvoju, pomoč družini s slepim in sla- bovidnim otrokom, opismenje- vanje po Braillu in privajanje na sodobne pripomočke. "Programa varstva na vidu prizadetih v letu 1997 ne bomo širili. Vse napore bomo vložili v kvaliteto programov, v nabavo in posredovanje tehničnih pri- pomočkov, ki so se razvili na osnovi razvoja elektronskih in računalniških sistemov. Naj- večja pridobitev v prejšnjem letu na tem področju je oprema čitalnice. Nova elektronska na- prava omogoča slepim s pomočjo Braillove pisave bran- je dnevnega časopisja, knjig in teleteksta. Organizacija slepih in slabovidnih ostaja kljub ne- katerim zakonskim spremem- bam, ki določajo nove pogoje organiziranja invalidsko-hu- manitamih organizacij, tudi v bodoče edini izvajalec socialnih programov za slepe in slabovid- ne. Zaradi reorganizacije lokal- ne samouprave se je spremenilo financiranje naše dejavnosti. Pro^ame in finančne načrte pošiljamo v vse novoustanovlje- ne občine. V prejšnjem letu so našim programom v celoti pris- luhnili v občini Zavrč in mest- ni občini Ptuju, z drugimi se bomo morali še pogovarjati," je med drugim povedal predsed- nik društva Anton Žerak. Na sobotnem volilnem občnem zboru Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj so sprejeli usklajena pravi- la društva glede na novi zakon o društvih in novi akt društva - poslovnik o delu organov. So- glašali so z vsebino statuta Zve- ze društev slepih in slabovidnih Slovenije in poslovnika o delu organov zveze ter pooblastili svoje tri predstavnike, da na skupščini zveze glasujejo za njun sprejem. Razrešnico dosedanjemu vodstvu so izglasovali soglasno. Za novega predsednika so izvo- lili dosedanjega, Antona Žera- ka. Pod njegovim vodstvom je društvo v zadnjih desetih letih zelo napredovalo in pridobilo na ugledu. Izvolili so tudi de- vetčlanski izvršni in tričlanski nadzorni odbor ter petčlansko disciplinsko komisijo. Po funk- ciji sta člana izvršnega odbora tudi predsednik Anton Žerak in tajnica Brigita Primožič. MG SLOVENSKA BISTRICA / DAN ODPRTIH VRAT UUDSKE UNIVERZE Predstavili bogato dejavnost Ljudska univerza v Slovenski Bistrici, ki že osemintrideseto leto posveča svoje delo dvigu izobrazbene in kulturne ravni odraslih, mladine in zadnja leta tudi otrok, je dan pred slovenskim kultur- nim praznikom širši javnosti predstavila svojo dejavnost. Pose- bej je potrebno omeniti vezilje, ki so delale v okviru javnih del in pod vodstvom mentorice Jelke Višner iz Oplotnice pripravile bogato razstavo pohorskih vezenin. Razstavo so pripravile tudi dijakinje dveletne srednje šiviljske šole. Podatek, da si je v minulem šolskem letu 1995/% pridobi- valo novo znanje 1281 slušatel- jev v 87 oblikah izobraževanja in usposabljanja, ki ga je vodilo 92 predavateljev, pove veliko. Direktorica Ljudske univerze Vida Lepoglav je omenila, da pri njih poleg izobraževanja in usposabljanja še svetujejo in tako pomagajo vsakomur, ki potrebuje pomoč. "Tudi letošnje leto je pri nas izredno pestro in dinamično, zapolnjeno z raznimi izo- braževalnimi programi, in kar je najpomembnejše, vedno več mladih in odraslih se izo- bražuje, izpopolnjuje ter tako pridoljiva novo znanje in raz- lične spretnosti. Četrto leto že izvajamo redno srednjo dvelet- no šolo za poklic pomožne šivilje. Naša nadaljnja skrb bo namenjena pridobitvi triletne- ga programa za šivilje, v nas- lednjih letih pa povrnitvi pro- ^amov srednjega poklicnega izobraževanja, predvsem pro- grama za lesarje. Menimo, da bi morali vse usmeritve v bistriški občini na področju izo- braževanja voditi v dveh sme- reh: ustanovitvi gimnazije in pridobitvi programov poklic- nih šol. Tako bi dijakom naše občine približali izobraževanje in usposabljanje," je povedala direktorica Ljudske univerze. Izobraževalne oblike lahko iz- vajajo kvalitetno, s sodobnimi pripomočki in v primernih učilnicah. Tako so v dogovoru s Srednjo kovinarsko, strojno in metalurško šolo v Mariboru na- jeli njihove prostore v Sloven- ski Bistrici. V obnovo in uredi- tev učilnic so vložili velika ske Bistrice. sredstva, veseli pa so, da so tako za daljše obdobje rešili prostor- skih problem. Znanje, ki ga slušatelji prido- bivajo, pa ne pomeni nič tistim, ki ga ne morejo nikjer uporabi- ti, to je nezaposlenim. Žato so skupaj z Republiškim zavodom za zaposlovanje - območno eno- to Maribor ter občino Sloven- ska Bistrica v zadnjih dveh le- tih izvedli nekaj uspešnih no- vih projektov in v korektnem medsebojnem sodelovanju jim je uspelo usposobiti že precej nezaposlenih. O projektu ročnih del pa je Vida Lepoglav povedala nas- lednje: "Projekt 'ročna dela' smo skupaj z občino izvedli ne le kot usposabljanje, ampak kot javno delo, ki traja že osem me- secev. Vezilje so osem mesecev po osem ur dnevno delale veze- nine na domu in enkrat teden- sko prihajale v Slovensko Bi- strico, kjer je delo potekalo pod mentorskim vodstvom Jelke Višner. Pri projektu sta sodelo- vala še likovnik Zvone Potočnik in ctnologinja Tanja Hohnjcc. Na razstavi so prika- zale pohorske vezenine, ki po- menijo tisoče vbodov, tisoče minut zbranega dela in so izraz neizmerne želje po lepoti ter volje in upornosti njihovih iz- Foto: Samo Brbre vajalk." Vezilje so na razstavi prikaza- le več kot sto svojih izdelkov, pa tudi stare vezenine, med nji- mi tudi 150 let staro svečano ruto, svojega dela pa še niso končale. Delajo dalje, sočasno pa Zavod za zaposlovanje, občina Slovenska Bistrica in Ljudska univerza pripravljajo rešitev njihove organiziranosti. Prizadevajo si, da bi pri Obrtni zbornici Slovenije izdelki bi- striških vezilj dobili status iz- delkov umetne obrti. Vida Topolovec V programu izobraževanja za leto 1997 so zajeti osnov- na šola za odrasle, izo- braževanje za priučene šivilje, pridobitev poklicne izobrazbe, redna dveletna šola, pridobitev srednje izobrazbe ter usposabljanje po srednji šoli, več kot de- set oblik poklicnega us-po- sabljanja in izpopolnjevan- ja ter osemnajst raznih oblik splošnega izobraževanja. Del razstave pohorskih vezenin, ki so jih v sklopu številnih dejavnosti slovenjebistriške LU pripravile vezilje iz Sloven- CIRKOVCE / 50. OBČNI ZBOR RDEČEGA KRIZA Zgledujmo se po Cirkovianih Na valentinovo so se na jubi- lejnem 50. občnem zboru v prostorih turistične kmetije Medved v Zgornjih Jablanah sestali člani krajevne organi- zacije Rdečega križa Slovenije Cirkovce. Gre za eno najdej- avnejših krajevnih organizacij na Ptujskem. Organizacijo vodi Pavla Veler, vanjo so vključeni vsi prebivalci dese- tih vasi bivše KS Cirkovce, v izvršnem odboru pa jih dela 56. V skrbno pripravljenih poročilih so na občnem zboru predstavili svoje bogato delo v teh 50 letih: skrbeli so za vo- denje postaj Rdečega križa, or- ganizirali sprejem mladih čla- nov v podmladek RK in srečanje starejših občanov (obi- ski na domu in v domu upoko- jencev) ter se po potrebovali vključevali v humanitarne akci- je na ožjem in širšem območju. Te naloge jim ostajajo tudi v bodoče, letos pa želijo oživiti delo v postaji RK v Starošincah in ponovno vzpostaviti delo v postaji Sikole. V podmladek RK so vključeni vsi učenci od 1. do 7. razreda osnovne šole Cirkovci. V lanskem šolskem letu so med mlade člane RK sprejeli 21 prvošolcev. Mladi člani se aktivno vključujejo v dejavnost Rdečega križa in skrbijo za širjenje ideje huma- nosti. Franc Trčko, predsednik ko- misije za krvodajalstvo pri kra- jevni organizaciji RK Cirkovce, je predstavil delovanje krvoda- jalcev v letih 1995/96. V letu 1995 je bilo skupno organizira- nih odvzemov 132, s posamez- niki približno 170, v letu 19% jih je bilo 157, s posameznimi odvzemi pa kar 198. Skupaj je bilo 110 ^tivnih krvodajalcev. Od tega jih je 70 na 50 občnem zboru prejelo priznanja za 25, 50, 60, 70 in 80 krat darovano kri. To so številke, ki največ po- vedo o teh ljudi. Cirkovčanc je za njihovo hu- mano delo pohvalil tudi Dam- jan Slabe, ki v Rdečem križu Slovenije odgovarja za krvoda- jalstvo in mladino, saj krajevna organizacija Rdečega križa Cir- kovce predstavlja enega od ste- brov delovanja Območne orga- nizacije Rdečega križa Ptuj. V kulturnem programu občnega ^ zbora so nastopili učenci OŠ Cirkovce, občni zbor pa so sofinancirali sponzorji. MG Z občnega ztx)ra Rdečega križa Cirkovce. Foto: Kosi TEDNIK - 27. FEBRUAR 1997 OD TOD IN TAM - 15 ZGORNJA HAJDINA/ PRI GOLOBARJU BRANKU VEKU Z golobi od otroških let Branko Vek z Zgornje Hajdine je daleč naokrog poznan kot najuspešnejši gojitelj okrasnih golobov florentincev. Za golobe ga je navdušil oče, ko mu je pri osmih letih pri- nesel par golobov krofarjev. Tako jih je vzljubil, da se še danes ukvarja z njimi. Ljubezen do golobov je dolga že tri desetletja in skrb zanje je postala njegov hobi. V njegovih golobnjakih je okrog 70 golobov, poleg omenjenih floren- tincev tudi nekaj pismonošev. Pasma florentinec je poznana predvsem na Štajerskem, izvira pa iz Italije. Včasih so te golobe imenovali kmečke golobe, saj so se radi zadrževali na kmečkem dvorišču. Nam so bolj poznani golobi pismonoše, ki so športni golobi, medtem ko se okrasni golobi držijo bolj zemlje in niso vzdržljivi pri letenju, pojasnjuje Branko Vek. "V našem društvu je zdaj okrog 40 gojiteljev, ki redno razstavlja- jo na društvenih, regijskih in državnih razstavah. Sam raz- stavljam že od leta 1974. Najbolj sem ponosen na osvojitev di^v- nega šampiona 1988. in 1990. leta, V zadnjem času sem že pet- krat osvojil najvišje priznanje v naši novoustanovljeni državi. Ponosen sem tudi na priznanje, ki sem ga dobil lani v švicarskem Bernu za najbolje ocenjeno žival iz Slovenije. Moj golob florenti- nec je bil ocenjen s 94,5 točke. Med 7.500 razstavljenimi golobi jih je bilo le pet ocenjenih s 95 točkami," ponosno pripoveduje Branko Vek, ki je po izobrazbi ključavničar, in nadaljuje: "Golobi zahtevajo kar precej pozornosti in vsak dan preživim med njimi dve tiri. Več nege in pozornosti potrebujejo zlasti po- zimi, saj ne smejo biti na prepi- hu in morajo imeti pravilno in dovolj hrane. Domača hrana ne zadostuje, zato dodajam tudi ne- katere umetne dodatke. Skriv- nost uspešnega gojenja je predvsem v prehrani, še posebej pri mladičih, saj če ta ni dovolj obilna, mladič ne dorase. Po- membno pa je tudi križanje, včasih lahko traja tudi več let, preden dobiš kvalitetnega golo- ba. Prehrana in drugo je samo nadgradnja in to je skrivnost vsakega rejca. Križam jih tudi sam, zato jih moram imeti razvrščene po parih. Poskušal sem tudi nekaj eksperimentirati in dobil tako imenovanega haj- dinskega goloba." Tekmovanje in razstave običajno potekajo jeseni in v začetku novembra. "Zdaj gojitel- ji golobov pričakujemo mladiče. Z nestrpnostjo pričakujemo, kaj bo pokukalo iz gnezd Valjenje traja osenmajst dni, zanimivo je to, da se samec in samica izmen- jujeta pri valjenju. Samica nam- reč sedi na jajčecih ponoči, sa- mec pa podnevi. Tako si nekako porazdelita tudi starševstvo," konča gojitelj golobov Branko Vek ter doda, da na žalost golobi mnogokrat zaradi iztrebkov in drugih sledi, ki jih puščajo za se- boj, niso priljubljeni v okolju. Marija Slodnjak Branko Vek med svojimi golobi Prvo dognoievanie žit in zašiita ored meveli Tehnologija pridelovanja žit je že desetletja poznana in prav sedaj spomladi je pravi čas, da se odločimo, ali bomo upoštevali pripo- ročeno tehnologijo in s tem dosegli visoke pridelke, ki so edini tudi eko- nomični. Narava je živa stvar, zato moramo od parcele do parcele rav- nati nekoliko drugače, vsako leto pa se moramo prilagajati tudi danim vremenskim razmeram. Klub tako različnim razmeram velja- jo pri pridelavi nekatera pravila, ki jih velja upoštevati. V lanskem letu so vsi pridelovalci, ki so upoštevali navodila, imeli dobre pridelke pšenice z visoko vsebnostjo beljakovin. OSNOVNO GNOJENJE Na njivah, dobro založenih s fosfor- jem in kalijem, je pridelek odvisen predvsem od količine dodanega dušika. Z dognojevanjem pa moramo biti zelo previdni zaradi možnosti pole- ganja ter možnosti izpiranja le-tega v podtalnico. Visokega in kvalitetnega pridelka ne moremo doseči s samo enim dogno- jevanjem. Dušik, dodan v amidni obliki (KAN), najmočneje deluje do tri tedne po trošenju, pozneje, ko ga rastlina najbolj potrebuje, v fazi formiranja kla- sov in polnjenja zrnja, pa ga pri- manjkuje. Za pšenico je najprimerne- je, če potrebno količino fosforja in ka- lija potrosimo že v jeseni. Če ga nismo potrosili in nimamo na razpolago ana- lize tal, lahko storimo tudi med 10. in 15. marcem, in sicer 350 do 500 kg/ha NPK 15:15:15. PRVO DOGNOJEVANJE Na parcelah, gnojenih že jeseni, dognojujemo samo s KAN-om, s čimer vplivamo samo na gostoto in bujnost posevka. Opravimo ga, ko se povprečne dnevne temperature dvig- nejo nad 5 stopinj Celzija. Pri nas je to običajno od 10. do 15. marca. Količina dodanega dušika je odvisna od gostote posevka in količine veza- nega dušika v tleh. Za prvo dognoje- vanje naj bi potrosili 50 - 80 kg dušika, kar pomeni 200 - 300 kg KAN. Za tiste, ki pridelujejo pšenico na večjih površinah, je priporočljiva ana- liza na podlagi N-min metode, s katero ugotavljamo količino mineralnega dušika v tleh. Ta analiza se opravlja do globine 90 cm v treh plasteh: 0-30 cm, 30-60 cm in 60-90 cm. Čeprav je nekoliko dražja, je za večje prideloval- ce vsekakor ekonomična, saj posevku dodate le količino dušika, izračunano iz analize, ki jo potrebuje, in ni preko- mernih količin, ki bi se izpirale v pod- talje. Celotna analiza stane okrog 6.000,00 SIT. Če je posevek zaradi prezimitve pre- redek, lahko količino povečamo za 50 kg/ha KAN, s čimer povečamo raz- raščanje. Iz ene rastline lahko ob za- dostni založenosti s hranili zraste tudi do 15 enakovrednih bili. Na splošno velja, da s prvim dognojevanjem nima smisla pretiravati, ker previlika gostota ne vpliva pozitivno na pridelek, vpliva pa na poleganje in občutljivost na bo- lezni. VARSTVO ŽIT PRED PLEVELI Plevele lahko poceni in učinkovito zatiramo le, če poznamo plevelni ses- tav. Različni herbicidi namreč različno učinkovito delujejo na različne plevele. Najpogostejše napake se poleg ne- poznavanja plevelov in s tem nepravil- ne izbire herbicida pojavljajo ob nepri- mernem terminu škropljenja. Večina pridelovalcev ozimnih žit škropi s her- bicidi prepozno, ko so le-ti že v fazi dveh ali več kolenc. Takšno škropljen- je povzroča zmanjšanje pridelka zara- di poškodb, zmanjša pa se tudi učin- kovitost herbicida zaradi tega, ker so pleveli že preveliki. ZATIRANJE TRAV- NIH PLEVELOV Na našem območju sta od plevelov najbolj razširjena srakoperec in njivski lisičji rep. Optimalni čas za zatiranje le-teh je jeseni. Za spomladansko zati- ranje sta najprimemejša dicuran forte 1,5-2 l/ha, ali cugar 1,5 l/ha, ki uničita tudi večino okolistnih plevelov. Uporabljamo ju lahko od zgodnje pomladi, ko so dnevne temperature nad 10 stopinj Celzija, ponoči pa vsaj nekaj dni ne pričakujemo slane. Upo- rabljamo jih le do konca razraščanja žit. ZATIRANJE ŠIROKOLISTNIH PLEVELOV Ko so dnevne temperature med 8 in 10 stopinjami in ponoči več ne zmrzu- je, sta zelo učinkovita herbicida gran- star 16 g/ha + 1 del močila pino- vi1/1001 vode ali starane 250 0,6 -1,2 l/ha. Posebej starane zelo dobro delu- je na vijolico, jetičnik in kamilico. V primeru, ko ne vemo, kakšni pleveli se bodo pojavili na parceli, je najbolje, da uporabimo dicofluid MP kombi ali ani- ten MPD. Oba herbicida damo v količini 4 l/ha, delujeta pa samo na širokolistne plevele. Kmetijska svetovalna služba: Ivan Brodnjak PTUJ / OBISKALI SMO MESTNO ČETRT JEZERO Spomeniki ne rešujejo problemov ljudi Mestna četrt Jezero obsega obmocfe mesta Ptuja na levem bregu Drave vzhodno od železniške proge (doslej KS Tone Žnidarič in KS Budina-Brstje) in naselje Spuhlja. Mejo na zahodni strani predstavlja železniška proga, na severu meje s četrtjo Rogoznica, na vzhodu meja s četrtjo Markovci in na jugu po reki Dravi do železniške proge. Razprostira se na 928 ha površine, od tega predstavlja 7,85 odstotka ekološko najbolj obremenjenega območja ptujske občine (smetišče, prečrpališče komunalnih odpadkov, in- dustrijska cona, ptujsko jezero). Dnevni priliv zaposlenih na področje industrijske cone in nevzdržne prometne raz- mere na Ormoški cesti ekološke obremenitve samo še povečujejo. Četrt Jezero ima 2431 stalnih prebivalcev. Na njenem območju aktivno dela veliko podjetij, gostinskih, trgovskih in drugih lokalov. Zato se krajani tega območja upravičeno vprašujejo, kako to, da se ne najde nihče, ki bi pri njih odprl mesnico. Prepričani so, da bi imela dovolj kupcev, mesnico pa so včasih že imeli. Mestno četrt vodi svet mestne četrti, ki je sestavljen iz osmih članov. Predsednik sveta je Mar- jan Mmida. Svet deluje nad- strankarsko, ker gre pri delu četrti najprej za interese kraja- nov, potem pa za vse drugo. Za lažje delo so pri svetu imenovali tudi tri odbore: za komimalno infrastrukturo, gospodarjenje in finance ter družbene dejavnosti. V mestnem svetu mestne občine ima četrt tri svetnike: Slavka Bi^eza (SLS), Petra Pribožiča (SKD) in Konrada Rižnerja (LDSX Zaradi kontinuitete dela so v delo vseh treh odborov vključili tudi mestne svetnike. Kot je povedal predsednik sve- ta Marjan Mtmda, mestna četrt dela na podlagi statutarnega sklepa. Menijo namreč, da de- lovno gradivo za pripravo statu- ta ne definira dovolj nalog in pristojnosti mestnih četrti in se s tem, da krajani ne bi imeli več vpliva na kvaliteto bivanja v svo- ji mestni četrti, nikakor ne strin- jajo. "Ker 63. in 65. člen statuta mestne občine ne daieta ootreb- ne pristojnosti mestnim in pri- mestnim četrtim, statut četrti pa ne sme biti v nasprotju z mest- nim, le-tega v sedanji vsebini ne moremo sprejeti," pravi Marjan Mtmda. V zvezi s to problemati- ko potekajo intenzivni pogovori. Dosežena so nekatera soglasja, zato pričakujejo, da bo prišlo do spremembe statuta mestne občine Ptuj. Zlasti še, ker ima tudi državni zbor kot eno izmed prioritetnih nalog vprašanje ure- ditve zakonodaje s področja lo- kalne samouprave. PREMOŽENJE - VIR FINANCIRAN- JA DELA ČETRTI Za delovanje lokalne oblasti ne dobi mestna četrt niti tolarja, potrebna sredstva si mora prigo- spodariti sama. Dom krajanov Budina - Brstje, kjer je tudi sedež mestne četrti Jezero, jim tako predstavlja skoraj edini vir financiranja dela četrti. Občasno ga oddajajo v najem za različne namene, zabavne in kulturne nrireditve. V kletnih prostorih bo Zavod dr. Marijana Borštnar- ja Dornava uredil prostore za dejavnosti, ki jih bodo izvajale odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju. V dejavnost bo vključenih 12 oseb iz velike skupine čakajočih na to vrsto družbene pomoči, ki živijo na območju nekdanje občine Ptuj. Predsednik sveta mestne četrti Jezero Marjan Munda. Foto: Kosi Gre za proizvodnjo in prodajo izdelkov - tudi drugih, ki jih iz- delujejo v zavodu. Priprave na ureditev prostorov so v polnem teku, trenutno je v izdelavi pro- jektna doktunentacija. Kot je povedal Marjan Mtmda, so pred la^tkim tispeli dobiti na- jemnika tu(h za bivše prostore KS Toneta Znidariča v Cučkovi 3 v Ptuju. V trajno uporabo so dodelili oisamo s sanitariiami in občasno uporabo dvorane Društvu gluhih in naglušnih Po- dravja - podružnici Ptuj. Nek- danji prostori KS Sptihlja so bili brezplačno prenešeni na GD SpuMja, krajani pa so obdržali pravico brezplačne uporabe manjšega prostora in občasne uporabe sejne sobe, prav tako pa tudi društvo upokojencev, fol- klorno društvo, godba na pihala in šahovska sekcija. Velika želja krajanov Spuhlje pa je pridobiti zemljišče za športno in kultiuno dejavnost. V nekdanji KS Budi- na Brstje je najaktivnejše društvo upokojencev, ki izvaja vrsto dejavnosti za svoje člane. Zaradi bližine mesta se krajani mestne četrti Jezero vključujejo v dejavnosti d^tev, ki živijo in delajo v mestu. PREDNOST IMA DRENAŽNI KA- NAL NA LEVEM BREGU Med prednostne naloge na območju mestne četrti Jezero postavljajo ureditev statusa mestne četrti Jezero, zagotovitev finančnih sredstev za ohranitev obstoječega premoženja za delo- vanje samouprave v mestni četrti in odplačilo obstoječega dolga, podporo pri dokončanju investicij v teku: praga na Ro- goznici, drenažnega jarka Ljud- ski vrt in mostu čez Rogoznico, podvoza in podhoda na Ormoški cesti ter pomoč pri pripravi del za izdelavo projektov in zagoto- vitev finančnih sredstev za začetek del na razširitvi levoob- režnega drenažnega kanala ob je- zeru v smeri Markovci-Bire in sanacijo črpališča. Slednjemu dajejo absolutno prednost, saj je stanje podtalnih vod nevzdržno. "Pri zadnji poplavi 3. julija lani so bili močno prizadeti tudi tisti, ki v vsem dosedanjem obdobju ptujskega jezera niso imeli niko- li vode, ker je zaradi preobreme- nitve kanalizacije prišlo do take- ga podpritiska, da je trgalo po- krove na jaških in so sanitarne vode udarile na višino, ki je bila najmanj pol metra višja od pod- talnice. Da so naše zahteve po tu-editvi tega vprašanja nujne, pove tudi podatek, da od 1. L 1996 zavarovalnice več ne priz- navajajo škode, povzročene s podtalnico, ker gre za predvide- ni ponavljajoči se škodni dogo- dek. Ostala je samo odškodnina ob škodi površinskih voda. Sedanja mestna občina dobiva od Dravskih elektrarn kot odškodnino za uporabo stavbne- ga zemljišča za okrog 450 ha površin kmetijskih zemljišč na območju Bire - Markovci letno 383 milijonov tolarjev. Skrajni čas j^ da se del teh sredstev na- meni za sanacijo podtalnih in meteornih voda na našem območju, ker gre za problem, ki je posledica posegov na širšem območju mesta z okolico. Dejst- vo je tudi, da je sanacija žnega kanala nujna tudi za nadaljnjo sanacijo Rogoznice. Odvodnja- vanje meteornih voda - razširi- tev levobrežnega kanala, uredi- tev kanalizaciie v naseliih Budi- na, Sptihlja in Zabovci ter re- konstrukcija levobrežnega črpa- lišča so vprašanja, ki jih je treba čimprej urediti, zlasti še levo- brežni kanal. Sicer bomo upora- bili oblike državljanske nepos- lušnosti. Zato upravičeno pričakujemo, da se bodo mestni svetniki poenotili in dali pred- nost urejanju problemov kraja- nov, ne pa strankarskim progra- mom. Pričakujemo torej odločitev v korist naše investici- je, ne pa da se bodo na območju Ptuja gradili spomeniki. Zato nas odgovor oddelka za okolje, prostor in gospodarsko infras- ttikturo mestne občine Ptuj na svetniško vprašanje Konrada Rižnerja ne more zadovoljiti, da je razširitev levobrežnega dre- nažnega jarka od Budine do Markove planirana v obdobju 1997-2000 in da se bodo izvedbe- na dela financirala predvidoma iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in Dravskih elektrarn, če pa so ti projekti že bili vključeni v delovni program komunalne dejavnosti v letu 1997," je med drugim poudaril Marjan Munda. Prizadevanja mestne četrti je- zero so usmerjena tudi v uredi- tev prometa in zagotovitev var- nosti pešcev, zlasti še šolskih in predšolskih otrok na Rogozniški in Ormoški cesti, odseku Bori - Zabovci in v Belšakovi ulici. MG 16 - PO NAŠIH KRAJIH 27. FEBRUAR 1997- TEDNIK LENART/VINOGRADNIKI DEJAVNI TUDI POZIMI Konec fticvrcci otenjevanje vin Tudi lenarški vinogradniki izkoriščajo zimsid čas, ko vino- gradi mirujejo, večina dejavnosti pa je v tem trenutku usmer- jena v kleti in k negovanju vina, za pripravo nekaterih svojih rednih letošnjih aktivnosti. Tako seje v ponedeljek, 3. febru- arja, v gostišču Biser v Gornji Radgoni na prvi letošnji seji sestal upravni odbor društva, kjer so dorekli nekatere najpo- membnejše naloge, ki jih čakajo v prihodnjih mesecih. V začetku februarja so za člane društva in tudi za tiste, ki člani še niso, pa bi to želeli postati, ker jih delo z vinsko trto veseli, pri- pravili v sodelovanju z zunanji- mi sodelavci in lenarško Kmetij- sko svetovalno službo, s katero tudi sicer zelo dobro sodelujejo, dvodnevno izobraževanje o ob- novi vinogradov v letu 1997, spomladanskem delu, strokov- nem pristopu k trženju in razvo- ju vinogradništva na vasi in tu- rizmu, o čemer sta^ predavala dipl.ing. Roman Stebuc in dipl.ing. Tea Ozmič s Kmetij- ske^ zavoda Maribor ter enolog mariborskega Kmetijskega za- voda mag. Anton Vodovnik, mag.Gustav Matis s Kmetijske- ga zavoda Maribor pa je predaval o varstvu vinske trte pred bolez- nimi in škodljivci, v praksi pa pokazal, kakšen je pravilen rez vinske trte. Za t^no temeljito izobraževanje so se odločili predvsem zaradi dveh razlogov. Prvi je ta, ker se v Sloveniji v naslednjih letih načrtujejo večje obnove starejših vinogradov oz. zasaditev večjih površin novih vinogradov, drugi pa je prav go- tovo nenehiii razvoj tehnologije zaščitnih sredstev, ki mu mora sleherni vinogradnik posvečati veliko pozornosti. Naslednja zelo pomembna, za vinogradnike verjetno najpo- membnejša naloga pa bo ocenje- vanje vinskega lemika 19%. To bo 27. in 28. marca v gostilni Eder pri Sveti Ani v Slovenskih goricah. V četrtek, 27. marca, bo od 13. do 22. ure prevzem vzor- cev. Organizatorji poudarjajo, da vzorcev naknadno ne bodo spre- jemali. Ocenjevanje se bo začelo 28. marca ob 15. uri. Na seji so tudi predlagali komisijo, ki bo ocenila lanski vinski letnik. V njej bodo: predsednik mag.An- ton Vodovnik ter člani mag. Bo- ris Beloglavec iz Maribora, inž. agronomije Franc Skrobar iz Radgonskih goric, mag.Anton Skaza iz Ptuja in dipl.inž.Nada Buderla iz VG Kapela. Sistem ocenjevanja vin bo enak kot prejšnja leta, tako da bodo pri- našalci vzorcev lahko prisostvo- vali ocenjevanju. Tega dne bo tudi razglasitev rezultatov. Po- delitev priznanj in medalj bo 4. aprila na tradicionalnem vino- gradniškem plesu, W bo prav tako v gostilni Eder pri Sveti Ani. Na njem bo med drugimi gosti prisotna tudi slovenska vinska kraljica, organizatorji pa obljubljajo bogat srečelov, na ka- terega se bodo še posebej dobro pripravili. Kot veliko in po- membno novost omenjajo nova priznanja in diplome, ki jih bodo vinogradnila prijeli za svo- je dosežke. Ta bodo nekoliko večja od dosedanjih, predvsem pa bodo lepša. Sodelujoči jih bodo prejeli po naslednjih krite- rijih: vina, ocenjena od 14,01 do 16,00 točk prejmejo priznanje za sodelovanje, od 16,01 do 17,00 bronasto medaljo, od 17,01 do 18,00 srebrno medaljo, od 18,01 do 18,80 zlato medaljo in od 18,81 do 20,00 veliko zlato me- daljo. Po končanem ocenjevanju bo 28. marca redna letna konfe- renca članov lenarškega društva vinogradnikov, na kateri bodo podali prerez dela v preteklem letu, ndoge za letos ter nekaj drugih informacij. Na koncu so govorili še o določitvi novih vinogradniških leg in vinorodne^ okoliša, ki ga je razpisalo Ministrstvo za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano. Nazadnje je namreč takšno določanje potekalo pred 75 leti, zato je danes seveda že zelo zas- tarelo, saj je sedaj tod posajenih že dobrih 130 ha vinogradov. Predlog komisije, ki so jo ses- tavljali priznani strokovnjaki iz mariborskega Kmetijskega za- voda in sevedadomači vinograd- niki, je, da se naš vinorodni oko- liš (prej se je imenoval podoko- liš) poimenuje okoliš Osrednje Slovenske gorice - zahodni del s središčem v Lenartu. Glede na predlagani okoliš in na osnovi upoštevanja kriterijev nadmor- ske višine ter glede na že obsto- ječe posajene vinograde so pred- lagali nove vinogradniške lege ter jih ponudili v obravnavo Mi- nistrstvu za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano. Sicer pa so bili v Društvo vino- gradnikov Lenart po besedah predsednika Franca Kovačiča delavni celo lansko leto. Organi- zirali so izobraževanje, marca so izvedli ocenjevanje vina, kjer so ocenili 80 vzorcev, strokovne ekskurzije na sejem na Dunaj se je udeležilo 40 njihovih članov tudi na ocenjevanju vin v okviru ljubljanskega vinskega sejma so bili prisotni s petimi svojimi člani, ki so bili zelo zadovoljni s svojimi rezultati. Julija so v gos- tišču Moleh izvedli Klopotčev bal, ki bo poslej tradicionalen, vendar vedno v drugem kraju. Avgusta so se srečali z vinograd- niki iz Slovenskih Konjic, ki so jim pripravili izredno lep spre- jem. November pa je seveda bil rezerviran za martinovanjc, ki so ga izvedli skupaj z ZKO Lenart in Turističnim društvom Rupert iz Voličinc. Kot v društvu pou- darjajo, bodo tudi letos izvedli vse te prireditve, vpeljali pa bodo tudi nekaj novosti in iz- boljšav, s katerimi bodo skušali pridobiti še več obiskovalcev. Zelo pa si prizadevajo v svoje vrste pridobiti še več novih čla- nov, ljubiteljev vinske trte. AlešLipko Člani upravnega odbora Društva vinogradnikov Lenart so se zbrali na prvi letošnji seji. Foto Aleš Lipko PREJELI SMO Kurentf kurentiia in kurentomanija Za natnije zimki solsticij. Minile so tudi volitve in praznični dnevi, polni novih pričakovanj. Zima še ved- no stiska, mladeniči z Dravskega in I^ujskega polja so pospravili svoje kurentije. Isto počno tiidi mladeniči iz mesta. Niso vsi več mladeniči, nekateri k sploh ne, vznemirjenje pa je kljub temu enako. V časnikih se pojav- ljajo članki in fotografije, ki prinašajo sporočila, tista neposredna in tista posredna. Etnobgi v skrbi za avten- tično podobo in izpavednost maske kdo ve iz katerega preteklega časa osveščajo javnost in določajo norme do- pustnega. Kurent sodi na polje, kurentija mogoče še v muzej. Vendar je kurent našel pot ao mesta, v urbano okolje. Morda na začetku kot zanimiva pusttm maska, ki so jo s seboj prinašali mladi ob priseljevanju v mesto. Morda zato, ker je občutenje pod htrentijo enako v mestu kot na vasi, ker je potreba po izraznosti, po izpovedi, po pričakovanju novega tudi enaka. Morda zato, ker kurent preprosto ne dovoli, da bi kurentija ostala le maska za enkratno uporabo. Še najmanj norčavo, in pust- na. Dobrodošel je na smučarskih tekmovanjih, prijazno je spr^et v vsakm slovenskem kraju, ko prinaša pos- lanice in dobre želje. Povsem navadno druženje in prijateljevanje zmore povzdigniti v posebno doživetje, državnike zapelje v svoj ples. Še tiste poniglave pripombe o barbarski - necivilizirani poddn, ki dajo širi po svetu o Slovencih, ne dobijo večprmtora. Ze dolgo je pavzdignjen v abstrakcijo in še v^no sluzi za umetnih izpoved. Kurent je živ, ima dušo in nam vsakič prinaša nova sporočik. Kurentomanija, če tem pojmom razumemo nepretrgano večanje števila tistih, ki si nadenejo kurentijo zato, da bi doživeli aliposredmali svoje p(^je, ne sme dobiti slabšalnega pomena. Česev Človeški naturi čez leto nabere toliko sivine, da stiska, potem je kurentov ples njegova in moja potreba. Če s plesom vabi vse dobro in odganja zh, potem nosi svojo in mojo masko. Grozljiva je, vendar ljudem prijazna. Pred dnevi sem v schjtni pribgi Dela prebral Banek Spomenke Hirbar. V njem poskuša zapirati vrata sov- raštvu, ki se takopritlekno kot zimska megla plazi do naše biti. Članek, verjetno po uredniški volji, zaključuje fotografija kurenta. Slučajno? Mislim, da ne. Kurent, le vabi vse dobro in odganjaj zlo! Vojfek Rajher PREJELI SMO KTV sistem v roke delanskim lastnikom (ODMEV NA RADIJSKO ODDA- JO V TOREK, 18. FEBRUARJA 1997) V februarju, marcu in aprilu leta 1988 (nekatere pa že prej) so nas obiskovali člani odbora za izgradnjo CATV sistema in nas s pogodbo o sofinanciranju izgradnje CATV siste- ma (kabelska televizija) in s "POGO- JI", KI SO SESTAVNI DEL POGOD- BE o financiranju CATV, prepričevali k naložbi. Po vljudnostnih razgovorih smo se odločili, ali pa ne, da pristo- pimo k sofinanciranju ali pa financi- ranju CATV sistema. K sofinanciranju tisti, ki jim je KS iz sredstev pro- računa KS priznala del pokritja in- vesticije, in k financiranju tisti, ki tega pokritja niso imeli. S "POGOJI" je bil zagotovljen rok konec nfiaja 1988 in kvaliteten spre- jem, hkrati pa pojasnjen tudi obseg investicije. Obseg investicije je zaje- mal stroške PROJEKnFW^A, NAD- ZORA, ANTENSKEGA SISTEMA S SPREJEMNO POSTAJO ter PRI- MARNEGA in sekundarnega KABEL- SKEGA OMREŽJA do odvzemnega nnesta v stanovanju. Plačevali smo obročno ali kako drugače. V stroške je bil zajet celo knjigovodsko-admi- nistrativni strošek. Prodajali so celo veliko svoje iskrenosti. Dogodki, ki so sledili, pa so poka- zali predvsem na lažne obljube. Res je, da smo dobili signal. Nekateri do- brega, drugi slabega. (Minimalen bi moral imeti jakost cca 65 dB, a je pri mnogih odjemnikih veliko slabše.) Veliko slabše pa je bilo pri Izpolnitvi rokov, s^ še danes, 9 let kasneje, sistem ni predan v prave roke, v roke lastnikov. Ni niti tehničnega prevze- rna niti obratovalnega dovoljenja. Obstaja le CERTIFIKAT O USTREZ- NOSTI, ki gaje po naročilu privatne firnne VOTEH, d.o.o., izdal urad za STANDARDIZACIJO IN MEROS- LOVJE Ljubljana 1.6.1995. Torej ce- lih 7,5 let kasneje. (Firma VOTEH, d.o.o., je finna v lasti brata predsed- nika gradbenega odbora CATV Ja- neza BELŠAKA, ki za gradbeni od- bor izvaja "določena dela". Up^mo, da bonrx) kdaj zvedeli, katera in za kakšen denar.) Na celoten CATV sistem MESTNE OBČINE PTUJ je priključenih cca 4950 gospodinjstev. Pri povprečni ceni 800 DEM/priključek, je investici- ja vredna 3,960.000 DEM (skor^ štiri milijone nemških mark ali 364,3 mili- jonov SIT). In kdo že ves čas upravlja s tem sistemom, kdo ves čas trži s to in- vesticijo, kdo ves čas to plačuje in kdo ves čas služi? Vsi drugi, samo tisti ne, ki smo sistem financirali. To je približno tako, kot da bi nekomu kupili avto, potem pa bi mu plačali še bencin in potne stroške, zkiteva celo preveč denarja, tako da si nare- di zalogo za naslednje leto. To potrjuje poročilo o finančni realizaciji za poslovno leto 1995, ki pravi, daje bila finančna realizacija: Prihodki 44,038.400,92 SIT Odhodki 30,678.735,69 SIT Prenos v leto 1996 13,359.665,23 SIT Za leto 1996 še ni podatkov. Kar lep presežek, mar ne? In kaj imamo od tega mi, lastniki? Eni dober, drugi slab signal, tretji pa so celo brez njega. še imanx)? Celo vrsto tistih, ki v kabelsko omrežje niso investirali niti tolarja, ne plačujejo niti vzdrževanja in vendar veselo uporabljajo CATV signal. \ma- mo celo vzdrževalca, ki se prej kot ne zelo ošabno, lažnivo, oblastno in narcisoidno vede do strank, ki mu v zameno dajejo delo in plačilo. Inna- mo situacijo, da s sistemom upravl- jajo tisti, ki svojega dela niso opravili, kot so obljubljali, so pa še vedno po- leg. Za vzdrževanje poberejo "sanx)" 13,359.665,23 SIT preveč sredstev (podatek za I. 1995). Na legitimen priključek bi to zneslo cca 3002 SIT/leto ali 250 SIT/mesečno, kar je skoraj toliko, kot je znašala pristojbi- na za vzdrževanje in naročnino v letu 1995. InnanrK) programe po izbiri gradbenega odbora. Nimamo niti Multichoicea na programu FILMNET. Pred nevarnostjo previsoke napetos- ti, zaradi "strele", nimamo zavarova- nega omrežnega sistema niti zavaro- vanih in obvarpvanih televizijskih sprejemnikov. Če prijavinno slab sprejem, nam povedo, da imamo slabe televizorje. Imamo tudi GRAD- BENI ODBOR, ki nam nikoli ne post- reže s preglednimi in jasnimi podatki poslovanja, ki dela zase in ne upa priti pred prave lastnike in investitor- je CATV z odprtimi kartami, s čimer si je prislužil vsesplošno nezaupanje in kritiko. Ta isti GRADBENI ODBOR želi sistem spremeniti v javni zavod, kot da gre za nekdanjo družbeno lastnino ali vsesplošno občinsko in- vesticijo. Temu je potrebno reči odločen ne! Za 30 milijonov SIT stroškov smo sposobni vse urediti sami. Odpravimo lahko vse nepravil- nosti in tehnične pomanjkljivosti, inrianrx) lahko vljudne, natančne in strokovno usposobljene ter zavedne vzdrževalce, imanro lahko najboljše programe in predvsem čiste račune. Mi, ki smo lastniki. Da zato skoraj ne bomo izpolnjevali položnic za vzdrževanje CATV, pa je tako jasno. GRADBENI odbor nima resnih na- menov upoštevati lastnikov. Tudi županov urad si ne prizadeva in zato ne uspeva urediti anarhičnega in zmedenega stanja. Zato obstaja sanno en način: SAMOORGANIZACI- JA L^STNIKOV, RESNIČNIH IN DE- JANSKIH INVESTITORJEV. Kaj je potrebno storiti? ORGANIZI- RAJMO SE V ENO OD LEGITIMNIH OBLIK GOSPODARSKIH DRUŽB, kot jih dovoljuje zakon O GOSPa DARSKIH DRUŽBAH (GD). To so lahko: - KLUB LASTNIKOV CAW (KLUB CATV) - DRUŽBA Z OMEJENO ODGO- VORNOSTJO (d.o.o.) - DELNIŠKA DRUŽBA (d.d.) Vse tri oblike so oblike znanih last- nikov. Znani lastnik ^ lahko posta- ne vsak, ki se izkaže s pogodbo, plačanimi položnicami ali s POTRDI- LOM (izpisom) s seznama UDE- LEŽENCEV pri investiciji CATV siste- nna, ki obstaja na sedežu bivših nnestnih KS in iz katerega rTX)rajo biti razvidni podatki, kot so datum plačila, naslov plačila, naslov plačnika, višina plačila, inne in prii- mek lastnika/lastnikov ter uradna oseba, ki je izdala potrdilo. Med tremi zgoraj naštetimi oblika- mi GD so glavne razlike v načinu upravljanja, v obliki ustanovnega ka- pitala (razmerje stvarnega vložka proti denarnemu vložku, d.o.o.). Možna oblika organiziranja, brez do- datnega kapitala, je obli ta organizi- ranja v KLUB LASTNIKOV CATV, ki še vedno zagotavlja popolno preg- lednost in enakost v pravicah in ob- veznostih vseh članov kluba - lastni- kov. V vseh treh oblikah bodo nrorali (bodo lahko) lastniki določiti upravl- jalca, direktorja ali predsednika, ki mu bodo sami dali pooblastila, nalo- ge in nagrado. Celotna zadeva je, v veliki meri, neurejena predvsem zaradi neizpol- nitve obljub GRADBENEGA ODBO- RA, v veliki meri pa smo krivi tudi sami, saj se temu anarhičnemu stan- ju zaradi nepovezanosti nismo uprli. Začetne povezave sem se zato odločil urediti jaz, ki bom to naredil ZA POŠTENO IN PRAVIČNO STAN- JE. Za ureditev v eno od predlaganih organizacijskih (lastninskih) oblik ne zahtevam nobenih denarnih niti dru- gačnih nadonnestil. Vesel bom, če bomo v svoje roke vzeli svoje in pre- prečili nekorektne, nečiste in anar- hične nagibe tistih, ki obljubljenega niso uredili, kot so obljubili. Edini stroški, ki jih bo potrebno nadomes- titi, bodo stroški registracije GD, ki pa si jih bomo kasneje lahko refundi- rali. Na vas je, da me pokličete zaradi dodatnih informacij (tel. 779-432) ali pa mi pošljete dokazilo o invest- itorstvu ali soinvestitorstvu skup^ s pooblastilom za urejanje postopka do prvega sestanka lastnikov. Skli- cal ga bom, ko bom prejel prvih 50 pooblastil in dakazil o lastništvu. Kopije dokazil prinesite sami ali pošljite v pismu na moj naslov (Ja- nez U\H, Maistrova 22,2250 PTUJ) s pripisom: "lastništvo CATV". V upanju, da se z vsebino tega pi- sma strinjate in da nisem potrošil preveč Vašega dragocenega časa. Vas prisrčno pozdravljam. Janez LAH TEDNIK - 27. FEBRUAR 1997 OD TOD IN TAM - 21 Kuharski nasveti Beluši Tudi današnji prispevek namenjam beiušem, ki jim po- gosto pravimo tudi šparglji. Iz njih si lahko pripravimo tudi zelenjavno juho. Zraven belušev uporabimo še por, kolerabico, grah, korenje, špinačo in krompir. Kuhamo v vodi ali goveji juhi, tik pred serviranjem pa juho iz- boljšamo s kajmakom ali kislim mlekom. Beluševo juho lahko pripravi- mo tudi z rižem Pri pripravi te juhe moramo uporabiti kostno ali govejo juho, ker dobimo dru- gače pust okus juhe. Pripravimo jih tako, da beluše olupimo in jih nalomimo na približno 3 centimetre dolge koščke. Ste-^ belca lomimo, dokler se dajo, ko pridemo do trdega dela, ki ga ne moremo zlahka zlomiti, ga zavržemo, saj je ta del že olese- nel. Ko juha zavre, dodamo na- lomljene beluše, in ko ponovno zavre, prisipamo riž; uporabimo enkrat manj riža kot belušev. Ko se riž zmehča, odstavimo in tik pred serviranjem dodamo 2 do 3 žlice naribancga sira. Se pogosteje kot juho iz belušev pripravljamo priloge, na primer beluše po poljsko. Te v šopu skuhamo in jih zabelimo z na maslu prepražcnimi drobti- nicami. Beluše z maslom in si- rom pripravimo tako, da jih očiščene zvežemo v šope in ku- hamo v slani vodi približno 20 minut; za boljši okus dodamo v slani l^op malo sladkorja. Ku- hane vzamemo iz vode, jih odvežcmo in zložimo v skledo ali na ploščo, potresemo z nari- banim sirom oziroma parmeza- nom, nato pokapljamo z raztal- jenim maslom ter takoj ponudimo. Beluše lahko tudi gratiniramo. Najprej jih do polovice skuha- mo v slanem kropu, jih zložimo v ognjcvzdržno stekleno poso- do, ki smo jo prej narahlo nama- zali z maslom ali margarino, čez njih prelijemo bešamel omako, ki jo pripravimo tako, da na margarini narahlo prepražimo moko, in še preden moka spre- meni barvo, zalijemo s hladnim mlekom Meka prilijemo toli- ko, da dobimo gosto omako ter jo začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreškom Omako do mlačnega ohladimo, ji dodamo 2 nunenjaka za pet oseb in trd sneg beljakov. Omaki lahko okus izboljšamo še z na kocke narezano slanino ali pršutom. Po bešamel omaki narahlo po- tresemo sir parmezan. Vse sku- paj postavimo v pečico, ki smo jo že prej segreli na 200 C, in gratiniramo 20 minut. Tako pri- pravljene beluše lahko ponudi- mo kot prilogo, še primernejši pa so za toplo uvodno jed. Za to- plo uvodno jed pa lahko pripra- vimo tudi beluše z jajcem, in si- cer tako, da beluše prav tako skuhamo do polovice v slanem kropu, na pol kuhane zdevamo v primerno velik pekač, prelije- mo z razžvrkljanimi jajci, potre- semo s prepraženo slanino in v pečici zapečemo. Pred serviran- jem jih potresemo s sesekljanim peteršiljem in permezanom. 2^1o znana jed so tudi palačinke z beluši. Pripravimo jih tako, da spečemo taiike slane palačinke, ^luše posebej sku- hamo v slani vodi. Ohlajene za- vijemo v palačinko, vse skupaj položimo v pomaščcn pekač, po- tresemo z naribanim sirom in s kosmiči masla ter postavimo v pečico, ki smo jo segreli na 180 Q p)etnajst minut. Vsem, ki imate radi zraven belušev še pršut, pa bodo všeč beluševi zvitki. Te pripravimo tako, da beiušem odstranimo spodnji, trši del in jih skuhamo. Po več skupaj jih zavijemo v tanke rezine pršuta, jih polaga- mo v pomaščcn pekač, pokaplja- mo s staljenim maslom in posta- vimo v pečico 15 minut na 200 C. Med tem časom rezine kruha na hitro z obeh strani opečemo, narahlo pomažemo z maslom, položimo nanje zvitke in takoj ponudimo kot tople obložene kruhke. Iz belušev si lahko pri- pravimo tudi solato in še neka- tere druge jedi. Upam, da je bil tudi ta pripse- vek vsaj mdp uporaben, kljub temu da na Štajerskem pojemo bolj malo belušev. Nada Pignar, učiteljica kuharstva LENART V SLOVENSKIH GORICAH / DEMONSTRACIJSKA PRED STAVITEV MIZE ZA OBREZOVANJE PARKLJEV Pomembna novost za živinorejie NOVOST NA TRGU KMETIJSKE MEHANIZACIJE, KI ČLOVEKU LAJŠA DELO, ZA ŽIVALI PA POMENI ODPRAVO NEPRIJETNOSTI, TRPLJENJA IN MANJŠI STRES PRI OBREZO- VANJU PARKLJEV Sredi februarja smo si na kmetiji Divjak v Zgornjih Žer- javcih lahko ogledali praktični prikaz delovanja sodobne mize za obrezovanje parkljev, ki jo je v sodelovanju s Kme- tijsko svetovalno službo iz Lenarta pripravilo podjetje KANCLER KABESKA, d.o.o., s Pragerskega, ki zastopa firmo Brunnthaler. Mizo poganja hidravličnha črpalka, ki se priklopi na traktor ali pa se napaja iz omrežja. Pre- mikamo jo lahko s traktorjem, saj je težka le dobrih 350 kilo- gramov. Kot so se lahko pre- pričali številni obiskovalci predstavitve, so živali med pose- gom popolnoma mirne, kar tudi potrjuje trditev, da so živali ob uporabi takšne mize dejansko pod veliko manjšim stresom, kot bi bile pri uporabi klasičnih metod obrezovanja parkljev. Da pa je redna in pravilna nega parkljev velikega pomena, tudi ni potrebno posebej poudarjati, saj govedorejci najbolje sami vedo kakšne težave lahko nasto- pijo pri tovrstnih nerednih in nestrokovnih posegih. Šepajoče živali, ki se jim ne da več poma- gati, so primerne le še za Idavni- co, krava molznica z obolelimi parki j i pa lahko da tudi do 30 odstotkov manj mleka. Izguba dobre molznice, na velikih far- mah pa tudi nemajhnih količin mlek za rejca seveda ni nado- mestljiva in zanemarljiva. Po besedah Bogdana Kancler- ja, ki je vodil demonstracijo, lahko mizo uporabljamo poleg nege in obrezovanja parkljev tudi za manjše veterinarske ki- rurške posege, ki so na farmah z veliko goveje živine kar pogoste. Uporabna je tudi pri drugih ko- pitarjih. Za nakup Bnmnthal- lerjeve mize za nego in obrezo- vanje parkljev se odločajo tako strojni krožki, kjer pride njena uporaba in velika možnost izko- riščanja še poscbaj do izraza, kot tudi posamezniki, ki se jim na- kup takšne mize, če imajo veli- ko število krav, prav gotovo iz- plača. ALEŠ LIPKO Nova miza za nego in obrezovanje parkljev je dokaj robust- na, vendar ravno zaradi tega omogoča kvalitetno izvedbo storitve in dolgo življenjsko dobo izdelka. Foto: Aleš Upko Krvodajalci 11. februarja: Marjan Arnuš, Dornava 136; Marjan Sam- perl, Ul. Borisa Krajgher a 26, Ruj; Stanko Draškovič, Mest- ni Vrh 60; Franc Raj, Pongrce 4; Aleš VrabI, Ormoška cesta 87, Ruj; Milan Vrbančič, Prvenci 6/a. 13. februarja: Bojan Ftas, Potrčeva 22, Ruj; Anka Ze- bec, Drstlje 37; Slava Potrč, Prerad 48; Janez Cigula, Dor- nava 106; Marija Bezjak, Bo- rovci 14/a; GIzela Držaj, Brstje 14/b; Dragica Dobič, Ul. 25. maja3, Ruj; Zvonka Rozman, Hum 27; Vinl$o Kokol, Dorna- va 87; Olga Soštarič, Rimska ploščad 17, Ruj; Jožica Slodnjak, Mezgovci 56/a; Vla- do Kranjv, Sp. Velovlek 24/a; Angela Golčman, Dornava 16; Simona Ljubeč, Zg. Hajdi- na 107/a; Danica Malek, Krčevina pri Vurberku; Ivan Dukarič, Cvetlinska jezbina 41; Milica Zamuda, Zamušani 38/a; Franc Suen, Juršinci 88; Vesna Emeršič, Mezgovci 3; Marija Vidovič, Dornava 34; Alojz PIhlar, Dornava 66/a; Stanko Božičko, Dolena 36/a; Mirko Golob, Stari Log 25; Kristjan Krajnc, Prekmurska 40, Maribor; Anton Žižek, Ru- ska 17, Maribor; Feliks Toš, Gabrnik 45; Roman Križnjak, Formin 39; Miran Trantura, Savinsko 22; Marjan Pintarič, Zg. Hajdina 12; Anton Vučina, Grajena 26; Štefan Šiftar, Piv- kova 4, Maribor; Gabrijel Fošnjar, Ptjjjska 213, Mari- bor; Jože Ceh, Nova ul. 26, Spodnji Duplek. Nagradno turistično vprašanje V Ptuju in okolici kronično primanjkuje turističnih pos- telj. Tako se ob turističnih konicah dogaja (to je predvsem poleti), da mesto ni zmožno na enem mestu prenočiti dveh avtobusov gostov, čeprav se je število turističnih postelj v zadnjih letih po zaslugi Term povečalo za 170 ležišč in ho- tela Roškar za 50. To pa je še vedno premalo, da bi lahko na Ptujskem več dose- gli v stacionarnem turizmu. Tako še vedno prevladuje iz- letniški turizem. Tudi v času pustovanja ni bilo dodatnih stacionarnih gostov, čeprav je bil obisk pustnih prireditev nadpovprečen. Po drugi strani pa je nekaj več kot tris- to gostov, ki so v Ruju pre- nočevali v pustnih dneh, do- kaz več, da jih ne znamo pri- tegniti, čeprav bi jih lahko najmanj še enkrat toliko pre- nočevalo pri nas. Ti podatki pa so tudi skregani z ugoto- vitvijo, da turiste vse bolj vleče doživljajski turizem. V Ptuju ga imamo vsaj nekaj- krat na leto, pa to gostov ne zanima, da bi ostali pri nas več dni in tudi potrošili več. Takšno stanje po vsej verjet- nosti vpliva tudi na to, da nove turistične postelje ras- tejo po polževo. Pa tudi o penzionih ni duha ne sluha. Trženje ptujskega turizma tako ostaja ena od prednost- nih nalog tega območja. Čas je je že tudi, da javnost izve, kako se v praksi uresničuje strategija razvoja turizma v Ptuju - petletka je mimo. V Ruju se v tem obdobju že pripravljamo na 8. razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Ta odmevna slovenska prire- ditev bo od 4. do 7. aprila v minoritskem samostanu. Na- grado za pravilen odgovor, da bo letos v Ptuju 8. razsta- va Dobrote slovenskih kme- tij, prejme Danijel Zor ko iz Senčaka 18, 2256 Juršinci. Čestitamo! Danes vprašujemo, koliko turističnih postelj ima Ptuj z okolico (Podlehnik, Gorca, hotel Roškar Hajdoše). Na- grada za pravilen odgovor je novi turistični vodnik Ptuj s turističnim spominkom. Od- govore pričakujemo v ured- ništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 7. marca. Obnova vinograda Pri obnovi oz. napravi novega nasada vinograda moramo upoštevati naslednje fal(torje: izbiro lege, ureditvene postopke pri pripravi zemljišia in tal, izbiro podlag in sort, življenjske prostore vinske trte in uporaba mehanizatije. Pri pripravi zemljišča in tal je obvezno, da damo tla v ana- lizo, saj lahko le s točno analizo določimo potrebne količine gnojil in katera so potrebna za založno gnojenje. Zavedati se morano, da se nekateri elementi (fosfor letno prodre maksimalno do 20 mm v globino) minimalno izpi- rajo. Zelo pomembna je tudi pH vrednost zemlje in vseb- nost humusa, saj ta dva dejavnika odločilno vplivata na dostopnost hranilnih snovi rastlin. V mnogih primerih imamo tla dobro založena s hranilnimi snovmi, pa ravno zaradi neustrezne kislosti in nizke vsebnosti humusa pride do raznih kloroz (rumenenja listov, odpadanja pecljevine). Delež humusa v tleh je po- memben tudi pri zatravitvi rda- dega vinograda. Pri vrednosti nad 3 % htmiusa lahko vinograd že v prvem letu zatravimo in se tako izognemu močnim erozi- jam (odnos zemlje), ki so zelo pogoste v mladih, še nezatravl- jenih vinogradih, predvsem na strminah. Če imamo na zalogi dovolj hlevsk^a gnoja, priporočamo, da gnojimo s hlevskim gnojem po celotni površini, da lahko po- tem že v prvem letu zatravimo. Opozoriti pa velja, da prevelike količine gnoja in gnojevke (po- sebno, če ne zatravimo) lahko povzročijo preveč bujno rast predvsem v drugem letniku in hitro se nam l^ko zgodi, da pride do zimske pozcbc (odvis- no od jeseni). Pri pripravi zemljišča in tal je zelo pomembno, da če je le mogoče, pripravimo zemljišče tako, da je možna obdelava vi- nograda z mehanizacijo. Tla na- pravimo čimbolj zračna (globo- ko rigolanje in oranje), da pretrgamo nepropustne sloje. Tako skupaj z gnojenjem na za- logo izboljšamo fizikalno- kemično lastnost tal. Največje vprašanje se nam po- javi pri izbiri sorte. Tu moramo upoštevati predvsem dvoje. Zra- ven lege in vrste tal (posvet s strokovnjakom) se moramo vpra-šati, ali bomo ^ozdje pro- dajali in predelovali. Če bomo grozdej prodajali, je bolje, da se odločimo za čim manj sort, saj je sama organizacija trgatve enostavnejša. Če bomo pridelo- vali zvrstna vina (mešano), upo- števamo zrelostni razred sorte. Ko smo izbrali sortimcnt, je priporočljivo, da si rezerviramo trsni material pri znanem pride- lovalcu. Opozoril bi predvsem na sclckcijsko stopnjo materia- la, saj se je v praksi pokazalo, da smo uvozili nekatere klone sort iz tujih dežel, ki nam kasneje v vinogradu niso dali želenih re- zultatov. Selekcije so bile delane v klimatskih razmerah, ki zda- leč niso podobne našim (padavi- ne, osveditev, povprečna dnev- na temperatura). Mnogokrat pa imajo prevelike pridelke in nam ne ^jo želene l^alitete (npr. v Nemčiji, Avstriji ... morajo vi- nogradniki že redčiti - odstran- jevati grozdje, saj je pridelek grozdja na hektar določen za po- samezno kvaliteto vina). Tu se nam torej pojavi vprašanje, ali gremo v večje pridelke po hek- taru, ki pa jih twmo mogoče čez nekaj let omejevali, ali pa bomo pridelovali grozdje, ki nam daje vrhunsko kvaliteto vina. V praksi se v zadnjem času sadi na več načinov: sajenje z ročnim izkopom ali vrtanjem jam, sajenje v brazdo ali strojno sajenje. Pri vseh načinih je po- membno, da ne sadimo v pre- mokro, slabo pripravljeno zemljo. To posebej velja pri sa- jenju, pri katerem jame za sajen- je vrtamo s svedri. Pri strojnem sajenju pa pazimo, da ne sadimo prepozno v pomlad, ker je ne- varnost suše mnogo večja. Nekaj strokovnih napotkov za pripravo in sajenje trsnc ccpl- jenke: 1. Priprava trst ne cepljenke za sajenje - Cepljenko obrcžemo na eno zdravo, lepo vidno oko, koreni- ne na dolžino pesti. - Cepljenko razkužimo. - Cepljenko parafmiramo (po- svetujemo se s strokovno službo ali trsničarjem). - Cepljenko pred cepljenjem namakamo 24-48 ur v vodi. 2. Sajenje - Ne sadimo v mokro ali presu- ho zemljo ali v suho šoto! - Cepljenk ob pripravljanju in sajenju ne izpostavljamo predol- go soncu in vetru. - Pred sajenjem korenine namočimo v mešanico 1/3 krav- jak, 1/3 vode in 1/3 ilovice. - Ob sajenju uporabimo le do- bro preperel hlevski gnoj. - Pri uporabi koncentriranega komposta (bioposta) ga obvezno razredčimo za 2/3, da nam ne poškoduje korenin. 3. Vzroki za slabo rast ali celo propad trsne cepljenke - Slaba kakovost trsne cepljen- ke: nepoplno zaraščeno cepleje- no mesto, nedozorel, prelo-atek poganjek, nezadostno razvite korenine - Neustrezno shranjevanje trsnih cepljenk: poškodbe zara- di izuševanja korenin, poškodbe zaradi plesni ali botritisa na po- ganjku, poškodbe zaradi premo- krcga skladiščenja - Sajenje trsnih cepljenk: sadi- mo pravočasno, od botritisa na- padene cepljenke parafmiramo tik pred sajenjem, v težjih vlažnih zemljah ne sadimo pre- globoko - Drugi vzroki: zbita tla, nedo- zorel hlevski gnoj ali premalo vlažna šota, nepravočasno založno gnojenje OBVESTILO Javni razpis za dodelitev sub- vencij za obnovo vinogradov je bil objavljen v Uradnem listu RS štev. 5 dne 31. 1. 1997. Rok za vložitev zahtevkov je 1. 6. 1997. Vse druge informacije do- bite pri Kmetijski svetovalni službi Ptuj, tel. 771-981. Kmetijska svetovalna služba: Andrej Rebeminšek, inž. kmet. 22 - ŠPORT 27. FEBRUAR 1997- TEDNIK ŠAH • Uspeh Peljavskega v Španiji Velemojster Aleksander Beljavski, ki je bil pred nedavnim zaradi izrednih uspehov na med- narodnih šahovskih turnirjih najvišje kategorije v preteklem letu proglašen za športnika Ptuja, nadaljuje uspešno serijo. Na mednarodnem šahovskem turnirju XVI. kategorije po klasifi- kaciji svetovne šahovske federacije v Ubedi v Španiji, na katerem je sodelovalo 12 vrhunskih velemojstrov, je zasedel odlično drugo mesto. S tem rezulatatom je še izboljšal svoj visoki rating in je trenutno okoli desetega masta na svetovni jakostni lestvici. Rezultati turnirja v Ubadi: Lau- tier (Francija) 8 točk, Beljavski 6,5 točke, Halif- man in Barejev (oba Rusija) po 6 točk, Andersson (Švedska), Korčnoj (Švica), Jusupov (Nennčija) in Almaši (Madžarska) po 5,5 točke... J. Bohak ŠAH • OŠ Gorišnica najuspesneiša v Hočah je bilo šahovsko prvenstvo osnovnih šol mariborske regije. Šahisti in šahistke OŠ Gorišnice so zmagali v konkurenci starejših dek- let, starejših dečkov in mlajših deklic, mlajši dečki pa so zasedli drugo mesto. Tako so se us- peli uvrstiti na državno prvenstvo v vseh štirih kategorijah. Uvrstitve najboljših: mlajše dek- lice: 1. OŠ Gorišnica 4 (7,5^, 2. OŠ Fram 4 (7), 3. OŠ Poljčane 3 (5), 4. OS Markovci 1 (4,5); starejša dekleta: 1. OŠ Gorišnica 8 (15,5), 2. OŠ Miklavž 4 (7), 3. Sp. Polskava 4 (7); mlajši dečki: 1. OŠ Hoče 14 (23,5), 2. OŠ Gorišnica 11 (19,5), 3. OŠ Fram 10 (18,5), 4. OŠ Videm 10 (18,5}; starejši dečki: 1. OŠ Gorišnica 13 (20,5), 2. OS Hoče 12 (19,5), 3 OŠ Kidričevo 11 (20,5) Ivan Voršič NOGOMET • Prvo mesto xa mlade Ptujčane Nogometni klub Maribor Branik je bil 16. fe- bruarja v dvorani univerzitetnega športnega centra v Mariboru organizator nogometnega turnirja mlajših dečkov (rojenih po 1.1.1985). V dveh skupinah se ga je udeležilo osem ekip iz cele Slovenije, med njimi NK Maribor Branik, Korotan, Drava, Nafta, Aluminij, Ježica in druge. Na koncu je slavila ekipa mlajših ptujskih dečkov NK Drava iz Ruja. Pokal in diplomo je dobil tudi Matej Murata iz ptujske ekipe, ki je bil s štirimi goli najboljši strelec turnirja. Ekipo so sestavljali: Matjaž Maruh, Niko Topolovec, Matic Marinič, Matej Murata, Nastja Korošec, Miha Goznik, Jan Emeršič, Marko Drevenšek, Jan Žgeč, Uroš Prevolšek, Mario Juršek in Grega Horvat. MG KOŠARKA • Ptuj - Tolmin 72:59 Po porazu v Črnomlju z rezultatom 74:54 v prvem kolu nadaljevanja za uvrstitev v 1. B košarkarsko ligo so ptujski košarkarji v drugem kolu na domačem igrišču brez večjih težav pre- magali ekipo Tolmina. Srečanje je bilo borbeno, zanimivo in izenačeno vse do 26. minute, nato pa so domačini do 30. minute dosegli 12 točk in povedli z rezultatom 54:40. Tudi v nadaljevanju so držali vse niti v svojih rokah in ves čas vodili z 10 do 15 točkami razlike. Tolminci so v nadaljevanju sicer poskušali ogroziti visoko vodstvo Ptujčanov, vendar za preobrat niso imeli dovolj moči. Koše za Rujčane so dosegli: Rojko 13, Jaga- rinec 12, Kotnik 11, Indjič 10, Damiš 7, Hodnik 6, Bojnec 5, Arnuš 4, Kostanjevec 4. MG BOKS / SLOVENSKA BOKSARSKA LIGA Pfu/cafif po priimkovanju v prostorih ptujskega boksarskega kluba je po- tekal tretji krog slovenske boksarske lige. Se do- bro, da so domači slutili, kaj se bo zgodilo, in si niso delali dodatnih stroškov s postavitvijo ringa v dvorano Center ali Mladiko. Okrog 70 gledalcev je lahko videlo pet borb ligaškega tek- movanja in eno ekshibicijo. Vsekakor pa vse skupaj premalo za lepo boksarsko popoldne. V prvem srečanju tretjega kroga sta se v derbiju pomerili ekipi BK Ptuj in Ora Maribor. To naj bi bil derbi, vendar so gledalci lahko videli samo dve borbi. Domačin Zelenko je ugnal Duriča s predajo v drugi rundi. Zelo razburljiva je bila borba med domačinom Holcem in Mariborčanom Paličem. Zmaga je po soglasni odločitvi sodnikov pripadla boksarju ORE. Domačin Božič pa je po kvalitet- nem boksu opravil z Ujičem, kar je bilo pričak- ovati. V drugem srečanju so gledalci videli samo borbo med Ambrožičem iz Slovenske Bistrice in Spro- garjem iz združene ekipe. Zmaga je pripadla Am- brožiču. V ekshibicijski borbi je Kovač ugnal Celjana Obrezo. Trener BK Ptuj Albin Mere je po zmagi povedal: "Odkrito moram povedati, da sem sicer pričakoval zmago, vendar ne tako lahko. Liga, kot je sedaj, ni sprejemljiva. Potrebno bo nekaj narediti, da bodo tekmovalci imali več borb. Mogoče so rešitev re- vije, kjer bi boksarjem organizirali kvalitetne nasprotnike. Premajhno število borb tekmoval- cem vse prej kot koristi. D. Klajnšek PfUJ / AEROKLUB PRED NOVO SEZONO Letalski ples za obnovo letal Aeroklub Ptuj že dolgo ni bil v tako nezavidljivem položaju, kot je sedaj, bi lahko sklenili po letnem občnem zboru društva, ki združuje 120 aktivnih letalcev, padalcev, modclaijev in balonarjev. Letalci so vsa leta doslej zbrali denar za svoje športno udejstvovanje z lastnim delom, organizacijo prireditev in drugimi akcijami, letos pa so morali prvič uvesti denarno sofinanciranje letenja. Letalci so sicer vedno morali sofinancirati letenje in skakanje sami, vendar je bilo pred de- setimi ali petnajstimi leti to veliko lažje kot sedaj. Takrat so se namreč preko enostavnejših del vključevali v proizvodnjo ptu- jskih podjetij in tako klubu prislužili potrebni denar, ob se- danji nezaposlenosti, usihanju podjetij in drugih znanih gospo- darskih problemih pa takšen zaslužek ni več mogoč. Zadnja leta so letalci "krpali" svoj proračun z organizacijo raznih prireditev, v katerih so člani sodelovali, letos pa, kot kaže, tudi na ta način več ne bo šlo. AEROKLUB NIMA PLAČANEGA TRENERJA Samo za najnujnejše obra- tovanje, vzdrževanje osnovne le- talske in športne kondicije in opreme potrebuje Aeroklub Ptuj za leto 1997 19 milijonov tolarjev. Približno 15 odstotkov potrebnega denarja prejme preko sistemskih dotacij in matičnih občin, ves preostali denar pa bodo morali ali prispevati sami ali prislužiti. Ena od večjih prireditev, s katero naj bi zaslužili denar za nujne revizije le- tal in letenje, bo že letalski ples, ki ga bodo organizirali v Kidričevem 1. marca. Člani bodo na ta način nekaj prislužili, vendar pa so se dogovorili, da bodo ure letenja in skoke v prihajajoči sezoni plačevali z denarjem. Celo tek- movalci bodo morali za ure tren- inga nekaj prispevati. Situacija je torej povsem drugačna kol v drugih športih. Predstavljajmo si, denimo, nogometaša, ki bi plačeval, zato da bi lahko treniral! Člani Aerokluba morajo zbrati tudi denar za plačo edinega zaposlenega, to je upravnika letd- ske šole, ki hkrati še vodi letenje, je učitelj padalstva in trener padal- ske ekipe. Vodstvo Aerokluba si že dlje časa prizadeva, da bi zaposle- nega plačeval občinski proračun, kot plačuje tudi trenerje v drugih športnih klubih z bistveno manj člani in uspehi. LANSKI ŠPORTNI USPEHI Finančne zagate so v izvoru povezane z nerešenim sistemom letalskega izobraževanja v vsej državi. Prav aeroklubsko letenje je namreč pogoj za vpis na letalsko smer Strojne fakultete v Ljubljani, iz katere črpajo pilote Adria Air- ways in podjetja, ki imajo pos- lovna letala. Večina slovenskih poklicnih pilotov pa je tako ali tako prišla do poklicnega do- voljenja z letenjem v aeroklubih, saj je letalska usmeritev uvedena na fakulteto šele zadnje desetletje. Letalci so na letnem občnem zboru pregledali lanskoletno delo in ugotovili, da v letenju niso dosegli začrtanega načrta, presegli pa so ga v padalski sekciji. Udeleževali so se državnih tek- movanj in dosegli nekaj zavidljivih rezultatov. Na- juspešnejši je bil Tomaž Pliberšek, ki je v preciznem letenju osvojil državno zlato. Padalci so osvojili ekipno tretje mesto, najuspešnejši pa je bil mladinec Milan Jurič, ki je osvojil državno srebro. Ptujska padalska ekipa se je udeleževala evropskih in svetovnih ekipnih pokalov. Na evropskem pokalu so osvojili 10. mesto, med posamezniki pa je bil Aleksander Čuš tretji, prav tako pa so osvojili deseto mesto med ekipami z vsega sveta. Jadralni letalci so najbolj ponosni na tretje mesto, ki ga je na državnem prvenstvu v odprtem razredu osvojil Igor Kolarič, posvečali pa so se tudi osvajanju značk in pridobivanju novih pooblastil. ZELO DRAGE REVIZIJE LETAL v prihodnjih letih bodo v Aerok- lubu Ptuj vedno bolj na tesnem s številom razpoložljivih ur, ki jih bodo še imela letala, tako imeno- vanim resursom. Eno letalo utva 75, ki je bilo sicer izvorno last JLA, vendar dodeljeno v uporabo Aeroklubu Ptuj, si je od njih že "izposodila" vojska, drugo pa bi morali z manjšim denarnim vložkom za letenje usposobiti. Kritična je dvosedežna cessna, ki ima samo še 40 ur naleta, ur za dve ali tri sezone pa še imajo piper su- per cub in štirisedežno cessno. Le- talce čakata torej v prihodnjih letih vsaj dve temeljiti obnovi mo- tornih letal. Prav sedaj so dali v revizijo in na pregled tudi dve jadralni letali, in sicer dvosedega blanika in DG 100. Ko bosta ti dve letali ob- novljeni, bodo imeli jadralni le- talci za nekaj let dovolj resursa. Prav ti dve reviziji in bodoče reviz- ije motornih letal pa so vzrok za to, da bo Aeroklub Ptuj v prihodnje organiziral še več prireditev. Čeprav prva, sobotni letalski ples, ne bo namenjena le pridobivanju denarja. Nanjo so namreč pov- abljeni poleg domačih letalcev tudi poklicni in športni piloti iz vse Slovenije, seVeda pa tudi pri- jatelji letalstva, ki jih je tudi med Ptujčani zelo veliko. MZ ŠPORTNI POGOVORI / NOGOMETNI SODNIK MARJAN RAiH »Vsako sreccfff/e /e težko« v Društvu nobometnih sodnikov Ptuj dobro delajo z ljudmi, ki se odločajo za delitev nogometne pravice. Uspešnost vsakega se kaže skozi delitev nogometne pravice na nogometnih igriščih, kjer so prepuščeni sebi in svojemu znanju. Na seznam sodnikov kot glavni sodnik prihaja tudi mladi Maijan Rajh. # Kako in kdaj si se odločil za nogometnega sodnika? M. Rajh: "Najprej sem igral nogomet za Aluminij in nekaj nižjeligašev. Za sojenje me je nagovoril sedanji predsednik Društva nogometnih sodnikov pri MNZ Ptuj Danilo Kolarič. Nogomet imam rad. Verjetno bi ga še danes igral, vendar sem ga moral opustiti zaradi poškodbe." # Kakšni so bili tvoji začetki? M. Rajh: "Začetki so vse- povsod težki. Ko se poglobiš v to delo oziroma dejavnost, gledaš na stvari z druge plasti. Biti igralec na eni in sodnik na drugi strani sta dva različna pojma." # Vsekakor obstajajo razlike med sojenjem v nižjih in višjih ligah. M. Rajh: "V osnovi razlike ni, saj je vsako srečanje po svoje težko. Za vsako srečanje se moraš dobro pripraviti, predvsem pa dobro soditi. V bistvu je delo opravljeno dobro, ko sta obe ekipi s sojenjem zadovoljni. To pa že ni več enostavno. Marsikdo si po svoje predstavlja no- gometna pravila." # Prišel si na seznam glavnih sodnikov 2. SNL. Kakšna so tvoja pričakovanja? M. Rajh: "Želim si vsako srečanje odsoditi kar najbolje, da bi vse potekalo po pravilih in da bi se končalo brez poškodb. Nobene ekipe ne želim oško- dovati, ampak samo delati in iz- vajati tisto, kar piše v pravilih." # Tvoji cilji kot nogometni sodnik? M. Rajh: "Mlad sem še in se želim še marsičesa naučiti, pred- vsem pa soditi srečanja, ki mi bodo zaupana, po napisanih pravili. Tu velike filozofije ni. Obrazi na ljudeh iz obeh moštev po končanem srečanju marsikaj povedo. Želel pa bi si, da bi bilo mojih napak čim manj. Časa za vse drugo je še dovolj." Vsekakor v ptujski sodniški or- ganizaciji dobro delo obrodi sa- dove. Dva mlada sodnika na seznamu druge slovenske no- gometne lige in večje število mlajših sodnikov, ki čakajo na napredovanje v višji rang tek- movanja, to potrjujejo. Danilo Klanjšek Branko - driovni prvak v Ptuju je bilo 18. februaija v OŠ Dr. Ljudevita Pivka odprto člansko prvenstvo Slovenije v kendu, japonski obliki mečevanja. Izvedla ga je Akademija borilnih športov. Državni prvak absolutne kate- gorije v športnih borbah je postal Branko Roškar. Branko je bil tega dne v izjemni, neustavljivi formi, obenem pa je bil pravo pre- senečenje na prvenstvu. Drugo mesto je osvojil Matjaž Satler, tretji mesti pa sta si izborila Mitja Petrič in Denis Ivaniševič. Pose- bno težko preizkušnjo je prestal Denis, ki se je moral v repasažu kar štirikrat pomeriti z nasprot- niki, da je osvojil bronasto odličje. Vsi osvajalci medalj so člani ptu- jske Akademije borilnih športov in jo bodo zastopali na mednarod- nem pokalu, ki bo 6. aprila v športni dvorani Center v Ptuju. Letošnje četrto državno prven- stvo je poskus ponovne oživitve slovenskega kenda. Prvo tek- movanje japonskega mečevanja v Sloveniji je bilo pod nazivom pokal mesta Ljubljane izvedeno 1. 1988. Na njem je zmagal Silvester Vogrinec (danes strokovni vodja Akademije borilnih šprtov). Vogrinec je zmagal tudi na prvem in drugem državnem prvenstvu, ki sta bili 1. 1989/90. Na tretjem je 1.mesto osvojil Vlado Novak iz Ljubljane. Konec leta 1992 je kendo zapadel v krizo, ker je Slovenijo zapustil Keram Nurvan, glavni inštruktor, finančni mentor in selektor državne reprezentance. Leta 1993 je bil za novega te- hničnega vodjo imenovan Sil- vester Vogrinec, ki je naslednjega leta v Madridu na pokalu Španije osvojil 2. mesto, kar je najboljši mednarodni individualni rezultat slovenskega kenda do sedaj. Vogrinec ima najvišjo mojstrsko stopnjo (3. DAN) v Sloveniji in je verificiran inštruktor WKKA (Svetovne kinryukai kendo zveze). Ptujska kendo skupina od lan- skega leta ni samo center kenda v Sloveniji, ampak je tudi pomem- ben dejavnik razvoja v Hrvaški, kjer nimajo šol kenda. Tako na primer na ptujski akademiji že vadijo trije redni študenti iz Za- greba. V soboto, 22. februarja, pa je bil v Zagrebu v športni dvorani Martinik prvi seminar kenda v Hravški, ki ga je vodil Silvester Vogrinec z asistentom Janezom Cvetkom. Organiziral ga je Centar za borilačke i trerapeutske vještine. Zanimanje in odziv sta bila zelo velika, posebno pozornost pa je dogodku posvetil tudi tisk (Vewwčernji list, Samuraj ...). Na seminarju se je že oblikovalo je- dro, ki bo ob podpori ptujskege akademije pričelo delovati pri raz- voju hrvaškega kenda. L.V. Novi državni prvaki: Branko Roškar, Matjaž Satler (sedita z leve), Mitja Petrič (stoji na levi), Denis Ivaniševič (stoji na desni) s trenerjem Silvestrom Vogrincem. Foto: Kosi ODBOJKA MARSEL - PREVAUE 3:2 Odbojkarice ptujskega Marsela, vodeče moštvo 1. lige, so z veliko težavo prišle do točk proti mladi ekipi izPrevalj. Začetek srečanja tega ni obetal, saj so domače igralke prva dva niza dobile z veliko lahkoto. Tudi tretji niz so dobro pričele, nato pa močno popustile in dovolile gostjam, da so izid zmanjšale. Pa to še ni bil dovolj velik opomin za domače odbojkarice, da bi zaigrale bolje. Izgubile so še četrti niz. Tako je o zmagovalcu odločal peti niz, tega pa so Ptujčanke le dobile in v športni dvorani Mladike ni prišlo do velikega presenečenja, rezulatati nizov: 15:5, 15:7, 10:15, 13:15, 15:10. Za Marsel so nastopile: Zenunovičeva, Emeršičeva, Mastenova, Lipovčeva, Godčeva, Gosakova, Gojkoškova, Prauhartova, Merhar- jeva in Intiharjeva. V naslednjem krogu bodo igralke Marsela nastopile v Ljubljani proti ekipi Tabor. Danilo Klajnšek TEDNIK - 27. FEBRUAR 1997 OD TOD IN TAM - 23 I.LIGAMNZ PTUJ Rezultati tekem 8. kroga: C.Canon Ambiente - Pri T9ne- tu 4:5, Dab team - Bistro Špic 8:3, Butik Ivana - Slonček A. L. Kac 3:3, Podlehnik - Vitomar- ci 9:2, Krona Zagi - Bistro Mi- lena 3:0 p.f. (moštvo Bistro Mi- lena ni prispelo na tekmo) 1.DABTEAM 8 6 02 41:2018 2. BUTIK IVANA 8 6 02 34:2418 3. PRI TONETU 8 6 02 38:2918 4. SLON. AL KAC8 5 1 2 43:2516 5. KRONA ZAGI 8 5 03 10:2615 6.VIT0M.PETLJA8 3 1 4 42:3710 7. PODLEHNIK 8 3 05 23:24 9 8. BISTRO ŠPIC 8 3 05 37:42 9 C.CANON AMB. 8 2 06 23:50 0 10. BIST. MILENA 8 0 08 14:58 o' Razpored za v soboto, L mar- ca - športna dvorana Center: 13.00 Bistro Špic - Podlehnik, 13.50 Bistro Milena - Dab Team, 14.40 Pri Tonetu - Kro- na Zagi, 15.30 Slonček A.L. Kac - C.Canon Ambiente, 16.20 Vitomarci Petlja - Butik Ivana 2. LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 7. kroga: Zg. Pristava - Čirkulanc 3:3, Juršinci - Raj h Draženci 8:3, Majšperk - Tcjekom 12:4, Sestrže - Gastro Žetale 5:2 1.JURŠNICI 6 5 01 32:1915 2. MAJŠPERK 6 4 20 39:2011 3. GAST. ŽETALE 7 4 1 2 26:21 13 4. RAJHDRAŽ. 6 3 1 2 22:2310 5. SESTRŽE 6 3 03 18:18 9 6. CIRKULANE 6 2 22 18:13 8 7. ZAVOD 93 6 2 1 3 22:33 7 8. TELEKOM 6 1 05 14:33 3 9. ZG. PRISTAVA 7 0 1 6 19:32 1 Razpored za v nedeljo, 2. marca - športna dvorana Cen- ter: 9.00 Telekom - Sestrže, 9.50 Raj h Draženci - Majšperk, 10.40 Cirkulane - Juršninci, 11.30 Zavod 93 - Zg. Pristava 1. SLMN • Elektro Vuko Rogič - Petovio Mila 5:2 (2:2) Nogometaši ptujskega Peto- vie Mile so v 14. krogu 1. SMNL gostovali v Ljubljani pri tretjeuvrščeni ekipi Elektro Vuko Rogič in po pričakuvanju izgubili, čeprav začetek srečanja ni kazal na poraz. Samo nespretnosti ptujskih igralcev se lahko Ljubljančani zahvalijo, da sredi Ljubljane ni bilo presenečenja. Skratka Ptujčani niso razočarali. V petek, 28. februarja, ob 19.30 bodo Ptujčani v športni dvorani (Center gostili ekipo Domel iz Škofje Loke. Z more- bitno zmago bi praktično ostali v družbi najboljših. Danilo Kiajnšeic ROKOMET Poraz in rdeii liarfoni v prvi B moški rokometni ligi so se Ptujčani v soboto v Ljublja- ni pomerili z vodilno Škofljico. Ob polčasu je bilo 14:14, ob kon- cu pa 26:21 za Škofljico ob štirih rdečih kartonih za Dravo. Ptujčani so izjemno jezni in razočarani nad sodnikoma s kočev- skega konca, ki sta se v drugem polčasu zelo spremenila ter izkl- jučevala Ptujčanc po "tekočem traku", zato so domačini precej časa igrali tudi s tremi igralci prednosti. Seveda je bil ob takem razmerju moči poraz logičen. Ob tem pa sta rdeče kartone podeli- la trenerju Hrupiču ter igralcem Belšaku, Hrnjadoviču in Pučku. In to pred zelo pomembno sobotno tekmo v Ptuju, ko se bo Drava pomerila z Ajdovščino. V vzhodni skupini druge lige je Velika Nedelja v svoji dvorani z 20:21 nepričakovano izgubila s Krogom, tekma Piramidia - Vu- zenica 29:14 pa je bila v nedeljo popoldan v Veliki Nedelji. I.k. PVRAMIDIA - VUZENICA 29:14 (16:7) PVRAMIDIA: Tcment, Rihtarič 1, M. Šandor, Kelenc, Mar- gušič 6,1. Ivančič 10, Žnidarič 3, F. Šandor 4, Ranfl 4, D. Ivančič 1, Firbas. Rokomctaši Pyramidie iz Moškanjcev tokrat niso imeli težkega dela, da so prišli do novih točk, saj so gostje bili samo dobri borci s skromnim rokometnim znanjem. Prednost domačih bi lahko bila še veliko večja, če ne bi bili včasih nepazljivi v napadu, kjer so zagrešili veliko strelov iz zares idealnih položajev. Danilo Klajnšek NAMIZNI TENIS 1. DRŽAVNA LIGA - ŽENSKE • Petovia - Ljubljana 6:1 Malo je manjkalo, da bi dekleta NTK Petovie zmagale z najvišjim možnim izidom, saj je edini izgubljeni dvoboj imela Breda Mojsilovič praktično že dobljen, Katarina Golič, Špela Lukner in par Golič, Lukner pa so gladko do- bile vse dvoboje. Posamezni izidi: Golič - Pinčar 2:0, Mojsilovič - Tilinger 1:2, lukner - Petek 2:0, Golič, Lukner - Tilinger, Petek 2:0, Golič - Tilinger 2:1, Lukner - Pinčar 2:0, Mojsilovič - Petek 2:0. Vrstni red: Kajuh Slovan 22, Ilirija Melitrade 20, Šam- pionka 16, Petovia 14, Rakek in Vektor Olimpija po 8, ZNTK Ljubljana 3, Merkur 2. 2. DRŽAVNA LIGA - MOŠKI • Petovia - Era 4:3 Derbi lige so dobili igralci NTK Petovia z najtesnejšim izidom. Neposredne konkurente za vstop v prvo državno ligo so tako premagali že drugič in so praktično že v prvi državni ligi, kar je poseben uspeh kluba, saj je v zadnjih le- tih to uspevalo le dekletom. Dvoboj z ERO iz Velenja je bil prava poslastica za ljubitel- je namiznega tenisa, saj se do konca ni vedelo za zmapval- ca. Z zmago Grbiča je povedla Petovia, nakar so gostje ize- načili z zmago Damjana Voduška. Domačine je ponovno povcdel v vodstvo Grega Zafošnik. Gostje so ponovno ize- načili z zmago v dvojicah. Grbič je naslednij dvoboj dobil gladko in Petovias je potrebovala še eno zmago, ko sta vsak na svoji mizi zaigrala brata Zafošnik. Starejšemu bratu Gre- gorju je uspelo in Petovia je dobila derbi. Izkazali so se tudi gledalci, saj so burno vzpodbujali domačo ekipo. Posamezni izidi: Grbič - D. Vodušek 2:0, M. Zafošnik - Slatinšek 0:2, G. Zafošnik - T. Vodušek 2:0, Slatinšek - Vodušek 0:2, Grbič - T. Vodušek 2:0, G. Zafošnik - Sla- tinšek 2:1, M. Zafošnik - D. Vodušek 0:2 PETOVIA - GRALAN 5:2 Petovia je brez težav dobila dvoboj proti ekipi GRALAN iz Zaloga. K zmagi sta prispevala po dve točki Marinko Grbič in Grega Zafošnik ter eno par Grbič, G. Zafošnik. Posamezni izidi: Grbič - Vikal 2:0, M Zafošnik - Srnrekar 1:2, G. Zafošnik - Žitek 2:1, Grbič, G. Zafošnik - Žitek, Smrekar 2:0, Grbič - Smrckar 2:0, G^ Zafošnik - Vokal 2:0, M Zafošnik - Žitek 0:2 Vrstni red: Petovia 32; ERA 28, Škofije Scripta 24, Mavri- ca Ilirija 18, Fužinar Interdiskont 16, Škofja Loka 14, Šam- pionka 12, Gralan 10, Kajuh Slovan 6, Merkur 2. _UR PUKNINSKI KOTIČEK Program izletov v marcu 1.3. Višnja Gora - Muljava; vodi V. Dabič 3.3. Alpinistična šola v Mariboru; organizira AO Kozjak 4.3. Acondagua (predavanje); organizira AO Kozjak 5.3. Tečaj turnega smučanja in pohodništva; vodi S. Kelnarič 7.3. Občni zbor PD Ptuj 15.3. Slivnica in Križna jama; vodi U. Vidovič 20.3. Izbirni kviz PD Ptuj 23.3. Porozen; vodi U. Vidovič 29.3. Matkov kot - Latvica; vodi P. Trop Planinski društvo Ptuj naproša svoje člane, da čimprej poravnajo čla- narino za tekoče leto. Članarina je enaka kot v letu 1996 in znaša za A člane 3000 tolarjev, za B člane 1000 tolarjev in C člane 350 tolarjev. Vse informacije glede izletov in drugih prireditev dobite v pisarni društva na Prešernovi 27 ali po telefonu 777-151 v času uradnih ur, ki so vsak torek in petek od 16. do 18. ure. 23. ZIMSKI POHOD NA SNEŽNIK Planinsko društvo iz Ilirske Bistrice organizira v nedeljo, 9. marca, že 23. tradicionalni pohod na "notranjski Thglav", kot pogosto imenuje- mo 1796 m visoki Snežnik. V času, ko nas v doli- nah že razveseljujejo prvi znanilci pomladi, so pobočja Snežnika še debelo odeta s snežno ode- jo, kar nam pove že samo ime gore. Na pot iz Sviščakov proti vrhu gore, kjer bodo v zavetišču domači planinci poskrbeli za tople napitke, se že več kot dvajset let podajamo tudi planinci iz Ptuja ter vas vabimo, da se nam tokrat na pohodu pri- družite tudi vi. Proti Sviščakom, kjer je vsakoletni pričetek pohoda, se bomo podali v nedeljo, 9. marca, z odhodom posebnega avtobu- sa izpred ptujske pošte na Minoritskem trgu ob 2.30 uri. Na dokaj zgodnjo uro odhoda proti Ilirski Bistrici vplivata dolžina vožnje in ve- lika gneča med pohodniki, ki se podajo na goro v kasnejših urah, vendar nam šofer modernega turističnega avtobusa zagotavlja miren spanec tudi med nočno vožnjo do Notranjske. Za vzpon na Snežnik je potrebna popolna zimska oprema (planinski čevlji, topla obleka, palice ...), ki zagotavlja varno in prijetno hojo. Hrana iz nahrbtnika in v planinski koči. Cena izleta, ki vključuje prevoz s posebnim avtobu- som, organizacijo in vodenje, znaša za člane PD 1600 SIT ter nečlane 1900 SIT. Prijavite se lahko v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, do torka, 4. marca, oziroma do zasedbe 10 razpoložljivih mest, kajti na pohod se podajamo v soorganizaciji s planinci iz Maribora. V Ptuj se bomo vrnili do 19. ure. Pridružite se nam na našem skupnem zim- skem pohodu ter preživite nepozaben zimski dan na pobočjih Snežnika. Vodil bo Uroš Vidovič. Odbor za informiranje in propagando PD Ptuj NOGOMET • Drava - Maribor 1:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Fridl (33), 0:2 Pačo (50), 1:2 Bloudck (71) DRAVA: Lešnik, Pučko, Koren, Hotko, A. Vršič, Zec, Mlakar, Vesenjak, Lučič, Volk, Bloudck. Igrali so še: Sraga, Fanedl, Križanič in Go j košek. Nogometaši ptujske Drave so imeli pretekli teden zelo naporen. V sredo so odigrali prija- teljsko srečanje z dru- govrščeno ekipo v 3. SNL - vzhod, Pohorjem iz Ruš, in izgubili z 0:2, v nedeljo z av- strijskim četrtoligašem Gnassem, najtežje pa je bilo sobotno srečanje z ekipo mariborskega prvoligaša, ki mu je bila to generalka pred nastopom v derbiju z ljubljansko Olimpijo. Gost- je iz Maribora so sicer zas- luženo zmagali, vendar tudi Drava ni razočarala števil- nega občinstva. Danilo Klajnšek NOGOMET • Aluminij - Era Šmartno 1:1 STRELCA: 1:0 Boškovič (70. iz 11 m), 1:1 Podgoršek (86) ALUMINIJ: Horvat, Zemljič, Krištofič, Emeršič, Rozman, Gerečnik, Pole, Zrnko, Boškovič, R. Hojnik, Grbavac. Igrali so še: Krajnc,^Lončarič, Habjanič, J. Šmigoc, Ivančič, Štumbergcr in Hertiš. Po zmagi v Mariboru proti Železničarju z 2:0 so nogometaši Aluminija želeli ugnati še drugoligaša Era Šmartno. V lepem in sončnem vremenu so igralci obeh moštev pri- kazali dober nogomet. Domači so imeli neko- liko več od igre in tudi zrelejše priložnosti za zadetek. Danilo Klajnšek ROKOMET • Naslov OŠ Ljudski vrt športni zavod Ptuj je organiziral področno tekmovanje v rokometu za učenke osnovnih šol. Nastopile so OŠ Ljudski vrt. Središče ob Dravi, Olga Meglič in Ormož. Dekleta so pri- kazala dober rokomet za svojo starost, predvsem pa borbenost. Prvo mesto je zas- luženo osvojila ekipa OŠ Ljudski vrt, ki je v finalu ugnala ekipo OŠ Ormož, 3. OŠ Sre- dišče, 4. OŠ Olge Meglič. Zmagovalna ekipa OŠ Ljudski vrt je nastopila v postavi: Mla- karjeva, Potočnikova, Zelenkova, Pe- trušičeva, Jelenova, Mohoričeva, Molnarjeva, Vindiševa, Šekuljičeva, Mikoličeva in Šala- munova. Ekipo je vodila Silva Fartek. Danilo Klajnšek JUDO # Uspešni v Bistrici in Lendavi Judoisti JK Gorišnica so v zadnjem času do- segli zelo dobre rezultate, kar je plod trdega in načrtnega dela. Njihovi mladi tekmovalci so pretekli teden nastopili na državnem Ekipa iz JK Gorišnica, ki je v Lendavi osvojila tretje mesto. Foto: laura prvenstu osnovnih šol v Slovenski Bistrici, kjer je v konkurenci 50 šol OŠ Gorišnica skupno osvojila tretje mesto. V Lendavi pa so nastopili na mednarodnem mitingu, kjer je nastopilo 291 tekmovalcev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Gorišniških 47 tekmovalcev sta vodila trenerja Jože Ma- rin in Mitja Kostevc. V ekipni uvrstitvi so za- sedli tretje mesto ter osvojili 23 odličij. Vse- kakor velik uspeh mladih judistov iz Gorišnice. Danilo Klajnšek ŠAH # Leskovec - občinsko šolsko prvenstvo v soboto, 22. februarja, je Športno društvo Leskovec organiziralo občinsko prvenstvo v šahu za posameznike, sočasno pa tudi ekipno šahovsko prvenstvo osnovnih šol občine Vi- dem. V posamični konkurenci je bilo prijav- ljenih 16 tekmovalcev, a se turnirja niso ude- ležili vsi prijavljeni. Očitno jih je v naravo zvabilo čudovito vreme. V ekipni konkurenci je zmagala in osvojila pokal ekipa šole Vi- dem, v posamični konkurenci pa je zmagal Franc Cesar iz Podlehnika pred drugo- uvrščenim Marjanom Fegušem, prav tako iz Podlehnika, in tretjeuvrščenim domačinom Antonom Zavcem. Organizator načrtuje, da bo občinsko šahovsko prvenstvo postalo tradicionalno. ZAGORJE OB SAVI / DRŽAVNO PRVENSWO V KIKBOKSU Ptuiiani najuspešneiši v soboto, 22. februaija, je v Zagoiju ob Savi potekal 1. turnir za državno prvenstvo v kikboksu v disciplini semikontakt. Sodelovalo je 158 tekmovalcev iz 16 klubov. Ptujski klub borilnih veščin je sodeloval s celo tekmovalno ekipo, sodeloval pa je tudi klub iz Ormoža. Najuspešnejši na tekmovanju so bili Ptujčani, za njimi pa Teakwando klub iz Maribora. Ptujsko ekipo sta vodila Vladimir Sitar in Pavlica Dušan, na tumiiju pa sta sodila tudi ptujska sodnika Franc Brumec in Franc Slodnjak. REZULTATI Ptujčanov in Ormožanov: dečki - do 32 kg: 2. Dorotej Kline, Ptuj; do 48 kg: 1. Uroš Brlek, Ptuj; 2. Smiljan Zemljak, Ptuj; do 63 kg: 1. Kristjan Slodnjak, Ptuj; deklice: do 35 kg: 1. Alenka Plohi, Ptuj; 2. Maja Volgemut, Ptuj; do 40 kg: 1. Laura Maksi- movič, Ptuj; do 45 kg: 2. Ana- marija Bilič, Ptuj; nad 45 kg: 1. Ines Kacijan, Ptuj; 2. Sonja Raušl, Ptuj; mladinci: do 48 kg: 1. Andrej Vindiš, Ptuj, 2. Uroš Prclog, Ptuj; do 56 kg: 1. Boštjan Brumec, Ptuj, 2. Mat- jaž Brumec, Ptuj; do 79 kg: 1. Matjaž Vindiš, Ptuj; mladin- ke: do 50 kg: 2. Tanja Plohi, Ptuj; do 55 kg: 2. Mateja Erlač, Ptuj; nad 60 kg: 1. Katja Janžekovič, Ptuj; člani: do 63 kg: 2. Davorin Gabrovec, Ptuj; do 69 kg: 2. Milan Korotaj, Ormož; do 74 kg: 1. Matej Požek, Ptuj; do 79 kg: 1. Smil- jan Lukman, Ormož; članice: do 60 kg: 1. Maja Ozmec, Ptuj; nad 60 kg: 1. Nadja Šibila, Ptuj. Po tekmovanju je selektor re- prezentance Slovenije v kik- boksu Vladimir Sitar določil reprezentante, ki bodo nastopi- li na svetovnem pokalu 28. fe- bruarja in 1. marca v Casale Monferratu v Italiji. Med rc- prczcntanti sta tudi Davorin Gabrovcc in športnica Ptuja 1996 Maja Ozmec iz Ptuja ter Milan Korotaj in Marcel Fe- konja iz Ormoža. Slodnjak Franc 24 - ZA RAZVEDRILO 27. FEBRUAR 1996 - TEDNIK TEDNIK • 27. FEBRUAR 1997 ZA KRATEK CAS - 25 Uvod navadno sestavim iz kakšnega glasbenega stavka, tokrat pa sem ga namenil velikemu kon- certu skupine ZZ TOP. Frank Be- ards, Dusty Gibons ter Biliy Gi- bons sestavljajo okostje izvrstne ameriške ročk zasedbe ZZ TOP, ki bo 12. marca "godla" v ljubljanski dvorani Tivoli! TIC TAC TOE so zelo popularni s skladbo Verpiss Dich. Agresivna dekleta iz tria TI TAC TOE so po- snele skladbo WARUM (^te**:), ki že napoveduje novi album te skupine in slišali bomo, ali bo boljši od debi- tantskega albuma Tic Tac Toe. Avstralska "blondinka" MERRILL BAINBRIDGE je osvojila ZDA s pop/rock popevko Mouth. Lepa pri- hodnost pa se MERRILL obeta tudi z novo popevko UNDER THE WA- Ameriški pevec in igralec JAMIE WALTERS igra v najstniški limo- nadi Beverly Hills 90210. JAMIE je svoj glasbeni talent pokazal s pesmi- jo Hold on, tej pa sedaj sledi pesmi RECKLESS ki se iz ba- ladnega uvoda spremeni v tipično sodobno ročk pesem! ikikik Britanski duo ALISHA'S AT- TICK je odkril sam Dave Stewart, ki je v 80. z Annie Lennox sestavljal duo Eurythmics. Duo ALISHA'S ATTICK beleži že dve izvrstni skladbi: I am I feel in Alisha's Rules ihe World, ki jim sledi še ena dobra pop/rock skladba zjaaslovom INDE- STRUCTIBLE EVERVTHING BUT THE GIRL sta bila lani zelo delavna, saj sta pri- pravila kar dva albuma: Walking Wounded in The best of... Tracey in Ben vztrajata malo tudi pri trip-hopu v komadu BEFORE TODAY ki ga je ponovno predelal veliki as Todd Terry. Ameriška pevka CRVSTAL WA- TERS je imela do danes dva mega plesna hita z naslovom Gypsy Wo- man in 100 % Pure Love. Dveletni odmor je CRVSTAL zelo koristil, saj se vrača s svežo in vročo novo plesno uspešnico z naslovom SAY IF YOU FEAL ALLRIGHT Preko luže, v ZDA, pa so ob rocku najpopularnnejši glasbeni stili soul, RNB in rap. Zelo poslušane nove soul skladbe v ZDA so: For you I will - MONICA, On and on - ERY- KAH BADU, Rever - MYLENE PARMER, Watch me do my thing - IMMATURE & SMOOTH AND ED, Get it together - 702. Člani tria NO MERCY so Marty Cinton ter brata Gabriel in Ariel Hernandez. NO MARCY beležijo tri hite: Missing, Where do you Go in When I Die. Trio je z albuma My Promise posebej za ZDA izdal nov plesni hit PLEASE DON'T GO Avstralski pevec PETER ANDRE osvaja ženska srca predvsem s svojim telesom in nekoliko manj s svojimi pevskimi sposobnostmi, čeprav so ga bralci revije Bravo razglasili za naj- boljšega pevca v letu 1996. PETER pa se vrača bolj v reggae stilu s koma- dom NATURAL BOYZONE bodo jutri, 28. februar- ja, nastopili v TV oddaji Planet In. Pet mladih irskih fantov je zaslovelo na prehodu v leto 1995 s priredbo skladbe Love me for a Reason. Mogoče pa bodo BOYZONE jutri predstavili tudi novo popevko ISNT IT A WONDER ki urad- no izide 3. marca. David Breznik OBLAK IN DEŽEVNE KAPUE Nekoč je živel zelo velik oblak. Njegovi prijatelji so bili Piki, Rok in Uroš. Ti prijatelji so bili dežne kaplje. Nekoč je oblak zbo- lel. Imel je visoko vročino. Dežne kaplje so šle po vodo in brisače. Oblaku so relde, naj leže v postel- jo in naj si na glavo daje mokro brisače. Drugi dan je oblak še vedno imel vročino. Rekel je, da mu je zmanjkalo vode. E)ežne kaplje so šle takoj po vodo. Ko so prišle v bližino reke, so opazile, da ni vode. "Sonce je tako močno sijalo, da ni vode," so si mislile dežne kaplje. Sle so k oblakom in jim rekle, naj dežujejo po bolnem oblaku, ^ bo spet zdrav. Tretji dan je oblak bil zdrav in se je igral z deževnimi kapljami. Iztok Štrucl, 3. b, OS Kidričevo V KONJENIŠKEM KLUBU v soboto,^ 11. novembra, smo na povabilo Špelinih staršev obiska- li konjeniški klub v Turnišču pri Ptuju. Bil je lep zimski dan in počasi je naletaval sneg. Najprej smo se ustavili v njihovi klubski sobi, kjer nam je Špelin očka razložil podrobnosti o negi in druženju s konji. Svetoval nam je, da se konju ne prebližuje- mo z zadnje strani, ker nas lahko pošteno brcne. Odpeljali nas je v konjušnico, kjer imajo kar šest konj v oskrbi. Vsak konj je bil v svojem pregrajenem prostoru in spredaj, na vratih, je imel vsak napisano svoje ime. Sledil je naj- prijetnejši del dneva, to je jahan- je, Za jahanje smo imeli na razpo- lago dva konja. Vsak od nas je odjahal s pomočjo trenerja en krog po stezi. Zame je bilo jahanje velikega konja nova izkušnja, saj sem do tedaj jahal le ponija. Bilo mi je zelo všeč. Po j^anju smo si sami postregli s čajem in piškoti, ki jih je pripravila Špelina mamica. V klub so povabili ta dan tudi kovača, da nam je pokazal, kako se podkuje konja. Videli smo, kako se konju odstrani podkev in poreže odvečna roževina, ki kon- ja pri hoji lahko zelo ovira. To morajo pri vsakem konju storiti vsakih petinštirideset dni. Bilo je zelo poučno in zanimivo. Sledila je še zabava na snegu. Po- dili smo se po njem, se kepali in gradili sne^e. Celo tekmovali o^Mladi dopisniki smo, katera skupina bo naredila lepšega. Z njim smo se tudi slika- U. Svit Zvonar, 3. c, OŠ Mladika ZIMSKI ŠPORTNI DAN v četrtek smo imeli športni dan. Oblekla sem tople hlače, btmdo. šal, rokavice, kapo in obula tople škornje. S seboj sem vzela sanke. Avtobus nas je odpeljal na hrib v Zg. Pristavi. Tam imajo tudi vlečnico. Tam smo se sankali in vozili z vrečami. Ko sem se pel- jala po srednjem hribu, sem pad- la in se potolkla po nosu. Dobili smo malico. Na snegu je bilo lepo. Ob 11. uri smo odšli domov. Anja Potočnik, 2. r., OŠ Sela IMELI SMO KULTURNI DAN Ko nam je učiteljica povedala, da gremo v Ljubljano, smo bili vsi veseli. Pogovorili smo se tudi o primernem obnašanju na vlaku in v gledališču. Končno je prišel ta dan. Zjutraj smo se zbrali pred železniško postajo. Ko smo bili vsi, smo se postavili v vrsto. Odšli smo na vlak. Sedela sem z Nino, Katjo in Cvetko. Vozili smo se zelo dolgo. Videli smo skalo, ki je dan pred tem padla in poškodovala tire in vagon. Ko smo prišli v Ljubljano, smo šli najprej v Mla^nsko gleda- lišče. Ogledali smo si predstavo Alica v čudežni deželi. Predstava mi je bila všeč. Peš smo se odpravili do restavra- cije, kjer smo se okrepčali. Ko smo se najedli, smo dobili vsak svoj balon. Potem smo si ogledali tromostovje. Prešernov spome- nik in ljubljanski grad. Odšli smo na vlak. Ta dan smo doživeli veliko lepega. Videli smo tudi ve- liko rek. To so Drava, Sava, Ljubljanica, Savinja, Dravinja. Kljub vsem doživetjem tega dne smo se veseli predali objemu staršev, ki so nas čakali na želez- niški postaji. Vita Lunežnik, 2. a, OŠ Ljudski vrt, Ptuj MOJE ŽEUE Sem Blanka Goljat, učenka Osnovne šole Cirkovce, ki obožuje nevarne poklice in po- klice, pri katerih so drugi odvisni od tel^. Poklici, ki me zanimajo, pa vse- bujejo ti dve stvari. Zanima me poklic policaja, ki mi ^ vsak dan bolj približuje televizija V mis- lih se že vidim, kako lovim tero- riste in druge črne ovce, vendar vem, da ne bom policistka, kajti mami pravi, da me ni rodila zato, da bi me nekdo ustrelil. Po teh njenih besedah si vedno bolj iz- bijam iz glave, da bi bila policist- ka. Zelo me zanima tudi piloti- ranje letala in na to rada spom- nim sorodnike, kajti v bližnjem sorodstvu imamo dva pilota, ki vozita za Adrio, in enega športne- ga pilota. Ko jih sponmim na svojo strast do letenja, upam, da se bo kdo spomnil in me povabil na polet z letalom, vendar se to do sedaj še ni zgodilo. Ker pa vem, da v Sloveniji še ni nobene po- klicne pilotke, se zanimam tudi za poklic kontrolorke letenja. Za ta poklic so navdušeni tudi starši in teta Romana, ki je mati tistih dveh pilotov, ki letita za Adrio. Teta Romana pravi: "Če boš kon- trolorka, boš lahko pošiljala spo- ročila Dejanu in Sandiju in se boste lahko pogovarjali." Za kon- trolorko letenja sta me navdušila tudi televizija in filmi, v kateri so kontrolorji večkrat omenjeni kot rešitelji letala v stiski. Vem tudi, da moraš za ta poklic imeti zelo dober uspeh v šoli, zato vem, da se bom morala zelo potruditi pri učenju. Edino, kar me moti pri tem poklicu, je, da imajo nizke plače. To vem zato, ker kar naprej stavkajo. Moti me zato, ker sem si že zamislila, kako si bom zgradila hiško z zelenico in vrtom in se bojim, da tega fi- nančno ne bom zmo^a. Vendar se takrat spomnim na starše, ki mi bodo pomagali, kot mi že obljubljajo, in spet se mi razjasni obraz. Če me sedaj kdo vpraša, kaj bom po poklicu, dobi odgo- vor: "Kontrolorka letenja." Ven- dar globoko v sebi čutim, da to verjemo še ni moj pravi poklic, moja dokončna odločitev, delo, ki ga bom morala opravljati vse življenje. Blanka Goljat, 8. r., OS Cirkovce 26 - POSLOVNA SPOROČILA 27. FEBRUAR 1997- TEDNIK TEDNIK 27. FEBRUAR 1997 OGLASI IN OBJAVE -27 ČRNA KRONIKA Poplave, toia, žled, plazovi... člani regijskega štaba civilne zaščite za Podravje, ki ga vodi Drago Klobučar, so na pr\i letošnji seji v sredo, 19. februarja, razpravljali o programu aktivnostih za letošnje leto in ga z manjšimi dopolnitvami sprejeli. Delno so do- polnili tudi sklep o i/delavi načrtov zaščite, reševanja in pomoči v suši in nesrečah / nevarnimi snovmi. Največ razprave pa so tokrat posvetih analizi večjih naravnih in drugih nesreč v letu 1996. Ugotovili so, da je bilo največ, kar pet, poplav na Dravinji, dve na Dravi, poleg tega pa še dve neurji s točo, trije primeri pogi- nov rib zaradi onesnaženja, ne- kaj zunanjih požarov ter več pri- merov odkritja eksplozivnih snovi. Med večjimi naravnimi in drugimi nesrečami minulega leta 1996 so analizirali kar pet poplav na Dravinji. Prvič je la sicer regulirana reka prestopila bregove 9. januarja. V podob- nem obsegu je drugič poplavljala 5. aprila. Dober mesec pozneje, 12. maja, so zaradi intenzivnega dežja meteorne vode povzročile poplavo kletnih prostorov stano- vanjskega bloka na Osojnikovi cesti. Tretjič je Dravinja poplavi- la 2. julija, ko je poleg ceste bilo pod vodo tudi okoli 500 hekra- tov kmetijskih zemljišč, po- plavljene pa so bili tudi kletni prostori v 14 stanovanjskih hišah. Dan zatem, 3. julija, so poplavile še Lešnica, Sejanca, Libanja ter v Ptuju Rogoznica in Grajena. Poplavljenih je bilo večje število kmetijskih zemljišč, v Budini so imeli vodo v kleteh osmih stanovanjskih hiš. Potem je bilo nekaj časa spet mirno, zaradi jesenskega dežja pa je Dravinja 24. septembra že četrtič prestopila bregove in po- leg ceste poplavila več kot 100 štaba Civilne zaščite. hektarov kmetijskih zemljišč. Petič je Dravinja poplavila do- brih 14 dni pozneje, 5. oktobra, ko je bilo poleg ceste pod vodo tudi več kot 150 hektarov zemljišč. V oktobru je dvakrat poplavila reka Drava. Prvič, 16. oktobra, je poplavila 5 počitniških hišic na območju Krčevine pri Vurberku, drugič, 19. oktobra, pa je na tem območju poplavila še nekaj cest in vinskih kleti ter fazanerijo, iz katere so živali morali evakuira- li. Toča je na našem območju lani huje udarila le dvakrat. Prvič je 21. junija opustošila kmetijske površine na območju Rucman- cev in Mezgovcev, drugič pa ie Foto: M. Ozmec udarila 30. avgusta ter najhuje prizadela kmetijske površine na območju občin Videm, Gorišnica, in mestne občine Ptuj. V začetku lanskega leta, 8. ja- nuarja, je zaradi zmrzali in žleda prišlo do izpada elektrike na območju Haloz v 20 primerih, na območju Slovenskih goric pa v dveh primerih. Regijski štab za civilno zaščito je obravnaval tudi več plazov, do katerih je prišlo predvsem po dolgotrajnih deževnih obdobjih, in sicer na treh različnih krajih v mestni občini Ptuj, ko je bila ogrožena cesta in stanovanjska hiša; na enem mestu v občini Vi- dem, kjer je bila ogrožena cesta, na 10 različnih mestih v občini Majšperk, kjer so bile v 7 prime- rih ogrožene ceste, v 3 primerih pa stanovanjske hiše. V minulem letu je regijski kab CZ za Podravje obravnaval tudi tri nesreče s področja ekolo- gije. Tako je 26. aprila prišlo do pogina rib v potoku v Šikolah, 20. junija v Trnovskem potoku in 30. julija v Pavlovskem poto- ku.^ Člane štaba so na prvi letošnji seji seznanili tudi z delom regij- skega centra za obveščanje, ki deluje od 1. januarja, in jim ga tudi razkazali. Ugotovili so, da občani v primeru iskanja nujne medicinske pomoči, gasilcev, v primeru naravnih in drugih nes- reč ali policije vse bolj upo- rabljajo novi številki centra za obveščanje 112 in 113. Ob koncu so se dogovorili še o aktivnostih ob bližnjem dnevu civilne zaščite 1. marcu in skle- nili, da bo osrednja proslava za območje Uprave za obrambo Ptuj jutri, v petek, 28. februarja, ob 11. uri v prostorih občine Zavrč. M. Ozmec Med hujšimi nesrečami lanskega leta je bila izredno odmevna marčevska nesreča, ko je v kanal hitroelek- trarne pri Markovcih zdrsnil avtobus s potniki. Pri tem je pomembno vlogo odigrala tudi potapljaška enota Cefos novi zetor 73-41 Generalni zastopnik tovarne traktorjev Zetor na slovenskem trgu, podjetje Gorenje Trgovina, je decembrskim kupcem traktor- jev Zetor kot posebno nagrado obljubil obisk češkega mesta Brno in tamkajšnje tovarne trak- torjev. Sredi februarja je bila obljuba izpolnjena in dva avtobu- sa sta peljala kupce in njihove partnerje na dvodnevni zabavno- poučni izlet. Izlet je bil na pustni ponedeljek in torek. Čehi za pusta verjetno ne vedo, vsaj ne v naši obliki. So pa nekaj pustnega razpoloženja s se- boj prinesli slovenski kmetje, ki so si v brnskem hotelu Continental priredili malo slovensko veselico z godci, ki so jih pripeljali kar s seboj. Osnovni cilj izleta v Brno pa je bil seveda ogled tovarne traktorjev Zetor. Tam jih je drugi dan sprejel komercialni direktor Aleš Zouhar ter jim predstavil osnovne značil- nosti tovarne, njegovi sodelavci pa so nato goste popeljali med tovar- niškimi stroji in tekočimi trakovi. Tako so se kupci s svojimi očmi prepričali, kje in kako nastajajo na slovenskem trgu že desetletja po- pularni zetorji. Tovarna Zetor se razprostira na 120 hektarjih. Poleg traktorjev proizvajajo tudi traktorske motorje, ukvarjajo se z livarstvom, v njiho- vem proizvodnem programu pa je še vrsta kmetijskih in gradbenih strojev. S 5 tisoč delavci so ena največjih tovarn na Češkem. Lani so izdelali 11 tisoč traktorjev, kar je 1 in pol odstotka svetovne in 4 in pol odstotka evropske proizvodnje traktorjev. V letošnjem letu bodo proizvodnjo povečali na 13 tisoč traktorjev, polletno proizvodnjo 6.500 traktorjev pa že imajo proda- no. Vodstvo tovarne je ob obisku pri- pravilo krajšo tiskovno konferenco za novinarje, ki smo spremljali kup- ce traktorjev. Poudarili so dobro sodelovanje z Gorenjem Trgovino in zadovoljstvo, da jim je dober poslovni partner pripeljal v goste kupce njihovih traktorjev, ki jih let- no prodajo v Slovenijo okoli 450. Predstavili so tudi svoje načrte, predvsem pa razvojne dosežke zadnjih let. Že letos namreč prihaja na trg nov, sodobnejši in zmoglji- vejši traktor Zetor 73-41. S tem se je proizvajalec odzval na zahteve trga po močnejših traktorjih. Pre- miera novega traktorja bo te dni v Parizu, v Sloveniji pa jih bomo prvič videli na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Traktor je sodobnejšega videza, ima številne tehnične izboljšave, šestvaljni mo- tor in izboljšane, hidravlične zavo- re, zavore so vgrajene tudi v prvih kolesih. Novosti tega traktorja so tudi zvočno izolirana kabina, števil- ni popravki na motorju, boljša hi- dravlika, motor pa ustreza svetov- nim ekološkim zahtevam. Prva ge- neracija teh traktorjev bo imela 112 konjskih moči, sledil pa bo traktor s 120 konjskimi močmi. Predstavniki Gorenja Trgovine so menili, da bo ta traktor zapolnil tudi potrebe po močnejših traktorjih v slovenskem kmetijstvu. J. Bračič Kupci so se v tovarni Zetor s svojimi očmi prepričali, kako nastajajo "njihovi traktorji". S tiskovne konference v tovarni Zetor; z leve: Roman Melanšek, direktor programa kmetijske mehanizacije v Gorenju, Alojz Kovše, direktor Gorenje Trgovina, in Aleš Zouhar, komercialni direktor Tovarne Zetor. SLOVENSKA BISTRICA # V predporočni dvorani gradu Slovenska Bistrica bo v pe- tek, 28. februarja, ob 19. uri predstavitev pesniške zbirke Vrtnar besede pesnika Sta- neta Črnčiča iz Poljčan. Pes- nika in zbirko bo predstavil prof. dr. Janko Čar. VITOMARCI • V soboto, 1. marca, ob 19. uri bo v izved- bi dramske skupine domačega kulturnoumet- niškega društva premiera komedije T. Partljiča Štajerc v Ljubljani. Ponovitev bo v nedeljo, 2. marca, ob 15. uri. PTUJ • V župnijski dvorani sv. Ožbalta bo nadaljevanje teološkega tečaja, vsak večer ob 18. uri: 28. februarja bo dr. Marjan Turnšek govoril o lepoti, večno dani in večno novi, 1. marca bo dr. Vinko Potočnik predaval o dr. Anto- nu Trstenjaku, 2. marca pa bo dr. Janez Dular predaval Med metaforo in lažjo ali ne pričaj po krivem. VELIKA NEDELJA # Pro- svetno društvo Simona Gre- gorčiča Velika Nedelja prireja v nedeljo, 2. marca, ob 15. uri v dvorani zadružnega doma veseli popoldan z domačim oktetom, ormoškimi tamburaši, fol- klorno skupino iz Podgorcev, domačim ansamblom Sax in dramsko skupino s Kompaj- zarjevim Tinom. PTUJ • V Party klubu je na ogled razstava likovnih del Branka Gajšta, člana likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj. PTUJ # V klubu Romantika je odprta razstava oljnih slik Grege Samasturja, člana li- kovne sekcije DPD Svoboda Ptuj. MARKOVCI • V avli osnov- ne šole je na ogled likovna razstava profesorice Olge Zorko, članice Likovne sekci- je DPD Svoboda Ptuj. KOLESAR UMRL DVA DNI PO NESREČI v zadnji številki smo poročali, da se je v soboto, 15. februarja, pri padcu hudo ranil kolesar, 60- letni Stanko L. iz Pušencev pri Ormožu. Prepeljali so ga v mari- borsko bolnišnico, vendar mu zaradi prehudih poškodb niso mogli pomagati in v ponedeljek, 17. februarja, je v bolnišnici unri. NESREČA PRI DELU V ponedeljek, 17. februarja, je v podjetju Most v Spodnji Hajdini 30-letni Bojan G. iz Ruja po tirih potiskal voz, naložen s hlodovi- no. Med potiskanjem se je voz prevrnil in eden od hlodov je Bo- jana G. stisnil ob zid ter ga hudo poškodoval. ZASEGLI LOVSKE NABOJE Na mejnem prehodu v Šentilju so v torek, 18. februarja, zvečer obmejni organi pregledali osebni avto, s katerim sta vstopala v Slo- venijo 47-letni Alojz R in 41-letni Anton B., oba iz Slovenske Bistri- ce. V prtljažniku so našli 350 na- bojev za lovsko puško, ki jih ob prihodu iz Avstrije nista prijavila. Strelivo so jima zasegli in ju prija- vili sodniku za prekrške. Z VLOMOM PO ELEKTROMATERIAL v noči na ponedeljek, 17. fe- bruarja, so neznanci vlomili v prodajalno Elektro dom v Slo- venski Bistrici. Odnesli so večjo količino elektromateriala in raz- nih tehničnih predmetov v vred- nosti okrog 1,200.000 tolarjev ZMEČKANA PLOČEVINA IN LAŽJE POŠKODBE Po Sloveniki od Slovenske Bi- strice proti Framu je v četrtek, 20. februarja, vozil tovornjak Jože K. iz Lenarta. Pri Spodnji Rolskavi je trčil v zadnji del drugega tovorn- jaka, ki je s prižgano utripajočo rumeno lučjo in svetlobnimi zna- menji stal na odstavnem pasu. V njem je za volanom sedel Maksi- miljan G., ob njem pa Slavko R, oba iz Oplotnice. V trčenju ju je odbito naprej, tovornjak Jožeta K. pa je oplazil še policijsko vozi- lo, ki je s prižganimi modrimi utri- pajočimi lučmi stalo pred tovorn- jakom na odstavnem pasu, ker so prometni policisti zbirali po- datke prometne nezgode, ki se je tam pripetila prej. Potem je to- vornjak Jožeta K. zaneslo po av- tocesti, kjer je obstal prečno. Prav tedaj je pripeljal z osebnim avtomobilom Peter S. iz Maribo- ra, ki je sicer zaviral in se umikal, a je vseeno trčil v tovornjak. V nezgodi so bili le trije lažje poškodovani, na vseh štirih vozi- lih pa je nastala precejšnja gmot- na škoda, po oceni za 2,2 milijo- na tolarjev. VOZNIKA VRGLO IZ AVTOMOBILA NA NJIVO Po lokalni cesti iz Markovcev proti Sobetincem je v petek, 21. februarja, okoli 16. ure vozil osebni avtomobil 70-letni Janko S. iz Markovcev Zunaj naselja Markovci je v križišču z glavno cesto trčil z osebnim avtomobi- lom, ki ga je po prednostni cesti vozil 35-letni Slavko H. iz ptujske smeri; ta je sicer zaviral, a trčenja ni mogel preeprečiti. Po trčenju je Janka S. vrglo iz avtomobila na njivo, kjer je obležal hudo ran- jen. ROMUNI S PONEREJENIMI VIZUMI Na madnerodnem želez- niškem mejnem prehodu v Sre- dišču ob Dravi so policisti v pe- tek, 21. februarja, pregledali do- kumente potnikov na vlaku, ki je pripeljal iz smeri Čakovca. Pri tem so ugotovili, da imata Danu S. in Gheorghu F., oba državljana Romunije, v potnih listih ponare- jene vizume. Policisti so z njimi opravili predpisan uradni posto- pek, potem pa so ju predali ob- mejnim organom Hrvaške. FF RODILE SO - ČESTITA- MO: Vesna Horvat, Obrež 70, Središče - Matica; Irena Petrovič, Gerečja vas 12, Ptuj - Evo; Silva Lah, Ul. 25. maja 5, Ptuj - Miha; Ro- mana Polanec, Levajnci 9, Destrnik - Sergeja; Anica Mlakar, Savci 56 - Klavdijo; Vera Nrecaj, CMD 13, Ptuj - Adriana; Janja Voglar, Skrblje 29/a, Majšperk - Me- lisso; Silva Viher, Skolibro- va 11, Ormož - Marka; Klavdija Štebih, Bodkovci 5, Juršinci - Julijo; Irena Lukman, Lačaves 10, Kog - Aleša. POROKA: Jože Mohorič, Slovenja vas 49, in Petra Kurnik, Slovenja vas 39/d. UMRLI SO: Marija Potočnik, Volkmerjeva c. 10, Ptuj, 1924, t 10. februarja 1997; Ivana Črešnik, roj. Doki, Ul. Jožefe Lackove 1, Ptuj, 'iS 1913, t 9. februarja 1997: Antonija Toplak, roj. Pihler, Ločki Vrh 48, 1921, t 11. februarja 1997; Marija Simonič, roj. Lah, Strezetina 23, 1902, t 12. februarja 1997; Hilda Rojs, roj. Zoreč, Tovarniška cesta 6, Kidričevo, ❖ 1911,17. fe- bruarja 1997; Amalija Kampl, roj. Mesojedec, Za- grebška C. 28, Ptuj, Jii 1908, t 10. februarja 1997; Zlatica Majerič, roj. Habjanič, Moškanjci 23, 1959, t 10. februarja 1997; Anton Sau- er, Kicar 124, 1929, t 17. februarja 1997; Cecilija Šeruga, roj. Vidovič, Po- brežje 119/a, ❖ 1906, t 11. februarja 1997; Marija Mez- narič, roj. Tušek, Kvedrova 5, Ptuj, JiJ 1934, t 10. febru- arja 1997; Marjeta Cimer- man, Aškerčeva ul. 14, Ptuj, 'i^ 1909,1 14. februarja 1997; Stjepan Vnuk, Betnavska c. 131, Maribor, 1949, t 14. februarja 1997; Marija Fric, roj. Gregorič, Predava 16, 1934, t 16. februarja 1997; Dragica Vrabl, roj. Strmšek, Krambergerjeva pot 13, Ptuj,1955, t 16. februarja 1997; Marko Trantura, Sestrže 95, ❖ 1933, t 17. fe- bruarja 1997; Marija Pajnki- har, roj. Mere, Jablovec 2/a, 1909,1 17. februarja 1997; Franc Fuks, Janežovci 4, 1932, t 18. februarja 1997; Olga Gjurasek, roj. Ste- pišnik, Minoritski trg 2, Ptuj, iii 1934, t 18. februarja 1997; Julijana Hel Janžeko- vič, roj. Gregorič, Muretinci 45, 1910, t 17. februarja 1997; Franc Zemljak, Volk- merjeva C. 10, Ptuj, A' 1917, t 17. februarja 1997. 080-12341 g otroke g y mladostnike !;! n stiski 3 Vsak dan od 12. de 20. ur« 771 -635 H odrasle v PONEDEUEK IN ČETRTEK od 18." de 20.** URE