K. itnllta. | IMIM, i mUH H. nrth KL UIL bfa. ^^^^^^^^^B ^^^^^^H ^^^^^^^^^ ^^^^^B^^^^^l ^^^^^^^^^^H ^^^^^& <^^^^^H ^^^^^^^^^m 4^^^^^^b^^^^^H ^^^^^^1' * ^^^^^K ' ^^^^^H ^^^^1 ^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^L ^^^^^^^^^^^k •Nin« i Prottor 1 m/m X 54 mtm u nule ogtm d» 71 m/m vWim 1 K, nad to vilino vsl oglasi 1 m/m X 5* m/m 1 K 50 v. Uradnl razglasi lo poslana ter aottce isti prostor po2K, ženitoe ponvdbe in poroke pavtalao 80 K. — Pri naročUih nad 10 objav popast. VprtSanjea glede buentov na| se priloU au«ka za odfovor. 9pr"rtttro »Oov. ftarota" te „*ar*4at TUkaraa" Eaafltva ulica ftt S, »rltllftM. — Tcictea *L to. „fllAAaiss^bl fJt^AAJl aavsAaate a« f |ifcHBMl f_ ^^ am^AM * ■afllaivBB^B^HI aVa^aV^BHB^r V^b^bhbk ^v saa^pHaHBnB^BHM bxbh ^bjbh bV^bIb^b^B ■ V fef*SUvl|tl f BBMMMlftl cefeletM napfBj plačan . K 180- celoletno......K340— polletno........ 90-— poUetno ..,.••• „120"— 3 mesečao...... m 45- 3 metečao • •••••» 60*— t « •••••* a 15*— M .•••••• 20*— Novi naročnikf naj pošljefo v prvtf natofinino vedoo 9V P* Rtkacnid. Na samo nismenn narobila brcz nostatve denarie se ne moremo ozfrati. PoMfftttSfia itevllka velia 1 krene« Poitnina platou« v gotovini. IIddI tnesfie. Po vojnah omotno in duševno desorientirane dobe so porajale me-sije, ki so z besedo in vzgledom zbirali krog sebe raztrošene vrednote, kazali zbe&anemu ljudstvu nove cilje in polagali temelje novim uspe-hom. To je bilo mogroče tak rat, ko svezi evangeliji še nišo prfealopirali po telefonskih žicah k židovskim agenruram v teku par uric in ko je še naivnejši človek imel o idejah ide-alnejše ideje. Ampak dandanes! Ne-nio propheta in patria« in če pome-ni dandanes domovina v tem pogledu ves svet je pač Jasno, da današ-rje človeštvo ne more več prenaša-ti splošno priznanih prerokov, pač pa trume prerokovalcev, teh so pa Iegrije legrij, od Ljenjina doli do — no recimo, do urednika anarhističnih pamfletov. V času najsplošnejše ne-jasnosti prerokovanje ni posebna timetnost in zato ne delajmo velikih oči. ako nas obdaja — čim dalje sro-stejša žična opraja najabsurdnejših socialnopolitičnih utopij. Ali bi ne bil največji čudež, ako bf mo^li nadaljevati tam, kjer smo preostali takrat. ko se je spotaknila politična ekvilibristka Avstrija? Ali smo na frontah še premalo razdjal? in je hekatomba 50 milijonov živ-IJenj še premalenkostno? Moralo je tako priti po logiki vojne psihopati je. Videli smo se bližati megle novo-dobnih kobilic, teh neskončnih anar-hoidičnih izmov pred leti. Ne strmi-mo, kajti ta igra se bode ponavljah še dostikrat, predno zmrzne zadnja človeška podoba pod usasnjenim sohicem. SmeSno Je že. kako smo postali smešni s tem. da jemljemo vse te enodnevne pokrete s tako resnim obrazom na znanje. Zablodli smo v sumf nejasnih parol. Kakor so hoteli po trfdesetletni vojni, ki je zapustila našim sedanjim razmeram sorodne posledice, v divjem komunistfčnem vzhičenju prekrstiti ćelo srednjo Evropo v »Novi Zion«, stavkali, ve~ rižfli, tfhotapili in naviiali cene prav tako. kakor v letu 1920., vstajaio i dandanes neštevilni mesije in tek-mujejo, sramiiioč se ooštene besede. med sabo v metafizični megralorna-nfii, ki koncem koncev ne vsebnieio nič drugreva, kakor prastar! ideal vseh nezadovolinih, da naj postanf-mo namreč vsi berači, če že ne mo-remo biti vsi botratini. Ni nič brez-ptodncišejera doteočasja. nes:o brska- tf no omotnih fn ri^š^vniii kor^Tt^ph I sodobnega družabnepra zla, kajti vsa današnja mizerija se je dala predvid-jati z matematično natancnostjo že leta 1914. Kje da je psicek pokopan, to vedo dobro vsi oni, ki jih ne vidite na veselicah, ki ne prodajajo zi-jal pred izložbami modistk in slašćt-Čaren in ne posečaio manikurnih sa-ionov. Za pravzroke naše duševne in grnotne revščine vpraŠajte one. ki po skromnem cbedu in Še skrom-nejši večerji pristooaio nemudoma k izpolnjevanju svojih dolžnostt. ne-mo, resno. v mislih polno načrtov. sklepov^ in nad. V klavmem vrtlncu zbesnelega solipsizma. kakor p;a je svet malo-kdaj videl. zazremo vendar svetio točko, zvezdno mesrlo v čmem prostranstvu, ki obeta postati novo solnce. AkopaJiDtični jezdeci so še daleč za jrorami. kaUi naše meščan stvo, naši srednji sloji, so si ohranili hladno kn", dobro vedoč. da narodno gospodarstvo nišo sanjske knfisre, ki se da razla^ati po trenotnih dovtioih ^eodnozrele domfšb'avosti, ono lah-Vo nočaka. ća se »^Visa boHSevištvb do dobreiara. V velikih skrbeh in teža vah sicer, klmb vsem oviram mi-"istrskih in neministrskih odredb. zida naše meščanstvo temelje solid-nejšesra blaeostanja upajoč, da se kmalu i7b^sni fi»ror ti't^nici^s v moderni obliki. poslan nam preko Sov-depiie fbol^ševiške Rusije). Diktatura Droletarfiata v Jneoslaviu. duč. veliko delienle! Pri r»as. v domovini malesra kmeta, malena obrtnika, srednfpea !ndustri?ca. ki itm Je last-"ina Ideal vseh ideatov? Pri nas. v ^loverm*. ko ne r^r.nola^amo nftf 7 3% analfanetov? Oh. pojte se sotit vs! mlad! dohtarf? ?n dolc^olas! eo?to-^esedriflci. ki ste š^diral? ^ocla^Trn ;n noiltično ekonomijo nafbrž tako romane. V fstlnf nam že Dreseda va-^e r^doletno in fri^ra^^ revo'^^^ narstvo, v katero veniiete morć? ^ami še najmatii. ^abi ^e nam vaš" lorrač^anie z 1ind^V?n»f ^»»stv?. z n'<*-"•ovimi nadamf ?n predvsem z nfe-rrovo rteza^rito n^ved^octfo. Stoven-sko demokratično m^ščanstvo je nodato dok?>zov dovoli. da n.i^ova modalna soti^arn°st z v^emf P*astr"; ^aš'^a naroda ni prazna heseda fn ♦^o ie mora'na onora r*tiy-,*o^e ^e njegove lepše bodočnostf. W že dav* "o ne bo več no7^f'a pnod»n»vnp va-^^ slave I Zaslepljenost je sestrična pogube. Naši Dantoni in Bronšteini — pravzaprav njih mikroskopične mi-niature — seveda ne vidijo, kako se vzdiga iz panboljševiške^a oceana ostrov za ostrovom. se širi In tvori celfne. za rast^čo eospodarsko in intelektualno stabilnost, kaj briga na primer naše Špartakovce veleoo-membno glasovanje anjrl. delavske zveze, kjer je propadel predio* direktne akcije s 1,015.000 glasovi proti 3,732.000 glasom oddanim za nrosrram reformistične politike in strokovne propagande. In komu je lažje, zadrgniti vrat »kapitalizmu«, nego angleški trozvezi, premogoko-nom, železničarjem in prometnim delavcem, trem milijonom organiziranih delavnih enot, ki j!m je tre-Ha le mimo nns**c?eti v zanečku en teden. da zavladalo v Angliii razme-re, kakor jih ni zmožno deset Ljenji-nov? Ampak ne. an^eško delavstvo 'e sijaino prestalo skušnio politične zrelosti. J. H. Thomas. kl Je zastopal Hruei predlog, gotovo ni buržoa ali na bi moeel govoriti med nami dru-ff?isel-^o fn rtenrevđ9rrHk. S^f^šmi sts»v»fii Kf Teđfa fr resnitn msteđfcam; ki in *-**><** nf^c^ ne m#*re t n»nrpf ft^fjfo* «*♦§ P^rttt?faf9 m Aef&o t nlenfli te» ««*»wf|i or?v v rfoM, ko fo fe mf^ff^ vfifna v ne^tevflnUi teZzrnh. Odfo^l-•"o ?e za to. da vwffv»n*f> n» naš* f«fiff«tFo. ća se fKfnravI na Mfno ?f-nrarr»o i« tr*-f% not V «^*»f*'**ft, na oof *~obr*rh* srofe«n mf^H^ent^. znunm-•»♦a v na?o str^r. M i?e r*h*ev* ^o- ^•^^? sociaffzem zavrće! v Stra5^-H"rtnr tref»o ?nf»rn a ciionato na^'^ ^-•iprMh revotftcfjon^Hev t"r" ne mr\-fi .kakor i?h ne rr*o*J Tirneram r»rav-'*»r fT!5tanovH^»ie ^^r?«co^ke socta- •^»o^e^fm Tnia^e«?č«*m n*ih nimirr**-*o revof»ir»;o rrovin*» in da s*» snrfgifstična nreos- •«>vfl «• bo ttr'^HH'lH H VH^Jinfl»ni in nasiljem temveč z delom in organizacijo.« Da je velika većina socl-jalističnega delavstva zavrnila program proletarske diktature tuđi v Ameriki. Belgiji, na Ćeškem itd., to vidoma še Ie podžiga »pogum« majčkenih naših mesijev, kajti njih moralna opora visi vendar na većini e n e g a glasu v Bologni. A najvišji bonec Ljenjin? Je pred celim svetom s ćelo kompanijo napovedal konkurz svoje ideje. Pa saj je orineslo pred kratkim Časot>isje izvlečke te izpovedi na moskov-skem kongresu in mi za to ni treba mučiti čitatelja s to preklavrno kon-kurzno maso. Toda v Nemčfji vre, vre, vre, in tja se obračajo upanolni pogledi. Ne vre, le površje se včasih malo vzneni .v tihih nižinah pa robota v železni, privzgojenl in priro-jeni disciplini šestdeset milijonov Tevtonov, vsak po svoje, a vsi iz taistega nacriba: ttstvariti čim prej novo bogato, solidno Nemčijo. mo-^očneišrv kakor je bila kdaj. Se se povrnejo čaši. ko borno čutili tlalf organiziranega nemškega kapitala kijub naši svobodl in tedaj si boi najbrž prste lizal — revček, slovenski boljševik. Slovenski narodni demokraciji s o c i a 1 n a demokracija ni trn v očesu, ona ne troši z anatheml krog sebe temveč jo smatra za socijalno političnega činitelja in želi v lojalni, pošteni tekmi ž njo privest! nar cd na ono stopinjo gmotnega blagostanja in intelektualne kulture, kl mu gre po njegovi vrojeni nadarje-nosti. Tuđi njen ideal ie, da se spre-meni družabna struktura v tem smislu, da postane teorem o na-sprotju kapitala in dela nesmisel, njih medseboina navezanost in solidarnost tuđi najprlprostejsemu Dojmljiv gosoodarski aksijom. t. j. ko vas, boljševiške mesije, naš pre-prosti človek ne bo preklinjal — kajti tega vendar ne zaslužite —* temveč se včasih nasmehnil zbog nekdanie lastne naivnosti. A. O. FrttGovekar: |M||g WvM ? članek »Ne rušite države!« ?anje v vrstah vseh iskrenih in poštenih Jugoslovenov vihar pritrjeva-nfa. Prav posebno pa ie člankar zadovolji! javne nameščence. Končno je b'Ia tuđi v >S1ovcn. Narodu« iz-pregovorjena trezna patr??oti5na be-seda brez ovinkov in brez ozirov. beseda, izviraioča iz srca m naslovljena na — pamet! Vprašanje je le: ie 1? še kaj pameti, razsodnosti v vladajočih glavah? — Z bolestjo in strahom opaziijemo. da se ie v naši državi razpaslo divie strastno stran-karstvo, in le drgetati moramo, ko čitamo članek dr. !v. Tavčarfa o drž. gospodarskem pol om u ali članek R. Pustoslemška o nolltičnem raz-nadu, o dveh n^sledicah. grozečih nam \r teg* vzroka, >Pri oddaji upravnih mest je bila merodajna ponaiveč strankarska »pripadnost,« — »skrbi se samo za Vorita,« — vlade pfciajo od iasli stare »eđce. da jih eadomeste s svojimi ko-ntarjf po balkanskem običaju, ki 'ahko unronast? državo« . . . O tem ie ra7«1anlia1 P. Pustoslemšek dne 4. annia 1.1. in le nosebei ie ožifirosal carinsko nostopanle. famozno zacari-ni^nie fn n^či'veni nirokratizem. kar vs*» <;Viinai ie te dn^f označil neki drwt Ijubltanski dnevnik s trdo. a edino pravflno označbo — azijatstvo. Ko sta bila uvelfavlfena carm-cV? T^v^n fn t^r^f^ i»'^^?« cr*»«Vft kra- ljevine rudi za ostalo ujedinjeno yii< gosloven. državo (»Služb. Novine«,* št. 27 iz 1. 1919), so se Dričele za skM venske in hrvatske carinske uradnH ke takoj uprav neznosne razmere.; Opozorili smo nanje nemudoma Z\ rahlo, bratsko milo besedo. Upafij smo, da se vse hlbe čim preje pooraM; vijo in jih smatrali za nenameravanji ali pa za slučajne polomije posamez-*] nikov. Toda varali smo se: minilo |tf] že mnogo časa in vse oporodtve, vso< prošnje, vsi ugovori so ostali brea^ uspešnt , Dasi je ministrski savet sklenflj in svoj sklep objavi!, da le srbijas-] ski car. zakon uveljavfjett v n; Stanjfe itd., o čenra bi dosadanle nadležne vlasti vodile staranje i po ovo* me činile pretstavke centralnoj cm»\ rlnski vlasti,« — vzlic temu se po-*, stopa kakor nalašč prav obratno wfj se brezobzimo teptaio malone vsilj nravice sloven. car. uradnikov, lđ sol; jim z zakonom zajamčene v službe«; ni pragmatik?. Izvaja se nateršl oeiM tralizem. docraiajo se teroristlčne od-j redbe. kakršnih nismo bili vajeni tđti' v Avstriji, a »dosedanie nadležni vlasti« so brez vpliva fn moči Kart nlovemo? Josip Kre^n: Špelca. (Nadaljevanje F. S. Pinžgrarjeve »Služkinje« v prilozi »Slovenca« dne 4. t m.) Komfsar na policiji Je bil mož dobregra sresu Starka se mu je za-smilila. Hitro Je toref Doslal po poii-ćtlskega zdravnika. In doktor, kl je bil pravkar v uradu. ie starki takoj ustavi! krvavenje ter li zavezal čelo. »Presneta Spelcaf« ie deial na-to fn sf smejć pogladi! svojo košato brado. »Boga hvalite, da ste utrli s svolo glavo le prav tenko steklo! Zrcalno steklo b! bilo za vas stokrat dražie fn nevameiše. Ćelo Voni je pojrinil, ker se le zaletel v Magdfče-vo Izložbo!« »D2L dh . . . mladi mrio ... konj! poginjajo . . . samo stare ženske ne vzame ne z'ma — ne zemlja — ne smrt!« je dejala Soela z izbulje-nimi očntu »Verrfickte Wefber!« ie zamah-nil zdravnik, zmaial z glavo in od-šel. »Slu-u^iga, gospod komlsarlc Medtem je prinesel stražnik sko-delo juhe In kosec kruha ter je obole postavu pred Spelca »Jejte. mati!" jp deial osomo, a se prilazno smehlial. In Spelca Je h'tro nosrebala Juho in pojela kruh, komisar na fe nis«il dalje za sv^o mizo. Nato je začel starko 7»^li§evatl. »Koliko let že imate. Soelca?« »^firiin^std^-"' -----A € »Dvafset let v W*i. H«r fe đa-^es Rt'di cospodar , . . de«;et v hf.^f ^ospe 7fnke . . .« ca... A kaj ste počeli prvih trideset?« je pozve^o^a! k°rrTsar in nisal. »Od Sestn^^^^**1« nornam!« %e |e 7la?al koml^ar. »Mid le vrafje Ifpo . deUe: vsl tantje — z*avl to tava lidi — norć za njo... In vi. pravite, da ste bili še lepša? Da te šment? — Ampak v tistih krasnih letih ste bili baS pri gospodu Turniiku Orotnu ne li? Od 16, do 30. leta... oioi! Ljbro ste živeli, kaj? — In dobro vas je plače val, ne?« Spellcl oa so postale kalne, oma-gane oči vlažne In s svojo izsuSeno rofco, ki so H izpod ztnrdane kože ?tr?^!i oglatl členki. le zamalmila ?a-ničljivo in sovražno obenem. »Ne govorite ml o tistih ietih, gospod!« Je dejala. »Nora leta... nesrečna... Izgublienal Izpokorila sem se zan^a dovolj... se kesala po ^olih kolenlh... pokopala sem jih globok( že pred tridesetimi leti, a zaboli me, Se me jih le domisli kđo.. *« »No, no... hotel sem le reci. da ste bili dobro plaćani v župniSću in da pač niste žlvel! slabo takrat?« je *1il komisar. »Vse drugo mi nič mar, Spelca.« »Praznih rok sem prišla in praznih odSla« }e pripovedovala. »S se-boj sem na odnesla teiko vest« ki je Piej niffem Doznala... Oh. Sele kas* neje **m zveđela. kam sem bila za* Sta. Kak^r palača ie bilo naše zuoni-. *%* In nnlla. nHv. gnzdnv »e fanel žtfp-nfle. kakor gra^čak. Ogromen sa« dovnjak, pota sBv in jtboBc da smo vsako jesen nakuhali slivovke ta pri-*, delali jabolčnika neka! sodcev. tu krav. telet. volov, par konj. ćelo voni sko kokoši, rac, gosi te puranom smo imeli, velik čebeljnak, pa golofe*: niakov vse polno pod frčado župoJ«| šča, na podu in ob obeh hlevflL Qo<; lobi so valili neprestano in speklr smo jih gospodu par sto na leta« »Tako bogat je bil vaš gospodi^ »Tako... tako.« je kimala špeleti in očividno jo je objelo trpko čustvoi^ »In vendar... oh!« Tesneje se je znova zavila v čf* no ogoljeno svojo ruto ter skrila B* laste komolce. »Pa zakaj ste šli \z teh neto**. Ce ste služili 15 let bi bili lahko.. .*.■ »Ne, ne, za nobeno ceno! OdSUl' setn, ... morala sem odfti... ta Š0 danes vem. da je bilo nalouStenejŠe delo, ki sem ga storila v vsom življenju... Beračica sem odSla, tod« ponosna! — A ker sem vam pov*-dala že toliko, naj povem §e lo: žutk nik Jakob je bil v svoH ndađostl tud! .berač9. Lep .berač'! Ko Je služit a* kaplaita v šenklavflrl eerirvt Je IrmI jedva toliko, da ie dostojno žlvel li se skromno oblačfl. A irnd M Srao kodraste lase, velike čme od, cktoih la. kakor brestov sardela tkm te pn« digatl je znal. nfMtoitl. HW nibče takrat v LlRblnR KriM ***** *« »1LOVENSK1 NAROD", dne U. aprila 1WQl __________________ ftev. 83. Pri napredovanju nišo več me-jrodajne službena doba. strokovna sposobnost, uporabnost zanesljivost, 'topiti, "omanje krajevnih razmer Jtd., temveč skoraj anerom plemenska ta strankarska pripadnost. Po službeni dob! starejftn in praktično tieprtoerno fzkušenejSim sloven. In •hrvat, carin. uradnikom se sistematsko vsfUujejo za šefe mlajši srbijanski radikalci ter zasedak> najvažnej-■5a ter sploh vsa vodilna mesta po kraljevini edino Ie srbijanski radikal-'ci. Oženjene! Slovenci in Hrvatje z •obitelji in šoloob veznim i otroki se jjpremeSčajo iz domačUe v sosednje ttežele, kfer ne dobe ne stanovanja, ine hrane, na njih mesta pa se nastav-[Uajo srbijanski — samci! Sloven. in •jhrvat cariniki moraj o vzdrževati po Svoje stanovapj in gospodinjstev le Ižato, da užlvajo ugodnosti večinoma [nekvalificirani radikalni srbijanski samcj! A zaman je vsakršna prošnja, ;zaman so protesti, zaman sklicevanje Sna gospodarsko uničenie sloven. in Jhrvat car. uradnikov. zaman nagla-Sanje, da trpi držav. blasrama, da ca-irinstvo ne posluje več tako, kakor Se poprej ter da je novošecno zacari-jnjevanje pravcata karikatura evrop-skega uradovanja. ki nam ub!}a pro-tnet, obrt m trgovino: zaman je vse, Vse . .. Urađovanje Ijublianskeira srbijan. jupravnika carinarne, ki je preskočil jcelo vrsto starejfših, že poprej ni slu-|ž£čih, izvrstno kvalificiranih tovari-:špv, je klasična ilustracija beo^rad-!?gke^a absolutizma. Naj to svojo tr-đitev vsaj kratko dokažem! f Dnt 5. marca 1.1. je posla! vsem Jrradnikorn carinanie nkaz. da ga v Fnujnih administrativnih srvareh 7a-fstopa revizor M. P., Srbiiartec. Vsi 'po službeni dobi starejši slov. in hr- matika ter more izrekatl dtecipU- > narne kazni te disciplinarni senat sestavljen po predpisA shifh. pragmatike. Pač pove vte dejstvo. đa od prevrata dođe] §e nfhče Ismtd sloven. in hrvat car. nrađ nkov v Ljubljani ni napredoval In da ne ttof! niMe te-med naših ožllh rojakov niti v svoji očetnjavt na vođflnih tnestih ... Na podlagi nekih predpisov. ki Uh nišo naši carinarnikf nlkdar vide!! In ki jih veljavna službena pragmatika iz 1. 1914 ne pozna, se jim izrekajo ukori in nalasajo globe za grehe, ki se jih niti ne zavedajo niti jih ne priznavala. Pragmatika sploh ne obsto-Ja več, in absolutisttčni »Quo$ ego!« grozi car. uradnikom vsako minuto z ukori, globami, oremešče-nfem, oustavljeniem ali upokojenjem. Da ne nretiravam nit! najmanje, naj sledi takoj zopet dokaz: Načelnik direkcife carine Dimitriievič je brzo-?avno 27. marca t. 1. upokoiil Slovence — car. revizorje Ign. Laha, A. Groma in I. Toroša z ukazom, da se ;im naj ne izplača rtika^šna plača več! — Brzojavno! Tri dni pred 1. aprilom! Brez nadaljne plače! Sic volo. sic utbeo. Ali so to še kulturne razmere? — Upokojiti brez povoda čez noč tri slovenske revizorfe s familijarni vzlic niibovemu deseletnemti do-bremu služb^vaniu! Ne tako se ne srne več postopati. Enakopravnost in wavičnost. respekt pred zakoni, kontinuiteta uprave in evropsko urađovanje Je edini cilj vseh poštenih jugosloven- skih javnih nameščencev. Naša vroča želja je. đa se stož-no in bratsko uredi vsa naša javna uprava .Samovoljne zahrbtnosti, ko-ruptne protekcije in terorfstfčne nasilnosti so med brati vendar neptv trebne in bi morale biti Drvnolnoma nemožne. In vendar se dodajajo po krivdi gotove sarnoljubne. domi^lia-ve, uprav prosaško trmaste in ža-Ijivo prenotentne klike. Tuđi bratski srbski narod jih obsoja, kakor mi. Ponovim na! svarilo: Težka atmosfera, ki jo ustvarjajo take razmere, postaja od dne do dne boli opasna in neznosna. Še je čas, da se ukine nevarnost, toda treba Je takoj-šnje, energične odločitve. -Vladn. ?vet. F*. ^»*>?»eV: ZeleznUha zueza Koruške z UubUano. Tretja varijanta ie ta.Ie: Zeleznica Borovlje, eventualno Svetna Vas - Podljubelj - Sv. Le-nart - predor pod Ljubelskim prela-xom - Sv. Ana nad Triićem - Tr-žič - Sv. Križ - Kranj. Preiskati moramo katera teh železniških varijant je a) v javnem, prometnem m narodno - gospodarskem oziru večjega pcmena in b) katera fe v tehničnem oziru fožje izpeljiva ter toraj cenefa in bi se iz rentabilitetnih ozirov bolje pri-poročala. Kar se tehnične izpeljave !n si-tuiranja teh prog tiče, bi bilo glede pod štev. 1. navedene železniške zveze Kamnik - Gornji Grad - Sol-čava - Železna kapla navesti: Ta proKa zapusti mesto Kamnik ,(382 m) v severno izhodnem delu jnesta južno praharne in se obrne jizhodno proti Mekinjam. Glavni kolodvor za ćelo Kan-ni$ko okolico. Kamniško Bistrico in Tuhinjsko dolino, situiral bi se naj-orikladneje med Kamnikom ta Nev-ltami. Iz Nevelj peljala bi pro^a po-tem ob okrajnl cesti proti Snnj!lam ali pa proti Srednji vaši. čez potok na Buče. ter bi šla ali ob Snovišk« ali ob Podbreškem potoku do mejn*h višin Crna - Tovstivrh. V obeh slu-čajih moral bi se potem narediti prc-dor pod navpdenimi mejnimi viSina-mi do Nove Stifte v Dritsk! ali Gor-njesradski dolini. Progra iz Kamnika (382 m m. v.) ob ŠnovISkem potoku s 4 km doWm predorom pod Tobtim vrhom ozir. Tomanovo planino do Nove Stifte 520 m merila bi 13 km. Strmec bi znašal od Mekinj do pre-dora nad Snoviškem približno 15'5%o (pro mille) pri normalnem predoru. Ako bi se pa predor naredil v ćeli doteosti 4 km s strmecom 75%o proti Novi Stifti bi se pa ves strmec te prasre znižal na 11*5 m p» alt (11 «*J kar M Wto w m+> metaeni osim ado ugodna Prosa ob Podbrikem potoku s 3-5 kn aoteim prtdoran pod Tor* stim vrbom znaiala M 13*5 kn ta U se dala sadnla »roga ie % nanjita stnnooon IzpelJatL DaUava proga od Nova Stifte čez Oornji Grad (49 m m. v.) do Ksaverja pod Ljuba« znašala bi 12 km. TukaJ mad Ksaverjam in Uubnen v SavinsU dolini hi se obr-nila proga proti tapada In bi peljala mimo LJubna (423 m nt v.) aa Luče 520 ra In v Soičavo (655 m m. v.) ter bi znaiala 18 km. Pri Ksavcrju ob Savinji zvezala bi se proga čez Mo-zirje na Pako ali Rećico na Paki 2e-leznftke proge Celje - Veienje - Sp. Dravoirrad. Od Solčave peljala bi železnica poleg: Savinje do mostu pod Pod-brežnikom (699 m) ter bi se tuka] obrnila severno proti koroSki mej£ katero bi v 4% km dolgem predoru rod Eriviško planino predrla do RemSntka (695 m) ter bi v daljnih 4 km Železno Kaplo 558 m m. v. dosegla. Daljava te prope znaša 12 km. Daljava ćele progre od Kamnika do Železne Kaplje znaša potemta-kem 54 km. Ako pridenemo še progro Ljubljana - Kamnik z 22 km — znaša ceH proisra Ljubljana - Železna Kaplja 76 km. med temi dva po 4—4X km dolga predora. Projara Krani - Jezerske - Železna Kaplja. Že izpeljava železniške proere iz Savske zareze pod Kranlem delala bi velike težave ter bi se morala ali od Drulovka čez Bre* in Hrastje proti Primskovem in Pred-oslam Iroeljati ali pa iz kranjske postaje 350 m m. v. čez Strževo Rupo ki Predosle proti Predvora in Tu-paličam notesmiti. V obeh slučajih znaSala bi daljava proge čez Kokro mimo Fuksa do Podloga (700 m m. v.) 27 km. Ker znaša daljava od Podloga do spodniesra Jezera le 1\1 km visina spodnfesra Jezera pa 750 m m. v. moral bi se pod Jczer-skem prelazom (1216 m m. v.) že od Pođloca naorej do nrvih serpentin nad Uličnflcom (orfbližno 5 km južno železne Kaplje (690 m) predor izpe-fiati. Daliava tejra predora znašafa bi potemtakem več kot 12 km in bi bila vsa prosra od Kranja do Železne Kaplje 45—46 km dolga. Ako pridenemo še daljavo Ljub-Uana - Kranf z 31 km dobimo torej daljavo Ljubljana Jezerski prelaz-Železna kaplja z 7)6 km. Slednjič preostaja nam Se zveza Borovlje 465 m oziroma Svetna vas 437 m Podljubelj (696 m rl v.) Nemški sedaj srbski Peter (702 m m. v.) predor pod Ljubelskim orelazotn (1366 m m. v.) Sveta Ana (729 m m. v.) v Trfič te Kranj. Lokalna železnica iz Kranja v Tržič morala bi se od Križev ali od Pristave na sever-nem pobočju Križke gore proti Sv. Katarini v primemi visini nad Trži-čem izpeljati ter potem čez Bistrico nad visino Počivarnik približno v 2 km dolgem predoru v Mošeniško dolino Pvodečo proti Sv.Ani približno pri Dobrinu nad Mošeniškim potokom (566 m) nazaj izpeljati, kjer bi se potem med Zvircom 667 m in Sv. Ano 729 m moral predor pod Ljubeljskim prelazom narediti in do Nemflcega Petra izpeljati. Predor bi bil vsled tega najmanj 9 do 9*5 km dolg. Od Nemikega Petra do Boro-velj zna§a daljava 8 km do Svetne vaši pa 10*5 km, ter bi se dala visinska razlika z približno 260 m zelo težko premazati in bi velik strmec 26%e do 27^o pro^mile promet zelo otežkočal in podražll. Nafložje priSlo bi se Se do Sv. Ane ako bi se proga od dri. ždeznlce pri Podnartu (3%m) ffpfij^i^ £ex Ljubno na Oo-renjskem mimo Peraćice in Lei nad Braafem pod rasvaBno Stari grad (Oataek) aad Triičem ob ijaloem to vihodnem pobočia viime Crni vrh proti Sv. Ani. Daliava te prosa zna-Sala bi približno 17 do 19 km, Ćela proga iz Ljubljane - Pod-nart - Faračica - Bresje - Outnek-Sv. Ana - Podljubelj - Svetna vas oziroma Borovlje merila bi z enim najmanj 9 do 10 km dobrim in z dve-ma manjlima IH do 2 km dolcima predoroma skupno 76 do 77 km. Pri tem bi bilo pa premagat! silno velike terenske težkoče v peraški dolini, dalje ob Mošeniškem potoku do Sv. Ane in končno od Nemškega Petra do Borovelj oziroma Svetne Vaši v ffloboki soteski Ljubeljskega hu-dournika (Borovnice). Iz narodno - gospodarskih ttr \% prometnih in javnopolitlčnih ozirov priđe torej pred vsem v poštev pro-j?a Kamnik - Nova Stifta - Oornji Orad - Ksaveri - Lfribno - Luče-Solčava do Železne Kaplje po vsem skozi jako bogate in s svojo lesno industrijo znane arozdne pokrajine, v katerih se bo radi velikih fn stalnih vodnih moči razvila cvetoča industrija ali vsaj obstoječa vsled nove Železniške zveze izdatno Doživila. Istotako priđe jo izredno veliki bogati grozdovi in velike vodne moči v dolini Bele do utoka v Dravo pri Galiciji v poštev. Dalje je upošteva-ti velike vodne sile Drave od Oalici-je do Humperškegra mostu in pa ne-izrabljene vodne sile Freibacha in Bafti§ke?a potoka. Ta prosa pdje tudl skcal jako boeaie premogovne kraje. v katerih se nahaja tuđi ćela vrsta drugih do seda] neizčrpanih rndninsklh tvarin. Slednjtč veže ta prosra tri kotlhie med sebol. ter je pred vsem neposredno zveza med bogato Savinsko dolino In Koroško ter veže ceio južno Koroško čez Mozirie - Polzelo-CeUe z bogato Južno Štajersko in zahodno Hrvatsko in čez Zidani most z ostalo Jugoslavijo ter je v prvi vrsti poklicana. da industrijsko visoko stoječo južno Koroško zveže z na agrflculturnih pridelkih boffttimi deli Jugoslavije. Progra Kranj - Železna. Kaplja bi bila vsled velfleanskega predora, ki bi se radi neugodnih greoloških razmer Jezerskega prelaza najbrže še bolj podraži v gospodars. in prometnem ozini manj priporočati ter bi se tuđi ne mogla nikakor renti-rati, ker nima tolikih resurs In bi se tuđi Industrijelno ne dalo povzdig-niti .Vsled najbolj neugodnega terena in velikih tehničnih težkoč ter vsled najdražje izpeljave bi se pro-&a Kranj - Ljubelj - Borovlje mogla najmanj rentirati tuđi bi ne imela vsled bližnje zveze Jesenice - Pod-roščica za prihodnjost južne Koro-ške v gosDodarskem oziru tolike važnosti, ker bi bila preveč ogroža-na, Vsled tega bi tuđi ostala vsa južna Koroška od Borovelj do 2elezne Kaplje vsled te proge najbrž o do-glednem času brez zveze z ostalo Jugoslavije ozir. z neposredno sredino Slovenije, to je z Ljubljana , w__ PoIMICne oestl. = Javen shod JDS v Onnožu. V nedeljo, 18. aprila, se vr§i v Ormo-žu ob 8. uri zjutraj javen shod, na katerem poročajo člani bivSe demokratske vlade. — Zborovaflfe zanpnlkor JDS. v Slor. Bistrici v nedeDo dne U. aprila t L Mariborsko tainištvo JDS. opozarja vse strankine zaupnike, ki so dobili vabilo, da se sestaneka pol-noStevilno udeležiio. = Zborovanle zatioolkov JDS. v Mariboru. Zadnio sredo se Je vr§il v Narodnem domu zbor mariborskih zaupnikov JDS. Profesor Voglar je obšimo poročal o političnim položaju in o nalogah stranke, zlasti v Mariboru, v najbližnji prihodnjosti, ko se bodo morate vršiti občinske in državnozborske volitve; Po poročilu fn debati se Je soglasno razšitil odbor krajevne organizacije. = Svetovni unlkum je naša re-akcijonama vlada. Ćuli smo, kako gospodje ministri po vrsti obkladajo svoje prednike z najlepšhni priimki ter me6e}o okrotr sebe z gnojem, kakor bi bili najeti za hlapce in ne Dostavljeni za državnike. Z mlnistrskih klopi kar dežoje »varalice, preti se ćelo z ubijanjem in človeka je sram pogledati po svetu. Toda gospodje Protić, Janković in Ribarac vendar Se nišo razvili te umetnosti do vrhunca. »Tiča Je ustrelil« še le g. Ko-roSec Medtem ko se namreč prvo-imenovani trije gospodje omejujejo na člane nasprotnega kabineta, se ie g. minister KoroSec lotil svojega lastnega tovariša. Na zaupni-škem shodu SLS je namreč proglasit sedanjega zunanjega ministra dr. Trumbića za neke vrste narodnega izdajalca in človeka« kateremu bi se vsekakor ne smeli zaupati zunnnji posti države! Sedaj nastane samo vprašanje: kako more gospod KoroSec sedeti poleg moža, ki ga po vsem, kar je o njem povedal, ne spo-Štuje niti kot narodnega človeka? Ker so taka vpraSanja klerikal- cem dostikrat nerazumoiva, odgovara s te strani pač ne borno dobili NI pa izključeno, da se vpraša dr. Trumbić: Kako morem sedeti poleg moža, ki tako govori o svojem mini-strskem tovarišu in ne izvaja nobe-nih konsekvenc? Trumbićev odgovor bo gotovo mnogo jasnejši. Ifl dvoma, da ga bodo m> Protić. Koro-lec in tovariši zadovoljno kvitlrali; saj so že vnaprej imenovali gospoda Spalajkovića za ministra brez port? felja z namenom, da se pri prvi prt-ložnosti otresejo Trumbića. Morda Je Korošcev izpad samo nekoliko origk nalen v ostalem pa jako uspeše-n način ustvarjanja takih prilik? = »Marš ven!« »Slovenec« fca» JL da bi bil mladi dalmatinski duhovnik in Korošcev prijatelj s temi be-sedarni pognal iz parlamenta pred-sednika, sedaj pokojnega dr. Dražo Pavlovića, češ, Pavlović sam je to dementiraL Zagrebška »Piječ SHS« sedaj ponovno poroča o dogodku ter pravi, da Je Banić zaklicd: »Marš ven! Tu za te ni mesta«. da Je torej Pavlovića ćelo tikal. I&. venstrankarska beogradska »Politi* ka« pa pripoveduje, da je neki po* slanec brž po inzultu rekel Pavlovi-ću: »To je nezaslišana Poznal sera Banica, a niti od njega nisem priča-koval česa takega. »O«, je odgovoifl mirno se smehljajoč .Pavlović• »Od njega morete še več prfčakovati.« — Kak ugled st je Baiuć pridobil, kaže dejstvo, da je bil v Dubrovniku tvomo napaden, kar je seveda obža-lovanja vredno, ali je huda posledica hudega dejanja. = Krona na! odloči! »Politika« piše pod naslovom »Zastanek v po-gajanjih«: Prestolonaslednik Alek-sander se ne počuti nafbolfe ter je za nekaj časa prekini! vabila polftikov na dvor na posvetovanle. Pa rudi s strani zastopnikov političnih skupin se nišo storili nobeni koraki, ki bi dovedli do sporazumljenja. Demokrati stoje rsa svoiem starem stalf- strašen grom je donel njegov glas, a tuđi kot najslajša muzika; tre-petali, bledeli in jokali so njegovi po-sluSalci in poslušalke ali pa se topQ> jv razkošjti in zamaknjpni, kadar je govori!. Vsa pobožna ženska Ljubljana ga je ljubila, Okoli nlegove iz-povednlce se je vse trio in cerkev je postajala premajhna, kadar je stat on na leci. In ko ga ie Skof M!ssia imenovat za župnika na Studencu, so teden dni jokale vse dekle in kuharice, pa tuđi marsikatera gospa k njimi... Tista kramarica Marijana, ki so ji rekli »Brada«, ker je imela dolgo, suhokoSčeno brado, pa ie jbrala med samim! deklami. kuhari-eami in pobožnimi služkiniaml za le-pega župnika Jakoba tlsočake,« »Tisočake, pravite? In dekle?« »Mnogo tlsočakov, gospod! In podarile so jih skorai le sinflctnie Kupile so ma ćele knpe peHla, prtov, - prtfčevt stekla, zrcalo, visečo oro* pohfitva sa troje sob ter vrhu vsefta le krasno zaprto kočilo in — dva mlada belea!« »SfolMn|e?t Da so vte to Inipile flitflHnle?! — AU Sodca! Sovrait-vo govori iz vas...N »Refnico govorjm, jrosood Vse toamvMdasama...6dkodleii^ Ml, sem zvedeta Sele dvajset let kas- neje.« »Darovalko same so vam pove* dale?« »Da, ko so bile že stare reve, kakoršna sem danes laz. te ko jih župnik Jakob že davno ni maral niti poznati več... Spominjani se pa tuđi sama, da so se ie par let po njegovi instalaciji prlvažale na Srude-nec po tri. štiri skupa) ter mu prina-šale darov, da so Jih bile vse miže polne...« »In vendar Je gospod župnik vse to pozabil?« »Ka] hočete! Stara ženska — oh, nobena suha ve]a ni tako odvefif 7A-to, ker se je žrtvovala, dala vte svoje prihranke, kar ćele knflflee sto-takov in tisočakov..^ oL ie vte draf je, nepoolačljlve rečL kl JA ima te mlada ženska, — zato te nazadnle trohnela veja, Id se brcM i po«...« »No, pa ste Ie oreboletl tnđt to^ Je preihostft komlsar..»V drago sini-bo ste stopili... ie vedno mladt Čvrsti, no...« »Se premlada. yoanodl Delria sem prldno In vitrafno. da tetu ft* đuSfla svoi bol hi pt ker me Je delatt veselflo. Radi to nt imelL Ukor ta gvnQ pq Bit flBltHI *"** JMH0tB HMi sem tuđi veselo žlvcti in uživat! mladost, kl )e itak že potekala... Žlvah-nost krvi se ne da ukrotiti niti z bo-lestjo, niti s telesnlm naporom... In potem družba! Hitro sem se sezna-nlla s tropom veselih, mladih shiž-klnj, deke! In kuha rte; rade smo za-hajate v cerkev, a Sa rafie smo se zabavale. šaMe. plesale, veseljačfle.« »A «pospodtnje?« »Dobre so nam bile. Oh! Dane« se zavedam, da so potrpele ie pre-veC t nam!! Pač so vtaslh sođrnja-le... malo sitnarfle... tudl grroKi-It... toda le IzJemoma In v Izredno hudth shičajlh se Je zirođlfa đa Je kakSna Kospodinja staflclnfl odpove-dala... Z mano so toell prav angel* tko POtrpUtnJe, Ce sem pottajata na trgu todf nekaj ur... Ce tem sahaja-la v gtedatlSčt, na koncerte... 6t tem v predpastu preptesala ćele no-O: ntč mi nlso rekli. «*nm da tem vse opravila* kar ft bila moft doK-ooti...« »Torti fttdn ravno nbte tlsU ItCt?« »Sttdlla?— Oh. moli nmmm rlava le misttt! ni ntwitla ttkrat na Itedenfe... Lapt vedno nove oble-to, nov! predpasiifkt. nove btage ta MttvfetV Mrt čt^iIRkL fokwfc^ po perihi povsod Čipke... pa klobuk, -- kajpak, moden klobuk: le to je pomtlo takrat molo duSo tn srce. In kar je ostalo, so zapili In zakaditi naSi čestitci — plesalci, šaliivct.. .* »Pa zakaj ste vendar Sli iz tako dobre hi$e?« Je vpraSal komlsar. »Morala sem KL srosood. Iz ne-umnosti! A ne po svott krivdi! Ver-jemlte! Prav po tlhem... po pr-stth... se Je prtplazfl za mano — da sama nisem vedela. kđai in kako — neki moj fant... StraSno sem se ga prestrašila, ko Je stopil v kuhinjo. Pomislite, saj Je bilo po enl ponoči! Zakrtčati sem hotela — takrat pa se Je prikazala na vratili stara Rudlieva mama in ga Je zapodfla, Oh, strašno me Je bilo sram!... Meni pa ni rekh gospa žatt besede. A naslednjen Jutra ml Je terotHla poselsko knttStco z nttboljilm IzorICevalom. — ml tzpla-Sala mezdo za Sttrfnatst dni vtiaprej ter 'me čtsto prijazno — odslovfla. Da« četo Jokala fe. ko ml te dalala rrko v slovo... Oh, gospod, saj mlad fciovek ne vt. ktko se f«rra z tasrno veCfv! Ko na fn zafera dntfi ve* svet krivde. Ie v tamem sebi le ne tSče.t »Ifi napo^ted ste stužfli pri bogati gospej ZtvkU ste deWJ?« jt po- CHftB kMlltSr li' tt flMStt' ^ABDflk takrat ste bili Že blizu petdesetega leta! Kako morete tore! eovoriti še vedno o mladosti, ko ste imeli že petero krt2ev?c »Petdeset let ni se starost, gro>-spod! Za Boga, saj sem se počutila mlado, kakor bi Jih šteta sele trideset! In Čiovek ie vedno toliko star, kolfkor se čuti... Dobrih osem let sem pri gospet Zinki še vedno opravljala deto za dve mladi. Se sem nam* reč rada, tahko in urno delala... ročna sem bila, spretna, vedno vese* la... In za to so me imeli radi kakor povsod poprej. Postala pa sem tuđi modra: itedfla sem. skoptrila. si pri-trgovala... ponosila vse stare obi*-ke... flh dbračala... i^Brosita gospo in hderko za marsfkakšno odloženo toateto ter si jk> dafa oreittl... Da^ v hraTtilnico aem nosila oo dvateet, trideset tuđi petdeset krotric dokkr nisem naStedHa osem tlsočakov.,. O. kolflrn W si bfta tekom vsega žtv-tjenla lahko prihranila, ce bi bila soravltata vsaj petinko tfstega. kar sem zafrečVala za nenmnostl ta za vetditeenla!« »No, tudl os*m tlsočakor Je za vas lerm vsota. Snelfca!« fe nr1rKW-nllkmnlsar. »Jaz na primar nbnam v hrtBflolcj nlttirtMritfo **"- S2-______________________________ . .SLOVENSKI NAROD*, dat li. april« ittU Stran ft. . 5ču» da je najboljši izhod lx sedinje situacije nevtralen kabinet, vendar pa se v zadnjem času opaža pri go-iovem številu demokratskih poslan-•cev neka izprememba v razpolože-nju ter bi pristali na koalicijsko vlado, kateri bi predsedoval dr. Milen-ko Vesnič, pri parlamentarni zaedni-ci pa se opaža vedno večje nerazpo-loženje proti sporazumu. Članek pravi: Naj odloci krema, kateri skupini bo dala pravico, da izvrši volit-ve za konstituanto, in tako naj bo. = Dr. Ribar za sporazum z »Na* rodnim klubom«? Beograd. 9. aprila. Snoči je nenadoma odpotoval iz Beograda dr. Ribar. To dejstvo se y političnih krogrih različno komentira. Iz bloka vladinih strank se čuje, da je dr. Ribar odpotoval iz Beograda rad! tega, ker ni naše] zadovolji-vega izhoda iz sedanje krize, z dnjpe strani pa se zatrjuje, da je odpotoval dr. Ribar v Zagreb, da doseže sporazum z Narodnim klubom, ker nf mogrel doseči sporazuma zradikalciv Beogradu. Doslei se še ne ve, ah" je odpotoval dr. Ribar v Zaereb, ali pa domov v Djakovo. Bivši notranj! minister Svetozar Pribičević je odpotoval preko pravoslavnih prazni-kov v Zagreb, bivši ministrski nred-sednik Ljuba Davidović pa v Bijeli-no v Bosni. = Prihodnia sela parlamenta Beograd, 9. aprila. Seja parlamenta Je sklicana za 19. t. m. Na tej seji se bo volil novi predsednik. Kandidat parlamentarne zaiednice fe predsednik hrvatskega sabora dr. Medaković. = Vpraganje kvoruma. Beo-grad, 9. aprila. V tukajšnjih Kroeih se živahno komentira brzi povratek dr. Korošca ter vlada mnenje, da je Korošcev povratek v zvezi z name-ro Srofana Protića, ki je hotel pogaziti ustavo in zmanjšati kvorum. = Občinske volltve na Hrvat-skem. Tzid občinskih volitev na Hrva tskem ni takšen, kakar so ga prvotno predstavljali listi, ki so v službi vlade. Ti listi so pisali, kakor da bi demokratska stranka sploh ne imela v narodu nobene zaslombe. Po vesteh, ki nam dan za dnevom đohajajajo, pa lahko sodimo, da je demokratska stranka na Hrvatskem vsa} tako močna, kakor hrvatska zajednica. V Ivancu ie bilo izvoljenih 12 socijalistov, od klerikalcev in za-jecbiičarjev nobeden. V Marusevcu so dobili demokrati vseh 18 manda-tov. V Bedenji je bilo izvoljenih 24 odbornikov, ki ne pripadak) nobeni stranki. Tuđi v Slatara ie bilo izvo-Ijenih 23 odbornikov izven strank. V odboru je samo 1 Frankovec. V De-seniču je bilo v odboru izvoljenih 24 đemokratov. Tuđi v Oroslavju so bili izbrani sami demokrati. V Lipovcu je bilo izvoljenih 6 demokratov, v Dubici je bilo izvoljenih 10 demokratov in 3 zajedničari!. V Stazi je bilo izbranih 12 demokratov in 10 zajedničariev, v Majurju fe bilo izvoljenih 9 demokratov. 9 zajedni-čarjev m 2 komunista, v Cerkvenem boku 10 demokratov. v Divuši je bilo izbranih 15 demokratov. 2 komunista in 1 nestrankar, v Dabru na je bilo izvoljenih 8 demokratov. 1 komunist in 3 nevtralcf. = Razdfraioče defo kralfa Nikole. »Politika« javila iz Skadra: Ita-lijanski parnik je izkrcal v pristani-šču Sv. Ivana meduanskeea 150 na-jemnikov bivseea kralia Nikole, ki • so zelo dobro oboroženi. Dva dni 1 pozneje so lih ponoči pripeljali v j Skader in jih nastanili v dva velika ! najeta konaka. Po prvotnem nacrtu bj bili morali biti takoj razdeljeni v male čete in poslani v razne dele crne gore. da bi izzivali nerede. Ko pa so orišle zelo nepoveljne vesti, da bodo te čete sadele na resea odpor. so Jih začasno pridržali v Skadru. Zdi se. da Italijani resno nameravajo iz Skadra organizirati nemire v Crni gori in v drugih krajih naSe države. = Voini zločinci Prof. dr. Reich je dovrSil svoje delo glede preiskave bolgarskih in avstro - ogrskih z!o-činov. ki so bili izvrteni v Srbifl med vojno. Naša delegacija zahteva na podlagi tega dela, da se izroči tnednarodnemu sodišču 255 AvstriJ-cev in 1600 Bolgrarov. Med Bolgrari se nahaja tuđi troje vladik in bivši general Kaprašikov. = Obsoien bolgarski general. Iz Sofije poročajo: » V štabu nemške-ga maršala Mackensena je bil kot za-stopnik bolgarske armade general Tantilov. Kot tak ie izvršil razna po-neverjenja in dmere nerednosti. Bol-garska vojaška oblast ga je tožila in izročila voinemu sodišču. Obravnava proti njemu se je vršila Dretekli te-den. Obsojen je bil na 6 let težke ječe. = Turčija mora izroditi naše arhive in stare rokopise. Beogradska »Politika« poroča. da ie naša mirovna delegacija pred vrhovnim svetom v Londonu zahtevala. da se sprejme v mirovno oosrodho s Turčiio določ-ha. da mora Turčiia vmiti Jugoslaviji vse arhiv? In stare rokopise. ki so jih Turki tekom stoletja odnesli iz naših zemelj v Carigrad, in Bruso. Vrhovni svet je izročil to našo za-tevo posebni komisili. ki bo q stvari razpravlfala in stavila primerne predloge vrhovnemu svetu. = Imenovanje katoffštrlli škofov. V Djakovu. Subotici, Beogradu, Sarajevu in Skopliu so izprarnfena mc-sta katolfških šVofov. Kakor se za-trjuje, hoče mfriister ver dr. Fran Jankovič izvršiti ta imenovanja in postaviti na tem mestu samo odlofi-ne pristaše svoje stranke. V političnih krogih so radi teg-a ozlovolfeni, zlasti pa zahtevajo Bosanci in Dalmatinci, da se na izpraznjene škofiiske stoltce v prvi vrsti pokifčefo dalmatinski in bosanski frančiškani. ki so si s svojim narodnim delovanlem pridobili velike zasluge za narodno jedinstva = Ćeški prehranjevata) minister demlsitemiral. Predsednik Masaryk je spreiel demisijo ministra za prehrano Houdka in je poveril finanč-nemu ministru Sonntagu vodstvo tega resorta. = Izjenmo stanje na SlovaH1 em. Včeraj je vlada konferirala s koalicijo. Sklenili so. v kratkim rarvelja-viti izjemnrv stani** na SlovašVem. = Izgnani kraUi ne potrebti?ejo potnlfi listov. Švicarski listi priobču-jejo tajno naredbo načelnika Švicarske vojaške oolic'ie. v kateri se pod-reiene oblast! obveščaio. da rmeio preko švicarske meje ptr^titi bivšega navarskecra m vfrten^^^ške^a kralja kakor tuđi bivšega veliketra vorvodo Badenskeca, tuđi v sltrčf»»n. ako bi nrfšli na mejo brez potrebnih potnih izkaztl. = Car NlfroM nH nrn*r*+*i? na. riški »Matfn« priobčuje Tznod pere-sa bivšega franeoske^a poslanca La-ciera članek pod naslovom »Drima v Jekaterinenbunruc. V članku na-vaia pismo bivšecra člana franeoske vojne misije v Jekaterinenburgu Bo-lifroisa, v katerem poudarfa. da ni doseđaj na razpolasro nobene^a dr> kaziinesra materijala, da bf bili bolj-š^viki carja NiVolaJa v resnici umorili. Vest o umoru se naslanfa eoi-no na pričevanje kneza Lvova. ki zatrjuje, da so ga boliš^viki fmHf zaprtega v sobi, kl se te nahah^a tik ob dvorani, kler je bila zatvor-iena cerska rodbina. V tej dvorani da ie bil 17. iuliia 1918 umon>n? c?ir <; svo'n rodh'no. K»s«**!** na %* '<* ngotovila da fe M kne» Lvov s*. tvorjen v ječi. kl Je bila ođdaljena 4 km od stanovanja carske družine, iz česar sledi, da Vnez Lvov ne more biti zaneslflv svedok za umor car* la Nikolaja. Bollfrois naglaša v svojem pismu, da rmt Je boljševiški jre- neral BoneknrskiJ, ki je bil podučen a vseh boljševiških tajnostih. pri neki prflflci izrečno priznat da Se živi car NikolaJ in tuđi vsa njegova družina. Dokazovanja obeh Fran-cozov Laciera in Bolifroisa se nam rde maloverfetna. Telefonska In brzolaona poroCfla. REMNtK IN NITTI. LDU. Riia. 9. aprila. (DKUJ Včeraj ob 10. 5ta ministrski predsednik Nitti in avstrijski državni kancelar dr. Renner imela konferetlco v Pa-lazza Braschi. Oba državnika sta razmotrivala položaj Avstrije na splošno in posebno odnošaje med Avstrijo in Italijo. Državni kancelar je izrazfl gorečo željo Avstrije. utr-d'ti mirovno stanje in vsled tega urediti obrnejna vprašanja, zlasti vprašanje izpraznitve Radgone in Ijudskega glasovanja na Koroškem. Nato sta se posvetovala o težkih pre-hranjevalnih razmerah v Avstriji in o potrebi nove pomoči z živili in si-rovinamt. Ministrski predsednik Nitti je obrazložil naziranie italilanske vlade glede mirovnih problemov, zlasti v kolikor se tičejo Avstriie in je naglašal pripravllenost italijanske vlade, dovolitl nemškim prebivalcem ob gornji Adiži kraievno avtonomijo. RENNEK O AVSTRUSKIH SO-SEDRI. LDU. Pariz, 8. aprila. (DKU.) »Temps« objavlja razgovor svojega riinskega dopisnika z državnim kan-celarjem dr. Rennerjem. Državni kancelar je dejal: Sedaj moremo z vsemi svojimi sosedi žfveti v popol-nem soglasju. Imamo Ie stremljenje, začeti novo življenje in otresti se preteklosti. Mi smo takorekoč nepo-HtiČna država, ki ne želi ničesar dru-gega kot odprte meje in svobodno trgovino. Naša največia sosedna dr* žava je Italija, ki je bila se pred kratkim naša sovražnica. Sedai pa je tuđi ftalijanska vlada pripravljena po-polnoma odkrito stopiti z nami v mirovne odnošaje na gospodarskem in polftičnem polju. Na voraŠanje dopisnika, ali more Avstriia zasledo-vati enako politiko tuđi naoram drugim deželam, je odgovori! dr. Renner: Gotovo. ZaSeli smo že v Prag! in jaz bi že tuđi bil notoval v Beo-erad, to^a jnjsrostovensVa država, ki ima veliko bodočnost. ima trenotno reš;ti teravne not'-anje z?^*»ve. Toda po svojem povratku iz Rima iipam, da bom mogel kmalu notovari na jugovzhod. ITALIJANSirO - BOLOARSKA ZVEZA? LDU. SoflJ«. 9. aonia. (Brezžič-no. — Agence Tel. Bnhrare.) Rimska Agenzia Stefani ofidelno dementira ve5t, ki jo ie objavila »Revue des Balcans«, da ie botearski ministrski predsednik Stambulinski it^liian^ke-mu ministrskem'1 predsedniku Nitti-Ju pontfdil rtaliiansko - bolsrarsko zvezo. ki bi bila naoerjfena proti Ju-go^aviji. Ta vest je porolnoma ix* mišljena. STAVKA V ITALIJI. LDU. Dnnai 9. aprila. (CTU.) Stavka poliedeljsVih delavcev v Ita- ■ liji se raz$:rja, V provinciji Dologna je bilo pri spopadu z vojaštvom šest delavcev ubitih in 35 ranjenih. SOPRONJ HOĆE BITI MAD-2ARSKL LDU. Budimpešta, 8. aprila. (BrezžiČno.) Listi objavljajo proglas mesta Šopronja, ki se obraČa do 7,aveznTŠkih misfj in naelaša. da no-če mesto ostati pri Madžarski, s ka-tero je zvezano že nad tisoč fet. Manifest protestira proti temu, da Av« strija anektira Šopronj. IZ RUHRSKFOA OZEML.IA IN FRANKFURTA. LDU. Frankfurt, 9. aprila. (Brez-žično.) Semkaj so dospele nove fran-coske čete. LDU. Beroiin, 9. aprila. (Brez-žično.) Kakor javlja »Vorwarts«, so dospell v Beroiin zastopniki ruhrske-ga prebivalstva, zlasti r'elavstva, v spremstvu delegaciji državne bram-be. da se posvetuiejo z državnim kancelarjem o nadaljnjih ukrepih v ruhrskem vprašanju. LDU. Frankfurt, 8. aprila. (DKU.) O včerajšnjih dogodkih poročajo; Okoli franeoske straže, ki je stala ob glavni straži, se je zbralo precej ra-dovednežev. Ko se je včeraj opoldne menjala straža in ni bilo takoj dovolj prostora in ko je na to deček vrgel kamen proti poveljniku straže, je leta dal povelje za strellanie. Šest civilnih oseb je bilo ubitih in 35 ranjenih. Franeoske vojake so potem Še trpinčlli. toda ub:ll jih nišo. Govori-ca o niihovi usmrtitvi izvira od tod, da nekateri nišo bili navzoči pri apelu. Podrobnosti se doslei nišo mogle iTgotoviti. Francoska oblast je odre-d?la preisVavo. Narr^stnih vladn^ga predsednika in policijski predsednik sta tuđi s svoje strani začela stvar oreskovati. Davi je bila na glavnem kolodvoru ustreljena ženska skozi klobuk, malo kasneje pa deklica. ker fe prekoračila zabranjeno crto. No-coi je dospel v Frankfurt večji odde-lek Čet. močan približno eno divizijo. LDTJ. m\*chen, 8. anrHa. CTU. »Ccho d^ Pariš« poroci, da bo za-sedba Frankfurta trajala tri me-sece. POLJSKA IN SOVJETI. LDU. Varšava. 9. aprila. (Brez-žfčno.) Ministrski svet Je obravna-val dnioro mirovno noto mskega po-verjenfka za zunanie nosle in sprejel besedilo naslednje note. ki !o je do-^tav?! po^j'n^kom nr^^žfčn^ni notom: PolkVa vlada naz^anja svojo pri-pravltenost. da ne bo naDadla bol^še-viške fronte, dokler trajalo pogala-nja. snoroča oa. da mora odklarHati premfrje za trajanja noarajanj v Bo-rv^owu. Polaska v'?<*^ d^volfuje no-nolno svobodo boljševiškim poobla-z*e>nrnrn pr^ obvpš^aniii svoje vlade. Pismo Iz Celooca. Nobena stvar celovške razera-?ače tako ne spravf iz ravnotežna, kakor če se oniSejo javno razmere. kl sedaj vladalo v našem mestu m sploh v coni »B«. Boje se resnice Vakor vrasr križa, a še bolj se liole za korita, pri katerih se sedai na račun »iNtfi^Hr*, rnr**t'* Vse. kar Slovenske novine sedai piš^fo je infamna laž, oravijo. Olede dopisov v »Slov. Na-rodne o res*iičnem stanju, ki je že več kakor obunno v vsakem poeledu ne samo v coni »B« ampak sploh v Avstriti: so 7astna Je var ša povest — Se mnogo žalrntneiša. kakor Jih zna pisati P. S. Ftnfsrar. 2alostn« je tem bol), ker se take povesti ztoraMfelo n agitacijo, za sob-vftzivno MftacHo!« Spelca Je brez mgumevanta Strlefa ▼ dopremi frofiir^aria, a ko Je slfšala bes«k> »adtadte«. Jo Je postalo strah. — Menda. vendar ne ml-slt da Je saereIRa vefeff^alo? Men-ćm Je vendar ne obeaijo ali calo uikUale? Po vseh i»d^i H Je fMwi*t* Komfsar pa se Je sklonil prijazno k nii in vprašal: »AH imate domovinsko pravico v LJunHani, Spelca?« »T**iam, gospod. Gospod Rudi se Je po?*riga! zame že pred oetnajstimi leti,« ?«e je oddahn^a Spelca. »No, torej! Č**mu potem take huiskaioče hfstorije? — O, prijatelj Fmz>rar! Mođer, trezen mož si, a vendar snuSčaš vodo na trhli Skrb-čev mlin? Et tu, Brute?! Quousque tandem abutere ... ! Z izbuljenJml očmi Je strmela Spelca v smehljak)čega se komisarja. »Moj Bog! Moj Bog, zdaj pa govori že latinsko, kakor rahii župnik Jakob! Ootovo se proglašaio smrtne obsodbe Ie do latinsko,« Ji Je šumelo po možganiK. Komisar pa Je vstal hi dejal: »Spelca, kal ne? — okno ste nbffl Ie po nesreći? Zvrtelo se vam ie v glavi . . . od slabosti hi žalosti ste se zaleteil v steklo hi ker ni bilo dovolj debelo, ste sa ubili... Zato ae boste prav nlS kaznovani. Ampak da bo vaiih križev — U ste Jih *> ^gw yyffl čteto, »"^ faivvki atef^f iptodosU preveč ItabfH, pieveč rej vseh vaših težav konoc, vas zdajle stražnik prav prijazno spremi na rotovž. Tam poiščeta nekega g<>) spoda, ki grdo gleda, a dobro misu% On vam na občinske stroške nakaiB brezplačno sobico in brezplačno prehrano, vrhu tega pa boste dobivali še po 14 K na mesec občinske denaz> ne podpore. Mesto Ljubljana skrbi namreč za svoje reveže kolikor naj-več more in takale nesrečne stranke, kakršna ste vi, Spelca. hnajo na dom tovžu same prijateb'e. Le nanje s« ^ bodoče zaupno obračaite ... sevedac sltnariti je prepovedano in nadležni ne smete biti! — Tako Šprica: sv« že opravila.« In komisar Je pritisnO na defr trtčen srumb. Vstopil Je policijsld stražnik ter salutira!. Komisar nm Je dejal dva tri stavke hi stražnik Jf. odgovori!: »Razumem, gospod komisar!«: »Tore! zdaj pa le idlta!« Je U rekel komisar hi poktffl sluškh4l r^ ko na ramo: »Spela! Jutri pa pojdlte v tmo¥* 5ko župnišče h goepodn Japrtai Finžgarju. In recHe im: Koatfnr w prav leno poftevUa iar *m mm j Oa BUIOflC «^;wKHyJVWi|HIPWH|HMi Stan 4. ^&OVCNSKI NAROD*, &m 11. aprila im. *evtf S* r_ Pravite, da smo frrabffl zadevo ft. prut Lutxa v naše agttmcBske irrhe. Mi le trdimo, da Je velika ve-Hna naroda v ooni »Đ« mišljenja, kakor prof. Lute L dr. t j., da Je kli-jfca, ki sedaj vlada v Celovcn družba .miegatov, kl so zato, da morejo Jbrezskrbno fiveti. zatajili svoj rod, mater In Jezik. Da je temu res tako. v«aj bode v dokaz izjava g. drja. Maksa Ortnerja v »Oberkartner JVoflcszeitung«, ki pravi dobesedno jbod naslovom »Abstimmung und jffimger«; »Unser Brot ist unzenti-fifend und schlecht. Da lasse ich je-jmanden aus dem niederen Volke [nit Freude fOr unseren Jamraer-fctaat stimmen, in dem das Hun-fcern anf der Tagesordimung ist, [vahrend andere prassen und ver-ftienen.« V istem članku pravi tuđi feosp. dr. Ortner, da so »S. H. S. JLeate, tatenlustige, ki bi z marljivim tdetom in zdravo agiticijo dosegli v [oedoglednem času to, kar bi se njim i »pri sedanjem glasovanju ne posrećilo, to se pravi, da bode tuđi cona I »B« prfpadla prej afi alej k Jiimtla-vm pa če se gotovi OudJa ▼ CScter-cu, katerim pravi da: praaaen ta verdienen Se tako na glavo postav-Uajo in ubogo ljudstvo na svoj račtm za nos viečejoc Ml celovSki Slovenci hi r nami pametni Nemci tuđi prav čisto nič drugega ne trdimo, kakor dr. Ortner in proi Latz, pa smo trd-nega prepričanja, da se bo većina ljudstva že pri plebiscitu izjavila sa Jugoslavije ker drugače niti biti ne more. Vi pa ki danes za plaćo plu-jete na vse, kar je Jugoslovansko, ne smete misliti, da bodete po plebiscitu oproščeni vseh grehov zato, če bodete potem zopet vpili »Živela Jugoslavija«, misleč, da vas borno tuđi v Jugoslaviji redili na račun ljudstva. Za danes rečemo vam samo se to: roke proč od našega Slo-venskega dela Koroške, ker rudi mi se v Nemški del Koroške ne vmeša-vamo pa se s tega stališča popolno- I ma zlagamo z devizo Koroško — Korošcem, a KSrnten dem Ka*rnt- I nern. Cefovčan. Demncllanfl Iz Kratila. ■ uopno pismo aezeini viaai v Ljubljani. čak&m z ooo Čudovito potrpežljivost-oroČa cfefelnernti Swari2ah ngotoviti: Es trennte sich die Scnu-lerschaft auch faktisch in zwei bezw. dre! Laser u. zw. in die klerikale, liberale und extremHberalen« als SerbophHe kaf trochen . . .« V sredi tega srbofilskega krosra, če-r*r člani so bili pijani od srbskfh zmag v balkanski vojni bi so črpaJl v svoii raz-frfamteli domišljiji vedno novih Impuizov iz srbofilskih dnevnikov In drugih listor, neđ temi tuđi iz »S?ovanskega iuga«, ka-ler] )e bfl pri hišni preiskavi najden v 3 Izvodih, so bili dl jaki Anton Gnidovec (je med tem maturiraj) in Vladimir Andolj-lek (ravnotako maturiral) in sedmošolec fra« Rant in Karol Matekovič. Gnidovec I« gorei sploh samo za Srbe hi fe po pričah dokazano, da ni mogel najti nikofi do-stt hvale za obrambo tega naroda . . . Tu* di je govoril, da ve, da v slučaju vojne mnogi ne bodo streljali na Srhe. Sedaj Je Aa »patrijot« enoJetnl prostovo?1ec pri nad. bat St. 53 v Zagrebu. Da je moral prej omeniene dijake, kateri so pripadali n!e-kovl naftntimneJSi družbi, z enaktml slm-patSfami okužiti, Je pač samo ob sebt om-ilhro nnd dorch Zeagen begUmbigt . . .« Kato naSteva SchHnlk naše zločine, to |e W«lie nad umorom Ferdmandovtm. la kdo so bile tište priče proti meni ta Molim tovarttem, o katerfli Schltnik to-Vori? Sodni svetnik Oskar Den Jlh je ▼ Banko »Denuncijanti Iz Kranja« (»Slov. Karodc od 1. marca 1915) tmenova! ta apeHral na poverteniltvo za «k te bogo-častje, da glede njih potrebno akreae, to» da porerletiištvo se do daflts id tictHIa Kot priče naSteva sretnik O. Deo prafo-vrrje: dr. Capodra, Fr. Komafarla, dr. Preidla* TL Tomca ta đifake Pfbra to Joa. Zontarla ta reasvmlfa: »Via pfelakava aa BaJIIriH podlaci ta strogo to s vto aa-tenCaostjo izvedciii, te le sesedli v deh ttro, da so bf« vse obdotllrfi brw tm-fee podlage, navadn ebrekomifa. ZMe^ ■k t# -Wm wn§Btin df. Oapvdia Modte ta V rokah imam Komatarjevo pismo na dr. Lampeta in ga, ker marsikaj pojasnu-Je, dobesedno citiram: Dragi! Zaradi ne-katerih kranjskih profesorjev se vrSI pri dež. šol. svetu prelskava, ker irfso ravnateljstva naznaniU, da nskateri učenci odrv bravajo umor nadvoj. prestolonaslednika. Med temi profesor)! sem tuđi jaz. O tej stvari sem zvedel od nećaka posl. Pibra, učenca TI. razr. Le ta mi je pravit na Izletu v Šenčur (2. julija), da mu Je pravfl osmoŠoTec Gnidovec: Dijakf zadnjih dveh razredov sa odobravali na nekem shodu umor. Ko sem pa od Pibra rahteval na-tančnejših podatkov, je tako} vse utajit, rekoč, da nf res, kar fe prej trdll. Ker Je Piber tako nezaneslfivo Izjavi!, nfsem tega povedal ravnatelju, pač pa Gnlđovče-mu razredniku dr. Cap u dru, ki je Se tmel baje tozadevne podatke o nekaterih svo-Ilh dijakih, kakor nd je pravfl prof. To-mec. Ker tedaj pred sMepom sotskega leta (4. ful.) kikor pred maturo nfsem Ime! ni-kakfh zaneslfivih podatkov, nisem nazna-nfi ravnatell^tvu zađeve, pač pa sen n-mertal o počftnlcah nnbiratl era^fro ta jcu predložiti oblastim. Sedaj nas caka najbrže ukor al? pa kaka druga kazen. Vsled tega te nafiskreneje prosfm v svoiem imenu m mojih tovati^ev fđr. Canudra, dr. KotnfVa in dr. Pre^lia), da W mterve-niral pri g. def. predseđnfku bar. Scfnrar-zu. naj nas ne kazrrafefo. ker to b! bfl prevelik triTrmf za ravnatelja In Ifb. profesor! ©. Vesel sem, da sem pri vofakih, sern vsaj refen vzornejra in neori^rranskeea vodstva VranJsVeffa ravnateljstva. Pa raf-si o priTi1--! n^tmeno kai več o kranjskih girnn. ra zmerah. ZaTtvatfu^oč se Tf na?r>rf'ueii|eiii» oe H wern iroimmir ■ Prajtaji pradaedaflc" vittaca tol svela le tael dobro ftfio tpriTld stm v ir ta mtmU proti krtrcen prtfskem Ko le iel ob. Je ćela stvar zaspala to mtaflo Je teto od tata. toda brea vaakriae prafskav* ta rezultata. Akta Ine v eroR miznlcl referesf pri ▼Uh* loi tvm dr. SkabetM. KdeJ Hh bo ti«, mm ▼««. Zastevara, ta mlsilm, da to to moeslo «adl ostalu mojih treh tova-rller, da ćmMmkmm vtada odredi takoišajo prttefcivo. odeoeao da potkrbi da priđe etvar pred drag foro« aa ta način, da se odstopljo akti mtnlstrstvti prosvete v Beogradu. Aata OMdorec FuvefloomlB glede prthrme !■ draglnje. (Anketa v deželnem dvopcu.) V petok me )• anketa nadaljevala na|-prei pod vodstvom predsedoika dež. vlade dr. Brejca, nato pa pod predsedstvom ini. Bog. Remca. Kmetfjskl svetnik VilJem Rohrmann Je podal k 4. toda dnevnega reda »Kako trt se dalo otnejiti rastoeo dragtojo glede kmečkfh in gospodarskih potreb&fcM ob-itrnejse poročilo in predlagat sledeče: 1. Nakup gospodarskih potrebSčin naj te centralizira in vrši pod državnim nad-zorstvom. 2. Uvozna carina naj se znlža oziro-ma odpravi za gospodarske predmete, ki jfh moramo uvažati. 3. Prodaja gospodarskih potrebSčhi po trgovtnah naj se uradno kontro'lra In naj se povedi s to nalogo nrad proti navijat-eem cen. F^repreČit! je neupravlčeno dra-fenie po trgovcih, prekupcih, agentih, ko-misljonarjlh to verižniklh. 4 Cene za gospodarske potrebščine na] se redno razglalajo po tistih Hstih, kl so razSirJenl po defelC da so ne more Iz-korlSčati neorljentlranosti kmetskega ljudstva po prekupcih In verižnlkih. 5. Prepove naj se uvoz vseh industrijskih odpadkov, ki se rabijo kot močna krmfla 6. PospeŠi naj se proizvajanje gospodarskih potrebSčin doma v lastni državi. 7. Za izvoz domačfh prfdelkov na] se zahtova plačUo v domiči valuti, da se njena vrednost povzdlgne. 8. Drafenje po verlžnlkih m navljal-eih cen naj se preprefl z najstrofjlm ra-fconom. Zastopnlk zvtzt trgovsldh gremljev ta zadrug 1. Mohorlč omenja k dragi točki predlogov, da je vsled naredbe z dne 26 septembra 1919, št 17392 brezpredmetna, ker se s to naredbo dovoljuje poljedcl-cem carine prosti uvoz kmetijsklh potreb-5cln. Zastopnlk Prekmurja, župan Sever, pa meni, da naj točka ostaneš ker se ca-rmskl onranl v pinogfh sln5a!ih ne drže te naredbe. Na pred*og predseđnlka dr. Bref-ca se vsled tecra ta točka spremenl takole: »Predtjisi glede carme prostega uvoza kmečTcih potrebSMn naj se strogo Irva-JaJo.« K 3. točki dnevnega reda: »Dopustnl trgovskj dobTčeV«, poroča v zelo obširnem referata tajnik Trgovske in obrtne zbornice dr. MtirnfV. Oovornfk izvaja. da kurz tnjlh valnt nlkakor ne ođfeovarfa Jcupnf ce-nf krone prf nas. V pametni, gospodarskim razmeram pilmeml reSItvI valutnega vpra^anja Ima vlada sama najbotJSe sredstvo v rokah, đa omifi dra^injo fzđelkov, Id Hh produciramo sam! hi onih, kl Tfh moramo Inroovarl ▼ Inozemstvu. Tti treba delanjt. dejanla, de!an!a! je vzkliVnfl do-ročevalec med splošnfm odobravan i em. OđloCneifa In hltrega delarja, sfeer Dn*c!e-mo prepozno, đa ođvmemo katastrofo. Zakaj tud! povpreCna svetovna mera đrasinje se dviga, cene mozemskemu bfa-gv gredo tud? v Inozemskih vahftah kvISlcu. fn čfm bol) gredo kviSku m čim slabia Je naSa valuta, tem dražje Je za na* blago, H ga toliko potrebujemo Iz inozemstva. Eh*. Mnrnlk Je zavrSU svoje porocTo o đopustnem trgorskem đoblcTra s slede-čIttI prediogi: 1. Da vedo trgovd, Industrijcl in obrtnHct kaj smejo fn kaj ne, je treba, da se Izda nerrredoma odredba, kl naj doce'a Jasno in nedvoimio določlt a) ternelfno ceno. ođ katere si srne prođajalec računan primeren odstotek kot svoj zasfo*ek [ bi v^. kafciea odstotek Je v posamezi*fh I *trr>Hh ft smatrati kot dopuste*! za-j služek. | 2. OMastim, kl Hm Je poverjeno sođ- ! stro ▼ ▼prafanjfli navijanja cen !td- naj se ▼ prrl mstanet vsa| pa v drugi instanci pridružilo sodntkt - lajlkt iz stro-kovnlh krogov enako, kakor le to pri tr-govskih sodlSČTh. Ce fe taka uredba trpra-vlčena pri sodlSčlh, kler gre za sporna vpralanja kazenskega značaja, Je tem bol) upravfčena ▼ vpraSanJlh, kler gre za čast prlzadetft, za kazen denarne globe m zapor. Tekom sefo obSirne debate, U se le razvila o tel točki dnevnega reda. Je pred- lagat preoseanik trgovsKega gremija, tr-govec Jelačin kot tretjo točko k predlo-gom poročevalca sledečl pređlog: Vlada naj sestavi posebeo odsele, v katerega naj se pritegnelo trgovci - stro-kovnjald ter zastopnikl trgovske in obrtne zbornice, kl naj bi predelali to obšlrno tvartno ter doloćfli dopustnost dobička pri prodaji posameznega blaga. Sklepe teg« odseka naj deželna vlada takoj razglasi naredbenim potom. V razpravi, ki se je v tem okvir Ju vršila, specijalno o določitvi mlevnine, je predlagal zastopnik zveze Inđustrjjcev lng. Sukije nastopno: V svrho določitve mlevnine se postavi posebna komisja, sestavijena takole: 1. En zastopnik deželne vlade, 3. en zastopnik ministrstva trgovine in Industrije, oddelka v Ljubljani, 3. en zastopnik odseka za prehrano, 4. en zastopnik poverje-niStva za socijalno skrb, 5. en zastopnft trgovske in obrtne zbornice, 6. en zastopnik zveze mdustrljcev, 7. dva zastopnika slovenskih mlmov. Kolisija naj započne svoje de!o §e đanes 9. aprila, ter ga naj Izvrši v čim krajšem času. Ta predlog Je bil sprejet z dostav-kom, da naj se udeležita tega odseka tuđi dva zastopnfka organizacije mlinarskih delavcev, nadalje en zastopnik kmetijstva (Kmetijske družbe) in tajnik kmetijske na-kupovalne zadruge v Kamnnoi ff. Bore kot zastopnik zađružniš*tva. Predsednik je odredi!, naj se ta odsek sestane đanes ob 17. v deželnem dvorca. Ravnatelj centralne Uprave v Ljubljani Težak le predlagat: »Člane komlsij. kl revidiraj© razne lokale trgovcev In njh zaloge in postopajo prt tem poslu iz osebnegi ali politlčnega so-vraštva, na] deželna vlada kategon'Cno kaznnje.« Predsednik je izjavfl na ta pred-fogt đa se samo ob sebi razume, da mor*-jo član! takih komisfj pri preiskavah po-stopat! popolnoma objektivno, kaj« sicer W se itak moralo postopati proti njfm po pređpf<:fh kazenskega zakona. Dr. Windischer v daljšem govoru Izvaja, đa trgovci nimajo mteres* na veđno rastočih cenah. Preudaml trgovci se boje, ko premisijajo o tem, kam vodi neprestano dviganje blagovnih cen. če proda danes vso zalogo, skupilo z do-bičkom, ki ga pobijamo kot previsokega, iptri ne zadošča, da kupi saj približno tl-sto, kar je Ime! prej. Vse osebe, !rf Imajo z blagom opravka, imajo interes na tem, da jim merođajna mesta povedot kaj srne-Jo zaslužiti. Treba jim gotovosti m miru. Vsled naraSčajočfli cen postajalo trgovci kakor sađrnze s konsumnfm blažom vedno bolj odvfsne od kredita. Lastna sredstva ne zadoSčaJo. Zelo važno Je, da naši zavodi morejo po potrebi zvišati svoje glavnice. Na delovanje Narodne banke Se ni kmalu računati v naših krajih. Navezan? borno še đlfe časa sami naše. Govornik opisuje posamezne kreditne posle In do-frafe, na kako okoren tn duhu Časa ne ustrezafoč način $e vrli denarni promet v državi. Nato opozarja na vellkanski raz-loček. M obstoja v postavnih določbah pri nas in na HrvaKVem ^iede snovanja in IzDreminJarna akcijskih dnifb. Pri nas se holestno držimo avstrljskcga akcfjskega regulativa, kl ni bil nikđar zakon v Av-striji, amoak le naredba. StufRa fe ▼ to, đM SD abtlalt m tlačlH slovensko m stovan-slto podletaost Za novo akcijsko družbo Je moralo vse, kar kaj velja, na Dunaj be-račlt Vsak nov zavod Je bil skoro nacijo-nalni postulat NaSi obstoječi zavodi hna-Jo sedaj dolgo m težavuo pot opraviti, predno dobe dovoltenje za zvisanje kapitalu ali pa ustanovno dovoljenje. Za naše kreditne potrebe hnamo vse premalo de-namlh virov na racpolago. Pređiaga sle-dečo resolucijo: »Anketa opozarja mm mtj* no potrebo, da državna, predratni Bnanč-na oblastra napraši obstojea« bi snufo-čhM m kupčUskfm, obrtnhn li denammi zavodom, kl se t skrbi za potrebna obratna sredstva obraćalo do nfm s prošnjam sa dovolftev zrtšanju dfUŽbenfh sred-stev, postopalo z vso^ uvtternnstH ier retufslo prašsfa eksp^Bovno«* Poročilo o popoldanskl zaključni seji priobčimo v ponedeljek. NanKfno oDSPodursliio« — ng trvwmuum aeieznan ara v AntrO. Z đnem 16. aprila 1930 stopi na avstrljskih driaviiA te privatnih ielezgl* eah ponovno povUanje blagome tarife v veljavo ta sfoar za 100 odtt. S tem do*e~ gajo tari« v Avstffli rotettvno najviše Htntikm, dasi so. ako m preraCuntava pri ntskem staniui avatrilaka vamte, tuđi ae* dal §m atf» kot lvtcarsk! a« holandjkL VSTOK ■ovuora pa^njsaiini wb ^ voikii ▼ drUv— peotačana. Je dvtmdllTo^ aB bo hBolo to PovSaale kak praktlčea uspe*. Kor |9 saraoi ponsmiKaiiia prmomni nn>» mot omejen skoro tgMfoCao na prevos O-vn Hi oivnvoinoga ntagft. ruonsmce rp pn^nnmni m wpwbwtho oonv ■w»iiw»^ aso priibmhv on mi pmoi •■•»■ wmw*^^ premaga la mt-avaHli rovlrlev «nil za-eoftana lom Itt? no Donol *** C m bo omf od 14 aprno t«0 oaw«l «« av*rtt-■m kTOii m to voemno io«nnwp putimia. ~ m% vlloni fPomot P§ o^tvl #•■•■ 9Mm. Wwfai"*»» loohrugafr fm*wwtt* « •mviB ^*- imvii v ono *^ ■^w» • «^^» novno " ^nB^o^o ^r snnnv ~un nw^^wWi^wBi^w ^^b noB/ ob oovooof oonojonH ^m\ ^opttm* JoonopoF \ | sivo s parobrodarskim sindikatom skrbelo zato, da bo v Stsku-Sapragu vedno dovolj vlecnjakov na razpolago. Radi stavke prf-staniScnih delavcev v Sisku Je bila uporaba vodne ceste prehodno za datJSl čas onemogoceoa. Pbmen tata vodni promet po Savi posebno sa provoz lesa ts štajerske, promoca in drugoga stavbitega materijala, nasprotao k nam pa prodvseoi si dovos Sta. — ng Total votet v luhuilffca« pro-nMom, Oonoramo ravnateljstvo Južna fe-lotnlet na Dutajn doloca dnevno za ćelo umi cif svnfm prog preracimleva'ne ta-Calo ti rnsliene valute, kl prfdelo pri pfa-covanfu tovomlne v pottev. Za naio tr-cnveo m mdnMHIeg Je posebno vaSen od-noiaj čefho, svsrrlhfco Hi na9o krone tor Sro. Stoor to moralo poSHttvo n Ceifco In nt nnlilo «odl po jotnl fratklratf do mv it Mjote ii ni one H_ Aniflt W'iniknnnlt tUfVIlnnl PO povzettp nt prefomnlkn. To* etfl m snoMI dno »• «*» «• «00 krm. MMbm Sm fts Ni tm Hr 149H fon „^_^^_*_ ^^^k ^ • ' ma ji^jL^^^^u^^kflaMk b^m^^^ a^n P*B^t W* ono mW» Bam**ww**m v^mv m>t ^^hhi ^^^ fl^h— ' #^ftA ^^A^ftfi^.. na * ' VB TPa> nro l«io» wnw»-wm_ i* ^nnnjnnnnn^nmnnnnnnnmjnn^nBnn^^iojnnn^noo^^nom^* ^n»r ^»^^^ ^^^pnno^m^p^» *^w^ox pubOko. Septemberska pogodba z AvstrlJo Je bOa po stanju dna 26. marca 1930 po-daljiana sa sledeče kontingente: razstre-lHv 790J000 krom, kapsljev 301^00, lovsko-ga streljiva 611.183, masnezlta tn Izđelkov 6&000, avtomoMov 13^58.662, železnt-Iklh vagonov 9,391688» lokom. U27J09, elektrotnotorjev 1,225.000, aparatov /a nisko napetost 59.010, kabljcv In izoliranih 21c 994.695, 5amlc 521.099, akumulatorjev 264.747, medeninc 167.116, zvonarskega kova 375.000, armature 246.000, poljeđel-skih strojev z motornim! ptugt 631^58, fičnega In drugega ieleza 178.032, 2elezue konstrukcije £392.796, želenun sodov za petrole? 308 117, žlčnc vrvi 140i»a Ireže In rešeta 22.261, medenih reSet 77.000, tehtnic 100.000, štedilnikov in peči 84JS50, mlinarske oprave 486.775, cevi, sesalke 21.102, cesfnih in vodnih strojev 9.923. fo-stalacijskega materijala 1,430 069, Jeleznl-Skih naprav 562, kontrolnih naprav 344.960», materija1* za poljske železnlce 1^69.591, osovine 247.087, tiskarske opreme 1.591.445, komičnih prođuktov 19.009, zdrav« 3,028.291, mineralnega olja 52612(5, rotacijskega papirja 1,865.200, novinar* skega papirja 1,419.787, trgovskega papirja 428.121, tiskarske potrebSčin« 6,752.400, kovinskih tl.anin 41.204, perila 3,204.641, vrvarskih izdelkov, vreč in drugega 715.000, pohKtva 937.017, drožia l,005i*74. Tzčrpan je uvoz za sledeče predmete: grafit, telefonski in brzojavni materijnl, el^k-trotehnfčnl materijal, ležlšča, žice m žiJ-niki jeVlo, orodje, velociped!, JHvalnl stro-ji. mlekarniske opreme, rokodelsko orođje, galica, ra?!ictio zeiezno bfago, kolofonfj, smolnato oijc, smola, barve vseh vrst, tehničn! gumiie\1 izdelki, navađni papfr za pisanje m tiskanje in stekleno blago. Sep-tembrska kamoenzaciiska pogodba je bila za 100 Trilijonov podafjšana fn SIoveMfl cd tega dovoljena kvota 9 miliionov. Var fe z ozirom na na?e f?rdii**rifske potrebe bere malo, se od 1. aprila 1920 zopet spre-iemajo vplačila na komr>enjMciJskf> po-zcčlvj Tffl podružnici Centrale uprave. Dffftflllfi! ff*5Stf# V Ljubljani. 10. aprila 1920. — Pravoslavna vetfkatioS. Jn- tri se prfčno pravoslavni nslc-snt praznik?. Vsem bratom pravoslavne ver žalimo častit askrs. — SokolsJd ztet v PrajA L!s« roročajo, da je vsesokolski rlet v Pra^, ki bi se fmel vrSiti koncem meseca htniia, odgođen za dva mese-ca in sicer zaradi nepremasrlfivih tehničkih zaprek. Zlet bi se imel potem-takem vršiti meseca argusta, ven-dar pa ni izključeno. da se zlet odgodi do rrihodnjejBra leta. — Češkosfovaškl fefiOomirfl tta povratka. Danes, 10. t. m. ob 11-30 Je dospel iz Trsta na glavni kolodvor V Ljubljano prvi transport čehoslova-skegra le#. pp. »Jifi Podiebrad«. Ste-vilno občfnstvo, čeSka kolonfla te častna stotnifa ljubljanske camizlje z godbo načelu so priredili iskreno-prijateljski spre.fem do§lim borcem. Pove!jnik transporta kapitan W11 đ je nazdravi! generala Smil janjca* Med zvoki čehoslovaške himne »Kđe domov mu5« in »Bcže pravde« so so Izmenlali pozdravi. Dr. Hubađ po* zdravlja došlece v imenu deželne vlade, mag. ravnatelj dr. M. Zar-n i k imenom stolnega mesta Ljubljane, konz. zastopnfk Vondraček y imenu tukajšnjih Čehoslovakov ter zastonniki »Čehoslovaške občTne«. Posebna častna stotnHa leeHmiariev je izkazala generalu Smflfaniću časti. — Popoldne ob nola treli pr!f»o društvo »Akademski dom« Je vložlfo proSnJo za zgradbo prftličnega poslopja na imionskem svetu, ki fe last tvrdke Schneider in Verovšek. Poslooje se porabi za nastanjenje klerikalnih akademskih društev. — Preooved Izvoza aaSHi mnr« čanlc Na podlaci sklepa ministr-skesra sveta od 25. marca t. !. Je odh-redil finančni minister. da se prepove izvoz kronsko - dinarskih nov-čanic Narodne banke kraljestva SHS \% naše države. Kdor bi polzktišal izvoziti te novčanice preko naših državnih me), bo kaznovan kot ti« hotapec na nodlagi člena 100 fin. zak. za 1919/20 in se mu bodo nov« čanice zaolenile v korist državne blagajne. Vsem carinamicam je na-ročeno. naj nalstrožje izvaSaio to n** redbo. — Aklueino proniTaineu Aka* demični kipar Janko Brajović, rodom ČrnoRorec, ki Je zadnja leta med vojno blval v Ameriki. pro-dava v torek 13 t nt ob 19. v vttf-ki dvorani Narodnega doma o rasnih bas" sedaj aktualnih vprasanjih. Razpravljal bo o črnogorskem vprašanju, o ftalijanskih poskusfh. da izrabljo crnogorsko vorajanje v svoje svrhe, o ita-HtoisHh srjletkah uroti JagoslavUU ttd. Pretprodaja vsttomifc v Dofen* £evi trafiki v Prešemovi tdld. Se* de« *tanejo 5 YL 4 K ta 3 K. ttajll&a Ml K. mw^^m^^B^mmm WmBKm^mmmm ^H^&mjm^*^R^^m^mW9^p^B w^ ^f Mmlmm^^m^^ mmmtwm> DmaJtM tafcafk Vbtforir HmCcSiM piS6r i» ManBOfEt • V iWr Kev. W. .SLOVENSKI NAKOD*. 4m li. tpriU ina . Ston & transportom iz Uoblian* proti Drmaju. Ker dijaki nismo dobili tevoraic za živila, smo na slepo srečo vzeH : vsak nckaj malega seboj* Nekatert s*> MH deležni te »slepe sreče«. drugi | ne, kakor Je kdo naletel. Jaz na pri-mer sem imel smolo fn sem moral rad! 5 kg moke, 2 kg prekajene svinjine, 1 k«c suhih sliv fn pol kg feč-mena iz špil} nazai v Maribor, kjer sem te stvari pustil pri svojem prijatelju, da jih shrani in o priliki odda domov mojim Ijudem. Torej sedaj je domovina rešena! Prikra*San sem za to malenkostno količino Živi!, kl so si jih moj! roditelji odtnrali od ust in sem polegr tega fzsmbil še en dan in pa nekaf kron za prenočišče v Mariboru.* Revne dijake šikanirajo, ve-rižniki in tihotapci pa lahko izvaža-Jo preko meje vagone živil. tako ho-če naša modra vlada! — Vzglednfte se! Južna želez-ttfca prične v najkraćem času z zgradbo velike dvonadstropne stano-vanjske hlše na Resljevi cesti. Nova hiša bo imela 8 stanovanf. Za zgrad-bo Je Južna železnica že zaprosila .stavbno dovolienje. Nadeiamo se, da bodo vzgled Južne železnfce posne-mali razni naši denarni zavodi in tuđi privatnfki. — Stavka opernejra zbora. Sno-Č1 so v opernem gledališču peli Gott-nodovo opero »Faust«. Ko se je za-ttor v drugič dvignil, je stal na odru operni zbor. v česrar imenu je tajnik udruženja gledaliških igralcev nazna-nil, da se predstava ne bo vrStla. ker Je opernf zbor zakliuči! stopiti v stavko, člani apemegn zbora so za-htevali zvišanie mesečnih r»1ač, ki so đosedaj znašale 360 do 480 K meseč-7io. Zantevaff so mesečno plačo vsaj 500 K, ker z dosedanjim? plačami ne morejo živetf. Intendant dr. Mirko Lubec je njihove zahteve odbil. vče-raj pa je dal nabiti poziv na gledaH-ško desko. da moralo člani opernega zbora podpisat! do 11. t. m. nove pogodbe pod pofcoji, ki jih ie on stavi!. Operni zbor Je v cefotf odkloni! intendantove pogoje ter g. intendanta obvestil, da protestira proti takemu nasttstvu in da bo da! izraz temu nrotestn na ta način, da stop? v stavko. Predstava se na to ni vršila. De-nar za včeraj kupljene vstopnice se vrne. Tvđ\ današnja predstava se ne vrši. Nadejamo se. da bo stavka v I naflcrajšem času končana na podlagi I oboiestranskega iskrenega sporazuma. — Poffska konzulata v Beogradu fn Zagrebu, vfcekonzulat v Ljubljani. Minister za zunanje stvari ob-javlja: 1. Dano fe načelno dovolienje za otvoritev konzulatov na ozemlju naše kraljevine državf državi fn sfcer v Beogradu in Zagrebu. 2. Dano Je začasno poobla-ščenje za delovanje konzulata na ozemlju f naše kraljevine držav Poljski v Ljubljani (vlcekonzulat). — Iz t^^fstratnecrn «rremf1a. Ma-ffistrptn? Tremif ie v svoil vč^raiš^i seji sktenfl prezentirat? za Pr^n^ AiT^r^vn ustanovo letnih 260 K Vin-V"* Francbettita. za Krtovo ustanovo ??t»?:h f&t K dliaka Aloizna Lenarči-ča *n 7?l O^rbičevo ustanovo 203 K groT^^Vo obrtne Šo!e L. Rcpičevo: ^^ffpi.v fe U2r>d?! rrošnfam Lenna Po-fač^a, Julije Smoletove, RudoTfa ^'"Mra. jdedališlcesra konzorcija, Jo-r?r»!ne pTicove in Marije Anžičeve za 77i nodelitev, oziroma orenos grostit-niške koncesije, odklonil oa je proS-^nji Beti Orehkove in Frana Batjela za podeiftev uostilniške koncesije. — Dr. Henrfk Tuna. znani socijalist ič ni vodja, agitira po slovenskih občinah v zasedenem ozemlju za svoja intemacifonalo. Zlasti so se mu zdela ugodna tla za njegove ideje v spodnjih Đrdih, kjer Je med kmeti še mnogo kolonov. Tako Ie hnel pred kratkim v Medani shod, ki se mu je pa popolnoma ponesrečfl. Kmetje so mu srdito ugovarjal!« zlasti ko se je dotaknil verskega vpraSanja, tako da je moral naskrivaj zbežati iz Me-dane. — — Vojni vfetnffc! na Francoskem tn francosklh kolonilalL Svojci vjet-nikov, ki se nahajalo še v francoskem vjetništvu ali v francosk?h ko-lonijah, naj naznanijo ime in priimek vjetnikov ter kraj interniranja Slo-venskemo RdeČenra križa v Ljubljani. — Na občnem zbora Oospodar-skega naprednega društva za šent-jakobski okraj v nedeljo 11. aprila o* 4. popoldne pri Kavčiču na Privozu govori Ijub. ^upan dr. Tavfiar. (k) Južni kofodror t Zagraba m razširf v smerf proti Selski cesti do tovarne mila. Hrvatski Žldfe si ttSeJo hrvatske prtlmke. Vlada Je đovolila Ar-turju Buchwaldu v Oseku, da se pi§e odslej Badalič, Arturu Poffaka v NaSicah pa, da se sove odalef PoUč. — talijanske represaflje v Spnta. Ttalljanska okupadj* oblast ie ustavila obalni promet sa ladje pod ittflittiko stttefOb Ao li Mil • (ladje. taitefe ie haHla itkvlrtrala. In za ladje, kl bnajo dovollenie za plovba To Je represalija radi neke« i ga incidenta z vojaškim zdravni-kom iadje iPugHa« v Oašpićevi ka-varnL — UfMežeooen tmmkefta ri» da naznanlamo, da se danes gledali-ška predstava na čast srostom vsled štrajka gledallškega pevskega zbora ne vrSi in se bo plačana vstopnica za gledališče priglašencem vrnila. Z ozirotn na to se vrši danes ob 8. uri sestanek udeležencev trgovskega shoda v gostilniških prostoriji Narođ-nega doma. (k) — fnserate !z Maribora za »Slovenski Narod« sprefema do Izvirnih cenah Zastopstvo fucroslovensfcfli no. vln v Mariboru, Slovenska ulica 15, »♦oleg: hotela »Union«. Slavno ob-činstvo prosimo, da se obrača na ta zavod za vsa pojasnila slede inse-ratov za naS list. — Pravoslavna služba božja. Jutri v nedeljo ob 10. bo služba božja v vo?a§n!ci kraNa Petra, v pone-deljek 12. t. m. ob 10. pa v evan-??eljski cerkvi na Oosnosvetski cesti. Vstop je vsakonrar dovoljen. —Jusoslov. tiskarna nas prosi, da objavimo to-Ie izjavo: Z ozirom na včeraišnjo notico, posneto po celjski »Novi dobi«, da so zasačili organi južne z>leznice inženiria Auf-rechta, ki je iztfhotapil na podlaci iz-voznice »Jti^ostovanske tiskarne« več]o množino živil v Avstrijo, iz-javliamo. da naša tiskarna ni preje-la od nikake oblasti kakejra izvozne-ga dovolienia ?n soloh ne ve, če eksi-stira kak Aufrecht. Dotične organe, ki so zasačili Aufrechta, Drosimo. da nam iavijo njegrov naslov in oblast, kateri so ga naznanili. — Darovali sta v prid medicinskih fondov Zdravstvenega odseka za Slovenifo !n Istro v Ljubljani Ljubljanska kreditna banka« v Ljubljani 5000 K ter Podružnica kredit-ne#a zavoda za tr&ovino in obrt v Ljubljani 2000 K. — Nesreča a!f zločin? Včeraj popoldne se je na Trnovskem pristanu odteral pretresTfv nn'zor. čnlnar Ka-rol Oorše, iz Kladezne ulice, stari znani prevoznik na »Jeku«, je po daljšem Iskaniu potegnu iz rfobokepa I blata Liublianice — truplo, ki !e bilo teden dni zagrebeno v vodnem bla-tr.T. Pretresilfv je bil prizor, ko je prišla mlada žena Marija s sorcdiriki ter Je aenoscirate nesrečno žrtev za svojega moža. Bil ie mlad, krepak, v najlepši dobi živlienia — narednik Anton J e % \ i č. ki ie bil kot računski podčastnik pridelien 3. četi đravsko-pesadijskega puka v domobranski vofašnid. Nesrečna žena je svojega moža pogrešala že od Veli-kejra petka ponoči. 5prva so domne-valf. da Je ods>! v Trst, ker je vedno hrepenel po Trstu. Ker Ie nf bilo o njem nikakejra sledu in £lasu. so so-rc'fntkf in n'etrovi zi^ncf. kateri so b?H krtič^e noči Ž nfim skunai v ka-varni. pri?«vil? ^adevo nolicijskemu ravn^telfstvu. ^e teden dni pa Ie šla po Trnovem govorrca. da leži v Ljtrbljanici nad zatvornicami neko moško truplo. Policiia je bila na to onozorjena ter fe vsled tejra I okrozni nadzornik Jože Hab6 odredil preiskavo struee. N^srečno žrtev so nrepeljal! v mrtvačnico. Na kakšen tragričen način ]e za^el Jeclfč v vodo, 5e ni pojašnjeno. V blizini stanu-jo-če stranke se sedaj snominiaio, da so čule kritično noč neki prepir ter klice na pomoč. — Z Bleda. »Slovenec« hi »Ve-Černi list« sta v dopisu »Bojroskrun-stvo« dne 31. marca t. 1 .z nfima ls<;t-no nesramnostto nanadla blejske Sokole. »Blejski Sokoli so se proslavili s Čini, ki so na sramoto celemti so-kolstvti.« Prav dc*ro ve mformator, da se ni »spravilo slamaj 14 mladih Sokolov, med niimi učitelj Orundner iz Oorik, ki naj bi Si razbijat krize in kapelice, in prav nlč sra n! sram nalajrati javnost. Prav dobro ve po-ročevalec, da Sokol ni odgrovoren za pobalmstva nekaterih ponočnjakov, ali ne more premagati odume^ra so-vraštva, da ne bi s strunenim jezikom oplazil blejskejn Sokola, kate-retra smrti se je že L 1914. veselfl. Nikjer drujrle ne naiđeio krivca« kakor med Sokoli. Iz jrole^a sovraStva zanl^e. da ie >to divjaštvo Ie člen v dolgi verijrl protiverskejra početja Meisken Sokola«. Ta vertara protl-verskepa oočetfa je: Udeležfl se fe bolev na Koroškem v Jamitrju 1919 z 20 člani, v aprila s 15, sodeloval pri žurmem rietn v BorovHah s 83 tel. oseb. v LoCah na tabora % 28. Dilređil Javni nastoo doma a 97 oseb. ljudstvo moralno dvicmil in si I Kmotno ooonmreL To vas bofl fn I vse, kar vas boli. fe piotrverafco, radi trna ta vf ivmftf r s?jMnbm> fiafimi aovraStvv* Ne bofbno aa ociiioi proiifarsiva« nr jq naia ono ooiteno in bo rodilo dobre sadovc v nafem Uudstvn po lasu! ftt safirtMl DOtraokoUefcMa MnMlnaeiaiea- cotpodo na Bledu ^ato so te zfcraB 1. 100a v SokohL Sovrašrvo *a te ?asledovalo od roistva in umorilo L 1014. ob izbruhu vojne. Sovražnfld. lastnJ rodnl bratje. M aa izdali; mnoffo članov Je bilo ureganjasih. TI lažni učitelji in TOdlteUi naroda vldUo sedai sadove svofen dela In strah jih j© ter iSčeio, na koga bl zvrnili krivda Mislili smo, da bo svetovna vojna naučila te ljudi poštenja, da se bodo sJcesali svojih irre-hov in prišli na pot spoznanja. saj je njih početje preobrat pokazal v po-polni naffoti. Toda nišo bili već zmožni, da bi se sramovali svojih grehov. Kaznovuui lafakorernost Dne 14. februarja t. 1. je prišla k gosHl-ničarki Mariji Mi kliče vi v Kočcvsko Reko ciganka Liza Hudorovičeva. Ker je vedela, da Je mož Mikllčeve že več let pogrešan, Je silila v Mi-kličevo, naj si da na karte preroko-vati, če hoče Izvedeti, kaj Je z njenim možem in če se bo mogla kaj kmalu možiti. Mikličeva je bila s predlogom zadovoljna. Tedaj Je po-vedala ciganka, da mora dati na mizo za duh£, ki ga bo priklicala, tri velike kose suhe svinjine in mnogo denarja. Mikličeva Je položila na mizo tri kose svinjine in 300 K denarja. Nenadoma je začutila Mikličeva, da jo silno pečejo oči. Sol-ze so ji zalile oči, da ni videla nič, pač pa je stišala hojo po sobL Ko je čez čas spregledala, ni bilo ne mesa, ne denarja in tuđi efeanke ne, ki je vzela spotoma s peči tudl še eno žensko krilo. Stekla je iz sobe in videla v daljavi bežečo Ciganko. Pozvala je orožnlke, ki so vedeže-valko vjeli in JI odvzell vse prigo-ljufane reci. Ciganka je dobila, kakor pripoveduje Mikličeva, osem mesecev ječe v priznanje njene zgovornosti in dobičkanosnega ve-deževanja. — Stoke! pes se Je priklatfl koncem marca t. I. od Žužemberka v novomeško okolico in Je obgjize! kakih 15 ljudi ter nebroj psov. Med obgrizeniml, ki so §li v Zagreb na Pasteurjev zavod, je tuđi Mrvar, tajnik kandijske posojilnice. Stek-lega psa, malo in neznatno ščenš, so ubili železničarji v BrSljinn. — Sentjakobska napredna knjižnica, Vožarski pot 2, koncem Flori-janske ulice, postajališ^e električne cestne železnlce, izposojuje vsak de-lavnik ražen srede in petka od pol 6. do 8. z večer slovenske, srbohrvat-ske, češke, nemške, rtaliianske in franeoske knjige. Kupuje se vsako-vrstne knjige po naivišfi ceni. (k) — Ciganska godbi koncertfra v ne-della dne 11. aprila v velfkem salona fo-stflne »DraiČek«, Bohorlčeva ulica 9. — Vstop prost , k Tanlmrafkf kooetrt se vrfi v nedeflo U. t m. pri Travna na Olincah. ZaCetck ob 4. popoldne, vstopitina 2 K. Za mrzla fn gorka Jedila kakor sa pnrovrstne pljate bode poskrblfeno. K obflni udeleibi se pri-poraća Jakob Traan, fostllalčar. k Knlhira. Glasbeaa Matica. Prvovrsten umet-niikl uži tek nam pripravljate sa ponedelj-kov koncert ge. Lor§etova in Oolieva. Spored je tako pester, da bo zanlmal nele naie glasbene krote, ampak bo nudil tuđi Širšemu občinstvu izreden užltek. Debus-syjevi skladbi »Veter v polju« ta »Refleksi v vodi« sta irmed njegovih najoricinel-nej$ih skladb. Skladatelja, zastopnika naj-modeniejSe struje v Francijl, odlikujeta subtilnost in finesa v Izraianja UrKoega raspoloženja. — Choptaova sonata v b mola je vseskoz! temnega značaja (znana žalaa koračnica, UI. st). Delo izraza bo] In smrt ia je izmad najodličnejšlh in naj-težjib del slavnesa skladatelja. — Bach-Lisztove varijacije »VVetnen-klaceti« so klavinka skladba mogoeneca stoga, komponirana na 8 tonski Bachov motiv. SUe-pajo t koralom. Ljubljansko občinstvo naj pokaže z naJmnogobrojnejSini obiskom, da zna ceniti svoji donsad nmttaicl Istotako visoko, kakor lo ceniio Beograd, Zagreb in druga tnesta nt jugu, kl so Ja radi ve» likansklh uspehov lansldb konecrtov tud! letos ponovno povabfla na koncertiranje. Predstojeći program bosta izvajalt pri-hodnjetodn« v Zagreba, Osijeku, Nov«m Sađn Itd. k Koncert w*m Clnln Thici • FM-torltvt, ptaritllnk ni mm. Ansonn Troska, ptenlsta z Dunaja. st vrH v Ljubljani v ponedellek. dne 19. aprila v antenski dvora* Predprodnja vilopnle te prićse danes v Dolenćevl nrntti ▼ Praiefnail nUci Spored obseza lepe ni ganfmive skladbe U s^etotne Manatte. Oospa bo Igrala: Đach - Usstove Vnrijacil* na kaatato »vv vuioa, imiif • ■ • ^^^IPHMvt nHwMk ofi a?, hi Balado, ©». 2k %dmmmmc*o Ljubavno pesem, Sanarlero skladbo Bolte I antloue: namenflo ltnaww Legendo •9v. PmOMk PavUuiekf trt te nw* Ittt Lbajv koncert ▼ A • ton, natemljan ne dragem kkvlilu po soprogn. Aatm Troef ^pn bo Igml VMesdnvn Nornnn: Pa* ^^^nn^nRBnnnfBnjnnB ■^ununt anTnn^nni^nnnnnlnvs •Hnnel^p^Hani ■a^B^nT^Inv^Bnnl^V' ■^M^rfflhf ^ttnni hmm nam #Ar^MM*a. b» evesnet leafede ter nsMrallko visoko en> jefl operni orkeeetr. Po dolgfh Iedn te bo protrojala pete nfnfooija Cnjkonfce-ga, operna povka gdC VUma TUicufieta pa n«sto9l ▼ tr«h altovsfcA aolospevih a spremljevanjem orkestra. To bo prvo pro- ! izvajania skfndb nntcgn mlađega fci nadar-Jtnegn komponista L M. Škerjanca. Opati je, da bo st obCrastvo z mnogobrojnim obtekom pokazalo, da ve* ceniti umetnBko stremljenje članov opernega orkestra ■ njra ravnatelja. — R. M. k Tivlstlfea In sport. Recstnvn planteskrn sflk v MEoptc*-ve« pavflfjonn. Slovensko planinsko društvo Ie priredilo v Jakopičevem paviljonu lepo uspelo razstavo p'aninsklh slik, m sl-cer deljeno v dva dela, eden obsegajoC slike obeh znanih sllkarjev Kože!}a in Hodnika, drugi pa obsegajoč fotografije gg. Kuna veri a fn lv. Tavčarja. Obe deli vsebu-jeta krasne posnetke krasot našega gorov- i ja, zlasti lep vtis pa napravila prvi del razstave, obsegajoč akvarele m oljnate slike moistrov Koželja in Hodnika. Tudl fntografični posnetki gg. Kunaverja in Tv. Tavčarja so mojstrski VeClna slik, ta«ro akvarelov, kakor tudl fotografičnih po-snetkov predstavlja krasote naSega Tri- j zlavskega pogorja, pa tuđi veliCastniTi sllk \x na§fh KamnfSkfh planin ne manjka, Po-lez slik pa so razstavljene Se preproge in zastori domačega, priprostega izvora, krasni IndalU kl so *r*4ut da Jfm B*** pecv#tl aekaj pazlilvosn% posebno ie, ker Je apeli, da se ta del domaCe industrije rarvue tuđi pri nas. Razsttva Je zelo zt* ntratva in se obCmstvu poset te rautare kar najtoplele prlporoCa. Sokolsluo. Ženakl odnek MnfcHnnskegn Sokol* priredi v soboto 17. t m. ob 8. zvtčtr te-lovadno akademijo. Podrobni spored obia-vi«o pravočasno. k Seftol I. nasnaaja bratskemu članstvu, đa se vrši tdovađba rasoih oddelkov ▼ sledečem reda: I. Ćlanl telovadijo v pouedeiiek, sredo, petek od 8.—10. zvečeiv v nedeljo od 9.—12. dopoJdne v ljudski soli na LedinL — IL MoškI mri«: Sčaj: od 14.—ia. leta v torek In četrtelč od 7.-9. zvečer v ljudski Soli na LedmL — IIL Ženski naraščaj: od 12. do' 16. leta v torek in soboto od 5.—7. rvečer v ljudski soli na Ledini. — IV. Članice: v ponedeliek, sredo in petek od 7. do 9. zvečer v realni gimnaziji na Poljanakj — V. Dečki do 14. leta v torek In petek od 5.—%7. zvečer v realni gimnaziji na Poljanah. — VL Deklice do 12. leta v ponedeljek ia sredo od 5.—7. zvečer ^ realni gimnaziji na Poljanah. Ženski telovadni krožek Sokola I. *] Ljubljani vabi vse članice na pe$izlet ^ nedelio popo'dne, ki se vrši v PodutifcV Dolnlce - Ljubljana. Zbir amo se ob 1. po-' poldne pred Narodnim domom. Zdravo! U] nalnonelSa ooroflla. DEMENTT O SPORAZUMU V JA-DRANSKEM VPRASANJU. LDU. Pariz, 9. anrila. (CTU. A^ence Havas). Jagoslovensko po-slanlštvo deaientfra vest tržaške^a »Pfccola« o sklenftvf sperazuma v Jadransketn TprašanitL ŠIBENIK ITALUANSKA TRD- NJAVA? LDU Trst, 9. aprila. (CTU). Italijani izgrajujejo Šibenik v trdnja-vo in najtrdnejse oporišče italijan-ske^a oporišča ob Adriji. STAVKE V ITALIJI. Trst, 9. aprila. Kot v kaleidoskopu se v Italiji vrste splošne stavke. Ognjišče delavskemu stavkov-nema in revolucionarnemu pokretu so industrijski centri severne Italije. Zaradi krvavih dogodkov v Bo-lognl in Modeni so delavci, zlasti železničarji napovedali splošno protestno stavko, ki je ustavila za tri dni ves javni promet. Železnice so popolnoma mirovale. Že teden dni vodijo stavko državni nižji usluž-benci in delavci državnih podjetij. Število stavkajočfh znaša okoli če-trt milijona, samo v Bologmi jih je 50.000. Splošna stavka je deloma ponehala. Značilno pa je, da je med italijanskfm delavstvom sedaj moćna propaganda, k! stremi za tem, da se delavstvo pripravi »materlelno in tehnično za revolucijo«. KONGRES ITALIJANSKE LJUDSKE STRANKE. Trst, 9. aprila. V NeapUu je včeraj pričel zborovati kongres ita- lijanske Ljudske stranke. Na njem je zelo številno zastopana i talijanska duhovščina. Do burnih proteJ stov je došlo takoj ob otvoritvi med! konservativci in kršćansko socialna strujo. MIR MOSKOVSKE SOVJETSKE VLADE. LDU Moskva, 8. aprila. (Bres* Žično.) Moskovska sovjetska vlada je poslala italijanskemu ministru za; zunanje posle Scialoji hi ameriške*: mu državnemu tajniku Colbyjtf brezžično sporočilo, v katerem po*1 novno opozarja na njeno odkrito* srčno pripravljenost za mir in kjeH izraza svoje obžalovanje, da so gotove države sicer Izjavile priprav* Ijenost za mirovna pogajanja, da pa stavljajo take pogoje ,iz katerih se jasno razvidi, da ne želijo mirjifi temveč vojno. *;< LDU Berlin, 9. aprila. (Dun.] kor. ur.) »Berliner Tageblart« jav^] lja iz Varšave, da so delegati Rusi-] je, Poljske, Litvanske in Latlškd! dospeli v Bobrujsk. Premirje nM poljsko-mski fronti se je prjčelpj včeraj opoldne. IZ RHURSKEGA OZEMLJA. LDU Lyon, 10. aprila. (Brei^ žično.) Po vesti iz Berlina je >Vos* slsche Zeitung« dobila brzojavko Iz Duisburga, po kateri so ententn| delegati dospel tjakaj, da nadzoru-jejo izpraznitev nevtralnega pasu, — Brzojavka iz Bruslja naznanja, da belgijska vlada odobrava zased-bo porenskih mest hi da stavlja] franeoski vladi eno divizijo na ra»' polago. nmstuene oesfi in piireditu£« Zven trsovskUt nstavUeneev na-znanla, da ima v soboto, dne 10. aprila 1920 ob pol 8. zvečer shod v Mestietn domu. Polnoštevflna udeleiba dolžnost. — Odbor. 2585 L UvotlovmMU dtrarstd Unb »Favorit« imi danes dne 10. aprila sestanek ob 7. zvečer v dvorani Glasbene Matice, Go-sposka ulica. Vsi člani se vabijo k točni in gotovi udeleibi. Odbor. k Draitvo imaafcaega uradnBtra Slo-▼enQe v LjablianL V nedeljo, dne U. i m. ob 9. dopoldne se vrši v veliki dvorani Mestnega doma redni občni zbor naSe kra-fevne skupine. Apeliramo na vas, da se občnega zbora polnoštevilno udeleflte. Uitioiltiir draitva ćrlmrmik nu—~ iČMoev Iz zaaađ—ega o—nilfa, Vabilo se vsl driavnt In javni nameSČenci, učitellt in upokolend iz sasedeaega ozemlja na Jtvnl shod, kJ se vrii dne U. t m. ob 15. uri v veliki dvorani Narodntgi doma. Udelelftl se imalo vse kategorije brez razlike stanu in čina, ženskega In moSkega spola, kakor: poStno, felezni-fko (tndl Javni organi), orofniSko, poHdl-sko« fmandno, davčno, sodnl|sko hi računsko ushtlbenstvo ter kakor ie gori ome* nltno teđ gg. ofitelH m učiteljice. Dnevni red: 1. UstanovHev druStva. 2. Zastona-nje naJft ffonovBkfh tnteresov. 3. Pođuk 0 stufbf Ia kulturnem razvoju. 4. Podpira-nle na§m tovaiUev v zasedenem ozemlju. Poslane! Iz zasedeuegm ozemlja bodo go-votfll In razlasRUi rborovaleem nai polo-■af* NaSe društvo ne bode priznalo stran* fcafBtvsi fn niina polltlčnega ozadfa. Vala naloga Ie, da priđete vsf te pokafete res-aobev volio ta odloSnosi ko si vstvarlate MHMli lastfie koristi Iz Ijobezn! do dom Števati izpremenjenl politični poloi žaj ter preosnovatl zbornico v fraok cosko-jugoslovensko (ehambre m commerce franco-yougoslave). V gospodarskem oziru je namen te" zbornice. Siriti in poglabljatl gosrxn darske stike med Frandjo in Jugo* slavilo ter pospeševati medsebojnt praktične kupčUske zvtzt, Franco-skl trgovski krogi morejo dobivati vseh vrst informacije o naSfli priliv kah, obratno je institucija na razpo-* lago našim trgovskim interesentom^ Prlzadevanje franeosko - liigosl(M venske zbornice zlasti tuđi meri n< to, da se vzpostavi redna pomorski zveza med MarseiKom In Jadran* sklml pristaniSči. Zbornica si je po* stavila kot prvo toCko svojega prf> grama: Pospeševanje ustvaritve Ia! poglobftvc mdustnalnlh, trgovskft, finančnik tehniftih, llteramflu tattv! tektnalnib ive* med Tranclio in Jih: geslavijo. Naia ibornioe v Đaoerapii đu, Sarajevem, Zagrebu in v LJub«1 UanJ so Imenovale U nojt tastom nOce ta predmetno trmvak* &&* aico v Pmirm kl m vlLintlmm pim ' flBB X ' Sbobbw"1bbbb1bbbbb1bbbbbbbbV • bbbbW - Strm 6.________________________________________________.SLOVENSKI MAtOO«, dat ti. aprila IS»__________________________ me*, n. govska in obrtniška zbornica v Ljubljani je imenovala na povabilo te zbornice za svoja zastopnika gospoda Friderika Juvančiča, profe-sorja in člana naše delegacije v Parizu ter svojega predsednika gospoda Ivana Kneza. Naslov zbornice v Parizu je za sedaj: Chambre de Commerce franco-serbe, Pariš, 14 . Rue Chauveaux-Lagarde. — Dve novi veliki banld v Zagrebu. V Zagrebu se osnuje Američko - jugoslo-vanska banka s kapitalom 10 milljonov "dolarjev. Druga banka bo Švicarsko - ju-£oslovanska banka s kapitalom 3 milijo-nov švicarskih frankov. Ti dve banki bo-sU mogli mnogo pripomoči k ozdravljenju valutnih razmer na našem tržišnu. — Češka akcijska družba za morski ribolov se je ustanovila. Poskrbi si v ka-4cem večjem severaem pristanišnu skladišne, ribiske ladje in dovoz po Labi. Fran-coske, holandske in druge take družbe de-Jujejo z velikim uspehom. Po Labi je prišlo na Češko tekom zadnjih tren mesecev 350 vagonov morskih rib. Porabili so jlh največ za konserve. — Cebo - slovaška banka za zuna-«io trgovino »Bohemia« v Praši je na svojem današnjem občnem zboru sklenila raz-cleliti Sodstotno dividendo in 3odstotno su-perdividendo, skupai 32 kron na delnico. Sprejet je bi! predlog. naj se delniška glavnica poviša od 25 na 100 milijonov kron. 25 milijonov kron je pridržanih ino-zemski glavnici. — Čeho - slovaški bombaz. Češki l»r©3rucenti bombaža v Ameriki snujejo organizacijo čeho - slovaskih producentnv bombaža v svrho izvoza tega predmeta za Čeho - sfovašk© predtlnice. — Kako so sprejefi nemške trgovce v Parizu In Londonu. NemŠki li?ti porr-Čaio, kako sovražno so bil! spreieti v Parizu ta Londonu nemški trgovci, kl iščeio zopet stikov s Francijo in Anellio. V Parizu nišo dobili nflejer prenočišča, v ka-varaah so morali' prenoćiti, v Londonu pa še govoriti nišo hoteli ž njfmi. Kler so se oglasili, so jim pokazali slike nemških ferozodejstev s fronte in Nemci so odšl?. — Ođdaja plemenskih brkov ptacffav-sfce In slmodolske pasme. Na državne stro-£ke se namerava nabaviti do 50 plemenskih bikov pinegavske in simodolske pas-me za tište okraje, kier se gojita ti dve pasmi in kjer je pomanjkanje dobrih ple-inenjakov. Nakupna cena poldrugo, do Uveletnim bikom bo približna 5000—6000 kron. Odda?o bikov bo izvršila Slovenska kmetijska družba, ki jih bo prepustila ži-vinorejcem, živinorejskjm in bikorejskim zadrugaru ter občtnam po znižani ceni, in sicer s popustom ene tretiine nakupne vso-te. Živinorejci, zadruge in občine, ki si 2ele nabaviti take bike po znižani ceni, se pozivljajo, naj takoj, najkastieje pa do 31. marca t I. viožijo prošnje, potrjene od tamošnje občine«, da je za njih okoliš blk-plemenjak res potreben, pri Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg št 3. Istočasno morajo pri tej družbi vlo-žiti kot jamstvo, da bodo bika res pre-vzeh\ 2nesek 1500 kron. Ko biki dospo v Ljubljano, se prosili osebno pozovejo, da si vsak sam izbere za pleme tistega, ki se nm sdi primeren, podpile »Zaveaao at-smoc, da bo bika držal sa pleme najmanj dve leti tn da bo vodll točno spuštahu zapisnik. Nato doplača ostali saasek dve-tretjinske kupola* ia areviame osebao bika. — Slovenska kmotijska dražba. — NoTe asesde ssavtlmvm daravcev v Sloveniji. Med zastoomlđ delojeraaicev in delodajalcev stavbne stroke so se Trsila v dneh 17., 18. in 29. marca 1920 nosa* janja radi preureditve deJavskJh mezd, kl so končno dovedla do sporazuma in do dogovora, kojega določila obsecajo v bistvu te - le postavke: 1. Za LJnblJaao, Maribor in mesta (Industrijske krajc) na Gorenjskem: a) polirji, tedensko 393 K 60 vin. do 590 K 40 vin.; b) pređde'avci na aro 7 K S0 vio, do 8 K 30 vin.; c) zidarji, tesarji, na uro 6 K 15 vin. do 7 K 15 vin.; d) težald na uro 2 K 70 vin. do 5 K 10 vin. e) delavke na uro 2 K 70 do 3 K 30 vin.: 0 vajenci na uro 2 K 50 vin. do 4 K 70 vin. 2. Za Celje: a) polirji, tedensko 345 K 60 vin. do 518 K 40 vin.; b) preddelavci na uro 6 K 85 vin. do 7 K 20 vin.; c) zidar j I, tesarji, na uro 5 K 40 vin. do 6 K 30 vin.; d) težald, na uro 2 K 35 vin. do 4 krone 50 vin.: e) delavke, na uro 2 K 35 vin. do 2 K 90 vin.; f) vajenci, na aro 2 kroni 15 vin. do 4 K 15 vin. 3. Za ostalo Štajersko in Koroško: a) polirji, tedensko 307 K 20 vin. do 460 K 80 vtn.; b) preddelavci, na uro 6 K 10 vin. do 6 K 40 vin.; c) zidarji, tesarji, na uro 4 K 80 vin. do 5 K 60 vin.; d) težaki, na uro 3 K 10 vin. do 4 K; e) delavke, na nro 2 K 10 vin. do 2 K 55 vin.; f) vajenci, na uro 1 K 90 vin. do 3 K 70 vin. 4. Za ostalo Kranjsko: a) poHrJi, tedensko 295 K 20 vin. do 441 K 60 vin.; b) preddelavci, na uro 5 K 85 vin. do 6 K 15 vin.; c) zidarji, tesarji, na uro 4 krone 60 vin. do 5 K 40 vin.; d) težaki, na uro 2 K do 3 K 85 vin.; e) delavke, na aro 2 K do 2 K 45 vin.; f) vajenci, na uro 1 K 85 vin. do 3 K 50 vin. Najmanj 30 odstot-kov delavstva mora biti uvrščenega v naj-višje stopnje posameznfli kategorij. — Nadalje vsebuje dogovor $e razne podrobne določbe tako slede izrednega dela na vi-sečem odru, popravil na strehi ter nad-urnega dela. Dogovor vela za čas od 22. marca 1920 do vštevsJ 30. junija 1920. — Po dolgotrainfli in težavniti obravnavah se ie v tej strotd dosegel sporazum med obema strankama. Pri tem se Je upoSteva-la tačasna dra^inja v živlienskih potreb-5čin ah, na drugi strani pa sta se morali obe stranki ozirati na zelo om ej eno stavb-no delavnost ki se mora po možnosti po* spešiti, da popolnoma ne zapade mrtvilu. Ne le da treba misliti na odpravo stano-vanjske bede, skrbeti moramo vsi, da ne priđe na tisoče stavbnih delavcev ob po-sel in zaslužek. Zato je sklenjeni dogovor velik uspeh ne samo za stavbno delav-stvo, marveč za vso stavbno stroko. Raznoferostl. * Strašna nevlhta v Several Aowrl- kL V severo - zapadnem dela države Illinois, potem v nekaterih kraj ih države Ohio, Indiana, Misour, Georgia je đivjal strašen vihar. Mnogo ljudi je ubitih. Škode je veČ milijonov dolarjev. * Ameriškl sodnlkl o kazni za cesar-ja Viljema. »The Literarr Digestc je vprn- ial tntrttke too^ato. kate kam m*OL Div« namUd cesar Vtfie« DoHo ft 338 odgovorov. Sajno 3T trn Jih Je istavflo proti vsakema preganiaaiv t10f sodnJkor ga ohtoja na vešala, 131 v nracnansivo na kak pnat otok, 51 v jtAn 7 Uh Je sa razne kami John Uvson v Mitonfl pravi, da hl moral Vfljeni salati tetta dela na kakem dhr)en otokn hi vsak dan hl mi noraU kasati alte žrtar itraine vojne na »orjti Ia na kopnena • Prhnim • inhiH Asterftanec s cr-lalUmi oolarH shOa t. naio valuto šale: valuta le ienskega spola ta hna vse ienske Ustnosti. Ko le enkrat padla, ta pograsa vedno nttje ta nttia. Harna. Upravništvu našega lista so poslali: Za Jvcoclarensko Matfco» tu, O. Loža v Boh. Bistrici 66 K, kot pri-spevek in rodb. Janka Schweigrcr iz črnomlja 200 K, mesto vencev pok. svakfaiji Julčiki Šutej in pok. prijatelju Petru Mrtielfču. Sktspaj 366 K. Za CMl-Metodovo dražbo v Ljubljani, učenci TV. razreda krške ljudske sole, pošiljajo šolski družbi 18 K za pirahe. Za slepe olroke, obitelj SkuSdc, tu, 200 K, mesto venca pokojni ge. Metschenig. Srčna hvala?________________ HprofHzacQa. t SanKinoaMfi v Ljnhljnni bo de'ila v prosti prodaji svojim elanom doider bo zaloga, nasoljeno slanino. Slanina Je tepa In zdrava. Na rodHnskefa Člana priđe 1 ks, največ na rodbino 6 kg. Dalje se bo detilo zelenjadno sem« te dntse potreb-ščlne kakor: lečmen, leSprenl, kašo, Cel-plje. Čebulo, orehe^ rozlne, cvebe, cUcorl* jo, sllvovko, rimi. Us. olje, sol, smokve, kavo, nulo, jajca, rožica, prala! praiek. sidolin, pasto, svece, suho meso, čevtje In metle. r opiosna ccpofursKa juni nara v UnbHanL V ponedellek, dse 12. aprila se začne zopet delltl na svt»|e člane razna žfvila. kakor mast, slanina, testenhie, rif, med, suho meso, ieiprenj ter prvovrstoo slivovko, rum In dračo. Posodo za mast, med ter slivovko in rtrni le prlnesrJ • se-bol. Deli se po sleđečetn redu: V ponede* ljek, dno 12. aprila St 1—200; v torek, dne 13. aprila St 201—400; v sredo, dne 14. aprila St 401—003; v četrtek, dne 15. aprila št 701—«02 In 901—1000; v petek, dne 16. aprila St 1001—1200; v soboto, dne 17. aprila St 1201 do konca tn zanradnlkL r lXP^waaVflflBV9 D^OUafđ^ 9vSQBOa^lnaW Vsled sklepa spodaj navedenih gospodar* skfb organizacij bodo ▼ nadalje zn sro|e Slane prodajnle stadfcor aledeee sonpodar* ske zadmae* bi sicer: Samopomoč, Vojna zveza, ozirotna Naknpovalna zađrnKa, lažna in državna železnica, SploSna gospodarska zadruga In tnestna aprovlzacija. Trgovci bodo prodaMI sladker le za tište stranke, H nlso elani nobene gori navođenih gospodarskih organlzadl. Vsled tecra «« hndn IzdaialA nrl ttrifiMfnlt rovrf^. tttvl dva mtf Uadkornih Ukazale In ti* cer: 1. awira tlanlerni bkaalea a člane SamopomoO, Vojoa zvtte^ ozlroma Na-knpovafau zaUrnge, Inžne in driavne železnica, Sploiae gospodarske zadruge m mestne aprovlzacije, oziroma za usta, kl so pri ten gospodarskih organlzadjah * bivali cenelio moko, te 2. nala riantoma takasalea ia vse druge stranka, U nlso nikjer dobivale cenejle moke ta tuđi nlso vCUnJene pri nobenl gori navedeni gospodarski zadruzi, felirnini nilnfnerl moralo prltt rudi po modre sladkorne Izkaz-nke, ker sicer rudi pri Železnicl ne bodo dobili več sladkorla brez izkaznlc. Prtee-stt pa moralo s teboj tuđi nabavne knjl-lice ieleznice, Iz katerio je razvidno njih sedanje bivaliSče (alica m biSna Stevflka), da se morejo vplsatf v hlSno polo. Kdaj, kle te po kakem redu se bodo tzdajale sladkorne tzkaznlc«, se pravočasno objavi v listlh. Dosedanje rjave sladkorne lz-IcAnlce pa so Se nadalje vellavne, dokler ta Djih neveljavnost ne objavi v iistih. Polzuedbe. bicnbOa nt |a malhna r|ava denar-nlca od cerkve na Viču do Dobrove. V denarmiei sta bila poleg nekaj srebrnejta ta paplrnatega denarja. dva stara, telka zlata prstana. Prstana sta dragocen spr-min, zato se proti pojttenl najđitelj, naj odda proti dobri nagradi v npravniStvn »Slov. Naroda«. 2624 IzgnbOa ta le lovska psića sive bar-ve ta z rjaviml Hsami USesa dolge, rjave, rep kratek in sliSl na ime Palma. Odda naj se Spodnja šlSka. KamniSka alica 283 IzgnbO te je v Kranju rjav psiček. kl sllfl na ime Muri Kdor bi ga Imel ali ka) vedel, naj naznani proti nagradi M. 2^ poStno ležeče, Vič pri Ljubljani 2619 Glava! urednik: Rasto Phstoslemšek. BofMar Vodeb. _______Odgovorni nrednflc:_______ Trpite na reamattzim In gpitlčnili bdečlnah? Vdrgnenje s pravim Feller-jevfm Đza fluidom je takorekoč dobro-dejrjo! 6 dvofnatih ali 2 veliki Specijalni steklenica 36 K. Rabite milo odvajajoče sredstvo? Fellerjeve prave CIza krogUlce izvr-Sojejo svojo dolžnost! 6 škatljic 18 K. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine, 1 steklenica 6 K. Želodec okrepčaioča švedska tinktura, 1 stekle* nfea 15 K. Omot in poštnina pose-bej, a najceneie. Engea V, Fefler« Sta« biea donja, Ebatrg. St 238. Hrvatska« Poslano/ Radovednemu ob^nstvu v Sodražlct Afera s korazo gospoda poštar-ja Frana Farđisre postala, kakor sem se o praznikib prepriča!, čim dalje * Za veebioo tem spisa im aređnl-irvo odgovorno kolikor doloe« gakoit zagonetnejsa.# Ljudska xovorica rla-či sedaj ćelo mene vmes. Ne preostane mi torej nič druzega. kakor javno povedatU kar vem o stvari. Moj prijatelj gospod Jollj Ma-zelle iz Gradca, s katerkn sem se pogovarjal Jcje bi dobll nekaj koru« ze za svoje lovce, mi je nekako o Božicu 1919 povedai da ima na raz-polago šest vagonov koruze po 3 K — in nekaj vinarjev za en kg. Je s to ovadbo zgodilo. Mene do sedaj ni še nihče nič vpraSal, ne žandarmerija ,ne glavarstva oe ljubljanski verižni urad. Če tedaj gosnod Fajdiga trđl, da sem ga jaz ovadil, ml dela krivico, prav tako, če trdi, da sem jaz pri td kupčiji spravil kako provizUo iid Jaz nisem dobll ne od gospoda Mazelleta, ne od gospoda Fajdige niti vinarla denarja, niti zrna kornze. Zato se mi seveda tuđi hlače ne tresejo, ako gospod Fajdiga grozi, da me on lahko spravi ob doktorat in advokaturo. Ce se mu pa to ven-dar - le posrečL pojdem pač rried trgovce in bom kopova] koruzo po 3 K 50 vnL In jo po 6 ali 7 K prodaiaL Nekaj bom že zashižll? Ljubljana, dne 10. aprila 1920. ________DR. IVAN LOVRENČfC. Hertektna stenopra-finja in strojepiska za. slov. in nemSki jezik dobi takoj mesto. Ponudbe z zahtevami in sliko na: Belnlika draiba 1100 - Maribor. Pottao leteće,_______________2603 K?n tu hnliia narira w bi hodila na ISte SE DOllSd PKlIll dom prat FrH flolob, Vič 37. 2000 Talmill večje ia manjSe, odda tvrd-tdUUjB, k& The Rex Co, Ljubljana, Gra-diSče 10. 2578 fltilsirii nninf Tablm štiri dobre Uyldljl POIDl. oglarte ki zastopijo dobro oglje paliti, plači po dogovoru, li rana po znižani h cenah, drva so gotova. Ponudbe na Anton Jak«raial Kotevje ______________________________2564 ifmtfll ve(ic kol»Sne na vagone: jelo-RiplHl ve deske. materijal (gradja), late-kolje z* vinograde, apno, oglje in pla, čam najvišje cene. Ponuđbe pod Tla-dimtr Itko*, Stapar, (VtjTodiia). 2260 ftishi ftni 2c rabljen, kupim. Ve- tflldUU SllBJ, gova ulica 8, dvoriSčc levo L nadstr. 2533 'BirSiiTSSK najska cesta, krepča želodec, pospešuje prebavo ter odprtje telesa. — NaroCila proti povzetjn. 10661 Kimiit upkii oninik. u™% vendar ¥ dobrem stanju, se hmjL — : Pooudbe na upravo »SI. Naroda« pod Ibiii—!■ z navedbe cene in kdaj in kje se lahko ogleda. 2575 iztina rtimrćfiBji ta mm »tom Mesečna plača 600 K. Delavni DIL čas 6 do 7 nr na dan. Ponudbe na OraeralBi kMritariJat za ttjtki irfct ? LjaMjaol, Daaajska ees. tt. 18 ______________2M1 #nata «^—i za vrt kakor petr-Nnieila sni solatna pesa, majaron, cvetlice v najlepti isberi na debelo in drobno prlporoca 8«ver % Seaaa^ IfaMfama, llMifial 11. 2364 IlVHMifa prvovrstna moč, znolen HP|nfl|4 bflance, slovtničUie, hr* ▼afčine Ia nemicine, se sprejme proti dobri pUa v večje mHsuko podjele a« Hrvatakem. — Istotan wt aprejine tndi tuđi dobra faaaniilui Mi (moika aU feotka) zmotna oneajealh treh jc-zilUMr, tknreaake ali hnntake ter aoa> ia* sacaogiaHie ter strvjcpl^a. — P»-aodbe pod gMHI' aa «pnv. So*. -- ...... ■ .?.■ ■ . ' * .. VaT Kipi»PB tini Penođbe na f»*tai prtiti 17. 2566 fini za resim)! trt xe đafti pri tn. Fraac Reifa, Hm scti,», lulUldfllllfllJI meto. .Bistra" kotitska ii lesu ita. i. i a. i. ? Dtaftlife 2421 I Ihthn nmfo w «^»«»*ala«arf« liUillO NgralB sem pr pravljen dati dotičnema, kateri mi preskrbi stanovanje z dvema ali tremi soba mi in kuhinjo. Cenjene ponudbe na uoravo »SI. Naroda* pod lflI«lo iofera sa* gra«aM. 25^5 FitnraMd mmfflk, Ss janščine, samostojen v vsakem oziru se sprejme s 15 majem 1 I. Platilo t>o dogovoru. Ponudbe na: AltM Jerfcte, Trtt, alica Kasa 34. 2563 U» ararfii • spalm soba: obstoje^a iz Dl IIHMJt dveh velikih omar. dveh postelj, dveh nočnlh omaHc dalje kip „"sina" delo: secesija, belo emajlirano, z medenim okovom. Cena 15 tisoč kron. Ogleda se pri Leo Kosmelj, nlzar. St Jurij ob Taboru, Štajersko. 2576 Tmnvffll hnin oziroma vzamem v irgUflfil IIPID, najem tud« ptazen lokal v prometnem kraju. Ponudbe Dod .Reelea trjtvec 26H" na uprav. Slovenskega Naroda. 2604 iTirmi Ufiar se i9£e ZM veieposestvo lllin VHMI na Dolen skem. Ponud be pod lifro .A. t. C. HM* na opra*. Slovenskega Naroda. 2614 Cmafai dobro obranjen, z 20 pio* llilllllt sčami se proda. Kjc, pove uprav. Slov. Naroda. 26/7 Bifjhi ■ft«0ah modem, dobro obra* lllllll fUKH njen, ae proda. Cena 800 kron Ogleda se lahko pri MarlH Sevar, Opekarska cesta ft K*S 51 IN IU III IH I *£: Z govtno proti dobrim obrrstim In sjnr-nemn jamstvu. Ponudbe pod irfro: .Trgmrtaa lUt" m aaiatsi mad sVag« Bcssyak( UaMjaaa, Csaksrja«« Msf. i. i 2630 Ženitna ponudball 95 letaa vdova, trgorfca s 1 «tio-kom ta 22 leta tosoodtema s pf mm-zeajem *«HU snania s 6*a*mfšm jAaS^AMi4fastaj ^g^^^^^^^^^^A^^^^^^^^ ^^■^^^^^a^^^^^^^^k- A^aa^^Bt&^Bi . /■aajBsHr^rI aaasMaa ^EDHDsHBBS^BSSSsaa— Br^Vsssssssa^BSSm ■^bsssbIbbV tamu bns obale ta w*nlil Mm » \m» m g*»>-^ JmmSnmr fm—11 1 do 3 m visoke se ▼ većjt LIHDB množini oddafo. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 3606 Haralai fei izfeMoi nnji He raiHM in se priDoročam !>■■! tik KfljCl rtr, •¥. ^traaartptt M. yos m zlata verižica in moika tala •6 ura, ženska srebrna^ ura In veri2ica. Op^akanrasisi a» Sp Ttnss>vs>» ■iHHriMi^c takoi sln2be. Naslov: ndliUnii L P. Spitf. Kafdj M. 22 ■rt LJaMjaal. 2613 min HniiBi tBVqnn ann pfraii Singer ni prodaj. Na ogled v •lili nedHjo od 8. do 11. ure dnp. ? Krlfevslikl aliet S/0. 3610 In ■rasMfia z ** p)°<-»n» je nali II IIIMII1 prodat. Pojasnila da}e Ta?Car Ktsral .Zadratia tiskana* LJit-ijass. fnk 8 HT IR U iflESHl (oljoate osi). Hici Zaraaa, Sa. Slka. 2029 StlBlMU plffjf 9fB9 aAMl#) IprtjSjv uradnlka M bsj9*aHi p«ia|l«. Preiasst IsMjt t pivstankl strati itteltasi ■radatkl ali statike. 2699 **T Pozor! ^Bi Proda se mlin na veliki rckf na Do lenjskem v Soveni L Z velikansko vodno silo. Z vtook'nri bregovi. Lezi tik ob žel. progi 1& tofn. od velike zel postaje. Pripravno ka1«* aalaK sa zgradbo etektr. centrale« tovarao iid. Ufaterijsl: kamen m ptaek na sseahi v netadpsi siwuiia1. tatereseatssi naslov pri spravi Stav. Naroda. 2875 Vinara tejtaiiMi^lgaii Sloirođte hi Idobute ^^^^^^^^ '^M^BBfl|^k ^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^*m^^^^ ^J r^Vssv vBaHh Silsnsl viavBaHmB V ^ffSBP^ m]_wwieasi -pri fVfSai #WVJBaBaBBSJBaB^SJBSBBJr ^■BBP SV^SPSVPS^BBBaBBj ^F V -jpJBPSB™** ■ ^P* «*«« * va» *.mmm*mčk I asJaVU^i VJslsv ajafPi ; im ■ Mn i Mm mm i aadaa Ammi SOTffavasi Wb» »lisini 3nl. 3618 ! totftM ibsžH Btia, mfefla li tfi?a 1 ^mS ■VbVbSsbhAb^ A^bssbISVJIbs) bsss% ^^ ■Gsr^BsVttV/M^slM u ^F^ saaa) ^b^vbpbs« ai ^sww^pr BsW W ■•■■^■'"•••a* aVOVBssBflBBB^Is; VNMVaM^S SI* 2b35 i jMaJi aa rabljena krožna fara In dr-i nHI K žajl ga osi. ■MH Porto, SM^ MalaVai sMAaA*a^BMai^Hf*aBmB>A a« 4^# ■ ^HsaaK ■^■BaBraja BSvBSlBSiBMBS^BmnSajBB^DBKSai Sb ■ ji. ■ ^"■Ww ■BVVBBf^BMBPBj ViviWwWWB^BlVB ^P^ MW 3621 I lili vsako množfno dgaretnega I IIIrisi papfrja, tima, barv, vse ko-- lonlalno blago, Ano plocevino, pasti zm podsjsneitd. Pomtdbevaeml^eni jeziku na A. tvstaMtZafrei,r>aaiMeakt. 2630 > Rin iunm rid m kooP) s prostim tekom to stopalno lavoru ; se proda, fama« ak ŠL t, IL aad. im iz M (dkefctf ovo* ic Spaalje) fraovaifca auta hMIHlHil. lagrak MasilLl« aMmisll Iztuev toga prepornča vs itaijcrani djena razno • m^psajBaBBBjs« ■vm^m^m/ ^p>^p^s9^^pa^^psans) ■ rn insmna mnD zzz: ga essta H 12. dftriiCe. 2605 Iid prBdtff b rrti dm m Hasjfa tvrđke Stlngl. Poizve se: Pre-IHfll seraova at. 26. - 2615 ■Hlhji n nsmijaje pitane s* sprejme. Dela zjutraj In zve^er po dve uri. Placa mesaeno 120 kron. Vpra-iatf je v odvemiild ptoami Miklofttteva cesta 8. ____________________2638 FIUH, Hsittl IddC kako slažbov hotelu ali gostilnt« kjer bi se nudila prilika priucitl se kuhanfu. Navajena vseh del in opravil v hifl. Ponudbe prosim pod .MaritlTa JM4* na upravo tega Ifsta. 2644 POZOR! Pa jerskem kupiti fcii«, vile, paaslia, gustilne, naj prIdejo v edino slovensko pišamo nepremlcnln lagarafcl, H ai iftsr. UrranU šlica 1_______________W3 #| Viktor Kregar cartnitlrt oradaBc Angefca Sullč mradnka. Žltnega aavoda lja ti)aia» SI.marca 19M. aMajafAil Prodam .Allfl> u4 vei. leta. form. s popol. franc. m angl. jezikom In vserni drug. vedamt Itall-laaiMaa. 36 pišem. I. in II. tečaj, do orig. met Tonssalnt • Langensche dr, s>ie4saia WW4eT|fjsl i«taat Haaltf s«ve apr. .Slsv. Har.- 2o40 Zahvala. I Vsem, M so deliU z aami aeutolafljrvo bolest ob) smrti I nalega Ijubljenega sina ostroma brata Franajfega I tirekamo aajprttrCuejso zahvate. Zahvsliujemo te nadalje nret I dvnoviCni, velec uradniStvn *n uCiteljstvu, darovalcem krasnib | cvetk In vencev, društva »Sokol« ter gg pevcam sa ganliive I falostiake "^ | Posebno se pa le zanvaljujemo pokojaikovemo nrijatelju I t> Jakoba Ogrtaču iz Grabovega sa njegove toUsline obisJce. I llifcam, dne 7. apriU 1020. ZalaHU MtalL •(■lBBiaiB^B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^BlBaiaBBBBBBSBaaBBBBaaiaia^aiBBBB^^BBBB^^^BBBB^^B^Bl^*^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^BI^^^^^n^^B^^FBI^BKI^^B^^^KB^IB^^^K^^^B^K^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^^K^K^n^^U^^^^^ liVKm ifeiii anjijKtiiBnki uinn b^D te itfefe, Ittirik 1919, mdi as vagone po curi od K 14— oapre) M. Mlsste« eiUNlMU, ***- *«■ _________________________________ .SLOVENSKI NAROD*, dm U. aptita 18»_____________________________________________________ Stran 7, %f X m*» k haložao. I. 18 hi 19. WlilV proda po imeml cenl fl. laaoraa, ■▼• iaslial v Baaoiaa CPtsJ). 357! Jlfllllllllld niansah in Cisti lovama Jos. Reioh. ištm m mu* Ina io bbr. hrana in stanovinjt v hfšf. Plača po dogovoru. Vprasa se; Cesta u Ktdri Jw it JL_______________________2468 ¥ *ata> aw 4os* ao alajo tla* mo!Ro psrilo Naslov pove cpravnlStvo Slovenskoga Naroda. 255'j Pazar! Zaton laslor! Požar I Kdor želi kupiti prima suha bukova drva po nlzki ceni, nai jlh naroči pri „CEM-TRAL1 DRV* Ahadjeva cesta 16. tranvaf-ska postaja: Sv. Petra cerkef. Postrežba točna in kulantna. 1549 OoKtor medicine brez otrok iiče •tanovaal« » anh, Dobra nagrada. Navedbc pod »Medieus 2548* na upravništvo Slov. Naroda. 2548 Ivsake vrste te- ^^ san, žagan in awV an olcTO^' kuP' v^" ■ ■ ■* ko množino U 1 Nalenšek N. ■ jll teotri« I ^^ Maribor. Proda se* I I UHU t# Caj * kora} popolnorat nova ženska obleka; 2 otroška plašta za dck'icc, starost 6 do 8 !et; I belo, 1 temnomodro krilo in 1 vrhnja jopica. Vse kakor novo. Ogleda se od 2 do 4 ure popoldne. Stari trf Ha 0. aaistr. 2598 Obi. konces. informačni zavod ".. DroDO HM.". Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5 dobavila vse kreditne fn privatne ta-forinrei e v tu in inozemstvu. V abone- ' mentu ter posamezno eene zmerne. Restavracija i v lepem in prometnem kraju z vso ( opravo i rt potrebnim i prostori n. pr. i mesareo. ledenico, trg. prostori, skla- . đisčl itd. se da na račun ev. v najem. * Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 2573 F Vrfji noftu SttMUbv Je nftod». Ptfsvt «: Jmaom aL «—talT_______________10O4 Orah la %mmm kakor tudJ z* jelo po K 9.— ac doM v trajovlai s temeni 8avat ft Kmbsu Ljobijina. Wolfova nl?ea 12. as?? Slovensko barmonlto, (utritste) so »roda. OfUaa ••: ■ra4oofc«f« vao 34, (Poagttovcsa). o__^___j I Mpiuopr Hb \BPfcp ISJIM] Wien IX. Bisabctnpromenade Nr. 31. lH][§J( Spedalni promet v Jogoslavijo čez f i Maribor, Ljubljano, Zagreb, Beograd, t | Sarajevo. [ I Imftfl: miMMMCO, WOI. 3275 I znojemske kumaricel w ffjaaj^aj^^^ ^ ^^n. ^aaaal^ ^flttaaaOT aaaaaV aaaa^ba^aL ■BaaMA M MlaVaVBHa^HHHMB^B^M *^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^*^^*^^^^*^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^WawawWa^WawWWWWaoWWa^BWB iDimSKI KOnCERTl J svira vsaki večer v restavraciji „Tllltlll" v Oos-poolrf ulici štev. 3. Točijo se priatna vina, vsaki dan sveže pivo, izborna domaća kuhinja. Za obilea I obisk se najtopleje priporočata |J Jioaii ta kitlflui KoCeoar. I P^Pohištvo Blli 1 Spalne, Jedi Ine, in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podlofid, mo- r=" I drod, otomane, spalnl ta dekor ac liski divani, postelje, omare, mlze |B | in stol) Iz mehkega in trdegt lesa, felezne postelje in nmhralnlki « j ter vse vrste lesenega, železnega In tapeciranega pohištva v vaa- \m Z fcem slogu od proste do najfinejie iiviiltve po jako atekih cenah p= | »ri tvrOI za p*litw KAREL PREIS, Mariker. Stolal trg •. ™ J flvobodm •gl«dl 1U8 Coafkl saotoajl [9 ■■ a^iaaaaaaam ^^m^^^^m ^Bm^BBBHBm1 ^^^^^^^ ^■■■^■■■■m .^■■■^■■■■■i ^mhbhb I ^aaHBBaaaab I^bbbbbbhb^ ^^HM^^^b. ^^^^_^k ^^^^^^^k .^^^^^^_ ___________ __________ Novi tečaji za slovensko stenografijo, nemško steno* grafijo, strojepisje, slovensko korespondenco, nemško korespondenco, računstvo, slovensko knjigovodstvo, nemško knjigovodstvo, slovenš^ino za začetnike, hrva-ščino, nemščino sa začetnike, lepopisje in ćirilico se zaCnelo dne 3. mainlka 1920. Zasebni u(nl zavod Ugaf u Hormoni. Votftafota «Uoa ITf L aadstr. Obiirmt aoaapiaJ Ima- I plaćao, tololoai it« 34 FIIL ■ j PoljeđeUki stnll. Mlatilnice za ročni in vradlni pogon, vratila, čistilnike, trijerje, slamoreznke sa pogon z roko in sflo, sadne In vinske stiskainke, sadnemline, brzoparflnike, atlskalnlee ta seno ia dmsjo ima vedno v veliki Izberi lastnica po omrlemu soproga frahc nrrnjD v UHbijoBi. na Sv. Mairtinai oeoti S. Edln> laloga .aylj»a1s>lokll> »tro» jew 1» twott»io#> MaTiiATH * Csm» Braća Almasy i Fleischmann, Zagreb, Ofjtidulltova uNca broj 4 glavno zastupstvo I skladište tvornice aotaate i torbara** fooe i^Leop.Fischer&Co.^ hllilin* puove (pofase) Iz lakmraie i ingt koie i nUJljU. m •roimie tortarafce taferitadlc Prodaja na veliko az tvorničke cijene. SODI I za vtoo, rakijo, olje, awd aaaat in petrolej# a osobl-Ito tsdehijcai aods sa tranaportiranje ptva kakor I todi sa atambo, vat aolldna lađalava is ptmnliu I slavonske hrastovine, nadalje sodarski materijal za I sode vedno na salogi, na malo in veUko. Tvornica I sodov Antun Novosel |os»fcU HafcsfaBa clTUi«, Ma M N* Janva kab is Itai 1916. Kdo, pova smavnOlvo HiMBatiiga Narooa, 2S67 LitografICna nmanolevanja drknlarov, not, itd. se sp»€ftjaajo. Točna postreiba. Šifra .Ttf/Mt* na uprav. Slov: Naroda. Gospa s defeie t ft mesecev starim fairtkon žeH shifbe pri dnailnf ali gospodu; de- I tala bi brez platila, sasso ieli svojega «ioka imeu pri aebf. Naslov: baraka IL stanovanje 5. Sn. Siska prf Ljubljani. 2623 Klavirje planine in harmonije, prodaja in izpo-soja Affoai Broaaiik, aajf'ečji zaloga •seti glasati, mazlkinj hi straa, LjsDI a-aa KoBfretai trg 15._________ 2587 VILA t vsem konfortom v sredini Gradca se zamenja zm vilo ali nišo v Ljubljani Dopisi pod .Vila/2647- na uprav. Šlov. Naroda._________________________2g17 [Koruzo dobro in defektno prtporoCa tordtui Gjorgje Grujtf {(•grad )CilcKn iL 15. J Les nnprodal. Prodam 500 m* (petsto) sioiečega smre-kovega, macesnovega, jelkovega in neka j bukove^a lesa v dolini ,,Kot", na obeb straneb lepe kolovzne poti, 6 ki-lometrov od postaje Dovje na Oorcnj-kem. Plača se naprej. Ponudbe spre-jeraam do 25. aprila. — Župni urad Dovje, Gorenjsko, Jakob AljaŽ, župnik. 2637 Vanilinov -sladkor- prašek za pecivo „Mirodije*: po-per, cimet, klinčeci, piment, ku-mena, paprika, odprto in v kar-tonih š 130 omotičev, čaj v orno-tih vseb veličin. Cimet i talijanski v orig. omotih po 1 kg, spece-riisko in kolonijalno blago na veliko. — Kupujem in prodajam vse vrste živih Zahtevajte in po-šijite ponudbe. Oforđfo Taioko-Yić Zagrob, Niatolioora alloa. Sen^tajlnie K D pTElUen IX, Wtffuagatse 1 ) OraalaM «oros|aaM. Is IO lst #*.' atolooa avatsiarHlo Ifaaliaaska ptiredBTi^ slamaj li s^s^ G. Flux essptafca aflea 4» L aatfstrasje Itaa* M — - -- . ■ MM«ak^^KisSk ^^^^^M^aaaBk ^^^^^^^a^^ ^^^ - -*------------ t ^BjBaajBHBBj aaBajVaaaaap asasaVBBalBf aaB VShaapaiBara Kistujti les kupim po najvišji cenl prosto vagon« Ponudbe s skrajno ceno in casorn do* bave je nasloviti: LjoJbljaaay postat pređa 1 ISU Opoštevali se bodo aamo zanesljivi dobavitdji —vagoni na raj-colago. 2589 imener t Ur Masd ofelistrei* pvrerjetl rtaifcai liteier LJablJana, Eiliarleva .a!. T. Spadala« stavb«- j^. ek tonska, ialasaka- jrfjfcŽnT betantkalnvoina />*2m£ - saradba. -{ g^L vodnih sil. //li Bez konkurencijel\*SšPpzS Bez konkurencije! JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJA PAPIRA TEiBKBft.6-3S CUSTAV SEU6MANN telrf. bk. e-36 Bnojavi:.Jip'Nlkoiičeva 3. ZAGREB Niholičeva ul. 3. ' PaVtatSa tsbtvs \n bastfa iHadBtt: ramBi trsi paplrfr fcafcar t Uitoiaaia, pbskisgi. fcaacaf taeaa, rfolnuusnbien. fcoacaatnaas šahta lta\ papirnatih prtov.paskii u polite (sMaža) injavsMi ia fcsac. smotov, map. kssst ia acMasa v ta strasa spaaV joteta btoga.___________________________ m wm tvornice sodavice se oddajo kompletne strojne ntprave s potrebnim! pritiklinaml a. pr.; 1.) aparat a soda?ico z nešaJom model II. B; 2.) polnilnik »Aostria* a pokalice; 3.) 1600 sffoisklb stekleoic koatpletnib. oblika s 4 kolenl, 99% dmf 4.) 350 stfoasklb steklenic brez glatic. t v ; Stekleotce so gladke, polovico belfb. polovico zdeafh (aqaaaaria)« 5.) 200 alamfnljastlb glarfc (popolnosa novlb); 6.) 150 siffonskJn zabofev s pokrovi, moCno stesanib, sposoboih M; transport; 7.) 50 stfoaskia zaboje? a lokalno ponio. Aparati so rabljeni prar nulo. torej t brezbibneni stanju in sO itoelek znane tvornice strojev a sodaviCarnlce Karl Pochtler na Donajr (Wiea). — Vpraiania s ponndbo ceu aa fj. fraA SohiolaaorJaV aaaetlteiteH« v Betovf« (Jn^oata^la), In so pripominja. da se navedeni preisteti tanko ogledalo vsak te. 2636 ■ ljubljanska kreditna banka v Ljubljani | omthtškm atotmlo 3«^oa.OOt — feton. fWII"|W"--------wmw «a ^ ani«i»wl Ione)! S0.OOO^0O*— mom. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, 6orid, Ce|u, NarflMmi, Borovljab ter ekspozitura v Ptuju. nar Iprajama T ^ ■ tinjalo to arnslaia vao iiffatayaliioitoih papiriov. vaNU vloge na knjiiice In teko« radin -,_. ^^^J^ZT^ocniTc -» proti.HisdiimiM oawoaso«aii«a I eWr-_ ¥>ajHfJ¥fSMIOJ t\ifcl/l 1 SS ^nsj &***•____________________________________ •SLOVENSKI NAROD*, 4m II. ipfls im Mer.«. i™"-»iSLOVENSKA ESKOMPTNA BANKAl»-»«l LJUBLJANA* MUMBUMOIMI Wffrl ITaTV« t* —— INTERESNA SKUPHOST S HRVATSKO ESKOC^TMO BANKO M SUBSKO BANKO V ZJUHtKBU. ^——— "^^■'■■■k llVrtllta VSS INM&M IPBIMBImHS HBskHlMltlMi#« SHHHsa^* DENARNE ¥10«. — IMKDP IN PMMM: HHIM. MU. MUT. - HIMPT HK. TEUlTEf. mm. — IKBEMKTML — M»n li ^7 ' gamaše ^VB ^^m |^£ ^rm *° najcenejše in najbo ■ ■ W\ W W rm ljše. Lastni izdelek, ve B V^^VV^I M^^% l*^a zaloga v trgovini ^—^——a*' IHlH W.l|li« EL2KTH0MATEBIJAL ■ Miigaci, topa* Unpf, karbida* Umbi, kaal tttaka | I engros i eksport. I I 1VALTER, kute za ranEtu WIEH fl. fimuntorfeistr. 81L I ■ Bn»|avul aulov: ELSKnOWALTn Wm. 529 I jggr* vino 10 %, belo, banaško, 1 etnik 1918, 8*ooo, belo, banaSfco, Ictnik 1919. Obe visU | ste dobrega in zdrave ga okusa, brez ki sline. lO*5o/o, Crno, dalmatinsko vino, xdo fino, voljnega prijetnega okusa, 8*5° o belo Štajersko, namizao vino, s pri. jetoio kislino, 7'5°/o belo, hrvatsko, namizno vino. Vzord se ne pošiljajo. Za _ pr{stno5t ponuđenih vin jamči Gospodarska Zveza. Gospodarska zveza Vinski oddelek v Sp. ISiki- Tovarna Barva ^v*teb?agO: JOS. RelCh Kemično cisti ^ UMja«, MMci n.sip 4 SVCMolJka S5t%gg Podružnica: Selenburgovaul. 3 ===e=====3=s==zee=s5E5sž ■ Podrtažnice ===== Maribor Novemesto Sožeijo eosposka ul. 3S. ftUvrnl trg ttsv 39. Skaboform je zapet lubin! Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v naj-bližnji lekarni preizkušeno in zdrav nisko priporočeno dr. pleseha originalno Skabajormovo mazilo. Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skaboform. Dobiva se po vseh lekarnah. Generalna zaloga za Ljubljano in okolico -j' „pri Sateni jelen«" IV« Marijin tif• —i Broj 12686/G—1920. ^f^ ■ Oglas. Ministarstvo Saobraćaja raspisalo je za dan 15. maja o. g. javnu licitaciju u svrhu dobave slijedećih količina ulja i bencina. 1.1,360.000 kg mašinskog i vagonskog ulja za letnju potrošnju II. 600.000 » , „ zimsku , m. 670.000 „ ulja za cilindar sa zasićenom parom. IV. 500.000 , , „ • , pregrejanom parom. V. 320.000 9 m m osvetlenje. VI. 30.000 „ t n dinamo-mašine. VII. 655.000 n » „ proizvodjnu gasa. Vin. 1,325.000 „ petroleuma. K. 1,540.000 w bencina. Pozivlju se svi oni, koji žele sudjelovati pri nabavki gore navedenog materijala, neka svoje ponude pošalju ekonomskom ode-lenju Ministarstva Saobraćaja u Beograd. Pobliže upute i pismene uslove glede liferadje gore navedenih ulja, mogu se bezplatno dobiti u ekonomskom oddelenju ove direkcije. U Zagrttaf dne 6. aprila 1920. Direkcija S.H.S. državnih željeznica, i Brošura „M uvii idi'' je izila v poiutisn. — Dobi se v Jta-fiM InRpMT41 UMmIi Pvriiruii riki 7. Cena s poltnino K 15*—. — Naročita se rešuje>o le proti poitljatvi zneslu vnaprej — ..... ali po povzetju. ■ — , Modni salon Stnctalv -Maski' LJUBLJANA, Uđom9km mL B, O»OffiM k« 1. Priporočam veliko izbiro najnovc^ih BB#tfaJ#rf svUsstti SHravkOt vopNwfBC» nn» brinft* zm» icavOf nzw $ktm» nSf ni« Oregorc A Vorllč, LJUBLJIIHJL V*Wm~ Proti: tili * sultani Mu* Mczri jrtir ta kNc, «WrtW 2d^- * v ^h^h Mas ^Caa^aa^^ai^a ^^m^mIS^^^mm ^^^Bb&^fca^l^B ^^^ktl^k^ftA^h ^^m ^^^m^^m^a^k oi n creres« armoNm anf|i zmici ■ crcit^ itloKian kavom, hcMnika h Mtai aektrja, pitiki li fctelisK, Jf mUKfU snistvt Hram zlrivOia ttistrafan vtla ^rtfiila slatki". Rogaika slatina največje in najmoderaejfc zdrtvliliće v Jagoalaviji, Mdote- rapfia, elektroterapija, inhalatori), gtmnastika sa sdmrljen|t, k«p«il ■ »ajt|lk^y ktatta«, solne, smreaie, ptrne, sračae, soln£ne kopeH In kopdi x vfo£!m znkom. Vojaika codba (42 mol med fijlml abaohrlnmi konsefvaioristf). . Za vsakovrstne zabave Je preakrbljeiio kakor v najveCjih svetovnih zdrtvtlttah. (UmetniHd koncerti, tombole, plesni A venfiu, gledaMke prad^lave, Uno. Isleti ftd. — Wmm •< ai m m ^ ajjajs Ja) II. «Maajm !§!•, • J3 mmmvmuno. /J Rifiitfilfa ali kijiiivilkiiia slov. in nemSk. jezika v govoru in pisavi zmožna, perfektna stro-jepiska, se takoj sprejme pri tvrdki F. Maftia4a MflL« lr«tia)# •k UmwL 2597 Alarmni aparat!!!!! Varstvo proti tatvini in vlomn, Opocarjano na to, da v vsaki mnoUni in po njjnlijflj oenah dobavljamo liannae apane ter patrone za take aparate, n. pr. ,,Stop" Ud. — Iščejo se sastopi.Iki. mmmmrm W*4lf*a»««k. M«aiti«M> ■. Pjrtfetknhc** Paarik, Oes. a. k. H., Wlei IL/S. dr. Stalealaafea M#. IM. »74 Razpis sluib. Gerentstvo mestne občine Škofja Lofca razpisoje slaSbi obanskega tajnika In redar|a« obenem sloge. Obe mesti je oddati takoj. Tajnik in redar dobita sta* novanje v meatni hišL Lastnoro&io pisane profnjc z navedbo zahtevaae plača vložitl ja na podpiaano gerentstvo najkasneje do 30. aprila 1920. BtTMtStlt aVMtaM #MUaM Staflal IrtlaTl dne 1 aprtta 1920. »10 V bUllail Mybt|ati#> — proda hiša s hlevom goraJOt ogromnim wiiom iw dcoM 42>OPO tmmdrtmit m fajPBO^ iraimlto» lit itHw, fga krm%nm* ob laioi« wiiW poflL Udro— pri upravi towgfi1iogai Wrodo. K Jugoslovansko inženirsko podjetje B InSofilvvlig ptaanui In st&vtofto podfotfo Ljubljana, WBrta JU _ Maribor, fUtrtnMna fia tL 34 ^B^A^a^^^M^M a Projekti« proca6ini. Nasvetovmoje in zastop. Preaoja ia stavbao ^mtutiai Vodne gradbe; inaba vodnih sil; poljtdclaka mailoric^. Beton, ieleaobetopu' Želcina konatrakc^a. Zaltznice, ceste, predori. auMiovt ■CaaataBaaaaBaaalaBBBBT W ^a^^aBa^kav^aB^aTvav^Bv ^aTal teđostrijska in gospodarska postopja. Konerdjatao razpeCavaoJe gradiva, orodja in ioduftrr|akaB tvarna, Svece ,Mira* v omotib od kg, kave, modre oaHco Žigice, Zveplo, koruzo, oves, meke ia oacjd« aoneljske proizvode ter plodine prodajajo aiHM am ¥ailka) po zmemth cenah Oumie, Ojivić, A Pitarević Sagrotof aMrlnsovnc ^S§ aa^i^ai^^B^Bctt c sa^aiaaaL a^A. v^A. 99L_aiA ^^^^V Kolektivni oglas odprave JAPRflN, Maribor, telef. St. 395. .^^^^ PjPjjjPJPjPBjpjpjpJH^PBaaaaaaaaaa^ Dovoljnjemo si naznaniti, da smo pričeli svoje poslovanje v Gradcu pod naslovom: SPfP■■ | Bf% aaa aaak aaak h ^BIaT TEIRERBANr\A.Q. Schmiedgasse štev. 31. fataUMi oitas *mm iUUI, aatar. teM, ft 39i tiiliiii ti tt* »Umnim iitirii Za ImmM «d UmnmVdnas K ••lUcT