39. ftmm. t urtM. t tm, vl mu. im. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen celo leto......K 24-— pol leta........12 — četrt leta........fina mesec........2 — v upravništvu prejeman: celo leto......K 22 - pol leta.......,11—- četrt leta.......„ 550 na mesec........1U0 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Inaflova ulica it. S, (1. nadstropje levo), telefon št, 34. lnserati veljajo: peteroatopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po TO vin. Pri večjih msercijah po dogovoru. Upravništvu naj se poSiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. številka vatla 10 Na pismen j naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna tnlnfon *L ss. .Slovenski Narod* velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo^leto.......K 25— j celo leto.......K 28*— Sit Ma! ...... I 6*50 ! M Ameriko in vse druge dežele: na mesec\ 2*30 1 celo leto.......K 3fr- Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka UprnvnUtvo: Knaflova nllcn št. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. SS Pa zo;edoDia deželnesn zbora hranjjReja. IV Dr. Pegan, šele nedavno v eelj-*kih narodnih krogih bojkotovani advokat, včasih temeljito se zaLim a-jor za bujnokipeče lepote narave in veseljak ar prvega reda se je mahoma prelevil v slovenskega patrijota in Alojzi je vsko strogega anketa. Mo-čiček je popolnoma skregan z bon-rnnom ter ni videl Veselovega »Olikanega Slovenca« še svoj živ dan. Kar je na dr. Kreku pristno, samoraslo, neprisiljeno, to vse je na dr. Peganu ordinrrna, pretirana kopija, potencirana s popolnim defektom ^noblesse oblige«. Dr. Pega a si domišlja, da markira v S. L. S. inkarnacijo demokrata, če se vede eim najbolj možno neuglajeno, odurno in ^ogantno, če nastopa korporalsko in permejduševsko^ in če krivi svoje ustne v stmpenozasmehljiv maifioh Vloga Meflsta pa zahteva duhovitega glumca, ki sta mu blazirana bu-mornost in elegantna ležernost čisto naraven izra^ prefinjene bitnosti. Irhovina seseda ne usposablja niti v Sloveneih nikogar, da bi dandanes mogel komu imponirati, zlasti še, ce je njegov horieoart toli obupno tesen, kakor je dr. Peganov. Popolnoma smo prepričani, da se dr. Suster-hp, Povse, Pogačnik in dr. Žitnik j. *-av večkrat hudo ženirajo tovari--*va Peganov, ki jih blamira jo pred • sem kulturnim evrope tvom. K* r rnotri dr. Pecran vse iz žabje perspektive ljubljanskega Alojzijevišča in ker misli, da je za/luhla vinska klet 1'niona« najvišji plod modernega duha, je seveda težko pob mizovati z njim. Mož še ni bil nikdar v širokem -vetu, ničesar še ni videl, ničesar sli--al, zakaj ^se njegovo življenje se je •Joslej gibalo med najbolj omejenimi rilistri in po najskritejših kotičkih d la »per fajmostre«. Zato pa je r* "no obupno, če se znajde tak re-akeijonaren revež naenkrat na stolčku deželnega odbornika. Ili:do je, ,*a mora tak ignoranten mladič, ki se slej nikdar ni bavil z resnim javnim življenjem, z javno visoko politiko in z upravnimi vprašanji, da mora tak naivnež prevzeti kar čez noč n. pr. kritiko ljubljanskega mestnega gospodarstva, V ljubljan- skem občinskem svetu sede zreli, razsodni, mirno premišljeni ljudje, ki imajo — vsaj iz dolgoletne prakse — jasen vpogled v vladajoče razmera in potrebe. Recimo, da se je tudi sedanji občinski svet včasih zmotil, vračunal, zaletel, — recimo, pravim. Gotovo je prislovica »Errando disei-mus« veljavna tndi za ljubljanski občinski svet. Vsega, tudi najlajsega se je pač treba šele učiti, in le v Slovencih je menda razširjena bolezen, da se smatrajo zeleni teoretiki vedno pametnejšim, kakor so izku šeni praktiki Tisto prokleto vsebo-Ijeznanstvo ni menda nikje- toli raz-vito, ko v našem narodu; znto pa ne iz vedno izpocetka riskovanih poizkusov ne moremo dvigniti višje prav v nikaki zadevi. Tako smo povsod k» pri začetku, ker razvoja na^i nestrp nost ne zna dočakati. In d~. Pegan si je upal sesti na sodni stolček nad ljubljanskim občinskim svetom, ko vendar ta nezreli možiček nima niti trohe kakšne prakse v občinski upravi. Ljubljanski občinski sv.?t dela vse javno ter razpruvija v javnih sejah celo o stvareh, ki M jih večinoma povsod javnosti prikrili. Toda ljubljanski občinski avet nima in j noče ničesar skrivati. Mestno gospodarstvo leži razgrnjeno pred Ijub-Ljacskimi volilci; vsi obračuni so pred javno razpravo na razpolago ' vsakomur v poded in kritiko, konč-\ no pa se še vsi računski zaključki in proračuni natisnejo ter publici rajo. Tu je docela izključeno vsako slepomišenje. Vsakomur so duri •7uprino\ * odprte, da izrazi svnje želje, saMeve in ugovore, strokovni referentjj mestnega magistrata dajejo pojasnila vsakomur, ki pride k r.jim m primerno obliko in maniro. Seveda mestni uradnik zato se ni javen bla-l>ec ter se zna prepotenknežev otresti, ce treba, zaradi ugleda urada. Slnčaj magistratnega ravnatelja Vončiue, ki je moral javno primarno zavrniti dr. Peganove izmišljotin-, pa dokazuje, kako težavno je nn do vanje, ako ima uradnik posla z ljudmi, \n resnico hotoma falziiicirvijo. Proti drznim lažem in hudobnim zavijanjem se je seveda težko boriti, ker laž ima sicer kratka, a tudi um*- noge. Najslabše se najlažje ia samjhitre-verjame, /Jia.^ii v sovrn>nih ii ne-informovanih krog-ih ae »JTodajaja najdebelejše neresnice za čisto resui-co. To ve dr. Pegan, zato je govoril v deželnem zboru skozi okno za kle- rikalne otrobnike brez lastnega kriterija n. pr. o mestni elektrarni. Dejal je: »O mestni elektrarni ste pisali, da je vzorna. Toda o tej strojni stavbi ste morali sanii dob*ti prepričanje, da je nezadostna, nepopolna, kar ste dokazali s tem, da iskušate vedno »>olj omejevati električno razsvetljavo. Imeli ste vodno moči na razpolago, a jib nisi- porabil'. Bilanca elektrarne je potvoi jena, po* narejena. Niti enega krajcarja ni odpisanega od strojev, niti od stavbe. V desetih letih se vendar lzpiemeni vrednost, in znano je, da se mora letno vsaj 10 % odpisovati jd prvotne vrednosti. Zato ni dobiček 40.000 kron pravi. Tako je govoril dr. Pegan, a vsaka beseda je bedarija in neresnica. Mestna elektrarna je resnično vzorna, teko vzorna, da je premajhna za vse ogromne" zahteve met?ta in obrt o v ter prometa, Napra> a se je toli izvrstno obnesla, da bi brez nje Ljubljana sploh ne mogla obstojati ter bi bilo res najbolje, da se mestna elektrarna kmalu se razširi in še popolni. Toda občinski svet si je znal tako razširjenje in z njo zvezane nove troske pri lira nit i ter vrhu tega napraviti še profit. Mestna občina je, namreč prav spretno izrabila položaj ljubljanske plinarne, se je malone polastila ter si pri razsvetljavi mesta prištedila s tem na let** najmanje 25.000 K. Plinarna mora razsvetljevati brezplačno vse notranje dole mesta in mora sama, ob svojih troski h polagati nove in izmenjavati star * plinove cevi. Vrhu v*ega tena dobička pa ima mestna obči.Ma se denaren profit od plinarne, ki mor« občini plačevati vsako leto 10.000 K v gotovini. S tem. da se je pritegnila tudi plinarna k javni razsvetljavi, se je razbremenila elektrarna, ki je zdaj še ni trda razširjati, ter je za vedno innožcee se obrti, za prometne svrhe in za luči po hišah in ulicah vedno dovolj elektrike na razpolago. Danes se Ljubljani ni treba bati, da jo kdnj ponoči mahoma zagrne tenu., ker v reservi imamo vedno se plinarn«. Kar se tiče vodnih sil, ki jih je imelo mesto na razpolago, a jih ni izrabilo, pa je resnica zopet drugačna. Mestna občina se je prav rosno potezale za te vodne sile, t, >aš klerikalce Pa i ilai je nahnjskal vse mlinarje i. dr., da so lep: načrt ljubljanske občine z nečuveno sam ^go J t nost- jo prekrižali. Dr. Pegan morda tega ne ve, saj je sila neveden; ako pa ve, je njegovo čeneanje dokaz njegove izredne hudobnosti. Tudi ni resnica^ da donosa mestna elektrarna le 40.000 K dobička, ker ga donaša celo okoli 50.000 K. Da, da, g. dr. Pegan, toliko denarno korist donaša elektrarna občini po leg svoje praktične, seveda le modernemu naprednjaku simpatične koristi, in vsi odpisi, o katerih nima dr. Pegan uiti pojma, se vsa leta izvr šujejo natančno po pravilih dvojne ga knjigovodstva; tudi so jasno tiskani v obrrčunih, ^z katerih vsakdo — seveda, če pozna moderno računovodstvo — lahko čita, kaj in koliko 6e je letno odpisovalo. Mi smo čitali, da so odpisi pri mestni elektrarni oil njene otvoritve do 31. decembra 1908 — izraženi v raznih rezervah — znašali: Za stavbe 1 c/o t. j S03S kron 56 v, za parne stroje in kotle 51 r;c t. j. 125.533 K 23 v, za pisarniško opravo in orodje 5 % t. j. 34S3 kron 66 v, za elektriške aparate t. j. 12.221 K 09 v, za akumulatorje 44 %, t. j. 41 109 K 79 v, za el-ktro-vodno mrežo 2 %. t. j. 59.734 K 69 v, za telefonsko napravo 14%, t. j. 235 K 33 v, 7.a elektroštevce 10 %, t. j. 33.671 K 28 v in za transformator 5 c/c, t. j. 13.284 K 84 v. Skupaj se je torej do 31. decembra 1908 odpisalo 297.372 K 47 v. In dr. Pegan. ta novoizkuhaui kritikun govori o falzificirarrju in da ui niti krajcar odpisan? Toda — seveda! — mladi gospodarski kritik ne zna niti citati modernci obračunov, a menda tudi njegov žalostni informator ne. Zgodilo se je namreč, da je deželni odbor, ki ne zna citati, vprašal mestni magistrat, ali so v anuiteti zapopadene le obresti ali le amortizacija; — mestni magistrat pa je moral učiti dež. odbor sele citati, da sta v anuiteti zapopadena oba. namreč obrestovanje in amortizacija. Tako se godi arogantnim kritikom a ia dr. Pega:i. ki nimajo niti uajble dejšega pojma o knjigovodstvu in o trgovskih knjigah, a vendar z odurno oblastnostjo zabavljajo tam, kjer jim gre še vloga rbecedarja. _ Cuto. »Slovanska Enota". Včeraj so bili pri Bienerthu zastopniki »Slov. Enote« poslanci Hruban, Pacak, Ploj, Susteršič in Udržal. Razgovor z min. predsedni kom je trajal skoro tri ure. Zastopniki »Slov. Enote« so parkrat Biener-tha opozorili na svoječasni sklep »Slov. Enote«, da vstopi v vladno večino šele takrat, kadar se izvrši rekonstrukcija. Opozorili so ga, da, absolutno odklanjajo samo dopolnitev ministrstva s češkim ministrom-rojakom in poljedelskim ministrom. Izjavili so, da v svrho dopolnitve ministrstva noben Ceh ne more vstopiti v kabinet. Ministrski predsednik je odgo* voril, da hoče predvsem počakati, kako 6e bodo stvari razvijale v parlamentu. Storiti je treba vse, da bo parlament del o zmožen. V Lada bo v tem ožim gotovo storila kar bo mogla. Min. predsednik je zastopnikom izjavil, da za sedaj ne misli na rekonstrukcijo kabineta in da tudi ne misli poklicati v kabinet kakega Jugoslovana. Dogodki v č.-škein in štajerskem deželnem zboru da so pokazali, da za rekonstrukcijo ni potrebnih stvarnih predpogojev. Poskusil bo vnovič med Cehi in ^emci v češkem deželnem zboru doseči sporazum in po Veliki noči češki deželni zbor zopet sklicati- Včerajšnja konferenca — tako je mnenje v slovanskih parlamentarnih krogih — situacije ni izboljšala; odločitev leži pri Poljakih. Predsedstvo »Poljskega khiba« ima danes popoldne razgovor? zBienerthom.Po včerajšnji konferenci je imel posl. Glombinski z z»stop-niki »Slov. Enote« daljši razgovo^- Praska »Union« piše. -»Slov. Enotam in češki poslanci so odk:onili ponujano odplačilo in so s ter ravnali v smislu Pacakovega sklepe. »Slov. Enota« čaka, da bo Bienerfch s svojo latinščino pi kraju in da pride s sprejemljivejšimi predlogi. Min pedsednik je opetovano zamudil priliko ustvariti boljše razmerje med vlado in slovanskim opozicijoualnim blokom, če je opozicija d > danes izdržala, bo lahko to storila tudi še naprej. Poslovnik posl. zbornice. Pokazalo se je, da sprememba poslovnika, ki jo je poslanika zbornica pred Božičem lanskega leta, sklenila, ne odgovarja popolnoma nekim zakonom iz 1. 1873. in 1875. Treba bo torej poslovnik nekoliko korigirati; marsikje je treba tudi jasnejših izrazov. Sploh je pa sedanja sprememba poslovnika samo za- LISTEK. ShaKsspeare In njegova LuUlca. (Dalje.) Že v starosti osemnajstih let jo ^•il Shakespeare prisiljen se proti svo ji volji poročiti z Ano Hathaway. katero je potem sovražil vse svoje življenje. Imel je namreč izbrano že drugo nevesto in je že zaprosil cerkveno oblast za dovoljenje se ž njo poročiti. To pa ^ta izvedela varuha Ane Hat ha wa v in sta po tedanjih postavah dosegla, da se je moral Shakespeare ž njo poročiti in sicer tekom štiriindvajsetih ur, sicer bi bii ^1 v zapor. Vzrok temu se je pc kazal crz šest mesecev po poroki, ko je Ana povila otroka. Morda je bila za Shakespeareja in za evropsko kulturo prava sreča, da se je tako zgodilo. Shakespeare je namreč dolžil Kvojo ženo, ki je bila starejša od njega, da je izrnbila njegovo neizkušenost in njegovo vročekrvnost ter ga sama zapeljala, z namenom ga prisiliti, da se potem ž njo poroči. Shakespeare tega u i nikdar odpustil uvoji ženi. Bilo mn je neznosno, živeti z njo pod eno streho. To morda krivično, iz egoizma izvirajoče sovraštvo, je Shakespeari'ja napotilo, da ji zapustil Stra^.ford in prišel v London. Tam je prvič videl gledališko predstavo — da se to ni zgodilo, bi bila svetovna literatura danes revnejša za celo vrsto najznamenitejših del. Toda ta piva in tako bridka izkušnja z ženskami ni nič ublažila Shakespeare je ve strasti po ženskah. Edino, kar so Shakespearajevi sodobniki sporočili poznejšim rodovom o njegovem intimnem življenju sta dva dogodka donjuanskega značaja. Nekega večera je igralec Budbage igral Riharda III. Na odru se je s svojo soigralko domenil, da jo obišče po predstavi mi da ostane pri njej čez noč. Shakespeare je ta domenek slišal in je prehitel svojega tekmeca. Prišel je prej k igralki in bil sprejet. Ko je potem prišel Burbage, ga je pozdravil Shakespeare z ironičnimi besedami: Viljem zmagovalec je bil hitrejši kot Rikard III. Druga tradicija iz tistih časov pravi, da je Shakespeare imel v Os-tordn sina, Kr.dar je namreč potoval v svoj rojstni kraj, v Strasford, jo moral prenočiti v Oxfordu Nastanil se je vselej v gostilni nekega Johna Davenanta, ki je imel inteligentno in lepo ženo. Po številnih obiskih Shakespeare je v ih je lepa krčmarica povila sina, ki je postal pozneje zel) čislan dramatični pisatelj in ki je splošno veljal za Shakespeare je vegn sina. Toda to \se so bile »e ljubezenska razmerja za kratek čas, pri kate rib ni Shakespearejevo Grče nič govorilo. Eno samo žensko je Shakespeare resnično ljubil, z vsemi silami svojega siva — to je bila Marv Fitton, časi na dama kraljice Elizabete. Bila je to edina ženska, kateri je bi! Shakespeare udan iz vse duše, edina, ki je vplivala na Shakespeare jeva dela. Harris pravi, da so Shakes|iearejeva ljubezen do nje zrcali v neodločnosti Hamletovi, v ljubosumnosti Otelovi, v trpljenjih kralja Learja, v trpkosti in grenkobi v »Troilus in Cressida«, v strasti Amonijevi in v magični sliki Kleopatre, v kateri jo Shakespeare združil vse značajne j>oteze ljubljene Mary Fitton. Hamlet zaljubljen v Kleopatro — to je po Harrisu tragedija Shake spearejevega življenja. Hipoteza o Shakespeare je vi ljubezni do Mary Fitton ni nova. Že nekateri literarni kritiki so zastopali to mnenje, sklicujoč se pri tem na Shakespearejeve sonete. A bili so tudi kritiki, ki so trdili, da *o ti Shakespeare je v i soneti posvečeni mlademu — moškemu. Se dane« je selo razširjeno mnenje, da prijateljstvo med Shakespeare jem in njegovim inisteri jeznim prijateljem W. H. (najbrže William Herbert lord Pem-broke) ni bilo posebno nedolžnega značaja, dočim je Oskar \Vilde v znani noveli »Portret gospoda W. H.'; zastopal mnenje, da je bil ta Shake spearejev prijatelj — mlad igralec, ki je v gledališču igral ženske vloge. Harris je to vprašanje obširno pretresel in preiskal in našel mnogo analogij pri pisateljih italijanske re-nezance. Njegovo mnenje je, da je ta razlaga neosnovana. Epizoda, ki veže oba dela sonetov mu poiasnjnje, da je Shakespeare poslal svojega najboljega prijatelja k ljubljeni Marv, naj bo tolmač njegovih Čnvstev — a prijatelj in Mary sta se zaljubila drug v drugega in Shakespeare je izgubil oba. Mary Fitton je bila ženska recimo brez predsodkov, vročekrvna in zaljubljene nature. Med vedno veselo dušo Shakespearejevo je Mary spravila v obnp s svojo nezvestobo. Vsak čas je imela drugega ljubimca in ta bridka razočaranja so Shakespeareja iz avtorja prešernih veseloiger spremenila v avtorja največjih tragedij, kar jih je vstvaril doslej človeški nm. Odkar jo je Shakespeare spo* • nal ,torej od L 1597., jo je zapletal v vsako svoje delo. Najprej ji je v svojih igrah dajal mesto manjšega po- mena, a naj je je oblekel kakorkoli, njo edino je vedno natančno popisal in slavil njeno lepoto, bledi obraz, blesteče oči in črne lase, ki so bili v tistih časih na Angleškem zelo redki in ki se jih nihče ni upal hvaliti, kajti kraljica Elizabeta je bila rdeeelasa in je imela rada, da so pisatelji slavili njeno lepoto. A kakor je bil Shakespeare odvisen od milosti kraljic« Elizabete, slavil je v svojih delih vendar črne lase svoje Mary Fittois. Tudi ko je Shakespeare že natančno vedel, da mu je Marv nezvesta se je vendar vedno vračal k njej. Marv je imela troje nezakonskih otrok, vsakega z drugim moškim, a naj se js Shakespeare še tako trudil, da bi is svojega srca iztrgal strastno svojo ljubezen do te ženske, se mu vendar ni posrečilo. Hamlet je najbolestnej-ši vzklik te njegove moralne oslabelosti vsled katere mu ni mogoče osvoboditi se iz ljubezenske odvisnosti od lahkožive Mary. Zdaj skTepa, da jo zapnsti in da se ji maščuje za njeno varanje ter ji tako poplača vse dnine bolesti in vsa trpljenja, ki mu jih je provzročila, a komaj je prišel do tega sklepa, ga že sam opusti, ker je hrepenenje po njeni ljubezni večje, kakor želja po svobodi in maščevanju, ker je srce močnejše kakor pamet in samospoštovanje. (Konee nrtnsanjtt.) tasna ni raish se la neti ni ti ven nov poslovni red. Med parlamentarci no so v tem oziru pojavili že nek iteri predlogi, ki večinoma merijo na to, da se delo v posl. zbornici olajša, plenarne seje skrajšajo, disciplina in odgovornost pa zviša. Poslanca naj Si izključil iz sej poseben disciplinarni odsek, ki bi izključitev podaljšal — če bi se poslanec ne botel pokoriti sklepu odseka — na več tednov ter odtegnil dijete. Definitivni načrt poslovnika bodo podale vse stranke v obliki skupnega predloga odseka za poslovnik. Hrvaško. Včeraj dopoldne je imela »Narodna stranka« v dvorani zagrebškega rotovža konferenco, v kaieri ne na predlog bana Tomašiea bil izvoljen strankinim predsednikom bivši minister Kovačevič. Odobril se je dalje sporazum med sedanjo vlado in hr-vaško-srbsko koalicijo ter se je izvolil poseben odbor, ki naj banu poma ga pri ureditvi razmer na Hrvaškem. Ministrskemu predsedniku Kbuen-Hedervarvju se je poslala pozdiavna brzojavka. Huzarskega častnika Kokotovima, ki ga je Kauch malo pred svojo demisijo imenoval ravnateljem kaz nilnice Lepoclave, je nova vlada »iz službenih oz:rov« odstavila in premestila v justični oddelek deželne vlade. Nemški državni zbor« »Zen trn m« je zopet vložil v nemškem parlamentu t. z v. toleranČm predlog, ki meri na to, da bi se ustvaril verski mir. Konservativci nac. liberalci in pr;staši drž. strank*^ so Jziavili. da bodo glaso\ali proti predlogu. Soc. dem okra t je so k predlogu »Z^ntroma« stavili dodatni predlog, ki meri na to, da ne su-e biti nikdo prikrajšan v svojih držav Ijenskih pravicah le zato, ker pripa da tej ali oni konfesiji. Predlog zahteva tudi, naj se olajša izstop iz cerkve. Dopisi. Iz Velike Loke. V četrtek po pe-pelnici sem pil pri Goreti pol litra cvička, ko začujem iz zadnje sobe no-ko h rumen je in razbijanje. Radove den poprasam krčmarja, k.;ke goste ima tam? Pa mi pove. da iinaJD tarr notri občinsko sejo. Počakam konca Kmalu sem izvedel iz pogovora o V Činskih odbornikov in svetovalcev, da je bila žegnana pest čateškegr župnika, — prav župana — tista, ki je s takim glasom pritiskala na mi zo. Poizvedel sem podrobnosti. V Šr Lorencu teče še sedaj tožba zaradi znane afere z ondotnim župnikom Ker je pa tudi šola prizadeti, sklenil je krajni šolski svet izroč:ti in je tudi že izročil za levo odvetniku. Zadt1 je pa s tem v živo in bolečo rano. Zato je št. Lorenski žuon»k najel ea-teŠkega, naj bi pri občinski seji sta vil predlog, da bi se stvar rešila lep^ mirnim potom — in menda tudi v korist župniku. Pa bi bili videli »o trmoglave odbornike! Ko je diil župan predlog na glasovanje, so obse deli vsi. prav do zadnjega razun predlagatelja župnika, ki je dolgo, dolgo čakal, — upal in se bal. Pa ne ko bi vas začele zapuščati vase lact ne vrste? Kaj je botel s tem predlogom, ni težko uganiti, a za zdaj mu je nakana iz^odletela. Krajnomn šol skemn svetu pa kličemo: »Ne za las odnehati od pravične stvari!« Čatež-kemn Župniku pa svetujemo, naj se ne vtika v naše razmere in naj raje misli, koliko raklade bo naložil svojim baekom. Pa prihodnjič kaj o teh nakladah! Dnevne vesti« -f- Sedmi februar 19U1. Pili so dnevi, ki so rapolnili srce in dušo vsakega rodoljuba z žalostjo in gnjevom in m inu;i so, a ne brez sleoov, z večnimi odtisi tržkih stopinj so iz-giniii, z odtisi, ki ne izginejo nikdar iz slovenske duše. Pa ni teh težkih dnevih si nismo mi oskrunil: rok, nikdo izmed nas nima česa na vesti, krivi so jih bili drugi, a prišli so za temi črnimi «fnevi drugi, onrn ne malo enaki, ki pa jih niso naravnost zakrivil? tnjei, pač so storili to lastni bratje in oskrunili matere svoje telo. Izmed katoliške garde nekdo, človek brez rodoljublja, br'Z narodne zavesti, vrgel je gorečo bal-1 jo v kup suhe slame z ostudnim namenom, da se sigurno vname in uniči vseokrog. Pa mož se je zmotil. r: dosegel svoj« ga ramena v toliki meri kot je želel. Planili so odvsrpovsod in pogubonreteč plamen baklje je bil uničen. Da se je malo osin'»diio, nič ne *k<^di, a »Cirilmetodarlja« ne bo izd ličila pod tem, s;cer dobropre-mišljenirn udarcem, živela no narodu v sr-eo in rešitev. — Tndi sem n« zeleno štajersko je prismrdelo iz »Slovenčevega« uredništva, a tudi nnn ne bo okusilo, sa to smo pOiikrb* li in bomo v bodoče se bolj skrbeli! Cirilmetodarija tudi pri nas ne bo m pragu, prav v sredi sa miso bo nedela la mi ji bomo stregli s vseani močmi. Povedali bomo Ijadem, kdo ne skriva pod katoliško krinko, kdo sedi za okni »Gospodarjevega in »Slo veaee vega« uredništva. Jn, treba nam ne bo velikega truda, saj dane* že vsak boljši kmet ve, kaj je *D. C. M.« ve, saj čita, saj mu povemo ob vsaki najmanjši priliki, ve pa tudi že marsikdo, kaj in kakšni so gotovi ljudje, ki mrse vse, kar ne bezgu stra-pano naravnost sa njimi. — Idi vsi in zgodovina naša bo pomnila 20. sept. 1908, mi vsi in vsi naši zanamci, dokler bo živel naš rod, pomnili bomo tudi sedmi dan februarja 1910., ko je izšel v hrezdomovinskem >Slovencu« v Ljubljani najbolj izdajalski članek na uvodnem mestu, kjer ga vsak domačin in tujec si gumo zapazi in prečita. Zapomnili ^i bomo ta dan in vrgli v;im bomo spomin nanj ob vsaki priliid sedaj in še v poznih letih, ko bodo že gnili braz. Ne bomo pa javkali več, nič več tugovali nad vašim efijaltskim početjem, ampak delali bomo s po t rojeno žilavost jo, delali vedno, ved no in ne bomo zabili nikdar in n;koli vsake prilike učiti ljudstvo in ga bu-liti k narodni zavesti. Še p»>drobneje kot doslej in vsakogar bomo poučil n skrhale se bodo klerikalne sablje' Tebi pa dična naša družba priporo-amo i mi Štajerci, založi v vidn ^pomin na črni dan v »Sloveneevem< uredništvu narodne kolke ?. napisen* »Cirilmetodarija 7. II. 1910.« Na totisoče bo jih romalo um v sra noto kr žem sveta! R. -f- Iz poglavja: enaka rravica za vse. 2e nekaj časa sem krožijo skrivnostne govorice o čudnih dogodkih v nekem mestnem župnišču doli ob Savi. Te govorice so dobile določneje« vsebino, ko se je razvede b> o sodni j kih zasliševanjih, ki so se vršila. Poročalo se je, da je v dotienem v.upn" h u skoro kako leto živel m ki irski katoličan, ki je bil z župnikom aitesnejšem prijateljstvu. V župni 'ču pa je živela in go-podinula tudi neka znpn kova sorodnica, ki se n: mela kanonične starosti. X*ikega dn< ta irski katoliean in zupnikova so odnica naenkrat izginila iz župni 'ča. Še so ljudje začudeni zmajeval z glavami in muzajoč se p« izvedova 'i po pravem vzroku toga dogodke ko so doživeli novo vel "ko preseue "enje. Irski kafoličan. ki se je men la pripravljal za duhovski stan al :e že bil duhovnik, je vložil pri sod* ■ču ovadbo proti župniku, v kateri j« >aje razkril značaj tistega intimnoga prijateljstva, ki je tako dolgo ve 7alo njega in župnika, I u ker je te ko, xpriiatelistvovedano in sc po voljaviiib zakoni strogo kaznuje, se je za^e^a sodn*^ Preiskava. Izid te preiskave ram ni ^uan, a čuje se. da sc akti že pr; krožnem sodišču v NVr*em mestu ^>b sebi se razume, da bi bili mi o foj stvari do obravnave g'»*ovo mol ali, zanašajoč se, da bo justičn«* oblast postopala pravično in nepri transko po svojem temeljnem nače tu: enaka pravica za vse. 1 da zg«> Mlo se je nekaj, kar nas je nrtsilPo. da smo že zdaj omenili to siva". Visok političen uradnik se je lumrer *>eljal v Gradec z namrPo?n iz^o^lo-vati, da se cela stvar not'aci. V tem koraku rečenoga političnega uradni ka vidimo dokaz, da stvar ni brn^ vsake podlage, da rez^rinne govori nico brez ^akrt r^sni^-e t odlag". A bodi že tako ali tako, inte*venci**» -olitfčnrga uradnika rr| lrazrmk1 ▼.adevi, sukajoči izključno v področje justično obla«ti, je u^kai n~-""venera nwl žo izvira iz onlP?čnP, "M iz zn«e^Hh ra^ibov, na i se je na viš^o ž°l*o ali na prodni" 'Hfj-jr-nopr^ ž"^**;ka, oziroic* »vV'gn- * f h nri**teljev. 2e to. da jc teka in ♦ nrvencija *rdoh mogoča, da misli no-Tittčni uradnik, da je mogoče vsta ''iti tok Pravice in prekucnili nrin-Hp »eueka pravica za vse«, osvetliu-ie s čr?dno lučjo ia\*ne razmere v d^-*eli. Ta intervencija nas je napotila, da smo spravili stvar v ';ivnoct ^a io bomo skrbno z»«'edovali. Tu bi b^la lena. da bi se ♦*»V^ stvari dale kar po domač« — potlačiti. -f- Med najarrfie klerikalce se more r»ač r»riS-evati id":^sVe. So 'judje z Oswaldovo vzg^io, ki pozn* 'amo najgršo laži. zlobua zav^'-^i^ :n nečuveno obrekovanje. Stokrat *n>o že to iavno pribili in razkrinkali niibovo rokovnjaško početi", ki bi sramoval zadnji cifran. »S'oven--f>ve«r Hri^«k*» novice n^^i.j .ned d»T? *nm: »Herent ?e sprevidel za časa. ko v> vodil občino, da za^otd.ijeta dva "t»lna občinska pisarniška uradnika :n r»i treba tr^h. Zato ^e r>rv*Šal dr^a •'radnika ^n jima tn^i pla'*o zvišal. Ko so prišli vv krmilo (n-»r»r dni občinski odbor), so obnovili ukrep ge- gMe plače, m p* stena* uradnikov«. Tako klerikalni faiat ▼ od škofa blag unio? 1 jenem »61 oven-en«, drugače pa sapianik gertmtake seje s dna tO. asarsa 19». Ta stoji črno na belem faren tov predlog, ki sistemisira mesta t občinski pisarniški službi in sioar sa: tajnik, pristav, asistent, praktikant (proviao-ričuo) in manipulant 8k!ep se je doslovno glasil: »5. Regulacija plač mestnim uslužbeneem se od strani J. Stravsa ne odo bruje, ger. svetnik Fr# Ka. Goli nasvet podpira. J v. Strava nasvet uje, da sa zadeva prepusti prih. obč. odboru.« Gerent je torej nas veto val pet pisarniških moči, sedaj pa klerikalci pisarijo brez sramu, da je gerent sprevidel, da zadostujeta dva uradnika. Enkrat smo že pozvali klerikalnega lažnjivea, naj pri "le pogledat gerentov zapisnik Ni prišel, pač pa ponovno pogreva staru in grdo laž! Taki so torej ti novodobni katoličani, vzgojeni od c. kr. kateheta Oswalda! Kaj nas to uči! Nič Irugcga, kakor da mora iti klerikalcem v Idriji preklicano slabo, ko morajo svoje pristaše pitati z lažmi in samimi lažmi. Izprevidimo pa tudi, kakšni backi in duševne reve so ti idrijski klerikalci, ki lahko soboto za oboto viivajo večne laži in jih po-fem prežvekujejo v večno čast božjo. Ne bi idrijski klerikalci ne imeli to-ike zasloni be, moralne in mater i je I-ne podpore v c. kr. rudniškem ravnateljstvu, bi bilo že davuo o© njih. >d samih laži in svojih ostudnih 'drijskih novic v »Slovencu^ bi pač živeti ne mogli. Lahko rečeeio, da ni -M>d solncem grših in tako nmlo vred-ih ljudi, kakor so idrijski klerikalni Slovenčevi« mazači. -j- Madžarska stranka na Hrvat-kem oživljena. V Zagrebu je imela .čeraj zborovanje narodna ali kakor :o v javnosti navadno imenujejo nadžaronska stranka. Shodu je pred-^»doval bivši hrvatski minister ^tjopan Kovačevič, ki je bil tudi iz-.oljen za strankinega predsednika. \a shodu sta govorila ban dr. Niko-'a pl. Tomasič in bivši podban dr. >nmanovič, ki sta govorila o soora-mmu med sedanjo vlado in meti hr-atsko-srbsko koalicijo kot sedanjo aborsko večino. Ban dr. Tomauč jc '.aglasal. da je prva naloga hrvatske-a sabora, da razširi volilno pravi-o. Končno je predlagal, naj se spo-azr?m med vlado in koalicijo odo-u-i ter izvoli poseben akcijski odbor, i bo deloval v smislu tega sporazuma. V ta odbor so bili izvoljeni dr, •umanovič, dr. Šilovič. dr. Botanek n Siebensche:n. Poleg članov bivšo 'arodne stranke so se tega shoda deležili razni taki elementi, ki so ristaši vsake vlade, ker hočejo iz-■»btiati vsako vlado v svoje samo-oašne namene. -f- Frankova stranka jc imela čeraj v Zagrebu svoj zaupni shod, a katerem se je izrekla proti novi ladi bana dr. Tomašiča in za naj-dločnejšo borbo proti brvitsko-srb-ki koaliciji, ki baje hoče Hrvatsko ^srbiti. Zaupni shod se je izrekel udi proti nameravani volilni refor-ni ter se iziavil za nvedbo splošne n enake volilne pravice. -f Iz finančne službe. Finančni komisar dr. Fran Hozhevar v (irad-■u je imenovan za finančnega tai-i'ka, -h Iz šolsk*» službe. Mesto umr-^ca učitelja Friderika fcobrota je menovana za prov. uč'teljico za Skamčno ga. Jerica Zebre. — Slovensko deželno gledališče. Tz pisarne: Jntri v soboto se vrši sredstava opere »Trubadur« na korist g. tenorista Al. F i a 1 e. Da norejo vsi abonentje brez razločka ideložiti te predstave, se r.ndi ta be-nefiea vrši izven abonementa ^za lo-^,e pa velja par). G. Fiala je že dru- c^t->->o nrvi tenor naše onere ter je ljubljenec našega muzikalnoga očinstva. Samo letos je pel 22krat velike operne vloge z okusom in temperamentom ter je pel tudi še 14krat nrve vloge v operetah z veseljem in ^leganco. Njegova umetnost kot pevec in igralec raste in se »azvija od nredstave do predstave. Ker je poleg *ega še marljiv in vesten, je g. Fiala najmočnejša opora slovenske opere ;n je le želeti, da ostane ohranjen našemu gledališču. V open »Truba-bir« poje g. Fiala veliko vlojro tru-^-•»dnrja Manrioa, mater Azticevo po-'e gdč. Perslova, grofico Eleonoro ga. Nordgartova, poveljnika Fermn-dn g. Pa točka, a veliko vlogo grofa i-nn« gost zagrebške opere g. Marko V u š k o v i č, ponos hrvatskega "■l^dališča. Naše občinstvo bo jutri dokazalo, da zna ceniti g. Fialo in njegovo uspešno delovanje. — Gost slovenske opere, gospod Marko VuŠkovie. Is pisarne slovenskega gledališča: Zagrebški tednik »Hvatska Pozornica« piše v svoji oeti številki sledeče: »Gospod Marko Vušković, rodom U Supetra na otoku Braču v Dalmaciji« dasi mlad in šele nekaj let pri gledališču, si ie stekel še odlično ime tudi »zven Opetovani pozm, ki jih je prejel ta dični hrvatski umetnik, naj postane član Dvorne in Ljudske opere na Dunaju, dokazujejo, kako visoko ga ceni nemški muzikalni svet Marko V u š k o v i č je začel iz-obraievati svoj glas že v Zadru pri znanem profesorju R a vasi a, potem v Zagreba v Glasbenem zavodu in naposled na dunajskem konatvvatnrijn, odkoder je takoj odšel v Nemčijo. Z veličino in lepoto svojega sijajnega baritona]nega glasu temnega timbra ter zaradi impozantne osebe in izrazite igre je bil Vnškovič takoj prede-stiniran za junaka Wagnerjevih oper, pa je zato v kratkem času prešel vse prve nemške odre Monakove-ga, Wurzburga, Strassburga, Beroli-na, in naposled ga je pozvala Coeima Wagner, da sodeluje pri »Bayreu-thskih svečanostnih predstavah Imel je srečo, da so ga v tem visokem muzikalnem stilu poo'učevali in izpopolnjevali priznani glasbeniki, Icakor prof. Malet v Berolinu in Lili Leh-mann. Radi nesoglasja s svojim im presarijem je obrnil Vnškovič Nemčiji hrbet in je šel v slovansko Prago, kjer je kot član Narodnega divad-la postal takoj ljubljenec vsega občinstva. Pri oživitvi hrvatske opere je uprava takoj mislila na to, da vrne domovini mladega, a že slavnega pevca. To se jej je tudi posrečil,« in gosp. Marko Vušković je danes član hrvatskega zemalj. kazališta v Zagrebu. V soboto ga bodo prvič slišali Slovenci na svojem odru v veliki vlogi grofa Lune v Verdijevi operi »Trubadur«. — Slovensko gledališče. Tud. včerajšnja ponovitev »Piskrovo ca« je privabila toliko občinstva, da je bilo gledališče popolnoma razprodano. Predstava je žela mnogo priznanja in je občinstvo ploskalo da so bili pevke in pevci lahko zadovoljni. — Gojenci v otroškem vrten družbe sv. Cirila in Metoda na Jesenicah ljubijo ta zavod. Z geslom: Bog živi družbo sv. Cirila in Metoda! so nabrali 24 K CA v in darovali: Haupt-man, Ljubljana 4 K; Pavli? Janezek 2 K 10 v; Gorjanc Mak., Grom Ivan. Globočnik Loj., Podpac Marta, Rabio Tinček, Hafner Milka, Sitar Milica. Repe Vikt. Bizjak Lojz., Valentinič al E. Rabič Ang. 60 v, Šobir Franci 80 v, Kranjc M. 40 v, Pleš And. 50 vin., Pncelj Jul 46 vin., Erž^n Micka 44 v. Zima S n z. 30 v, Morie Na^ 26 vin., Lavtar Ivanka 24 vin., Zupan Ang. 40 v, Pueelj Pepca, Pšenica Fr.. Baloh L., Pavlin Ivanka Demšar Fr.. I Demšar Cilka, Pavlin Zor., Tancar R., Pišek Pepca, Otorepec Mini. a 20 vin., Pogačnik Nande 14 v, CuiAr TJ Ošabnik SI., Lagerholz St., a 10 v. To je odgovor »Slovenčevi« Ciril met o-dariji. Lapides clamabunt. Živela rodoljubna mledež na Jesenicah. — — Narodno blago za C!ril Metodovo družbo. Za. prvo polletje t. I. sta poslala trgovca Golob in Volk tu družbi sv. Cirila in Metoda znesek 125 K. kot prispevek od prodanega mazila za Črevlje in čistila za kovi ne. Ravno tako je poslala »Prv8 slovenska zaloga čaja« družbi sv. Cirila in Metoda 50 K, kot polletni prispevek od prodanega eaja. — Iskrena hvala obema tvrdkama! Rodoljubi zahtevajte povsod narodno blago go ri imenovani n narodnih tvrdk! — Na adreso prof. Peerza, »Vse drugače kot mariborski kaj.didatinj: se je godilo trem ljubljanskim \andi datom pod z^lo znanim profesorjem g. E. R. Peerzem, katero ime prav težko izrečem. Ti kandidati, danes že učitelji, niso izprašani iz nemščine, kateri predmet pa poučujejo gotov*) z večjimi in lepšimi uspehi kot učiteljica g. L. slovenščino v vseh razredih hrastniške nemške šole, k» ima skoraj gotovo izpit iz slovenščine. O uspehih se g. E. R. Peerz lahko sam prepriča pri dotičnih šol. nadzornikih. Tako je pri nas v Ljubljani mariborska absolventka. Toliko v po jasnilo na priobčeno dnevno novico v> »Slov. Narodu« št. 36 ter obeaem v vednost g. E. R. Peerzu, profesorji na ljubljanskem učiteljišču. —u—« — Odbor Rad o pa tudi pricremo starši do tega, da bi bili v vedni skrbi, da ne bi naših otrok med šolskimi urami, diesto da bi se nahajali na šolskem dvorišču ali vrtu, povozil kak voz ali motor, kakor se je že pripetilo. Sedaj so morali biti otroci med odmorom na cesti, naj se to pravočasno popravi. Poživljamo c. kr. okrajno glavarstvo v Jjub-ljani, da vso to važno zadevo izroči v podrobno preiskavo višjim oblastni jam posebno deželni vladi in -— de-želnemu zdravstvenemu svetu' —. kajti mi mislimo da naš moderni čas zahteva solnce in telesno izobrazbo ne pa srednjeveško temo in zaniker nosi. Brez zdravniškega mnenja zi lati tako važno šolo je gotovo srednjeveško in če se to ne zgodi, vidimo 'e da so zorni ukazi naših šolskih oblasti, ki se tičejo telesne izobrazbe, ^sek v oči, ki nam ga mečejo gotov osrečevalci. Crtice iz Novega mesta. Če gre^ no Ljubljanski cesti v Novem mestu, slišiš iz marsikatere gostilne lepe popevke veselih pivcev. Iz neke gostilne sem slišal pa že parkrat in ž? drugi so mi pripovedovali o tem, da se nojo prave nemške pesmi. V svojo radovednost sem poizvedel in sam dišal na lastna ušesa,da pojo pesmi v blaženem nemškem jeziku mladi jet-niški pazniki v družbi članov ^katoliškega društva rokodelskih pomočnikov« ali irkozvanega »ferajna<'. Te pesmi v blaženi nemščini s»a zanesla v Novo mesto poleg neke druge vidne dobrote od vojakom dva korenjaka, ki mislita, da se ne smeta pozdravljati niti občevati drugače kakor v nemščini, odkar nosita um formo. To prvič že zaradittva ni lepo, ker so vsi Slovenci, drugič pa fudi ne sedaj, ko slišimo od vseh strani, da ne smejo Slovenci v nemških krajih v gostilni ali drugje niti natihoma govoriti v slovenskem, materinem jeziku, če nočejo občutiti bestialne sile in krutosti nemškega »Edelvolka«. Če bomo peli, bomo peli slovenski, saj imamo dovolj lepih blagoglasnih napevov našia mnogo brojnih narodnih pesmic. Zopet nekaj novega za Novo mesto. Iz Novega mesta pelje na kolodvor državna cesta, ki je pa ob slabem vremenu blatna, kar je jako neprilično za potnika, Uvidevši slabe razmere, je »stavbni odsek« v Novem mestu že izdelal načrt, da podere obcestno zidano ograjo, ki jemlje cesti precej prostora in naredi na isti strani trotoar, ki bo širok dva metra in ograjen na eni strani z železno ograjo. Železna ograja bo stala 7000 K, ostalo delo pa 8000 K. Celi proračun znaša toraj 15.000 K. Prošnja z načrtom in proračunom se bo v kratkem odposlala na deželno vlado v Ljubljani. Zopet nekaj naprednega za dolenjsko prijazno me tro pola. — Važno za konje rejce. Posest nike za vojaštvo sposobnih konj o po zar jamo, da se vrši nakupovanje konj za vojaštvo in sicer sposobnih za ježo, vožnjo in za prenašanje tovorov dne 28. februarja 1910 v Št. Jerneju. Plačujejo se cene po 700 K. Proda jaleo pa dobi še darilo poljedelskega ministrstva v znesku 100 K. Občinske volitve t Črnomlju so se vršile dne 31. januarja t. 1. in je »Slovenec« hitel zatrjevat, la jc pn tej volitvi zmagala klerikalna stranka v II. in III. razredu. Stvar je pa treba nekoliko pojasniti. V III. raz? redu niso zmagali klerikalci sami, marveč združeni klerikalci in Hočevarji, torej klerikalno - nemška zveza, z tremi kandidati. Dva naprednjaka sta propadla z dvema glasoma manjšine, eden pa je bil izvoljen. V II. razredu stali so si nasproti pet slovenskih naprednjakov in pet mož klerikalno-nemške zveze, med njimi tudi pooblaščenec nemškega viteškega reda, ki se dosedaj še nikdar ni vitkal v lokalne politične zadeve. Klerikalna volilna komisija je dva napredna glasova kratkomalo zavrgla ter si tako pridobila večino. V drugem razredu so bili izvoljeni trije Kočevarji in en klerikalec. Upati je, da bodo volitve, proti katerim je vložen priziv, razveljavljene. Ako bi ostalo pri izidu minolih volitev, bo razmerje v občinskem zastopu naslednje: Naprednjaki imajo pet izvoljenih odbornikov in enega virili-sta, klerikalno - nemška zveza ra sedem odbornikov, namreč štiri klerikalce in tri Kočevarje. Kakor se čuje, mislijo slovenski (!) klerikalci, ako volitev obvelja, za župana izvoliti Kočevarja Laknerja. Zna se zgoditi, da bo v Črnomlju, kjer se lahko vse Kočevarje sesteje na prstih dveh rok, vsled izdajstva klerikalcev Žu-panoval nemški Kočevar, član Scbulvereina in podpiranec Siid-marke! L'mr! je v Ložu gosp. Karel S e-m e n, sin c kr. davčnega upravitelja. X. v m. p.! Kakor kafra je izginil namreč policaj v $t. Petru na Kra^u. Pa veste kje je7 Ričet je šel jest v- Postojno in sicer kar za 7 dni. Kaj ne lepega policaja imamo srečui St. Peter-eani. Pa kaj se hoče. ko ima tako mo-gočno oporo v našem kaplanu A hramu in iz neumljivih vzrokov v gospodu Križarju. Edino ia dva ga držita, ker >icer so ga trdi j.c vsi klerikalci do grla siti. Kako bode ubogemu Korbarju v nedeljo hudo, ko ne hode mogel s svojim svctohlinskim obrazom in s srcem polnim sovraštva pristopiti k mizi gospodovi, kar sleherno nedeljo naredi. Morebiti um pa prinese njegov zaščitmk Abrarn an-eeljsko hrano v postojnski »pržon?^ Iz Št. Petra na Krasu se nam piše: Na dopis v št. 34 > Slovenskega Naroda- z dne 12. t. m. moram odgovoriti, da ne sloni na pravični podlagi. Nabiranje darov sem res jaz ustavil, a ne iz narodnega nasprotja, nego zaradi reda. Tudi se ne spominjam, da bi se pri nas na Moravi nri plesnih zabavah smelo zbirati darila, ne da bi to prireditelji dovolili. Kar pa se tiče očitanja o »privandranili nemških uslužbencih železnice«, ne morem drugega reči, kakor da mene samega boli. da sem moral z Mora ve iti v te kamenite kraje, in moram pustiti, da me slovanski bratje proglašajo za Nemca. Z odličnim spoštovanjem Ferd. Konečnv. IV. izkaz radoveljnih darov »Sokolu« v Hrastniku (za »Sokolski dom«): Neimenovan, Ljubljana 50 ^ron; »Sokol« v Mariboru 15 K; g. drž. poslanec Hribar 20 K; Peklarje-vi. Dol 10 K 80 b. Po 10 K: g. Nagi a v poslal iz Trbovelj, br. Jurko iz Dela. g. poslanec Kukovec, g. M. Ogorevc, Konjice in neimenovana v Hrastniku. Narodni duhovnih I. v Ljubljani 6 K. Po 5 K so poslali: g. I. Elsbacber, Laško; g. Al. Vernik. Ljubljana; g. prof. Kožuh, Celje; g. A nt. Cvenkel, Sv. Peter in Neimenovan v Div. Po 4 K: g. R. Pevec. Mozirje in Neimenovan v Dolu. Po 3 K izročila družba pri Košu, gdč. Ku-~ter in g. Baša v Hrastniku. — G. dr. >>. Hrašovec po »Posojilnici« v Dolu 2 K 97 b. Po 2 K so darovali: g. R Kallan, Trbovlje; g. F. Tiller, St. Lenart in Neimenovan, Hrastnik, a po 1 K: g. J. Rainer, Hrastnik; g. Rebaček, Brežice; gdčni. Z. Fabjan in T. Kračman, St. Lenart ter g. A. Pintar. — Blok št. 10 (g. Lebar) 10 kron; št. 6 (br. Gorenje) 10 K 30 b; st. 23 (gdč. Kuster) 10 K in št. 22 (br. M. B.) 5 K. — Skupaj 243 K 07 vin. — Vsem darovalcem prisrčna hvala in sokolski na zdar! — Odbor. Mali narodnjaki. Ni je menda na Slovenskem tako navdušene mladine, k* kor je v Mozirju na Spod. štajerskem. Nedavno je priredila < =ti-T-ko tombolo v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Zdaj se pa poroča, da je šolska učenka Stanka Tratnikova, ki je duša vsega narodnega gibanja med mozirskimi otroci, sklenila nabirati darove, prirejati male veselice, tombole in srečolove tako dolgo, da bo imela 200 K, kamen proti Ros-eggerju. Ti mali mozirski rodoljubi, /.lasti pa Stanka, naj bi bili za zgled marsikakemu petičnemu Slovencu. Ranjakovo posestvo z žago pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu na Spod. Štajerskem, sodnijsko cenjeno na 36.235 K, se proda. Pojasnila daje Miha SfebJ, Sv. Duh - Lučane. Ker je nevarnost, da pride posestvo v mke Nemcem, se tem potom opozarja na prodajo slovenske kupce. Obesil se je v zaporu graškegn deželnega sodišča knjigovejki pomočnik Kodolič NlavenaH župani na Kwsa%i so imeli s zastopniki različnih gospodarskih organizacij zborovanje, na katerem so odločno protestirali, da as v bodočem deželnem kulturnem svatu ne ustanovi potrebna slovenska sekcija. V Prvačini na Goriškem mislijo začeti spomladi zidati Sokolski dom. O tem je bila živahna debata na izrednem občnem zboru, na katerem je bil izvoljen za starosto brat Josip Mozetič, ustanovitelj prvaškega Sokola. Njiva se pogreza posestniku Franu Miljavcu iz Orgraja na Goriškem. Pogreznilo se je 8—10 m v obsegu v globočino kakih 20 metrov. Jama se pa še vedno razširja in napol nuje z vodo. Iz Pazina. V nedeljo zvečer smo imeli v Pazinu kaj redki glasbeni vžitek. Koncertiral je namreč tu priznani hrvatski virtuoz, na čelu Josip Stano, član earigrajske opere. Sviral je na svojem simpatičnem instrumentu z dovršeno virtuoznost jo najtežje komade, posebno pa je očaral z neskončno milobo svojega pianisi-ma in globokim čuvstvom, ki ga je polagal v melodična mesta. Imponiralo je proizvajanje Pittay-jeve koncertne etude, zlasti pa je navdušil poslušalce z Griegovo »Azesovo smrtjo« in Scbumannovo »Sanjarijo«. Kar je posebno simpatično pri tem umetniku je pa to, da je Hrvat z vso dušo in da se v tujini ni docela odtujil svojemu narodu, kakor smo Slovenci vajeni od svoiib umetnikov, ampak da je sam najbolj srečen, če sme svojim rojakom nuditi glasbeni užitek. Naj bi g. Stano na svoji malo Časa odmerjeni turneji ne pozabil na Ljubliano in Gorico. Kasacijska raznrava na ničnost-pritožbe br*iiiiteijev radi veleizdaje obtoženih Srbov bo koncem tega meseca. Vse knže na to, da bo stol j^Imoriee vse obtožence oprostil. »Bratje hrvatskega Zmaja«, društvo v Zagrebu, je priredilo ?ndnjo soboto dvoje jredanj; v Zagrebu sa meni je predaval prof. dr. Hranilo-vič, v Karlovcu pa dr. Fr. Ilešič iz Ljubljane. Dr. Ilešič je predaval o Juriju M. Sporerju. Karlo>čai.n, ki je 1. 184$. snrežil v Ljubljani slovensko vseučilisko vprašanje. Predava nje se je vršilo v veliki magi&tratni dvorani pred zelo mnogobrojnim ob činstvom. Macistrat je zastupa! tver-nik Horvat. Ravnatelj Zepič je po- I zval svoje gimnazijce na predajanje; i mladina se je odzvala v uprav ogromnem številu. Po predavanju jo povabil predn\atelja in več prijateljev na svoj dom bivši načelnik karlovški. odvetnik Banjavcič, ki si ie poleg kotarskoga predstojnika Fr. Sabana pridobil največ zaslug za uspeli večer. Čestitati je »Bi atom brv. Zmaja«, ca tako uspešno kreta io naprej. Kako se širši krogi v Zagrebu zanimajo za predavalni pokret, kaže dejstvo, da daje g. Budicki, trgovec z avtomobili, društvu avtomobil na razpolago. Kateri ljubljanski ravnatelj .te že pozval mladino na predavanje hrvatskih profesorjevi Amerikanske novice. Ponesrečil se je 231etni Alojzij Kralič iz Za-gradca, ki je delal v neki tovarni v CJevelandu. Pritisnil ga je neki stoj s tako silo, da je bil takoj mrtev. Kralič se je nameraval prihodnji dan poročiti z Rozo Gorenčič. Zdravstveno stanje mestm občine ljubijarsk" od 6. do 12. t. m. Rodilo se je 19 ot^ok. 1'mrlo jo 11 oseb (domačinov samo 9) in sice-i 1 za vratico, 2 za jetiko, 1 vsled nezgode in 10 za raziunimi boleznimi. Se prezgod.ii. Včeraj zjutraj je pel po kostanjih Pred Prulami Šinkovec svoj glasni in veseli »gričev«. Ta se je gotovo prenagni! in bode Še utihnil. — Predvčerajšnjem ga je bilo čuti pa na Samassovem vrtu. Pes podrl. Včeraj popoldne se je na Sv. Petra cesti zagnal nek pes v f»letnega Jakoba L u m barja ter ga podrl na tla. Dečku so se pri padcu k sreči le hlače raztrgale. Lastnik psa je znan. K on lisko vala je danes zjutraj mestna policija neki ženski iz Tre-beljevega tri jerebice, ker je sedaj za te prepovedan čas, povrh tega pa so bile ujete še na zanjko. Čigav je čoln? Te dni je po Ljubljanici priplaval velik, skoraj nov čoln za prevažanje tovornega blaga, Tz vode so ga potegnili v Zg. Hru-šici, kjer se sedaj še nahaja. Več se izve v tovarni za bombaž v Zg. Hru-šici st. 14, kamor naj se lastnik obrne. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 28 Macedoncev, 31 Slovencev in 34 Hrvatov. 7 goriških tesačev se je odpeljalo v Stražo. Izgubljeno in najdeno. Delavčeva žena Marija Mebkotova je izgubila bankovec za 10 K. — Služkinja Marija Berkova je izgubila za 4 K čipk. — Kuharica Marija Petkova je izgubila zlat uhan. — Zasebnica Roža lija Rozmanova je našla zavitek okraskov za krste. tagutrtl Je sekan M aV Petra ceste da banke »Slavijo« denarnico, v kateri Je bila nekaj čas 11 K denarja. Pošteni najditelj naj bi prinesel denarnico v naše uredništvo. Uradna vesti. Dna 7. aprila t 1. bo pri okrajni sod ni ji v Krškem dražba zemljišča vi. št. 1134 kat. obč. Raka. Zemljišče je cenjen > ftt K. Najmanjši ponudek znaša 44 K. — Dne 21. marca bo pri okrajni sodni ji v Škof ji Loki dražba zemljišča vi. št. 116 kat. obč. Bukovica, gozd s površ-iem 200 ha, cenjen 65.300 K in dražba 28/30 zemljišča vi. šu 39 kat obč. Kovski vrh, gozd s površjem 5:3 ha, cenjen 4666 K. Drobne novice. • Obsojen milijarder. Amerikanski milijardar Vanderbilt je bil v Parizu obsojen v globo 20.000 frankov, ker je februarija meseca leta 1907 z avtomobilom povozil nekega francoskega konjskega trgovca. * Samomor dijaka* Blizu Znojni a na Moravskem se je vrgel pred tovorni vlak 171etni realec Karel Pritech, ki ga šolske knjige niso prav posebno veselile. Strojevodja je videl, ko se je dijak vlegel na progo, zakričal nad njim, naj vstane, toda vlaka ni mogel več ustaviti. Samomorilcu sta bili popolnoma odtrgani glava in leva roka. * Čctvorčki. V Los Angeles, Cal.: je ga, W. W. Wilsonova povila če-tvorčke, in sicer dva dečka in dve deklici. Preje se je odlikovala dva krat s trojčki in enkrat z dvojčki, tako, da ima omenjeni zakonski par po devetletnem zakonu 12 otrok. • Človeška roka mcil množico. Med množico, ki je šetala mimo cesar Viljemove-akadeniije v B rolinu, je nadla kar naenkrat človeška roka. Seveda so koj nastale govorice, šepetalo se je o groznem zločinu, dokler niso prileteli dijaki-medicinci iz akademije in povedali, da je roka njihova last in da je le po nesreči padla skozi okno. Razne stvori. * Avstrija v slnžbi »Siidmarke«. Znano je, da kupuje »Siidinarka« slovenska posestva, katera potem prepušča Nemcem iz rajba, najrajše seveda protestantom. Ker kapital »Siidmarke*' še ne zadošča, da bi razprostrl svoje kremplje čez vse jugoslovanske dežele, mu je priskočila na pomoč avstrijska vlada. Zlasti v Bosni se kaže vsa prusjaška politika naše avstrijske uprave. Do konca leta 1905 se je razdelilo med naseljence iz Nemčije 21.892 ha najrodovitnejše zemlje ob Savi in Drini. Nemci dobe zemljo popolnoma zastonj, dobe semena, drva, denar v gotovini, brezobrestna posojila, oproščeni so vseh davkov več let. Na ta način so nastale krasne nemške naselbine \Vind-horst. Franz Josefs-Feld, Rudolf s-Thal in druge. Tako skrbi Avstrija za — Pruse, dočim domačin sestradan beži iz svoje domovine, ki je postala pod avstro-ogrsko vlado paradiž — za Pruse. Tako pomaga avstrijska vlada »Siidmarki« graditi »A 1 1 d e u t s c h 1 a n d«. * Llovdov kapitan in turški polkovnik. Te dni se je Llovdov parnik »Prnga«, ki mu zapoveduje kapitan Marko Dabčević, vrnil iz Carigrada v Trst. Kapitan Dabčević je v Trstu povedal naslednji svoj doživljaj: Pred devetimi leti, namreč marca meseca 1. 1901, se je kapitan Dabčević s parnikom »Urano« ustavil v Rodusu. Neki turški stotnik, ki ga je guverner preganjal zaradi mlado-turške agitacije in ki je bil obsojen na smrt, je pobegnil iz zapora in prosil kapitana Dabčevica pomoči. Dabčević ga je vzel na ladjo in dasi so tuška oblastva silila, naj jim izroči ubeglega obsojenca, se ni hotel udati in se je odpeljal. Kapitan Dabčević je vsled tega prišel v največjo zadrego, ker se s svouni parnikom ni mogel v nobeni turški luk i več ustaviti. Povsod so Turki hoteli parnik preiskati, povsod so zahtevali, naj jim kapitan izroči ubeglega stotnika. Dabčević je stotnika rešil in od tedaj nič več slišal o njem. Ko je kapitan Dabčević pred kratkim zopet prišel v Rodna, je izvedel, da je stotnik zopet aktiven oficir in da služi v Carigradu. Prišedši v Carigrad, je kapitan zopet poizvedoval in tu je izvedel, da je nekdanji stotnik—pre-zident vojaškega komiteja., ki je izvedel revolucijo v Turčiji, odstavil bivšega sultana in dal Turčiji ustavo, iz kratka, da je rešil življenje polkovniku Hakki Beju, enemu najvplivnejših mož v sedanji Turčiji. Dabčević je šel obiskat polkovnika. Ko ga je ta zagledal, ga je presrčno objel in se mu s solznimi očmi zahvalil za nekdanjo dobroto. Izkazal mu je vse mogoče pozornosti. Peljal ga je v parlament, kjer ga je predstavil ministrom in najvplivnejšim politikom, in sploh storil, kar Je mogel, da bi mu izkazal svojo hvaležnost. Kapitan Dabčević je potem aa čaai Hakki Beja napravil aa tvoji ladji dine. Tu Je Hakki Bej globoko ginjen ie v posebni napi t niči izrekel kapitanu svojo zahvalo. * Zadnja želja francoskega prostozidarja. V Aren je te dni umrl 65 let stari premožni kmet Man gin. Vsled njegove želje se je pogreb vršil v smislu prostozidarskih predpisov, ker je bil pokojnik član lože. Cerkvena oblast je strogo prepovedala, da bi se katoličani udeležili pogreba. Ker je pa Mangin v svoji oporoki določil, da dobi vsak, ki se udeleži mrtvaškega sprevoda, en frank, je bilo pri Manginovem pogrebu toliko ljudi, kolikor jih doslej v Arsu še ni bilo pri nobenem pogrebu. Gospodje v farovžu so se sicer jezili, a pomagalo ni nič! Noben tamkajšnji katoličan Še ni imel takega pogreba, kakor ga je imel prostozidar Mangin. * Straussova »Elcktra« je imela pri svoji premijeri v New Yorku kosmatega dohodka okoli 100.00 K. Kritika ne ve, kaj naj s to opero počne. Eni jo hvalijo, drugi pravi jo. la »niso vsega umeli«, tretji zopet so kar obupani ali pa delajo dovtipe na Straussove absurdne »hipermoder-nizme«. GdČ. Mazarinova, ki je kričala naslovno vlogo, je bila koncem predstave čisto »umorjena*. Ker j^ bilo — kakor se spodobi —- ploskanje veliko, 4a ubogo primadono vlekla kapelnik in režiser petkrat na >der. Ko sta hotela to storiti šestič je primadona omedlela. * Dunajski oderuh. 2'Jletni Jos. Herson si je ustanovil na Dunaju '>banko«, 6 katere pomočjo je hotel »pomagati« revežem. Bil je precej znan, zato so se ljudje zelo zatekali k njemu za pomoč. Mož pa je hotel na račun revežev tudi sam dobro živeti. Na različne zastavnice je dajal posojila samo proti 20% obrestim mesec no torej letno 240%. Opeharil je tud* več svojih »kapi tal i sto v x, ki so mu posojali denar, da je mogia njegova »banka« redno poslovati. Človekoljubnega bankirja so zaprli * Kuropatkln kot reformator. Nekdanji vrhovni vojskovodja v ru ko - japonski vojski, general Kuro-oatkin, ki se je docela odtegnil svetu in živi na svojem posestvu, piše novo lelo, za katero je že napisal trideset zglavij. V informiranih vojnih kro-nh trde, da bode vzbudilo +o delo ka kor izvestje o msko-japonski vojski veliko zanimanje. Naslov delu je »Naloga ruske vojne sile«, a vsebuje baje oolni reformni program za rusko voj-ko in njeno upravo, za zaščito za-ladne strani in za učvršćen j9 ruskih )ozicij na daljnem iztoku. * Italijanski banditi. Na policijski glavni postaji v New-Jorku je vložilo obtožbo petdeset iialijanskih lelavcev proti štirim svojim rojakom. Imenovani delavci, kateri vsi lelajo pri železnicah, so dne 1. decembra sedeli v svoji krčmi pri Glen Ročk, N. J. in večerjali, ko so prišli v gostilno štirje Italijani. Slednji so se jim predstavili, da so detektivi in *o pokazali tudi detektivske znake. Na to so lopovi vzeli iz svojih žepov revolverje, ter so prisilili vsakega de lavca posebei stopiti pred nje. Vsakega posebej so potem odvedli na nrosto, kjer so mu odvzeli ves denar ;n vse vrednostne predmete, kar so nri njih našli. Po tej viziti in prila stitvi denarja, so vseh petdeset Itali-:anov privezali na bližnja drevesa in sicer na tako brutalen način, da si je delavec Tarest Finelli zlomil levo roko, dočim si je eden drugi zlomil tri rebra. Ko so bili roparji tudi s tem delom gotovi, so se pričeli v gostilni gostiti in so izpraznili vse steklenice vina in whiskeya. Napad so izvršili zvečer ob 8. in šele zintraj ob 4 uri se je nekaterim žrtvam posrečilo oprostiti se vezi. Ker je biia noč z^lo mrzla, so se skoraj vsi prehladili. Ro-narji so odnesli 1500 dol. denarja v gotovini in za 600 dol. drugih vrednostnih predmetov. Policija je sedaj prijela dva ronarja. Književnost — »Slovenski Sokol« ima v št 1 novega tečaja naslednjo vsebino: 1. Združimo sel 2. Miroslav Tyrš. 3. Orodne vaje. 4. Navodila k vajam za tekmo v Celju 1. 1910. 5. Vestnik slovenskega Sokolstva. 6. Raznoterosti. 7. Književnosti. Telefonsko in Brzojavna porotna. Soareja pri ministrskem predsedniku. Dunaj, 18. februarja. V torek, dne 1. marca, je pri ministrskem predsedniku baronu Bienerthu soareja, na katero je povabljenih ved parlamentarcev. . Jugoslovanska »Narodna sveaa«. Dunaj, ia februarja. Jugoslovanska »Narodna sveta«, obstoječa iz »Zveze južnih Slovanov« in »Slovanskega kluba«, ima svojo plenar- no sejo v četrtek 24. L m. ob 10. dopoldne. »Slovanska Enota* Dunaj, 18. februarja. Parlament tarna komisija »Slovanske Enote« ima svojo prihodnjo sejo v sredo 23. februarja. Dr. Lueger na smrtni postelj9 Dunaj, 18. februarja. Bolezen župana dr. Luegerja se je danes ponoči nevarno shujšala, da so na magistratu že pripravljeni na katastrofo. Zdravniki, ki so noč in dan pri bolniku, so opoldne morali izvršiti novo operacijo, pri kateri so se poslužili narkoze. Po operaciji je bil bolnik tako slab, da so mu morali injicirati kisik in morfij. Ako ne nastane v kratkem preokret na bolje, se je bati najhujšega. »Poljsko kolo.« Dunaj, 18. februarja. Predsed* stvo »Poljskega kluba« je imelo ob 12. sejo. Ob 3. gredo zastopniki Poljakov k ministrskemu predledniku baronu Bienerthu. Baron Bienerth in »Slov. Enota«* Praga, 18. februarja. Listi na-glašajo, da se je vsled včerajšnje konference nasprotje med ministrskim predsednikom in »Slovansko Knoto« samo poglobilo in poostrilo. Razpoloženje »Slovanske Enote« uroti baronu Bienerthu je sedaj naravnost bojevito. Vse kaže na to, da bo prišlo v kratkem do odločilnega boja med Bienerthom in »Slovansko Enoto«. Rusija se pripravlja na vojno? Lvov, 18. februarja. Po vesteh iz Varšave se Rusija pripravlja z vso resnostjo na vojno. Polki v Karani se polagoma pomičejo proti zapadu. Voje, nastanjene v Moskvi in v bližji okolici, so pomaknili v Litvo in v Primorje. V baltiške pokrajine ie prispela artilerija s 120 topovi. Vojna uprava pošlje še te dni več baterij artilerije v Varšavo in v druga poljska mesta. Homatije na Grškem. Berolin, 18. februarja. »Lokal« anzeigerju« javljajo iz Aten, da je vojni minister pozval vojaške oddelke v Korintu in drugih mestih, naj nemudoma pridejo v Atene. Kolonija, 18. februarja. »Kol-nisehe Zeitung« javlja, da je kralj Turi brzojavno pozval vse kraljevske prince, ki bivajo v inozemstvu, naj se čim naj preje vrnejo v Atene, kjer se vrši rodbinsko posvetovanje o nastalem težkem položaju za dinastijo. Bolgarski kraljevič v Petrogradu-Petro grad, 18. februarja. Po zanesljivih informacijah ne pride semkaj bolgarski kralj Ferdinand, marveč prestolonaslednik kraljevič Boris. Mogoče je, da ostane kraljevič 11 je časa v Petrogradu kot gost carskega dvora. Nove volitve na Angleškem? London, 18. februarja. Ker vla» da nima v parlamentu zanesljive ve* čine, bo zbornico že v nekaj tednih razpustila ter razpisala nove volitve. Irci 6e nadejajo, da bodo pri novih volitvah pridobili še par mandatov Gospodarstvo. — Mednarodna razstava za zdra« voslovje v Buenos Aires 1910. V zvezi z mednarodnim ameriškim kongresom za medicino in higijeno o priliki proslave 1001 etri i ce osvoboditve Argentinije se 25. maja 1910 v Buenos Aires otvori mednarodna razstava za zdravoslovje. Program in pravila te razstave je mogoče dobiti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. al Izdajatelj In odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek, Zahvala. NaCclnlštvo »Obrtniške bolniške blagajne* V Idriji izreka tem potom vele-cenjrnim gg. idrijskim rokodelskim pomočnikom kot prirediteljem veselice v kori-it blagajne, kakor vsenji drugim, ki so na ta ali oni način pripomogli k gmotnemu uspehu vesebce. prisrčno zahvalo. V Idriji, 17. februaria 1910. Jon. Rvpnikp 1 č. predsednik. Umrli so v Ljubljani: Dne 15. februarja: Josip Ravnihar, čevljar, 68 let, Japljcva ulica Z Dne 16. februarja: Elizabeta Jelene; čevljarjeva žena. 71 let, Radeckega cesta 11. — Ivan Svete, gostat, 66 let, Dolenjska cesta 3. — Terezija Gregorič, kuharica, 64 let, Elizabetna cesta 6. Žitne cene v Budimpešti. Dne lR februarja 1910. Tarnala. Pšenica za april 1910 . . za 50 kg 137? Pšenica sa oktober 1910 sa 50 kg 1143 Rt za april 1910..... » » kg 9-» Koruza sa nuj 1910 . • . *s 50 kg £Sf Oves za april 1910 • ... n JO kg 7*9 (fakti*. 5 via ceneje. ««-----* £_ — - i St^ _,*Z-tA- Smo i ms! h zatCi Irtito si. Gfu ii Iti*! . Ustna voda j ' „EUODIN"! Spec'Jalttrta za a« m e* • v«*«** kh ■ C«na S kroni. « I I I I 4*13 Gtaraa zalogi »okama ^ IL a Trafcdciv i LiMnL ^ inn*nn«nnnnnn» log erravm eleznato Kina Vino ll*n» rm«»Ti mm Dddui iSOO: •dlikoT»aje m east&l dlalosi k umi asasjaz- Povzroča voljo do jedi, okrepča ti ve«, pobejjsa kri in j a rekonvalescentom == ' aa in malokrvnlm zelo priporočeno od sdrev nizkih avtoritet Ishurnl olcun« Vaekrat odlikovt kO. ITad 0000 sdrairatikih spričeval, j J. SERRAVALLO, t k i?~M antanf 1 - TBST-B-rkovljs. - J i^fef *»faV ^aW ^aW V-f-L/ VaaW 2aaafc? tasss? 1AW issai! ^asss? ^aaVf * s^bv% ^s^^ ^Car» ^*sV* <^nr\ ^sav*, rVsrv ^S£*v ^Sa«\ vsnsv ^sj^ ^ssv\ « Meteorolosifoo poročilo. v —r« »*4 »orje» i 1 Cas opazovanja Stanje baro-netra v mm «> » u a l— —* b Ti > Nebo 16 • r. pop. 9 zv. 7263 731 6 34 11 si. 1 rzjvzh. zvetr. oblačno • 17. 7. zj. 738 7 —2U s! sever m-gla Srednja včerajšnja temperatura 15', norm —0 1 Padavina v 24 urah 26 mm t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žal stn 1 vest. da je naš ljubi sin, oziroma brat, gospod Karel Semen danes zjutraj ob 9. uri, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, po kratki, a mučni bolezni mirno zaspal v Gosp du. Pogreb bode v soboto, dne 19. februarja 1910. 994 Posmrtne maše se bodo služile. V Ložu, dne 17. februarja 1910. Earel Semen, c. kr davčni upravitelj, oče. Mara, Pavla, sestri. Miroslav m Božidar, brata. Opremljeno sobo ftrcgo lce>no in mir pred godbo, isČC tako] gospodična. Ponudbe pod vvMlrrva z dne 1. svečana 1910, odd 13. St. 29 namerava ta nabaviti potrebščine o« in kr« arma-de na oblačilih in materiialijah iz sukna in drugih volne« nih tkanin za čas od 1. lanumrja 1912 do konca leta 1921 potom javne konkurence in vabi za to zmožne, solidne tvornice sukna, ki se morajo združiti v konzorcije, k udeležbi pri tej konkurenci. Približna letna denarna t rednost dobave znaša: 3.561.000 K pri konzorciju za rnonturno skladišče st 1 v Brnu in Št. 4 na Duna i (Kaisereber^dorf); 1,326 W K pri konzorciju za rnonturno skladišče št 3 v Gtfstinpu pri Gradcu in 2,912 000 K pri konzorciju ?a rnonturno skladišče št. 2 v Budimpešti. Od dobaviteljev ie položui kave jo v blagu, ki znaša približno i,780 000 K za brnsko - dunajski, 763 2000 K za graški in 1,456 000 za budimpeštanski konzorcij. Pismene ponudbe je vložiti 9sF do 2. majnika 1910 pri imenovanem minsrrstvu in mora vsak ponujajoči konzorcij založiti vadij, ki je odmerjen z 178 080 K za konzorcije za monturna skladišča št. 1 in St. 4, 76 320 K za konzorciie za rnonturno skladišče »t v. 3 in 145 000 K za konzorcije za rnonturno skladišče štev. 2. Natanćn* i$i podatki so razvidni v uradnem listu k »W ener Zeitung« in v uradni »Laibacher /,e;tung« z dne 15. svečana 1910 v polnem obsegu objavljenega zgoraj omenjenega rarglasa. Ta razglas kakor tudi k njemu spadajoči posnetek pogodbe in ponudbeni obrazec so na vpogled tudi pri intendaneah vojaških krajevnih poveljstev, pri zgoraj imenovanih monturnih skladiščih in pri trgovskih in obitmh zbornicah. Posamezne izvode posnetka pogodbe in ponudbenega obrazca morejo ponudniki dobiti po 1 K za posnetek pogodbe in po 10 v za ponudbeni obrazec pri monturnem skladišču št. 1 v Brnu. V Gradcu, dne 4. svečana 1910. G. In kr. Intendanca 3. voja. Kje v bližim ie-i lezniške postaje mlin In žago Dopise pod „it lit11 na uprav. I »Slov. Naroda«. 505 Vrtnarlca ae eprefase takef k 2 deklicama v I starosti 7 in 5 let. Želi se, da zna klavir, petje in francoščino. 608 Naslov pove upravništvo »Sloven-kega Naroda«. .568 Tri žlice teleznatega vina le-karja Piocolija v L]ubl]anlv c. in kr. avornega ^aložn ka, vse bujejo množino železa, ki jo mora zaužiti od rasli človek vsak dan, ako njegov organ zem potrebuje železa, v na sprotju z drugimi iz delki ki vsebujejo le tal*o množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medicinske vrednosti. Pollit steklenica 2 K. 373 trgovina modne stroke v Ljubljani aa Jako dobre ni proatora a atalnlml odjemalci, OO takoj pod jako ugod- n mi pogoji proda« Ponudbe takoj pod f9Dobra tTQ9* vina11 na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 561 Glavnik za barvanje las. Z navadnim česanjem izbremenimo aive ali rdeče laae v pristno svetlo plave, rjave ali pa črne! Popolnoma neškodljiv! Se rabi lahko leta in leta. Na tisoče v rabi! Komad S K. Razpošilja J. Schftller na Dunaju III, Kregieroansn 61 30' '"2248 Dragotin Jurman Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1. C. kr avstrijske A državne železnice. Izvleček iz voznega reda. Odkod Is L|bM|sm Oni. leL) r*oa zjutraj« Osebni vlak v smeri: Trfič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jui £eL, Gorico, dri. žel.. Trst, e. kr. drž. le!., Beljak (čes Podroščtco), Celovec. r*M zjutraj. Osebni vlak v smeh: Grosuplje, Endolfovo, Straio-Toplice, Kočevje. V*M do po Id na. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čet Fedrosčico), Celovec, Prago, Oraidaae, Berlin. it-d»0 d^pofdn«. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbi2, Beljak. ju£ žel , Gorico, drl lat. Trat. c. kr. dri. tel, Beljak, (čes PodroSČico), Celovec. I aa »opoldna Osebni vlak v smeri: Gro šuplje, Rudolf ovo, StraJa-Toplice, Kočevje. a*2a popoldne. Osebni viak v smeri: Triič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jul. žel., Gorico, dri. sel. Trst, c kr dri. žel.. Beljak, (čes Podroiieo), Celovec. ••23 zvoAer. Osebni vlak v smeri: IriHČ, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podroščico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin. 7'40 zvsOer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje. Rodolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 19 po no 61. Osebni v!ak v smeri: Jesenice Trbiž, Beljak, jui. žel., Gorico, drž. žel. Trat, c. kr. dri. žel.. Beljak, juž. žel., (čes PodroSČico) Prago, Dr&ždane, Berlin. Prihod v I*|nB)l|ano (lnftas ielsznlos 7*12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan* Prage, Beljaka, jaz. žel., Trbiža, Jesenic Gorice, Trsta, Tržiča. a-82 zjutraj: Osebni viak iz Kočevja, Straže* Toplic, Rudolfovega, Grcsuplja. 11*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina9 Draidan, Prage, Celovca, Beljaka, jui žcL, čes PodroSČico in Trbiž, Gorice, diž. žel. Jesenic, Tržiča. 2*D9 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straie-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4MB popoldne: Osebni vlak tz Beljaka, ju/, žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (,čez Podre* žico), Gorice, drl šel., Trsta c kr. dri-žel., Jesenic, Tržiča. S*49 zveOer: Osebni vlak iz Berlina, Draidan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez P odro ičico), Jeseaic a*42 zve6er: Osebni vlak iz Beljaka, j ni žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čes Podroščico), Trsta, c kr. drž. žel., Gorice, dri. žel., Jesenic, Tržiča. 0-07 xvedar s Osebni vlak iz Kočevia, Stražo-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11*08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podroščico), Trsta, c kr. dri. žel, Gorice, drž. žel., Jesenic Prihod v L|nblfano (drsnvns islesnloe) 0*4-0 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika, i O-O O dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika O-IO z vedo r: Osebni vlak iz Kamnika. Odhod Is L«obijano (driavae selssaiee): 7*3• zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 2*OB popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7*19 zvooer: Osebni vlak v Kamnik. C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu Caai prihoda in odhoda ao navedeni v srednj. evropeiskem čas«. je tisti, o katerem pravi znani in odlični kemik milne industrije, gospod dr. O. DEITE v Berlinu, da ima veliko pralno moč večjo nego milo ali milo in soda ne da bi se lotil perila. Jftinlos" pralni prašek je torej najboljše kar se more rabiti za pranje perila^ varuje perilo kar se najbolj da misliti, je in daje 152 bliičečo beloto in je popolnoma brez duha« Zavitek V, kg stane gss?" samo ~JH 30 vio. Dobiva se v trgovinah z drogerijami, kolonijalnim blagom in milom. Na debelo L. Mlnlos, Dona], L Mdlkerbastel 3. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. D«iiti»fca ■ »,000.000. Stritarjeva ulica stav. Z« Rutrm tono sso.ooo kron. PodražBics v Ssljsta, Oslovem, Trsta In Sarajeva. u Priporoča promese na dnnalsho komanalns srečke a 18 kron, žrebanje dne L marca t L glavni dobitek 300400 kron. Sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4%% Lutala« ia tisk »Norotae tbkane«. 844924 61^4 4952 85