ZE5 Ma. U LJubljani, v Mrtek, IZ. novembra 1908. XLI. leto. *haja vsak dan zvečer izvzemšl nedelje in praznike ter velja po posti prejeman za svstro-Ofrske dežele za vae leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za L|abl|aao s pošiljanjem na dom za vse Uto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec I K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K Za vse drage dežele in Amerik« tek) leto 30 K. - Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkraJ — Dopisi naj se izvole frankovati. Rokopisi se ne vračajo - Uredništvo In npravnistvo je v Knafiovih ulicah št 5. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j administrativne stvari. Posamezne številko po 10 k. Upravniitva telefon it 85. Uredništva telefon ftt 34. Konfiscirano. Konfiscirano. Marki (ioznni, dvorni svetnik in vladni komisar pri »Kranjski hranilnici«, je že pred nekaj leti svaril direktorij »Kranjske hranil.«, naj ne bo tako škandalozno pristranski, marveč naj od čiste-da dobička daje kaj tudi slovenskim društvom in napravam. Utemeljeval je svoj nasvet s tem, da ima hranilnica slovenski denar v oskrbi. Toda hranilnična zalega v svoji nemčurski objestnosti ni hotela ničesar slišati o tem nasvetu. Najbolj se je repen-čil ravnatelj dr. Schoppl, ki spada med najostudnejše nemškutarje, kar jih lazi po kranjski zemlji. Konfiscirano. LISTEK. Ho rodnih tleh. Povest j spisal |Fr. Ran t. (Dal)«.) »Potem vas bo zanimalo, če vam povem, da hoče vase posestvo zaokrožiti in da je je namenil za doto svoji hčeri,« je pripovedoval notar. »To je vzrok, da sem vas prosil nujne odločitve. Gospod Vrhovec bi tudi rad hišo nekoliko prezidal. Mudi se mu torej, da postane gospodar na posestvu, ki je vam itak samo nadloga.« »Torej je gospodična Vrhovčeva že zaročena?« »Ne še! A snubcev ima na izbiro. Kaj bi ne, Vrhovec ima kaj pod Palcem! Marko se je malo zamislil. Težko mu je vendar bilo, izreči odločilno besedo. »Ker sem z Vrhovcem že izza mladih let znan, bo vendar bolje, če Poprej ž njim samim govorim o tej kupčiji,« je naposled izjavil Marko. Notar ni bil te izjave nič prav ^esel. Pogledal je Marka čez svoje z alatom obrobljene naočnike z očit-*un nezaupanjem. »Ker ste mi pisali, da ste s ceno popolnoma zadovoljni, sem menil, da je vse v redu. Sicer pa je obljubil moj klijent, da se pripelje točno ob petih semkaj, da se pogodba podpise. Počakaj v a ga torej.« Tomaž je moral prinesti nov bokal vina, nakar sta si notar in Marko kratila čas z brezpomembnimi pogovori, čakajoč, da se pripelje gospod Vrhovec. O prodaji pasestva nista izpregovorila nobene besedice. Z okna se je od daleč videlo vsak voz, ki se je peljal po cesti in naposled se je po mnogih drugih prikazal tudi težko pričakovani voz gospoda Vrhovca. Graščak in prvi občinski svetovalec v Topolni je bil že nekoliko v letih, toda vsled sveže barve svojega obraza je zgledal dosti mlajši, kakor je bil v resnici. Videlo se mu je, da je dobrohoten človek, mož, ki ga sicer življenje veseli, ki pa je preveč resnega značaja, da bi smatral uživanje za svojo poglavitno življenjsko nalogo. Marko je sprejel starega znanca nekako reservirano, dočim ga je Vrhovec pozdravil z odkritosrčnim veseljem in ga dolgo izpraševal, kaj počenja in kako se mu godi na Dunaju. »Veste, prijatelj,« je dejal Vrhovec, »da sera se danes zopet neko- liko jezil na vas. Že več kot leto je tega, kar sem jezen, kadar se pripeljem mimo vaše hiše. Tod proti griču je namreč do lanskega leta stal prekrasen bukov gozd. Takega gozda ni v celi dolini. In tega gozda ni več. Verjemite mi, prijatelj, kar težko mi je pri srcu, kadar se spomnim, da ste ta gozd dali posekati. Storili ste to prav, kakor bi hoteli svojemu oskrbniku pomagati. A jaz se ne jezim samo, ker ste napravili slabo kupčijo. Boli me, da je gozd izginil. Ne vem, kako je to, a jaz ljubim naravo re^snlcno. Ce vidim rodovitno polje, zeleno drevo ali bister studenec — jaz ga spoštljivo pozdravim, kot del tiste moči, ki daje in stvarja življenje. No, morda so to znaki, da ne pešam samo telesno, marveč tudi na duhu. Nikar mi ne zamerite, da sem vas nadlegoval s temi svojimi modrovanji, a videl vas nisem že toliko let in nisem imel prilike vam povedati, kar mi je na srcu. Sicer pa se nič ne čudim, da ste dali gozd posekati; odtujili ste se pač svojemu domačemu kraju in vsled tega se ne zanimate ne za razmere, ne za ljudi v tej tihi dolini. Pa ne smatrajte tega za očitanje. Nikakor ne, nikakor ne.« »Čenča,« si je mislil Marko in je potrj>ežljivo čakal, da je gospod Vrhovec umolknil. »Čenča,« si je mislil tudi notar, ki se je začel bati, da Vrhovčeva zgovornost ozlovolji Marka tako, da še svojega posestva ne bo hotel prodati, kar bi bilo notarja globoko nžalostilo zaradi odišle provizije. »Torej — kaj bo z najino kupčijo!« je končno vprašal gospod Vrhovec. »Glede cene smo tako edini, kakor ste pisali notarju, spravimo torej stvar v red.« V Markovih očeh se je zasvetil žarek bodeče ironije. Ubral je ustne na lahek nasmeh in z ravnodušnostjo človeka, ki razpolaga z milijoni, presenetil Vrhovca in notarja s svojo izjavo tako, da sta se kar oprijemala stolov. »Premislil sem si to stvar in se odločil, da svoje posestvo obdržim.« Notar je prišel prvi k sebi. Za-vzdignil je in razprostrl roke. kakor bi mu bil veter pred nosom odnesel provizijo. Vrhovec je bil pač močno presenečen, a nič ni kazalo, da bi m a bilo žal za razdrto kupčijo. »Storili ste prav, gospod Ko-šan,« je rekel Vrhovec. »Ne tajim, da bi prav ra# kupil vaše imetje, a če ohranite v svojih rokah to posestvo, na katerem so sebi in drugim v srečo živeli vaši starši, je to vredno pripoznanja in spoštovanja. Tudi denarno se dajo doseči na tem posestvu prav povoljni uspehi, če bodete ho- Konfiscirano. Znomke nenrikesu „Schiil-oerelno." Kakor smo že opetovano omenili, je izdal nemški »Sehulverein« poseben naroden kolek, na katerem se nahaja slika tukajšnje nemške kazine. Nad sliko je napis: »Deutscher Schulverein. Deutsches Casino in Laibach«, pod sliko pa je napisano: »Zur Erinnerung an den windischen Ueberall am 20. September 1908.« Konštatujemo, da so Nemci o dogodkih v Ljubljani triko inalo informirani, da niti ne vedo, da je 20. septembra streljalo \ojaštvo ua Slovence in da tega dne ni bilo prav nikakršnega napada ua kazino. Deutsche Griindliehkeit! Te nemške znamke v spomin 20. septembra 1908 v Ljubljani širita po Ljubljani zlasti kavarn ar D a m i s c h in pleskar Frohlich v Hrenovih ulicah. Frohlich ima v toliko interes na razširjanju teh znamk, ker je fotogra-fične posnetke kazine za sliko na znamkah napravil o n. Xi izključeno, da bi Frohlich ne imel kakšne provizije pri razpečanih znamkah. Ker se teh šulferajnskih kolkov proda ogromno število, dobiva morda Frohlich toliko provizije, da ne reflektira na nobeno delo več kot pleskar. Glas slovenske trsoulne. Zasledujem vaš poziv na bojkot nemških tvrdk, kakor tudi bojkot sam ves čas od 20. septembra. Čast in hvala vašemu prizadevanju!. Ker pa imam sam tudi že 26 let trgovino in vseh 26 let ni bilo na moji tvrdki niti ene nemške črke, je menda prav vsled tega dejstva zelo počasi napredovala in le razmere zadnjih dni silijo me do priznanja, da ni bilo še tako slabega časa v moji trgovini, kakor je od 20. septembra do danes. Prizadeval sem si ves čas zadovoljiti odjemalce z blagom in cenami. Računal sem večkrat tudi na narodnost njihovo; a vendar bi lahko na prste preštel svoje odjemalce, Slovence. Ako sem si nabavil finejših stvari, tako imenovanih »modelov«, imel sem jih za dekoracijo izložbe in slednjič so romali kot dobitki na kaki narodni veselici v svet. Pri nas, kakor menda povsod, velja in bo veljalo načelo: > Kar jo tuji*, to volja*. teli vsako leto vsaj nekaj mesecev tukaj preživeti. Ali mislite koj sedaj tu ostati?« »Tega še sam ne vem,« je odgovoril Marko, ki ga je bil njegov nenadni in pravzaprav nenameravani sklep spravil popolnoma iz ravnotežja. Razbil je ponuđeno mu jako ugodno kupčijo, ne da bi bil kaj premišljal, pravzaprav iz same kljubo-valnosti, ker mu je že vsakdo očital, da se je odtujil svojemu rodnemu kraju in da vidi v domači grudi no temelj človeške eksistence, nego blago, s katerim se haran ta. »No, vsaj nekaj dni ostanete gotovo tu,« je menil dobrohotni Vrhovec. »Upam, da mi kot dobremu prijatelju vaših staršev izpolnite skromno željo. Obiščite nas. Moja žena vas je imela vedno posebno rada in veselilo jo bo, vas zopet videti po tolikih letih. Marko je obljubil, da pride. Nič prav rad. Spoznal je bil, da je storil nerodnost, da ni sklenil ponuđene mu prodajne pogodbe. Zdaj bi bil najraje preklical svojo izjavo, pobral svoje stvari in pobegnil nazaj na Dunaj. Z eno samo besedo bi ga bil Vrhovec lahko pregovoril, a ni »je/izrekel, nego odšel vz notarjem, zatrjuje le vedno, da ga veseli Markov sklep. (Dat), prihodnja > [•35 i> ? V si ?j < tea >- •-' I« >i B -*~"; iS S • is- w " - i. •! .-i-e. Toda, da preide m h klobukom. Pravite: »Čez noč ne-smejo obogateli naše modistke.« Ne bojte se, gosp. trrednik! Naj se ne boje tudi one da~ ine, Jki hočejo s to trditvijo oprati sedaj svoj narodni greh. Pri sedanjih zahtevah odjemalcev, posebno pri kakem modnem predmetu, ne gre tako lahko. Klobuk, o katerem je bilo toliko govora in pisanja zadnje dni, je bil tako imenovani »model«. To je pri modni trgovini zelo potrebno, kjer se v najboljšem slučaju dobi kupna cena nazaj, o kakem zaslužku ne more biti govora. In naj. ima re-vi6a modistka ducat takih »modelov«, ima v njih za svoje razmere ogromno vsoto. Prodala bo morda tri ali štiri, drugi ji ostanejo in ob koncu sezone ji ne preostaja drugega, kakor razdreti dragoceni klobuk in porabiti material za kake podloge. In g. urednik, ko bi vi stali tako enkrat pri kaki modistki, ko pride taka »dama kapriciosa« pomerjat klobuke, ko jo muči z mogočimi in nemogočimi zahtevami, ne bi bili zapisali onih besed o obogatitvi čez noč. In potem? Doma se skličejo vse sorodni ce in sorodniki, hišne prijateljice in prijatelji. Pred to kritiko g. urednik ne obstane še tako dovršen nmotvor. Potem se pošilja nazaj. Ako samo enkrat, je še srečen slučaj, in za vse to ne sme uboga modistka pri ceni 60 K zaslužiti borih 5 K. Priznati morate sami, g. urednik, da je to več kakor krvavo zaslužen dobiček. Naše čestite narodne dame prosim le malo potrpljenja in samozataje vanja. Katera je lepa, ni ji treba v povečanje lepote pariškega klobuka, kupljenega pri nemški tvrdki, ako ni lepa, skuša naj si pridobiti lepote, ki je neminljiva, ki ne obstoja v elegantni toaleti, ampak v izobrazbi, v plemenitosti, v finem obzirnem obnašanju napram svojim soljudem, in v ljubezni do ubogega, tlačenega naroda, kateremu pripadamo tudi mi slovenski trgovci. — Slabi časi se nam itak obetajo. Nemci nas bojkotirajo in nam odpovedujejo kredit in prodajalne, Slovenci pa nam hočejo gledati na prste, da le ne »obogatimo« kar čez noe. -voi Konfiscirano UozIčgK voloSke sodbe v spremstoa nabitih poik. Ko sem 5. t. m. šel proti kazini k slovenski predstavi, sreča me že pud Cetinovičevi hiši konjiček vojaške godbe s praznim vozičkom — In-- strumente so odložili v kazini —, tik vozička je pa korakala vojaška patrulja desetih mož, seveda z nabi-. tirni puškami. Drugi dan opoldne, . torej pri belem dnevna je pa isti voziček, obložen z inštrumenti, sprem-. Ijala zopet močna vojaška patrulja . doli od kazine. Ko srečam že pri vhodu v Wolfove ulice g. K., rekel sem mu, ako še niste videli potencirane oslarije, tu jo imate. Ne, odgovori mi on, to je že potencirana zlob-nost. Na ta način hoče vojaštvo demonstrirati proti nam, češ, glejte v kakšni nevarnosti je celo prazen voziček vojaške godbe, da ga morajo pri belem dnevu spremljati vojaki z nabasan i m i puškami. Ako se ti ljudje res ne sramujejo te potencirane oslarije, naj bi se jim vsaj smilili psi, ki kar smeha crkajo po ulicah, kjer gre ta skrajno smešni sprevod, ki ga je skoraj sleherni dan videti po ljubljanskih ulicah. * rano. H1. JHj scirano. Kemiku pita- Dozdeva se, da mislijo nekateri ljubljanski gostilničarji, da še ni dovolj nemškega piva v Ljubljani. V tem času, ko bijemo boj na polju gospodarske osamosvojitve, začeli so nekateri gostilničarji na tihem točiti pivo neke nemške pivovarne iz Gorenje Koroške. Piva je dovolj na razpolago pri slovenskih pivovarnah, in dotičniki naj nikar ne mislijo, da se jim bode posrečilo upeljati mesto »Koslerja«, pivo nemške koroške pivovarne. Občinstvo ve, kako se mu je ponašati napram takim gostilnam. izseliti se hotelo, t u Po mestu se govori, da se mislijo različne nemškutarske rodovine izseliti. Dika vseh nemškutarskih dam, »Naša Lina« hoče Ljubljani pokazati svoj široki — hrbet in se izseliti. Kni pravijo.da hoče iti v Line. To je pobožno mesto in prav primerno za grešnico, ki hoče delati pokoro. Drugi trde, da poj de v Beljak, na katero mesto jo vežejo precej lepi spomini. Tretji pravijo, da pojde tja, kjer je ono slavno pitališče, v katerem je zadobila svojo sedanjo obil-nost. Izseliti se hoče tudi odvetniški kandidat L e s k o v i c (pardon z dovoljenjem deželne vlade je mož svoje slovensko ime premenil v Lesko-witz)' in sicer tudi v Line. To ga bodo veseli. Zasebnik gospod Anton L u c k -m a n n se hoče baje s svojo rodovino preseliti v Monakovo. Tudi o drugih se čuje, da hočejo Ljubljano zapustiti. Čim prej, tem bolje! Konfiscirano! Vestna gladi Andretto, izdelovalec salam, se je izselil s svojo tovarno na Vič najbrže radi tega, da bi odtegnil svoje mesne izdelke zdravstvenemu nadzorstvu. Opomnili bi na to dejstvo sanitetno oblast in še posebno na to, da se Andretto javno ponaša s posebnim pokroviteljstvom g. deželnega zdravstvenega nadzornika dr. Seemanna. Glede kakovosti njegovih mesnih izdelkov vemo od ljudi, ki so poučeni, da se brez vsake kontrole tamkaj tlači meso jetičnih krav v klobase, katere v ogromnem številu použije prebivalstvo mesta Ljubljane. Buon appetito! Delujtno osoj skupno na narodnem potlal Mudil sem se pretekli teden v Ljubljani. Ogledal sem si marsikaj zanimivega po 20. septembru. Izredno me je veselilo, da sem opazil, da omikane! z dežele izvršujejo dosledno geslo »Svoji k svojim!« Sedeli smo skupno opoldne v neki gostilni pri kosilu. Pri mizi je bila navzoča priprosta, že priletna ženica. Vprašal sem jo bolj v šali: No, mati, ali ste dali kaj skupiti nemškutarjeml Odgovorila mi je popolno samozavestno: E, meni je vseeno, naj bo nemško ta r ali Slovenec, jaz pri vsakem kupim. Osupnile so besede mene in vse navzoče okrog mize. Grenko sem požrl ta dokaz nerazsodnosti naših ljudi. Čudil se pravzaprav nisem ženici, ker ona dela tako, kakor vpliva njena okolica na njo. Vzrokov takim slučajem navajam več: 1. Nevednost. 2. Starokopitnost, ker naši ljudje še vedno (posebno stari) žive v mislih, kar je nemškega, je vse boljše. 3. Malomarnost ljudskih voditeljev po deželi, ki se skrbno iz-ogibljejo izreči kakšno besedo v prilog sedanjemu narodnemu gibanja. Ta poslednji vzrok jo še najtehtnejši, in naše stremljenje po narodni osamostvojitvi ostane polovičarsko dotlej, dokler vse slovenske stranke ne začno delovati po deželi v smislu narodnega programa. Dosedaj žali-bog ne moremo mnogo beležiti k dobremu v tem oziru. Po deželi nam- reč poleg nekaj trgovcev, gostilničarjev in učiteljev nihče ne vzbuja ljudi b geslu: »Svoji k svojim!« Zato ljubljanski Nemci in nemškutarji Se lahko mirno spe, če se ne bode obrnilo v tem oziru na boljše. Jako poučno je tudi čitanje izkazov za žrtve, kjer se kaže jasna slika, kdo Zbira in komu bije v prsih slovensko srce. Vprašajmo se, v kolikih občinah se ri i s o sklenile no bene resolucije proti nečloveškemu postopanju dne 20. septembra v Ljubljani. Koliko občin je sklenilo odpraviti dvojezične napise? Koliko ljudi se poslužuje razglednic za žrtve in narodnih kolkov 1 Vprašal bi še marsikaj, a v teh izjemnih časih, ko je slovensko časopisje tako pri srcu gotovim oblastim, ne smem. Nasvetu jem samo, naj izobraženci po deželi razlože ljudem, da nam ne gre samo za jezik, temveč tudi za kruh. Najboljše službe zavzemajo pri nas Nemci in nemčurji. V malih mestih ne bi bilo nobenega Nemca, če bi ne nastavljali nemških uradnikov. Če bi nam tako krivično ne vsiljevali nemških uradnikov, katerih je več sto v najmastnejših službah, bi v vseh teh službah bili samo slovenski sinovi. Mnogo slovenskih očetov bi imelo svoje sinove svetnike in nad-svetnike in šc kaj več! Tako pa je število teh v primeri s številom Slovencev bore malo; skoro bele vrane. Če bi imeli pravično število šol, posebno srednjih in visokih, koliko naših sinov bi imelo dober kruh! Kje more dobiti odločen Slovenec službo na nemških vseučiliščih!? če premišljujemo to naše beraštvo, se moramo bridko zjokati. Na svoji zemlji smo in moramo opravljati samo najnižje posle, gospodar naš je — tujec. Besede poprej imenovane ženice so prava ironija k mukotrpnemu položaju vsega slovenskega naroda — pravi bič, s katerim tepemo sebe do krvi, dokler je imamo še kaj. In če take besede tudi pridejo iz ust priproste kmečke ženice, vendar bijejo njo samo po ustih nazaj, ker pri narodni osamosvojitvi se ne gre samo za izobražence, temveč naravnost za kmeta samega, ker vendar izhajajo vsi stanovi iz kmečkih hiš. Nepozabni slovenski slavec Simon Gregorčič poje: Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otmo grobov, vse mati kmečka je zibala, iz kmečkih so izšli domov. Apelujemo tedaj na tiste, ki lahko priprosto ljudstvo pouče, naj store svojo sveto dolžnost kot Slovenci. ?V Ali le morda smodnftnka o nevarnosti? V nedeljo zvečer ob šestih se je vračal neki igospod od Urbančka na Jezici v Ljubljano. Sel je po javui, široki kolovozni poti mimo smodniš-nice,nič zlegase nadejajoč.Ko je prišel v bližino smodnišnice, je naenkrat zaslišal klic: »Halt, wer da?« Ker doslej hoja po kolovozni cesti mimo smodnišnice še ni bila nikdar prepovedana, je gospod mirno šel svojo pot naprej, rekoč, da gre domov v Ljubljano. Napravil je jedva pet korakov,* pa je zopet slišal klic: »Halt, wer da?« Ko se je ozrl, je videl kakih 30 korakov pred sabo vojaka, ki je že vzel puško z rame in se pripravljal, da bi streljal. Gospod je vnovič zaklical, . da gre domov v Ljubljano, a ker je vojak vztrajal v svoji poziciji, vsak hip pripravljen streljati, je še v nemškem jeziku zaklical dvakrat: »Um Gotteswillen, ich gehe nachhause nach Laibach.« Šele te nemške besede so imele uspeh. Vojak je zaprl zaklopnico na puški in dal puško na ramo. Sedaj pa denimo, da bi šel po javni kolovozni poti, ki vodi mimo poslopij, kjer shranjujejo vojni material, človek, ki bi bil gluh, ali ki bi ne znal nemškega jezika. Kaj bi se mu bilo zgodilo? Vojak bi ga bil prav gotovo na mestu ustrelil. Z ozirom na to smo opravičeni zahtevati, da nam vojaška oblast nemudoma pojasni, če so javna pota v bližini vojaške smodnišnice in materialnega skladišča zaprta. Ako so zaprta, naj se nemudoma napravijo ob teh potih svarilne table, da se bo občinstvo, ki doslej ni bilo vajeno na te prepovedi, vedelo ravnati in da se ne bo izpostavljalo nevarnosti, da bi ne nanje streljalo. Zdi se,kakor da bi dogodek v Klosterneuburgu vplival na stroge odredbe tukajšnje vojaške oblasti. No, ta strah je prazen, saj smo Slovenci tako mirni ljudje, da smo že veseli, ako nas puste živeti. Iz Senožeč. V svoji redni seji dne 31. oktobra izreka občinski odbor v Senožečah 1. svoje najglobokejše ogorčenje nad krutim, bestialnim napadom v Ptuju dne 13. septembra 1908, kjer je napadla in pretepala nemška in nemčurska drhal brez povoda mirne skupščinarje in še celo našemu ženstvu ta podivjana svojat ni prizanesla; 2. svoje najglobokejše ogorčenje, da je avstrijsko vojaštvo dne 20. septembra t. 1. brez potrebe na bežeče ljudstvo — avstrijske državljane —r- streljalo in dva sodržavljana 'ubilo, več pa težko ranilo; 3. svoje ogorčenje nad tem, da je dal vojni minister Schonaich v avstrijskih delegacijah na utemeljeni interpelaciji delegatov g. Klofača in dr. Korošca odgovor, ki se ne strinja z resnico in iz katerega se mora sklepati, kakor se tudi iz poznejšega odgovora vojnega ministra napram delegatu g. dr. Šustersieu, da bode nove preiskave uvedel, da sklepati, da ni bil vojni minister od merodoj-nih informatorjev pravilno poučen in da se radi tega širi med ljudstvom mnenje, kakor da je vojaštvu pri nas vse dovoljeno. Občinski odbor se ozira na slovenske poslance in jih prosi, naj vsi z vsemi sredstvi skrbe, da dobi globoko užaljeni in prezirani slovenski narod zadoščenja za ubite in ranjene žrtve, in da se neprimerno klanje in postopanje od strani vojaštva v Ljubljani dne 20. septembra 1908 pri višjih oblastvih, posebno pri vojnemu ministru, resnici odgovarjajoče razsvetli. Občinski odbor pozdravlja skupno delovanje obeh slovenskih strank na narodnem polju in želi, da bi trajno ostalo. Občinski odbor se obrača na visoki deželni odbor s prošnjo, naj podpira težnjo samoslovenskih občinskih napisov v slovenskih občinah. Za žrtve brez razlike se dovoli 20 K, za spomenik žrtvam 20 K. Pri nas se izvaja precizno in od vseh strank geslo »Svoji k svojim!« Pred nekaj dnevi je bil potnik Franckove kave od vseh trgovcev od-slovljen brez naročil; ljudje sedaj radi segajo po zvezdni kavi in jo zahtevajo, saj je pa g. Jebačin tudi nas rojak in ima isto blago, ako ne boljše, kakor so tuji izdelki! Tudi potnikom ljubljanskih nemčurskih tvrdk se slabo godi, kakor pridejo, — tako zopet gredo! Čudno se nam pa zdi, da hočejo vse te tvrdke biti sedaj kar čez noč slovenske — groš je groš — narodnost jim je sedaj javno deveta briga. Veseli nas, ker tudi od sosednih krajev slišimo, kako se geslo »Svoji k svojim« izvaja; to nas bode pripeljalo do lepše bodočnosti, le tako naprej ! iz Ptuja. Narodnim trgovcem v Ptuju. Dan 13. september in še bolj 20. september je postal mejnik, ki mora za-naprej ločiti vsakega Slovenca od zakletega nam narodnega sovražnika. Geslo: »Svoji k svojim« stopa vedno bolj v veljavo. V špecerijski stroki smo ptujski Slovenci kar najbolje postrežem. Drugače je seveda pri drugih trgovcih! Mislim, da bi se morali gospodje trgovci preskrbeti z najpotrebnejšim, da bi narodni odjemalci ne bili prisiljeni, kršiti gesla: »Svoji k svojim« in kupovati še vseeno pri Nemcih, ki so po večini sami »Sudmarkovci«. Graje vredno je nadalje, da slovenski trgovci kupujejo, če jim ravno poide (pri enem se to posebno čestokrat zgodi), zahtevano blago pri nemških trgovcih, ali pa, da narodnega odjemalca direktno pošljejo k trgovcu Nemcu. Ali je to prav? Nadalje nam je omeniti še nekaj radi cen. Mislimo, da smemo zahtevati, da slovenski trgovci prodajajo svoje blago po istih cenah kakor nemški, ter, da nam postrežejo vsikdar in povsod le s solidnim blagom, ker le tako bo mogoče izvajati geslo: »Svoji k svojim!« (Izvzeta je tvrdka Alojzij Senčar). Zaveden Slovenec in kremen it značaj je g. Jožef Krivec, posestnik in poduradnik ptujskega okrajnega zastopa. Ko so očka Ornig spravili ptujski okrajni zastop v svoje kremplje, je vzel takoj svojega sina Jožefa iz slovenske šole in ga poslal v nemško. Ostale tri, Ivana, Ivanko in Adelo pa je kar v 1. razred vpisal v nemško šolo. In posledica? Oče *e po gostilnah štuli med Slovence, njegovi otroci pa celo doma čebljajo nemško! Ko so ptujski Slovenci ustanavljali »Sokola«, so dosedaj neznani zlikovci razbili na nemški telovadnici 12 šip. Seveda se je poročevalec »Tagespošte« takoj drugi dan oglasil in dolžil Sokole, da so oni izvršili ta zločin. Ker je pa na stvari, milo rečeno, dokaj čudnega, zasledujejo ptujski varnostni organi vso stvar tako nekako leno, in vse napravlja vtisk, kakor da se boje, da izve svet, da tudi v njihovem taboru ni vse edino. _ Spremembe v ministrstvu. Dunaj, 11. novembra. Danes je konferiral baron Bienerth s predsedstvom češkega kluba, nadalje s poslanci Kramafem, princem Lieohten-steinom, RomanČukom, Svlvestrom in Wolfom. V poslanski sbornioi so bili ■brani rasni klubi. Vkljub dveurnemu pogajanju s parlamentarno komisijo Češkega kluba se Bieoertha ni posre- čilo pregovoriti Čehe* *da.bi vstopaj T novo ministrstvo Jutri se Čehi *J bodo udeležili konferenc, ker se vr&« nekatere dopolnilne volitve ns Cei kem. Splošno se pričakuje, da bo po. jutršnjem vendar barona Bienerth* že mogoče, predložiti cesarju imenih novih ministrov. Po najnovejših v*, s teh bo novo ministrstvo sestavljeno sledeče: Ministrski predsednik in mj. nister notranjih del baron Bienerth, deželno hrambo G e o r g i, r fi aanc« Bili na ki, Želesnioe dr. pl Der. schatta, nauk dr. Svlvester ali dr. Pergelt, justioo F u oh s ali Ebenhoch, poljedelstvo Prašek, javna dela Fiedler, trgovino Wei&. kirohner, nemški minister doktor Schreiner, češki minister dr. Hm. ban, poljski minister dr Stapin-ski, minister brez portfelja grof Sttirgkh in najbrže princ Lieoh-t en s tein Pozneje prevzame princ Liechtenstein ministrstvo za pošto, brzojave in telefone, kateri portfelj se šele ustanovi. Med krščanskimi socialisti in svobodomiselnimi nemškimi strankami se še vedno vrse pogajanja saradi nanfi-nega portfelja. Nemški svobodomj. seloi zahtevajo, naj ostane dr Mar. obet na svojem mestu, a krščanski socialisti pravijo, da se je Marohet napravil z Wahrmundovo afero nemogočega. Nemški sgraroi agi tirajo na vse načine proti Praško. Jutri upa baron Bienerth skleniti med irehi in Nemci nekak dogovor, da se zagotovi nemoteno de-lovanje velikih strank v parlamenta. Baron Bienerth je danes v konferencah povedal parlamentarcem, da imi natanko določen rok, do kdaj mori sestaviti novo ministrstvo. Ako bi so mu misija ponesrečila, nastopijo raz mere, ki bodo onemogočile delovanj« parlamenta. Lvov, 11. novembra. Imenik novega ministrstva mora biti jutri sestavljen. Poljaki bi bili radi drsali Koiytowskega, a Bienerth ga je odločno odklonil. Dunaj, 11. novembra. Cesarje nevoljen, ker tisti, ki so zahtevali Beokovo glavo, sedaj ovirajo Biener-tha sestavo novega ministrstva. Danes s večer se je oelo rs znesla vest, da pride na krmilo uradni Ako ministrstvo, ki pa mu ne bo načelovil baron Bienerth, temuč baron Gaatsoh. Volilna reforma na Ogrskem. Budimpešta, 11. novembra Načrt volilne reforme, ki ga je predložil danes ogrsko hrvaškemu državnemu zboru minister gref Andraspy, priznava volilno pravico vsakemu 24 let staremu državljanu, ako ni zakonitih zadržkov. Vsak voliieo mora bivati vsaj eno leto v občini, kjer hoče voliti. Volilci, ki znajo brati in pisati, volijo pos'anca direktno, analfabeti pa po volilnih možeh. En glas ima vsak 24letni državljan, ki ena brati in pisati. Dva glasa imajo taki volilci, ki so dovršili vsaj nižje razrede srednje šole ali pa sploh enakovreden učni zavod ter imajo urad* nišbo službo. Nadalje ima dva glasa, kdor je dopolnil 32. leto, zadosti! vojaški dolžnosti ter ima vsaj ti i zakonske ali legitimirane otroke; nadalje tisti, ki plačujejo najmanj 20 K direktnega davka na leto, kdor ima v svojem obrtu vsaj pet let polnoletno moško moč v službi; končno tisti kmetijski obrtni in trgovski uslužbenci, ki so vsaj pet let stalno nameščeni in pri istem delodajaloa. Tri glasove dobe tisti voliloi, ki ?o a b so 1 vir ali vsaj popolno srednjo Šolo ali enakoveljavni zavod; kdor ima ali je imel tako službo, za katero j* treba popolnih srednješolskih študij, in končno tisti, ki plačajo najmanj 100 K direktnih državnih davkov na leto. Po dosedanji uradni statistiki bo voliloev s tremi glasovi 218000, z dvema glasovoma 896 000 — med temi 294 000 delavoev — z enim glasom 1,404 000 voliloev, med njimi 736 000 delavoev. Analfabetov, bi bodo volili potom volilnih mož, je 127.000. — Ko je utemeljeval minister Andrassv svoj načrt, so mu socijalisti, nemadžarski poslanci in poslanci neodvisne levice hrupno ugovarjali, tako da večkrat ni mogel govora nadaljevati. M nister je očitno priznal, da ima volilna reforma namen, zagotoviti gospodstvo v pari*; mentu tistim, katerih edini politični ideal je skupnost madžarske drŽave in madžarske narodnosti. — Predlog« se je izročila posebnemu odseku BI članov. Po hrupnih prizorih v danafaj* seji ogrskega parlamenta je nastala zelo pesimistična sodba za volilno reformo, posebno zato, ker so pristat stranke iz leta 1848 skrajno hladno poslušali Adrassvjevo razlaganje. Dogodki na Balkanu. Srbske priprav« as Belgrad, 11. novembra. Maoe-donski osrednji odbor je sklenil, d* saone takoj odpošiljati dete v Sandžak in Staro Srbijo, Za načelnika vstaje v v Novem pazar j u je imeno- van xloglasni četovodja ftrigor, >Jeki bogat trgovec je baje izročil vojnemu ministru pol milijona dinarjev aa oborožitev vstašev. Baje se sklice kmalu sadnji letnik rezervistov, a tudi med Srno vojnike se razdeli orožje. V inozemstvu živeči Črnovoj-niki so dobili uradne poziva, naj se nemudoma vrnejo v domovino. V Niš je prispelo včeraj 198 brzostrelnik topov, ki so se takoj razdelili baterijam. Vojne priprav« na Turškem. Carigrad, 11. novembra. Vse vojne priprave na Turškem so očitno naperjene proti Bolgariji. V ta namen se obnavljajo utrdbe ob Črnem morju. Vlada je naročila finančnemu ministru, naj takoj izplača vojnemu ministru velike svote za vojaške konje in streljivo. Zahteve socijalnih demokratov na Nemškem. Berolin, 11. novembra. Z ozirom na aktualne dogodke in na debato v državnem zboru zaradi cesar jeve nepremišljene izjave, so priredili £00. demokratje 26 shodov, na kate rih so sprejeli resolucijo, v kateri se .zahteva, da mora biti proglasitev vojne odvisna od pritrditve ljudstva, in da mora ljudstvo voliti državnega kanoelarja. Dnevne vesti. V Ljubljani. 12. novembra — Obč. avet 1 ubljanskl ima v petek, dne 13. novembra ob šestih svečer v mestni dvorani sejo. Na* dnevnem redu javne seje so: Naznanila predsedstva in poročila o preuredbi služ bene pragmatike za mestne uradnike v smislu občinskega sklepa z dne 19. maja t. 1. (prienačenje prejemkov onim državnih uradnikov); o pre-aredbi plač, oziroma službenih razmer mestnih slug in mestnih policijskih redarjev; o preuredbi plač nsluŽbenoev „Mestne hranilnice ljubljanske0 ; o določitvi cen za naturalna stanovanja mestnih uslužbencev; o zgradbi avgmentaoijskega skladišča za o. in kr. lovski bataljon Št. 7 in poslopja za šolo in stanovanje aa enoletne prostovoljce o. in kr. pehotnega polka št 27 ter o. in kr. lovskega bataljona št. 7; o izvršitvi sklepa občinskega sveta glede ustanovitve počitniške naselbine; o stanovanjih nadučitelja in učiteljice "v šoli na Karolinški zemlji; o napravi pissoirja poleg mostu Čez Gruberjev prekop. Na dnevnem redu -sajne seje so: Naznanila predsedstva in poročila o prošnji nekega mestnega uslužbenca za izpremembo službenega naslova; o prošnji nekega uslužbenca „Mestne hranilnice ljubljanske"' za vštetje drugje prebitih službenih let v pokojnino. — Edo Je prines'1 prvo vest O ama kn i t vi avs rijske vojske iz Sovega p a za rja? Meseca a v gusta t. 1. je priobčil naš list iz Plevlja v Sandžaku Novi pazar popis, v katerem je bdo navedeno, da so dobile avstrijske posadke v novopazarskem sandžaku reservatno povelje, naj vojaške oblasti razprodado vse pohištvo, in naj se pripravijo na odhud. Naš dopisnik je takrat še k svoji vesti pripomnil, da si tega ukaza ne more prav tolmačiti, domneva pa, da se bo avstrijska vojska umaknila iz Sandžaka. Takrat še ni nihče vedel, da se bo ta vest uresničila. A fakt je bil, da je avstro ogrska vojska jela zapuščati Sandžak okrog 20 sept. Prvo vest o umaknitvi avstrijskih posadk iz Sadžaka Novipazar je torej imel „Slovenski Narod*. To dejstvo kon-štatuje tudi poljski list „Šwiat Slo-•wianski* izhajajoč v Krakovu, ki piše v svoji zadnji številki v uvodnem članku 8Annek ya Bcšyu, dvnastve serbskie a naiod serbo-chc rwaokiM doslovno: „R6woiez okolo 20 wrzes-ni a rozpoosela sie ewaknacya sandžaku bowo bazarskiego. Pieiwszu wi4do-:mošć o tem podal dsiennik luhlaii*ki „Slovenski Narod" w korespondencvi z Plewlja." (Baš okoli 20. septembra de je pričela evakuacija sandžaka novopazarskega. Prvo vest o tem je prinesel ljubljanski dnevnik „Slovenski Narod" v dopisu iz Plevlja) — Do akcyl bojkotovvej Orga-nizacva dia bojkotu towarow niemiec-kich urzadsa w dni a 6 grudni ;< b. r. "wielkie zgromadzenie obywate!skie dla zdania sprawy z dotychozascwyoh .prac i dla rozwinieoia dalszej i szer-azej agi tac vi bojkotew^y. Wieo boj-kotowy, tako piše „Nowa Beformatf '"v Kraaotru, otrzyma niezwyhle tlo. Komitet orgamzacvi boj ko to w ej *wraoa sie do ogota patryotyoauego, a awtaszcaa do sfer kupieokich z przem y si o'wy oh z prešba, aby przez udzielenie rad, wskaz6wek przez uostarozenie okazow znajdujacvoh sie Jeszcze w obrooie fcowarow niemieo-kich, sto yoh poehodzenie za trsymane bedsie w najwiekszej diskreervi — popail us:lvwania komitetu. Zwlaszoza # interesie kraj o wy oh wytw6ro6w i k u peć w ležv, dostarozyč na zgromai-zenie okatow produkoyi niemieckiej,, z ktorij musza dot^d wspot zawod-nioay6 -— a obok tego okazow wlas-nej, krajovvej wytw6rozošoi. Zgtosse-nia i okazv uprasza komitet nad svlae pod adresem Organizaoyi dla bojkotu n i emieoki ego. - Nesnžko gledališč* in lig. venci. Letos imamo jako dobro slovensko gledališče in pričakovati je bilo, da letos slovensko občinstvo ne bo polnilo nemškega gledališča kakor lani; kajti nemška opera in opereta se niti meriti ne more s slovensko, vsled tega je bilo tudi misliti, da se bodo Slovenci ogibali nemških predstav. Nekaj časa smo res opažali, da Slovenci ne hodijo več v nemško gledališče, katero je mogoče napolniti le s Slov en o i. A komaj 14 dni je tega, ko je slovensko občinstvo Že zopet začelo hoditi k nemškim predstavam, in sioer polnijo nemško gledališče v veliki večini g o-spodje in gospodične iz trgovskih krogov. V roki imamo izkaz, iz katerega je razvidno, da nemško gledališče polnijo osobito trgovski sotrudniki insotrudnioe tvrdke Benedikt, Kenda, šchmidt, Maver i. dr., tudi neka gospioa Jamnikova, ki se odlikuje v gledališču z izborno nemščino, tudi tvrdka Moško vi č in Po lak sta odlično zastopani. Da vsi ti obiskovalci niso Nemoi, dokaz bo gotovo ta, da govore pri nemških predstavah le slovensko Za danes naj to zadostuje, prihodnjič bomo govorili jasneje! Konfiscirano! — Bako le sodil Luter ?o Nemcih? Rekel je nekoč: .Unsere deutsohe Nation ist eine wilde und b ar barisohe Nation, halb Teufel, halb Mensoh! (Naš nemški narod je divji in barbarski narod, pol hudiča pol človeka I)u Za koliko se je Luter zmotil, vidimo posebno Slovenoi, ki nemško kulturo čutimo dannadan na svoji koži. — Merniki klimi posestniki odpovednlefo Slovesnem Franc Gaile, oskrbnik niše, v kateri i ae nahaja Skuškova trgovina na Mestnem trgu, je odpovedal stanovanje gospe Logarjevi in lokal trgovcu Engelbertu Skušku. Da je to storil is nemško-nacionalne nosti, dokazuje dejstvo, da ima Skušek pogodbe aa lokal ie ■ a tri leta. A vkljub temu mu je Galle lokal odpovedal. Radovedni smo, kaj bo sedaj storil mestni magistrat? Prepričani smo, da se bo tudi on ojunačil ter po nemškem vzoru odpovedal prostore v kresiji nemčurakima trgovinama Kaatlu in Drofeniku! .•. i..... • **' ia^onjeasfca . iste Konfiscirano! — Učitelj Makro ve iole Schal- ler psuje slovenske trgovske vajence, ki obiskujejo gremija'no šolo med poukom, s izrazi „Sobweinetf, „nider-traohtige Kaoaillen" in z drugimi ljubeznivostmi. Pozivamo trgovski gremij, da napravi konec takšnim nesramno stm m. *r — ,,Naroden" plskater je P e- ter M 11 e 1 i 6,| ki ima za svoje pravne zastopnike dr. Ervioa Am-brositacha in dr Ferdinanda Egerja, načelnika nemškega nVolksratau za Kranjsko. No, vkljub temu prav rad plakatira slovenske lepake. — V „Kranjsko hranilnico11 so vložile pred kratkim občinski denar občine Šmihel-Stopiče pri Novem mestu, Žužemberk in Dobrniče. — Trgovec Jernej Bahovec na Marijinem trgu v Ljubljani je založil krasne slike na steklu, predstavljajoče: Adamiča in Lundra na mrtvaškem odru, sokol stvo v mrtvaškem sprevodu, mrtvaški spre vod na Dunajski cesti in mrtvaški vozovi s trupli Adamiča in Lundra na Sv. Petra cesti. Vsaka slika stane 1 K 80 vin. Priporočamo narodnemu občinstvu, naj si v trajen spomin tragičnih septembrskih dogodkov kupi te slike. — Promočila dano. Jutri bo na graške m vseučilišču promovirana aa doktorja filoz< rije gospodična Ana Sohffrer, rodom iz Kranjske. Oče, Oton SohirTrer je ustanovil prvo tovarno za barve na Kranjskem. — Ze okrajnega žalskega nadzornika so velikovžkl okra] je imenovan dosedanji nsaučitelj v Podkloštru Josip S o o h e r. Is pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v petek se poje prvič v sezoni najboljša Straussova opereta „N et o p i r", ki se uprizarja zaradi evoje glasbene cene oelo v dvorni operi na Dunaju. Glavne vloge izvajajo gdč. Hadrboloova, gdč. Sipankova, gdč. Thaler jeva, gg. Iličić, Bohuslav, P o v h e, Križaj in Florian. -— V nedeljo popoludne ob 3 „D i v j i lovec", zvečer „M a d a m a B u 11 e r f lyM. Javno predavanje V soboto 14. t. m ob pol 8. zvečer predava v ..Mestnem domu" g. dr. Ferdo S i Š i č, v senčili ški pr< fesor iz Zagreba „0 Heroeg-Bosni pri godom aneksije. Geografsko - hi s t o r i j s k a i državo-pravna razmatranja". Opo zarjam o čestito občinstvo na to predavanje vrlo aktualne vsebine. Predavanje bo tem zanimivejše, ker bo tvarino obdelal strokovnjak dr. Šišić, ki nam je v Ljubljani že star znanec s svojimi strokovnimi predavanji Slovenoi, vrnimo dr. Sišiću njegovo požrtvovalnost s mnogobrojnim obiskom. Orkester „Maskene MatfooM v Ljubljani priredi, kakor smo Že poročali, v soboto, dne 14. novembra t. L, izbran koncert v veliki dvo- rani „Narodnega doma". Program je naslednji: 1) Bossini: O ver t ar a k operi „ Viljem Teli"; 2) ^metana Kovarovio: Fantazija is opere „Prodana nevesta" ; 3.) Grieg: a) „Pomlad", b) „Ples Ani-tre", svirsjo godala; 4) Čaj kov • s kij: Valček is ba'eta „Trnjolčioa"; 5) Mas oa g ni: Fanta »i j a iz opere „Cavalleria rustioana" ; 6.) D e l i b e s: Iutermesao iz baleta „Na'i.a" ; 7) Bi-zet: a) „Romanca" in b) „ Dan se B> heme", in 8.) Friumil: „Indijanski ples". Začetek koncerta točno ob 8 zvečer. Za koncertom ob polu 11. ples ob s premije vanju imenovanega orkestra. V veliki dvorani in v vseh stranskih prostor h bodo stale ob koncertu pogrnjene mize. Vstopnina za oaebo 60 h. člani narodne čitalnice, člani rodbin, ki so društven i ki čitalnice ter gg. visokošoloi in enoletni prostovoljci so vstopnine prosti. NalstsrejH duhovnik ljubljanske Žkoflje, 87ietni Jos Hočevar je umrl v Novem mestu. L-žal je 14 let bolan v postelji. Lansko leto je imel diamantno mašo. Tria tka korio divja par dni z izredno silovitostjo. Včeraj je dosegla hitrost 83 km na uro. Nesreče se ni zgodilo še nobene večje, le neka ženska si je pri padcu vsled burje zlomila nogo. Dva prsta |o odtrgalo v Lloy- dovem arzen al u v Trstu 42 et a emu mehaniku Ivanu Završniku. Nogo si le zlomil v Trstu delavec Lovrenc Bizjak. Telefon na vrk Oblrla ispe* ljejo prihodnjo spomlad. Štrajk no Reki. Na Reki štrajka okoli 15 000 delavoev. Prišlo je do par ostr h spopadov med policijo in delavci, katerih je bilo več ranjenih in aretiranih. Štrajk je splošen. Nesreče na teleznlcL Na Verdu sta se danes ponoči pri tovornem vlaku zvrnila stroj in vor, v katerem opravlja službo uradnik, in padla precej globoko s tira. Stroj leži baje narobe. Osebju se ni pripetilo nobene nesreče. Ispod polisi skopa nadzorstvo je pobegnil leta 1854. na Viru rojeni in v Podhruško v kamniškem okraju pristojni Fran Pirš. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Macedoncev, v Heb je šlo 25 Hrvatov, v Line 10, na Dunaj pa 5 Kočevarjev. Izgubila le ga. Marija Kramar-šičeva zavitek, v katerem je imela nekaj volnenega blaga. Demonstracije pred sodltfem, Bltmolster LeUeok se — pere. — Danes se je vršila pri tukajšnjem okrajnem kot kazenskem sodišču obravnava proti g Al o j z i i u Ta včar ju, c. kr. profesorju na ljubljanski realki, in sioer na ovadbo o. kr. orožniškega ritmojstra Alfreda Lellecko Ovadba se glasi: C kr. drž. pravdništvu v Ljubljani. Na podlagi nekega nazna nila mestnega magistrata v Ljubljani z dne 7. oktobra 1908 je g. Alojzij Tavčar, o. kr. realčni profesor v Ljubljani, stanujoč v Stritarjevih uli cah št. 6., izjavil, da je dne 20 sept. t. 1. precej velik orožniŠki častnik v pelerini na Pogacarjevem trgu za klical nekaterim ženskam: (lNoch einmal ilvlo rnlen nnd wir arerden scklcssea", nakar je potem častnik zapovedal orožnikom, da naj gredo z bajoneti nadnje. Ker sem bil ta dan jaz v službi in nisem rabil teh besedi proti ženskam in nisem zapovedal oroinikom, da naj gredo proti njim, prosim na podlagi dovoljenja o kr. orožniškega poveljstva z dne 19 oktobra 1908 Št 152 res. za uvedbo sodne preiskave, za zastopstvo in ev. priziv proti o. kr. realčnemu profesorju Alojziju Tavčarju in da zgornjega dejanja nisem zakrivil, navajam začasno tit posta-jevodjo Maksa Jellenza in Ignacija Zimo orožniške postaje v Ljubliani, potem tit. p ostaj evo dj o Franca Wio-terja orož. postaje Planina, tit. postaje vodjo Franca Adamiča c. kr. drž. orož. poveljstva št. 7 v Trstu kot priče. Ostale orožnike, ki so me spremljali tedaj, bom še poizvedel in imenoval. — Alfred Lelleok rit-mojster. C. kr. ritmojster Lelleok ni navzoč in sodnik, sodni svetnik Potrato, pojasni, da se Lelleoku ni moglo dostaviti vabilo, ker je na potovanju. Zastopstvo obtožbe je prevzelo državno pravdništvo, obtoženca zastopa dr. Triller. Obtoženec se je zglasil dne 5 novembra sam pri sodišču in se zagovarjal sledeče: Na večer dna 20 sept t. 1. sem bil doma ter dogodke na Pogačarjevem trgu opazoval z okna svojega stanovanja v mestni hiši Št. 6 II /3. Po streljanju sem bil pri oknu ter opazil, da je prišla na trg orož niška patrulja in ž njo častnik v pe lerini ter se bližala mestni hiši. Trg je bil takrat že skoro prašen. Eua, dve ali tri ženske so bile še tam, in ko so zagledale patruljo, so kričale: živio. Nato je dotični častnik rekel, obrnjen proti ženskam, ki so se od- daljevale proti semenišču: . N o o h einmal živio rufen and wir 8ohie8sen" ali „unjl wir werden sohie88 0n." Na to so ženske nadaljevale svojo pot in prispele do vogla semenišča proti drevoredu in tam so za vpile Še enkrat živio. Častnik se je zopet obmd proti njim, stopil nekaj korakov proti njim, patrulja se ni obrnila za njim, na to se je obrnil ter Šel mimo vogla pri „soinouM proti frančiškanskemu mostu. Častnika nisem poznal in ga še danes ne poznam. Morda Čez en teden potem sem bil klican na magistratni policijski oddelek h konoip. Jančigaju, in vprašan, kaj sem videl in slišal. omenjeni večer na Pogačarjevem trgu. Sem podal na protokol gori navedeno. Glede tega se sklicujem tudi na ravnatelja I/ana Šubica, ki stanuje ravno pod mano in je ravno to opazil. Prosim, da se tudi on povabi kot priča na glavno razpravo in da se dotični akt od magistrata rekviroj i. Drugega nisem dal na zapisnik. V svojem današnjem zagovoru je obtoženec poudarjal isto. Sodnik prečita nato zapisnik o obtožence vem zaslišanju na magistratu. ObtoŽeneo zanika, da bi bil izpovedal na magistratu, da je dotični častnik ukazal orožnikom iti a bajoneti na ženske. Iz mag stratnega zapisnika posnemamo o dogodzu na Pogačarjevem trgu sledeče: Današnji obtoženec stanuje v „Kresiji-, in sioer v stanovanju ki ima okna na Pogačarjev trg. Dne 20. sept je slišal krik na Šentpetrskem nabrežju in tudi nekaj klioev iz Šolskega drevoreda, kar zasliši strele. Nekaj ljudi priteče okrog vogla, dva ae zgrudita, eden se dvigne ter odide proti Mađarski ulici, drugi pa obleži. Nato so pri ili vojaki, ki jih pa obtoženeo ni videl, ker je imel opraviti s svojo soprogo, ki se je hudo prestrašila vsled strelov. Potem je videl, da se je zbralo okrog ustreljenega (Lunder) nekaj ljudi, ki so klicali vojakom nfej morilci". Trg se je nato kmalu spraznil in potem se vršil dogodek, radi katerega je ritmojster Lelleok vložil to ž ko Funkoijonar državnega pravd-niŠtva predlaga uporabo zakona. Dr. Triller: Današnja zadeva je važna, ni več navadni slučaj. Slovenski zagovorniki so imeli zadnje dni najrazličnejših slučajev, ah' to je nova specijaliteta. Ne vem, ali naj bolj občudujem pogum on žniškega poveljnika, da je sprožilo to zadevo, ali pa post »panje o kr. državnega pravdništva, da je prevzelo zsstop-stvo. Bes je, da ima vsak častnik pravico, da ga zastopa državno pravdništvo, seveda, ker je stvar cenejša, ali na ta uačin ne bodo spravili s sveta neprijetnih dogodkov. Vemo, da teče pri sodišču preiskava zaradi streljanja dne 20. septembra, in stvar se bo pojasnila. Eden tistih, ki je mogel stvar pojasniti, je bil tudi gosp. pre resor. Ni izpovedal spontano, temveč je bil klican na magistrat. Zakaj ga niso tudi zaslišali v sodni preiskavi, da bi bil izpovedal kot priča Potem bi bilo mogoče dvoje: ali bi bil gosp. profesor kot priča lagal, ali pa bi bil častnik obrekoval, ako bi bil očital g prof. napačno ispovedbo. V resnici je tu razžaljen le obtoženec, kateremu se očita kriva izpovedba. Ali navedenih besed ni slišal samo on, slišal jih je tudi g. ravnatelj Šubio in njegovi trije sinovi kakor tudi hčerka g. profesorja. Naj sodišče zasliši vse te priče, ki bodo izpovedale, da se je res tako zgodilo. In potem bo šla ta ovadba svojo pot. Ne bo se pustilo to, da bi se javnega funkcijo-narja, o. kr. profesorja, na tak način sramotilo, povedalo se bo tudi v parlamentu domobranskemu ministru, da ne bodo več tako sramotili slovenskih prič pred celim svetom. Bojim se, da bo sodnik vse ta predloge zavrnil in obtoženca oprostil, in da to žitelj ni legitimiran, da ga gospod profesor ni poznal, in tako kratkim potom skončal oelo zadevo. Da se pa zadeva popolnoma pojasni, je treba dokaza po pričah, zato predlagam, da se zaslišijo predlagane priče. Javni obtožitelj izjavi, da nima nič proti temu predlogu, predlaga pa, da sodišče zasliši tudi po toži tel j u predlagane priče. Dr. Triller ponudi dokaz resnice. Sodnik proglasi sklep, da zavrne oba predloga ter proglasi o p r o-stilno razsodbo v smislu § 254, 3 k. p. s, da bil obdolžd tožitelja rit-moj stra L e 11 e k a nečastnega dejanja, vsled česar bi bil zakrivil prestopek žaljenja Časti po § 488 k. a. Razlogi: Subjektivno se ne more govoriti o žaljenju časti. Za ta prestopek je potreben hudoben namen, a hudobnega namena obtoženeo ni imel. Za krivdo bi bilo potrebno, da bi bil obtoženeo tako obdolžil tožitelja, da ne bi bilo nikakega dvoma, da je bil dotični Častnik v resnici Lelleok; tožitelj torej ni legitimiran, saj ga obtoženec ie danes ne pozna. G. profesor je bil zaslišan kot priča, in ce je izpovedal neresnico, ga je mogoče obte žiti le zaradi goliufije, ne pa saradi žaljenja Časti. Vsled teh razlogov je dokaz resnice nepotreben, in sodišče je obtoženoa oprostilo, ker se ni prepričalo o njegovi krivdi. Pripomba: Murda bo gospod ritmojster Lelleok tožd tndi nas, ako T označbo njegovega tedanjega po stopanja navedemo besede, ki jih je izgovoril dne 18 septembra napram nekemu, ki je prosil, da sme skozi orožniški kordon v javno stranišče na Marijinem trgu: nWann er b......n irill, dort diiinen ist die B.ucken, dort kanil er diuber b......n.M Gotovo besede, ki delajo čast o. kr. rit-mojstru in poveljniku o. kr. orožni-štva v septembrskih dneh! Morda ga bo za to salonsko f neso tudi zastopalo o. kr. diž pravdništvo. Telefonsko In brzojavne poročila. Misija baronp Bienertha pDnss-e-čens. Dunaj, 12. novembra. Misija barona Bienertha se je popolnoma ponesrečila, tako se je izvedelo v današnji seji Češkega „Narodnega kluba". Ob pol 1. popoldne sta se vrnila dr. Fiedler in Prašek od konference z baronom Bienerthom. Baron Bieneith je bil toli drzen, da je Čehom pro-ponirsl ministrstvo, obstoječe iz 15 članov, v katerem bi naj bilo 10 Nemcev in samo 581 o-vanov, med temi 3 Cehi, 2 Poljaka in noben Jugoslovan. Vihutega bi se Čehom odvzelo trgovinsko ministrstvo, v nadomestilo pa bi sem jim dal poljedelski portfelj Dalmatinski deželni glavar na Du naju. Dunaj, novembra. Dalmatinski dtželoi glavar dr. Ivčevič jena brzojavni poziv prispel danes semkaj. Dopoldne je imel konferenco s poslancema dr. P lojem in Bianki-nijem. Po tej konferenci je posetil barona Bienertha. Nov lajni svetnik. Dana] 12 novembra. Sekcij-ki načelnik v ministrstvu notranjih del dr. Hol d je imenovan za tajnega svetnika v priznanje zaslug, ki si jih je pridobil s sestavo zakonske predloge v starostoem zavarovanju. Poljaki pri papežu. Rim 1*2 nov. Papež je danes sprejel v svečani avdijenoi poljsko deputacijo iz G t lio i je, ki jo je vodil gališki'deielni glavar grof Badeni. Kompenzsoija Srbiji in Črni gori. Rim 12. novembra. Srbski minister zunanjih del dr. Milovanovie, ki je prispel semkaj iz Pariza, se je napram Časnikarjem izrazil, da zahtevate Srbija in Črna gora kot kompenzacijo za aneksijo Bosne del Bozne in Hercegovine v izmeri 2500 kvadratnih kilometrov. Ako te kompenzacije ne dobita, bosta prisiljeni zgrabiti za orežje. Mladoturki zbirajo prostovoljce Solun! 12. novembra. Glavni mladotuiški odbor je poslal na svoje podružnice okrožnico, v kateri jih poživlja, naj nabirajo prostovoljce in denarne prispevke za vse eventualnosti. Knez N kola srbskemj kraljeviču. Belgrad, 12 novembra. Črnogorski knez Nikola je poslal prestolonasledniku Gjorgju brzojavno čestitko za uspešno izvedeno misijo v Petro* gradu. izn taljena vestjo nških častnikih. ™* Belgrad 12. novembra. (Poseb. brz. „Sluv. Nareda".) Vest dunajskih in peštanskih listov, da so imeli po vrnitvi prestolonaslednika Gjorgja iz Petrcgrada častniki v Nišu zborovanje, na ksterem so zahtevali abdikacijo kralja Petre, je od kraja do konca lažnjiva, kakor so zlobno izmišljene vse druge vesti, ki se nanašajo na to zborovanje, i Proslava rojstnega dne italijanskega kralja Belgrad 12. novembra. Povodom rojstnega dne italijanskega kralja so Čestitali italijanskemu poslaniku v imenu kralja Petra kraljev prvi ad-jutant in kraljev tajnik, v imenu vlade pa ministrski predsednik dr. Velimirovič in načelnik ministrstva zunanjih del. Nikola Pašić pri carju. Petrogr*d, 12. novembra Car Nikolaj je sprejel včeraj v Carskem selu v posebni avdijenoi bivšega srbskega ministrskega predsednika Nikola Pafiioa. Železniške nesreče. Hew Tork 12. novembra. Dva tovorna vlaka sta trčila drag ob drugega. Ubitih je bilo 12 pseb. Hsw Orleans 12. novembra. Tu sta trčila skupaj dva vlaka. Enajst oseb je bilo ubitih, nebroj pa ranjenih. _ _ w ^ja HI b+Ie in nežno. Usta sverJnla erolii, Pariz, Ros itd. Nalbelfse Kemik dr. Ing. Hirsch, 0lomne. Ke- mično-tehnična preiskala je izpričala, da je „Sevdlin" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se i njo lahko razkužuje. 2 fitfgoroiositno porotno, tđ /arijam ir-8. Sradnjl «rsči— tla* 7109 ««r novem, j Cas jpazo-taotja Stanje barometra t mm So (V * t- H Vetrovi Neb« li ^. zv. 739-7 -03 brezvetr. sneg 12. 7. z] 740-1 - 05 si vzhod oblačno 2. pop. 739 9 32 si sever jasno prednja včerajšnja temperatura —06 norm. 4 6 Padavina v 24 urah 4 A mm. Zahvala. Za dokaze odkritosrčnega sočutja, ki so nam bili dani povodom smrti našega predragega soproga, očeta, tasta in starega očeta, gospoda ieopolDa fleisehmana izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo vsem gospodom uradnikom, mestnemu zastopu, častiti duhovščini, slavni c. kr. žandarmeriji, fnančni straži ter ostalemu občinstvu za udeležbo pogreba Iskrena zahvala belokranjskemu Sokolu in požarni brambi za častno spremstvo. Metlika, 10. novembra 1908. 4:60 Žalujoča rodbine. Dve oitircma ljena 405» se edda a 1 decembrom v „Na redni tiskara!" v pritličju na desno. Hišo s IBOilno se tske| preda pod ngodmmi pr goji. Pijssiiila daje L. TomsiJČ V Spednjt Stiki._4042-2 Pekarna v Ljubl|# ni se išče v najem Ponudb* na gosp. Pečivavnlka, hotel Uoyd9 v Ljubljani 4058-1 Absolviran 4029 2 šKtošolec teli kot praktikant mesta v kaki lekarni — Ponudbe je poslati na naslov : Drag Ostsn, Botoo, Goriško« Dobro vpeljana modna trgovina m Gorenjskem 80 Odda zaradi rodbinskih razmer. Gotovine je \reba do 10 000 kron. Le resne ponudbe pod trgovina na uprav. „Slov. Naroda". 406i 1 50 kron ts denskefa zaslužka »II 80-60% pro«lz>ie dobi vsak, kdor prevzame razpečavanje mojih aluminijastih napisnih Ščitov ln alum. blaga. Zast pstvo se poveri tudi kot postranski 2aslužek. Alunvmiast j blago se prodaja igraje lahko. Prekrasna božična darila I Pojasn la in vzorci zastonj. Naj zatorej nihče ne pozabi vprašati. Išče se stalna 4065 t Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša preljubljena mati in stara mati, gospa Julija Jfiefergall danes po zelo dolgi mučni bolesni, previđena s sv. zakramenti v starosti 48 let, mirno v Gospodo zaspala. Pogreb drage rajnioe bo v petek, 13 t. m. ob l/^L pop. iz deželne bolnice k Sv. Križu. Sv. maše zaduŠ. se bodo brale v cerkvi Mar. Oznanenja. V Ljubljani, 12. novembra 1908. Rudolf, fin\on julija, fina, Jtfinka sinova. 4066 hčere. Prispela je zopet v velikem številu sveža najfinejša konfekcija za dame v najmodernejši fazoni in kroju, katero prepuščam cenjenim damam na ogled. Cene 6-u.đ.OTrito zrLiž;©ixe! največja izblia konfekcije zo sospede In dečke. Angleško skladišče oblek 0. BERNATOVIČ. L ubl ono, Mestni trg it. 5. 3881—5 pisarniška moč e. kr. zemljemerski urad v Metliki. Plača 70 K Mlajše, za to sposobne moči, tndi začetniki naj naslove svoje pismene ponnbe ns e kr. evidenčnega zemljemerca v M etiki Nastop takoj. 4 62 i s oni galanterijsk m blagom V Ljubljani se vsled bolezni pod ngodmmi pogoji proda. Poizve se v upravništvu „Slo venskega Naroda." 40^8 2 Mttftt Jt*a.JL± JLfcJL* «*.* Jci£lt.iXlltM T t 4i M Pozor 1 Pozor! Kavarna ,Leon' V Ljubljani Ss» 39 na Starem trgu št. 30 je vsaki dan oso noč odprta. Na razpolago ie najnovejši ameriški biljard in elek-o o trlčnl klavir, o o Z odličnim spoštovanjem Leo In Fani Pogačnik. Koncesija za gostilnoTS.gr1 leve se na Martinovi cesti 3B v LlnbljanL 4026-> Proflajalnum prostori pripravni za SpeceHjo §9 oddajo za mesec labruar 1909. 4041 Več se iz ve pri gospe FranČiflkl SterlOj Hotne ulice št 41. Rastlinska destilacija Najbolj priljubljeni rastlinski liker in grenčica oziroma popolno izvršbo destilacije, prodam pod ugodnimi pogoji edine tajnosti v Avstriji. Ker je kakovest nedoseŽna, priporočam posebno kakemu slovenskima, trgovcu ali vinotržcu, ki z malo reklamo doseže velikanski promet. Ponudbe prosim pod ftifro L dl» stelacija »Svoji k svojim' na uprav. »Slov. Naroda". 4 61 Lepo v drugem nadstropju hiše Štev. 5 V Kosilo-ih ulicah, s 3 sobamt, sobo za služainjo in drugimi pripadki. se odda takoj aH za februar 1009 Več v „Narodni tiskarni- ali pa pri Jo s. Lavreačicu, pisarna mest užt. zakupa ua Dunajski ce* sti št. 31 Na ljubljanskem trgu in spkh na Kranjskem dobro uvedma ogrska trgovina s alivovico išče spretnega zastopnika te stroke. Cenjene ponudbe pod „W. J(. 2420" na naslov Rudolf jMosse, Dunaj L 4<~64 i ^Vinski mOŠt^ sladek, pristen, bel in rdeč, domaČ pridelek tvrdke Br. jfovakovič W se togi v Sodnijski ulici št. 4 in na Rimski cesti št. 5. -^š Nizko pod ceno p m d »Jani radi i»o manjkan )»* priMiora obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče 387i 5 za g::sp:de iia. d.eč;Jse kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice. lutttiista fflviu 1 LuHIč. r J božuhovlno tam kratki sako, mestni in potni kožuhi po vsaki ceni kakor tudi konfekcijo za gospode, dame, dečke, deklice in otroke priporoča v največji izbiri Z,Angleško skladišče oblek10. Bernatovič X- ui"telia.xi.3, Db*dCe3tri.i trg* 5. 3 podružnico o sptietu. LjubijAnsiu, ureditna danila v Ljubljani vEszwzsiA«3ja m* & mm<*mmm Strttmrforo alloo itn. 2. *m—**>w~*—- priporoča irobanfo promese no ogrske premijske srečke ;3^i0. i J " 16. novembra promese no osrsne blpoteCne srečke a kron 4 14. promese no 3°|0 zemeljske srečke a „ 5 16. sprejema »log« U toJiŽlC« in ttkeCi MČU« ter jih obrestuje po čistih fjQJ~ 4 l/, °/, Podružnico o Celovcu it plaval dobitek kron 300.000 70 000 90.000 ti Izdajatelj in odgovorni urednik Basto P n s t o s 1 e m i e k« Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.