Ameriška Domovina /fejt/ftERI em—HO JV1E SfflHai AM€RICAN IN SPIRIT JF0R6IGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 30, 1963 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€B ŠTEV. LXI — VOL. LXI Nail strokovnjak! so preti jeklarni v Indiji Načrtu za novo veliko jeklarno, ki jo hoče graditi Indija z ameriško pomočjo, manjkajo po sodbi a-meriških strok ovnjakov pogoji za uspešno obratovanje. WASHINGTON, D.C. — A-gencija za podpiranje tujine je dala prošnjo indijske vlade za financiranje,1 velike jeklarne v pretres našim m e t a-1 u r š kim strokovnjakom. Ti so* indijski predlog temeljito' prerešetali im prišli do zaključka, da vse skupaj ni zrelo za financiranje. Nameravana jeklarna naj bi imela zmogljivost 4 milijone jekla na leto, toda Indija ni izbrala zanjo niti primernega kraja. Indiji manjkajo na predlaganem mestu železna ruda, apnenec in koks, ki so najvažnejše surovine za proizvodnjo jekla, Indija nima dalje potrebnih strokovnjakov za kontrolo obratovanja. Kar jih ima, imajo že čez glavo dela v dosedanjih petih jeklarnah. Stroški za project so proraču-nami na poldrug bilijon dolarjev; pryi dbrok bi znašal $512,-000,00 in tega naj bi Indija dobila iz naše “pomoči tujini”. Naši strokovnjaki so proti temu načrtu. Zadeva ima seveda tudi politično ozadje. Administracija bi rada zagovarjala načrt vkljub -mnenju strokovnjakov, ker se noče: zameriti 'indijskemu predsedniku, Nehruju, toda Kongres bo gotovo proti. Ta primer lepo kaže, kako Nevarno je za našo administracijo, alko kar na svojo roko -deli Podpore in ne vpraša strokovnjakov. Kakšno mnenje .bi ti strokovnjaki dali selei o jugoslovanskih jeklarnah, ki imajo podobne napake in so lokirame ce-io v ičrni gori! ------o------ V korejski politiki se jasni, pa tudi zapleta SEOUL, Kor. — Korejsko po-iiliko vodi sedanji ministrski Predsednik general Park. Na Pritisk domačih strank, ki jih K kar 17, in naše administraci-ie je strankam dovolil 16. mar-ca> da se lahko zopet udejstvujejo v politiki. Stranke so pravico takoj izrabile In zahtevajo CjUi prej volitve-. General pravi, da se (bo šele eept-emib-ra odločil, sli ijaj razpiše volitve ali -pa ma-rodni, referendum, ki naj bi po'-'Aljšal njegovo diktaturo- -na nedoločen čas. Za volitve so politične stran-'cl> za referendum pa vojaški :ro,gi, ki nočejo civilne vlade in Erozijo z revolucijo, ako- bi bile Vc-htve razpisane. General Pa-nk se torej nahaja sredi dveh priti-° 0v> kar mu pa ne jemlje po-kuma. Misli celo na ustanovitev Sv°j|E' stranke, ki naj bi mu po-a'§a‘la kandidiranje za pred-Sednijka republike, ako bi prišlo do v-oiitev. administracija se zaen- Novi grobovi Mary Skully Sinoči je umrla na svojem domu Mrs. Mary Skully z 1087 Addison Rd. Pogreb bo v petek zjutraj iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda. Podrobnosti jutri. V Laosu trenutno mir Ti,(>1,0 V!”*11' iediiih dovoli obiskov Podeželski frgowee sfefoieii umora ioora GADSDEN, Ala. — Oblasti •a prijele- že pred nekaj dnevi 40 let starega podeželskega trgovca Floyda L. Simpsona, očeta, šestih otrok, kot sumljivega umora Willia-ma L. Moore, ko je bil tod mimo na poti v Mississippi na svojem romanju za integracijo. Oblasti -so našle puško, iz katere naj bi bili izstreljeni usodni streli. Dognali so-, da je last Simpsona. Moža so včeraj uradno obtožili umora. Moore je šel iz Baltimorja skozi južne države v Mississippi kot propagator integracije, ki se ji južne države upirajo še vedno z vsemi sredstvi. Na poti skozi Alabamo so ga našli u-streljenega. Odpeljali so ga domov, kjer so ga pokopali z vsemi slovesnostmi kot vnetega borca za dobro stvar. Guverner države Alabama je razpisal kmalu po odkritju u-mora tisoč dolarjev nagrade onemu, ki krivca odkrije ali pomaga pri njegovem prijetju. O-sumljeni Simpson doslej menda še ni nič priznal, oblasti pa nimajo proti njemu nobenih direktnih dokazov. litič; ne maša v generalove po-‘ne načrte. Showers Vremenski prerok pravi: v Oblačno, vetrovno in hladnej-2 možnostjo dežja. Naj višja lemperatura 45. Kennedy bo predložil povišanje plač za federalne uradnike WASHINGTON, D.C. — V lanskem zakonu o povišanju plač federalnim uradnikom je dobil Kennedy tudi nalogo, da nadaljuje s študijem o prejemkih federalnih uradnikov in o tem Kongresu tudi poroča,. Poročilo federalnega statističnega urada je sedaj dovršeno. Dognalo j©, -da so samo nižji federalni uradniki in, deloma tudi sredinji tako plačani kot slični uslužbenci v zasebnih službah, posebno v industriji. Plače visokih federalnih u-radnikov so pa Občutno pod plačami podobnih uradnikov v industriji. Keninedyjeva administracija sedaj izdeluje načrt, kako bi tudi te federalne plače prišle na isto višino. Med tem bo- pa Kennedy predložil Kongresu, da- se plače poštnim -u-radnikom povišajo še za par -odstotkov. Kenendy čaka še na poročilo Randallovega odbora, ki se' tudi peča z osebnimi izdatki v federalnem proračunu, potem bo pa Kongresu predlagal povišanje še za ostale uradnike. Pri tem seveda ne bo pozabil na kongresnike in senatorje ter ovoje -ožje sodelavce v kabinetu in glavnih federalnih uradih. Komunistični Pathet Lao je dal zadnje dni mir, premika pa svoje čete na Plaine des Jarres. — Delitev Laosa ? VIENTIANE, Laos. — Komunisti premikajo svojci čete na Plaine des Jarres, ne da- bi nasprotniki vedeli, kaj naj bi bil namen teh premikov. Spopadi med komunisti in nevtralci so prenehali sredi preteklega tedna, ko so 'komunisti svoje nasprotnike skoro čisto potisnili s Plaine des Jarres. Pri tem so Obtežili Amerikance, da so z letali prepeljali en bataljon vojakov desničarskega gen. Nos>a-vana na Plaine des Jarres nevtralcem v pomoč. Sam predsednik vlade nevtralcev Suvana Puma je te trditve zavrnil, prav -tako seve tudi gen. Nosavan. Kljub temu jih je- povzelo sovjetsko časopisje in obdolžilo Amerikance, da se vmešajo v laoške notranje spore. Kaj je opravil Harriman v Moskvi WASHINGTON, D.C. — Skupna izjava predsednika sovjetske vlade Hruščeva in posebnega zastopnika! Kenendyja državnega podtajnika Harrimana po njunem, tri in pol ure trajajočem razgovoru pretekli petek zatrjuje, da sta tako Sovjeti j a kot Amerika odločeni ohraniti ženevski dogovor o nevtralnosti Laosa, med tem pa -kibžijo vesti-, da je imel Harriman s seboj predlog, o- delitvi Laosa po zgledu Koreje in Vietnama. Harriman naj bi predlog stavil Hruščevu v slučaju, če ne bi bilo mogoče doseči ruske podpore za ohranitev laoške nevtralnosti. Podoben predlog so imeli v pripravljenosti že lani Angleži. Komunistom tedaj ni j bilo zanj, ker so upali, da bodo j dobili v roke- ves Laos. To upa-| nje je sedaj nemara še trdnejše. Obetajo nam ‘nabodene’ cigarete? PARIZ, Fr. — Neki francoski papirnici cia je posrečilo izdelati nove vrste papirja za cigarete. Je to papir, ki je tako gosto in, drobno preluknjan kot z zbodljaji, da pod drobnogledom izgileda kot najfinejiša mreža. Cigarete, ki- imajo tak papir, so menda veliko prijetnejše, milejše in hladnejše, tako trdijo tisti, ki so jih prvi preskusili. Tovarna misli, da b-o z novim papirjem za cigarete lahko kmalu prišla na trg. Skandinavci bodo potovali v Jugoslavijo brez viz BEOGRAD, SFRJ. — Jugoslovanska vlada je predložila Norveški, Švedski, Finski in Damski, naj bi njihovi državljani imeli vstop v Jugoslavijo brez viz, jugoslovanski pa v nje. Vlade omenjenih držav vprašanje proučujejo in gledajo nanj menda, kar dosti ugodno. Po izjavi govornika zunanjega ministrstva bo Jugoslavija predložila enak dogovor tudi Islandiji. Skandinavci v Jugoslavijo ne potujejo v velikem številu, prav tako ne Jugoslovani v Skandinavijo, dogovor je torej manjšega pomena, imel pa bo svoj psihološki učinek, ker bodo lahko tudi Jugoslovani potovali v zahodne države brez viz. BELGRAD, SFRJ. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk se bo ustavil v Belgradu na poti iz Indije 4. in 5. maja. Še predno bo on odpotoval, bosta prišla, v Jugoslavijo- predsednik Finske in njegova žena na državni obisk. Od 8. do 10. maja bo uradni gost Titove vlade glavni tajnik Združenih narodov U Ta-nt. Najavljen je tudi obisk predsednika sovjetske vlade Nikite Hruščeva. Ta naj -bi prišel v Jugoslavijo v juniju nekako- v času, ikio bo Kennedy na obisku v Evropi. Zadnjič so nekateri namigovali, da bi se oba lahko kje na meji Jugoslavije in Italije sestala in se kaj pomenila. Vesti ni nihče jemal tako resno, da bi se jim jo zdelo v Washingto-n,u in Moskvi potrebno preklicati. Napovedan je tudi uradni o-bisk egiptovskega Naserja, starega Titovega prijatelja v skupini “nevtralcev”, čas tudi za ta obisk kot za Nikitin še ni objavljen. Maroško državo zagrabila volivna mrzlica RABAT, Mar. _ Maroški kralj je razpisal za 17. maj parlamentarne volitve in odredil, da se volivna borba začne 2. maja. Javnost pa ni čakala na uradni začetek votivnega boja, ga je začela kar na svojo roko. Začela ga je pravzaprav opozicija, leva in desna’, ki je proti' kraljevi politiki, še bo-lj pa proti njegovi stranki, ki jo “slučajno” vodi kraljevski policijski in kmetijski minister, ki ni ravno znan po- veliki obzirnosti. Mislijo, da se bosta obe opozicijski skupini združili na skupno listo. Komunistov je v Maroku le malo, zato se ponujajo v koalicijo. Parlament bo štel 144 poslancev, ki bodo izvoljeni za dobo štirih let. Neposredna zveza New York - Belgrad NEW YORK, N.Y. — Pan American Airlines bodo v četrtek, 2. maja, vzpostavile neposredno zvezo New Yorka z Bel-gradom. Dvakrat na teden se bo njihovo jet letaloi na poti okoli sveta ustavilo na letališču Surčin pri Belgradu. Belgrad bo dobil na ta način neposredno je-t-letalsko zvezo s 14 -deželami. Opico Tarzan zadela kap SILVER SPRINGS, Fia. _ Nobena opica ni naši javnosti tako dobro znana kot Tarzan. Bila je junakinja v mnogih filmih. Sedaj jo je zadela kap, ko je dosegla starost 33 let. Zadnja leta se je-1 držala na prostem ob reki Silver Springs, 'fcsimor jo je hodilo gledat ne-' šteto turistov. Sen, Frank Lausche @ FJi-aiji peilliki ZDA, WASHINGTON, D.C. — Sen. kerja, oslabiti Ma-cmillana, od-Franlk J. Lausche je govoril ne- bili smo- De GauUa in smo in-davno v Senatu o zunanji poli- diferentni do Adenauerja, tiki. Med drugim je povedal tu- Skrajni levičarji v naši deželi di tole: ”Mi ne smemo delati samo na zamisli, -da mora biti naš sovražnik Castro odstranjen s kar ko demokratično vlado, naklonjeno naši stvari... če to ne bi bilo mogoče doseči, bi bilo v našo korist imeti tam vlado kakršnekoli vrste, ki bi bila sovražna komunističnemu bloku in prijateljsko razpoložena proti Zahodu... Pomagali smo vreči Diefeba- varnejša.. hočejo -odstraniti Franka v Španiji in Salazarja na Portugalskem, čeprav sta prijatelja Zahoda . .. Pomagali smo odstraniti Batisto in vzpostaviti Castra... Za Zahodno pol uto in za ljudstva sveta bi bilo boljše, da j,-e- Batista ostal na oblasti... Če bomo še nadalje uničevali svoje prijatelje, bodo naša vprašanja postajala vedno ne- NAPETOST NA HAITIJU SE NI POPOLNOMA PREMINULA Vlada republike Haiti je umaknila svoje vojake z ozemlja, ki pripada poslaništvu Dominikanske republike v Port-au-Prince, vendar napetost še ni pominila, ker Dominikanska republika ni dobila jamstva za osobje svojega poslaništva v glavnem mestu Haitija in za prost odhod tam živečih 21 nasprotnikov Duvalier-jevega režima. SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Otok Haiti je sicer drugi po velikosti v Srednji Ameriki, za Kubo, pa pred Jamaico, vendar je izgleda premajhen za dve državi, med kateri je sedaj razdeljen. Dominikanska republika in republika Haiti si grozita z vojno, na meji Haitija so zbrane dominikanske čete, vojne ladje se drže v bližini haitskih voda za slučaj potrebe oboroženega nastopa proti Haitiju v zaščito dominikanskih državnih pravic in koristi. Haitska vlada je včeraj umaknila svoje vojake z ozemlja poslaništva Dominikanske republike, pa jih zadržala v njegovi neposredni bližini. Napetost je malo popustila, pa zopet porasla, ko je postalo znano, da Haiti noče dati jamstva za nemoten odhod 21 političnih beguncev v dominikanskem poslaništvu v Port-au-Prince. ________________ Dominikanski uradni radio je včeraj objavil umik haitskih vojaških straž z ozemlja poslaništva v Port-au-Prince kot zmago “na narodno čast” Dominikanske republike. Izgledalo je, da je spor izgubil svojo ostrino in da je nevarnost oboroženega spopada prešla. Dominikanske čete so med tem ostale na meji Haitija, vojne ladje pa v bližini haitskih voda. Napetost se je zopet povečala in Dominikanska republika je objavila, da njene zahteve niso izpolnjene, ko je postalo jasno, da predsednik Haitija Duvalier ne misli pustiti svojim političnim nasprotnikom, ki so dobili zatočišče v Dominikanskem poslaništvu, prostega odhoda iz države. Komisija Organizacije ameriških držav je predvidoma danes zjutraj dospela sem, da preišče i/es spor. Vlada Haitija je objavila, da ne bo storila nobenega novega važnejšega koraka, dokler ne pride v njeno glavno- mesto imenovana komisija in poskuša mirnim potom rešiti spor med njo in vlado predsednika Boscha v Dominikanski republiki. Haiti odslovil ameriško vojaško misijo WASHINGTON, D. C. — Državno tajništvo je sinoči objavilo, da je vlada republike Haiti preteklo soboto predložila odpoklic ameriške vojaške misije, ki je vodila vežbanje haitskih čet. Misija je štela kakih 30 mož in je včeraj zapustila Haiti. Adm. Anderson, poveljnik pomorskih sil, je včeraj v Kongresu izjavil, da je vse poskrbljeno, če bi bilo treba odpeljati zaradi varnosti z otoka Haiti ameriške državljane. -----o----- Tudi Bolgarija začela preganjati kulturne čarovnice Hoffa slfajno zmaga! PHILADELPHIA, Pa. — Načelnik unije voznikov James Hoffa je osebno vodil boj s skupino članov ikra-jevne organiza- Iz Clevelanda in okolice Pozdravi iz Kalifornije— Iz San Francisca pošiljata pozdrave -prijateljem v Clevelandu g. Lojze Galič in gdč. Frances Zuzek. Zadušnica— V četrtek ob sedmih zjutraj bo v cerkvi Marije Pomočnice na Neff Rd. sv. maša za pok. Albino Vesel. V petek ob 11.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Agnes Zobec ob 25. obletnici smrti. Jutri ob 11.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Georgea Strekal ob 4. obletnici smrii. Zdravje se obrača na boljše— Mrs. Mary Nosan,, lastnica znane pekarije v Slov. nar. domu na St. Clair A ve., je srečno prestala večjo operacijo v Euclid Glenville bolnišnici in se ji zdravje obrača na boljše. Želimo ji skoraj popolnega okrevanja. ------o------- Kot v tuji deželi! WASHINGTON, D.C. — Pra-cije, ki je to hotela povesti v j voso^n^ tajnik Robert r. Ken-AFL-CIO. Pri prvih volitvah | nedy Je pretekli teden hodil po lani je Unija voznikov (Teams-| južnih državah Unije. V Alaba-ters) zmagala s komaj 595 gla-.mi £e je razgovarjal dalj časa z sovi, med tem ko jih je bilo za ' guvernerjem W a 11 ace-om. Po obe strani oddanih več tisoč. j razgovoru sta Kennedy kot Delavsko tajništvo je lanske1 Wallace izjavila, da je bilo sre-volitve razveljavilo na pritožbo, Čanje vljudno, -guverner pa je nasprotnikov Hoffe češ, da so !^asneie d°dal, da sta pri tem njegovi -pristaši uporabljali na- oaiala tudi jasno in odločno silje. Sedaj s-o dobili Hcffovi vsak na svojem stališču v po-kamdidati skupno 4,893 glasov, gladu integracije, njihovi nasprotniki pa komaj j Pravosodni tajnik Kennedy j-e 2,55-0. Tudi tokrat je bilo na cejal dopisniku New York Ti-oibeh straneh več nasilij, toda mesa, -da ee mu zdi, kot bi bil v vse kaže, da bodo volitve priznane. tuji deželi. Z ljudmi in oblastmi ni mogoče dobiti nobenega Hoffa in njegovi sodelavci so pravega- domačega stika. Tudi v uporalbili vse mogoče načine inl0stauh državah, kjer se je Ro-sredstva, da so prtdcibili člane krajevnih -organizacij za Unijo voznikov. Niso pregovarjali samo nje, ampak celo tudi njihove žene. Poskrbeli so, da. je mogel vsakdo brezplačno na volišče', če je 'bil le voljan glasovati za nje, ; . ; , bert ustavil, ni bilo nič boljše. ------o------ Zadnje vesti RIM, It. — Pri nedeljskih volitvah so Fanfanijevi krščanski demokrati izgubili okoli 4 odstotke glasov v primeri z zadnjimi volitvami. Sorazmerno veliko glasov so izgubili tudi monarhisti, pridobili pa so komunisti in liberalci. Fanfanijevi krščanski demokrati so še vedno najmočnejša politična stranka v deželi, takoj za njimi so komunisti. Fanfani ima s socialnimi demokrati in socialisti dovolj močno večino v parlamentu za sestavo trdne vlade. talka mjm momarioa Ib Mila naše rakda? BONN, Nem. — Mirovni dogovor dovoljuje Nemčiji, da ima lahko svoje voj no bredovje, toda posamezne vojne ladje smejo imeti samo do 5,000 bruto registrskih ton nosilnosti. Nemčija je to pravico že izrabila in i ustvarja počasi svojo vojno bro- ' dovje, (ki obstoja sedaj iz pod-i monnic in rušilcev. Na rušilce,1 VIENTIANNE, Laos. — Danes se sedaj menda štiri, bodo monti-1 razgovarjata na Plaine des Jar-rali rakete, toda- brez raketnih! glav. Poveljnik nemške mornarice namerava priti v našo prestoli- | co, da se pogovori o tej zadevi -z našo vojno mornarico. Novica 5 ije seveda vzdignila v Moskvi' Iv-Fiko prahu. Tam se namreč z j upravičenostjo sprašujejo, ali | SOFIJA, Bolg. — Voditelj1 ne bo- 'kmalu prišel čas, da bodo ' . .. . bolgarskih komunistov Živkov rakete na nemških rušilcih do- • * ■ -i 1 • ' ' ■ ^ '. je 15. aprila napadel v svojem bile iz Ameroke tudi atomske govoru v Sofiji ostro vse bol- glave, na primer Polaris. Nem-garrko kulturnike kat po vrsti, šiki rušilci imajo nosilnost 3,500 Očital jim je ravno iste grehe bruto- registrskih ton. kot Hruščev v Moskvi. Pri tem se je kar očitno skliceval na Kremelj. Tako se je bolgarska komunistična stranka potrudila, da hitro posnema ruske tovariše. Prehiteli so jo v tem le češki res predsednik koalicijske vlade nevtralec Suvana Puma in vodja levičarjev njegov pol-bratranec princ Sufanuvong. Komunisti so napovedali nove zahteve, vendar izgleda, da utegne biti dosežen vsaj kak začasen kompromis, ki bo rešil sedanje stanje. Schaerf znova izvoljen za predsednika Avstrije DUNAJ, Avstr. — Pri nedeljskih volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika republi- ke kandidat socialistične stran- j komunisti. Živkov pa se ni nič be Adolf Schaerf. Dobil je skup- i skliceval na Tita, ki je- še o-, no 2,473,694 ali 55', vseh od-strejiše nastopil proti “zapad- danih glasov. Njegov glavni tek-njaštvu, ki je začelo vdirati v i mec je bil J. Raab, kandidat titovs/ke vrste. 1 ljudske stranke. ni tajnik Harriman se je sinoči preko Londona vrnil iz Moskve in bo danes predsedniku Kennedyju poročal o uspehu svoje poti. MIAMI, Fla. — Včeraj se je v Port Everglades izkrcalo novih 675 kubanskih beguncev. Javnost in oblasti so jih sprejele nekam hladno, češ, da bi jih lahko zapeljali v New Orleans ali v Savannah, da bi bili kubanski begunci bolj enakomerno razdeljeni po raznih delil' dežele, namesto da se vsi gnetejo v Floridi. SHEEIŠKA DOMOVINA, APRIL 30, 1963 /Iaieri^ka nommm G3a5^5?3r3 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1 st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA, 2a Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4,00 na leto SUBSCRIPTION RATES j United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Sscoad Class postage paid at Cleveland, Ohio >83 No. 85 Tues., April 30, 1963 Vatikanska zunanja politika Sv. oče ni samo poglavar rimsko-katoliške cerkve, je tudi poglavar Vatikanske države. Vatikanska država je stvarno taka ko vsaka druga. Ima svoj konkreten namen: varuje verske interese vseh katolikov, naj se nahajajo kjerkoli na svetu. Raztreseni so v vseh državah na svetu, vatikanska zunanja politika mora torej računati z vsemi državami, ne glede kakšne so; povsod ima katolike, ki se mora brigati za njihov duhovni blagor, kar se seveda da doseči najlažje z direktnimi stiki z vsemi vladami. Stiki nimajo nobene standardne oblike, se zmeraj ravnajo po konkretnih okoliščinah; oblike pa tudi niso nespremenljive, ravnajo se po časih, ki v njih živi človeški rod. Pri tem seveda vatikanska zunanja politika nikoli ne zataji načel, ki jih oznanja katoliška cerkev. Neprestano jih ponavlja in razlaga z besedami, ki so času primerne. Ta načela veljajo seveda tudi pri praktičnem izvajanju vatikanske zunanje politike. Praktično izvajanje se seveda ravna tudi po značaju vsakokratnega nosilca papeške časti. Ker značaji niso enaki, dobiva tudi praktično izvajanje vatikanske zunanje politike svoje posebne odtenke, ki se ravnajo po vsakokratnem papežu. Ne pomenijo pa nobenih senzacionalnih “prelomov” v vatikanski zunanji politiki, kot jih rado izmišljuje in slika politično časopisje po svetu. Vse to moramo imeti pred očmi, kadar mislimo na zadnjo okrožnico sv. očeta “Mir na zemlji”. Je izredna in izrednega pomena v tem, da je naslovljena ne samo na katolike, ampak na “vse ljudi dobre volje”. Že to sili okrožnico, da obravnava svojo vsebino v duhu in z besedami, ki so razumljive ne samo tistim, ki poznajo krščansko filozo fijo, ampak tudi tistim, ki o njej nimajo niti pojma. In takih je na stotine milijonov v Aziji in Afriki. Zdi se nam, da je precej namenjena ravno tem. Okrožnica zato razlaga stališče sv. Stolice o vprašanjih, ki trčijo ob interes slehernega človeka na zemlji. Razlaga jih z nenavadno jasnostjo in s precejšnjo obšir nostjo. Napisana je tako, da je razumljiva tudi ljudem, ki ne poznajo krščanstva in njegovih naukov. Načela, ki tvo rijo podlago za izvajanja, so taka, da jih mirno lahko sprejme tudi tisti, ki pripada katerikoli verski skupini na svetu. Značilna za okrožnico je osnovna ideja: dostojanstvo slehernega človeka brez ozira na spol, narodnost in raso. Iz nje izvirajo vse politične, gospodarske, socijalne, verske in kulturne pravice, da omenimo samo glavne. Vse te pravice pa se morejo izživljati samo v svobodi in enakoprav nosti posameznikov in narodov. Ko človek premišljuje vse to, se nehote spomni, da hrepenijo ravno rase v Afriki in Aziji najbolj po človekovem dostojanstvu; njihovi pripadniki nočejo biti pod nobenim pogojem ljudje drugega razreda. Okrožnica bo zato naletela ravno pri teh rasah na največje odobravanje, verjetno bo večje v Afriki kot v Aziji, kajti azijske rase imajo vsaj svojo staro kulturo, ki je podlaga njihove življenjske filozofije, dočim tega v Afriki ni. Okrožnica bo seveda tudi velika tolažba za tiste kristjane, ki ječijo pod diktaturami raznih vrst, ne samo komu-nitične. Našli bodo v njej duhovno oporo v boju za svoje ideale. Toda kako naj jim pride v roke? Zdi se nam dalje, da pomeni okrožnica začetek novih naporov, da vatikanska politika pomaga katolikom tam, kjer zatirajo diktature. Tu seveda vsakdo misli najpreje na komunistične diktature. Kako lepo bi bilo, ako bi vsak katoličan, ki živi pod takimi diktaturami, mogel dobiti okrožnico v roke ali vsaj slišati razlago o njej po radiju. Za železno zaveso živi na milijone katolikov, ki bi v okrožnici našli nov pogum za svoje boje za versko svobodo. Dobrodošla bi gotovo tudi ostalim kristjanom v takih diktaturah, saj tudi hrepenijo po tolažilni besedi, naj pride od koderkoli. Končno je okrožnica tudi zlata vreden priročnik za vse katoliške misijone. Kolikokrat pridejo misijonarji v zadrego, kadar morajo debatirati s pripadniki tujih ver o pravicah, ki jih ima človek že po svoji naravi. Okrožnica jim bo lahko služila kot kažipot, ki ga ne bodo mogli več pogrešati. Tako široko obzorje vsebine okrožnice in tako postavljeni cilji za njeno objavo morajo iti preko mnogih malenkosti. ki jih marsikdo v krščanskih in ne samo v katoliških vrstah smatra za važne. Morajo iti tudi preko zunanjih politik posameznih držav, ki zasledujejo samo svoje ozke “narodne in življenjske interese”. Končno morajo iti preko ideologij posamez- Duh tolerance, ki preveva okrožnico, dovoljuje vatikanski zunanji politiki, da lahko zelo spretno manevrira v svoji taktiki, ne da bi pri tem kršila osnovo katoliškega svetovnega nazora. Nihče, ki prizna upravičenost osnovnih tendenc, izraženih v encikliki, ne bo torej mogel očitati vatikanski zunanji politiki nedoslednost, ako bo skušala po novih potih pomagati katoličanom, ki do zdaj ni mogla priti do njih. Ako je mogoče doseči sporazum z vlado kateregakoli svetovnega nazora, ki varuje koristi katoliške cerkve in njenih vernikov, zakaj ga ne bi sklenila? Lahko si predstavljamo, da bo radi tega završa' , v nekaterih krogih katoliške cerkve in tudi zunaj nje, toda strah pred tako kritiko ne sme biti povod, da bi vatikanska zunanja politika zanemarjala svoje dolžnosti do katolikov, kjerkoli so na svetu. Vse to je treba povedati že sedaj, kajti prve kritike se že oglašajo. Vidi sem jim pa, da ne ločijo svojih ozkih interesov od univerzalnosti zunanje politike vatikanske države. moč kristjanov v West Allisu. Bil je večkrat cerkveni odbornik (ključar). Po njegovem nasvetu in, prigovarjanju so še pred zidavo sedanje šole! kupili tiste tri lote, na katerih stoji sedaj cerkvena dvorana. To je dokaz, kako pravilno je Mr. Ltpo-gllavlšek gledal naprej. Krepko je vsa leta aktivno Ljudje pod Sfreho sveta V Nepalu, na j več ji izmed petih državic pod Himalajo, živi 19 narodnostnih skupin. V nadmorski višini 3,000 m (Stoji voj alk na straži. Ogrnjen je v karirasto rdečo tkanino, Iki spominja na viehyjsko platno, delal v Društvu sv. Jožefa št.'njegovo pokrivalo je srebrno, 103 KSKJ. V teh letih, odkar ščit ima štiri osti, prsti se okle- Ihor Triglava vabi Cleveland, O. — V nedeljo, 5. maja, ob štirih popoldne priredi zbor Triglav svoj letni koncert v prostorih Sachsen-heima na 7001 Denison Ave. blizu W. 73 St. Po koncertu bo domača slovenska z a. b a v a v Slov. domu na 6918 Denison Ave. Zbor vodi Anton 'šubelj. On je pripravil za koncert tudi zanimiv in pester spored. Na klavirju bo; nastop spremljal Charles Loucka. Ker imamo samo en koncert na leto, vabimo vse rojake in rojakinje, ki jim je kaj do slovenskega petja, naj nas pridejo obiskat. V nedeljo, 21. aprila, ste videli naše! pevce na televiziji. Niso poklicni pevci, imajo le veselje do petja in prav posebno do slovenske pesmi. Trudijo se, da bi ohranili vsaj nekaj kulturnega življenja na zahodni strani Clevelanda. Zbor je nastopil tudi na Maple Heights ob otvoritvi novega doma. Ob tej priložnosti čestitam vsem, ki so sodelovali pri gradnji tega lepega doma. Govori in petje šo. pokazali ob tej priložnosti, da slovenska narodna zavest še živi, da še nismo pozabili, kar so nas učile naše matere in očetje! Na svidenje na Triglavovem koncertu v nedeljo popoldne ob štirih v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave. Anna Jesenko Miardske mmm North Madison, O. — Kot sem že pisal, sem lani svoje posestvo prodal. Začeli so graditi hiše. Lani so postavili štiri, letos bodo nadaljevali. Skupno jih bo 150. Zigovor’il sem si eno leto prosto stanovanje v stari hiši, zato sem še vedno tu. Najel sem si že novo stanovanje in sedaj hodim med enim in drugim. Za staro skrbim sam, novo mi urejajo drugi. Ko imam takole čas, si ogledujem, kako napreduje delo. Hiše rastejo, vanje se bodo naselili mladi ljudje. Rastle bodo družine, potrebne bodo šole in izdatki za javne potrebe bodo višji. Tako je pač na svetu. Nekateri bedo tega veseli, drugi se bodo jezili, ko bodo morali plačevati višje davke. Pomlad prihaja počasi, z zanimanjem gledam prebujanje narave, sledim pa še vedno z zanimanjem tudi življenju na ših ljudi. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam! Frank Leskovic maj kratek čas obstoji klub, pa j.e že več sto dolarjev v njegovi blagajni. Vsi udeleženci, ki so se oglasili k /besedi, so govorili prijazno in dostojno, da je. bilo res pravo veselje poslušati. Po seji so pridne žene še nam postregle! z jedjo in pijačo, da je nastalo prav prijetno razpoloženje. Veliko smo se pomenili. Bilo bi prav, če bi pristopili vsi moški in ženske našega rodu, ki so na pokojnini. Bilo bi nas lahko še veliko več v tem klubu. To bi prineslo še/ novega življenja in nas trdnejše povezalo. Porabimo večer življenja za prijateljske stike med seboj. Pozabimo za nekaj časa, da smo stari in nas leta že tlačijo, življenje nam bo zgledalo prijetnejše in svetlejše. Prihodnja seja bo četrto sredo v maju ob dveh popoldne v Slov. nar. domu na Maple Hts. Upam, da se nas bo tam zbralo še več kot zadnjič! Rojaki in rojakinje, pridružite se nam! Članarina je komaj 50c na mesec, kar gotovo vsakdo zmore. Vsi dobrodošli! Jakob Resnik M upokojeiieev v Naw- isgi se živahno gihfje Cleveland, O. — V sredo, 24. aprila, je bila seja Kluba v Slovenski delavski dvorani. Presenečen sem bil, ko sem videl, da se nas je nabralo pclno dvora- ^ 4________ (no. Nad 50 članov in članic je nih vlad. Okrožnica poudarja dosti jasno, da v "načelih netilo navzočih, pozna nobenega kompromisa, da pa se zaveda, da smo vsi! Predsednik Gašper Segulin je ljudje, ki imamo svojo omejenost in se moramo ravnati po sej° vodil prav diplomatsko, okoliščinah. Zakaj tega ne bi smela vpoštevati vatikanska Tajnica prijazna Rose Vatovec zunanja politika ? je brala poročilo in račune. Ko- Hr. Frank Lipoglavšek 80 Iti Milwaukee, Wis. — Malo pozne so te-le vrstice, a kljub temu upam, da ne prepozne. Da se Mr. Frank Lipoglavšeik bliža osmemu križu, smo vedeli. Ker pa je duševno in telesno še tako čil in zdrav, nismo ob njegovem rojstnem dnevu zadnjega marca nič pomislili, da utegne imeti že 80 let. Na Belo nedeljo pa se je sam “i M”, da ima za seboj polnih 80. Njegov rojstni kraj je na To-poiovskem hribu pri Boštanju ob Savi, tam nasproti SevniceL Ker je imel oče malo posestvo, je moral mladi Franc kaj kmalu za delom. Njegova prva “služba” je IbUa ta, da je pulil plevel po njivah boštjanske graščine. Ko je malo dorasel, je šel po šegi tistih časov “na tuje”. Na Zgornjem štajerskem se je izučil za mizarja. Od ondod je šel v Nemčijo, kjer je delal v rudniku, vrne® pa je šel seveda pogledat domov. V Nemčiji se je odločil za v Ameriko. Prišel je sem, prijel za delo, se razgledal po novi deže-h ... nato pa odšel nazaj na Nemško 'in v domači kraj. Ame-r.ika ga je nato hitro zvabila v drugo, to pot za zmeraj. Tu je delal v raznih tovarnah, dokler ni začel svojo trgovino na S. 36th in Burnham, ki jo je vodil dolgo let. Kmalu po smrti druge žene (ki je bila sestra prve), je trgovino prepustil sinu Emilu, sam pa stopil v zasluženi pokoj. A skoro vsa ta leta, odkar je v pokoju, je vedno pokazal, da je zvest svojemu prvemu poklicu: mizarju. Mala tovarna za kuhinjske omarice ga večkrat pokliče na pomoč. To je dekaz, kako dobro se je sedanji 80-letnik izučil mizarstva pred mnogimi leti, obenem pa, da je še vedno sposoben prijeti za dleto1, kladivo in žago. Vsa dolga leta bivanja v Milwaukee 'in v W»eist Allisu je Mr. Frank Lipoglavšek vneto pomagal pri slovensk fari Marija Po- smo mi tu, je bil vsaj tri- ali štirikrat predsednik tega društva. Eno leto je bil predsednik njegov pokojni sin Emil, večkrat pa je predsedoval temu društvu Mr. Joseph Jamnik, po-sinovljanec Mr. Lipoglavška, ki je v tem letu spet predsednik. To je dokaz, >da je Mr. Lipoglavšek znal vcepiti veselje do dela v društvu tudi svojim otrokom. Ni bilo lahko v tistih letih 1947 do 1949 starim Slovencem tu v Ameriki doumeti, kakšni ljuldje smo bili v begunsikih taboriščih v Avstriji in Italiji. Eden izmed tistih redkih, ki so hitro doumeli naš položaj in bistvo stvari, je bil Mr. Frank Lipoglavšek. V tistih spittalskih letih je poslal tja večji dar za cerkev v domačem kraju, kot zaobljubo svoje žene. Ker denar ni mogel 'biti dostavljen v domač kraj, sta slavljenec in žena pristala na prošnjo predsednika delegatovega socialnega odbora msgr. Škerbca, da se denar sme/ uporabiti za študijske potrebe slov. akademikov v Grazu. Tako je dr. Jagodičev socialni odbor prejel Tep dar ravno v takih “suhih” mesecih, ko so bili prejšnji darovi že skoro izrabljeni, novih pa ni bilo na vidiku. Ne vem, kolikokrat. so me v teh letih vprašali stari Slovenci, še večkrat pa Amerikanci, zakaj sem prišel ravno sem v Milwaukee: ali imam tu kake sorodnike od prej? Vprašalcu ponavadi povem: tu živi dober mož, /k'i je s svojo pokojno ženo takole dejal: ker imava hčer v družini, ki je učiteljica, zato podpišiva sponzorstvo dvema, ki sta tudi iz tega poklica. Tako je prevzel sponzorstvo za naju, dasi sva mu bila čisto neznana. Seveda je po najinem prihodu sem tudi pomagal pri začetnih težavah. Ko je bila njegova enodružinska hiša v West Allisu prazna, nam jo je takoj ponudil za precej manjšo najem nino, kot jo je dobival prej. Pred tremi leti je Mr. Frank Lipoglavšek spet prevzel sponzorstvo za 'begunko v taborišču v Italiji, da je tako mogla priti v Ameriko. Njegov sin Frank ml. je prvi delovodja znane westalliske strojne tovarne Kearney-Trecker, kjer dela več novih Slovencev, Srbov in drugih. V isti tovarni je zaposlen tudi po-s i n o vil jenec Mr. Lipo/glavška Joseph Jamnik. Hči’ Cvetka poučuje sedaj v Fontani v južni Kaliforniji. Hči Olga živi z družino v West Milwauikeeni. Mlajši sin Emil je umrl pred nekaj leti. Mr. Lipoglavšek je ponosen na svojega vnuka dr. Roberta Lipo, sina Franka ml., ki je zdravnik v Wood-u med Milwaukeejem in West Alli-som. Daj Bog, da, bi Mr. Frank Lipoglavšek preživljal večer svojega življenja v zdravju in zadovoljstvu še mnogo let! Janez Grum z družino pajo rezljanega ročaja sablje. Kaj varuje srednjeveškemu vitezu podobni stražar? Prepovedano kraljestvo, površinsko e- nako trem četrtinam, Švice in razgrnjeno po himalajskih pobočjih v nadmorski višini od 300 do 7000 metrov. Stražar z mongolskimi potezami stoji na butanski meji. Morda pa varuje — pomisliš — 4000 cvetličnih vrst, h katerim ni prištetih več sto različnih orhidej in praprotnic. Točneje: straži nad preteklostjo, nad postarano poezijo ped Himalajo. Pet takšnih ali vsaj podobnih državic je pod Streho sveta: Ladak, Nepal, Si-kim, Butan in Nefa. Po sto letih se te državice/ zaradi indij sko-kitajskega spora ponovno vračajo na prizorišče zgodovine. Leta 1860 so nastale po poravnavi spora med Angleži in Rusi, takrat so se zaprle svetu: do nedavnega je potovalo skozi Butan vsega trideset tujcev. 'Odklonilna stališče do vsega tujega je najbolj izrazil Nepal, ki je v znamenju ločitve in neodvisnosti od Indije uveljavil nekaj, kar je bolj podobno dovtipu kot ukrepu: njegov državni čas s© za deset minut razlikuje od indijskega! Nepal je zgodovinsko prav gotovo najpomembnejša med jima rodili sina Ernest in Elmer ter hčerka Fani, Iki pa je umrla pred leti. Življenje: je za zlatoporočen-ca bilo en sam delovni dan. Šla sta skozi vse težave depresije, vendar sta s p r i d n o s t j o in skromnim življenjem, uspela, da sinoma dasta dobro vzgojo. John je delal pri Apex 30 tet, Fani ja 26 let pri Federal Reserve Bank. ,Za zlato poroko jima je dru-ž)ina in nekaj prijateljev priredila talkozvani “Surprise Party” in 20. aprila se jej okoli zia-toporočencev zbralo veliko število ljudi, da jima čestitajo k temu pomembnemu dnevu. Zlatoporočenca se s tem želita javno zahvaliti vsem, ki so k proslavi zlate1 poroke, doprinesli. V prvem redu se zahva-, temi petimi deželicami, saj je ljujeta svojima sinoma Ernestu 1 rojstna dežela Bude in zibelka in Ebnerju, njiju ženama Eve-Jhiduizma, dveh verstev, ki sta lyn in Jossie ter njih otrokom, j se razširili malone po/ vsej Azi-potem pa Mr. in Mrs. Frank'ji. Toda Nepal je hkrati tudi Sluga, Mr. in Mrs. Jack Ma-1 največja in najgosteje naselje-roit, Mr. in Mrs. John Mezgec,'na himalajska država: na povr-kafcor tudi vsem prijateljem in'šini 140,000 kvadratnih kilome-sosedom. Ravno tako tudi Mrs. | trov hribovite, 800 km dolge in Heft, ki je dala svojo1 hišo na j kakih 300 km široke dežele živi razpolago za to proslavo. Zlato- devet milijonov ljudi, ki so raz-poročenca želita, da jim Bog po-i deljeni — po podatkih “Science vrne stotero spoštovanje. njih ljubezen in A.D. labala zlašaporacmav Cleveland, O. — Dne 19. aprila 1.1. sta obhajala Mr. in Mrs. John Pintar z 1188 E. 176 St. zlato poroko — <50 let srečnega, četudi dela’ in skrbi polnega zakona. John je bil rojen 23. junija 1890 v vasi Zamostec pri Sodražici in je prišel v Ameriko leta 1906, Njegova žena Fani pa se je rodila v vasi Podklanee pri Sodražici in je prišla v Ameri- Qisleka za jkek h regijski kabine Po/sebna zaščitna obleka ki 1 so jo za zdaj preizkusili na dresiranem šimpanzu, bi /utegnila omogočiti veisloljSkteimu pilotu, da bi ob vrnitvi v zemeljsko ozračje skočil iz svoje vesoljske kabine, ne da bi pri tem čutil posledice hude vročine in silnih sunkov, ki bi ga sicer lahko raztrgali. Obleko sestavlja več plasti, zunanja je iz dakrona, zaradi katerega je ta obleka na prvi pogled podobna beli jadrovini. Pod njo je plast iz bombažnega trikoja, podobnega zimskemu perilu, tretja je plast iz ny-lona) prevlečenega z aluminijem, četrta, ki se oprijema telesa, pa je takšna kot druga, torej iz bombažne tkanine. Izprva so nameravali izdelovati takšne obleke za pilote raketnega letala X-15, vendar so kmalu spoznali, da zaradi teže letala in tesnega prostora za pilote v njem ni mogoče vstaviti v letalo še kabine, ki bi bila v kritičnem trenutku izstreljena s pilotom vred. Kombinezon s štirimi zaščitnimi plastmi je izdelal fiziolog dr. Charles Lombard, ki je no-1 med Ikaterimi je vsaj sedem višjih od Mont Blanca. O šerpah gre glas, da so najmočnejši i11 hkrati tudi naj višji ljudje, kar jih premore svet; so potomci tibetanskih menihov, ki so se nekaka pred sedmimi stoletji preselili v globeli in na pobočja pod Streho sveta. Ker se tamkajšnji meniški naslov podeduje, so torej vsi šerpe po rojstvu lame, b u d is ti č n i svečeniki-M/nogo jih živi v samostanih* najsicvitejši med temi je Teng' boš, ki leži v nadmorski višini 6,009 m. HANADSH4 DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Pridite pogledat ‘Dom’! Bilo je nekaj let pred prvo svetovno: vojno. V nekem, kraju na Gorenjskem je kilo veliko posestvo “Trata”. “Trata” pa je prezgodaj “ovdovela”, gospodar je umrl in zapustil ženi vdovi pet otrok, kopico skrbi za njih vzgojo in za gospodarstvo na velikem, posestvu. Ali bo žena-mati zmogla, vse to? Ali bo o-hranila svojemu rodu DOM? Kogar zanima odgovor na gornje vprašanje, naj pride pogledat v nedeljo, 5. maja, popoldne ob 4.30 v cerkveno dvorano na 609 Manning Ave., ko nam bodo naši igralci postavili na oder dramo v 4 dejanjih, ki nosi naslov “DOM”. Igro prireja SRP društvo “Baraga” in sicer s samimi mladimi igralci, ki so člani mladinskega kluba; igro režira priznani g. L. Ponikvar. Igro “DOM” je napisal naš znani pisatelj Janez Jalen. Kdo ne pozna njegovega prijetnega jezika, domačega izražanja in napetih prizorov v njegovih povestih? Vsebina in razplet drame gotovo zaslužita obilnega o-biska. S svojo udeležbo poplačajmo žrtve igralcev, ki so s tako ljubeznijo prihajali k vajam. Na svidenje pri igri “DOM”, kličejo igralci. M. K., predsednik Borci so se sestali Bliža se slovenski žalni dan. Mesec junij je posvečen žalnemu praznovanju za vsemi Slovend, ki so dali življenja v borbi s komunizmom. Društvo slov. protikomunističnih borcev v Torontu je imelo svoj sestanek zadnji ponedeljek, na katerem so borci obravnavali poleg Tekočih zadev tudi priprave za junijsko žalno proslavo. Glavna točka ja bilo predavanje, ki je osvetlilo delovanje slov. komunistov v Ameriki v podporo komunistični revolucij i doma. Por. Smrtonosne klice v organizaciji Pravijo, da je pot v pekel tlakovan z neizpolnjenimi dobrimi sklepi. Pot v pekel pa pomeni popoln polom, človekovega življenja1. Kaj ne bi mogli v neki meri reči isto o drugem organizmu, ki je društvo, kjer je mnoštvo ljudi povezanih za dosego: nekega določenega cilja, ki ga hočejo doseči pod vodstvom društvenega odbora. Če društveno življenje začne pojemati, so temu često krivi neizpolnjeni sklepi odbora. Velike ideje v lepih načrtih so nekaj, a so samo začetek. Neizpeljani načrti so pa smrtonosna klica, ki začne izpodjedati društveno življenje. Člani začnejo zgubljati Zanimanje, postanejo nedelavni. če kri •zastaja po žilah, gre življenje h koncu. Še hujše udarca pa zadajajo društvenemu delu pravi 'izdajalci. To so ljudje, ki se društva Poslužujejo toliko časa, dokler njim samim osebno služi. V določenem trenutku naložijo: sadove drugih na svoja ramena, se Postavijo pred; javnost, ji razbijejo svojo “zaslužno osebico” in pokažejo s prstom na društvo, ki so ga izdali češ, saj so nezmožni 'in nedelavni. To niso društveni delavci, ne dobrotnici skupnosti, temveč iskalci ea-niega sebe in cirkuški razkazo-valci svojih organizacijskih nesposobnosti. Danes so v eni or-Sanizaciji, jutri sivo rij o v njej svojo skupino, pojutrišnjem se la skupina osamosvoji, četrti dan pridejo v drugi organizaci-1° naprej z velikimi načrti, peti dan sodelujejo z njo v pripravah, šesti dan “zbolijo”, za ko-dec tedna pa prevzamejo1 vse na svoje rame. Zvečer vse oblju-Cijo, drugi dan še več pozabijo, ker so prepolni “silnih načrtov”. .. Edino zdravilo za take ljudi je, da jih skupnost čim prej pusti popolnoma osamljene. Imamo: še drugačne strelce, ki z orožjem svoje “'bistrosti” trosijo smrtonosne klice društvenemu delu. Ti so pa tako “bistri”, da, v svoji vnejmi za dvig kulturno - družabnega živi j enj a organizacij sploh ne potrebujejo. Zviška gledajo nanje, jih izpodkopavajo s svojo “vsevednostjo”, jim jemljejo člane za svoje podvige, potem pa ponosno kažejo na zastarele organizacije, 'češ saj nič ne delajo, se samo prepirajo in debatirajo. Toda v tem grmu tiči nek drug zajec. Ti t. zv. “radibibili samorastniki” se ne znajo podvreči nikalkim pravilom, nočejo priznati nad seboj nobene avtori-te, ne znajo poslušati mnenja svojega bližnjega in se mu prilagoditi. Tudi taki 'bi koristili skupnosti, če bi se: umaknili v polno samoto. So še druge klice, ki organizacijam škodijo. Nekateri mislijo', da se bedo dolgo ohranili mlade, sveže in krepke; če čim manj delajo, in če čim, več prostega časa posvetijo svoji lastni osebici. Kako bridko se motijo. Natanael je komaj prestopil 60. leto, pa zgleda (kot starček 80 let. Njegova: zunanjost je starčevska,, o njegovem notranjem življenju pa skoraj ni govora. 40' let že dela pri isti pisalni mizi, ima lahko delo, trpljenje in bolezni ga nfeo obiskovale. Toda stran od svoje pisarne, izven svojega doma, nima ne, prijateljev, ne znancev ne ni kakega delokroga zanimanja. Zato trepeta pred dnevom, ko bo moral nastopiti pokoj. Verjetno ga bo smrt rešila tega trepeta. Nasprotno pa Louis pri 70 letih zgleda: mlajši kot je Nata-nael pri 50. Pa je preživel veliko družino; šel skozi pregnanstvo in pomanjkanje; bolezni so šle skozi njega in mnogo nadlog. Njegovi zunanjosti se poznajo bridkosti1 let, a starčevska zunanjost se ga. ni prijela, ker njegov duh ni zastarel v njegovem, poklicu. Tudi v najhujših stiskah je mislil na druge, je želel delati z, drugimi za skupne ideale in bil pripravljen pomagati. Nikdar ni jokal nad svojo bolečino, ampak je z njo blagoslavljal delo drugim. Vsakdo, ki ga danes sreča, pravi: “Oče. Vi ste pa vsak dan, mlajši!” Res da v pokoju živi, a, njegov duh neprestano snuje na področju njegovega zanimanja in to snovanje ga otiranj a svežega in mu daje odpornost. Zato gne/ši proti sebi in proti skupnosti; kdor se umika delu za Skupnost, kdor beži pred društvenim u d e j s t v ovanjem. Nihče ne more upravičeno reči: “Dovolj dobrega sem storil, sedaj naj pa drugi poprimejo.” Tudi če; bi vsi poprijeli, bi, delo še ostajalo. In nihče ne more reči, da ima že dovolj dobrih del, da lahko v miru pričakuje dneva plačila. Majski ples Slow, fai©-vatke zmm TORONTO, Ont. — Mesec maj je praznik mladosti, cvetja in življenja. Seveda vreme v Kanadi ni vedno tega mnenja, zato se bomo ogreli prav za gotovo kar v cerkveni dvorani na Manningu. Športna mladina Slovenske telovadne zveze priredi 4. maja pomladanski ples. Telovadci, lovci, smučarji in odboj,kaši, ki so pridno trenirali pozimi, iss bodo tudi pridno zavrteli. Igrajo Ribničan j e, v nekaj točkah pa tudi Andy Blumauer. Prireditev naj krije stroške, katere ima naša navdušena mla- dina, da se lahko zdravo, športno razvije in tekmuje. Omeniti moramo, da je vsa ta mladina odvisna le sama od sebe in s svojimi skromnimi prihranki plačuje, da lahko vadi: in nadaljuje slovensko športno in narodno društvo. Za, večino njih je Slovenija to, kar vidi na nastopih in drugih prireditvah. Prisrčno vabimo na ples tudi vas! Na svidenje in Bog živi! STZ Toronto. Itaiesfo iiOTtoitslili mm - pismci h škofje Loka Po prijetni zrakoplovni vožnji smo pristali v torek, 16. aprila, zvečer v Zagrebu. Na carini v Zagrebu, so bili zelo ljubeznivi. Kovčka mi niti odprli niso in vidno iznenadeni, da imam talko malo stvari s seboj. Tudi za denar se niso zanimali in upravičeno sklepali, da ga nimam dosti. Kljub dvourni zamudi: me je moj predstojnik provincial Jereb Franc, CM., še čakal na letališču. Superior j a in župnika župnij e: Vrapče g. Andreja Lukana sva dobila na dušnopastirskem obisku pri neki hrvaški družini. Prijetno srečanje po tolikih letih! Naslednji dan sem si ogledal Vrapče: točasni sedež Jugoslovanske misijonske province. Kraj je zelo lep, na deželi blizu Zagreba. Župnišče, cerkev in vsa ostala poslopja pa zanemarjena in stara. . Sicer so pridne slovenske rolke; že marsikaj dale v red. Vendar g. Mejaču, v Winnipegu v tolažbo povem, da se bodo v obnovljeni cerkvi in dvorani bolj postavili, kot se moremo mi v Vrapčah, kar se poslopij tiče. Lepo so pa obdelana polja, vrt in njive;. Vendar so kljub skromnim stanovanjem kar zadovoljni vsi tako duhovniki, bogoslovci in dijaki kakor sestre. Vse združujejo; kmečko delo;., _ dušnopastirsko delo in vzgojno delo. Ti misijonarji (bodo skromnosti vajeni, kar jim bo pri misijonskem delu zelo prav prišlo. * V Ljubljani je bila moja prva pot na Tabor k cerkvi srca Jezusovega. Tu pa sedaj misijonarji še bolj skromno žive kot na Vrapčah. Vendar so zadovoljni. Spal sem v knjižnici v isti sobi kot je prenočeval, se-meniščnilk, g. Pogorelc, sorodnik naše župljanke ge. Tončke Kastelic. Je zelo idealen bogoslovec in misijonski bratje so' ga mi še posebej pohvalili, ko je tako praktičen za vse podobno kot v naši župniji v New Torontu g. Stane Ulčar. Naslednje jutro sem si malo ogledal Ljubljano, Res je; lepo' obnovljena in se še vedno obnavlja. Kot v New Torontu zidajo tudi v Ljubljani. Nekatere nove stavbe so res krasne. * Pot me je vodila na škofijo, kjer sem kupil dva izvoda šmarnic o sv. Cirilu in Metodu, ki jih je; spisal univerzitetni profesor dr. Franc Grivec. Poslal sem oba' izvoda po zračni pošti v župnijo Brezmadežne in v župnijo Marije Pomagaj, da jih bodo v obeh cerkvah v maju brali ob 1100-letnici njihovega: prihoda med Slovane. Takoj sem dobil avdijenco pri Ijubij anskem n a d š k o f u Antonu Vovku. Sprejel me je kar v postelji. Veliko trpi, zlasti srce mu je oslabelo. Potožil mi je, da je trpljenje res veliko, ker brati zaradi opešanja vida ne mere. Obiskov ima malo, ker mu zdravniki predpisujejo čim večji počitek. Tako trpi, premišljuje in moli. Tudi novega pomožnega škofa dr. Jožeta Pogačnika sem šel pozdravit, živo se je zanimal za slovenske duhovnike v Kanadi in še posebej za g. F. Sodjo, CM. V škofa je bil posvečen na cvetno nedeljo. Za škofovsko geslo si je izbral Je-z asove besede pod križem: “Glej, tvoj sin.” * Po Sloveniji hodim v duhovniški obleki, ker so mi pred- stojniki tako svetovali, pa tudi zato, da vidim, kako slovensko ljudstvo gleda na katoliškega duhovnika. Kake pikre opazke še n'iisem doživel. Marsikak o-trok me je že pozdravil s: Hvaljen Jezus. Tudi nekateri odrasli pozdravljajo. Največ je pa seveda takih, ki gredo mirno mimo tebe. Si pač tujec med tujci. Celo taki me nekateri niso poznali, s katerimi sem bil pred 20 leti znan lin domač. Talko se človek tekom let spremeni. Ko sem se vozil iz Ljubljane v Škofjo Loko z vlakom, sem na vlaku opazoval mlade fante, ki so igrali na karte. Prisedel sem k taki skupini in so me kar lepo sprejeli. Tudi kak sodoben dovtip so povedali in mi na koncu pomagali, ko sem vzel svojo prtljago. Verjetno so bili dijalki. Prijazna beseda prijazno mesto najde. Seveda se pa tudi ne manjka mrkih obrazov. Tudi notranje bolečine: marsikdo razkrije, ko se mu prijateljsko približaš. In teh bolečin ni malo, dasi se rane počasi .celijo. Pogled na Škofjo Loko me je po 22-tih letih odsotnosti prevzel. Že od daleč sem zapazil, da “kranjceljna” nima več. A vse drugo okrog nje je ostalo isto. Pozdravila me j,s cerkvica na Hrihcu, Osolnik in Sv. Ožbolt v ospredju in zadaj za Staro Lclko zvonik Crnogroha. Narava ista kot nekoč: vsa lepa v pomladnem zelenju. Okoliški hribi očarljivi. Mesto samo pa precej prenovljeno. Več novih stavb, nov most preko Sore, nova avtobusna postaja, novi napisi na trgovinah, gostilnah, nova imena cest. Nekatere preje znane trgovine in 'gostilne so izginile. Lice škofje Loke je lepše, nosi pa znake novih razmer. * Najprej sem šel v župnijsko i cerkev naravnost pred krstni kamen. Ne da, bi hotel posnemati, škofa Barago, ampak zaradi (izrednega lepotnega učinka, ki ga naredi na gledalca ta Plečnikova mojstrovina. Seveda mi je g. župnik Miha Golob kmalu nato prižgal vse luči in mi razkazal lepo obnovljeno cerkev. Gotovi deli v njej so res lepi in umetniško dovršeni. Celota pa lei n'i harmonična. Stari deli cerkve in prenovljeni se ne ujemajo med seboj, in ker ni skladnosti, tudi lepotni čut trpi. Vendar je treba g. M. Golobu čestitati, da je ta sicer značilna gotska cerlkev dobila toliko novega in lepega. Tudi Škof-jeločani so upravičeno ponosni nanjo in jo vsako nedeljo trikrat napolnijo. ❖ Obnovljeni grad škofjeloških uršulink me je pa naravnost presenetil. Vedel sem, da je bil po drugi svetovni vojski ena sama podrtija. Bil je v takem stanju, da se ga ni nihče upal lotiti ne popravljati in ne podirati. Kajti temelji in kletni oboki so bili še izredno trdni, stene in streha pa v razpadu. Ko so morale uršulinke zapustiti svoj grad in ga odstopiti državi, so ugriznile v to kislo jabolko, kupile razpadajoči grad in ga začele popravljaj ti. Sedaj je tako lepo urejen, da izgleda še lepše kot poslopje našega župljana Toneta Ferkula v New Torontu. Grajska arhaičnoist se prepleta z novimi gradbenimi elementi, ki so jih uršulinke vložile v ta grad. Škofjeločani so mi trdili, da, je kaj takega zmogla le njihova živa vera in silno hrepenenje po skupnem, redovnem življenju. Glavno težo je pri tem nosila provincijalka mati Katarina Pirc. Uršulinke so vložile v ta grad, toliko dela, truda in znojev, da se lahko kosajo z najboljšimi delavci-gara,-či. In kar sem pri njih posebno občudoval, je njihovo združen vanje molitve z delom. Zjutraj so pri enournem premišljevanju in pri sveti maši. Nato se pa razidejo na delo. Slečejo redov-nišfcoi obleko, se oblečejo v delavsko obleko in si nadenejo škornje ter gredo kot prave “u-damice” na delo: ena k živini, druga h konjem, tretja k perut- VODJA SKAVTOV V AFRIKI — Vodja svetovne skavtske organizacije Charles MacLean v tradicionalnem škotskem krilu pozdravlja skavte in njihove prijatelje na zboru na otoku Zanzibarju ob vzhodni obali Afrike. Poleg Zanzibarja je obiskal še vrsto drugih dežel vzhodne Afrike. nini, ene v pralnico; druge; na njivo. Sredi dela, se ustavijo, pojedo skromno kosilo, opravijo skupno duhovno branje kar na polju ali na njivi, nato pa spet z delom nadaljujejo. Učene uršulinke pa seveda združujejo z ročnim delom tudi umsko in vzgojno delo. Zaposlene so res kaj različno. In božji blagoslov ni mogel izostati. To leto imajo v noviciatu deklet kot še nikdar poprej in vedno novi po^ klici se javljajo med, delavkami in med dijakinjami. Tako jih je Bog rešil vsestransko, in vse kaže, da sa bodo kljub trdim, razmeram v Jugoslaviji obnovile in da bo na razvalinah vzklilo novo' življenje. Seveda so pa zelo zadolžene in bi jim vsak dar iz. Združenih držav in iz Kanade zelo prav prišel. Vsem župljanom pri župniji Brezmadežne in ostalim Slovencem v Kanadi in v Združenih državah topel pozdrav iz lepe Škofje Loke, kjer smo tako “Sitni, da se nam kar sitno zdi”. Rev. J. Kopač -------O------- lekaj novic iz Winnipsga Končno le prihaja pomlad, tudi k nam. Prav za letošnjo Veliko noč. Kakor da bi nam vsem hotela zaklicati, naj se prebudimo iz dolgotrajnega mrtvila in se pripravimo na velikonočno veselje. Nekaj duhovne priprave za tako velik praznik smo imeli. V tednu pred Tiho nedeljo smo imeli misijon, v velikem tednu je pa bila spet dana prilika za prejem sv. zakramentov vsak večer. Hvala Bogu, precej jih je prišlo, čeprav še zdaleka ne vsi. Upajmo, da so vsaj nekateri od teh, slednjih doživeli svoje duhovno preroje-nje v drugi cerkvi. Prav radoveden sem bil, kakšna bo udeležba pri slovenski sv. maši na letošnjo Veliko noč. Ob tej priliki kaj radi pridejo tudi taki, ki ,sicer ne čutijo veselja za verske stvari. Ko sem bil še v spovednici, sem po stopinjah čutil, da prihajajo preje in v večjem številu kakor druge nedelje. Ob pol devetih so bile vse klopi zasedene, več kot 50 jih je moralo pa stati ob straneh, in zadaj. Ne vem, koga je taka udeležba bolj ganila, mene ali vernike same. Pozneje mi je eden 'izmed njih nekako takole rekel: “Veliko naših ljudi poznam, a danes sem videl precej novih, neznanih obrazov. Nikoli se nas ni'toliko zbralo, tudi na piknikih ne. Toliko, ljudi je bilo doslej več let brez svojega duhovnika. Jasno, da smo ga bili potrebni in upajmo, da, ga ne bomo nevredni...” Pri pridigi sem pozval vse, naj daj O' duška svojemu veselju in razpoloženju v prepevanju velikonočnih pesmi. Pa, se niso- povabilu odzvali. Velikonočne ljudem niso tako znane 'in tudi ne talko1 lahke kakor božične. Zato so raje poslušali in le spremljali one na koru. Ti so pa imeli priliko, da so se pošteno postavili. Naš požrtvovalni organist Tone Pikel je kljub svojemu delu pri prenavljanju cerkve posvetil par večerov tudi pevskim vajam. Gotovo so bili vsi s svojim uspehom zadovoljni. V Manitobi imamo strogo, puritansko ustavo. Nedelja je najbolj mrtev dan v tednu. Zaprte niso samo gostilne in kino dvorane; celo športna igrišča — le kegljišča so izvzeta. V dolgi zimi in ob slabem vremenu se ljudje res nimajo kam zateči, zlasti tisti, ki še nimajo svojega avtomobila. Družbe si pa vsak želi. To se je pokazalo pri zadnjem sestanku Slovenskega kluba. Ob silno slabem vremenu se jih je Zbralo lepo število v dvorani rojaka Walterja Korena — v svoji dobrohotnosti in razumevanju za plemenite stvari nudi dvorano čisto brezplačno — k predavanju o verskem in socijalnem položaju v Južni A-meriki. Prvič so bile k sestanku povabljene tudi dame. Nekatere so sey odzvale in tako prebile pravilo, da je klubov sestanek le za moške. Drugič jih ho gotovo še več. Lepo so vsi sledili predavatelju, ob koncu se je pa razvila še živahna debata, ki je prehajala počasi že na politično in gospodarsko polje. Prvi parček se pripravlja na poroko’. Nevesta se je “uradno že poslovila od samskega stanu”. Ženske — nad 40 jih je bilo — so ji pripravile lepo slovesnost in ji poklonile obilico darov. Pravo presenečenje zanjo, ko je prišla proti večeru domov od prijateljske družine, kjer je varovala, otroke... Fanta pa čez en teden čaka podobna ali pa še večja slovesnost. Vsi ga imamo' tako radi, pa, je tudi fant od fare. Kot električar se je sam ponudil, da bo čisto brezplačno opravil vse delo napeljave tako v cerkvi kakor tudi v dvorani. Pri dedu v cerkvi. hitimo, a vendar še ne končamo. Ko boste črtal1! te vrstice, bo cerkev že kakor prenovljena. Na znotraj seveda. Prisiljeni smo, da ji damo nov omet, ker so bile razpoke; na starem, le prevelike, pa tudi nevarnost je pretila, da kmalu, nastanejo drugje nove. S stropom smo imeli pravo preglavico. G. Matis je predlagal naj na starega nabijemo mrežo in ga omečemo. Ker je on dolgoleten strokovnjak v tej stvari, smo' seveda njegov predlog sprejeli. Ko je bilo delo že v teku, je nekdo zlezel med strop in streho in prinesel sporočilo, da so trami tako slabi, da se bo strop gotovo ugreznil. Vsem je postalo nerodno in težko. Poklicali smo arhitekta. Ta je na naše veselje ugotovil, da bo strop lepo ostal na svojem mestu, naj kar nadaljujemo s svojim delom. Gotovo je bil te odločitve najbolj vesel g, Matis sam, ki sedaj delo: opravlja in vodi. Mo- , ški so pa tudi pokazali toliko navdušenja in dobre volje, da so ‘ stropu v soboto dali prvo roko” — ima skoraj 3,200 čevljev površine, — sedaj mu pa počasi dajejo še drugo, dokončno. Sedaj pridejo na vrsto še stene. Seveda vse te stvari znatno dvigajo naš prvotni proračun. Upamo pa, da bomo tega dela veseli, ko bo končano. Od dobrotnikov pa pričakujemo, da se nas bodo o priliki spomnili s svojim plemenitim darom. Rev. Jože Mejač, C.M. 341 Selkirk Ave. Winnipeg 4, Canada CLEVELAND, O. MALI OGLASI Stanovanje v najem— Oddamo 3 sobe in kopalnica, porč, zgoraj, spredaj, na 1053 E. 71 St. Tel. 361-0989. _______ (88) | ZULICH I ! INSURANCE I | AGENCY I |l8ns Neff Rd. IV 1-4221Š & Cleveland 19, Ohio | Moški dobijo delo Moški dobi nočno delo Iščemo moškega za pomivanje in čiščenje v restavrantu. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x) Delo za moške Iščemo moške za urejanje vrtov (landscaping). Kličite IV 6-0800. (87) Ženske dobijo dele Varovalka otroka Žensko za varstvo enega otroka od torka do petka iščejo. Plača po dogovoru. Kličite zvečer 361-1692, 6719 Bonna Ave. (86) 4 AMERIŠKA DOMOVINA, jtj HENRY BORDEAUX I SRCE !N KRI $ ' • < % KOMAN K i i \ Bil je navzoč Chauvert, gibčen kot maček kljub svojim letom in ki ga nihče ni prekosil, kadar je bilo treba slediti divjačino aii pa se ji bližati; veliki Bormand, daleč naokoli slaven po svoji moči, drobni Maliveau in najmlajši Tardy, še skoraj deček, in Liiiaz, kuhar, ki je bil prestar, da bi mogel goniti, pa še drugi njihovi tovariši, in nazadnje tudi Mihael Gallice, ki je imel na čelu buško od krogle, pa nanjo menda še mislil ni. Tokrat sem mu samo roko stisnil kakor vsem. drugim, pa mu čestital, še isti večer pa sem ga dobil samega in mu sporočil novice o sestri. “Že vem”, mi je rekel, “tovariši od 159. polka so mi povedali.” Ta polk je polk iz Briancona, kjer se je Mihael vpisal; je planinski polk, ki ima čast nositi baretko in se sestavlja največ iz visokih dolin Savojske in Dau-phineje. Zato je Mihael v njem moral srečati rojake. Vpraševal sem ga, kako je bilo na fronti in kako je bil ranjen. V bolnišnici so zanj lepo skrbeli, mu prevrtali in ozdravili lobanjo. “Savojske butice ne razbije vsaka stvar.” “Kje pa si bil s svojim 159. polkom?” “Zdaj tu zdaj tam. Kjer je bila nevarnost. Najprej okoli Ar-■asa. Potem pa pri Verdunu, — red trdnjavo Vaux.” “Čakaj. Polk 159 je spadal v divizijo Bar bot. Barbot pa je bil eden najboljših poveljnikov, kar jih je dala vojska. Pa tudi požrla ga je.” “Bil je naš general,” je odvrnil Mihael Gallice. “Kadar kaj CHICAGO. ILL. REAL ESTATE FOR SALE ROUND LAKE — beaut. 3 bdrm. custom bit. ranch home, att. 2 c g. Loc. on cor. 2 fenced in lots. Nr. schls.. town, 2 blks. to lake. Al S.S. Luxurious W.W. carptg., all tile cab. kit., water softener, many extras in this beaut. 7 rm. home. Priced at only $21,000. KI 6-3910. (35) 4 BDRMS. — 2 FULL BATHS 8 yr. old Cape Cod attachd. gar., scr. brzwy. Full bsmt. Alum, comb 8 closets. Din., rm., 2 firepl.. crptg. imprvd. Ldscpd. Lg. lot. Quiet st. Nr. schls. Hi 20’s. Owner. 766-0797. (85) CICERO — By Owner. Vacant. 3 Bdrm. brick ranch. 6 yrs. old. Brch cab. kit. Tile bath. Full bsmt. Open House Sunday, 3509 &. 54th Ct. — Call 478-2149 between 3 and 5. (86) LARGE CEDAR RANCH. 2 Bedrooms, family room, diningroom. Carpeting, fireplace, storms, basement. 2 car gar., fenced yard. Lot 63x300. $19,900. By owner. LI 4-4008. (86) BUSINESS OPPORTUNITY CARD & GIFT SHOP — BY OWNER. Hallmark — 1620 W. 79th. St. — AB 4-1685. (85: HARDWARE, PAINT & PLUMBING SUPPLIES Estb. 30 yrs. So. side. — Sac. HE 4-0943 days. WA 8-5631 eves. (85) ni šlo gladko, si ga takoj videl. In niso ga vsi poznali. Nosil je navaden vojaški plašč in baretko planincev brez našivov in zvezd. Imeli so ga za navadnega starega prostaka. Ko sem nekega dne iskal svojo kompanijo, me je vprašal: “Kam pa greš, dečko moj?” Jaz pa sem mu zabrusil nazaj: “Pa ti — ali veš, kam greš?” In starec se je na ves glas zasmejal.” Po teh spominih sem ga še dalje spraševal. “Kje pa si bil ranjen?” “V Piemontu so mi podarili to hruško.” “V Piemontu, na griču, ki spremlja Plessis de Roy e? Ni bil tam tudi komandant Surian?'’ “Poveljeval je drugemu bata-Ijunu, kjer sem bil tudi jaz. Vzoren častnik.” “Si dobil vojni križec?” “S tremi zvezdami in palmo.” “In ti niso dali svetinje za tvojo rano?” “Poveljnik mi je hotel dati še več.” “Še več? Rdeči trak?” “Da, bil sem pri njem kot podčastnik, ko smo nazaj osvojili opazovališče. Nemci so se na pol obrnili in streljali smo jim v hrbet. So pa tudi taki, ki so se CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE WILLOW SPRINGS — Lastnik prodaja 7-sobno hišo, 4 spalnice, plinska gorkofa, lepo zasajeno, grmičevje, popolnoma ograjeno. Lot 13 7x 264. Cenjeno za hitro prodajo. 87 W. Wolf Rd. PH. 839-5363. (87) FRANKLIN PK. — Cor. lot. 5 Rm. brick Georgian, breezeway, 2 car att. brk. gar. W to W. crptg. Many extras. Price Low 20’s. By owner. 9905 Herrick. GL 5-0768. (86.) YOUR FAMILY would like this 7 rm. fully insulated fr. ranch home, on roomy Vz acre lot. Carport patio, bet. in elect, range & oven, only $14,300. Country Club Hills. SY 8-5459. (86) VICINITY 76th & Hamilton. By owner. 3 bedroom Georgian. Recreation room. Garage. Free tuition Parochial school. $19,900. RA 3-4260. (86) BY OWNER — Deluxe 9 yr. old Stone & Brick Georgian. 3 Bedrms., IVz ceramic tile baths, mahagony pan. den. with Lannon Stone fireplace; gas ht; central air-cond. fin. bsmt., crptg., drapes, extras, 2 car brk. gar., 4 blks. Congress Expwy. $29,750. Vic. Jackson-Central. MA 6-3610. (87) HILLSIDE — By owner. $22.000. Large 6 rm. Georgian brick; auto oil heat; 2 car gar., tile bath-kitchen, sep. diningroom; large yard, bar-be-cue pit; Close to all schools, shopping center, transp. — 449-9191. ____________________________(89) NORRIDGE — By owner. Calif. Ranch on 100x100 cor. Close to Eugenes, schls., churches etc.; two bdrms., 3rd easy avail. Lge. htd. fam. rm. Gas hot air ht. Thermopane wind, awnings, etc.; Patio. Att. IVz gar. Elec. dr. opener. Low taxes. Newly dec. Comp. Idscp. & beaut, eat. lawn. Many extras. Priced low at $27,500 for quick sale. — 4898' N. Canfield Rd. — GL 3-5724. (87) LOT FOR SALE RESTAURANT — Good Established business. Entrance to tavern. In Western Suburb — Addison, 111. Priced for quick sale by owner. — TErrace 4-3958. (86) Prairie View Vic. of Wheeling — 1 Acre lot 200x200. Ideal spot for children. Zoned for home. Close to shopping. Priced for quick sale by owner. TA 9-1150 or ES 9-8499. (36) [spet obrnili proti nam.” “Zakaj potemtakem nimaš križca? Lepo se poda na prsih častnika, še lepše pa na prsih navadnega vojaka.” “Oh, saj veste, jaz pa odlikovanja ...” Da, spoznal sem nezaupnost naših hribovcev, kadar je šlo za odlikovanja. A vendar se legija časti ne zavrača kar tako. Nehote sem mislil, kakšen učinek bi napravila na porotnike, če bi zgodba iz Ceresole slučajno spet oživela. Zato me njegov izmikajoči odgovor ni zadovoljeval. “Slišiš, Mihael, tod zadaj tiči še neka stvar, ki mi je nočeš povedati, pa mi jo moraš!” Ovijala naju je noč, brez mesca, a jezerska gladina je le še bila precej svetla. Sprehajaje se sva prišla do brega in sama stala pod zvezdami. Njegovega obraza nisem dobro razločeval. Stopil je k meni in mi tiho pa odločno rekel: “Ali ste vi mogli pozabiti?” Umaknil sem se za korak, kakor da me je udaril. Torej strašna vojska le ni zabrisala sledov nekdanjega zločina. Zmeden sem tudi jaz začel tiho govoriti: “Si to stvar že komu povedal? Morda komandantu Surianu?” “Ne.” “Kako pa je bilo?” “V bolnišnici me je po operaciji prišel obiskat in mi rekel: ‘Predlagal te bom za križec; zdaj ga dajejo tudi navadnim vojakom1.” “Ga ne maram, komandant.— Molči in ga sprejmi! — Imam svoje vzroke. — Najbrž mi je na obrazu bral, da gre za resno zadevo. — Važne vzroke? me je vprašal. — Važne, nič se ne da napraviti. — Nato me je napeto pogledal naravnost v oči. Potem pa se je sklonil in me poljubil. Ubit je bil na Marni meseca julija. Pri bataljonu je bil zelo priljubljen.” Kakor je njegova sestra Jožica odklonila zakon, tako se je ta odrekel najvišji časti, ker se je kakor ona zaradi preteklosti, imel za nevrednega. Zopet sem v njima spoznaval stari rod Mau-rienne, kmečki in hkrati plemenit, ki ga je skozi stoletja žlahtnila katoliška kultura in je zato ves usmerjen v večne resnice, pred katerimi ne velja ne človeški ponos ne krivo dostojanstvo. Bil sem nehote ginjen in sem molčal. Potem pa sem ga prijel za roko: “Že zdavnaj si vse popravil, fantič moj.” Pa odtegnil mi jo je in mi ni pritrdil. Da bi se malo razvedrila, sem začel govoriti o drugih stvareh in se lotil gmotnih zadev. Kako kaj živi? Kje prebiva? In nazadnje še: zakaj se ni poročil? “Prepričan sem, da bi tu v Dancheru ali v Venoscu, v Aru- ju ali v Berardu lahko dobil kako pošteno dekle.” Pa me je skoro rezko prekinil. A tokrat se nisem dal ugnati. Ali ni do sebe le preveč strog, ko samega sebe obsoja na samotnost? f “Ali tudi tega nočeš iz istega vzroka?” “Iz istega in še enega drugega.” Pogledal je vstran, jaz pa si nisem več upal siliti vanj, sluteč skrivnost, ki mi je ne bo izdal. Vrnila sva se proti kočam, da se s spanjem pripraviva na bitko naslednjega dne. VII. Zarota Ali se je zgodilo to leto ali pa morda naslednje — nikoli nismo mogli zanesljivo dognati, kdaj se je zarota prav za prav začela. Celo Louis de Vimines, moj lovski tovariš, zelo izkušen v občevanju z ljudmi in rojen glavar, ki si je znal pridobiti zaupanje, ni mogel izslediti, kdaj se je zarota skovala. Glavni čuvaj Chauvert nima z njo kajpada nič opraviti. Bil je eden tistih preprostih ljudi, ki se zoper zle naklepe drugih borijo ne z razumnostjo, ampak z naravno plemenitostjo; nič ni na njem nejasnega, ampak je zvest in pošten celo pri divjačini, tako da ga lovska tatvina jezi kakor izdajstvo. A prav ta njegova po- štenost mu izvija iz rok orožje-nesreče niti slutil ni, zato nas tudi ni mogel opozoriti. Naši čuvaji in naši gonjači so vedno živeli kar dosti složno. Skušali smo biti nepristranski, kadar smo razdeljevali ubite kozle in koze, katerih nismo potrebovali za lasten živež ali za svoje osebje. Skupaj smo prenašali nevarnosti in lovska pota, skupaj vse borbe in telesne napore, kar vse pomaga razvijati družabnost, dela prijetne večere po zmagi, ko se več je in pije ko po navadi; vso to zdravo planinsko življenje ustvarja prijetno skladnost, ki je nikoli nobena stvar ni skalila. Precej časa je preteklo, preden smo opazili, da je sploh nič več ni. Gorski svet je zaprt svet in moraš si ga pozorno ogledovati, če ga hočeš razumeti; mi pa smo prav to opustili. Pozneje sem si očital, da sem se preveč in predolgo razgovarjal z Mihaelom Gallice med štirimi očmi. Dajal sem mu nekakšno prednost in to je najbrž pri drugih zbudilo zavist. Tudi Louis de Vimines tega ni upošteval in se je najrajši razgovarjal z njim. Bivši semeniščnik je pač bil bolj izobražen, bolj preudaren, bolj živahnega duha, ko ostali gonjači, bolj nežen in tudi bolj obziren, same stvari, ki jih ljudje včasih! strogo sodijo. Začelo se je na prav surov na- Oseminšestdeset let ) nudi KSKJ l.iubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. Mmim mmm SLOVENSKA mmu Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $14,500,000.00 Število certifikatov: 48,000 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrt.nino, razne poškodbe, operacije, proti boJezni in onemoglosti. K.S.K.J. sprejema pqd svoje okrilje moške'in ženske od 16. do 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00. K.S.K.J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. tj Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške /: podporne organizacije, potrudi se in. pristopi takoj — bolje danes \\ kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. NALAŠČ ALI PO NESREČI — Karla, pet let stara sestrica Pavlova v Salinasu, Calif., gleda nekam jezno svojega bratca, ki je potegnil s čopičem ne samo po steni, ampak tudi po njenem obrazu. čin nekega večera v njihovi ko-, či, kjer so se zbrali po večerji. Lov čez dan je bil uspešen, a tudi utrudljiv in dolg, tako da smo naslednji dan nameravali počivati, zato se pa tudi nikomur ni mudilo v posteljo. Elilo je pa še nekaj drugega: Louis de Vimines se je pri sestopu zaletel v neko skalo, ko je sledil velikega gamsa, zato se je od mene zgodaj poslovil in se u-maknil v svojo sobico. Zvečer sem torej šel proti koči naših možakov, ki so si privoščili nekakšno gostijo in me niso opazili, kajti vrata koče so bila od- , prta, znotraj pa tudi ni bilo kdo ve kako svetlo. Imeli so pri sebi tudi dva gosta, Piemonteza iz doline Anzasca, ki sta bila prišla sekat jelke v konec doline. Takihle tujcev niso pred vojsko v naših krajih nič kaj radi gledali. Vojska pa jih je napravila naše tovariše, — čeprav precej hrupne tovariše. Ta dva sta torej drug za drugim na ves glas prepevala pesmi svoje dežele, zlasti domoljubne: Legendo o Piavi, Neznanega vojaka, Pesem o Grappi. Občudoval sem razgledanost tega naroda, ki tako rad proslavlja svojo odpornost. Mullally Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 SEDAJ JE ČAS, DA DOBITE PRORAČUN ZA ZUNANJE IN NOTRANJE BARVANJE HIŠ. Ne čakajte na poletno vročino in višje cene. Pokličite še danes za brezplačen in neobvezen proračun. Popolnoma zavarovan. HE 1-0965 TONY KRISTAVNIK ut 1-4234 PAINTING & DECORATING ' ^ ^ ^ ^ 4? ^ ^ 4^ 4?'l’4? 4^ ^ rt rt14^'i’^ ^ ^ ^ 4? Hi’4^ rh ^ ^ 4? 4? 4^ ^ rt?'4’rt14?'1’rt’rt’'‘l’'i’'5''I? •l'*'l?'I?'1?'1’*1' ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SJ IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 V S * 4? 4? 4* 4? 4? 4? 4? 4? 4* 4? 4* 4? 4? 4? 4? 4? 4* 4? 4* 4? 4* 4* 4?4’4? 4? 4? 4? 4? 4? 4? 4? 4? 4? 4? 4? 4? 4? 4? 4* 4? 4? 4? 4? 4? 4*'4? 4? 4? 4? 4? 4? rt ČE SE SEUTE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna, AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: ....................... Moj novi naslov: ........................ MOJE IME: ............................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO . ‘. ' v: *3 • L •: V blag spomin OB ČETRTI OBLETNICI ODKAR JE IZDIHNILA SVOJO PLEMENITO DUŠO NAŠA PRELJUBA MATI IN STARA MATI Uršula Gartroža Končala je to življenje in se preselila v večnost dne 30. aprila 1959. večnost izliva. težke ločitve spomin se budi; ljubezen do mame pa vedro je živa, v vsem našem življenju kot lučka gori. Vi v zborih nebeških prepevajte slavo, mi v sveti ljubezni smo z Vami vsak čas; kjer Stvarnik je Vaše neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo vodite še nas. Žalujoči: FRANK in JOHN GARTROŽA. sinova; JENNIE, por. ZOHA in FRANCES, por. LEONE, hčeri; WALTER ZOHA in NICHOLAS LEONE, zeta; VNUKI in VNUKINJE. Cleveland, Ohio, 30. aprila 1963. ^ ^ ^ ^ ^ v|4 t!|4 «!|4 ^ ^ ^ ^ ^ 4^ 4* 4^ 4^ ^ 4''