I r t List 36. Tečaj rske f I ne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 2. septembra 1892 t Politiški oddelek. Pred deželnimi zbori. Dne 9. t. m. snidejo se zopet deželni zbori. Mi nepričakovani veliki dogodki vsega političnega položaja kako ne zasučejo. Ko so se pomladi sešli češki deželni zbori, smo se 4 bili izrekli, da od njih političnega delovanja Slovenci nič dobrega ne pričakujemo. To naše mnenje je bilo tedaj vzbudilo po časopisih malo polemiko, ki je bila toliko Slovenci navadno nimamo povoda veseliti se deželno- dobra, da je pokazala, da še mnogi pri nas niso prav zborskega zborovanja. Vsako deželnozborsko zborovanje prinese za_naj ječ, žalostnega nego......veselega. Večino imamo jedino v kranjskem deželnem zboru, pa se tukaj domača nesloga ovira vsako vspešno delovanje v narodnem jasni o naših smotrih in naših političnih razmerah. Ta polemika pa ni mogla omajati našega prepričanja, ravno kakor ga tudi poznejše zborovanje deželnih zborov tako oziru. koroškem, štajerskem m isterskem deželnem zboru se pa imajo naši zastopniki vsako leto boriti s skrajno brezozirnostjo naših nasprotnikov. Nekdaj so bili Slovenci iz Celovca in Gradca kaj bolj na Dunaji in po omajalo ni. Tedaj smo pa bili izrazili svojo misel, da se naj deželni zbori v prvi vrsti bavili z narodnogospodarskimi vprašanji. Ta naša opomba je bila od nekod vzbudila neko rezko opazko, da hočemo, da bi se res casi, ko so še dobrega pričakovali. Tedaj je Češkem vladal nam nasprotni nemški liberalizem. v deželnem zboru razgovarjalo le o repi in korenji.. Vzlic temu si pa upamo še izreči isto mnenje, to pa zaradi tega tega. ker smo prepričani, da so narodno gospodarska časa se je pa vse premenilo. Na Koroškem in Štajerskem imamo hujše nasprotnike, nego smo jih kedaj imeli na Dunaji. Zatorej pa dandanes deželna avtonomija za vprašanja velike važnosti in tudi v tesni zvezi z narodnim vprašanjem. Naj naš narod narodno-gospodarski propade, bodo zaman vsi napori, da bi mu ohranili narodni ob v nas Slovence ravno tako nevarna, ce ne bolj, kakor bi stanek. Ko je pred devetimi leti bila narodna stranka ■m le mogel biti najhujši nemški centralizem. Najžalostneje pa to, da nimamo pričakovati 1 da zopet prišla na krmilo, je njena prva skrb bila, da je v ■ Ljubljano sklicala enketo, ki se je posvetovala, kako bi se moglo kmetu pomagati v narodno-gospodarskem oziru. Ko bi stvar ne bila važna, bi se tedaj enketa ne bila bi se stvari za nas kmalu zboljšale. Na Štajerskem bi mogla nam ugodna vlada dobiti konservativno večino, ki tako hitro sklicala. Mi mislimo, da tedanji narodni vodi bi nam naravnost nasprotna ne bila. To^ zadnji ^as je telji so tudi dobro poznali naše narodne in politične po-a tudi nemški nacijonalizem že tako^^lašel j nemško trebe in da torej njih koraki imajo tudi nekaj pomena. 9 tako IconservativTi?' krogK da ^še bojimo, da tudi od konser- Žal, da se je malo sklepov te enkete izvršilo, in ^afivcev nimamo dosti dobrega pričakovati. Na^ßt^^^^^ dokler se za našega kmeta in obrtnika več ne stori, se nam ne sme zameriti, če deželnim zborom priporočamo, To TJ hodu v Linci so se v odsekih slišale Slovanom kaj ne/ a rijazne besede. čast konservativcem štajerskim lahkc^da naj se bavijo z narodno-gospodarskimi vprašanji. rečemo, da oni niso bili mej temi nemškimi pretiranci, ni nikako ponižanje,.(deželnih zborov. Koliko najbistrejših toda bati se je, da bi ta novi tok ne našel pota v vse duhov vseh narodov se je pečalo že z narodno-gospo ervativne kroge. Na Koroškem se pa nemški kon- darskimi vprašanji. servativci dosedaj niso še toliko probudili, da bi od njih Ne sme se pa nas napačno umeti, da deželnim zavezništva kedaj političnega stanja. mogli tej pričakovati zboljšanja našega zborom morda očitamo, da premalo store za narodno • _ deželi je za dolgo v deželnem gospodarstvo. Mi vemo, da niso naši poslanci krivi 9 ce zboru zagotovljena nemškim liberalcem večina. če kaki se važne narodno-gospodarske stvari niso izvršile. Krive 4 I 292 so neugodne razmere. Mnogo pa kriv tudi državni zbor temveč tudi državni zbor letos zbor, ki se teh stvarij tudi dosti resno ne loti in tako budget, kajti pre ne pripravi pota deželnim zborom. Več reči je namreč, liko krivi, da se o katerih ima v glavnih potezah se baviti državni zbor pravočasno eši pr 'ični državni budgeti so tudi neko-nas parlamentarizem ni toliko po- vzdignil, kakor v drugih ustavnih državah in še le podrobnosti bi se rešile v deželnih zborih. Dobro bi pa bilo, ko vlado. bi da deželni zbori včasih z resolucijami je potrebno še to ali ono stvar opozorili urediti. Seveda naši poslanci v deželnih zborih morajo braniti naše narodne pravice, kadar se to potrebno pokaže, našem mnenji deželni zbori niso za veliko Politični pregled. kolere Cesarje v Rusij potovanje v G Ob takih potoval se če tudi po IZ Lev v s več je odpovedano zaradi navadno z bero ljudje torej bi tudi od ke meje prišli ljudj v in torej ni bila neosnovana skrb, da se kolera zanese politiko. Greh bi pa bilo da slanci kje molčali deželnih zborov pravice. Deželni zbor slovenski deželni po redišče države. Katoliški shod , ko kako naši nasprotniki baš s pomočjo katoliški shod v Ljublj hoteli omejevati naše odne okov pr tem poslanci, kot pravi zastopniki našega Te dni je zboroval prvi slovenski je iz raznih slovenski naroda, se Po=?vetna intelig shodu bila slabo zastop Celo slovenskega SO se sklicali nenavadno naglo deželni odbori še niso pripravili potrebne Ö adiva in če fijotovo iz tehtnih vzrokov v večini tudi je neugodno ce se mora vse tako hitr ešiti Shod tudi n slanci. )e bil dobro obiskan Mej tega shoda niso udeležili drugimi )e bil pr iborski knezoškof dr. Napotnik in trije štajerski po Kot stopnik nemških konservativ vendar nas nekako veseli, da se letos z deželnozborskim P^ ^ je na shodu bil Shod je otvoril v ponedeljek prelat dr. Čebašek, kot zborovanjem ne odlaga in to iz dveh vzrokov. Glavno glasilo konservativne stranke je zahtevalo, da se skličejo deželni zbori, da pravočasno rešijo deželne proračune in več druzih važnejših stvarij. predsednik pripravljalnega odbor glašajoč pomen pravega napredka v krsčanskem duhu. Dr Šušteršič je pa zborovalcem razložil, kako so se priprave vršile. Predsednikom shodu je bil di poslanec Povše, podpredsedniki Kakor se da jerski deželni poslanec dr. Josip Si pa koroški deželni posneti iz nemškoliberalnih glasil levičarji bili letos slanec Grego Einspielet in rajši videli, da se z zborovanjem deželnih zbor čaka Zanje ima itak nemškočeška spr še po- naj večjo javnih sejah pa profeso dr Mahnič šta po V so knezoškof; dr govorili poleg nagovora gospoda pokrovitelj Missi in knezoškofa dr važnost. Dokler to vprašanje zanje ne dozor Anton Jeglič, generalni vikar Napotnika se dr I, ne marajo, da bi zboroval češki deželni zbor. Dotična komisija še ni gradiva pripravila in vlade pa tudi najbrž niso pri- di Ivan Krizanic, kanonik v Mariboru hbosenski, dr. Josip Srnec dr Anton Mahnič kanonik Janez Flis dr Einspieler, vikar Andrej Kalan in poslanec Karol Klun, župnik Gregor Pov dr dobili da z vsem svojim vplivom se za spravo po semeniški spiritual v Gorici, zdravnik dr. Grego tegnila v deželnem zboru, in ga tudi razpustila, če a Sila se upiral, ni tako mej Pred vsem pa še srednja stranka veleposestnikov ^^^^^^ dež . Pavlica, 1, župnik odvetniški koncipijent dr. Šušteršič. Shod je ljubljanski in dr. Papež v drugim pozdravil tudi župan l:? lavarja. Jed neg esnega shoda vdeležil se ganizovana, da bi z njeno pomočjo se dal po ložaj na Češkem bistveno premeniti Če deželni zbor se sedaj snide hujoče utegnejo konservativni veleposestniki oma tudi bur dni predsednik. Posvetovanja v odsekih so bila precej so se vsprejele na tem shodu, bodemo elemente morda več ne še mogli nase prikleniti kar dež Eesolucij pot priobčili. Deželni zbori se snidej dne t. m Nekater Sklicanje deželnih zbor pozneje ž( je pa za zborovanje pripravlj de lai odbori prišli so v največjo zadrego, ker nimajo gradiva 3ne^a. Deželna odbora češki in tirolski torej nekaka zmaga konservativne stranke. Grof Taaffe se nikakor še ni za trdno oklenil levice, temveč kolikor toliko še računa z desnico, kar ni slabo znamenje. st celo poprosila, da bi se zborovanje odložilo. Najmanj dela bode imel avstrijski deželni zbor ki rešil deželni proračun tudi za 1898 leto ]e ker v ze so Drugi ok je pa ta mislili ker smo tega mnenja da slabi da se letos deželni zbori več ne skličej pomladi poslanci Tirol s de želni zbor pa ni budgetni provizorij, bodisi deželni ali pa državni, veljavo parlamentarizma. Le tedaj, če bode obveljalo popolen. Več italijanskih poslancev bode načelo da brez dovoljenja državnega zbor in oziroma deželnih zbor ne smejo niti vlada, niti deželni odbor manjkalo sedaj sprva, ker so zgubili svoje mandate, ko lani niso hoteli priti v zbor, in nove volitve bodo še koncem t. m. Y druzih deželah so se pa prej razpisale dopolnilne volitve za posamične izpraznjene mandate. Bukovinski deželni zbor bode gospodariti z našimi davki niti jeden mesec tedaj pa moral rešiti dva deželna proračuna ker pomladi ni zbo bode parlament imel kaj veljave. Če se pa udomačijo ^^^P"! provizorični budgeti, prebivalstvo roval. Novim bukovinskim deželnim glavarjem le imenovan I se je poganjala, da bi bil kak Nemec mora zgubiti vse za izbran za to mesto, pa grof Taaffe se na njene želje ni oziral upanje v parlamentarne zastope, videč pritrdijo temu, kar se je že izdalo vse spoštovanje do nai da so zato da Pražakov naslednik Kakor tudi Nemci radi Vlada pa odnega zastopa, ko bi br lahko gospodarila in bi ga tako rekoč zgubila z njega endar vprašanje o imenov naslednika ministru Pražaku ne pride z dnevnega reda. Vladni listi celo zatrjujejo, da bode v budget za drug leto se tudi postavila svota za tretjega pozneje vprašala za dovoljenje Po adi lepšega ministra brez portfelja. Taaffe bode tudi takoj predlagal ime bili to, kar smo tem potu bi zgu novanje, ko se dobi kaka oseba bi ugajala ladi m bi se absolutno vladanje priborili prejšnja desetletja. Vgnezdilo ves parlamentarizem navidezen. Zatorej mi tudi želimo, da ne bil deželni tudi Čehom bila po volji. Vse torej kaže, da Taaffe še vedno ne mara brezpogojno hoditi z levico. nekoliko ozirati posestnikov. na desnice temveč asti pa se mi še vedno kih ele 293 češko Plener je razkladal te dn1 svojim volilcem članom liebske trgovske zbornice, politični položaj. Njegov govor j« bil dolg, pa ne posebno jasen • v gotovega povedal ali pogajanji z idelo se je iz njegovih lado da kaj definitivnega mej viado in levico še ni dogovorjenega, vlado Plener ni prav zadovoljen. Premalo odločno pospešuje Razstava v Plovdivu češkoaemško sprav Plener misli, da bi vlada morala kar razpustiti deželni zbor in potem pri volitvah skrbeti, da dobi tako večino, ki bi bila pripravljena izvršiti spravo Ce se Pražaku pokliče v poklicati še jeden terstvo kak naslednik, mora se tudi v ministerstvo, da se razmerje strank soboto se je otvorila vpričo zastopnikov druzih držav razstava v Plovdivu. Na tej razstavi je pokazala Bolgarija svoj napredek zlasti v teku štirinajstih let, kar ne premeni, sicer bi levica ne mogla podpirati vlade Levica je osvobojena. Kdor ogleda to razstavo, čuditi se mora mora zahtevati, da se Nemcem ohrani sedanj posest Kaj Plener razumel pod to besedo pa povedal. Tega menda endar ne, da bi se na mesto vsacega nemškega uradnika ki napredku bolgarskega naroda, posebno, če-pomisli, koliko težav je imel še tačas prebiti. Kulturni razvoj so ovirali gre v pokoj mel zopet imenovati samo Nemec notranji razpori in pa vojska s Nas Slovence Vatikan. Papež je baje sklenil sklicati v mesecu septembru konzistorij, v katerem bo imenoval tri nove kar- mora ta razstava zanimati iz večjih ozirov. Bolgari so nam Slovencem najsorodnejši slovanski narod, in še za- dinale. torej se moramo posebno zanimati za njih napredek Italija in Francija. nister vnanjih reči, so se — Odkar je v Italiji Brin, mi-odnošaji mej Italijo in Francijo Poleg tega se od Bolgarov tudi mi Slovenci lahko mar si kaj učimo. Bolgari so jako delaven in varčen narod, očividno zboljšali. Brin je napačna mnenja, katera so imeli hrepeneč jako po izobraženji. Razstava pa baš plod Francozi o Italiji, pojasnil m oživil v Franciji zopetno za- upanje v Italijo. Prejšoje ministerstvo je imelo to napako, da v svojem prijateljstvu z Nemčijo ni zamoglo zakrivati ^očitnega sovraštva proti Franciji, kakor da prijatelj enega in se ob enem se ne moglo biti velik njih delavnosti. Bolgarija pa tudi utegne postati trgovišče « za naše izdelke. Na razstavi se bode videlo, kaj Bolgari pridelujejo in izdelujejo doma, kaj pa morajo dobivati od prijazno obnašati proti druzemu. drugod. Po tem mi lahko uravnamo svojo trgovino in To pa ravno Brin razume. On gleda na to, da Italija ostane obrtnijo. zvesta zaveznica Nemčije, ob ednem pa skrbi, da se ne za- men sosedni Franciji in da živi v prijaznih odnošajih ž njo. Bolgar ima velike sposobnosti za obrtnijo in kme- Said te prijazne italijanske politike nasproti Franciji je okoli- tijstvo. Obrtnija je posebno razvita na obeh straneh ščina, da bo k velikim Kolumbovim slavnostim v Genovo Balkana. Ze od nekdaj je hišna obrt v Bolgariji na pozdravu italijanskega kralja tudi Francija poslala svoje ladije. precej visoki stopinji. Perilo, obleko, domače orodje in Srbija. N'ova liberalna vlada gospodari kaj oblastno. hišno opravo bolgarski kmetje izdelujejo doma. Že pod Eadikalni uradniki odpuščajo se iz službe in nadoniieščajo z turško vlado so bili izdelki bolgarske hišne obrtnije na liberalci. Sploh se vlada, uporabljajoča vse sredstva, pripravlja dobrem glasu po vsem Balkanu in so se izvažali v Make- prav pridno na srdit boj. ki bo v v ■ scino. v v* • Toda tudi radikale!. pri novih volitvah v skup- skup- • I I . ; ^ imajo sedaj še večino v donijo, Albani Epii Bosno in Hercegovino in pa celo ščini, ne počivajo, temveč napravljajo prav pridno shode, na katerih se posvetujejo o narodni organizaciji in se pripravljajo na veliki shod, ki bode dne 4. t. m. v Aleksinci. — Skup- ščina razpustila se bode baje s početkom novembra in nove volitve se bodo razpisale decembra meseca. Vkljub temu, da bo vlada vse storila, da bi prodrla, je vender bolj gotovo, da zmagajo zopet radikalci, posebno ker so na njih strani- tudi naprednjaki ' v azijsko Turčijo. Poprej so se bolgarski izdelki odliko- i * • vali posebno po svoji trajnosti in nizki ceni. « Izdelovanje sukna je že dolgo precej na visoki stopinji, če tudi so priprave za izdelovanje sukna, še precej primitivne. Tudi pasarstvo je v Bolgariji r na dobrem glasu. posebno izdelovanje vsakovrstnih vrvic za razno narodno nošo- Velik del sukna za turško vojsko je Bolgarija. • « Dne 27. minolega meseca otvorila se je prejšnja leta dobivala turška vlada iz Bolgarije. Posebno v Plovdivu razstava. Otvorjenju prisostvali so knez Ferdinand, y Samakovu so velike tovarne za sukno. Pa tudi v VSI ministri in vsi drugi vcjaški in civiloi dostojanstveniki. Pomenljivo je to, da je turška vlada. je iz početka na- Slivnu je razvit ta obrt. Pasarsko blago posebno izde lujejo v Gabrovem, Trjavni, Kaloferu, Karlovu, Sopotu Pirdopu in Samakovu. Izdelki se posebno izvažajo v Make sprotovala razstavi, kar naenkrat premenila svoje mnenje in se jela prijazno kazati podjetju. Ona ni samo turške industrijce pozvala, da se udeleže razstave, temveč je imenovala celo po- donijo in Albanijo. Dokler ni bilo carinskih ovir, so se sebnega razstavnega komisarja. Anglija. Gladstone je načrt homerule, t. j, zakona, glede razmerja mej Irsko in Anglijo menda že zgotovil. Po načrtu dobi Irska svoj parlament, samostojno policijsko tem upravo, sodnike pa imenuje parlament. izvažali tudi v Srbijo. Posebno je pa znamenito izdelovanje preprog (ci- stroko spada tudi deloma izdelovanje na- limov). to Glede colnin bode Irska podrejena angleškemu parlamentu, in v angleški parlament bode irski volil trideset zastopnikov. Irci so menda s tem načrtom zadovoljni in zgodilo se najo Irci in Angleži s pomočjo starčka Gladstonea. rodne noše, kakor lepo pisanih predpasnikov. Ta obrt je jako stara in gotovo v Bolgarijo preneseno iz vzhodnih dežel. Posebno ženske se po zimi pečajo s to obrtnijo. bode torej, da se pora v- Tesno v zvezi s to obrtnijo je barvarstvo. Barve pri- Rumunija. Vest, v kateri smo poročali, da je ru- munska kulturna liga pozvala vsa srbska narodna društva, da pristopijo v balkansko zvezo, ki bi se postavila v bran proti nasilstvu Mad j arov, se ne. potrjuje. pravljajo Bolgari sanai. Tudi je usnjarstvo v deželi precej < razširjeno in nekateri izdelki na dobrem glasu. Od nekdaj že slove Bolgari kot dobri vrtnarji, zi- darji ? tesarji, lončarji i. Mnogi gredo za delom v 304 celo v daljne kraje in se morejo primerjati Italijanom, trdi Hilbert, da so kavkaške čebele lene, dočim jih Dathe Bolgarski vrtnarji so znani po vsem Balkanu, posebno v Carigradu. Bolgarski obrt je v nekem prevratu. Dosedaj hvali da so jako pridne. Poskušnje požlahniti domače je bil znan bolj hišni obrt čebele s tujimi se adno niso dobro obnesle sedaj tudi tovarne, ki dobro vspevajo, ker so se pa začenjajo je veliko poskušanj Sploh s tujimi azmere za razvoj škodo čebelami čebelarj v raznovrstnih obrtnij jako ugodne in je dežela jako bogata takimi poskusi mora se pečati tisti ce- prirodnih pridelkov Na azstavi je še združen bele goji bolj iz veselja, nego zaradi dobička star Sicer hišni obrt z novodobno industrij( kar zanima narodopisca, umetnika 1 Tu je videti mnogo pa tudi novodobnega pa pri nas tudi ni treba dosti premišljevati o tujih čebelnih vrstah kei ima naša domača kranjska fabrikanta. Sedanja bolgarska vlada tudi jalo skrbi za Pridne čebela toliko izvrstnih lastnostij, kakor malokatera drug povzdigo obrtnije kmetijstva v deželi. Osnovalo je jedno obrtno in dve kmetijski šoli. Vspeh tega njenega prizadevanja je viden na razstavi. Prihodnjič hočemo ne- pole g tega se pa so kranjske čebele tudi hitro tako, plode kakor nobene drusre Nekater panji rojijo celo po petkrat na leto. Bas v tem, da^ tolikokrat rojijo koliko spregovoriti o mestu Plovdivu pisali podrobneje o razstavi sami potem bodemo idijo nekateri napake krarljskih čebel Ker pa čebelar Obrtnij ske raznoterosti. Mastne madeže iz baržuna odpraviš lahko z umnim ravnanjem omeji zalego in roje, je kranjska čebela vsekako vsega priporočanja vredna. Tuji svet se je z našimi kranjskimi čebelami seznanil pred kakimi tridesetimi leti. Od tedaj se jako poprašuje po njih in se posebno zelo izvažajo v Nemčijo, ce namočiš pavolo z očiščeno citronovo kislino ia ^o deneš na madež, ne da bi kaj pritiskal. To tako dolgo ponavljaj, da madež izgine, potem pa skrtači baržun. Dobro je pa tudi, če deneš nekaj terpentina na mehko sukno in s tem drgneš madež. kjer s kranjskimi čebelami zboljšujejo domače pleme Trdijo namreč, da polutani (bastardi) nemških in kranjskih čebel se odlikujejo s posebno pridnostjo. Izvažanje v tuje kraje, je pač najboljši dokaz, da so naše kranjske Petrolejske madeže odprav snovij, ce nanje pole ž ]z papirj in driizih čebele dobr ste pi\ papirja, potem pomočiš z bencinom in natreseš magnezije. Na to zopet položi pivnega bele. Le v jedni lastnosti jih prekose nekatere tuje če Ta rhu položi kako knjigo lastnost pa pride papirja m ) to še jedenkrat ponavljaj. Kako se sčiste stekla Ce madež še ni zginil pri tistih v poštev, ki čebele goje bolj za zabavo in potrato, nego zaradi Siva in neprevidna mesta v steklih v oknih zmij z močnim jesihom, ali pa z razredčeno solno kislino, pa bodo zopet čista in prozorna. Električno pridobivanje kovin pridobivanj dobička. Kranjska čebela ni posebno lepa. Zaradi svoje lepote se priporočajo italijanska, ba-natska in pa ciperska čebela. Italijanska čebela se odlikuje z lepo barvo. Obročka na zadnjem delu čebele sta aluminija, temveč tudi pridobivanje druzih kovin se zadnji oas poskuša z električnim potom. Dosedaj izumljeni načini še niso popolni, ali upajo pa, da se bode s časom posrečilo dobivati obročki zadnje rudeča ali rumena, prav zadnji konec je črnkast. Troti so črni in imajo ozke rumene obročke. Pri mačici so dela udečkasti ali rumenkasti kovine električnim potom precej ceneje, nego jih sedaj dobi\ aa druge načine. Izvažanje železnega blaga v Bolgarijo. Pričakovati je, da se bode vedno več železnega blaga iz Avstrije izvažalo v Bolgarijo. Sedaj se na bolgarskih trgih prevladujejo nemški prav izdelki je nemško blago dosti slab kateri so jako po ceni. Belg od pa ze spoznavajo da strijskega in zatorej vedno bolj povprašujejo po avstrijskem blagu. Posebno se st\ litega železa že naročajo jedino iz Avstrij na azstavi v se bolj od Ko Bolgari sedaj spoznajo popraševali po njih. strijske izdelke, bodo še bolj zadnji konec pa močno črn. Italijanska čebela pa ni tako pridna kakor naša, pa tudi tolikokrat ne roji. Banatska čebela je precej podobna kranjski čebeli, samo, da je lepše barve. Hvalijo jo tudi še precej zaradi pridnosti. Najlepša izmej vseh čebel je gotovo ciperska čebela. Svetlorumeni rudeče se spreminjajoči obročki se kaj lepo vidijo, posebno ker ima čebela sicer bele dlačice, čebelo je pika. to pa zaradi tega velika težava, ker silno rada Treba je torej največje previdnosti pri ravnanji Jako lepa je tudi egipska čebela, pa je zelo lena in se torej nikakor ne more priporočati, da bi jo gojili. njo Nemška čebela je pa malo lepša ali pa nič od v Črtice za čebelarje. II. je več vrst. Po raznih knjigah se razne vrste priporočajo. Za razne kraje ugajajo različne vrste. Poskusi s tujimi čebelami se pa skoro nikjer niso po- naše domače in je precej razširjena. Pridna je še precej, ali množi se pa jako počasi. Navadno daje na leto jeden Čebel roj. večjemu dva roja. Velika redkost so pa že trije sebno dobro obnesli prepelje v drugi kraj Rado se pripeti, da čebela t ce se b ubi prejšnje dobre lastnosti Tudi je sodba o tujih čebelah jako različna, tako da človek pač ne mor lahko edeti, če bi jih vpeljal Tako roji. To slabo stran nemške čebele dobro poznajo Nemci sami, za to so si že veliko prizadevali, kako bi jo mogli zboljšati z drugimi čebelami. Ker je pri nas jako malo čebelarjev, ki bi čebe-larili le za zabavo in je naša kranjska čebela pridna, zatorej smo prepričani, da naši čebelarji ostanejo pri do- če tudi se z lepoto baš ne odlikuje. Skušali maci sti si bodo pa z umnim ravnanjem s čebelami povekšati dati spremstvo, s katerim bode prodiral proti jezeru svoje dohodke. Muta Nzige-u. Cesar sedaj koj SI privoli, da Stanley more izmej pogla- Kmetijske raznoterosti. Jesenski podlesek je strupena rastlina za govedo ter napravi]a drisko netj mleko, ce so se preveč želodca in črev najedle jeser Krave dobe krvavo krene dalje, in dovoli mu, da varjev ugandskih izbrati katerega hoče, da bode načelnik temu spremstvu. Stanley izbere mladega generala, čegar hrabrost ske^a podleska. Posebno je videl pri obleganji Innghire. Ta načelnik je pri- se živina ne sme lačna goniti na take kraj podleskov, Odp in gnojenjem se pa ta rastlina s travnikov z namakanjem je mnogo peljal svoje odbrano krdelo, do 3000 suličarjev. To močno krdelo je bilo več kot dovoljno, da odstranja Sajenje dreves. Velika napaka pri presajanju drev vse zapreke m odbija vse napade; katere bi mogel je, če se skopljejo pregloboke jame. Drev potem edi ko renine globoko v zemljo in pride kmalu do nepredrljivo spodnj :zemlj plasti Koi se potem ne morejo več dalj raz- ijati in tudi ne dobivajo potrebne hrane. Drevo jame pešati bili te misli v • in se sčasoma posusi. Svinske kosti za kokoši. Da bodo imela jajca trdo lupino, je dobro, ce se kokošim dajo stolčene svinske kosti. Kokoši potem tudi rajse neso. Jajca imajo večkrat zaduhel duh. Taka jajca pobij nekaj poprej, predno jih rabiš, in pusti njih vsebino stati nekaj dadem načelništvo njegovega' spremstva ekspediciji na pot postavljati kralj Unjoro-a, ki je prav tisti čas imel vojsko z Gordon-pašo. Ta general se je imenoval Stambuzi, bil je še ♦ mlad mož pri tridesetih letih. Vsi so da je vreden zaupanja belega človeka. Vendar pa je Mtesa na prošnjo Stanleyevo poklical pred se bodočega načelnika in mu zabičil to-le: „Moj gost hoče prodirati proti Muta Nzige-u. Prosil me je, da tebi Sedaj me Na ta način se zgubi zaduhljost. =časa na zraku na krožniku. leti lahko nameste razne vrste sladka turšice. Pod tem imenom se razumejo razoe vrste poslušaj. Vse, kar ukaže beli človek, vse se mora Sladka turšica. Zelen grah po izvršiti, kakor da sem jaz rekel. Ako se povrneš brez turšice, katere imajo v semenu slador namesto škroba. pisma od njega, pojde ti za glavo. Da veš u take tuišice se napravi tečna, okusna in zelenemu grobu jako Pri tej priložnosti se je pokazala potuhnjenost podobna jed. Kar se pa tiče pridelavanja, velja za sladko in prevejanost afriška v svojej pravej podobi turšico vse, kar velja za navadno turšico. Sladke turšice je ponižen in podložen pred svojim cesarjem Stam pre več vrst. Nekatere so zgodnje, druge pozne. Nezreli strži se jeseni lahko polomijo za krave. Ta turšica je pa jako dobra uljuden proti Stanleyu, dokler so se bili v Ugandi ^a zeleno krmo, če se "pokosi, predno ima trda stebla. Sladka turšica je mnogo rodovitnejša, nego druga. Sadi naj se v postajal je potem čedalje drzovitejši, silovitejši, osor nejši, in po vrhu še kukaven in plašljiv. maji v dobro pognojena tla.. Po letu naj se dvakrat ali trikrat jej zrahlja prst in se osuje. To delo se pa tudi more opustiti. Trdo kuhana jajca se večkrat priporočajo za mlado perutnino. Skušnje pa kažejo, da taka jajca niso prebavljiva Prve dni se je nosil kakor da je kralj je svoj dvor, sprejemal je Stanleya, kakor Mte in perutnina rada zboli, v ce se jej dajo taka jajca. Jara pšenica je priporočati sejati na njive, ki imajo se je zatorej bati, da bi ječmen poleg uredi! >a. Naš potnik se ni dosta oziral na to smešno ničemurnost, katera bi se bila morda pojavila tudi pri belcih prav tako, kakor se je pri tem črnci. Ali kedar so pro=- močno zemljo in sebno se j are pšenice dosti pridela na dobro pog Po proti solncu nagnenih iljnatih tleh, ki se naj jeseni preorjo, pomladi pa f nati. drh do jezera, postali so odnošaji ozbiljnejši vseje, ko se je le toliko otajalo, da se more bra se seje koncem marca, pridelalo Treba tu omeniti, da je ekspedicija morala potovati preko glasovite zemlje Unjoro, ker drugače ni mogla do jezera. Ta narod pa se upira še dandanes, kakor se je Stanleyu, da tujci ne dohajajo v njegovo se seje tudi sredi aprila, je vendar še vedno pričakovati toliko zemljo, in jim ne dopušča hoditi po njegovih tleh, da preiskujejo sosednje kraje. Močno spremstvo, katero je spremljalo Stanleya, lame. nego bi se pri jednacih ilo se bode več zrna v razmerah sejal ječmen. Ce zrna, kakor bi se sejal ječmen Polega jara pšenica le redko- Zaradi tega je krat pa še tedaj na posameznih mestih prav dobro mej jaro pšenico sejati detelj Jai sejejo jarega žita kmetovalci, kater po razmerah morajo pšenico naj sejati > eliko zabranilo je zlo nobeden ni navalil na ekspedicijo Imeli bodo več dobička nego Seveda se je pri tem nati po krajev bi razmerah in jaro ječmen. Toda domačini so ostavili selišča, stanovanja so bila pšenico sejati v večji ali manjši meri, kakor jej ugajajo tla prazna, shrambe brez živil, vodnjaki suhi, neprijaznost se je toraj pokazovala tako jasno, da nič bolje ne. Ali tu so nastale Naposled so dospeli k jezeru. Il^^l Poučni in zabavni del. |iH|| nove težave, in da-si tisti predel ni bil kos Unjoro-a, ................vendar so domačini na pomirljive besede Stanleyeve našej zemlji ni navada spre- Zemljepisni in narodopisni obrazi odgovorili tako-le Nabral Fr. Ja ros lav. 264, jemati tujcev Prihod vaše ekspedicije ni nam Volj Mi smo udani podaniki kralja unjorskega po ki Na potu Vi C uta Nzige-u. Neprijetnosti. vodi vojsko z belimi ljudmi z Gordon-pašo m z Kedar se je Mtesa z vojno povrnil v glavno mesto, opomni ga Stanley dane besede, da mu hoče Egiptci. Kako se osmelujete dojti v to kraljevino kako se morete zanašati, da hočete v njej najti mir? Vaše besede so sladke kot med, ali mi vam ne _ ve 5t 5 ! 296 rujemo, da so vam nameni dobri. Pripravite se, jutri vrstitve ljubljanske škofije, izdala in narisala Emilij Jahnz in vas hočemo napasti/ Ta ponosna napoved vojske spravi v zadrego ekspedicijo. Stambuzi skliče glavarje na posvet, Ferd. Genzic. Merilo 1.300.000. Ljubljana 1892. Komisijsko založništvo Ig. pl. Kleinmajr & Ferd. Bamberg. soglasno odločij da se ugandska vojna na m vsak Kamenotiskarnica Julija Hühna \\ Zagrebu. Pod go- renjim naslovom izšel je te dni v Zagrebu zemljevid kranjske dežele. Ta zemljevid ni izšel le v slovenskem, temveč tudi v načm vrne. Mej tem je poslal Stanley več mož, da nemškem jeziku in velja 80 kr. Priporoča se slednjemu, ki se hoče seznaniti z zemljepisom kranjske dežele in potovalcem po lepi in romantični kranjski deželi. Nomenklatura je povzeta dvoj be, da bodo po tem ogledajo jezero, in kako bi se dalo priti k njemu. 3 so mu povedali to-le: Pri prvej. luki je obala m brez dolgih močnih vrvij Kedar Možje visoka do 50 črevljev se skoro ne more ladija spustiti preko skal se domačini vračajo s sejma, zvlečejo gori svoje vreče soli. Z bremenom ne more noben človek stopati po i teh skalah, ker z rokama se more opirati in oprijemati, da more naprej. Tudi ni dobrih čolnov dobiti, v katerih bi se ekspedicija prepeljala. 0 Te neugodne novice, pa napovedana vojska, katera jim je grozila, vzbudile so v celej karavani živo iz izdanja „Matice Slovenske." Ni zemljevidu posegli, ne le Slovenci, temveč tudi drugi Slovani^ zanimajoči se za slovenske pokrajine. Novo Novci, narodno-gospodarske crtice o promieni vriednote; uputa glede porabe i promiene, preračunavanja i prometa avstro-ugarske vriednote. Sestavio Dragutin Lili. Tu je naslov knjigi, ki je izšla v Zagrebu in obsega vse, kar je treba vedeti o premembi denarne vrednote. Pisatelj na lahko umljiv način razlaga, kaj je vrednota, kaj je denar sploh, kaj zlat in srebrni denar, državne note in bankovci. Potem je v knjigi razloženo, kako korist bodemo imeli od nove jednote m željo, da se obrne. Stanley se je boril energično zoper kako se proračuna stari denar v novega in narobe. Na pri- odlok Stambuzijev in drugih glavarjev ugandskih. loženi tablici Kdor kojigi, so naslikani v naravni velikosti' novi denarji. se hoče bolje poučiti o našem denarji, naj seže po tej velja 60 kr. in se dobiva po vseh Pretil jim je z zamero in jezo Mtesine, ako ne idejo za njim, ali vse je bilo zastonj. Drugega dne so zapeli bobni in dali znamenje, da se spremstvo obrne domov. Stanley je bil prisiljen, da stopa za ljudmi Stambuzijevimi, ali čim so dospeli iz zemlje Unjoro, sajali in razbijali. Prave razsajače bi zagrebških pa tudi druzih kojigaroah Fotografije otoževalne priče Dne julija so bili veliki neredi v carnegijskih železnih fužinah. Delavci so raz- gotovo bilo jako težka v katerej jim je grozila nevarnost, loči se naš potnik določiti, ker v slučajih ni dobiti prič. Policija je pa od te nezveste čete, katera mu je pokazila pot do Muta Nzige-a. Obrne se proti Nilu Aleksandri, kjer se je imel sniti z drugim, tudi nenavadnim vladarjeni, __. ♦ * • I • • .. .1 z dobrim kraljem Rumaniko. Kar se tiče Stambuzija, ni se upal priti pred Mteso, in imel je prav. Kedar je cesar izvedel, kaj je občin hitro fotografirala nekatere najstrašnejše prizore in so po fotografiji spoznali blizu 1000 oseb. Sodišču potem ni treba klicati skora nobenih prič. Fotografija se je pokazala kot jako izvrstna sredstvo v rokah policije. Popisi posamičnih občin. Kraljeva pisna družba je začela izdajati zemljepisne popise posamičnih belgijska zemlje V sakem popi je dodana tudi zgodovina dotične napravil, prijela ga je strašna jeza. „Vidite, kako sem osramočen pred belim kraj so člo- se mu grozno svetile. temi popisi se bode jako zemljepisnem pa tudi zgodovinskem ilo pozoanje dežele v Ti popisi so podobni vekom!" zavpil je in oči „Prvi pot je Magassa, voditelj moje mornarice, ostavil mojega gosta na valovih jezera, in pustil ga na milost in nemilost našim neprijateljem, ljudem iz Bambireha, ,' I danes pa je Stambuzi kukavno pobegnil pred vojaki unjorskimi, našimi vednimi neprijatelji!" Na to zapov6 Mtesa glavarju svoje telesne straže, da mu dovede Stambuzija v okovih, kar se je tudi k zgodilo. General je bil odstavljen, ponižan, in ostale dni je preživel v strašnej ječi. Mtesa je pisal potem Stanleyu, naj se povrne. nekoliko popisom okrajnih glavarstev, katere izdajajo kranjski telj ali pa znani izdaji Zgodovine fara ljubljanske škofij Novice. Deželni predsednik baron Winkler gre baje še pred zasedanjem deželnega zbora v pokoj. Naslednik mu bo najbiže grof Chorinskv, dvorni svetnik pri namestništvu v Gradci, bivši okrajni glavar v Krškem m vladni svetnik v Ljubljani. in obljubil mu celo vojno na razpolaganje, samo Osobne vesti. V pokoj sta stopila profesor na če jo hoče. No Stanley je imel drugih osnov, zato se je prav lepo zahvalil silnemu cesarju ugandskemu. vseučilišči g. dr. Fran Celestin. —,Frinc in princezinja Jules višji gimnaziji ljubljanski g. kanonik Josip Marn, ter profesor na zagrebški gimnaziji in docent slov. jezikov na ondotnem Odslej je imela njegova ekspedicija biti podrejena de Polignac pripeljala sta se minolo soboto na svojo graščina samo njegovej volji, in dal je sebi samemu besedo, v Mošnjah na Gorenjskem. Naš rojak, operni pevec gosp. da neče nikdar več podvreči sebe m svojih osnov Jos beno K. Trtnik odpeljal se je preteklo nedeljo na svoje služ- mesto v Manheim. Ravnatelj pomočnih uradov pri mušicam, moči aU blagohotnosti kateregakoli vladarja, dežplni vladi v Ljubljani gosp. Paschali šel je v pokoj in je dobil tem povodom naslov ces. svetnika. Naslednikom njegovim — Profesor na deželni veliki Poučni in zabavni drobiž. Občni zemljevid Kranjske, Po uradnem gradivu z imenovan je oticijal g. Walland. — realki v Novem Jičinu gosp. Jos. Apih imenovan je glavnim učiteljem na učiteljišči v Celovcu. Obrtna nadaljevalna šola za klesarje v Na- označenjem okrajnih glavarstev in davkarskih okrajev, ter raz- brežini pričela je z poukom včeraj dne 1. septembra. 297 Kranjska odvetniška zbornica ima dae 10 sep- žavne loterije za nevojaške dobrodelne namene, ter je določilo tembra ob uri popoliidne v ani iz\^enredno glavno da naj se čisti donos te loterije nakloni skiipšcino, da se posvetuje o raznih važaili, odvetniški zadevajočili stvareh. stan Novi denar dobimo menda z o mej drugim tudi sirotinskemu zalogu, katerega upravlja dež^^la kranjska. Vzdi-govanje te loterije bode dne 29. decembra t. 1. Dobitkov je prihodnji mesec, vseh 3,135 v vrednosti 170.000 gld. gotovega denarja. Grlavni Prvi komadi izročili bodo se Nj. VeličanstTU cesarju za njegov dobitek znaša 60.000 gld. Srečke so po 2 gld. in jih je god dne 4. oktobra Uravnava Save. Jutri dne vršila bode t. m. dopoludne se pri C. kr. deželni vladi v Ljubljani ofertna kupiti pri vseh c. kr. uradih in c. kr. tabačnih trafikah. — Spominek. Pokojnemu gosp. Adolfii Volavšeku, o julija t. 1. ponesrečil na njegovi škofjeloški katerem smo poročali, da je dne so obravnava zaradi oddaje del pri uravnavi Save m^j sv. Jakobom Grobovci nad Podnartom, postavili in Dolom pri Beričevem in pod utokom Bistrice. Dela pro- jatelji in tovariši na mestu, kjer se je dogodila nesreča pri- lep računjena so na 18.863 gld. 40 kr. »- — Premovanje težkih kobil z žrebeti. Samostalni konjarski odsek kranjske kmetijske družbe priredi dne 5. sep- kamenit spominek s primernim napisom — Nesreča. V Juršičah pri Zagorji na Pivki pose-kavala sta dne 26. m. m neki stari in na pol gluhi oče in tembra t. 1. dopoludne v Bohinjski Bistrici premovanje težkih 141etni njegov sin drva. Pri tej priliki je izpodsekano drevo kobil z žrebeti in sicer z denarno podporo deželnega odbora padlo tako moČno na glavo očetovo, da je razbilo črepino in kranjskega. Pravico do daril po 10 gld. imajo iz občin Bohinjska Bistrica in Srednjavas. konjereje! da je mož na lici mesta ostal mrtev. redi Konjska dirka. V soboto dne 17. sept. t 1 pri- — Novo gimnazijsko poslopje v Mariboru slovesno odpre dne 17. septembra. se konjarski odsek kranjske kmetijske družbe v Sentjerneji deželni verski zaklad za 20 500 gld. in Staro poslopje kupil je je prepustil v porabo na Dolenjskem konjsko dirko v trab. Dirkalo se bode v štirih semenišču lavantinske škofij oddelkih in je vseh daril jednajst. Največe darilo je 100 gld. najmanje 10 gld. Občinske volitve. V občini Št. Jurij v ljublianski okolici bil Velik požar. V Novell KrašČinah pri Podgradu v občinskimi le žiipanom posestnik Istri uniči je dne 23. minolega meseca požar 20 hiš in 21 jož. Virant etovalci pa posestniki gg gosp Janez. Sipelj, Hribar, Jož. Tome gospodarskih poslopij, mnogo pridelkov in tudi nekaj živine. V Št. Juriji poleg K je bil Zažgal je blazen 121eten dečt-k. županom bivši župan g- Vlatej Barle z Luž Svetovalci pa V Y Častnim občanom izvolila je občina St. Lamberška so izvoljeni Koželj Jaka z Viševka, Janez Saj iz Ve lesova, Franc Okorn iz Št. Jurija in Martin Rog^l iz Tupalič g. župnika Ant. Berctta zaradi zaslug, si jih je vrl narod- Pri občinskih volitvah v Sti pri Kranji voljeni so bili ujak stekel za blagor župnije in . občine Št. Lamberške. gosp Fr Šiferer, posestnik v Sredniih Bitnjah županom Umrl je dne 28 m meseca na Moravskem oče za občinske odbornike pa našega skladatelj m glasbenega vodj g Antona Foersterj štaju Resman, posestnik v Stražiši in F Luka Sniid, posestnik v Gra :anc Po renta g. Jožef Foerster, šolski 88 let. od j v pokoji. Pokojnik bil star Maribor Žensko učiteljišče v Mariboru. Šolske sestre v posestnik v Bitnjah. panom posestnik gosp gg. Fr. Mrvar, V občini Žužemperk bil je voljen 1 Perko, občinskimi etovalci Fr. Vidmar Ant rp ekavčič. Jak. Deream v zu- pa Jak osnujejo ondi z privatno žensko učitelj dovoljenjem naučnega ministerstva in prično s poučevanjem že pri- Klinc, Jan. Kadunc, Fr. Walland, Jož Skufca, K. Šlogar in V Žireh v logaškem okraji bil hodnj A Götz piv Isko leto. Požar. V Mariboru pogorela je sodarija Škode je okrog 100 000 gld. Lepa oporoka. Na Dunaji umrla je neka vdova Fr. Hočevar. — panom posestnik gosp. Anton Sedej, občinski je vol etovalci v zu- pa Franc Jurca J ur Mlina in Franc Len idv. — V občini so bili v občinski Trzin v političnem okraji kamniškem v odbor: g. Josip Kecelj županom, za občinska svetovalca pa naj se podelju- Smuk in volila 120 000 gld. za ustanove, jejo revnim učencem iz Metlike. — Izpred porotnega sodišča ljubljanskega. Minoli ponedeljek pričele so se pri tukajšnj^^m deželnem sodišči porotne obravnave. Prvi dan zatožen je bil 211etni kmetski fant Lovro Breznik vulgo Senekarjev iz Koprivnika, Radovljiški F Narobe in Luka Blej posestniki v Trzinu V Domžalah b je županom posestnik P Matej Janežič, občinskimi svetovalci Ivan Kuralt, Matej 1 in Valentin Habj V Nevljah, v kamniškem okraji, volj je bil županom posestnik g. Simon Romšak, občinskima sve- okraj hudodelstva uboja. Zatoženec je dne 20. maja t. tovalcem Gorici pa gg. Jan Rems m Ja Kotnik V Pij \ ibljanski okolici bil županom posestnik nekega Antona Marčiča tako močoo ob tla telebnil in ga z roko po glavi udaril, da je ta kmalu na to umrl. Breznik je pa po d j bil krivim spoznan in obsojen na 1 Vg leta. Isti dan za- tožen je bil kmetski posestnik Viljem Repe iz Spodnjih Gorij hudodelstva uboja. Dne junija je Repe v strahu pred nekim Valentinom em pobral poleno, ga vrgel proti temu m ga tako močno zadel na glavo, da je ta čez par ur umrl. Zatoženca so porotniki nekrivim spoznali in bil je oproščen zatožbe. en je gosp, Jožef Jamnik^ občinskimi svetov Duščak, Jož. Virant in Jan. Germ — Kamniški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda, moška in ženska, priredita v nedeljo dne 4. septembra v prostorih narodne čitalnice veselico. Na programu sta dve igri, deklamacija in prosta zabava. Delavsko podporno društvo v Trstu praznuje v edelj dne t m desetletnico blagoslovljenj svoje za- stave. Društ\ udeleži se dopolud lov sv. mase v Dvojezični napisi 30V za dvoiezične V Celj nabrali so že veliko podpisov tega koraka celjskih Slov napise ulic, cest ^ so v skrbeh prav Zaradi trgov. lahonski listi goriški in se boje, da se ne bi tudi goriški Slovenci vzdramili m cerkvi sv. Antona, kamor gredo, korporativno in z godbo na čelu, popoludne ob 6. uri je pa slavnostna veselica, pri ka- v ze teri. sodelj godba zbor „Slovanskega pevskega društv V Nov tamburaški zbor ustanovil se je v Smartinu in pričeli jednake agitacije, česar pa ti gotov ne bodo za- pri Litij in ima svojo ustanovno elico v nedelj dne mudili storiti, ako se pri ministerstvu potrdi znani odlok deželne vlade kranjske 4. septembra, t 1 Državna dobrodelna loterija. Njegovo c. in kr seca - V mestno hranilnico ljubljansko vložilo je me- gusta 472 strank 131.649 gld. 38 kr., vzdignilo pa .apostoljsko Veličanstvo je blagovolilo ukazati razpis XXVIII dr- 328 strank 128.112 gld. 34 kr \ Ustanove za invalide. Eazpisane so za 1892 cesarice Elizabete ustanove za invalide, katere je umrli baron Karol Wurzbach. Ustanov je: 60 gid. za Ljubljančane, tri ustanove po 30 gld. za rojake iz Kamnika, iz Jariš ali s Homeca m tri ustanove po 30 gld. za rojake iz Ventarjeveca v občini Smartinski pri Litiji. Te ustanove oddaja gospod baron Alfonzij VVurzbach ih : one za Ljubljančane po nasvetu kranjskega deželnega sicer odbora, one za Kamničane, Jaršane in Homčane po nasvetu županstva v Kamniku in ustanove za Ventarjevčane po nasvetu županstva Smartinske občine. Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubožni vojaški invalidi iz imenovanih občin ali krajev od stražmestra ali narednika nazaj. so lepega vedenja in vsled v vojni dobljenih ran nezmožni, da se sami mogli v • J • ziveti. Ako se za omenjene ustanove ne oglasilo zadostno število vojaških invalidov z navedenimi lastnostmi, tedaj imajo pravico novanih krajev, spodobnega vedenja iz ime-^ ki se zaradi bolehavosti in starosti ne morejo ■ _ 1*4- ^ • 1 • V obeh slučajih dokazati je s posebnim občin- I Jl rGSGllljGV PFOQ^J3IIIIC©« do njih tudi drugi reveži skim , po C. kr. političnem oblastvu potrjenim spričevalom ne-napravil omadeževanošt prosilcev. Dotične prošnje ulože naj prosilci iz tri ustanove po Ljublj pi ljubljanskem magistratu, drugi prošnjiki pa vsak pri panstvu svoje občine do dne 30. septembra 1892 noči do Kolera se v Hamburgu j ako širi. Od srede polu-včeraj polunoči zbolelo je vsega skupaj 776 oseb, umrlo pa 268. V zadnjih štirindvajsetih urah zbolelo jih je 425, umrlo pa 219. Več družin je popolnoma izumrlo, pro-dajalnice so večinoma zaprte in po vsem mestu vlada nenavadna tihota. — Po nedolžnem na 2oletno ječo obsojenemu Evstahiju Holzbauerju na Gror. Štajarskem, ki je že 7 let prebil v ječi, podaril je cesar 600 gld. odškodnine. sami živeti. Varstvo proti živinski kug^i, pšenu prašičev, muham v hlevih, mrčesom vsake vrste, g^njilobi in oštorjenju lesa, hišni in zidni glivi, mokrim zidovom itd. daje priznano najboljši Barthel-ov izvirni hkratu najcenejši in najboljši orehovorujavi namaz za lesene predmete, katere potem 3—4krat dlje trpe. o Mg. po pošti gld. l'öOf 100 Mg. gld. Ki.— na IJiinafu. Troški majhni korist tisučerna. Prospekti vsa druga pojasnila zastonj in franko MIHAEL BARTHEL in drug I>iina.J, 1X1, Kepler^asse ^ O (^Ustanovljeno 1781.) 9 Nadalje prodaja strešni klej la, strešni lak, patentovani kotran, karbolno kislino, karbolno apno, kolomaz, železni lak itd. po najnižji ceni. a Dopisuje se slovenski. • ^ Prodajalnica oljnatih barv firnežev lakov ' « i je sedaj Petra cesti, št % vogalu Resell eve ceste lastni hiši. Filijala: • » Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blasnikovi našle dniki