ŽELEZNIŠKI MOST
V ZALOGU Bl IMEL
KAJ POVEDATI
V letošnjem vročem poletju smo med obvestili večkrat slišali tudi, da je zaradi obnavljanja železniškega mostu promet oviran ali most zaprt na cesti Pod Debnim vrhom. Obnova je potekala vse dolgo poletje. Most bo zdaj trdnejši in lepši. Ta izjemni prometni objekt, prek katerega noč in dan, leta in že desetletja drdrajo vlaki, pa je doživel tudi manj prijazne dogodke.
Ko je 16. septembra leta 1849, na rojstni dan cesarja Avstro-Ogrske, čezenj zapeljal prvi hlapon, je bil kot drugi mostovi še delno lesen in le z enim tirom. Spodnji ustroj pa je bil že tedaj zidan iz klesanega kamna in grajen za dva tira. Skupaj z vso južno železnico je veljal za jzreden tehniški dosežek, zato je bil prva desetletja deležen občudovanja in tudi zavisti, ukinjena je bila namn rečna plovba, tudi velik del prevozov z vozovi.
Veliko gospode in tovora se je na poti med Dunajem in Trstom peljalo čezenj. Svojo pravo vrednost pa je pokazal šele v prvi svetovni vojni, ko so v Zalogu kopičili številno vojaštvo in za vojskovanje potrebno opremo. Tedaj so z ruskimi ujetniki zgradili 2km premikalnih tirov (začetek da-našnje velikanske ranžirne postaje) in številne barake, kantine, pralnice ter skladišča. Tu so oprali. preoblekli in nahranili sestradane vojake z ruske fronte in jih z vojaškimi transporti pošiljali na soško fronto. Tedaj je most doživel celo prvi letalski bombni napad.
Bilo je 18. februarja, leta 1916. Trem italijanskim capronijem je uspelo prileteti  do Ljubljane in jo
bombandirati, kot povračilno mašče-vanje za avstro-ogisko bombandira-nje Milana. Prvo letalo je bombandi-ralo vojaško bolnico na trgu sv. Ja-koba, zvonarsko livarno na Žabjaku ter Cukrarno. Drugo je bombandiralo Savlje, tretje pa premikalno postajo in železniški raost v Zalogu. Bomba, namenjena mostu. je padla 100 me-trov stran. druge pa so naredile na tirih nekaj škode. Vsa tri leta so tedaj v Ljubljani odvTgla2000kg bomb. Še veliko bolj »vroče« je bilo ob mostu med drugo svetovno vojno. Na cvetno nedeljo so že v zgodnjih jutranjih urah iz smeri Laz priletela nemška bojna letala. Zaokrožila so nad Zalogom in napadla letališče v Polju in radijski oddajnik v Domžalah. Uničila so
vojaška letala in tudi radijski oddaj-nik, Zalog pa so pustila pri miru. Čez teden dni so Zalog zasedli Italijani in železniško postajo preuredili v ob-mejno, saj je bila na južni železnici Mussolinijevega imperija zadnja. Prav železniški mcost pa je tedaj postal najbolj mejen objekt. Nemško-itali-janska meja je tedaj tekla od Črnuč po levem bregu Save do izliva Ljub-Ijanice, po desnern bregu Ljubljanice do cestnega in železniškega mostu in od tu na Debni vrh, na Pečarja, Ja-vor... Italijani so ob mostu zgradili bunkerje in ga močno stražili, prav tako vso progo, saj je južna železnica povezovala Jadransko morje s srednjo Evropo in je bila za oba okupatorja življenskega pomena.
9. septembra 1943, po kapitulaciji Italije, so v Zalog prikorakali Nemci,
razorožili Italijane in prevzeli želez-nico. Nemci so most še bolj varovali. Pravi pekel pa se je okrog njega začel leta 1944 in se nadaljeval do konca II. svetovne vojne. Zaloški kolodvor so zavezniška in partizanska letala kar 32-krat napadla. Odvrgla so nad 500 bomb in povzročila veliko materialno škodo. Letala so vedno priletela izza Kašeljskega hriba, neopazno in izne-nada. Most pa se ima zahvaliti prav temu hribu, pod katerega je stisnjen, da je dq konca vojne ostal nepoško-dpvan. Šele ob umiku so Nemci, ko so za seboj v besu uničevali vse, most minirali in ga razstrelili. Pogumni že-lezničarji so preprečili, da ni prišlo do najhujšega. Na srečo .se je jeklena konstrukcija tedaj le sesedla na kam-nite opornike in ni padla v Ljublja-nico. Z velikimi napori je železničar-
jem uspelo v tednu dni pripraviti pro-vizorij, ki je po enem tiru omogočal zasilen prehod. Povsem popravljen in za promet brezhiben pa je bil desni del mostu šele konec 1948. leta. levi pa 23. marca 1949. Le dva dni pred odprtjem levega tira je na mostu v niegli prišlo do strahovitega trčenja med potniškim in tovornim vlakom. Dva potniška vagona sta tedaj padla v naraslo Ljubljanico, cisterna s ki-slino pa je zdrknila po nasipu na cesto pod njim. Trije ljudje so umrli, koliko jih je tedaj odnesla Ljubljanica, pa niso ugotovili.
V oboroženem spopadu z JLA leta 1991 do napada na zaloško železniško vozlišče in most ni prišlo. Na srečo se je prej končal za zeleno mizo. Sicer bi bilo spet hudo.
To je le nekaj suhoparnih podat-kov iz zgodovine tega mostu. A jihje še za knjige in romane, če bi most le mogel govoriti. Cesarji, kralji, pred-sedntki, lopovi in pošlenjaki so se vozili prek njegovega hrbta.
Nikoli ni nikamor odšel, že vsa desetletja se zagledan v reko pod se-boj in stisnjen pod Kašeljski hrib po-govarja z vlaki. Paje kljub temu bil Že v avstro-ogrski monarhiji, kralje-vini SHS, Jugoslaviji, Mussolinijevi Italiji, Hitlerjevi Nemčiji, sociali-stični federativni Jugoslaviji in zdaj v samostojni drfavi Sloveniji! Že za-radi vsega tega ga spošlujemo in mu iz srca privoščimo skrbnih negoval-cev in tudi malo lepotičenja.
SLAVKO GERLICA
P. S.
Nekaj podatkov je vzetih iz knjižice, ki jo je lani izdal zgodovinski krožek OŠ Zalog z naslovom Zelezniški promet v Za-logu, nekaj pa iz knjige Sandija Sttarja Letalstvo in Slovenci.