Slovenski Poročevalec
Gli A-SiL G OSVOBODILNE E RONI E SCiDVENIJE
Hjuliljmia, peteric SMS* 'decembru 1950
LET-O XI., ŠT. 301 i EOSAMEZNA ŠTEVILKA 2 DIN
Veličastna proslava Armade v Ljubljani
NA SLAVNOSTNI AKADEMIJI JE GOVORIL GENERALMAJOR PETER STANTE
S? okviru proslav in prireditev Dneva Jugoslovanske armade je bila snoči ob 20. uri v opernem gledališču slavnostna akademija, lia kateri so bili poleg številnih zastopnikov ljubljanske garnizije tudi predsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS Josip Vidmar s člani Preztdija, predsednik vlade LRS Miha Marinko s člani vlade, organizacijski sekretar CK KPS Lidija Sentjurc, nadalje člani Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, zastopniki ljubljanske univerze, množičnih organizacij, ustanov itd.
Po državni himni, ki jo je igral orkester ljubljanske Opere pod vodstvom dirigenta dr. Danila Svare, je govoril o pomenu Dneva Jugoslovanske armade generalmajor Peter Stante. Slavnostno akademijo pa je zaključil baletni ansambel ljubljanske Opere, ki je izvajal tretje in četrto dejanja Hrističeve »Ohridske legende«
V uvodnem delu svojega govora je orisal tov. general-major Peter Stante-Skala značilnosti razvoja naše Armade, njene revolucionarne posebnosti, ki so bile kot zgled neprecenljivega pomena za vse napredno čioveštvo in ki pomenijo tudi veliko prednost pred Vsemi drugimi armadami,
Kato pa je dejal:
»Po zmagi, ki so jo izbojevali narodi Jugoslavije s svojo mlado revolucionarno Armado v minuli vojni, je biia sicer oborožena borba končana, toda čakala nas je težka (čeprav nekrvava) borba, ki je zahtevala skrajne požrtvovalnosti in naporov vsega ljudstva in Armade. Naša Armada je začela novo življenje, življenje mirne graditve nadaljnjega razvoja in krepitve. Relativ no kratka doba mirne graditve naše Armade je bila izpolnjena s tem, da so bili v razdobju petih iet ustvarjeni vsi pogoji, ki so potrebni za obstoj in življenje močne in moderne Armade. Ustroj take Armade je zahteval celo vrsto reorganizacij, skladno z našo ekonomsko močjo in potrebami modernega bojevanja. Zaradi porušenih in opustošenih vojnih objektov so bile velike težave z razmeščanjem vojske v kasarnah. S požrtvovalnimi skupnimi napori ljudstva in Armade so bile v glavnem premagane tudi te težave. Moderna armada zahteva strokovno dober. izvežban kader. Res je, da je šel naš komandni kader v glavnem skozi trdo šoio vojne, kjer si je pridobil dragocenih praktičnih izkušenj. Teda za komandni kader je bilo nujno potrebno. da svojo prakso izpopolni s teoretičnim znanjem. Zato je bilo treba organizirati celo vrsto šol, akademij in raznih učilišč.
Vzporedno s strokovnim šolanjem vojaškega kadra se razvoja v naši Armadi intenzivno ideološko-politično delo. Z marksistično vzgojo pripadnikov Jugoslovanske armade je naša Partija ustvarila krepko moralno-poii-tično enotnost v naši Armadi. Po zaslugi Partije v vojski daje danes naša Armada borcem in voditeljem roarksi-stično-ieninistično politično in kulturno vzgc-jo v duhu jugoslovanskega socialističnega patriotizma in v duhu in-
MARIBOR OB DNEVU
JUGOSLOVANSKE
ARMADE
Maribor, 21. decerobra.
Danese so bile v vseh večjih podjetjih in ustanovah v Mariboru proslave Jugoslovanske armade, združene z zanimivimi predavanji o naši vojski in njenih nalogah. Ljudska tehnika je imela predavanja po svojih krožkih, predvojaška vzgoja pa v svojih centrih. Pri vseh prireditvah so sodelovali oficirji in borci naše armade z govori in predavanji. Skupno s Strelsko zvezo je vojska priredila patrul.iino streljanje, pri katerem je sodelovalo tudi mr.ogo Mariborčanov-
Pred praznikom so opravili vojaki v Kmečki delovni zadrugi Dobrovci 630 delovnih dri in pri izkopavanju krompirja za potrebe Bosne in Hercegovine nad 500 delovnih dni, prepeljali so nad 1.000 ton krompirja. Gledališče je v čast dneva JA pripravilo slavnostno akademijo. Na prireditvi v unionski dvorani so bili razglašeni na:bo!jši centri predvojaške vzgoje, ki so dobili ob tej priložnosti tudi pohvale in nagrade. V prerivojaški vzgoji so se najbolj izkazali mladinci Delavnice drž. železnic. Industrijske kovinarske šole drž. železnic, IKS Tovarne avtomobilov, Tezno, mladinci mariborske livarne, predilnice ;n tkalnice, Kurilnice drž. železnic, Mariborske tekstilne tovarne. Industrijske šole tekstilne tovarne in Tovarne volnenih in vigonja izdelkov. Izmed šolske mladine so najboljši mladinci I- gimnazije. ekonomske srednje šole. Državnega učiteljišča in mladinci srednje kmetijske šole.
Nagrajeni so bil! s knjigami in spominskim' znnčkami-
ternacionalizma ter iako oblikuje lik vojaka nove Jugoslovanske armade, zavednega in predanega branilca socialistične graditve.
Ker je naša Armada del naše ljudske revolucije, čuvar pridobitev narodnoosvobodilne berbe, zaščitnik mirne graditve socializma in budni čuvar meja naše socialistične domovine, je razumljivo, da je osovražena pri vseh tistih, ki jim je svobodna in socialistična Jugoslavija trn v peti. V naši Armadi so že v samem začetku, še bolj pa kasneje, videli tisto nevarno silo, ki bi jim utegnila zapreti pot pri uresničevanju njihovega imperialističnega plana.
Revizionističnim voditeljem Sovjetske zveze, ki so hoteli marksistično teorijo prilagoditi interesom svoje imperialistične in reakcionarne politike, naš način borbe in rast naše revolucionarne Armade ni bila po volji niti takrat, ko so najbolj potrebovali našo pomoč, ko so vse ostale narode Evrope in sveta zaman pozivali v borbo proti fašizmu, ko so nam peli hvalo ob vsakem uspehu v borbi proti okupatorju v Jugoslaviji, ne zato, da bi popularizirali nesebično in herojsko borbo narodov Jugoslavije in viogo Komunistične partije v tej borbi, temveč zato, ker jim je ta borba bila potrebna za dviganje morale v lastnem ljudstvu in vojski. Takrat, ko je bilo vsemu svetu jasno, da je edina oborožena sila v Jugoslaviji, ki se bori proti okupatorju, Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi pod vodstvom tovariša Tita, ko so vse zahodne radijske postaje prenašale komunikeje Vrhovne-
so voditelji Sovjetske zveze še vedno zavestno popularizirali izdajalsko bando Draže Mihajloviča. Ko smo bili potrebni materialne pomoči za našo vojsko, so nam jo odtegovali, ne morda zaradi nepremostljivih tehničnih zaprek, temveč zato, ker jim krepitev naše Armade ni šla v račun. Ves ta odnos do naše revolucije že takrat, ko je bila Sovjetska zveza v najtežjih obrambnih bojih, nam kaže. kako globoko in neozdravljivo so zabredli v revizionizem in da se niti za trenutek niso odrekli svoji nemarksistični in imperialistični politiki. Sovjetska zveza ni dajala našim narodom in naši Arraa-
ga štaba Narodnoosvobodilne vojske, : di nobene pomoči, ne moralne in ne
materialne. Res je, da so naši narodi in naši borci v najtežjih in najkri-tičnejših časih črpali moralno silo v precejšnji meri v zaupanju in ljubezni do Sovjetske zveze in njene armade. Toda to je izključno zasluga naše Partije, ki je učila naše narode ljubiti Sovjetsko zvezo kot prvo domovino socializma. Popularnost Sovjetske zveze, ljubezen, ki jo je gojilo naše ljudstvo do nje, in pomoč, ki smo ji jo nudili v najtežjih časih borbe, je delo in zasluga naše Partije. Samo dejstvo, da je Sovjetska zveza obstojala, še ni dovolj, da bi si kdorkoli od »modrega vodstva« lastil zasluge za naše uspehe Nadaljevanje na 2. strani
Naša
Razvoj naše industrije bakra in aluminija je velikega pomena ne le za zadovoljitev potreb naše elektrifikacije in strojegradnje marveč tudi za izvoz. V prvih 11 mesecih letošnjega leta je celotna industrija bakra in aluminija v Jugoslaviji izpolnila enajstmesečno plansko nalogo z več kakpr 100"». tako da lahko z gotovostjo pričakujemo, da bo pred koncem leta v celoti izpolnila letošnji povišani plan. Prva podjetja, ki pripadajo tej industrijski panogi, so že izpolnila letno plansko nalogo, tako tovarna anodnega bakra v Šibeniku, tovarna »Impol« v Slovenski Bistrici in boksitni rudnik v Rovinju.
Največje napore za Izpolnitev letne proizvodne naloge pa kaže v teh dneh kolektiv velikega rudnika bakrene rude in topilnice v Boru. Rudarji in to-piiničarji v Boru so že v prvem polletju pred rokom izpolnili plansko nalogo in prejeli prehodno zastavo zvezne vlade kot najboljši kolektiv v industriji barvastih kovin. V drugem polletju pa so začele proizvodnjo ovirati razne težave, predvsem pomanjkanje delovne sile. Povprečno je imelo podjetje v prvih 11 mesecih komaj 82'o planirane đriovne sile. V novembru so se pojavile še nove težave, ko sta
bakra in aluminija
pred izpolnitvijo letnega plana
pregorela dva transformatorja in Je 14 dni stalo v rudniku 11 električnih lokomotiv, nato pa je nekaj časa delalo največ 5 lokomotiv. Tudi stroji za mehanizacijo dela v rudniku so prihajali z zamudo. Vse to je slabilo in dušilo delovni polet zlasti v rudniku. Tudi delavski svet in upravni odbor sprta nista znala prav zagrabiti najvažnejših problemov in sta se izgubljala v podrobnostih.
Po izvolitvi novih delavskih svetov za posamezne obrate in centralnega delavskega sveta za vse podjetje pa so začeli pravilno reševati najbolj pereča vprašanja. V podjetju »Rade Končar« v Zagrebu so popravili rezervni transformator in ko so bile odstranjene najtežje ovire, se je del»vn kolektiv začel znova in še z večjo vnemo boriti za plan, čeprav je sprva kazalo da ne bo mogoče nadomestiti, kar je bilo zamujeno. Zlasti v rudniku je na pobudo delavskega, sveta vzplamtelo živo tekmovanje. Vrstili so se rekordi posameznih brigad v borbi za visoko produktivnost- To tekmovanje je nedavno pokazalo še nikoli dosežene uspehe. Brigada štirih vrftal-
Prevedba starih upokojence? na nove
pokojnine
Zaradi izvajanja novega zakona o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev je zvezna vlada pravkar izdala uredbo o prevedbi pokojnin, rent in pomoči, določenih po prejšnjih predpisih, in o priznanju pravice do pokojnine osebam, ki si po prejšnjih predpisih niso pridobile te pravice. S to uredbo je urejena pravica do pokojnine oz. invalidnine naslednjim kategorijam upokojencev:
1. uživalcem pokojnin, pridobljenih po prejšnjih predpisih o socialnem zae varovanju pri ustanovah za obvezno pokojninsko zavarovanje in pri bivših pokojninskih fondih, ki jih je likvidiral Državni zavod za socialno zavarovanje. kakor tudi uživalcem stalne pomoči. dodeljene po prejšnjih predpisih, trr vsem ostalim uživalcem pokojnin
S slavnostne akademije v ljubljanski Operi ob Dnevu Jugoslovanske armade
in pomoči, ki jih je prevzel Državni zavod za socialno zavarovanje;
2.	uživalcem nezgodnih rent po prejšnjih predpisih o socialnem zavarovanju;
3.	uživalcem pokojnin in pomoči, ki so bile priznane po predpisih zakona o ugotovitvi pravice do pokojnine in upokojitvi državnih uslužbencev, ali pa so bile priznane po ustreznih, republiških predpisih za bivše samoupravne uslužbence;
4.	tistim, ki si niso pridobili pravice do pokojnine ali pomoči po prejšnjih predpisih o socialnem zavarovanju oz. po predpisih o ugotovitvi pravice do pokojnine uslužbencev.
Uredba vsebuje podrobne predpise o tem, kako in pod kakšnimi pogoji se uredijo navedenim kategorijam oseb pokojnine, rente in pomoči ter predpise o tem, pod kakšnimi pogpji se prizna pravica do pokojnine osebam, ki po prejšnjih predpisih niso mogli dobiti pokojnine.
Prevajanje našili zakonov v angleščino in francoščino
Združenje pravnikov FLRJ bo prevedlo v angleščino in francoščino več zakonov, ki jih je izdala zvezna ljudska skupščina. Prevedeni bodo važni gospodarski zakoni in tudi nekateri zakoni iz področja rodbinskega prava, pravosodja in državne kontrole. Združenje pravnikov že izdaja publikacijo »Novo jugoslovansko pravo«, ki je namenjena pravnikom tujih držav in je bilo v niej tudi že več naših zakonov prevedenih v francoščina la angleščino.
cev in štirih pomočnikov je ob novem načinu dela in s pravilno uporabo mehanizacije nakopala v 8 urah kar 3078 ton rude. Tako je kolektiv rudnika v pivi polovici decembra izpolnjeval dnevne planske naloge povprečno s 128 */«.
Pa tudi ostali obrati so dali v zadnjem času rekordno proizvodnjo- Flo-tacija izpolnjuje od začetka decembra dnevne planske naloge povprečno s 134 in topilnica bakra s 121 V* zadnje dni celo s 130 Elektroliza izpolnjuje plan v proizvodnji bakra s 108“*, v proizvodnji zlata in selena pa z 200 •/• in še več. Te dni so to-pilniča.rji v celoti izpolnili letni plan proizvodnje srebra.
Po teh uspehih ni več dvoma, da bomo letos v celoti izpolnili plan proizvodnje bakra, ki je v primeri z lanskim letom povišan za 17 •/«, kar pomeni. da bo proizvodnja dosegla nad
40.000	ton bakra. Prejšnja leta v smislu petletnega plana nismo forsirali proizvodnje bakra, da ne bi preveč izčrpa!!! razpoložljivih zalog rude v Boru. Odkar pa so naši geologi odkrili nova velika nahajališča bakrene rude v bližini Bora in v Maidanpeku, so odpadli pomisleki zaradi zalog rude in smo začeli dvigati proizvodnjo v Boru, hkrati pa smo začeli odpirati nov velik rudnik bakrene rude . v Mujdanpeiku, naš drugi Bor.
Tudi tovarna aluminija v Lozovcu pri Šibeniku bo ob popolnem izkoriščanju vseh proizvodnih možnosti dosegla do konca leta za 3 V« večjo proizvodnjo kakor lani. Prihodnje leto pa bodo v Lozovcu še razširili naprave za proizvodnjo aluminija in zgradili valjarno za aluminij. Tudi naši bo ksitni rudniki bodo v celoti izpolnili letošnjo plansko nalogo, že sedaj pa se pripravljajo, da bodo prihodnje leto, ko bosta začela obratovati dva nova boksitna rudnika, povečali celotno proizvodnjo boksita za najmanj 100*/».
SKLICANJE NOVOIZVOLJENIH LJUDSKIH ODBOROV OKRAJEV IN IZ OKRAJA IZLOČENEGA MESTA CELJE, IZVOLJENIH NA VOLITVAH DNE 17. DECEMBRA 1950, K PRVEMU ZASEDANJU
Ljubljana, 21. decembra
Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije je dne 19. decembra 1950 izdal ukaz št. 226, s katerim se sklicujejo novoizvoljeni ljudski odbori okrajev in iz okraja izločenega mesta Celje, izvoljenih na volitvah dne 17. decembra 1950, k prvemu zasedanju in sicer:
1. dne 22. decembra 1950 ob 8. uri za mesto Celje;
2. dne 23. decembra 1950 ob 8. uri za okraje: Celje okolica, Črnomelj in Murska Sobota;
3.	dne 23. decembra 1950 ob 9. uri za okraje: Grosuplje. Krško, Lendava, Ljubljana okolica, Ljutomer, Novo mesto, Postojna, Radgona ln Trebnje;
4.	dne 26. decembra 1950 ob 9. uri za okraj Maribor okolica;
5.	dne 27. decembra 1950 ob 9. uri za okraj Ptuj.
Prva zasedanja bodo v prostorih, ki so jih navedeni ljudski odbori doslej uporabljali za zasedanja.
Iz sekretariata Prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije.
Izvršni odbor OF Slovenije je podelil prehodne zastave najboljšim tekmovalcem
Frontne In druge množične organizacije ter sindikalne podružnice naših podjetij in tovarn uspešno tekmujejo v počastitev 10. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije.
V novembru so bile najbolj delovne in so dosegle največ uspehov osnovne frontne organizacije;
Čezsoča v okraju Tolmin, St. Vid, raj. odbor OF II. Ljubljana-mesto, Središče v okraju Murska Sobota.
Med sindikalnimi podružnicami pa so dosegle največ uspehov naslednje:
podružnica v rudniku živega srebra v Idriji — okraj Idrija, podružnica v premogovniku Zagorje v trboveljskem okraju, podružnica v tovarni papirja in celuloze Vevče-Goričane v okraju Ljubijana-okolica.
Tem najboljšim frontnim organizacijam in sindikalnim podružnicam podeljuje IOOF Slovenije v znak priznanja prehodne zastave kot zmagovalcem v 6-mesečnem tekmovanju za mesec november.
Najboljše osnovne organizacije OF v posameznih okrajih in najboljše sindikalne podružnice v posameznih strokah prejmejo še posebna priznanja.
Iz pisarne sekretariata IOOF Slovenije.
Politična zavednost je glavna naloga mladinskih organizacij
Med razpravo o glavnem poročilu n», plenarnem zasedanju CK Ljudske mladine Jugoslavije je govoril tudi član CK KPJ Krsto Popivoda. ki je naglasil, da morajo mladinske organizacije skrbeti predvsem za politično zavednost in zrelost svojih članov-Vsak član Ljudske mladine mora biti sposoben, da budno zasleduje vse poskuse sovražnih vplivov in da jih zna tudi zavrniti. Mladinske organizacije se morajo braniti tudi Proti propagandi. ki jo vodijo kulaški elementi in nekateri predstavniki klera. Da bi biii sposobni pobijati tako propagando, morajo člani mladinskih organizacij dobro poznati vsa vprašanja, ki se pojavljajo v naši borbi za. socializem.
Mladinske organizacije se morajo bolj brigati za mladino v oddaljenih vaseh, v prvi vrsti pa za žensko mladino, ki je marsikje še izven organizacije. Tudi nekatere partijske organizacije nimajo pravega odnosa do
mladine, ker menijo, da delo članov Partije v mladinski organizaciji ni partijsko delo, in ker se sploh ne brigajo, kaj in kako delajo člani v mladinski organizaciji. Zgodilo se je tudi, da nekatere partijske organizacije niso sprejele niti enega mladine;! v svoje vrste, čeprav so mnogi imeli za sprejem vse pogoje.
Predstavnik JA je poudarjal, da bi morale mladinske organizacije svojim članom, ki odhajajo v vojaško službo, dajati izkaznice o članstvu in delu v mladinski organizaciji, ker je to potrebno za nadaljevanje vzgojnega dela v armadi.
Sekretar pokrajinskega komiteja Vojvodine je poročal, da vojvodinska mladina pravilno gleda r,a mednarodne dogodke, kar se kaže zlasti v obmejnih krajih, kjer imajo čiani mladiimrfdh organizacij največii delež pri manifestacijah za našo državo in njeno vodstvo.
TOVARNA USNJA NA VRHNIKI
JE PRVIČ IZPOLNILA LETNI PLAN
Novi domači radijski aparati
Odkar je bil leta 1948 izdelan naš prvi radijski aparat »Kosmaj«. je naša mlada radijska industrija izdelala več priprav za radijske aparate. Po dveh letih razvoja' izdelujemo doma že 60% radijskih priprav, vse mehanične dele, mrežne transformatorje, ojačevalce itd., ki smo jih od začetka za naš prvi sprejemnik še uvaždli. Kmalu bomo začeli tudi s proizvodnjo elektronk, upornikov in kondenzatorjev, katere še uvažamo.
Pred dnevi je naše radijsko industrijsko podjetje »Nikola Tesla« v Beogradu končalo priprave za serijsko izdelovanje novih radijskih aparatov »Tesla — 51«. Novi radijski aparat »Tesla — 51« je tricevni super in sprejema oddaje na kratkih in srednjih valovnih dolžinah. Podjetje bo v prihodnjem letu izdelovalo večinoma nove aparate.	T. Z.
V sredo ob pol dvanajstih je naznanila sirena v tovarni usnja na Vrhniki vsemu kolektivu, da je izpolnjen letošnji proizvodni plan. Ta vest je vrhniškim usnjarjem mnogo pomenila, saj jim je prvič v petih letih uspelo izpolniti letno proizvodno nalogo. Vse do letos so v tovarni že gradili, kar je precej oviralo uspešno izpolnjevanje planskih nalog.
Prav gotovo bi tudi letos šlo trdo za plan., če se ne bi celotni delovni kolektiv tako trmasto zagi-izel v delo. K uspešni izpolnitvi plana je bistveno pripomogla vrsta tekmovanj, ki so jih letos uvedli, predvsem pa zadnje tekmovanje za prvenstvo med usnjarskimi podjetji. Zmagala je .tovarna usnja na Vrhniki, ki si deli prvo mesto s konjiško tovarno, ima pa tudi najboljšega usnjarja v Sloveniji Rudija Ber-bericha. Obenem je to tekmovanje dalo 134 novih udarnikov.
Se pomembnejše je dejstvo, da je tovarna prav letos izpolnila svojo proizvodno nalogo, ko prvo leto upravlja podjetje delavski svet. Predčasna izpolnitev plana je prav gotovo lepo in pohvalno spričevalo zanj. Na pobudo delavskega sveta je bilo letos opravljenih v tovarni okrog 40.000 prostovoljnih delovnih ur, od tega 30.000 v proizvodnji. Poleg vseh teh uspehov so v tovarni 100 odstotno dosegli tudi planirano znižanje- proizvodnih stroškov, prav tako so plan kapitalne graditve uspešno izpolnili. Razen okusno opremljene in moderno urejene restavracije In številnih stanovanj, ki so jih letos zgradili, gradijo še nov tovarniški objekt veliko sušilnico in pralnico ščetin, v kateri bodo pridobili velik del ščetin, ki gredo zdaj v odpadek. V začetku tega meseca so imeli v
Prve ladijske pošiljke ameriške moke iz Dalije
V splitsko luko je te dni prispela na podlagi sporazuma z ameriškimi Združenimi državami prva pošiljka 240 ton ameriške moke iz zalog v Italiji. Za potrebe prebivalstva Splita in nekaterih otokov bo v prihodnjih tednih prispelo še 800 ton te moike. Ladje iz Italije pa bodo pripeljale moko za prebivalstvo Dalmacije in bližnjih krajev Bosne in Hercegovine tudi v luke Kardeljevo Dubrovnik to St benik.
'i
tovarni pomembno slovesnost: razglasili so »petletkarje«. Šestnajst najboljših usnjarjev dela sedaj že za drugo petletko. To so Ivan Orešnik, Janez Markeljc, Alojz Kastelic, Karel Kreutzer. Francka Princelj, Jože Margon, Ivan Resnik, Anton Markeljc, Jože Kostanjevec, Franc Prek, Franc Fatur, Ivan Sestan, Anton Oblak. Marija Zalar, Janez Kenk in Peter Letonja.
Usnjarska industrija Slovenije je v celoti izpolnila letno plansko nalogo
V torek Je usnjarska industrija Slovenije kot celota izpolnila letni proizvodni plan. Ta dan se je uvrstila med podjetja, ki so plan že izpolnila, tovarna usnja v Kamniku. Ze prej pa so dosegli plan kolektivi podjetij »Runo« v Tržiču, tovarna usnja v Šoštanju, Konjicah in Ljutomeru ter tovarne gumijastih izdelkov »Sava« v Kranju.
Nadaljnji kolektivi, ki so izpolnili plan
Zadnje dni je spet vrsta delovnih kolektivov izpolnila svoje planske naloge za leto 1950. Letni plan sta izpolnila dva rudnika., in sicer premogovnik v Zenici, ki je vse leto presegal mesečne planske naloge za 1 do 8“/«. čeprav je imel le 93'.« planirane delovne sile. in pa premogovnik v Livnu, ki je s svojimi brigadami med letom pomagal tudi drugim rudnikom.
V pomorstvu je dosegla svoje letno prevozno nalogo Jadranska svobodna plovba, ki skrbi s svojimi ladjami za tovorni promet ob naši obali. Med velikimi podjetji kemične industrije je izpolnil letno proizvodno nalogo kolektiv Podjetja za destilacijo lesa v Tesliču v Bosni, v industriji cementa pa je izpolnila plan cementarna v Pulju.
VREME
Napoved za soboto: Pretežno oblačno z neznatnim sneženjem. Temperatura v Primorju ponoči do 0« C, na Gorenjskem ln v vzhodni Sloveniji ponoči —150 C v ostalih predelih Slovenije —9o c, podnevi + So C.
Napoved za nedeljo: Se nadalje pretežno oblačno, s. slabotnimi krajevnimi snežnimi padavinami. Temperatura brez bistvene spremembe.
Dan Armade v Ljubljani
Nadaljevanje s 1. strani v prejšnji vojni. Sovjetska zveza pa ni obstojala samo za nas. temveč je obstojala tudi za druge narode Evrope, pa kljub temu niso sledili najemu zgledu.
Naša Armada se Je torej razvijala brez pomoči od zunaj in proti volji vzhoda in zahoda (če ne računamo pomoči, ki smo jo dobili v zaključni lazi vojne predvsem od zahoda, ki pa je bila preslaba, da bi bila odločujoča). Tako imenovana pomoč Sovjetske zveze naši Armadi po osvoboditvi, je bila v glavnem pomoč za likvidacijo Armade, ne pa za njeno nadaljnjo kre pitev- Uradno stališče voditeljev Sovjetske zveze Je bilo, da Je Armada nepotrebna, da nas bo branila Rdeča armada, če bo potrebno itd. Res je. takšna Armada, ki ščiti interese delovnega ljudstva, ni samo nepotrebna, ampak celo nevarna današnji politiki. Sovjetske zveze. Naš CK s tovarišem Titom na čelu ni bil voljan poslušati teh nasvetov in predlogov, ki so imeli namen, da postopno likvidirajo vse s krvjo priborjene pridobitve ljudske re-volucije, kajti likvidacija Armade bi bila začetek likvidacije samostojnosti in neodvisnosti naše domovine.
Odkod tako nezaupanje v našo socialistično Armado, ki bi morala biti najbiižja Rdeči armadi? Danes, ko poznamo sovjetsko »teorijo« o možnosti revolucije v drugih državah, odnosov med socialističnimi državami po njihovem receptu, ko jim je vse, kar j« ljudskega, tuje in sovražno, nam je tc popolnoma jasno. Za njihovo teorijo, s katero se njihova agresivna politika popolnoma ujema, je hita naša revolucija vse prej kakor pa dobrodošla. Naši narodi so s svojo herojsko Armado v revoluciji postavili na laž njihovo teorijo, da se narodi brez direktne pomoči Rdeče armade ne morejo osvoboditi izpod kapitalističnega jarma. Da bi bila ta njihova teorija verjetnejša, se sklicujejo na primer svojih vazalov, po drugi strani pa skušajo zmanjšati pomen naše revolucije. Res je, da so bili za izgon nemških hord iz teh držav potrebni bajoneti Rdeče armade. Narodi teh držav so s pomočjo Rdeče armade dobili vlado, vojsko in policijo, Rdeča armada jim je poklonila »svobodo«, kakršno si zamišljajo voditelji VKP(b) (takšne svobode Jim ne zavidamo, lahko Jih samo pomilujemo). Toda stvari pri nas so se razvijale popolnoma v drugi smeri. Vkorakanje ruskih čet v Jugoslavijo ni bilo potrebno za osvoboditev naše zemlje — kajti naša Armada je bila takrat že sama dovolj močna, da brez tuje pomoči očisti domovino — temveč za zaščito operacij Rdeče armade na Madžarskem in okrog Budimpešte. Pomoč, ki nam jo je nudila Rdeča armada pri osvobajanju Beograda, smo vrnili z obrestmi vred, saj je naša Armada ves čas operacij Rdeče armade v Avstriji in na Madžarskem krepko varovala levo krilo njihove glavnine. Torej ne naša Armada, temveč Rdeča armada Je bila deležna popolne in nesebične pomoči naše mlade revolucionarne Armade. Tega pa oni seveda ne bodo priznali, kajti to bi pomenilo postaviti na glavo njihovo teorijo in zakoreninjeno protiljudsko politiko v Sovjetski zvezi. Kljub temu pa ostane to zgodovinsko dejstvo, ki ga ne izbrišejo še tako vestno izdelani falzilikati.
Kako pa je z armadami v evropskih državah, ki so jih osvobodile ruske čete? Značilno zanje Je, da do prihoda ruske vojske sploh niso imeli svoje oborožene sile, oziroma, — v kolikor so obstojale (v Bolgariji, Romuniji, Madžarski), — so bile kvislinške, pro-tiljudske in protiruske. Za voditelje VKP(b) je bil pri ocenjevanju koristne ali nekoristne vojske glavni kriterij ljudske ali ne ljudske armade. Ker so bile te armade daleč od ljudstva, jih ni bilo treba likvidirati, dovolj je bilo, da spremenijo firmo, sestav in karakter teh armad pa je ostal isti, proti-ljudski in protinarodni. Armade vseh teh držav niso zrasle iz ljudske revolucije, niso plod revolucije, temveč »rezultat osvobajanja« s pomočjo ruskih bajonetov. Odločujoči komandni kader v teh armadah se ni kalil na domači zemlji med svojim ljudstvom, temveč se je vzgajal daleč od svojega ljudstva v duhu hegemonistične, veli-koruske imperialistične politike. Ruska armada je tem osvobojenim narodom dala vojaške in politične garniture, ki nimajo ničesar skupnega s svojim ljudstvom in so samo orodje ruskih hegemon isto v.
Naši narodi in naša Armada so imeli to srečo, da imajo v vodstvu takšno Partijo kakršna je KPJ, s takšnim voditeljem, kot je naš ljubljeni maršal Tito. Brez takšnega vodstva, ki tako dosledno in brezkompromisno zastopa interese narodov- Jugoslavije, ne bi Imeli tega, kar imamo danes, kar danes proslavljamo, ponos vseh narodov Jugoslavije, našo mlado po letih, a staro po izkušnjah, edinstveno v svetu — revolucionarno ljudsko vojsko. Nata Armada pa ni samo ponos narodov Jugoslavije, vanjo so uprte oči vsega naprednega človeštva, kajti od njene moči zavisi danes bolj ko kdajkoli prej. ali bo znala in ali bo sposobna ohraniti svetli žarek upanja proti mračnjaški, revizionistični, kontrarevolucionarni politiki moskovskih oblastnikov.
Imperialistična politika voditeljev Sovjetske zveze je iz armade miru napravila armado napadalko, iz ljudske revolucionarne armade protiljudsko in protirevolucionarno. Ta armada ni več v službi delovnega ljudstva Sovjetske zveze, ne brani pridobitev Oktobrske revolucije, nehala Je biti socialistična armada, kajti njen namen ni več obramb? interesov revolucije, temveč osvajanje tujih ozemelj. Kar velja za rusko armado, to velja za vse armade, ki so bile osnovane z rusko pomočjo, «am n s to razliko, da je bila ruska armada v začetku revolucionarna ljudska armada, ki Je imela velike zasluge ▼ obrambi mlade revolucije, medtem ko so bile druge armade to sestavu in karakterju od samega začetka name sšm službi ruskega imperializma.
Danes, ko se ves napredni svet bori za mir, ko se še ni posušila kri milijonskih žrtev minule vojne, ko ves svet s strahom gleda v bodočnost, ko svetovni proletariat in vse napredne sile sveta iščejo zaščitnika miru, je Sovjetska zveza, ki bi morala biti steber miru v svetu, prevzela vlogo napadalca. Vse njene miroljubne izjave, resolucije in kongresi miru so preračunani na to, da prikrijejo njeno napadalno politiko, da uspavajo miroljubne lile sveta. Sovjetska zveza ni do sedaj niti v enem primeru pokazala, da je proti vojni in za mirno rešitev spornih vprašanj. Sovražna in napadalna politika, kakor jo že dobri dve leti vodi proti naši socialistični domovini, nikakor ni v skladu z njeno mirovno propagando. Vojaške grožnje, oborožene provokacije njenih satelitov, politični, ekonomski in vojaški pritisk, vse to priča, da še še ni vdala v to, da bi poleg nje obstojala neodvisna, svobodna in socialistična Jugoslavija.
Vojna provokacija v Koreji, ki je plod ruske agresije, Je pripeljala svet na prag nove svetovne vojne, a intervencija kitajske vojske na korejskem bojišču je situacijo še bolj zaostrila. Sovjetska zveza tudi v tem primeru ni pokazala niti najmanjše volje in razumevanja za mirno rešitev tega spora. Spričo takega stanja Je jasno, da je Sovjetska zveza izgubila vse simpatije v svetovni demokratični javnosti, da ves svet vidi njej napadalca. Gotovo Sovjetska zveza ni brez krivde, če kitajska vojska postaja napadalec. Pri ocenjevanju napadalca za nas ni važno, ali se skriva pod plaščem kapitalizma ali socializma. Za nas mora biti jasno samo eno: tisti, ki pripravlja vojno, ki izziva novo svetovno vojno, začne z napadom, je napadalec, pa naj bo to Rusija, Kitajska ali Amerika.
V tej vojni psihoei, ki vlada v svetu, v mrzlični oboroževalni tekmi, gradijo naši narodi pospešeno socializem, kajti zavedajo se, da vsak dan mirne graditve socializma pomeni večanje gospodarske moči naše domovine, to ps pomeni hkrati krepitev naše Armade Našega ljudstva in naše Armade ni zajela vojna histerija, ki bi nas ovirala pri reševanju vsakodnevnih nalog. Za premagovanje tako velikih težav, kakor Jih ima naše ljudstvo v socialistični petletki, so potrebni mirni živci, je potrebna skrajna koncentracija vseh fizičnih in duševnih sil. Vsako oddaljevanje od teh osnovnih nalog bi bile v škodo tempa graditve socializma. To, kar velja za ljudstvo, velja v isti meri tudi za Armada samo s to razliko, ds mora Armada vzporedno s povečaniir vsakodnevnim delom pri svojem usposabljanju povečati budnost, tako da bc že vnaprej obsojeno na neuspeh vsake Se tako dobro pripravljeno presenečenje. Čuječnost in pripravljenost Armade je prvo poroštvo za mirno graditev socializma. Naloge, ki jih naši Armadi nalagajo ljudstva Partija in tovari? Tito, zahtevajo od vsakega borca, podoficirja in oficirja niše Armade podvojeno delo pri strokovno-vojaškem usposabljanju, da postane vsak pripadnik naše Armade mojster svojega orožja; zahtevajo stopnjevano idea loškapolitično delo, da ne bo borca v naši Armadi, ki ne bi poznal dnevnega političnega položaja in vloge, ki K ima naša Partija v borbi proti revizionizmu. Nadalje je treba neprestane utrjevati disciplino. Vsakodnevno širiti ln krepiti zveze z ljudskimi množicami tako v delovnih akcijah, kakor v političnem in kulturnem sodelovanju. Tesna povezanost z ljudstvom nam Jc največje poroštvo nepremagljivosti naše Armade. Armada, ki Je zrasla iz ljudstva, ki je del ljudstva, je nepremagljiva, kakor je nepremagljivo ljudstvo, ki se pripravlja na obrambo svoje neodvisnosti.
Zaradi tega naj se proslave dneva Jugoslovanske armade še prav posebne razširijo v vseljudsko slavje, da se pa novno manifestira popolna enotnost naših narodov, ljudstva in Armade pod vodstvom naše Partije in tovariša Tita v borbi proti vsem kontrarevolucionarnim in vojnohuskaškim namenom.
Naj raste in se krepi ponos naših narodov, zvesti čuvar neodvisnosti in svobode naše domovine, zaščitnik sa cialistične graditve FLRJ, Jugoslovanska armada in njen Vrhovni komandant maršal Tito.
Druga poslanica odbora trojice OZN vladi
Po prertehaVju sovražnosti v Koreji naj bi se mačeta pogajanja o vseh problemih Daljnega vzhoda
Lake Success, 21. dec. (AFP). Komisija OZN za prenehanje sovražnosti v Koreji je poslala 19. decembra že drugo poslanico vladi LR Kitajske, v kateri ji sporoča, da bodo pogajanjem o prenehanju sovražnosti v Koreji sledila pogajanja o vseh problemih Daljnega vzhoda. Odgovor vlade LR Kitajske na prvo poslanico komisije, v kateri le-ta izraža pripravljenost za neposredna pogajanja z vlado LR Kitajske o prenehanju sovražnosti v Koreji, še ni prispel.
Delegacija LR Kitajske, ki se je mudila v Lake Sucčesšu, je zahtevala, naj bi se v primeru prenehanja sovražna sti v Koreji začeli razgovori o vseh problemih Daljnega vzhoda. Predstavnik delegacije ZDA na Generalni skupščini je sinoči izjavil, da se ZDA. kot
vse kaže. strinjajo s proučevanjem vseh vprašanj Daljnega vzžioda.
Dr. Bebler predstavnik FLRJ v odboru za kolektivne ukrepe
Beograd, 21. dec. (Tanjug). Višda FLRJ je obvestila generalnega sčkra tarja Združenih narodov Trygve Lieja, da bo v odboru za kolektivne ukrepe zastopal Jugoslavijo dr. Al« Bebler, stalni predstavnik FLRJ pri Združenih narodih.
Odbor za kolektivne ukrepe, ustanovljen na zadnjem zasedanju Generalne skupščine OŽN, ima 14 članov, med njimi je tudi Jugoslavija.
Odbor ima nalogo, da v sodelovanju z generalnim sekretarjem OŽN in dr-
Komisija OZN za Korejo. Četrti od leve je Bertil A. Renborg, glavni tajnik komisije.
Zatišje na frontah ? Koreji
Tokio, 21. dec, (Un. Pr.). Včerajšnje poročilo štaba generala Mac Arthurja pravi, da je bilo na odseku okrog Hungnama v glavnem mimo. Slabotni napadi nasprotnika so bili zgodaj zjutraj odbiti. Iz drugih odsekov poročajo samo o delovanju patrulj.
Pri napadih na nasprotnikove objek-te so sodelovali vsi tipi ameriških letal. Napadenih je bilo nad 60 sovražnikovih ciljev med reko Jalu in ?8. vzpa rednikom. Pri bombardiranjih je bilo ubitih ali ranjenih 475 sovražnikovih vojakov. Bombardirani so bili tudi trije severnokorejski tanki in 300 krajev, ki jih je nasprotnik zavzel.
Agencija France Presse poroča, da vsa znamenja kažeja da so severna
korejski gverilci zavzeli mesto Keseng, 3 km južno od vzporednika na cesti Fenjang—Seul, ki so ga Južnokorejske sile zapustile pred šestimi dnevi.
United Press poroča, da so se Mac Arthurjeve enote umaknile iz nekaterih postojank proti zahodu in juga zahodu mostišča pri Hungnamu. prestopile reko Tomgsong in razstrelile zadnji most, ki je spajal nasprotno obalo z mostiščem. Mac Arthurjeve enote že sedmo noč pričakujejo velik napad kitajskih in severnokorejskih sil. Kakor so javili piloti izvidniki, so na pohodu od mandžurske meje proti mostišču pri Hungnamu znatne nasprotnikove okrepitve.
Varnostni ukrepi v Ameriki
Washington, 21. dec. (Reuter). Kreditni odbor senata je odobril predlog zakona o dodatnih kreditih za obora ževanje v višini nad 20 miiijard da tarjev in je za 2 milijardi zvišal kredite za nakup strateškega materiala Skupni sklad za vojaške izdatke v p ra računskem letu do 30. Junija 1951 znaša torej več kot 42 milijard dolarjev. Pričakujejo, da bodo v prihodnjih mesecih zahtevani še novi dodatni krediti za oboroževanje.
Senat je nadalje odobril zakon o obdavčenju pretiranih dobičkov ameriških družb. Uvedba tega davka bo prinesla državni blagajni 3200 milijonov dolarjev.
Predstavniški dom je včeraj odobril načrt o civilni obrambi v ZDA. Zvezna uprava za civilno obrambo bo pa rabila v prihodnjih treh letih nad 3 milijarde dolarjev. Načrt za civilno obrambo bo poslan še senatu v p ra učitev.
Predsednik Truman je podpisal zakon o podaljšanju nadzorstva nad najemninami do 31. marca 1951, ki bi moralo biti ukinjeno 31. decembra 1950.
Herbert Hoover, bivši predsednik ZDA, je izjavil v govoru, ki ga je imel v radiu, da so Združene ameriške države izgubile vojno v Koreji in da bi imel sleherni poizkus braniti Evropo za posledico »novo Korejo«. Poglavitna dolžnost ZpA je, da se umaknejo in branfjo same sebe. Hoover predlaga, naj b! ZDA ustanavljale letalske in pomorske sile za obrambo lastnega ozemlja.
Predsednik Trumam je ponovno ime-
noval gospo Eleanor Roosevelt za predstavnico ZDA v komisiji OZN za človečanske pravice. Gospa Roosevelt je bila zastopnica ZDA v komisiji OZN za človečanske pravice od 1. 1946 in je bila tudi eden izmed delegatov ZDA na vseh zasedanjih Generalne skupščine, od kar je bila 1. 1945. ustanovljena Organizacija Združenih narodov.
Ameriški veleposlanik v Perziji Henry Gradey je izjavil, da bodo ZDA ukrenile vse potrebno, da se pospeši gospodarska in vojaška pomoč Perziji. Posojilo Izvozne in Uvozne banke v znesku 25 milijonov dolarjev bo oda breno v najbližji bodočnosti, pogajanja za pomoč, ki naj jo nudi Mednarodna banka za obnovo in razvoj, pa se še nadaljujejo. Razen tega bodo v Perzijo poslane tudi znatne količine vojaške opreme. Lami je dobila Perzija ameriško vojaško pomoč v vrednosti 12 milijonov dolarjev.
Odgovor treh velesil ZSSR glede konference štirih
London, 21. dec. (Un- Pr-). Jutri ba do Vel. Britanija, ZDA in Francija uradno odgovorile na zahtevo ZSSR z dne 3. novembra, naj se skliče konferenca štirih velesil, da bi se napravil nov poskus za mimo rešitev nasprotij med zahodnimi silami in ZSSR. Predstavnik britanskega zunanjega mi-nisttstva je izjavil, da bo odgovor istočasno izročen sovjetskim poslanikom v Washingtons Londonu in Parizu. Zahodne velesile zahtevajo v svojem odgovoru, naj bi štiri velesile na konferenci preučile vsa sporna vprašanja.
LR Kitajske
žavami članicami OŽN proučuje metode, ki lahko koristijo zä ohranitev in utrditev mednarodnega miru in varnosti.
Odbor bo moral pošlati poročilo o svojem delu Varnostnemu svetu in Generalni Skupščini Ö2N najpozneje do .1, aeptembra 1951,
P Mišmi vrstah
Dunaj* 21. dec. Avstrija, ki saftia ne pitoižvajš tobški, pOrabi letno 8 do ld milijonto kg tobaka. Prihodnje leto bit uvozila okrog ttilijtm kilogramov tobaka iž Jugoslavije, okrog 3 milijone iz ŽDA, 2 in pol do 3 milijOhe iz Grčije in okrog 3 milijone kilogramov iz Turčije.
Rim, 21. dec. Italijanski parlament je sprejel osnutek zžkofta o rekrutiranju novih policijskih Sil. Novi zakon določa, da je treba v sestav obstoječih policijskih sU vključiti še 5000 mož.
Okajama, 21. dec. (Un. Pr.). V mestu Okajami na Japonskem je izbruhnil v zavodu za gluhoneme otroke pa žar. V nekaj trenutkih je zgorel ves zavod. Zgorelo je 16 otrOk, ranjenih pa j« bilo 41.
Tokia 21. dec. (Reuter). Portugalska Je sklenila dovoliti japonskim trgovskim ladjam vhod v svoja pristanišča v afriških kolonijah. Od konca druge svetovne vojne je bil japonskim ladjam odobren vhod v pristanišča 35 držav Afrike, Amerike, Evrope in Daljnega vzhoda.
Frankfurt, 21. dec. Včeraj je bil v Frankfurtu podpisan trgovinski sporazum med Norveško in Zahodno Nemčijo za izmenjavo blaga v dobi od 1. septembra 1950 do 31. oktobra 1951 v vrednosti 4Ö milijonov dolarjev.
Atene, 21. dec. (Reuter). Predsednik grške vlade Venizelos je sporočil, da je bil dosežen sporazum med Grčijo in Turčijo o reguliranju struge reke Eurosa, ki je naravna meja med oba ma državama.
Proračun Koroške izkazuje 31 milijonov primanjkljaja
Dunaj, 21. dec. (Tanjug). Na včerajšnji seji pokrajinske skupščine Kora ške je bil predložen načrt predračuna za 1951. Redni in izredni dohodki znašajo 156 milijonov, izdatki pa 187 milijonov šilingov, kar pomeni, da bo znašal primanjkljaj 31 milijonov šilingov.
Silen vihar ob grški obali
Atene, 21. dec. (AFP). Včeraj je ves dan besnela silna bur ja, ki je povzra čila mnogo nesreč na morju. Velika tovorna ladja »Rena Dakutios« je nasedla pri otoku Samos, švicarska ta vorn» ladja »San Salvatore« pa v Sa lunskem zalivu. Neka italijanska in neka grška tovorna ladja sta bili pa škodavani, grška tovorna ladja »Anio Pamtelimom« pa se je potopila. Posadko so rešili.
Gostovanje Marijane Radev v tujini
Beograd, 21. dec. Članica zagrebške opere Marijama Radev je bila po uspelih gostovanjih v Kataniji angažirana za dvomesečno turnejo z neko italijansko operno družino po Afriki. Marijana Radev bo odšla januarja v Kairo im Aleksandrijo, kjer bo pela glavne vloge v Aidi, Carmen in Wertherju.
Nove pošiljke moke iz ameriških zalog v Italiji
V splitsko luko je pripeljala motoma jadrnica »Giorgio« 240 tom moke iz ameriških zalog v Italiji, čez nekaj dni pa bo prispela nova pošiljatev 800 ton za prebivalstvo Splita in na katerih otokov. Moko iz Italije bodo pripeljale ladje tudi v Dubrovnik. Šibenik in druga dalmatinska pristanišča, od koder bo moka poslana tudi v Bosno in Hercegovino ter v Crno goro.
Tržaške novice
Kmečka zveza zahteva > dvoletno slovensko kmetijsko šolo
Kmečka zveza v Trstu je poslala Za. vezhiški vojaški upravi pismo, v kata rem zahteva, naj se v Trstu kot sra dišču ozemlja ustanovi dvoletna sla venska kmetijska šola, opremljena s kmetijo in konviktom za najmanj 40 gojencev, da se kot dodatek šoli vzpa stavi središče za proizvodnjo vrtnin in sadnih sadik in središče za kmetijske poizkuse, ter da se odprejo strokovne nadaljevalne šole po vsej tržaški okolici, kjer je to potrebno.
V	obrazložitvi svoje zahteve Kmečka Zveza poudarja, da je ustanovitev dva letne slovenske kmetijske šole največje socialne in gospodarske važnosti za okrepitev kmetijstva v coni A Tržaškega ozemlja, velike važnosti pa tudi za strokovno izobrazbo kmečke mladine. V anglaameriški coni Tržaškega ozemlja se 10% vsega prebivalstva ukvarja s kmetijstvom, vrednost kma tijske proizvodnje pa presega povprečno 2.500,000.000 lir. Kmečka zveza ugotavlja, da brez primerne tehnične strokovne izobrazbe kmečke mladine ne bo mogoče izdelati nobenega načrta za zvišanje kmetijske proizvodnje in življenjskega standarda kmečkega prebivalstva.
»Razvalina Življenja« v Trstu
V	sredo zvečer je tržaško Slovensko narodno gledališče v predmestni kina dvorani v Skednju kot tretjo premiero v letošnji sezoni uprizorilo Finžgarja vo dramo »Razvalina življenja«.
Nova ofenziva proti industrijskemu delavstvu
Tržaški industrijci so v zadnjih dneh pričeli z novo ofenzivo proti delavstvu. Pretekli teden je Zveza tržaških industrijcev hotela industrijskemu da lavstvu vsiliti določbe sporazuma, ki je bil sklenjen v Italiji med industrijci in sindikalnimi organizacijami, na podlagi katerega bi bil tržaškim delavcem ukinjen povišek v znesku 48 lir dnevno, ki so ga dosegli s februarsko splošno stavko. V prvih dneh tega tedna pa je Zveza industrijcev sklenila, da bodo delodajalci pri izplačevanju trinajste plače odtrgali delavcem vsoto, ki naj bi krila »škodo«, katero so industrijci utrpeli v februarski stavki. Temu ukrepu so se delavci z vso odločnostjo uprli. V ladjedelnicah Sv. Marka, v tržaškem arzenalu in v ladjedelnicah Sv Roka so delavci stopili v triurno stavka v tržaških livarnah ILVA pa so delavcem tak nastop preprečili oportunistični voditelji informbirojskih sindikatov, ki so delavcem izjavili, da bi jim delodajalci lahko odtrgali še več denarja, če bi stavkali. Na enako podel način so nastopali informbiroj-ski sindikalisti tudi v tržaški ko-nopljami. kjer so delavcem nasveta vali, naj ne zahtevajo zvišanja plač ter naj rajši s svojim delom pomagajo vodstvu podjetja pri kritju stroškov, ki jih je imelo s popravili v tovarni.
Iz tržaškega občinskega sveta
Trst, 21. dec. (Tanjug). Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta je župan Bartoli zaradi protesta občinstva, ki ni bilo zadovoljno z njegovimi odgovori na razna vprašanja o stama vanjih, pokojninah itd. zapustil dvorano. Ko je po njegovem odhodu nastala nevarnost, da bo prišlo do pretepa med občinskimi svetniki, je morala posredovati policija.
Pred tem je občinski svet sklenil, da bodo dobili starejši občinski nama ščenci, ki še ne prejemajo pokojnine, nagrade po 25.000 lir. Občinski svet ni ničesar sklenil o nadaljnji usodi 350 delavcev, ki so začasno zaposleni v občinskem podjetju in za katere je bilo rečeno, da bodo odpuščeni konec leta.
Nova koncertna dvorana v Beograda
V Beogradu so odprli novo koncertno dvorano -Združitve glasbenikov srbijo«, kjer bodo prirejali koncerte, glasbene ure ln predavanja. Pri glasbenih urah bodo srbski skladatelji, glasbeniki, kritiki ln solisti seznanjali poslušalce z deli svetovnih skladateljev, klasikov, jugoslovanskih skladateljev, sodobne srbske, moderne francoske ln ruske glasbe.
Ob 125 letnici Drabosnjakove smrti
Datum in kraj mirti našega koroškega ljudskega pesnika, pisatelja dramatika sta bila. dosedaj še vedno sporna.
2e leta 1906 sem Drabosnjaka zaman iskal v mrtvaških knjigah na Strmcu nad Vrbo. Ker mi je stari Cavzndk. ki se je rodil leta 1830, pravil, da je bil Drabosnjakov sin sodar v skočidolski župniji, tam živel v neki koči in je mogoče oče pri njem umrl, sem se obrnil na tedanjega župnika Gabrona. Toda ta mi je odgovoril, da tam ni Andreja Šusterja med mrtvimi-Drugo ustno izročilo pravi, da je umrl kot delavec na Malih Turah, Ker spada del Tur h Kostanjam, drugi pa k Osojam, sem pregledal 1.	1906
mrtvaško knjigo na Kostanjah, toda nisem ga našel med mrtvimi. Župnijski urad na Osojah pa mi je sporočil, da tam ni umrl noben Andrej Šuster. Tretje ustno izročilo celo pravi, da je umrl kot kaznjenec na ljubljanskem	Gradu.	A tudi	to	ne ustreza
resnici. Ustna izročila so nezanesljiva, posebno še tedaj, če je življenjska, da ba kakega moža že odmaknjena spa minu. Tako je tudi pri Drabosnjaku.
2e leta 1906 sem prejel iz Domačal siporočllo, da je tam 22. decembra 1825 pri Kamniku h. št. 9 na Umfoare na vnetju umrl Andrej Šuster, poročen ubog	dninar,	star 61	let	(CZN 1913
str. 139). A motila je njegova starost kajti	naš pisatelj je	bil	tedaj star
šele	57 let,	medtem	ko	bi bil po
mrtvaški knjigi star 61 let. Lani pa mi je prijatelj Topiaž Ulbiag, župnik
v Skočidolu, priskrbel Izvleček iz pa ročne knjige v Domačal ah. Dne 7. februarja 1825 se je poročil v Domačalah Drabosnjakov sin Gregor, posestnjik Kamnikove kmetije h. št. 9 na Um-bare, z Ano Kaužer, zakonsko hčerko Krištofa Kaužer ja, posestnik», Tišler-jeve kajže v Šmihelu, in žene Marije, rojene Katolnik. Kot starši so vpisani Andrej Šuster, gost (gostač) v mlinu v Domačalah, in njegova žena Neža, rojena Weiss, oba št? živa. Ker je Andrej Šuster umrl na Umbare h. št.
9 pri Kamniku pri svojem sinu Gra gorju in je dekliško ime njegove žene Weiss, je njegova identičnost dokazana. Matičar pa se je zmotil, ko mu je prisodil ob smrti 61 let. Zadnje mesece svojega življenja je preživel pri sinu Gregorju (od 7. februarja 1825 do 22. decembra 1825).
Drabosnjak je živel v zelo burni dobi. Prva koalicijska vojna konec osemnajstega stoletja, druga začetek devetnajstega sta pobrali tudi na Ka roškem živež in živino. Nato so bile od leta 1814—1818 uime, ko je žito poskočilo v cenah to je bilo tudi na kmetih redka Tudi to je vplivalo, da so ga pregnali s posestva. Kdaj se je to zgodilo, še ni dognano, bržkone šele po letu 1818. Seveda bi nas tudi zanimalo, kako je gospodaril kmet Drabosnjak, a to je postranska zada va. Važno Je, kaj nam je ustvaril v slovenski književnosti.
Za njegovega življenja je bilo v Celovcu tiskanih nad 20 slovenskih knjig. Razen ABC «ji bukvić« teh črk —
za šolarje (Schotter, 1790), Woistei-nove knjige Te bukve od teh pomory inu bolezni te govedine (Kleinmayr 1792>, Jamikovega Zbera lepih ukov za slovensko mladino (1814, Leon) in njegovega pomnoženega prevoda Sadja reje (1817, Leon) so vse druge na. božne vsebine: molitveniki, katekizmi, evangeliji in podobno.
K tem slovenskih tiskom, ki jih navajja Strastil v svoji koroški biblia grafiji do 1. 1910, moramo priključiti še tri Drabosnjakove tiske; 1. Marijin pasion, ki je izšel 1. 1811, a kraj natiska ni imenovan: 2. Svovenje Obace, ki sem ga objavil v IV. letniku Sla venskega jezika in pa 3. Litanije od teh huda h žien z drugimi krajšimi sestavki. Zadnji dve sta brez naslovna ga lista, brez letnice in kraja natiska in obsegata po eno tiskovno polo. Tudi Marijin pasion ne navaja tiskarja.
Marijin pasion ni igra, kakor bi po naslovu lahko sklepali in kakor je zapisal dr. Georg Gräber v uvodu k nemški pasijonski igri ampak je Izbor iz Cochemore knjige o Kristusa vem življenju. Ta knjiga je prestopila tudi ozke koroške meje ln je produkt pietizma ta misticizma.
Svovenje Obace obsega satirično pa učne verze, namenjene kmetom to kmeticam, hlapcem in deklam, sina vom ta ljierkam. Zelo je v njih pa vzdignil kmeta, kajti:
»Sači «tam prfcte H «ura k nam
Te graf noj ttaBt in » a-jžer sam. — »Le sam pMter sarin‘(nolje)
Ara no skrbi.
Da gpspued pta« V* ta*
rit* «*-«
Klic nemških puntarjev kmetov tja do 16. stoletja je bil:
»Als Adam grub und Eva spann. Wo war da der Edelmann?«
Drabosnjak je tudi revolucionar to je to v knjigi slovensko povedal:
Ofcueli sabe je kopou Odam pa ofoeden grof bel edelmam.«
Takega revolucionarja tedanja doba ni marala, zato so ga pregnali s pa sestva.
Litanije od teh hudah žien naš ta
vajo vse mogoče slabe ženske lastna sti, možje pa so seveda pridni in vzorni.’ V ptujski okolici sem našel pri godcu podobne litanije, ki jih je upa rahljal za zabavo na »gosttivanjih«.
Vsa druga Drabosn jakova dela so se širila med koroškimi Slovenci v rokopisih ki so jih prepisovali bukov-niki.
Drabosnjak Je prevedel tri ljudske knjige: Bukvice od Matjaža, Historijo o lepi Mageloni in Večnega Žida Ahasvera. Tedanja slovenska tiskana literatura Je pač nudila premalo lepa slovja, saj ga skoraj ni bilo, zato se je lotil naš pisatelj snovi, ki je ugajala takratnemu ljudskem okusu.
Drabosnjak pa je tudi ustvaril ali poživil tradicijo slovenskega ljudska ga gledališča na Koroškem. Sest Iger Je prevedel in priredil: Božično Igro pred letom 1814, pasijonsko igro leta 1818, Igro o Izgubljenem sinu. Igro o Amanu ta Esteri, Egiptovskega Jožefa to Bogatega moža zapravljivca. Prve tri Je sam režiral. Pasijonsko igro Je igrala koatanjska gledališka
družina, ki jo je še sam organiziral* od 1. 1826 do 1833.
Kakor so Linhart in njegovi prija telji začetniki umetne slovenske drame, tako je Drabosnjak utemeljil slovensko ljudsko gledališče na Koroškem.
V tem pa Je njegov poglavitni pomen.	Fr. Kotnik
Nove knjige in revije
Prejeli smo:
FRANCE BEVK: OBRAČUN. Novele. — Izdala Državna založba Slovenije. — Strani 398. Ljubljana 1950.
ANTON TOMAŽ LINHART:	ZBRANO
DELO. Prva knjiga. Uredil ln z opombami opremil Alfonz Gspan. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Državna založba Slovenije. Strani 590. Ljubljana 1950.
SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJA II, 1948. Sestavila Štefka Bulovec. Izdala Narodna ln univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Založila Državna založb» Slovenije, strani 75. Ljubljana 1950.
I. S. TURGENJEV: LOVČEVI ZAPISKI. Izbor Priredila Vera BmSč (Klasje 31). Državna založba Slovenije. Strani 109. Ljubljana 1950.
NOVI SVET Revija. Izdaja za Društvo slovenskih književnikov Državna založba Slovenije. Leto V. štev. 11. Ljubljana 1950. — Vsebina: Cene Vipotnik: Pesmi (Drevo v samoti, Anemone, Bolnica, Zvestoba. Resna ura. Zelen gra bek, Ofsk. Pesem o soncu. Jeseni, Pesem svitanlca. Utrinek). — France Koblar: France Bevk. — Tit Vidmar: Srečanje. — Ada Škerl: Status febri-lls. — Stano Kosovel: Balzac ln nja gova »Človeška komedija«. Ciril Ka ifluž: Pomladni dan D. K.: O slovenskem delavskem gibanju do Cankarjevega političnega nastopa. Dostavki ln popravki. — Božo Vodušek: Pripombe k slovenskemu pravopisu. — Božidar Borko: Dve novi knjigi Andrea Gida. — Tone Potokar: Izbrano (Mo Joatgfc Kozarca.
Ali morda kmetje tudi sedaj nimajo masti ?
Ko so letos kmetje prejeli odločbe o obvezni oddaji mašti> se je marsikdo pritožil. V večini pritožb kmetje niso ugovarjali predpisani količini, temveč času. ko bi to mast morali oddati. Pa ne samo kmetje temveč tudi krajevni ta celo okrajni ljudski odbori sami so posebno za letne mesece dokazovali, da v tem času ni masti in naj jih »pu-stimo pi|i miru« do novembra, decembra, ko kmetje koljejo in lahko mast oddajo; takrat da bodo izpolnili svoje obveznosti, so dejali. Tako so se iz meseca v mesec kopičili zaostanki, ki so tako narasli, da znaša količina masti, ki jo je treba odkupiti sedaj v decembru, trikrat več, kakor bi znašala brez zaostankov.
Neglede na to bi smeli upati da sedaj, decembra, pri odkupu masti ne bo težav. Kmetje res koljejo, imajo mast. in ljudski odbori pač ne bodo snedli pred meseci dane besede. Vendar temu ni tako. Do 18. t. m. so odkupili namreč okraji komaj 31 •/• doline količine. Posebno slabi so okraji Novo mesto (16.7 •/•) Murska Sobota (22'M, Krško (26*/.), Kranj okolica (26 V») in Celje okolica (26.1 odstotka). Vse kaže, da jih ti neuspehi niti preveč ne ganejo, kajti kljub dejstvom, ki zanikujejo njihove obljub polne besede, ponavljajo okrajni poverjeniki za državne nabave in ravnatelji odkupnih podjetij na raznih konferencah, da bodo izpolnili odkup. Mar ti ljudje ne razumejo, da ljudska oblast ne more reči delavcem in nameščencem, katerih dnevna prehrana zavisi od izpolnitve odkupa, naj počakajo. češ, saj boste dobili januarja?
Skrajni malomarnosti in neodgovornosti pri delu se pridružuje še napaka. ki so jo nekateri okraji zagrešili med letom s tem. da so krajevnim ljudskim odborom neupravičeno zniževali obveznosti, ne da bi o tem obvestili ministrstva za državne nabave. To se je zgodilo v okrajih Murska Sobota. Krško in še kje. Nizki odstotki izpolnitve oddaje masti so tedaj dejan-
V novembrskem tekmovanju je med ljubljanskimi podjetji kovinarske stroke najboljša »Tribuna«
V	Ljubljani se je v šestmesečno tekmovanje v čas*, desetletnice Osvobodilne fronte vključilo tudi vseh 27 sindikalnih podružnic kovinarjev V Remontu, Utensllijt., Saturnusu,' Hidro)-eleiktropcdjetju. Zmaju itd. so prav s tekmovanjem mnogo pred rokom izpolnila svoje planske naloge. V »Teli«, mladi tovarni električnih aparatov so v tekmovanju izdelali prve Ferarisove releje v Jugoslaviji. V podjetjih se je zboljšala disciplina (najbolj v Saturnusu. Eki in Teli). Novembra so bila v vseh podružnicah razna predavanja, v institutu za elektrozveze pa so predavanja redna. Člani sindikalne organizacije »Litostroja« sodelujejo v ljudski univerzi, ki so jo organizirali 15. t. m- Sindikalni večerni tečaj, ki ga. Je organiziral krajevni odbor sindikata kovinarjev, obiskuje 15 do 20 slušateljev.
V	novembru si je prehodno zastavi-
co krajevnega odbora sindikatov osvojil kolektiv tovarne »Tela«. Elektro-mehanična delavnica v Črnučah, Remont. Utensiiija in Elma pa so prejele diplomo oziroma pohvalo. Kolektiv »Tribune« je bil kot najboljši kolektiv kovinske stroke v Ljubljani predlagam, da prejme prehodno diplomo mestnega odbora Osvobodilne fronte. Za oktober je sprejela to diplomo tovarna koles »Rog«, v novembru pa je zašla med tiste kolektive, ki niso mogli biti ocenjeni, ker niso poslali poročil o tekmovanju.	S. L-
sko še nižji, kajti če takšni okraji tudi izpolnijo, recimo, svoj plan, ga dejansko le niso izpolnili,
To pa še ni vse. Ker so tovariši na okrajih vedeli, da bo odkup masti zaradi slabe oddaje med letom konec leta nujno neprimerno večji, bi se bili morali na to organizacijsko in tudi politično dobro pripraviti. Tega pa niso storili; vsaj marsikje ne! Odkupno podjetje v Ptuju se je n. pr. še pred kratkim izgovarjalo na pomanjkanje sodov, nihče pa ni poskrbel za to, da bi prišlo v promet tistih 60 sodov za mast, ki so zaprašeni ležali na podstrešju okrajnega magazina. V murskosoboškem okraju so zakrivili odku-povalci celo vrsto nepravilnosti, ki so bile odkupu 'v škodo. Razen tega je direktor državnega odkupnega podjetja za živino Elemir Lepoša odklonil pomoč, ki mu jo je poslalo mestno poverjeništvo za trgovino in preskrbo iz Celja, in ni pristal na sklenitev pogodbe za dobavo dolžne masti, češ, kaj
le hočete s pogodbo; kolikor masti bomo odkupili, koliko vam je bomo poslali, pa če sklenemo pogodbo ali ne. Mar to ne dokazuje, da ravnatelj podjetja sam ne verjame, da bo izpolnil svojo dolžnost ln da niti nima. dovolj dobre volje za to, da bi jo izpolnil?
Samo besedo še mestnim ljudskim odborom, ki večinoma mislijo, da odkup na njihovem področju ni važen. Je važen, in še kako. Cesar kdo sam ne stori, tega tudi od drugega ne more zahtevali. Ce Murska Sobota ne dobavi recimo Ljubljani vse masti, ki bi jo morali poslati, in ve, da je Ljubljana sama izpolnila od svojega plana do 18. t. m. komaj 20 •/«, potem grajanje Murske Sobote ne zaleže dosti. Enako slabo se brigajo za odkupe tudi na poverjeništvih za nabave v Mariboru, Kranju. Trbovljah in še kje. Zato naj velja tuđi poverjeništvom naših mest in industrijskih središč resen opomin, de se lotijo odkup» 2 vso voljo in ga končajo do konca leta.
Svet za ljudsko zdravstvo pri slovenjgraškem 0L0 je dobro in pravilno pričel z delom
2e skoraj v vseh okrajih so bili ob reorganizaciji ljudskih odborov in zdravstvene službe ustanovljeni okrajni sveti za ljudsko zdravstvo mesto dosedanjih poverjeništev. Pri OLO Slovenj Gradec so že pred dnevi izvolili zdravstveni svet iz vrst zdravstvenih delavcev in predstavnikov množičnih organizacij. Prva seja sveta je potekala v duhu in delovnih smernicah demokratizacije in novih organizacijskih prijemov ljudskega upravljanja tega nad vse važnega področja.
Tako je predsednik sveta tov. Cebu-larjeva po uvodnem nagovoru o pomenu in namenu novoustanovljenih zdravstvenih svetov dala izčrpno in kritično poročilo o zdravstvenem stanju in problemih slovenjegraškega okraja na temelju vestno proučene statistične analize. Posamezni člani sveta so v diskusiji njeno poročilo dopolnili s perečimi primeri s terena, tako da je svet po tehtni izmenjavi mnenj in predlogov lahko pričel s sestavo In uresničevanjem delovnega plana za prihodnje leto.
Svet je sprejel vrsto važnih sklepov. Tako bo prihodnje leto izveden sistematski zdravniški pregled vsega osebja. zaposlenega v obratih in ustanovah družbene prehrane. Zdravniško pregledane bodo tudi vse osebe stare izpod 16 let. Svet bo poskrbel za izboljšanje babiške in mrliško ogledni-ške službe. Izpopolnjena in razširjena bo mreža zdravstvenih ustanov v okraju (ustanovitev obratne ambulante v Guštanji.i itd.). Tako bo mogoče znatno zmanjšati izdatke za bolniške oskrbnine in potne stroške, Zdravniško bodo pregledani delavci, preden bodo sprejeti na delo. Ustanovljena bo stro-
Prevodba gozdnih delavcev na Jelovici in Pokljuki končana
Gozdno gospodarstvo na Bledu je uspešno končalo prevedbo svojih delavcev v gozdnih upravah Bohinjska Bistrica, Pokljuka in Jesenice. Komisija je delo resno in natančno opravljala ter je delovala v neposrednem stiku z delavstvom. Delavci so bili ob preučevanju njihovih podatkov ln do-kazil navzoči in so osebno dajali dopolnilne podatke. Vsi ugovori so bili že na kraju večinoma razjasnjeni in tako komisija ni prejela nobene pritožbe.
I kovna komisija za preprečevanje prenosa tuberkuloznih obolenj z goveje živine na ljudi. Tudi v krajih, kjer ni lekarn, bodo namestili lekarniške zaloge, da se bodo potrošniki lahko neposredno oskrbovali z potrebnimi zdravili. V Guštanju bo ustanovljena nova zobna ambulanta. Se posebno važen je sklep sveta, da bodo v svet za ljudsko zdravstvo pritegnjeni predsedniki svetov državljanov y vseh industrijskih krajih, s čimer bo mogoče še bolj neposredno ln s sodelovanjem še širšega kroga državljanov reševati odgovorne zdravstvene naloge.
Začeto delo sveta za ljudsko zdravstvo pri okrajnem ljudskem odboru Slovenj Gradec naj bo po svoji tehtnosti in skrbni pripravi za zgled ln kažipot vsem ostalim zdravstvenim svetom.
(lak)
76 kilometrov novih gozdnih cest v Srbiji
V	ljudski republiki Srbiji so zgradili v letih po osvoboditvi razpredeno mrežo avtomobilskih gozdnih cest, ki omogočajo izkoriščanje doslej oddaljenih gozdnih kompleksov.
V	času stare Jugoslavije je bilo v Srbiji zgrajenih vsega okrog 30 km avtomobilskih gozdnih cest. V letu 1947 so jih zgradili že dvakrat več, v letu 1949 pa 95 km. V prvih 10 mesecih letos je bilo zgrajenih 76 km novih gozdnih cest.
V	Sandžaku se bližajo h koncu dela na 17 km dolgi gozdni cesti Sjeverin— Javorje. V Južnem Kučaju so zadnja leta zgradili celo mrežo gozdnih poti. Sedaj delajo na zadnjih 3 km 18 kilometrov dolge gozdne ceste v Dečanskih planinah, po kateri se bo prevažal les iz doslej neprehodnih gozdov.
Dve pomembni razstavi v Beogradu
Pred dnevi sta bili v Beogradu odprti dve pomembni razstavi. Društvo inženirjev in tehnikov je pripravilo razstavo švicarske arhitekture, v galeriji ULUS pa so razstavljene reprodukcije znamenitih umetniških del evropskega slikarstva. Zastopano je francosko slikarstvo 17., 18. in 19. stoletja, angleško, holandsko, flamsko, italijansko in nemško slikarstvo. Razstavljene so tudi reprodukcije naših srednjeveških fresk in nekaj miniatur starega kitajskega in indijskega slikarstva.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Petek 22. decembra: Demetrij. Zvezdana. Sobota SS. decembra: Viktorija, Vlasta.
SPOMINSKI DNEVI
23. xrr. 1779. — Umrl slovenski prekmurski protestantski pisatelj Stefan KUzmdč.
». XII. 1878. — Bolgarska prestolnica Sofija osvobojena Izpod turškega jarma.
22. xn. 1941. — Maršal Tito je ustanovil v mestu Rudo v Bosni prvo proletarsko brigado.
22. dec. — Dan Jugoslovanske armade. 22. XH. 1341. — Ustreljen v Ljubljani narodni heroj Ljubo Šercer.
22. XII. 1946. — v Nev- Yorku svečano otvorjen Jugoslovanski narodni dom.
DE2URNA LEKARNA Centralna lekarna, Tromostje, Trg Franceta Prešerna S.
•
Diplomiral je 21. dec. v geodetskem oddelku TVS kot prvi povojni slušatelj tovariš Ivan Tomklewicz. Čestitamo! — Kolegi.	3169-n
Lovci pozor! Vsi člani lovskih družin morajo do konca tega leta vložiti prošnjo za podaljšanje orožnih listov. Tiskovine za crošnje se dobe na notranjih odsekih OLO ali rajonov in mora biti priloženo potrdilo dotične lovske družine, da so člani. Kolek za 10 in 20 din ter za vsako puško po 50 din. — Lovske družine pripravite potrdila za svoje člane. Lovska zveza LRS.
Smučarjem in Izletnikom nudi udobno prenočišče Odmarlatšte Srpske akademije nauka v Gozd-Marluljku. kjer dobite tudi potrebne informacije. Izletniki imajo možnost, da si sami kuhajo. 3138-n Filatelistični klub Triglav v Ljubljani sporoča, da bo 4. januarja 1951 v gostilni Cinkole na Poljanski cesti ob 16 žrebanje srečk loterije in ob 19 II. redni občni zbor.	3168-n
Uprava za geološka raziskovanja LRS kot osnovni izvajalec za geološka dela ter osnovni izvajalec za globinska vrtanja sklepa pogodbe z vsemi investitorji In osnovnimi projektanti 23. dec. od 8 do 12 na Ministrstvu za gradnje.
Trgovska ln proizvodnja podjetja v Mariboru bodo priredila trgovski sejem v soboto 23. decembra. Na razpolago bo večja izbira raznega blaga, tekstila, pletenin. konfekcije. obutve železnine, razne galanterije itd. 60 odstotkov popusta pri nakupu blaga imajo potrošniki s prežigosanimi kmečkimi boni. — Poslužite se ugodne prilike za nakup.
GLEDALIŠČE
DRAMA LJUBLJANA Sobota, 23., ob 20: Kreft: Celjski grofje.
Zaklj. predst. za sindikat MVS in TVS. Nedelja, 24., ob 15: Kreft: Celjski grofje.
Izven ln za podeželje.
Ponedeljek 25. ob 14.30: Möllere: Ljudomrznik. Izven ln za podeželje, ob 20: Cankar: Pohujšanje v dolini I šentflorjanski. Izven in za podeželje. |
OPERA
Sobota 23. ob 20: Mascagni: Cavalleria rusticana. Leoncavallo:	Glumači. Za-
ključena predstava za Litostroj.
Nedelja 24. ob 15: Llndpaintner: Danina. Izven.
Ponedeljek 25. ob 20: Puccini: Tosca. — Gostovanje Valerije Heybalove. Izven.
Šentjakobsko gledališče
Sobota 23. dec. ob 20; Tavčar-Seet: Cvetje v Jeseni.
Ljudsko prosvetno društvo
VODNIK — ZG. SISKA — SOLA
Sobota 22. ob 20: 2upanova Micka v proslavo 30-letnice. Režija E. Frelih. — Tretjič.
KONCERTI
V veliki filharmonični dvorani bo jutri v soboto ob 20.15 Večer slovenske narodne pesmi. Peii bodo Fantje na vasi in Sonja Drakslerjeva. Prireditev je pripravil MK LMS.	3170-n
RADIO
SPORED ZA SOBOTO Poročila ob 5.15, 6.00, 12.30, 15.00. 19.30?
22.00	in 23.55. 5.00 Jutranji pozdrav; 5.25 Valčki in polke. 5.50 Jutranja telovadba; 5.10—7.00 Jutranji koncert; 12.00 30 minut operne giasbe; 12.40 Zabavna glasba in objave; 13.00 Lahek opoldanski koncert; 1J.50 Kulturni pregled: Prešernov album;
14.00	Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana; poje Zoran Kržišnik: 14.30 Fiz-kuitumi pregled: 14.40 Klavirske skladbe Maurica Ravela: 15.10—15.30 Pojo naši vokalni ansambli; 18.00 Zabavna glasba: 18.30 Oddaja za pionirje: Velika razprava; 18.50 Drobne orkestralne slad-be; 19.45 Zabavna glasba in objave:
20.00	Tedenski zunanje-politični pregled; 20.15 Glasbena medigra: 20.20 Hrvatska narodna glasba (Prenos iz Zagreba); 20.50 Veseli večer; 21.30 Za ples igra Veseli kvintet; 22.15 Kaj bo jutri na sporedu: 22.30 Za ples in razvedrilo: 24.00 Glasbena medigra: 24.15 Oddaja v italijanščini; 24.45 Zaključek oddaje.
KINO
LJUBLJANA UNION:	amer film «Pe-
stunja«, kratki film »Bombaž«. Predstave ob 16.15. 18.15, 20.15. MOSKVA angleški film »Noro srce« Kratki film Obzornik 43 Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. — SLOGA: angl. film »Srebrno ladjevje«, Kratki film: Hrv. pregled 7 -Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — TRIGLAV:	amer film »Zmajevo seme«.
II. del, Tednik. Predstave ob 18 in 20. SISKA: angl. film »Pot do plemstva«. Film. novosti 22. Predstave ob 18 in 20. LITOSTROJ: amer. film» Zapeljivka iz Novega Orleansa«, Srbski me«. 30. — Predstave ob 20. — VEVČE: amer. film: »Tarzan v New Yorku«, kratki film: Ustvarjalci petletke.
MARIBOR PARTIZAN: angl. film »Noro srce«, Obzornik 43. UDARNIK: angleški film »Božične pustolovščine«. — Bosanski mesečnik 30.
JESENICE: ameriški film »Tarzan v New Yorku«, Tednik.
CELJE METROPOL amer. film »Zmajevo seme I. del«. Hrvaški pregled 9. — DOM: amer. film »Zaradi njega«. Srbski mesečnik 29.
KRANJ STORŽIČ: Italijanski film »Ri-goleto«. Filmske novosti 28. — SVOBODA: sovj. barvani film »Vlak pelje na vzhod*. Tednik.
RADOVLJICA: nemški film »Katica«, — Obzornik 40.
PRESKRBA
DELITEV MESA
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da si v soboto, 23. decembra lahko nabavijo sveže meso ali po želji drobovino mesne izdelke na odrezke vseh živilskih In dodatnih nakaznic za mesec december t. 1. Meso bodo delile neprekinjeno od 6 do 18 vse prodajalne mesa.
DELITEV PARADIŽNIKOVE MEZGE
Obveščamo potrošnike mesta Ljubljane, da si lahko nabavijo paradižnikovo mezgo na odrezek nakaznic za kurivo in sicer: K-2 po 500 g na odrezek K-II št. 8-1950, K-3 po 1000 g na odrezek K-HI St. 6-1950, K-4 po 2000 g na odrezek K-IV št. 6-1950. Paradižnikovo mezgo bodo delile vse prodajalne z racioniranimi živili. Poslovalnice, ki še nimajo mezgo na zalogi, naj jo takoj dvignejo, ker jo je v zadostni količini na razpolago.
OBVESTILA
Ministrstvo za trgovino in preskrbo
LRS obvešča vso maloprodajno trgovsko mrežo in poverjeništva za trgovino in preskrbo pri OLO in MLO, da se bo pričel letni popis (inventura) blaga dne 2. januarja 1951. Točen rok, v katerem mora biti popis izvršen v poedinih podjetjih in poslovalnicah, bo določil poverjenik za trgovino in preskrbo. Vse poslovalnice morajo zaključiti popis najkasneje 3. januarja 1951, tako da bodo naslednji dan že redno obratovale. V manjših poslovalnicah se mora popis izvršiti v enem dnevu. — V nedeljo dne 24. t. m. in nedeljo 31. t. m. dopoldne morajo biti odprte vse poslovalnice. — Obrazci za letni popis blaga so na razpolago pri poslovalnicah DZS odnosno Mladinske knjige. — Podrobnejša navodila za letni popis prejmete naknadno.
REJCI PRAŠIČEV
»Koteks« obvešča vse lastnike ln od-kupovalce svinjskih kož, da ima na zalogi zadostno količino stimulacijskega blaga za oddane svinjske kože. Usnje bo v najkrajšem Času razdeljeno po zadrugah. Vzrok trenutnega pomanjkanja stimulacijskega blaga na terenu Je v tem. ker nam primanjkuje voznega parka za razvoz blaga. Vsakemu prinašalcu Je zagotovljena stimulacija za oddano svinjsko kožo v kvalitetnem usnju. Zato pozivamo vse, da prašiče odirajo in oddajo svinjake kože v naše najbližje poslovalnice -- »Koteks«.	4290-1
POZIV
Pozivamo vse osebe, ki ao na kakršen koli način oškodovane po neznani ženski, ki se je izdajala za popisovalko no*
2816 udarnikov y jeseniški železarni
V želčzami Jesenice je bilo letos razglašenih rekordno število udarrri-Itav, od teh največ v mesecu juniju, in sicer 378, Med posameznimi oddelki je bilo razmerama največ razglašenih v Samotami, v kamnolomu, na plavžu ali v obratu Javornik I. V teh obratih je razmeroma največ večkratnih udarnikov.
Prvenstvo med vsemi udarniki imata še vedno tovarišici Marija Knezova in Marija Hafnerjeva, ki «ta obe zaposleni kot ročni žavijalki v zavijäl-niči. Prva je bila razglašena sedemnajstič, druga pa šestnajstič. M. S.
Kako naj knjižnica uspeva, če pa dobiva knjige, ki jih ne potrebuje?
Pred čašotn je »Slovenski poročevalec« poročal o uspehih javnih knjižnic na Angleškem. Na koncu članka pripominja pisec, da bi bilo Zanimivo primerjati jih z našimi ljudskimi knjižnicami
Vzemimo za primer eno izmed najboljših, mestno ljudsko knjižnico v Slovenski Bistrici. Knjižnica je imela lani v Seznamu 1000 knjig, ki Si jih je izposojalo okrog 250 ljudi. Na bralca pridejo torej — kakor v Angliji — po 4 knjige. Izposojenih je bilo lani 456 knjig, t, j. 18 knjig na bralca (v Angliji 25), ali vsaka knjiga se je obrnila povprečno petkrat (v Angliji sedemkrait). Nedvomno zelo vpliva na nižji obtok manjša izbira knjig. Bistriški bralci so lahko izbirali med 1000 knjigami, izposojevalec centralizl. ranih angleških knjižnic pa je imel na izbiro 42 milijonov knjig. Ne vem koliko bi se dalo pri nas konkretno pomagati s centralizacijo, kakršno imajo v Angliji, najmanj, kar lahko storimo, pa je to da si bodo nove knjige izbirale knjižnice same. kajti dodeljevanje od zgoraj je tudi tukaj pokazalo slabe posledice. Tako je po dispoziciji slovenjebistriška knjigarna morala poslati ljudski knjižnici v Slovenski Bistrici 6 izvodov Puškinovih dram, čeprav bi knjižnici zadostovala 2 i2voda — sodeč po dosedanjem povpraševanju po tej knjigi Podoben je primer s Klimom Ssmiginnm. Knjižnici so poslali 3 izvode, izposojen pa često ni niti eden. knjižnica pa ne dobi dovolj mladinskih knjig po katerih posebno povprašujejo nižješodci, a jim knjižničarka često nima s čim postreči. M. T.
Uspešno pobijanje nalezljivih bolezni
Ekip« zdravnikov medicincev ta zdravstvenega osebja obiskujejo že drugo leto vse okraje Srbije zaradi pobijanja endemičnega sifilisa. V devetih okrajih je ta nekdaj močno razširjena bolezen že popolnoma zatrta, v nekaterih okrajih pa bo še mnogo dela zaradi kulturne zaostalosti prebivalstva. Pri pobijanju nalezljivih bolezni so doseženi veliki uspehi v Bosni in''Hercegovini. V tej republiki je bilo v prvem letu po osvoboditvi še bkoli 40.000 primerov malarije, zdaj pa so jih ugotovili samo že 39. Kot najučinkovitejše sredstvo za pobijanje nalezljivih bolezni se je izkazalo cepljenje. Cepili so že milijon ljudi proti lega.rju. nad 400.000 proti kozam in nald 200.000 prot i davio i. Nevarnost legaria je skoraj popolnoma odpravljena. V Bosni in Hercegovini je že zde. j 11 protijetičnih dispanzerjev, pred vojno pa je bil samo eden- V borbi proti jetiki so zdravstvene ekipe pregledale nad 200.000 prebivalcev. Potujoča higienska razstava je letos obiskala že 53 krajev ta razdelili so nad 70.000 letakov z navodili za varstvo pred nalezljivimi boleznimi.
vlh osebnih izkaznic, ljudskega Štetja, popis državljanov in podobno, da to takoj javijo s svojim točnim naslovom ustmeno ali pismeno na Poverjeništvu za notranje zadeve RLO III v Ljubljani, Krekova ul. 9.	4287-1
PREDAVANJA
Opozarjamo na važno predavanje tov. Gerlanca Bogomila o temi »Tiskarstvo ln založbe«. Predavanje bo danes ob 19 v sindikalni dvorani Triglavske tiskarne. Vabimo grafičarje in vse one, ki Imajo opravka s tiskarnami in založbami, da se predavanja udeleže.
Planinsko društvo Univerza vabi vse prijatelje gorništva na predavanje tov. Blažej Jankota: »Razvoj 6lov. alpinizma«, ki bo danes ob 20 v fizikalni predavalnici na Univerzi.	3171-n
Slovensko zdravniško društvo vabi vse zdravnike in medicinee na predavanje sledečih amerlkanskih filmov: O funkciji zdravega in bolnega ušesa, o funkciji človeških glasilk. Filma bo tolmačil asistent zagrebške klinike dr. Fe-minič Branko. Predvajanje filmov bo v petek 22. dec. ob pol 18 v predavalnici interne klinike.	3160-n
MALI OGLASI
razne širine In oblike. Plačamo tak Gasilska zveza LRS, Ljubljana, Ki kov trg 7.	622
TRGOVSKO PODJETJE UMETNINA Wolfova 1. trgovsko podjetje Teks (bivša Manufaktura Galanterija pr Škofijo) ln bivše podjetje Strojpis p zivajo vse stranke, ki so dale v kor sijsko prodajo blago do 31. januai 1937, da dvignejo denar za proda blago odnosno, da dvignejo neproda blago najkasneje do 15. januarja 19 V nasprotnem slučaju nimajo več orr njena podjetja nikakih obveznosti r pram strankam.	6214
ZAMENJAM dvosobno komfortno star vanje z večjo predsobo v Ljubiji za enako alt večje v Zagrebu. Pont be na ogl. odd. pod »Zagreb I«. 6217 IZGUBLJENO člansko knjižico št. 54 Sindikata delavcev in uslužbencev govskih podjetij Jugoslavije na li Jurkovič Juraj, mlajši carinski j močnik pri Carinarnici Sežana, pi glašam za neveljavno.	6221
PREKLICUJEM sindikalno izkaznico š Vilka 2935 na ime Recko Angela. 6218 UČITELJA-ICO za italijanski je: iščem. Naslov v ogl. odd	621
PREKLICUJEM ln obžalujem vse k vete izrečene napram Lisar Terez in Babič Antonu. Mertnik Marija Rožna dolina c. IX št. 2.	6215
UMRLI
Po dolgem trpljenju je preminul naš sinček TOMAŽEK Pogreb bo v soboto 33. dec. ob 14.45 Izpred pokopališča na Viču. Žalujoča družina Zajčeva. Ljubljana. 21. dec. 1950.	4293-1
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da je zaspal v Gospodu naš predragi brat,
V svobodni Koroški
bodo letos lepo praznovali novoletno jelko
Čedalje pogostejša so poročila, ki prihajajo na okrajni pripravljalni štab za novoletno lelko v Sloven Gradcu ter kažejo kako se v industrijskih centrih in no vaseh z vso živahnostjo pripravljajo na praznik našiti nauulujsin. ivahtur kun h.uuis te dni povsod naletiš na razgovor o novoletni jelki. V partizanskih krajih se že stari in mladi vesele obiska dolin-cev ki seveda ne bodo prišli k nlim praznih rok. Iz Mislinjske doline bodo obiskali Pako. St. Vid Golavabuko Razbor Smiklavž in Zo Legen. Nižinski prebivalci dravske doline pa bodo razveselili z darili in kulturno prosvetnim programom gorjance pri Antonu na Pohorju na Primožu Pernicah in Oistrici nad Dragogradom. Tudi iz Mežiške doline poročajo da se pripravljajo na čim lepši obisk v Koprivno Javorje Tople Danijel in v Kotlje Prevaljčani bodo gostovali na Holmecu. Na Muti pa pripravlja sindikalno kulturno umetniško društvo »Rdečo kapico« in nekaj šaljivih točk. V Bistriški jarek pride »Dedek Mraz«. Pa tudi v Florjanu bo Dedek obdaroval čez 400 otrok V Marenfcergu je tudi tokrat vzel prireditev na svoje rame SKUD »Zidanšek«. Tudi tukaj
bo kakor v večini krajev nastopil dedek Mraz. Na Novo leto Da bodo Ma-reraberčani gostovali tudi pri Sv. Treh Kraljih SKUD »Kovač Lije« iz Vuhreda bo razveselil planinske pionirje pri Sv Antonu na Pohorju- V Slo, veniem Gradcu pa bo treba pogostiti okrog 1200 otrok in iim pripraviti primeren spored. Za soUke otroke jz gimnazije bodo Pamečani uprizorili šaljivo igro »Prazni strahovi« medtem pa bo male pionirje in cicibane zabaval »Poldrugi Martin«. Deževale bodo uganke in še marsikaj veselega bo na sporedu.
V Vuzenici in tudi drugod pa ni prav da ža vse priprave skrbi to samo učitelji, čeprav ima naš pedagoški kader za takšne proslave naivec razu-mevanla- No sicer bodo žene pomagale oskrbeti in pogostiti male goste, toda pri sporedu bi bil potreben večji krog sodelavcev. Poglejmo kai so si zamislili v Vuzenici! Organizirali bodo »zajčjo šolo«, obiskal jih bo »Pavliha« najrolaiše pa bo obdaroval dedek Mraz Za te bodo pripravili še partizanski tabor. Prav lepo prireditev za razvedrilo naših naimlajših pa pripravljajo tudi v Trobljah in na Legnu	F« M
Nov izdelek; naše
gumarske proizvodnje
Pred dnevi so v podjetju »Brodo-
spas« v Splitu preizkusili potapljaške obleke — nov proizvod tovarne gumijastih izdelkov »Sava« v Kranju. Potapljač Vekoslav Prebanda, ki je prvi preizkusil novo obleko v morski globini 24 m, je pohvalil nov domači
proizvod in rekel: »Obleka je prav dobra, v njej sem se lahko gibal in pri delu ni nobene razlike med domačim prototipom in med najboljšimi izdelki inozemskih podjetij, ki so jih uporabljali naši potapljači. Obleka je nepremočljiva, vzdrži pritisk in ima vse lastnosti najboljših potapljaških oblek, kar smo jih preizkusili.«
Poizkuse so opravili s 8 različnimi oblekami in je pri vseh ugotovila komisija, da obleke po okusni izdelavi, mehkobi in kvaliteti popolnoma ustrezajo našim potrebam in da prav nič ne zaostajajo za odličnimi inozemskimi potapljaškimi oblekami. Velikosti vseh oblek so bile napravljene iz domačega materiala. Za uporabo bodo izdelovali največ oblek št. 2 in 3. Komisija je predlagala, naj bi podjetje »Sava« v Kranju začelo takoj s serijsko proizvodnjo novih potapljaških oblek.
Potrebni material — specialno gumirano platno, ovratnik in rokavnika je izdelala tovarna gumijastih izdelkov »Sava« v Kranju, obleke pa je po navodilih tehničnega vodstva iste tovarne izdelal krojaški mojster Viktor Pavšič iz Kranja. Izdelava potapljaških oblek, katere smo doslej morali uvažati, je lep proizvodni uspeh naše domače gumarske industrije.
Strojne naprave za deset tovarn montažnih hiš
V podjetju »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu bodo do konca letošnjega leta izdelali strojne naprave za 10 tovarn betonskih montažnih delov, ki bo vsaka izdelala na leto betonske dele za 1250 stanovanj v montažnih zgradbah. Po 2 taki tovarni gradijo v Srbiji, Hrvatski, Bosni in v Beogradu, po eno pa v Sloveniji in Makedoniji. Vse te tovarne bodo že sredi prihodnjega leta lahko obratovale z vso zmogljivostjo. Nekatere izmed teh tovarn so že zgrajene in je treba montirati le še stroje. Načrte za stroje in naprave teh tovarn je izdelala skupina prof. Valerijana Markoviča v projektantskem biroju tehniške visoke šole v Beogradu- Zamišljeno je, da bodo poleg tovarn za montažne hiše zgradili tudi delavnice za okenske okvire in vrata, za parketne deščice in deloma tudi za pohištvo.
Preskrba s petrolejem
Iz raznih krajev, n. pr. slovenjgraškega okraja in od drugod prihajajo pritožbe, da ni na razpolago petroleja v prosti ali vezani prodaji. Te pritožbe pa so neutemeljene, ker ima trgovska mreža petroleja dovolj in kjer ga ni, je temu krivo samo krajevno trgovsko podjetje, ki ga ni pravočasno naročilo in kupilo. Zato pozivamo vse potrošnike, ki ne dobijo želenih količin petroleja da jih zahtevajo pri svojih trgovskih podjetjih in zadrugah, a te naj blago iščejo pri pristojnem skladišču trgovskega podjetja »Jugopetrol«. Dolžnost vse trgovske mreže Je, da ima vedno na razpolago zadostne količine petroleja, da si ga lahko kupijo potrošniki vseh vrst. Tudi kazni za izposojeno in nevrnjeno železno embalažo ne bodo taks visoke, če bodo trgovska podjetja potrošnikom petrolej pravočasno ponudila. Potro.šnikom je tudi treba pojasniti, da naj si petrolej nabavijo takoj, kadar pride, ker je treba železne sode Izprazniti in Jih vrniti, da jih pri »Jugopetro-lu« lahko zopet napolnijo in postrežejo še drugim potrošnikom. Petrolej je na razpolago, dolžnost trgovskih podjetij in zadrug pa je, da ga spravijo v trgovsko mrežo, potrošniki pa naj si ga pravočasno nakupijo.
SMRTNA KOSA
MED ROJAKI V AMERIKI
V	Clevelandu, Ohio, so umrli: Frank Mirtič, star 64 let. doma iz vasi Veliki Lipovec na Dolenjskem, v Ameriki 50 let; Ivana Zalar roj. Bovec, stara 68 let, doma iz Nadleska pri Ložu, v Ameriki 48 let; Frank Perme st«, stanujoč na 1133 Norwood Rd«; Jakob Potočnik, star 62 let, stanujoč na 19651 Ormdston Ave, doma iz Ponikve na Štajerskem.
V	Auburnu, 111., je umrl Karel Divjak star 61 let, doma iz Sevnice: v John-stownu. Pa., Matija Pečjak, star 76 let, doma iz vasi Gradence pri 2užemberku, v Ameriki čez 50 let: v Park Hillu, Pa., je umrla Ivana Perko. roj. Gregorič, doma iz Ribnice, v Ameriki 50 let: v Waukeganu, 111., Marija Mihevc, stara 60 let; v Chicagu Josip Garbajs. star 54 let. doma iz Trzina pri Domžalah; v Park Hillu, Pa., Frank Svigel. po domače 2lincov. doma iz Rakeka, star 72 let; v Indianapolisu, Ind., Marija Strej, doma iz Gradišča. Šmartno pri Kamniku; v Pittsburghu, Pa., Maks Zidar, star 70 let, doma iz Čateža pri Litiji; v Johnstownu, Pa., John Bombač, star 73 let, doma iz Rakeka, v Ameriki nad 50 let: v Boiseu, Idaho, Josip Gornik. star 70 let. doma iz Grablovca pri Metliki.
Uprava »Tovariša« sporoča vsem, ki si žele naročiti na našo ilustrirano revijo, da bomo z novim letom zopet redno sprejemali nove naročnike proti vplačilu šestmesečne naročnine (150 din). — •Tovariš« bo tudi v novem letu prinašal v podobah in besedah razne zanimivosti z vsega sveta in spremljal dogodke pri nas; hkrati bo poskrbljeno za dobro in zanimivo čtivo. —- Cek. račun pri NB št. 601-90321-1.
stric in svak IVAN GOGALA, stolni kanonik. Truplo blagega pokojnika leži v njegovem domu Pred škofijo 17 do cerkvenih obredov, ki bodo v soboto dne 23. dec. ob 10 v stolnici. Pogreb bo istega dne ob 4 popoldne z 2al. — 2alujoči bratje: Josip, Franc, Niko in Stanko ter sorodstvo.	4291-1
Umrl Je dne 21. t. m. po dolgi bolezni stolni kanonik IVAN GOGALA star 66 let, v svojem kanoniškem stanovanju v Ljubljani, Pred škofijo 17. V soboto dne 23. t. m. ob 10 se bo preneslo njegovo truplo v stolno cerkev, kjer bo zanj slovesna pogrebna maša. Po maši ga bomo odpeljali na pokopališče k Sv. Križu v kapelico sv. Jožefa, odkoder bo isti dan pogreb ob 16. — Stolni kapiteli v Ljubljani.	4290-1
ZAHVALE
Ob smrti našega ljubljenega SINETA-SLAVCKA ste bili mnogi nad vse ljubeznivi in uvidevni, kar nam je bilo v veliko uteho. Vsem najlepša hvala! — Prav posebej pa se zahvaljujemo vsem zdravnikom in strežnemu osebju pediatrične klinike, zlasti pa dr. Ivančič -Szilagy Zdenki in dr. Mariju Avčinu, ki sta ga z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo negovala ves čas njegove težke in dolgotrajne bolezni. Prav tako smo posebej hvaležni pionirju - sošolcu za zadnje besede ob slovesu, vodstvu osnovne šole na Prulah, darovalcem cvetja in vsem, ki so se udeležili njegovega pogreba. — Ljubičev!.	4278-1
Vsem, ki ste spremili našo ljubljeno, nepozabno LOJZKO MEDEN na njeni zadnji poti. darovali cvetje, sočustvovali z nami ter kakor koli počastili njen spomin, naša najiskrenejša zahvala. — Begunje pri Cerknici, Zagreb, Ljubljana 12. dec. 1950. — Globoko žalujoč! ostali.	4277-1
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so našo ljubljeno, blago mamo KAROLINO NO VOSEL spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoče družine:	Novosel, Bražič,
Leskovec, Sepin. Drašler in ostalo sorodstvo. — Logatec, Ljubljana, 15. decembra 1950.	4274-1
Moja najprisrčnejša hvala vsem. ki so spremili mojo drago mamo MARIJO KRUSIC, vdovo po majorju, na njeni zadnji poti, jo obsuli s cvetjem in izrazili pismeno ali ustmeno svoje sožalje. Globoko užaloščeni sin dr. Valter Krušič z družino.	4276-1
Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našega ljubljenega moža in očeta JOŽETA GRUSOVARJA, Iskrena hvala. Posebno zahvalo smo dolžni govorniku za poslovilne besede pri odprtem grobu, pevskemu društvu Zarji, del. godbi, darovalcem vencev ter vsem. ki ste z nami sočustvovali. Trbovlje, 18. dec. — Žalujoča žena. hčerkica in sorodniki.
Za vsa izražena 9ožalja, poklonjeno cvetje in vence ob težki izgubi naše drage pokojnice JOŽEFE JERIN Izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujemo se tudi vsem. ki so jo soremili na zadnji poti. — Ptuj, 14. dec. 1950. — Žalujoča družina Jerin ter sorodstvo.
Hvala vsem, ki ste ob bridki izgubi mojega moža, brata, in strica MIHA ERJAVSKA z nami sočustvovali, ga spremili na zadnji poti in mu darovali cvetje in vence. Posebno zahvalo dr. Puclju za požrtvovalno nego v njegovi bolezni in častiti duhovščini. — Žalujoča žena. sestra in ostalo sorodstvo.
Ob nenadni smrti našega IVANA DEKLEVA se tem potom iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste ga spremili na zad-n1i noti in darovali cvetje. — Zaluioči ostali.	4273-1
Zahvaljujemo se vsem. M so v težki bolezni predragemu možu. ateku. staremu ateku in tastu ANTONU LANGOFU, žel. upokojencu v Brežicah, iaišali njegove muke ln mu nudili kakršnokoli pomoč, ki so darovali vence in ea spremili na njegovi zadnji poti. — Žalujoči: žena Rozalija, otroci Stanko. Dragica in Milan ter sorodstvo.	4289-1
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Snežne razmere v Sloveniji 22. dec.:
120 cm pršiča, tem. —loo C. Jezersko 110 cm pršiča, temp. —5o c Šmartno pri Slovengradcu 9 cm pršiča, tem. —8« C, Celje 9 cm pršiča tem. —10« C. Maribor 9 cm pršiča, tem. —9» C. Novo mesto 3 cm pršiča, tem. —«o c. Postojna 19 cm pršiča, tem. —7o C, Srnama gora 18 cm tem. —50 c.
Enota, kjev niso samo vojaki
Folklorna skupina vojaške enote vojna pošta št. 8229. Na sliki so oficirji, podoficirji, borci ter dekleta »KAJUHA« in nekaterih ljubljanskih tovarn, ki nastopajo skupno z vojaki v tej folklorni skupini.
V nabito polni dvorani vsi napeto «trme na oder. Od blizu in daleč so prihiteli ljudje v Škofljico gledat igro. Na odru se odigrava žalostna drama dveh bratov. Eden je šel v partizane, drugi k fašistom. Ljudje z zanimanjem gledajo in se sprašujejo, kdo je napisal to igro. »Bratje«, »Bratje«... nobeden se ne more spomniti pisatelja.
Pisatelj pa je stal za kulisami in nadziral igralce in opazoval gledalce. Nedžat Kurič, mlad vojak, se je trudil lep čas z »Brati«, toda danes jih njegovi tovariši že igrajo.
»Brate« pa. niso videli samo v Škofljici. Borci, oficirji in podoficirji iz bataljona vojna pošta št. 8229 so se z »Brati« in drugim svojim kulturnim
programom predstavili tudi že delavcem papirnice v Vevčah, v Škofji Loki, skoraj po vseh ljubljanskih terenih. ’Tudi v ljubljanski Drami in Filharmonični dvorani so že nastopili. Ko so bili s svojim pevskim zborom in orkestrom v Domu slepih v Ljubljani, se jim slepi mladinci niso mogli dovolj zahvaliti. Od tedaj je med slepimi mladinci in borci z vojne pošte 8229 tesna medsebojna povezanost. Borci hodijo večkrat v Dom slepih in učijo mladince plesov.
Borci, oficirji in podoficirji v tej enoti večkrat prirejajo tudi bralne večere. Na teh večerih berejo pripadniki naše Armade svoja dela: pesmi, deklamacije in črtice. V tem bataljonu prirejajo tudi večkrat še razne druge kulturne prireditve, pa tudi razstave svojih stenskih časopisov, ki so izredno dobri. Vse svoje prireditve pripravljajo borci v svojem prostem času. Vsaka četa ima svoj kulturno prosvetni odbor, ki ga sama izbere in ki vodi vso kulturno in prosvetno življenje v četi. Vsako leto pridejo novinci in spet morajo pričeti znova s pevskim zborom, folklorno skupino in dramsko družino. Toda z vztrajno voljo premagajo vse.
Te dni borci te vojaške enote spet nastopajo na odrih v čast Dneva Jugoslovanske armade.	(—k—)
Življenje v vojski je zanimivo. Vaje na obširnem dvorišču, fizkultura ali pa praktično delo v bližnjem gozdu, vse to je nekaj povsem novega za novince. V začetku so se France, Jože in Stanko kar težko privadili na red. Malo je France tudi žaloval in godrnjal za svojimi lepimi lasmi. Toda lasje bodo spet zrasli. Pri vojakih pa morata biti disciplina in red. Po učenju in vajah pa ostane tudi še časa za razvedrilo, za prebiranje časopisov, za obisk gledališč, kina in potem za razpravljanje o filmu.
Ko bo prišel po letu dni France na dopust v Sobotince, se mu bosta svetili na ramenih dve svetli črti. France bo podoficir Jugoslovanske armade, strokovnjak radio tehnike, telegrafist ali telefonist. Zadružniku ga bodo prav gotovo veseli.	(—k)
Ustanovljeno je Društvo arhitektov Slovenije
Večkrat se rekruti zberejo in zapojejo.
MED K&IRZISTi
Po predavanju je izpraševanje. V prvi klopi sedi vojak rekrut, ki na vsa vprašanja dobro odgovarja, To je France Vidovič iz zadruge v Sobotin-cih, prav tisti France, ki se je tako težko poslavljal. Poleg njega sedi zagorel Makedonec Jovanče Trajčevski. Pred dobrim mesecem je bil še poverjenik za kmetijstvo na okraju v Bi-toliu, sedaj pa prav tako kakor ostali urno odgovarja, kaj je amper. V isti vrsti je še nekaj Slovencev:	Jože
Fras iz Slivinice, Florijan Jager fz Cerše pri St. liju, Stanko Kosi iz Go-račice pri Ljutomeru in Peter Raz iz
Težko se je France poslovil od doma. Skrbelo ga je, da bo v zadrugi primanjkovalo meči. Res je, da bo pridelke že pospravili iu zorali za novo setev, toda dela v pravi zadrugi nikdar ne zmanjka. Zato je France še enkrat obšel vse hleve, se poslovil od svojih rejenk, stopil po polju in stisnil zapovrstjo roko vsem svojim tovarišem zadružnikom.
*
V eni izmed ljubljanskih vojašnic razlaga mlad podporočnik vojakom, bodečim vezistom, telegrafistom in radiotehnikom temelje elektrotehnike. Sto oči pozorno opazuje predavatelja, ki riše na veliki tabli ampermeter in znake za enote električnega toka. Dober mesec bo že od tega, odkar so rekruti zasedli klopi v veliki vojašnici, toda o elektriki, telefoniji, radiotehni-ki in o Morsejevih znakih so se v tem kratkem času že precej naučili.
Maribora, zadružniki, delavci tovarne avtomobilov in mariborskih železniških delavnic, sedaj pa vojaki novinci ali kurzisti, kot jih imenujejo v vojašnici.
Toda mladi novinci se ne učijo samo o elektriki. »Petnajst predmetov se učimo še razen elektrike. O telefoniji, radiotehniki, srbohrvaščini, matematiki, vojni topografiji, o linijski in sanitetni službi ter o protikemični zaščiti smo na predavanjih že precej slišali,« — pripoveduje navdušeno Stanko Andlovič, zadružnik iz Spodnje Kungote. Njegov sosed, temnopolti Bosanec Besim ga izda, ko pove da Stanka nad vse zanima tehnika. Tu v vojski je odkril sedaj svoj pravi poklic.
r~z~------------------^
NOVICE in zanimivosti
z vsega sveta
V sredo. 20. decembra, je bil v mali Elharmonični dvorani ustanovni občni zbor Društva arhitektov Slovenije. Ing. arh. Stanko Kohrman je v imenu sekcije arhitektov v okvira D IT pozdravil vse prisotne posebej pa pomočnika ministra za znanost in kulturo Iva Svetino kot zastopnika CK KPS in ministrstva za znanost in kulturo, predsednika Komiteja za komunalne zadeve in predsednika Društva inženirjev in tehnikov LRS ing. arh. Marjana Tepino, rektorja Tehniške visoke šole ing. Alojzija Horvata in prof. ing. arh. Ivana Vurnika. V kratkem nagovoru je orisal pomen in naloge novega društva in ob koncu prebral pismo prof. Ivana Plečnika, v katerem ta izraža željo, da bi bila nova vez arhitektov trdna in bi večala čast domovini. V imenu Društva inženirjev in tehnikov je pozdravii novoustanovljeno društvo predsednik Komiteja za komunalne zadeve ing. arh. Marjan Tepina, v imenu Tehniške visoke šole pa njen rektor ing. Alojzij Horvat. Nato je ing. arh. Danilo Fürst prebral poročilo o delu arhitektne sekcije in pravila Društva arhitektov Slovenije. Na občnem zboru sta bila izvoljena za častna predsednika novega društva prof. Ivan Plečnik in prof. ing. arh. Ivan Vurnik, v upravni odbor pa dvajset članov s predsednikom ing. arh. Stankom Kohrmanom in tajnikom ing. arh. Danilom Förstern. Izvoljen je bil tudi tričlanski nadzorni odbor in petčlanski redakcijski odbor. Po volitvah je poslalo novoustanovljeno Društvo arhitektov Slovenije brzojavke predsedniku vlade LRS Mihi Marinku, podpredsedniku vlade Ivanu Mačku, ministru za znanost in kulturo Borisu Ziherlu in arhitektnim sekcijam Društev inženirjev in tehnikov posameznih republik.
Po drugi svetovni vojni je padlo 3,609.000 ljudi. V bojih, do katerih je prišlo po končani drugi svetovni vojni na bojiščih Grčije, Kitajske, Indokine. Malaje, Filipinov in Koreje je do danes padlo, kakor piše »U. S. News and World Report«, približno 3.6 milijonov ljudi. Največje število žrtev odpade na Kitajsko. Število Američanov, ki so padli ali pa so pogrešani v korejski vojni, je večje od skupnega števila ameriških vojakov, ki so padli ali bili pogrešani v štirih prejšnjih vojnah, ki so se jih udeležile ZDA.
Radioaktivni odpadki. Proizvodnja atomskih snovi v ZDA je dosegla tako stopnjo, da postajajo radioaktivni odpadki resen problem. Ker so nevarni za okolico, jih ne morejo odlagati, kjer koli bi to hoteli. Zato imajo za odlaganje teh odpadkov, ki so ponavadi v tekočem stanju poseben postopek. Laboratorij za atomsko energijo v New Yorku ima za te odpadke ogromne cisterne, Id imajo skupno prostornino nad 8 milijonov litrov. Iz teh cistern črpajo te tekoče odpadke v velik de-
stilator, kjer se voda izpremeni v paro in se kondenzira v drugih cisternah, razkrojeni odpadki pa ostanejo v obliki blata na dnu destilatorja. To blato izčrpajo v zelo vroče in brezzračne sušilnice. Ko je blato popolnoma suho, ga poseben stroj hermetično zapre v velike posode iz nerjavečega jekla, prevlečene s svincem. Tako spravljene radioaktivne odpadke nato zakopljejo ali pa potopijo v morju. Od začetka pa do kraja vsega postopka, ne sme noben človek imeti neposrednega opravka z radioaktivnimi odpadki.
Gibanje za odcepitev Kanade od Anglije. Kakor poročajo iz Toronta v Kanadi, je institut javnega mnenja na osnovi temeljitega pregleda ugotovil, da je 60 odstotkov kanadskega prebivalstva za odcepitev Kanade od Anglije in neodvisnost, 45 odstotkov za združitev z Združenimi državami ameriškimi. Samo 40 odstotkov se je izreklo za to, da naj Kanada še nadalje ostane del angleškega imperija.
V Moste telovadni dom!
Pomanjkanje telovadnice In letnega telovadišča sta bistvena vzroka za otež-kočeno delo društvenih funkcionarjev oziroma vodnikov — je bilo ugotovljeno v poročilih na občnem zboru Telovadnega društva Moste v Ljubljani. Zato je skupščina sklenila zgraditi telovadni dom, tako da društvo ne bo več odvisno od gimnazijske telovadnice. Ce pa voditelji te akcije ne bodo našli razumevanja na merodajnih mestih bo društvo adaptiralo prostore bivšega kina v Mostah in jih preuredilo v telovadnico. Po živahni razpravi o tem in drugih aktualnih vprašanjih so člani izvolili novo vodstvo društva s predsednikom Lojzetom Spetičem na čelu.
Delegat Mestnega telovadnega odbora France Borko je pozdravil skupščino in sprožil nekaj misli, kako bi si društvo olajšalo delo v času, ko ne razpolaga z lastnim domom in telovadiščem. Obljubil je vso pomoč in podporo, da dobijo Moste, ki so pomembno industrijsko središče Ljubljane, čim prej lasten telovadni dom in telovadišče.
Telovadna akademija v Vojniku
Pred dnevi je priredilo TD Vojnik pri Celju v okviru tekmovanja za počastitev 10. obletnice Osvobodilne fronte Slovenije svojo telovadno akademijo. Akademija je obsegala 10 točk. ki so pokazale sadove dela marljivih društvenih vodnikov in vodnic. Veliko odobravanja so želi pionirji pri svoji vadbeni uri. Vodnik Robemik je z uporabo dveh klopi prikazal vadbo pionirjev brez drugega orodja, kar mu je odlično uspelo. Člani na bradlji in članice na dvovišin-ski bradji so dokazali, da obvladajo tudi težke prvine in bodo s sistematičnim
treningom dosegli še večje uspehe. Tu-.di druge točke so bile dobro pripravljene, s čimer so nastopajoči potrdili, da njihov trud v telovadnicah ni bil zaman.
Društveni odbor s predsednikom Kušarjem, načelnikom Sabom in načelnico Marinčevo na čelu imajo mnogo zaslug za plodno delo telovadnega društva Vojnik, ki mu želimo še več uspehov pri njegovem bodočem delu.
PaBO
Selniški iizkulturniki so delavni
O Selničarjih večkrat slišimo, da so marljivi fizkultumiki. Se nedavno so listi pisali, da so zgradili smučarsko skakalnico, ki pa je nekoliko večja kot je bilo povedano, ker bodo lahko na njej skakali 25 do 30 m daleč.
Medtem, ko so gradili skakalnico, pa v fizkulturnem delu niso počivali, čemur je dokaz akademija, ki so jo priredili v nedeljo 17. decembra. Na tej prireditvi se je res pokazalo vztrajno in marljivo delo selniških telovadcev. Od najmlajših do največjih, vsi so sodelovali. Kar so izvajali, je bilo lepo. Z dovršeno izvedbo so se posebno izkazali člani in članice, pa tudi drugi niso zaostajali, saj se je kar čutilo prizadevanje vseh, da bi akademija čim bolje uspela. Dvorana je bila nabito polna, kar kaže, da Imajo ljudje zanimanje za telovadbo in da so fizkultumiki priljubljeni med njimi. Obiskovalci so odhajali z akademije zelo zadovoljni in vsi si želijo še takih prireditev, na vsak način pa ponovitev akademije. Mimogrede bodi povedano, da so precejšnji delež vstopnine poklonili pionirjem za Novoletno jelko, kar naj bo za zgled tudi drugimi
Reorganizacija strelstva v Ljubljani
Ob pregledu delovnih uspehov v preteklem letu je Mestni strelski odbor v Ljubljani ugotovil, da sistem organiziranja strelskih družin po sindikatih ni Imel zaželenega smotra. Nastajale so strelske družine, ki so izkazovale lepo število članov (žal v mnogih primerih le na papirju) toda te družine so bile v večini primerov preokorne, da bi bile izvedle organizirano vadbo strelcev in ob koncu leta pokazale kvaliteten, pa tudi kvantiteten dvig svojega članstva. Večina odbornikov se ni zavedala prevzetih dolžnosti in temu primerna je bila dejavnost strelskih družin.
Da odpravi to stanje in omogoči boljše delovne pogoje, je pričel poseben iniciativni odbor Mestnega strelskega odbora v Ljubljani pripravljati reorganizacijo strelstva. V prihodnjem letu bodo z izjemo najbolj marljivih strelskih družin vse ostale razformirane, njihovo članstvo, ki se za strelski šport resno zanima, bo pa imelo možnost včla-
niti se v strelskih družinah na terenu. Fotrebe so pokazale, da je za teh nekaj terenskih družin na razpolago dovolj zimskih in letnih strelišč, prav tako pa je tudi dovolj zračnih pušk za zimsko sobno streljanje. Mestni strelski odbor bo mogel pri tem zmanjšanem številu strelskih družin skrbeti tudi za primeren instruktorski kader, lažja in uspešnejša pa bo tudi evidenca nad delom posameznih družin.
V prihodnjih dneh bo iniciativni odbor sklical vodilne funkcionarje vseh doslej obstoječih družin na skupen sestanek, da se pogovori z njimi o vseh omenjenih vprašanjih, ko bodo razpisani občni zbori terenskih strelskih družin, bo pa dolžnost vsakega člana, pa naj bo že verziran strelec ali šele začetnik, da se jih udeleži. Tem občnim zborom, kakor tudi delu strelskih družin med letom pa naj posvete več pozornosti kakor doslej zlasti organizacije zveze borcev in Ljudske mladine.
Drobne športne zanimivosti
Darilo otrokom padlih borcev. SDJA »Partizan« je podaril otrokom padlih borcev narodnoosvobodilne vojne v Beogradu dohodke od nogometne tekme — BSK : Partizan — 94.000 din.
Zaključno moštveno tekmovanje za državno prvenstvo v sabljanju v vseh vrstah orožja za moške in v floretu za ženske bo danes in jutri v Sarajevu. — Sodelujejo: Crv. zvezda (Beograd), Lokomotiva (Zagreb), Krim (Ljubljana), Polet (Maribor). Železničar (Sarajevo) ln Rabotnički (Skoplje), dočim sta Mladost (Zagreb) in Proleter (Zrenjanin) odpovedala udeležbo.
Kratke šahovske vesti
Dvoboj šahistov Kopra ter Pirana in Portoroža se je končal v razmerju 14:G. Nastopilo je tudi 12 šahistov italijanske narodnosti.
Sindikalno šahovsko društvo Dolnja Lendava ima 131 registriranih članov. Trenutno igrajo turnir četrto kategomi-kov z 12 udeleženci. Po osmem kolu vodi Kranjc Ivan. Zraven tega tečeta turnirja brez in petokategorikov, kjer sodeluje 50 članov. Cisar Aleksander je odigral simultanko proti 20 nasprotnikom z rudarske šole ter dosegel 14 zmag, 4 remije in dva poraza.
Velemojster Kostič je v Lendavi igral simultanko proti 50 nasprotnikom. 34 partij Je dobil 16 pa remiziral.
Na brzoturnirju v Lendavi je zmagal Mariborčan Mišura pred velemojstrom Kostičem in Ivanom Kranjcem.
Bajec Ivo ml. je odigral simultanko proti 31 članom ŠD Železničarja v Ljubljani, v kateri je 24 partij dobil, 4 remiziral in 3 izgubil.
V vojno sanitetnem učilišču pri Ljubljani je šahovska igra zavzela velik razmah. Okoli 200 borcev, podoficirjev in oficirjev se udejstvuje v šahu. Marljivi pobudnik major Jovič je organiziral vrsto predavanj iz šahovske teorije, ki Jih imajo ljubljanski mojstrski kandidati in prvokategorniki.
Mojstrski kandidat Mlinar je v Novem Celju igral simultanko proti 28 nasprotnikom. 24 partij je dobil, 4 pa remiziral. Neodločen izid so dosegli Aldo Štor. 14-letni Vojko Subotič. 15-ietni Branko Sotenšek in zdravnik dr. Vinko Bric.
Na I. gimnaziji v Celju so ustanovili šahovski klub z imenom našega prvaka Svetozarja Gligoriča. Mladi šahisti imajo v načrtu več prireditev.
Na šahovskem turnirju v Moskvi, na katerem je sodelovalo 38 igralcev, je zmagal estonski velemojster Paul Keres z 11 in pol točke. Za Keresom so se plasirali Aronin, Lipnicki in Toluš z 11 točkami, Konstantinopolski in Smislov 10, Alatercev, Boleslavski, Flor, Geler 9 točk itd.
Italijanski prvak v rokoborbi Faese
je v Novem Sadu premagal mestno reprezentanco 10:6.
Na nedeljski nogometni tekmi Crvena zvezda : Partizan je dobil Član Crvene zvezde pri skoku za žogo udarec po temenu, kar je povzročilo pretres možganov in amnezije, ki napravi človeka pozabljivega. Jezerkič je venomer spraševal za rezultat, ki si ga ni mogel zapomniti.
Novi član I. zvezne nogometne lige zagrebški Borac je odpotoval na 15-dnev-no turnejo po Severni Afriki.
Avstrijska košarkaška zveza je zaprosila jugoslovansko zvezo za dovoljenje da bi naš trener Gerdov več mesecev pripravljal avstrijsko državno reprezentanco za evropsko prvenstvo, ki bo v Parizu.
Mednarodni košarkaški turnir v San Remu bo v dneh od 29. t. m. do 1. januarja. Poleg znanih evropskih moštev bo sodeloval na turnirju tudi Partizan Iz Beograda.
Teniška zveza ZDA Je objavlja lestvico najboljših ameriških teniških igralcev (amaterjev): Larsen, Flam. Patty, Schröder. Mulloy, Talbert, Savitt, Co-chell, Seixas in Brown.
Aeroklub v Kočevju
Aeroklub v Kočevju je bil do nedavna pravzaprav le na papirju. Z reorganizacijo pa je dobilo delovanje kluba novo življenjsko silo. Letos septembra so ustanovili modelarski »A« tečaj, katerega je uspešno absolviralo 31 tečajnikov. Modeli, ki so jih izdelali tečajniki, so dobro piestali praktično preizkušnjo. V novem A tečaju je 25 dijakov, poleg tega so ustanovili »B*< tečaj in večerni padalski tečaj, ki jih vodi požrtvovalni delavec L čai
Na padalskem tečaju t vlaku
S postaje Kočevje se še čuje prometnikov glas. V oddelku lil. razreda je vse utihnilo, kali 'nstruktor je začel s predavanjem. »Danes bomo obravnavali teorijo skoka*. Med tečajntki-pa-dalci je vse tiho. Pozorno poslušajo zanimivo snov.
»Tovariš inštruktor*, se oglasi najmlajši padalec Janezek, »kaj bi se zgodilo, če se glavno padalo po odskoku iz letala ne bi odprlo?* Učitelj je pojasni! vlogo rezervnega pari; la.
Vsak čas bo vlak zapeljal na postajo v Ribnici in padalci, ki so povečini Ribničani, bodo morali izstopiti, zato učitelj konča s predavanjem. Iz mladih grl odmeva padalska pesom: »Zavriskaj in zapoj, preljub padalček moj«.
Telesna vzgoja v naši armadi
Telesna vzgoja v naši armadi Je ses stavni člen splošne vojaške vzgoje jugoslovanskih borcev. Mnogi vojaki, podoficirji in oficirji sistematično goje raznovrstne športne panoge, posebno pa tiste. ki utrjujejo človeka za naporno vsakodnevno delo v vojaški službi.
Med športnimi disciplinami, ki usposabljajo vojaka moderne vojske za dobrega borca, Je prav gotovo med najvažnejšimi kros ali tek čez drn in strn. Zato ni zgolj slučaj, da so krosi v naši armadi ne samo manifestacija množičnosti, ampak tudi prepričevalen dokaz sposobnosti in pripravljenosti borcev za Izvrševanje nalog, ki Jih od njih zahteva obramba naše domovine. S tekom čez drn in strn hkrati odkrivajo talente, kl se po odsluženju vojaškega roka vključujejo v naše športne organizacije.
Tekmovanje za fizkulturni znak, ki se ga leto za letom udeležuje na tisoče pripadnikov Jugoslovanske armade, prav tako mnogim daje pobudo za športno udejstvovanje. To se najbolje kaže v množičnem vsakoletnem tekmovanju za naslov vsearmadnega prvaka v fizkul-tiuri kjer vojaki merijo svoje sposobnosti v atletiki, plavanju, smučanju, športnih igrah itd. Finalna tekmovanja najuspešnejših posameznikov in moštev sodijo že med najkvalitetnejše Športne prireditve. Vrhunske uspehe evropskega merila pa dosegajo člani športnega društva Jugoslovanske armade »Partizan«, ki so se kot tekmovalci po večini uveljavili šele v službi Jugoslovanske armade.
Danes ni vojaške enote v naši armadi, ki ne bi imela svojega fizkultumega prostora. Stotine nogometnih igrišč, igrišč za odbojko, košarko, atletskih stez, plavališč in ostalih športnih naprav so sestavni deli prebivališč in domov naše armade. Ponos nas vseh pa je največji športni objekt na Balkanu — stadion Partizana v Beogradu.
Tudi v šahu. ki osvaja vedno več pristašev, tekmuje vsako lelo na desetti-soče pripadnikov naše armade, med katerimi je mnogo takih, ki so se naučili šahovske igre v enotah svoje armade.
Tisoči demobiliziranih borcev, ki so šele v vojski postali fizkultumiki in športniki, so danes pomembni nosilci fizkultumega in športnega gibanja v industrijskih središčih in na vasi, njihovo pomoč pa vedo ceniti tudi v krajih s starejšo športno tradicijo.
Ljubljanski boksarji v Puli
Boksarska reprezentanca Ljubljane, ki so jo sestavljali člani Triglava in Železničarja. se je pred dnevi v prijateljskem dvoboju pomerila z reprezentanco Pula. Zaradi odsotnost: nekaterih znanih tekmovalcev so Ljubljančani nastopili oslabljeni in niso dosegli pričakovanih rezultatov, k čemur so dali svoj prispevek Še sodniki iz Pule. Sodili so zelo pristransko. Rezultati posameznih dvobojev:
mušja kategorija: Zečevič :	MikJuš
0:2 k. o. v prvem krogu: bantam: Period : Cakš 1:1; peresnolahka: Bianchi : Borušak 0:2 k. o. v prvem krogu: lahka: Bahovec I. : Pajk 2:0, tehnični k. o.; Brenčič : Prešern 2:0; welter: Banovec
II.	: Kokalj 2:0; srednja: Sokič : Vilhar 2:0 (Vilharja je sodnik zaradi ugovarjanja diskvalificiral); Vojnovič : Potokar : 2:0.
Drugoimenovani tekmovalci so člani Ljubljane.
Smučarski tečaj za alpske tekmovalce
Smučarski klub Enotnost bo priredil v Podkorenu od 2. do 12. januarja tečaj za tekmovalce v alpskih disciplinah društev in sekcij, včlanjenih v Smučarski zvezi Jugoslavije, pod vodstvom avstrijskega trenerja. Informacije v smučarskem klubu Enotnost. Ljubljana, Dapčevičev trg 2 osebno dnevno od 17.30 do 19-30. Zunanji reflektanti pismeno. Prijave se zaključijo z 28. decembrom.
je spet oživel
Vlak se je ustavil, pesem utihne. Ko stojimo na peronu, slišimo glas svojega učitelja, ki nadaljuje pot 'v Ortnek: »Jutri zjutraj prinesite s seboj zvezke. pisali bomo!«
Naslednje jutro res pišemo v vlaku najvažnejše pojme o padalstvu. Seveda je to nekoliko neprijetno, toda nič ne de, saj potem prepišemo, da se pri učenju ne mučimo s čitanjem. Zvečer ob povratku je spet predavanje, izpraševanje itd.
Tako dan za dnem obiskujemo svoj padalski tečaj.	Kovačič
Blejski motoristi so izpolnili obveznosti
Avta moto društvo na Bledu s svojimi krožki je letos uspešno Izpolnilo svoje obveznosti, tako da člani s ponosom čakajo letnega občnega zbora, ki bo v petek 29. t. m. ob 19. v prostorih fizkultumega doma na Bledu.
Usposabljanju kadrov je društvo posvetilo posebno pozornost in imelo prav lepe uspehe. Za časa ‘krajevnih in okrajnih volitev so njegovi člani sodelovali v kurirski službi po vsem okraju, prav tako so bili marljivi v Tednu tehnike in Tednu cest ter nudili svojo pomoč pogoreli Srednji vasi v Bohinju. S tem so člani društva dokazali, da so sposobni izvršiti vse svoje naloge na področju tehnike.
Ureja urcdmškj odbor. Udgotorui urednik Gene &raujc. Uredu<£t*o to oprava, Ljubljana, tkoalije»a ulica 5 ttrleion 55-22 do 55-25, telefon uprave za ljubljanske naročnike 38-9b, za naročnike teren Ljubljane Sfc-32, leletcD ogiasneca oddelka Iter. 38-%. Tekoči račun pri Narodni banki. Ljubljana 01-90321-0. Tinkama »Slovenskega poročevalca« * Ljubljani -Poštnina plačana v gotovini. —• Četrtletna naročnina 135 din. polletna 270 din. celoletna 540 din. — »SiocenikJ ocročevelec« Izhaja »sak dan razen ob nedeljah in praznikih.
Ivo Pirkovič: ßf /Q jg	Q0r jUnCi
BELI SOVRAŽNIK 56
V Mrzli dolini pod Struškim klancem je bil most porušen in se je kolona ustavila. Partizanska zaseda je odprla ogenj. Belogardistična pobočnica je zašla pred partizanske strojnice in puške in so obležale štiri žrtve: Jože Goršin s Potov vrha, Franc Saje iz Zbur pri Škocjanu in Janez Košmrij s Pristave pri Novem mestu mrtvi, smrtno ranjen pa Martin Stopar iz Vrbij pri Sv. Križu, ki pa je že drugi dan nato v Novem mestu umrl. O teh izgubah so se ohranili zapiski, ni pa dvoma, da jih je bilo ta dan na tem mestu še več. »Njihova žrtev je preprečila,« je hvaležno zapisal Berardi, »da ni padla (italijanska) glavnina v nastavljeno past na kraju, kjer bi imelo sovražnikovo orožje smrtonosen učinek, ker bi bilo treba prekoračiti čistino nasproti gozdnatim višinam, ki so bile trdno v rokah komunističnih tolovajev.«
O dogodkih v Mrzli dolini pod Struškim klancem je italijansko poročilo zelo rekobesedno. V resnici pa se je tam vnela med partizani in okupatorjem ter belogardisti srdita borba, ki Je trajala nekaj ur. Z vsemi svojimi oklop-niki, težkim orožjem in večkratno premočjo niso Italijani in beli proti partizanom opravili nič. Volja je premagala Jeklo; saj so bili partizani takrat še slabo oboroženi ln so morali štediti z vsakim nabojem. Podpolkovnik Berardi se izgovarja, da se je moral vrniti zavoljo »negotovega položaja v nočni temi in razbite ceste, po kateri ni bilo mogoče napredovati, ker je bila pod kontrolo sovražnika.«
Tepena vojska črnih in belih srajc se je z mrtvimi
in ranjenimi vračala v mesto ob poldevetih zvečer, zavita v dobrotno temo in vesela, da meščani niso videli njenega prihuljenega povratka, podobnega nočnemu pohodu
kontrabantarjev
Tisto noč smo v Novem mestu slabo spali vsi: Italijani s svojo sramoto, mi s svojo radostjo. Vso noč so namreč bobneli topovi, kakor je bila navada, kadar so bili Italijani tepeni. Zapisano imam, da so zagrmele salve vsaki dve minuti, včasih kar vsako, vse tja do jutra.
DRUGA NOC BOJA
V petek čez dan so partizani pregrupirali svoje oddelke in se pripravili za nov napad na Pleterje. Brezovico so se namenili zopet le demonstrativno oblegati, da ne bi mogla poslati napadenemu samostanu pomoči. Za sam napad sta bila drugo noč določena prvi in tretji bataljon Cankarjeve ter en bataljon trinajste proletarske brigade. Vsi drugi oddelki so dobili povelje, zavarovati dohode na bojišče, motiti z obstreljevanjem sovražnika v St. Jerneju in na Brezovici ali pa oditi v rezervo.
Toda naj nam pripoveduje dogodke druge noči v samostanu zopet pleterski prior dr. Josip Edgar Leopold, ki je bil vsemu sam priča:
»Komaj se je drugi večer, 19 februarja, pomračilo, se je znova razvnelo ostro streljanje in partizani so močno navalili z vseh strani. Beli so streljali v zrak rdeče rakete, v znamenje, da so v nevarnosti in da potrebujejo pomoći.«
»Medtem so partizani prodrli skozi glavna vrata v staro cerkev, v kateri se je razvila prava borba. Streljali so in metali ročne granate z ene in druge strani, da je po cerkvi vse odmevalo. Nenavaden prizor za cerkev 1
Na vhod« v staro cerkev je padel partizan, ki je prebil vrata, nakar so partizani z bombami uničili tisti bunker, v katerega se je prišlo iz cerkve. Beli so se umaknili proti glavnemu vhodu v samostan, kjer so imeli največ bunkerjev in kjer so bili najbolje utrjeni. Partizani niso mogli za njimi, ker bi imeli preveč izgub. Prebiti bi se morali skozi ozka vrata, ki so jih imeli beli trdno zasedena.«
»Oni partizani, od Drče, so napadali bunker, ki Je bil blizu staje. Zavzeli ga niso, čeprav so se približali po koritu potoka, ker so imeli beli to korito neprenehoma pod ognjen^ Tam sta padla dva partizana, ki smo ju našli na tistem mestu v nedeljo zjutraj.«
»Streljanje je bilo oglušujoče. Partizani so klicali belim, naj odlože orožje in naj se razidejo domov, da jim ne bodo storili nič hudega. Beli tega niso hoteli narediti... Pa so se branili še dalje, kakor so mogli. Pri tem je bil neki beli ranjen v glavo, nekoliko pa je bilo ranjenih laže. Njihovi obrambni položaji so bili izvrstni, ker so z višine prvega nadstropja nadzorovali ves teren in z vseh strani lahko streljali doi, na partizane, ki so bili na terenu povsem izpostavljeni belim kroglam' Te noči so beli začeli v streljanju očitno popuščati, ker jim Je zmanjkovalo municije, dovoz pa ni bil mogoč, ker so partizani to preprečevali.«
»Mi (redovniki) smo se umaknili v središče samostana, kjer smo bili najvarnejši... Del belih se je držal ▼ naši bližini, ker so se bali, da bodo partizani prodrli in jib polovili. Nekdo od njih je bil tako preplašen, da nas je zaklinjal, naj mu damo redovniško obleko, da še bo preoblekel, da ga ne dobe y roke partizani.«
»Streljanje, oglušujoče grmenje in kričanje se je nadaljevalo. Partizani so znova pozivali bele na predajo, oni pa so dalje pošiljali v zrak rakete, iščoč pomoči. Toda pomoči od nikoder.«
»Okoli dveh zjutraj — bila je sobota — je začela kartuzija goreti na tisti strani, kjer vodijo vrata v gozd-Začela je goreti celica za celico, dokler jih ni bilo v plamenih 17 in dva kraka velikega križnega hodnika. Pogorelo je 16 celic z vso opremo in priročnimi knjižnicami, medtem ko je pogorela sedemnajsta samo deloma, od križnega hodnika pa streha dveh krakov. Ogenj se je razširil na prostor 120X160 metrov. Tako dolga sta bila namreč oba kraka križnega hodnika. Partizani so se spustili z lestvami čez zid, v mali vrt, ki je poleg vsake celice, splezali po drevju v celico ter zanetili ogenj v sobi prvega nadstropja in na podstrešju. Prvi pri tem delu je bil komandant Cankarjeve brigade sam, Dragan Jeftič, doma iz Milanovca v Srbiji, kakor nam je to pozneje sam pripovedoval. Suh smrekov les se je zelo lahko vnel, ogenj se je pa širil z veliko naglico in hitro zajel vso celico.
»Medtem se Je med belogardisti raznesla vznemirljiva govorica, da so partizani zaminirali podstrešje v središču samostana. Menihi so se umaknili v pritlične prostore, kjer Je bila prej sirarna Ogenj je zajel že tudi veliko lopo pri zidu, blizu glavnega vhoda. Ogenj je uničeval gospodarske stroje in zalogo koruze, katere je bilo nekaj partizanske. Pravkar se Je začelo daniti« — pravi pater prior — »ogenj je razsvetljeval ves kraj. Pogled je bil veličasten.«