MUitas {AsSsm v |otoifal Leto XIX., St. 268 Upravništvo: LJubljana, Knafljeva B — Telefon št 3122 S123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg T. Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zahodih: Ljubljana št 11.842, Praga Oslo 78.180, Wien št 105.24L Ljubljana, petek 18, ira 1938 Cena 2 Dtn Izhaja mk odarsko stran londonskega obiska. Velika Britanija je pokazala že ponovno velik gospodarski interes za Rumunijo. Zdelo se je že večkrat, da se pripravlja v večjem stilu angažman angleškega kapitala, ki naj bi nazna-čene surovine in živila zagotovil za britanski trg, kateremu bi bile zelo dobrodošle. Zadeva je postaja sedaj posebno aktualna, ker je v novejši dobi tudi Nemčija začela kazati največji. interes za gospodarsko sodelovanje z evropskim jugovzhodom. Z uveljavljanjem nemških gospodarskih teženj računa vsakdo kot z nečim povsem normalnim, saj je najprirodnejša stvar, da si želi industrijska Nemčija sodelovanja z najbližnjimi agrarnimi državami, ki ji morajo v zameno nuditi živila in razne surovine. Gospodarstvo moderne Nemčije in pretežno agrarnega evropskega jugovzhoda se prav dobro medsebojno dopolnjujeta. Na zapadu hitijo zagotavljati, da Anglija nikakor nima namena, da bi kakorkoli motila ali zavirala to sodelovanje, vendar pa se tudi sama ne more odreči udeležbi pri tej izmenjavi blaga. Angleški listi naglašajo potrebo, da se v Rumuniji ohrani možnost prostega trga, tako da država ni navezana samo na prodajo in kupovanje v eni in isti smeri. Tudi Rumuniji to angleško stremljenje ni nesimpatično, ker je naravno, da želi imeti trgovske zveze tudi z državami, pri katerih more računati s prostimi devizami, ki ji bi omogočale, da bi sama lahko kupovala blago v državah, kjer bi ji gospodarsko najbolj kazalo. V države z vezanim gospodarstvom lahko izvaža svoje blago le, ako v zameno nakupi za enako vrednost njihovega blaga. Ta okoliščina je važna pri vseh industrijskih izdelkih, prav posebno pa še pri onih, ki so potrebni za okrepitev narodne obrambe. Geopolitični položaj Rumunije pa je tak, da so problemi njene narodne obrambe danes še posebno važni in pereči. Rumunija se na široko naslanja na Črno morje, ki je sicer močno ločeno cd pravega Sredozemskega morja, a vendar z njim v dobrem stiku Skozi ožine, zlasti za gospodarski promet, ki prihaja za Anglijo v prvi vrsti v po-štev. Rumunija leži obenem na ustju Dunava ki teče skozi njen teritorij prav tamkaj, kjer se izteka v Črno morje. Dunav pa je ooia prometna zve- ČEŠKOSLOVAŠKA STOPA V NOVO DOBO Deklaracija vlade na včerajšnji prvi seji narodnega predstavništva - Zahvala Jugoslaviji in Rumuniji — Slovaški ustavni zakon — Programatičen proglas nove enotne narodne stranke - Izvolitev Chvalkovskega zagotovljena Praga, 17. novembra h. Po večmesečnem odmoru, med katerim je prišlo do znanih dalekosežnih sprememb v ustroju češkoslovaške republike, se je danes prvič zopet sestalo čsl. narodno predstavništvo, to sta poslanska zbornica in senat. Za zasedanje narodnega predstavništva je umevno vladalo v javnosti ogromno zanimanje. Ze davno pred napovedano uro so bile vse galerije v obeh zbornicah nabito polne. Med poslušalci na galeriji poslanske zbornice je bilo tudi več bivših poslancev sudetsko-nemške stranke, ki so odložili svoje mandate, odnosno jih izgubili, ker so medtem postali državljani Nemčije. Seji so prisostvovali prav vsi narodni poslanci, ki x> ostali člani rarod-nega predstavništva, skupaj 2.51. Sejo je otvoril predsednik zbornice Ma-lypetr s kratkim nagovorom, v katerem se je spominjal umrlega poslanca Hlinke 'n umrlega prvega predsednika češkoslovaškega parlamenta poznejšega senatorja socialno demokratske stranke Františka Tomaška. Nato je predsednik zbornice predstavil poslancem člane vlade z ministrskim predsednikom generalom Syrovym na čelu.. Zbornica je priredila vladi dolgotrajne ovacije. Govor predsednika generala §yrovega Ob največji tišini je nato predsednik vlade general Syrovy stopil na govorniški oder in podal v imenu vlade kratko izjavo. V uvodu je naglasil, da gleda vlada z zaupanjem v bodočnost ter da si na vso moč prizadeva urediti na zunaj in znotraj take odnošaje, da bo prebivalstvo republike lahko živelo v miru. Pred 20 leti smo ustanovili češkoslovaško republiko s trdim namenom da ustvarimo državo državljanske pravičnosti in kulturne svobode. Od vsega začetka smo si v tem duhu in po načelih spravljivosti prizadevali, da ustvarimo v naši državi skupnosti vse pogoje za mirno sožitje narodov. Pokazalo pa se je, da se naša stremljenja, da bi po tej poti prišli do narodne sprave in sloge, niso dala uresničiti, ker je povsod prevladala misel narodnega zedinjenja. Tej ideji doprinašamo sedaj neizmerne žrtve na živem telesu naše države. Trdno pa smo prepričani, da bodo te žrtve našemu tako težko preizkušenemu narodu prinesle trajen mir. Odkritosrčno si prizadevamo, da z vse-državami živimo v miru, ki smo ga tako težko odkupili. To velja v prvi vrsti za našega največjega soseda Nemčijo, nič manj pa za vse ostale sosede. Z odprtim vizirjem hočemo korakati dalje po tej poti. S hvaležnostjo se spominjamo vseh izrazov simpatij, ki smo jih bili deležni v težkih urah preizkušnje s strani Rumunije in Jugoslavije. Z vsemi silami hočemo delati na tem, da nacionalna vprašanja v naši državi ne bodo nikdar več povod za prepire in spore. V Srednji Evropi naj prevladuje duh odkritosrčnega sodelovanja. General Syrovy je nato podal kratek pregled nedavnih dogodkov in podčrtal ogromno delo, ki sta ga izvrš:li prejšnja ln sedanja vlada. Toplo se je zahvalil vse- mu prebivalstvu republike za brezprimer-no disciplino, ki jo je pokazalo v tej strašni dobi, posebno prisrčno zahvalo pa je izrazil vojski, ki se je pokazala na višini svoje naloge. Prav tako je z Izrazi iskrene hvaležnosti omenjal zasluge orožništva, policije in finančne straže, ki so bili na najbolj izpostavljenih mestih in ki so vzorno vršili svojo težavno in odgovornosti polno nalogo. V nadaljnjih Izvajanjih jee Syrovy govorih o bodočih nalogah pri urejevanju in obnovi države in naposled omenil predloženi zakon o avtonomiji Slovaške, za katerega je prosil, naj ga zbornica obravnava po skrajšanem postopku. Obenem Je predložil zbornici zakon o izrednih pooblastilih vladi da bi mogla čim uspešnejše vršiti svojo nalogo pri gospodarski ln socialni obnovi. Ker bosta ta dva zakona v najkrajšem času sprejeta, preostanejo samo še volitve novega prezidenta republike. V to svrho bo narodno predstavništvo sklicano že prihodnji teden. Svoj govor je predsednik vlade zaključil z apelom, naj vsi. ki jim je pri srcu usoda naroda in dobrobit države, podpira jo vlado pri izvrševanju teh odgovornih nalog. Seja senata Zbornica je sprejela Izjavo vlade z velikim odobravanjem. V Imenu vladne večine je bil sestavljen predlog, naj se oba zakonska predloga, ki sta na dnevnem redu obravnavata po skrajšanem postopku in takoj izročita ustavnemu odboru, ki nai do jutri dopoldne predloži svoje poročilo plenumu. Predlog je bil soglasno sprejet in seja s tem zaključena. Takoj po končani seji poslanske zbornice se je sestal senat. Predsednik senata Soukup je predstavil vlado in se v svojem govoru spominjal umrlega senatorja Františka Tomašeka .nakar je predsednik vlade general Syrovy podal Izjavo vlade, enako oni, ki jo je podal v poslanski zbornici. Tudi senat je njegov govor sprejel z velikim odobravanjem. Seja senata je bila nato prekinjena in se bo nadaljevala jutri popoldne, ko bo poslanska zbornica oba zakona že sprejela in ju predložila v nadaljhjo obravnavo corfetu. Pred Izvolitvijo prezidenta Praga, 17. novembra h Nocojšnji listi objavljajo na uvodnem mestu slike zunanjega ministra Chvalkovskega in njegov življenjepis. Med drugim poudarjajo, da je bil Chvalkovsky eden izmed najožjih sotrudnikov pokojnega voditelja agrarne stranke in dolgoletnega ministrskega predsednika Svehle. V vsem svojem javnem udejstvovanju je zastopal načelo, da mora Češkoslovaška živeti v dobrih odnošajih z vsemi sosedi, zlasti tudi z Nemčijo in Italijo Vsi listi označujejo Chvalkovskega kot skupnega kandidata za bodočega prezidenta republike. Chvalkovsky v Berlinu Praga, 17. nov. h. Zunanji minister Chvalkovskv in minister za javna dela general Husarek sta nocoj odpotovala v Berlin, kjer se bosta jutri sestala z raznimi vodilnimi nemškimi državniki. ©ve stranke Pridružila se je končno tudi katoliška ljudske stranka ^Avtoritativna demokracija" — Napoved socialnopoli- tišnih rešorm Praga, 17. novembra, h. Pred današnjo sejo poslanske zbornice je bila konferenca vseh dosedanjih parlamentarnih klubov. Na konferenci so se v skladu z izvršeno pregrupacijo političnih strank izvršile tudi fuzije poslanskih klubov. Češki republikanski (agrarni) klub. ki šteie poslancev, med njimi tudi bivšega predsednika vlade dr. Hodžo, narodno socialistični klub. ki ima 26 poslancev, klub narodnega zedinjenja. ki ima 12 poslancev, klub obrtne stranke s 16 poslanci, klub češke ljudske stran- za, ki spaja podunavske države z Nemčijo ter kaže vsem, zlasti tudi slednji, pot proti jugovzhodu, kamor je usmerjena njena gospodarska ekspanzija. V Rumuniji je tak0 rekoč pri rodni gospodarski vozel, tu je področje, kjer prehaja gospodarski promet, ki ga posreduje Dunav, na Črno morje. A Črno morje samo je izhodišče za nadaljnje poti, nudi možnosti za nadaljnjo penetracijo še bolj proti jugovzhodu. Gospodarski pomen Rumunije je zato še večji, kakor ji ga dajejo njena lastna prirodna bogastva. Rumunsko gospodarstvo se hoče prepričati. ali in v koliko more računati na sodelovanje angleškega kapitala pri svoji gospodarski izgraditvi. Kralj Karol je s svojimi sodelavci vzel vse te možnosti povsem konkretno v pretres in hoče spoznati točno situacijo v Londonu. Evropska situacija je danes še jako nerazčiščena. Zato moremo sklepati, da so politični razgovori ostali tudi ob londonskem posetu po znatnem delu v ozadju in da je težišče postavljeno na gospodarske probleme in njihovo obravnavanje. ke z 21 poslanci, so se združili v novi poslanski klub enotne narodne stranke h kateri ie danes pristopil tudi večji del češke ljudske sfanke Le moravsko krilo te stranke pod vodstvom msgr. Srameka je začasno šc ostalo oh strani. V novem parlamentu so razen tega še delavski (socialistični) klub. slovaški klub. komunistični klub. madžarski klub. ki ima 3 poslance, in novo osnovani klub nemških narodnih socialistov, ki ima 5 poslancev. Po nriključitvi češke ljiidske stranke so se združile v novo narodno stranico vse meščanske politične stranke. Za začasnega predsednika stranke je bil izvoljen doseda-n i' predsednik agrarne stranke Rudolf Be-ran. kateremu je prideljen 14-članski odbor 7 nalogo, da pripravi vse potrebno za dokončno konstituiranje strankinega vodstva. V tem odboru so predsedniki vsfeh fuzioni-ranih strank in zastopniki mladinskih organizacij. Tako sta 9e sedaj po 12 letih hudega nasorotstva zopet znašla v skupni stranki tudi Strvbrnv in Klofač. Nova stranka je izdala danes daljši proglas. naslovljen na češki narod. V proglasu nasjlaša, da hoče združiti vse nacionalne sile. Stranka bo podpirala vlado, ki mora hiti vlada reda in discipline. Načelo stranke je avtoritativna demokracija. Glede zunanje nolitike pravi proglas, da mora biti republika svobodna ter mora živeti v miru in prijateljstvu z vsemi državami, zlasti pa s sosedi. Stara zunanja politika 9pada v preteklost. V gospodarskem pogledu zastopa stranka načelo zasebne lastnine in zasebne iniciative. Socialna politika se mora preurediti tako, da bo v skladu z resničnimi potrebami naroda. V tem pogledu bo stranka v najkrajšem času sestavila obširen program, ki mora biti v skladu z nacionalnimi, gospodarskimi, kulturnimi in socialnimi potrebami naroda in države. Vse, kar je še preostalo iz prejšnje dobe in kar bi moglo ovirati delo za obnovo, mora izginiti. Zato »e mora prepovedati tudi ustanavljanje novih strank in čimprej rešiti židovski problem. Kardinal Kaspar pri papežu Rim, 17. novembra. AA. Sv. oče pap-ž Pij XI. je včeraj sprejel v zasebni avdien-ci, ki je trajala eno uro, praškega nad-šk, fa kardinala Kasparja Kardinal se je sv. očetu zahvalil za simpatije, ki jih je pepež izrazil Češkoslovaški v njenih težkih urah. ter nato poročal o prebujanju verskih čustev v CSR Papež je izrazil i upanje, da bo cerkev izšla kot zmagovalka iz vseh težav, v katerih se nahaja. Končno je podelil apostolski blagoslov vsej Češkoslovaški. Prepoved komunističnega udejstvovanja Praga, 17. novembra. AA. Češkoslovaška v k. da je v oktobru prepovedala delovanje komunistične stranke v CSR. Sedaj pa je bila objavljena uredba, ki pravi, da bo vsak poskus komunističnega delovanja tudi izven stranke kaznovan tudi denarno. Denarna kazen bo znašala 5.000 Kč. Slovaška avtonomija Glavne določbe včeraj predloženega slovaškega ustavnega zakona — Slovaško vlado bo imenoval predsednik republike po predlogu pokrajinskega parlamenta Praga, 17. novembra h. Ustavni zakon o avtonomiji Slovaške, ki je bil danes predložen narodnemu predstavništvu, sloni na načrtu, ki ga je letos spomladi sestavil predsednik slovaške ljudske stranke pokojni pater Hlinka. Prvotni osnutek je bil sedaj izpopolnjen z žilinskimi sklepi in prilagoden novim razmeram v državi. Zakon ima dva dela. Prvi obsega uvod in splošne ustavne določbe, drugi pa je razdeljen na tri poglavja in obsega 19 členov, v katerih je točno obeležena avtonomija Slovaške V uvodu poudarja zar kon, da je češkoslovaška republika nastala po svobodni volji dveh enakopravnih narodov Slovaškemu narodu je bdla s piltsburškim dogovorom in drugimi pogodbami in izjavami zagotovljena popolna avtonomija. Zato je bil v stremljenju po končni spravi med slovaškim in češkim narodom v duhu žilinskega sporazuma predložen ta zakon. Zakon predvideva široko avtonomijo Slovaške, ki ima avtonomno pokrajinsko vlado in avtonomno pokrajinski parlament. Osrednji parlament in osrednja vlada bosta še naprej vodila vse posle, ki se tičejo narodne obrambe, zunanje politike, ter vse posle, ki se tičejo prometa, pošte, telefona, državnih dolgov, carin in skupnih državnih podjetij. Vsi ostali posli državne uprave preidejo v pristojnosti slovaške pokrajinske vlade. DržaVni jezik na Slovaškem je slovaški, toda vse dru- ge priznane narodnosti se smejo v občevanju z Javnimi oblastmi posluževati svojega materinega jezika. Volitve v avtonomni slovaški pokrajinski parlament «e morajo izvesti najkasneje dva meseca po uveljavljen jem tega zakona parlament pa se mora sestati v Bratislavi mesec dni po svoji izvolitvi Avtonomna slovaška, vlada bo imenovana po predsedniku republike na predlog slovaškega pokrajinskega parlamenta, ki bo volil ministrskega predsednika ln ministre. Večja svoboda za madžarske Slovake P.aga, 17. novembra. AA (Havas) Aleksander Mach, šef slovaške propagande, je no radiu izjavil, da so dobili Slovaki, ki žive v pokrajinah, ki so bile pripojene Madžarski, pravico biti člani slovaške ljudske stranke ter razobešati slovaške zastave. Rumunska živila za Karpatsko Ukrajino Bukarešta, 17. novembra. AA »Cuven-tul« prinaša vest, da bo ukrajinski notranji minister Bačinski obiskal prihodnji teden Bukarešto in se pri tej priliki razgovarjal z rumunsko vlado o načinu preskrbovanja Karpatske Ukrajine z rumunskim žitom in ostalimi poljedelskimi pridelki. Razgovori kralja Karola z angleškimi državniki Povečanje rumunskega izvoza v Anglijo — Kralj Jurij bo vrnil obisk v Bukarešti prihodnjo jesen London, 17. nov AA Angleški kralj in kraljica sta bila snoči gosta na banketu, ki ga je priredil v rumunskem poslaništvu kralj Karol. Večerje se je udeležila tudi kraljica mati Mary z drugimi člani kraljevske rodbine. Prav tako so bili navzoči predsednik vlade Chamberlain z ministri, vodja opozicije Attlee, rumunski zunanji minister Petrescu Comnen in drugi. Po večerji sta se angleški kralj in kraljica odpeljala v Buckinghamsko palačo, kmalu za njima pa tudi rumunski kralj in prestolonaslednik, katerima na čast je angleški kraljevski par priredil velik sprejem, ki se ga je udeležilo okrog 700 ljudi, med njimi tudi člani diplomatskega zbora in druge ugledne londonske osebnosti. Ob tej priliki je kralj Karol sprejel v avdi-enci predsednika vlade Nevilla Chamberlaina. V političnih krogih trdijo, da sta Chamberlain in kralj Karol govorila o možnosti povečanja rumunskega izvoza v Veliko Britanijo, zlasti petroleja in žita. Na nocojšnjem banketu, ki ga je priredilo zunanje ministrstvo, je imel kralj Karol razgovor z zunanjim ministrom Hali-faxom. Dopisniki rumunskih listov so zvedeli, da bo angleški kralj Jurij vrnil obisk rumunskega kralja jeseni L 1939. Angleški kraljevski par bo odpotoval v Rumunijo z vojno ladjo in se bo na povratku ustavil v Carigradu. ★ Konferenca kraljev v Londonu? London, 17. nov. h. »Evening Standard« poroča, da se bo v ponedeljek sestala v Londonu pod predsedstvom angleškega kralja konferenca monarhov, na katero so povabljeni vsi vladarji srednjih in manjših evropskih držav. Grški, rumunski, norveški in belgijski kralj so že prispeli v London, jutri bosta prispela tja švedski kralj in nizozemska kraljica, ostali pa pojutrišnjem. Na konferenci bodo proučili pereča mednarodna vprašanja in določili skupne smernice glede mirovne politike v Evropi. Rumunski kralj Karol se bo na povratku iz Londona ustavil v Nemčiji, kjer se bo sestal s kancelarjem Hitlerjem Clano pojde v London Italijanska akcija za sodelovanje z Anglijo London, 17. nov. AA. (Štefani). Italijanski zunanji minister grof Ciano bo v kratkem obiskal London, kjer bo razpravljal o raznih možnostih sodelovanja med Veliko Britanijo irf Italijo. »Times« izražajo mnenje mnogih angleških političnih krogov, da je treba izpopolniti sedanji italijansko-an-gleški sporazum, ter pravi, da pomeni njegovo uveljavljenje začetek zboljšanja odnosov med Italijo in Veliko Britanijo. List izraža tudi upanje, da bo po uveljavljenju italijansko-angleškega sporazuma omogočen tudi sporazum med Francijo in Italijo. Ni izključeno, da bodo angleški in francoski ministri prihodnji teden razpravljali tudi o tem vprašanju. Italijanski glas o sporazumu z Veliko Britanijo MIlan, 17. nov. AA. »Corriere della Serac se bavi z angleško italijanskim gentlemenskim sporazumom ln pravi med drugim: Monakovskl duh so angleški državniki ponovno priznali kot edino sredstvo za varnost, mir ter obnovo zapad-nega sveta. Zato je bilo povsem logično, da je Velika Britanija končno uradno priznala novo italijansko cesarstvo. Z uveljavljenjem angleško-italijanskega sporazuma se odpirajo vrata nove bodočnosti in mirnega sodelovanja ki bo prineslo koristi obema državama Interes Velike Britanije je v tem. da ohrani svoje cesarstvo, a interes Italije, da razvije svoje cesarstvo. Oba programa si odslej ne bosta nasprotovala drug drugemu. Utrditev Italije in njenega imperija pomeni za Veliko Britanijo v vsakem primeru manjšo nevarnost, istočasno pa nudi jamstva da se bo človeštvo v Afriki pomirilo, da se bo prestiž belega plemena ojačil in da se bo zavaroval miren napredek črnih ljudi. Rimski sporazum tudi ne nasprotuje politiki osi Rim—Berlin, kateri ostaja Italija brezpogojno zvesta Isto velja tudi za trikot Rim—Berlin —Tokio. Daladier pripravlja vlado močne roke Načrti o podaljšanju zakonodajne dobe sedanjega parlamenta in novih pooblastil vladi Pariz, 17. nov. o. V Franciji se pripravljajo radikalne spremembe vsega notranjepolitičnega življenja. Daladier usmerja svoj režim čim dalje bolj na desno. Franciji se obeta bolj desničarski in avtorita-tivnejši režim. Reynaudovi načrti so bili v tem pogledu odločilnega pomena. Izjava, ki jo je podal Daladier na seji izvršnega odbora radikalne socialistične stranke, da je treba računati > možnostjo, da se bo podaljšala legislativna doba sedanjega parlamenta na 6 let, je politične kroge jasno postavila pred notranje politični razvoj, ki se doslej ni kazal v tako jasni luči. Izjava je izvala veliko senzacijo. Sicer sta že radijska govora Daladiera in Revnauda pokazala, da ubira vlada novo pot, nihče pa doslej skoraj ni verjel, da so Daladierovi načrti v resnici tako dale-kosežni. Na najbolj jasen ln trezen način obeležuje najnovejši notranje politični razvoj današnja »Epoque«, ki pravi, da predstavlja že sedanja Daladierova vlada neke vrste diktaturo, ki se trenutno sicer opira le na izjemna finančna pooblastila, katerih rok je celo že potekel, ki pa je že pripravila nadaljnje načrte za dosego svojih namenov. Ozadje preokreta v vrstah Dala-dierovih pristašev obeležuje list na način, ki drastično osvetljuje notranje politične razmere v drža"vi. Mnogi poslanci radikalne socialistične in drugih strank so Dala-dieru ln Reynaudu izjavili, da so pripravljeni glasovati za finančni in socialni kon-solidacijski načrt, če jih vlada v prihodnjih 17 mesecih ne postavi pred volilce. Zato je Reynaud pripravil Daladiera do tega, da se je pričel povsem resno baviti z mislijo, da se zakonodajna doba poslanske zbornice podaljša za nadaljnje leto dni. Razumljivo je, da bo Daladier predložil tak predlog v poslanski zbornici le tedaj, če se bo lahko zanesel, da bo dobil večino glasov. Glede na zmago, ki jo je dosegel pri debati o monakovskem sporazumu, so dobro poučeni politični krogi mnenja, da se bo še bolj naslonil na desno stran parlamenta In pritegnil v vlado zastopnike demokratske alianse Pietrija. republikanske federacije Louisa Marina ter Ferrand-Laurenta Če bi bil položaj vlade kljub temu ogrožen, pravi poslanec Kerillys v svoji »Epoque«, bo Daladier brez obotavljanja razpustil parlament »Ordre« ob ležuje bližnji razvoj notranje politike v Franciii takole- Daladier bo 6. decembra, ko se prične novo parlamentarno zasedanje, predložil zbornici načrt proračuna za prihodnjo poslovno dobo. Zahteval bo. da se proračun z vso naglico spravi pod streho. Obenem bo postavil vprašanje zaupnice, takoj zatem pa bo v primeru uspeha predložil n«v predlog, po katerem naj bi dala zbornica njegovemu kabinetu nova izjemna pooblastila, tokrat le za teden dni. Na osnovi teh nooh'ast11 bl vlada Izdala odlok o podaljšanju zakonodajne dobe sedanjega parlamenta. Z dru- gim odlokom naj bl se uvedla volilna pra-| vi ca na podlagi proporcionalnega sistema v okviru departmajev. Istočasno naj bi | se pospešeno pridobile vse republikanske ; stranke za sodelovanje z vlado. Gotovo je Ie, da bodo socialisti odklonili tako sodelo-i vanje, ker so že sedaj pričeli nad vse ostro i kampanjo proti Reynaudu. Zato je verjet-| no, da se bo Daladier okrenil docela na desno stran, tako, da se more že pred Novim letom pričakovati nova, povsem desničarska Daladierova vlada. Novi kabinet bo v naglici pripravil nov triletni gospodarski načrt, ki ga je Reynaud že sestavil. Po tem načrtu, ki ga bo parlament v danih okoliščinah sprejel, bo pričel Daladier izvajati režim trdne roke, da bi omogočil konsolidacijo na političnem, gospodarskem in socialnem področju. V smislu tega načrta naj bi se Daladieru dala tudi pravica do aretacije vseh političnih in strokovnih voditr" * delavstva. Uradniške redukcije Pariz, 17 nov. o. V vladnih krogih so se razširile govorice, da bo treba z odločnimi ukrepi reorganizirati vso državno službo. Uradniški aparat je postal prevelik. Francijo stane na leto 8.5 milijarde frankov. Uradniški aparat je narastel v zadnjih letih predvsem zaradi tega, ker so posamezni režimi uvrstili vanj čim več svojih pristašev. Zato bo treba eliminirati večje "tevilo državnih uradnikov in omejiti njihovo število na dejanske potrebe države. Odpor socialistov proti Reynaudovim načrtom Pariz, 17 nov o. Upravni odbor socialistične stranke je na svoji današnji seji sklenil organizirati med socialisti, kakor tudi med drugimi strankami odločno borbo proti Revnaudovim načrtom. Ze za bližnje dni je napovedana cela vrsta velikih zborovanj; borili pa se bodo proti vladi tudi z letaki, tiskom in vsemi mogočimi sredstvi. Na seji je bila sprejeta resolucija, ki obsoja molk francoske vlade glede na rasistično kampanjo Resolucija pravi, da edino francoska vlada ni smatrala za potrebno javno manifestirati svojega nerazooloženja zaradi preganjanja Zidov, medtem ko sta to brez obotavljanja storila Roosevelt in Chamberlain. Stalni glavni odbor socialistične stranke je sklical Izredni kongres stranke za 24. do 27. decembra. Seja vlade Pariz, 17. nov. AA. Za jutri ob 16. je sklicana seja vlade, ki bo na zahtevo zunanjega ministra Bonneta proučevala mednarodni položaj. Na seji bo točno določeno stališče francoske vlade v vseh vprašanjih, o katerih bodo razpravljali v razgovorih s Chamberlainom ln Halifa-xom. Japonci pred Kantonom abkol jeni Praga, 17. nov. o. Kitajski poslanik v Pragi Je nocoj dal novinarjem naslednje informacije o položaju na bojišču v južni Kitajski: Protinapad na Kanton se nadaljuje. Japonska vojska je obkoljena e treh strani, od severa, zapada ln vzhoda ter jI preostaja le še pot po Biserni reki na morje, železniška zveza Kantona s Hongkongom je v kitajski oblasti. Japonci skušajo .preprečiti poraz ln zbirajo naglo svoje vojne ladje pred Kantonom ter dovajajo tudi sveže, čete s Formoze. Angleško-ameriški trgovinski sporazum London, 17. nov. o. V Beli hiši ▼ Wa-shingtonu je bil danes ob prisotnosti prezidenta Roosevelta podpisan angleško-ame-riško-kanadski trgovinski sporazum. Podpisali so ga državni tajnik Morgenthau, kanadski min. predsednik in angleški poslanik v \Vashingtonu. Ker odpade na omenjene tri države 35% vse svetovne trgovine, je ta sporazum še prav posebno velikega pomena. Pričakujejo, da bo omogočil konsolidacijo svobodne trgovine na svetovnih tržiščih, v političnem pogledu pa bo nedvomno poglobil angleško-ameriško prijateljstvo. Zedinjene države so pristale v korist Angliji na važne koncesije glede uvoza bombažnega in volnenega blaga, izdelkov iz usnja in strojev v Ameriko. Anglija je pristala v korist Zedinjenih držav na uvoz pšenice, masti, lesa, preciznih strojev in avtomobilov. Kanada bo uvažala v Ameriko v večjem obsegu živino in ribe. OdpoMIc ameriškega trgovinskega atašeja iz Berlina Berlin, 17. novembra, h. Trgovinski ataše ameriškega poslaništva v Berlinu Douglas Miler je dobil danes iz Washingtona brzojavni nalog, naj takoj likvidira svoje posle v Berlinu in se s svojo rodbino najkasneje do 1. januarja vrne v Washington. Nenadni odpoklic trgovinskega atašeja neposredno po odhodu ameriškega poslanika je izzval v diplomatskih krogih ogromno pozornost in ga tolmačijo kot znak, da se Amerika sistematsko pripravlja za prekinitev odnošajev z Nemčijo. Odpoklic trgovinskega atašeja tolmačijo kot znak gospodarskega bojkota. Usoda abesšnskega zastopstva v Londonu London, 17 nov. o. V zvezi s priznanjem italijanskega kolonialnega imperija poroča »Daily Telegraph«, da je angleška vlada črtala abesinsko legacijo iz seznama diplomatskih zastopstev, ki so akreditirana na angleškem dvoru. Obenem je pripravljena izpolniti zahteve osebja dosedanjega abesinskega poslanstva, da bi se mu podelilo angleško državljanstvo, Hailu Se-lassiju pa se bo še nadalje priznavala pravice monarha v pregnanstvu. Tuja zastopstva pri pogrebu Ataturka Ankara, 17. nov. AA. Pri pogrebnih svečanostih v Carigradu bodo ob prevozu trupla pokojnega Kemala Ataturka prisostvovale vojne ladje Anglije, Francije, Rusije, Grčije in Rumunije, pogrebu v Ankari pa oddelki vojsike in vojne mornarice Velike Britanije, Francije, Irana, Grčije, Bolgarije, Jugoslavije in Rumunije. Večino držav bodo zastopala posebna odposlanstva. Nemško delegacijo bo vodil Neurath, italijansko baron Aloisi, francosko Sarraut, rusko Potemkin, afganistansko princ Velikan grško Metaxas, albansko Enatku, jugoslovansko vojni minister gen. Nedič, bolgarsko general Dastkalov, rumunsko general Teodorescu. Sofija, 17. nov. AA. Bolgarska delegacija, ki »e bo udeležila pogreba Kemala Atatiir-ka je odpotovala ob 13. iz Sofije s posebnim vlakom. Z istim vlakom, je odpotovalo tudi 76 vojakov 1. pehotnega polka. Ob 11. dopoldne je prispela v Sofijo častna četa ju g osi o venske vojske, katere vagoni so bili priključeni posebnemu vlaku bolgarske delegacije. Na postaji sta jugoslovenska in bolgarska četa izmenjali vojaške pozdrave. Odhod nase delegacije Beograd, 17. nov. p. Nocoj je odpotovala v Ankaro naša vojna delegacija, kise bo udeležila pogreba pokojnega prezidenta turške republike Kemala Atatilrka. Delegacijo vodi vojni minister general Nedič. Dodeljen je tudi admiral Priča. Delegacija prispe v Ankaro 20. t. m. Pri pogrebnih svečanostih bo sodelovala tudi posebna četa našega vojaštiva pod vodstvom štirih oficirjev, četa vojakov je že snoči krenila na pot proti Ankari. Turška politika nespremenjena London, 17. nov. o. Dosedanji turški poslanik v Londonu, ki je odpotoval v Ankaro, da bi se udeležil pogreba pokojnega prezidenta Atatiirka, in se ne bo več vrnil v London, ker je bil za njegovega naslednika Imenovan dosedanji zunanji minister Ruždi Aras, se je danes nenadno vrnil in se takoj odpeljal v zunanje ministrstvo ter izročil lordu Hali-faxu noto, v kateri turška vlada zatrjuje, da ne bo spremenila svoje zunanje politike. To noto so sprejeli angleški politični krogi z vidnim zadovoljstvom. Splošno obeležujejo okoliščine, v katerih je bila nota Izročena angleški vladi, za zelo značilne. Cianov obisk na Poljskem Rim, 17. nov. AA Grof Ciano bo prihodnji mesec uradno obiskal Poljsko. Nad 130 milijonov ljudi v Zedinjenih državah Washington, 17. nov. AA. Število prebival stva Zedinjenih držav je prvič preseglo 130 milijonov ter znaša sedaj 130,215.000. Beležke »Slovenski delavec" o parlamentarizmu »Slovenski delavec«, glasilo slovenskega dela Jugorasa, razpravlja o volitvah, pa potem sodi: »Po našem gledanju Je strankarsko politično in parlamentarno življenje otrok liberalizma. Mi pa smo vstali kot odpor proti razkrajajočemu liberalizmu. Z mno-' gimi sorodnimi pojavi v svetu sporedno delamo na njegovi razrušitvi. Rušimo njegovega duha, pa tudi njegove oblike javnega izživljanja. V našem programu je likvidacija strank in parlamentarizma v dosedanji obliki.« Nazori »Slovenskega delavca« so stvar, ki se tičejo v prvi vrsti njegovih pristašev in njihove organizacije. Mi Jih beležimo le zaradi tega, ker iz njihovih vrst nepresta-j no očitajo »Jutru«, da je ono fašistično. Vsenemška Škofovska konferenca Nemški škofi se pripravljajo na veliko vsenemško škofovsko konferenco, ki bo sredi decembra v Berlinu. Konference se bodo udeležili tudi avstrijski škofje s kardinalom Innitzerjem na čelu. Na konferenci bodo razpra -ljall o bodočih odnošajih med katoliško cerkvijo In narodnim socializmom. V zvezi s tem bo sestavljeno tudi besedilo posebnega pastirskega pisma vseh nemških škofov, ki ga bodo čitali za božič v katoliških cerkvah Pastirsko pismo bo v svečani obliki zahtevalo, da se vrne katoliški cerkvi vpliv na vzgojo nemške katoliške ml. "-3. „Bela knjiga" o palestinskem vprašanju Angleška vlada je izdala o palestinskem vprašanju posebno »Belo knjigo«, v kateri navaja politične, upravne in finančne težkoče, zaradi katerih smatra svoj prvotni načrt o razdelitvi Palestine za neizvedljiv. Glede angleških načrtov t Palestini razodeva »Bela knjiga« med drugim: Vlada bo prevzela nase vso odgovornost glede vladanja v Palestini in se bo trudila, da doseže sporazum med Arabci in Židi, ker smatra takšno rešitev za najbolj trdno osnovo palestinskega miru. V ta namen bo takoj sklicala arabsko-židovsko konferenco v Londo nu. Vlada je prepričana, da bodo londonske razprave že v kratkem omogočile končni j sporazum. V nasprotnem primeru bo sama i posegla v razvoj In sprejela sklepe, ki bodo v skladu z njenimi proučitvami vprašanja in rezultati londonskih posvetovanj. Mednarodno reševanje židovskega vprašanja Ko so prišli na seji angleške zbornice v v razgovor protižidovski ukrepi v Nemčiji, je ministrski predsednik Chamberlain med drugim sporočil, da bo problem naselitve nemških Zidov v raznih izvenev-ropskih pokrajinah preštudirala posebna mednarodna komisija. »Times« posebej opozarjajo na to izjavo ln zatrjujejo, da se angleška in ameriška vlada že več časa posvetujeta o skupnem nastopu za omilje-nje židovske krize. Razmotrivajo se možnosti naselitve Zidov v angleških domionih in kolonijah ter v državah Južne Amerike a tudi možnost njihove naselitve v Sovjetski Rusiji. Ker bodo pogajanja med prizadetimi državami trajala bržčas Se precej časa, se je pojavila misel, naj bi se židovski begunci začasno namestili v posebnih begunskih taboriščih. češko-nemška avtomobilska cesta Nekateri nemški ln češki listi poročajo, da se vodijo med Prago in Berlinom pogajanja o skupni gradnji velike avtomobilske ceste, ki bi vodila iz Bratislave preko Moravske na Dunaj, obenem pa tudi o gradnji kanala, ki bi vezal Dunav z Odro. Obe ogromni deli bi »e izvršili s sodelovanjem Nemčije in ČSR. Enako sodelovanje jc nameravano pri gradnji projektirane avtomobilske ceste, ki bi vodila z Dunaja preko Prage v Draždane in od tam naprej v Berlin. Premoženje Židov v Nemčiji Berlin, 17. novembra. w. Današnji listi ; objavljajo uradne podatke o premoženju Zidov v Nemčiji. Pri teim naglaSajo, da se vidi bogastvo Zidov šele tedaj, če «e pogleda, koliko narodnega premoženja odpade na posameznega Nemca in koliko na posameznega Žida. Nemško narodno premoženje znaša okrog 200 milijard mark, ki se razdeli na 80 milijonov Nemcev, 700.000 Židov pa ima po točnih podatkih nad 8 milijard premoženja. Na posameznega Nemca pride 2.500 mark, na posameznega Zida pa 11.428 mark. Vsak j posamezni Zid ima torej 4.5 krat večji de-j lež narodnega premoženja kakor pa posamezni Nemec. L. 1918 je znašalo premoženje Zidov okrog 4 milijarde in se je torej v povojnih letih podvojilo. Zato predstavlja milijarda, ki je bila naložena kot globa nemškim Zidom le delni po-vratek premoženja, ki so ga židje odvzeli nemškemu narodu. Hitler pri Rathovem pogrebu v Dttsseldorfu DOsseldorf, 17. nov. AA. Ob 11.41 je prispel v Dusseldorf kancelar Hitler, v čigar spremstvu 90 bili tiskovni šef dr. Dietrich, državni tajnik Hanke in drugi. Hitler je iz postaje odšel takoj v dvorano, kjer je postavljena krsta s truplom pokojnega poslanskega svetnika Ratha, ki je bil v Parizu ustreljen. Pogrebne svečanosti so se začele z ža-lostinko iz Beethovvnove »Eroice«, nato pa sta govorila okrožni vodja Bohle kot zastopnik nar. socialistične stranke in zunanji minister Ribbentrop. Svečanost se je končala z državno himno, nakar je Hitler izrazil sožalje rodbini pokojnega Ratha ln zapustil dvorano. Požar uničil Manesmannove tvornice Berlin, 17. nov. AA. Preteklo noč je požar uničil velik del znanih tovarn Manes-mann v Hemingenu. Razen dveh so morale | prenehati obratovati vse peči. Akcija za sklenite* premirja v Španiji boji ob Ebru so se končali z umikom republikancev na levi breg reke Salnt Jean de Luz, 17. nov. AA. (DNB) Po vesteh iz Barcelone Je general Aguira odpotoval službeno v Pariz, Bruselj in London z namenom, da izposluje sklenitev premirja. Po porazu na bojišču ob Ebru se je v Kataloniji pojavila želja, da bi se vojna končala. V uradnih krogih v Barceloni označujejo položaj Katalonije kot brezupen. Poveljnik milice na bojišču ob Ebru polkovnik Modesta je bil zaradi poraza odstavljen. Več poveljnikov Je bilo aretiranih. Včerajšnje poročilo republikanskega poveljstva priznava, da so se morale republikanske čete na bojišču ob Ebru umakniti na levi breg reke. Na bojišču ob reki Segre so republikanci odbili vse nacionalistične napade. Uradno poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi, da so nacionalistične čete zavzele v sredo na bojišču ob Ebru kraja Flix ter Ribarrojo. Na ta način je sedaj ves desni breg reke v posesti generala Franca. Med bitko so republi- kanske čete doživele enega izmed najtežjih porazov. Skupno je bilo ujetih 20.000 republikancev. Nacionalisti so pokopali 13.275 republikanskih trupel. Med plenom Je 14 havbic, 15 metalcev min, 181 težkih strojnic. 213 lahkih strojnic in 18 tankov. Poleg te?a je bilo uničenih 17 tankov. Med bitko je bilo sestreljenih 242 republikanskih letal, verjetno pa je, da je bilo sestreljenih še nadaljnjih 94. Pri bombardiranju pristanišča v Cartageni Je bila zadeta ena ladja. Odhod prostovoljcev lz republikanske Španije Barcelona, 17. nov. o. Iz republikanske Španije še vedno odhajajo transporti tujih prostovoljcev, ki so se v mednarodnih brigadah borili za špansko republikansko stvar. V pretekli noči je odšel iz Barcelone v Francijo nov transport 1000 prostovoljcev. Doslej je Španijo zapustilo že nad 3000 francoskih in belgijskih bojevnikov. Zadoščenje bivšemu poslancu Petovarju Ljubljana, 17. novembra Proti odgovornemu uredniku »Slovenca« Je bila danes pred tiskovnim senatom pod predsedstvom s. o. s. Ivana Breliha razprava na tožbo zasebnega tožilca bivšega narodnega poslanca, trgovca ln posestnika Lovra Petovarja iz Ivanjkovcev, ki ga je zastopal odvetnik dr. Maček, zaradi prestopka zoper čast v smislu čl. 52. tiskovnega zakona. Tožitelj Lovro Petovar je vložil proti odgovornemu uredniku tožbo zaradi tega, ker je v »Slovencu« 16. januarja objavil članek, v katerem je stalo tudi tole: »Ivanjkovci »o manjša katastralna občina združene upravne občine Svetinje in popolnoma neznana vasica, razen če je tolikim in tolikim slovenskim trpinom v večno obsodbo proslule preteklosti zapisana v spomin z grenkimi črkami ostudna grabežljivost in topoglava brutalnost njenega tedanjega kralja-samozvanca, ki se ni ustavljala niti pred gladujočimi sirotami in rodečimi materami.« Obtoženi odgovorni urednik, ki ga je zagovarjal odvetnik dr. Miloš Stare, je bil v svojo razbremenitev ponudil dokaz resnice. Ta dokaz pa se mu ni posrečil, kajti nobena priča, kar jih je navajal v svojo razbremenitev. ni mogla za tožitelja navesti nič podobnega, kakor je trdil omenjeni članek. Nobena predlagana in zaslišana priča ni mogla potrditi, da bi bil tožitelj v zvezi z njenim odpustom iz službe ali pa da bi bil zakrivil njeno brezposelnost. Tožitelj je n. pr. navajal gdč. Tončko Krabonjo, češ da kot abiturientka učiteljišča po Pe-tovarjevi krivdi ni dobila zaposlitve. Po- kazalo se je, da ta primer Petovarju sploh ni bil znan. O njej je tožitelj vedel le toliko, da se je dalje časa mudila v fupnl-Sču pri Svetinjah. Če ji je v resnici kdo rekel, da bo dobila službo, če bo prosila Petovarja, on zato nič ne more. V Sloveniji je že več let par sto abiturientov brez službe, pa bi bilo nespametno trditi, da je za to on odgovoren. Tudi sam ima hčerko abituri-entko, ki čaka na nastavitev že več ko 4 leta. Tudi njej ni mogel, čeprav je bil poslanec, preskrbeti namestitve. Prav tako jo tožitelj izjavil, da ne pozna prof. Fortune, katerega je obtoženi predlagal za pričo, čei da bo vedel izpovedati, da je bil odpuščen iz službe v času. ko je bila njegova žena na porodu. S prof. Fortuno tožitelj ni bil v nikakih stikih in mimo lahko trdi, da po njegovi krivdi noben profesor ni bil iz službe odpuščen, pa so zato podobne trditve gola podtikanja. O pismonoši Prijo-li, ki j« bil baje tudi tožiteljeva žrtev, pa je vedel tožitelj le toliko, da je 1. 1929. sam podal ostavko na državno službo in je bil poslej uslužbenec pogodbene pošte v IvenJ-kovcih, pa je bil baje na izrečno zahtevo ljubljanske poštne direkcije iz te službo odpuščen. Po krajšem posvetovanju je senat razsodil, da je obtoženi odgovorni urednik kriv prestopka zoper čast v smislu čl. 52. zakona o tisku in ga je obsodil na 500 din denarne kazni, ki se v primeru neiztirljivostl spremeni v 9 dni zapora. Nadalje jc dolžan plačati stroške postopanja 500 din pov-prečnine in 300 din mate~:V •• i : odnine zasebnemu toži tel ju. Volilno gibanje Opozicijska kandidatura za radovljiški srez Sresko sodišče v Radovljici je potrdilo volilne liste za sresko kandidaturo g. Pavla Olipa, župana ln posestnika na Lescah pri Bledu. Njegov namestnik Je g. Ivan Celešnik, tovarniški delavec ln glavni delavski zaupnik pri Kranjski Industrijski družbi na Jesenicah. HSS kandidira v 180 srezih Kakor poročajo zagrebški listi iz vodstva HSS, Je delo na sestavljanju list Hrvatske seljačke stranke končano. HSS je postavila svoje kandidate v 150 srezih. Poleg tega so postavili muslimanski pristaši HSS še 30, in pristaši bivše SDS okrog 50 sreskih kandidatur. Kandidatne liste HSS ln SDS je odnesel v četrtek zvečer dr. Sutej v Beograd, kjer bedo priključili na dr. Mačkovo državno kandidatno listb še kandidatne liste skupin beograjske združene opozicije, Jugoslovenske nacionalne stranke in socialistov. Po dosedanjih Izgledih bo lista dr. Mačka izročena beograjski kasaciji do 23. novembra. Štiri liste za mesto Zagreb Za mesto Zagreb, ki voli štiri poslance bodo postavljene štiri kandidatne liste, ako bo vložena tudi državna kandidatna lista zborašev. Na državni listi dr. Mačka bosta po medsebojnem sporazumu postavljeni namreč dve zagrebški listi, ena za HSS in druga za SDS. Na listi JRZ bodo dobili enega kandidata in enega namestnika prijatelji Juraja Demetroviča. Kandidati JRZ za Beograd Beograd, 17. novembra, p. Beograjsko sresko sodišče je danes potrdilo kandidatsko listo JRZ za Beograd, Zemun in Pan-čevo. Kandidirali bodo: župan Vlada Ilič, Dušan Trifkovič, Mihajlo Stojanovič, Ne-deljko Savič in Božidar Nedič. Izpopolnitev predsednikov volilnih komisij Beograd, 17. novembra, p. Državni odbor za volitve se bo sestal prihodnjo sredo. Na seji bo izpopolnil seznam predsednikov volilnih komisij in imenoval nove predsednike tam, kjer prvotno imenovani iz kakršnihkoli razlogov ne bodo mogli izvrševati svoje funkcije. Nekaj predsednikov je odpadlo tudi zaradi tega, ker so med •Hepipuesi pfsajs n^sod rares ura; Kulturna konvencija med Madžarsko in Japonsko Budimpešta, 17. nov. w. Kakor poročajo listi, je bila danes podpisana kulturna konvencija med Madžarsko in Japonsko, slična oni. ki je bila te dni sklenjena tudi med Nemčijo in Japonsko. Dve sinagogi v Pešti poškodovani Budimpešta, 17. nov. AA. Havas: Preteklo noč so nepoznane osebe razbile okna na dveh sinagogah v Budimpešti. I Trumblcevo s^nje zopet kritične Zagreb, 17. nov. o. Zdravstveno ^anje dr. Trumbiča se je od sinoči nenadoma speit močno poslabšalo. Bolnika je znova napa*-dla pljučnica. Temperatura ee mu je dvigmila na 38.4. Izgubil je zavest in je že skoro 24 ur v agoniji. Le nocoj se Jb spet za nekaj trenutkov osvestil. Njegovo vobče stanje je zelo resno in je malo upanja, da se bo zboljšalo. Proslava 20 letnice osvoboditve Petrovgrada Petrovgrad, 17. novembra, p. Za 20 letnico, ko je srbska vojska osvobodila Pe-trovgrad, je bilo vse mesto slavnostno okrašeno z zastavami in cvetjem. Svečanosti je prisostvoval tudi brigadni general Ristič, ki je pred 20 leti kot polkovnik vkorakal na čelu srbskih čet v mesto. Po službi božji je bilo veliko manifestativno zborovanje na trgu pred zgradbo nekdanjega velikega županstva. General Ristič je imel kratek govor, v katerem se je spomnil velikih dogodkov pred dvema desetletjema. V veliki dvorani palače je bila nato slavnostna seja mestnega sveta, s katere so poslali udanostne brzojavke kralju in kraljevemu namestni-Stvu ter brzojavne pozdrave vojnemu ministru. Nemsko-Srancoska pogajanja prekinjena Pariz, 17. nov. o. Odločna Izjava min. predsednika Daladiora o kol^njan ie in-direktno pokazala da so pogajanja z Nemčijo, ki naj bi dovedla do podobnega sporazuma, kakršnega sta sklenila Chamberlain ln Hitler v Moaakovu ostala brez uspeha. Po vesteh iz zanesljivih virov, so bila predvčerajšnji ti pogajanja v resnici prekinjena Nemška vlada je izjavila, da ne smatra za nujno potrebno, da bi se že zdaj sklenil tak sporazum. Daladier m Bonnet sta si sicer mnogo prizadevala, da bi pogajanja vendar dovedla do uspešnega zaključka, državni podtajnik nemškega zunanjega ministrstva VVeizsaker pa se nI dal pregovoriti in je izjavil v smislu svojih navodil iz Berlina, da se bodo pogaja-nja v primeru potrebe lahko pozneje nadaljevala. Prepoved prostozidarskih lož na Poljskem Faršava, 17. nov. Al A. Včeraj je bila na seji vlade sprejeta uredba z zakonsko močjo o prepovedi ustanavljanja framazonskih loi. Obenem je bilo sklenjeno, da se razpuste vse obstoječe framazonske lože. Vremenska napoved Zemunska: Oblačno in megleno, ponekod megla, nekoliko vedro v južnih krajih. Toplota se ne bo spremenila. Zagrebška: Oblačno, ponekod bo po malem deževalo. Dunajska: Nadaljnji porast oblačnosti, megla bo prenehala, ponekod padavine, v nižinah topleje, v hribih mraz s severnimi vetrovi. Usoda borovniškega viadukta Zaradi trohnenja hrastovih pilotov pod oporniki bo treba ogromni železniški most rešiti z nasipom ali pa poiskati drugo rešitev — Odločilo bo prometno ministrstvo Prebivalci Borovnice in okolice že nekaj časa ugibajo, kakšna bo usoda našega največjega viadukta, glede katerega se bo moralo v kratkem odločiti v prometnem ministrstvu v Beogradu, Zadeva je namreč ta, da je borovniški viadukt zapisan propadu, tiko ne bodo pravočasno storjeni ukrepi, da se to vprašanje zadovoljivo reši. Počasno sesedanje viadukta je posledica osuševanja Barja. Preden so začeli viadukt graditi, so v močvirnata tla zabili nešteto hrastovih pilotov, nakar so na njih začeli staviti velike opornike in loke. Po osuševanju Barja pa se voda odteka in tako prihaja do pilotov zrak, ki jih razjeda. Uradna komisija od strani železniške direkcije v Ljubljani je že ponovno preizkušala in pregledovala borovniški viadukt. Zdaj je vsem vlakom dovoljena maksimalna vožnja čez viadukt 5 km na uro in pri Sedanjem stanju hitrejša vožnja ne bo ni- V soboto 19. t. m. ob 20. uri bo gostoval v novi sokolski dvorani (prej Union) v Mariboru Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič«. Nastopilo bo pod vodstvom Milana Pertota 80 slovenskih učiteljev in učiteljic s koncertnim sporedom, ki ga je zbor izvajal letos januarja v Ljubljani. Na sporedu so skladbe Emila Adamiča, Ivana Grbca, Antona Lajovica, Ivana Matetiča-Rcnjgova in Slavka Osterca. Posebno zna- Radovljica, 17. nov. Ko so v radovljiškem srezu brali v časopisju o podjetnem Stanku Zupanu, se je marsikdo spomnil neprijetnega znanca, ki je že pred dvema, tremi leti našel precej žrtev med gostilničarji, obrtniki in podjetniki. Prijatelj Francelj je pošteno ozmerjal hišni nežni spol, ki mu je pripomogel, da je sedel premetenemu sleparju na lim in prav drago plačal reklamno tablo za mednarodne izletniške avtobuse. Tabla je visela na hiši skoro dve leti, toda mednarodnih avtobusov ni bilo od nikoder. Ta tabla je bila tudi vabilo, da so se dali opehariti še drugi. Kmalu zatem se je podjetni Stanko pojavil tudi v Kamni gorici. Lepo je pozdravil, se predstavil kot stari znanec iz dijaških let iz Kranja in napeljal pogovor na tujski promet, ki je za Gorenjsko tako važno vprašanje. Odprl je med tem debelo aktovko, kjer je imel shranjene razne tiskovine in štampiljke, ter pripovedoval, da je zdaj zastopnik avtobusne izletniške informativne pisarne Ta pisarna da je v zvezi z enakimi tujimi podjetji, ki prirejajo vsako poletje daljše izlete po Gorenjskem. Zanimal se je za reči, ki bi prišle v poštev s tuisko-prometnega stališča. Ko je vse to dobro preučil in napeljal vodo na svoj mlin, je že začel razlagati, kako je z njegovo reklamo: »Kdor plača 150 din, dobi oglas v mednarodnem vodiču, če pa plača še 100 din, sme obesiti na hiši tudi reklamno tablo kot postajališče za mednarodne avtobuse — prav taksno, kakršno ima že Francelj v Radovljici. Stanko, ki je pri ceni tudi nekaj popustil, če je bilo treba, je v pogodbo napisal, da kosilo prvega reda ne sme več stati kakor 20 din z vinom vred, drugega reda pa le 15 din. Pogodil se je, kaj vse se mora nuditi tujim izletnikom, a h koncu je poudaril, da je on soodgovoren za dobro postrežbo. Kdo ne bi verjel zgovornemu tiču, ki je poleg pisarne za inozemski tujski promet zastopal tudi firmo za kromanje jedilnega pribora! Tako se je Stanko lepo prebil skozi poletji v letih 1936. in 1937. Reklamnih tabel v največ primerih ni poslal, mednarodni avtobusi pa so seveda tudi izostali. V letošnjem poletju se je Stanko spet pojavil v našem srezu, toda v drugi funk- 4 ■ koli dopuščena. Komisija je razmotrivala tri vprašanja: ali naj se podzidajo temelji, ali naj se zgradi velikanski nasip ob sedanjih lokih, ali pa naj bi iztekla proga, kakor je bilo že prvotno zamišljeno: preko Vrhnike pod Sv. Tremi kralji na Logatec. V načrtu je ob tem možnost, da se napravi večji ovinek po pobočjih na levi in desni strani Borovnice. Odločitev v prometnem ministrstvu v Beogradu je nujna. V primeru, da se ministrstvo odloči za zgraditev nasipa, ki bo pri veličini viadukta naravnost ogromen, bo gotovo treba pod viaduktom podreti nekaj hiš. Vsekakor bo ureditev borovniškega viadukta v bližnjem času močno zanimala vso našo javnost, saj bo to eno naših največjih javnih del. Borovniški most so pričeli graditi 1. 1850. Zidali so ga domala 7 let, saj se jim z delom ni mudilo, dokler ni bila dograjena železniška proga do Trsta. Za zgradbo mo- čilnl sta skladbi Ivana Matetiča-Ronjgova »čače moj« in »Rozenice«. Zadnja, v kateri nastopijo mešan, moški, ženski zbor ter basovski solo, je odlično delo v naši zborovski literaturi in traja nad dvajset minut. Tudi ostale skladbe so dela naših najboljših skladateljev, da bo torej imelo poslušalstvo dovolj umetniškega užitka. Opozarjamo mariborsko občinstvo na ta zanimivi nastop. Vstopnice dobite v Učiteljski knjigarni v Mariboru. ciji: Na dan sv. Ane je bil on edini moški reditelj na velikem taboru slovenskih deklet na Brezjah. V beli majci z velikim napisom »Reditelj« se je podjetno sukal med brhkimi dekleti. Kakor pripovedujejo ljudje, $o ga starejše zborovalke gledale bolj postrani kot konkurenco v roditeljski službi, ki je bila sicer pridržana le ženskam. Mlajšim pa je ugajal podjetni reditelj, ki je bil tako strašansko zapo-sljen. Naslednje popoldne je reditelj Stan- Ker nisem bil ravno marljiv učenec, sem moral delati završni izpit šele v septembrskem roku. Padel sem namreč iz knjigovodstva, iz predmeta, ki športnikom nikakor ne ugaja. Tedaj je prišel na ljubljanski oblastni odbor dopis, v katerem sporoča osrednja uprava Aerokluba, da se bo letos vršila brezplačna pilotska šola za brezmotoraše s »C« in »B« diplomami in da se bo pouk začel 1. septembra v Rumi. Ze dolga leta smo premišljevali, kako bi prešli cd brezmotornega letenja k motornemu, zato je na mene kakor na moje tovariše uplival ta dopis kakor olje na ogenj. Takoj se nas je za to šolo javilo 12 brezmotorašev. Toda stvar ni bila enostavna, ker so predpisi določali, da kandidati ne smejo biti starejši od 23 let in da ne smejo imeti že odsluženega kadrskega roka, predvsem pa morajo biti popolnoma zdravi. Tako jih je nekaj odpadlo že takoj v Ljubljani, med njimi naš znani motorni dirkač Starič, ki je v našo veliko žalost že prekoračil leta. Po takem prerešetava-nju nas je ostalo še sedem, ki smo bili določeni, da gremo na zdravniški pregled v Beograd, in če nas spoznajo za zdrave in sposobne, pa naprej v pilotsko šolo v Ru-mo. Naš tako zaželjeni cilj se je vidno približal. Toda že se je meni javila nova zapreka — šola. Saj je bilo vedno tako in bo tako. da se šport in šola gledata kakor pes in mačka. No, ker pa je v življenju šola le važnejša kakor šport, je tudi pri meni naposled zmagala. Potrpežljivo sem čakal do 7. septembra, da sem lahko po »tu so porabili 32 milijonov kosov lomlje-nega in prav toliko kosov klesanega kamna in 5 milijonov kosov opeke. Baje je sitala zgradba mostu 5 milijonov goldinarjev. Kamenje so lomili v bližnji okolici: v kamnolomu nad Sabočevim, na Kopitnem griču, na Gredi, na Prahu, v Podpeči in na Lesnem brdu. Vas Borovnica je štela takrat 50 hiš, danes je znatno večja. Pri zidanju so sicer pomagali domačini, mnogo pa je prišlo italijanskih zidarjev. Stanovali so v lesenih barakah blizu mostu. Stari očanci pravijo, da je bilo toliko teh kolonistov, da so imeli ob nedeljah ob 8. mašo z italijansko pridigo. Borovniški viadukt je 510 m dolg in veže pobočje Planine in Trebelnika. Visok je 35 m, zgrajen pa je s polmerom 579.8 m v dveh nadstropjih. Gornje šteje 30, spodnje pa 28 odprtin. Ko so leta 1857. dokončali zidavo mostu, so imeli preizkusno vožnjo kar s štirimi lokomotivami. Popoldne so pa pili »likof« in imeli razna tekmovanja. V svetovni vojni je bil borovniški viadukt zaradi bližine italijanskega bojišča izpostavljen možnosti letalskih napadov ali miniranja, zato so ga vestno stražili. Nikdo pa se ni nadejal, da mu bo kdaj zrasla nevarnost na lastnih tleh. Svet ob Borovni-ščici je bil svoje čase tako močvirnat, da si se mestoma lahko vdrl 2 m v globino. Šele po L 1866 se je svet z regulacijo Borovni-ščice osušil in zemlja na »mahu« se je spremenila v rodovitna polja in travnike. O hrastovih pilotih, na katerih so zgradili borovniški most, so menili, da se bodo nekoč spremenili v pravcati leseni cement. Osuševanje Barja, ki je sicer v veliko korist številnim prebivalcem, pa je ogrozilo nadaljnji obstanek našega največjega železniškega mostu. ko imel službo na Otočah, kjer je spravljal deklice v vagone. Ko ga je neki njegov nekdanji sošolec iz kranjske gimnazije vprašal, kako je prišel do funkcije reditelja, mu je Stanko pojasnil, da to spada v njegovo stroko. Zaupal je znancu tudi to, da se mu godi prav dobro, ker se po večini zadržuje po župniščih. Zatem se je Stanko 'napotil na bližno Dobravo, tokrat že spet v svoji prvotni funkciji: kot pospeševatelj tujskega prometa. Pri prijatelju Filipu je razlagal, kako neokretni so ljudje, ker ne znajo izkoristiti prirodnih zakladov, in da ima prav on, Stanko, nalogo, da uredi zadevo mineralnih vrelcev pri Kamni gorici. Nasveto-val je, kako naj se zgradi cesta in kje naj bi se zidal velik hotel. Nato pa je podjetni Stanko izginil in smo šele zdaj spet brali o njem v »Jutru«. Pri tej priliki se Gorenjci spominjajo še drugega ptiča, ki je bil še podjetnejši od Stanka Zupana iz Kranja in ki je tudi rad obiskoval župnišča To je bil Janez Fraki, nezakonski sin kuharice, ki je službovala največ po orožniških postajah in župniščih. Fraki je v mladih letih živel v nekem bosanskem samostanu, kjer je opravljal dela vrtnarja. Ko je bil odrasel, je mnogo tega, kar je videl v mladosti, porabil za svoje večkrat prav velikopotezne in škodljive pustolovščine. Delal ni posebno rad. Rajši je razmišljal, kako bi si na lahek način brez dela priskrboval denar Nekega poletnega popoldneva jo je mahal po prašni cesti proti Žirovnici Glad se je jel oglašati, toda v žepu ni imel cvenka Pa mu je šinilo v glavo: v bližnji vasi, na Bregu, je doma ribenski župnik g. Jože Pristov, tam se bo dalo kaj dobiti! Fraki je stopil v bližnjo hišo, kjer je dobil večji kos papirja in vrvico. V ta papir je lepo zavil svojo strgano in zamazano perilo S paketom v roki je stopil Fraki v gostilno k župmkovi materi z vprašanjem, kdaj kaj pride gospod župnik domov. Zenica mu je pojasnila, da med tednom. Hkratu pa ,ea je vprašrla. kaj želi »Tukajle pošiljajo nune iz Begunj maš-ni plašč za gosDoda. Ker je v Ribno še daleč, sem mislil, da bi morda vi to prevzeli. Plačati je treba 67 kron,« se je odrezal Fraki. »Kdo pa si ti?« je nadaljevala ženica. »No pa malo sedi in pij.« »Vrtnar sem iz samostana.« Fraki si ni dal dvakrat reči, sedel je, jedel in pil. Ko se je bila ženica vrnila z denariem. se je lepo zahvalil in šel. Lahko si mislimo iznenadenje. ko so zavoj odprli. Lepega pomladnega popoldneva se je pojavil Fraki z ročnim vozičkom, polnim SKUPINA LASER ANTOV izpitu odšel za tovariši, ki so medtem že pridno letalL Po dolgi vožnji sem se znašel v Beogradu. Tu sem spraševal in taval po mestu, a končno sem le našel Uzun Mirkovo ulico, v kateri je palača Aerokluba. Priznam, da sem šel s precej utripajočim srcem po stopnicah. Referent za brezmotoraštvo g. Beleslin me je poklical v malo sobico, kjer je sedel vojaški zdravnik. Okoli njega instrumenti, tablice, preparati in epruvete. Ze sem obupal, da bom kdaj prestal manjših papirnatih ovojev ln vrečic, v Kamni gorici. Ko se je bil ženskam predstavil za vrtnarja iz begunjskega samostana, so ga kar obsule in pokupile vse seme, ki ga je bil pripeljal. Dan nato je prodajal semena v Ribnem V Kamni gorici, kjer je bil prodal solatno seme, je zrazsla trava, v Ribnem pa namestu zelja in redkvice repica. Nekega zimskega večera je potrkal na vrata g. Matije Mraka, župnika na Bohinjski Beli, tuj frančiškan. Župnik je pobožnega moža prijazno sprejel in dobro pogostil. Vprašal ga je, kdaj bo bral mašo, pred njim ali za njim. Tujec, ki je župniku dejal, da je oče frančiškan iz Bosne, se je odločil, da bo opravil službo božjo za župnikom, češ da je zelo utrujen. Župnik je prihodnje jutro med mašo obvestil ljudi, da bo ob sedmih še ena maša. Ko so verniki slišali zvonenje, so prihiteli v cerkev, toda tujega duhovnika ni bilo. Naposled je kuharica potrkala na vrata, kjer je tuji gospod prenočeval. Ker se nihče ni odzval, je pogledala v sobo in videla, da je bila prazna. Razen tega je opazila vrata velike župnikove omare od- I Ljubljana, 17. novembra. »Jutro« je že podrobno poročalo o sklepu odbora za postavitev spomenika Viteškemu kralju, da predlagane propileje na nameravanem Južnem trgu za spomenik ne prihajajo v poštev, nakar je med našimi arhitekti razpisal natečaj za izbiro in ureditev prostora spomeniku po smernicah, ki jih je smatral za najpravilnej-še. V ta namen je odbor izbral prostor pred univerzo i-, sicer doslej ograjeni del, ki naj bi se vključil v urejeni Kongresni trg, da bi ž njim tvoril smotrno enoto, in pa prostor v a podaljšku Aleksandrove ceste med bodočo Moderno galerijo in pravoslavno cerkvijo, ki naj bi tvoril v sebi zaključen vhod v tivolske nasade. Izmed ' predloženih osnutkov za ureditev prostora pred univerzo je najbolje ustrezal načrt inž. arh. Hermana Husa. ki je za spomenik odbral desni ogel terase, ker je to mesto značilnejše od onega v osi in je vidno z vseh dohodov proti univerzi. Vendar odbor te rešitve ni predlagal v izvršitev, ker bi zahtevala takojšnjo ureditev vsega okoliša, kar bi spomeniku namenjene stroške zvišalo in bi celo utegnilo zadržati njega postavitev. Izmed vseh osnutkov, ki so predlagali ureditev prostora v podaljšku Aleksandrove ceste, sta prihajala v poštev predloga inž. arh. Hermana Husa in Paula Gostla. Inž. Gosti je izbral prostor na desno proti pravoslavni cerkvi, da je spomenik tako vezan nanjo. Inž. arh. Hus pa je spomenik postavil v os Aleksandrove ceste in ustvarili potrebno cezuro od pošte do Tivolskega gradu, ki je nujna, da loči mestno cesto od tivolskega šeta-lišča. Spomenik je na tem kraju dobro viden, ni v takšni meri vezan na okolico, kiparjeva umetniška zasnova iika je naj-svobodnejša, promet nikakor ni oviran in za regulacijo prostora bodo vsaj za zdaj zadostovali najmanjši izdatki. Zato je odbor HuSovo zasnovo sprejel Kot definitivno. Prostor bodočega Kraljevega trga meri v širino 35 in v globino 61 m. Pričenja se ob Bleiwei«ovi cesti in se konča nekaj pred železniškimi tiri. Tam naj bi bil po arhitektovi zamisli za pogled z Aleksandrove ceste zaprt z zidano arhi- zdravniški pregled. Nočem opisati, kako natančna je ta reč. Posebno glede oči ni poznal doktor nobene milosti. Po pregledu je rekel trdo: »Sposoban!« Skoraj osorni glas se mi je zdel sladak kakor melodija operne pevke. Zvečer sem odpotoval iz Beograda v Rumo, kamor sem dospel pozno ponoči in so vsi učenci pilotske šole že trdno spali. Brž sem lahko opazil, kako deluje letenje na človeka, da niti ne sanja o drugem, kakor o letenju. Ko sem namreč tovariša iz Maribora, ki je smrčal, da se je tresla vsa spalnica, poklical po imenu in mu rekel, zakaj smrči, se je obrnil na drugo stran in se oglasil: »Saj ne smrčim, na horizont gledam.« Začeli so se trudapolni dnevi, ki pa so nam prinesli tudi mnogo lepih in veselih trenutkov. Ker je bila šola na pol vojaška, na pol civilna, je bila v njej seveda stroga disciplina. Kdor jo je kršil, je bil kaznovan, in kazni niso posebno prijetne. Upravnik šole g. Grohovac je bil prav iznajdljiv za nove kazni. Enkrat si moral čistiti »letečo trdnjavo«, kakor smo imenovali stranišče, drugikrat si bil dežurni za vodo, kar je pomenilo ob pol štirih zjutraj vstati in valiti težak železen sod, vsebujoč 2000 litrov, več ko 2 km daleč. Najhujša pa je »zabrana izlaza«, ko ne smeš v soboto in nedeljo v mesto. Vedeti je treba, da Rumljanke ne spadajo med grda dekleta v državi... Minevali so dnevi točno po dnevnem redu, ki je bil pritrjen na vratih naše stanovanjske hiše. Bilo je le malo prostega časa. Zjutraj brž pokonci že ob pol petih, in ko smo se umili in oblekli, smo se postavili v vrsto, nakar je bilo dviganje zastave. Potem zajtrk. Pri tem opravku smo bili vsi nad vse točni in marljivi. Po zaj- prta. Pri pregledu sobe so ugotovili, da Je s tujim gospodom odpotovala tudi župni-kova zlata ura. Ker je imel Pater Fraki, kakor so ljudje imenovali potepina, večkrat posle z orožniki, se je maščeval tudi nad njimi. V Radovljici je prišel v kuhinjo orožnikov in rekel kuharici, da jo kličejo v sobo. Med tem ko je bila ženska v sobi, je Fraki že pograbil ponvico z guljažem, kos kruha in steklenico vina ter pobegniL Orožniki so hiteli za njim, toda Fraki se je bil že skril v jarku pri Predtrgu in užival dobro ko-siltf. Ko je bil v službi prijatelja Filipa na Dobravi, mu je pobral z vrta sadike zelja in cvetače, za katere je bil gospodar seme naročil iz Holandske. Ko je gospodar vpraševal za tatom, mu je Fraki z nedolžnim obrazom pripovedoval, da je pač videl tatu, a ga ni spoznal. Kje je zdaj pfeter Fraki, ni znano. Ze nekaj let sem se ne sliši nič več o njem. Niti to se ne ve, ali je še živ. Ker Fraklna ni več, pa Gorenjce po svoje zabava podjetni Stanko iz Kranja. —s. I t i i t i tekturo v obliki vrat ali stebrovja. Spomenik v tej zasnovi stoji spredaj, v drugi polovici za osjo. določeno z vhodom v galerijo in nasproti stoječim kioskom, v katerem naj se združijo vse, kar je nujno potrebnih stavbic tam okrog. Kraljev trg je vezan z manjšim trgom pred pravoslavno cerkvijo in je ob daljših stranicah obdan z vrsto kandelabrov, za katere bi se dali porabiti dosedanji kandela-bri na tem kraju. Ves prostor se bo pozneje tlakoval z robniki, položenimi v kvadrate, ki se izpolnijo s ploščami iz lepega, vsaj umetnega kamna. Ves okoliš Kraljevega trga se zasadi strnjeno z drevjem, da se tako vstvari v sebi zaključen prostor, odprt le proti Aleksandrovi cesti, in se hkratu premoste velike višinske razlike med Moderno galerijo in pravo-sla/vno cerkvijo. Aleksandrova cesta bo s to regulacijo ln postavitvijo spomenika dobila monu-mentalno veduto, kakršne doslej — kljub Tivolskemu gradu, ki pa je preveč oddaljen in viden samo pozimi — pogreša. Spomenik sam bo v svojih razsežnih merah prišel do velike veljave, ko bo vsakomur dobro viden že izpred pošte, to se pravi, iz najbolj prometnega središča Ljubljane. Vlak ga je pov&zil Celje, 17. novembra Pri posestniku Kovaču v Pečovju pri Te-harju je služil za hlapca 28 letni Rudolf Marzovšek od Št. Vida nad Valdekom. Včeraj je hotel Marzovšek v Celje, da si kupi obleko. Gospodar mu je dal denar in hlapec je odšel proti Celju. Ni pa šel v Celje, temveč je krenil v gostilno kjer je začel popivati. Ko se je davi okrog pol 4. zjutraj vračal vinjen proti Pečovju in hotel na lesni industriji pri Teharju prekoračiti železniško progo, je privozil iz Celja osebni vlak, ki se mu Marzovšek ni pravočasno umaknil. Lokomotiva je z vso silo treščila vanj, mu zdrobila lobanjo in ga nato odbila. Ko so ga pozneje našli, je bil že mrtev. Truplo so prepeljali na teharsko pokopališče. SIM X, NOVO ŠOLSKO LETALO JUGOSLOVENSKE KONSTRUKCIJE trku Je bilo na sporedu letenje. Prekrasno je bilo leteti zjutraj nad poljem, na katerem je priden kmet že v potu obraza služil vsakdanji kruh. Le sem pa tja se je v nas Slovencih oglasilo domotožje po naših prekrasnih planinah, po rekah in hol-mih, na katerih stoje bele cerkvice. \ tod je samo polje, brezkončna ravnina, kamorkoli se oko obrne. Še belih cest ni! tudi one so rjave, v skladu z enolično ravnino. Iz sanjarenja nas je prebudil največkrat učiteljev glas z zadnjega sedeža: »Kam pa? Kaj ne vidite, da vam gre letalo kamor hoče?« gele pozneje, ko smo bili ze sigurni in smo že imeli pravi čut za letenje, nam kljub opazovanju pokrajine letalo ni uhajalo iz oblasti. Po letenju smo morali očistiti letala, nato smo imeli do kosila teoretični pouk in sicgr iz navigacije, spoznavanja motor* Pustolovca Stanko Zupan in „pater" Fraki Stanko Zupan iz Kranja se ]e pustolovske obrti naučil menda od še drzne jšega Janeza Frakla K&k® sam postal motorni pilot Doživljaji m uspehi naših jadralnih letalcev v letošnji pilotski šoli v Rumi Bodoči Kraljev trg pred Tivolifem Definitivno sprejeta osnova inž. arh. Hermana Husa ........»... □□□□□□□LJ^Hi -. qg i[3T!Dmswmj[ JJJULJL j j j i mor iiii.iiiom ' i v celjsko bolnišnico, od koder ga bodo po l ozdravljenju izročili sodišču. ! * a— Resnica o »skrivnostnem napadu« na Pragerskem. Na poročilo nekega mariborskega lista smo prejeli: V torek zvečer se je zbrala v neki gostilni na Pragerskem vesela družba pivcev, ki so veselo prepevali in se šalili med seboj, med njimi sta bila tudi dolgoletna znanca železn. uslužbenec Kotnik in tovarniški delavec š. Dolenc, oba s Pragerskega. Med njima je že večletno sovraštvo, ker je Kotnik pred leti vrgel Dolenca tako močno ob tla, da je slednji dobil lažje poškodbe. Tudi tokrat sta se začela spočetka za šalo, pozneje pa zares metati. Ker je Kotnik vrgel Dolenca, se je ta tako ujezil, da je bliskovito potegnil mali žepni nož in zamahnil po Kotniku, nato sta se še hotela dalje tepsti pa so oba takoj odstranili iz lokala. Kotnik jo šel sam domov, kjer mu je postalo slabo, nato so ga prepeljali z vlakom v mariborsko bolnico. Tu so mu zašili rano. Kakor se Je izkazalo, ni tako nevarno ranjen kakor je v obliki senzacije poročal mariborski list. a— Mrtvec na klopi. Obiskovalci magda-lenskega parka so našli včeraj popoldne na klopi negibnega moškega, ki j a imel globoko sklonjeno glavo. Mislili so, da spi ali da mu je mogoče postalo slabo. Ko so se mu pa približali in ga stresli, se mož ni ganil. Poklicani reševalci so ugotovili, da je mrtev. Je to 6'"letni čevljar Henrik Kostanjšek, stanujoč v železniškem vagonu št 21, v Tanjkovi ulici. Najbrž mu je med potjo postalo slabo, sedel je na klop In podlegel srčni kapi. a— Ni dneva brez nesreče. Pri podiranju dreves na Ribraičevem posestvu v Počehovi 73 je oplazila veja 24-letnega poslovodjo Zcrsra Rihariča, ki je obležal z nalom-j ni ;. a in občutnimi notranjimi poškodbami. Prepeljali so ga v bolnišnico. Gospodarstvo Insolvence In gospodarska kriza Zbornica za TOl v Ljubljani je za dvajsetletnico svojega delovanja v naši državi sestavila zanimiv pregled gospodarskih dogodkov v zadajih dveh desetletjih, ki je bil predložen v sredo na proračunski plenarni seji. Pregled vsebuje med drugim zanimivo statistiko o gibanju insolvenc v povojni dobi, ki nudi zgovorno sliko gospodarskega razvoja in padanja. Število insolvenc (konkurzov in poravnalnih postopanj) se je od leta 1919. gibalo takole: od tega odpade na Jtev. insolveac konkurze pris. poravnave 1919 4 2 2 1920 1 — 1 1921 5 2 3 1922 8 3 5 1923 51 12 39 1924 127 29 98 1925 142 91 51 1926 78 78 — 1927 87 87 — 1928 67 67 — 1929 46 46 — 1930 76 58 18 1931 185 73 112 1932 299 93 206 1933 102 48 54 1934 139 49 90 1935 95 34 61 1926 89 25 64 1937 99 44 55 19'J8 (10 m.) 60 22 38 Skupno število insolvenc nam jasno predočuje, kako se je pri nas v zadnjih 20 letih gibala gospodarska konjunktura V letih 1924 in 1925 so insolvence znatno narasle, in sicer kot posledice takratne de-flacijske krize. Tabela pa nam zlasti nazorno kaže katastrofo leta 1932. ko smo zabeležili kar 300 insolvenc v enem letu Se večje pa ie bilo dejansko število insolvenc v letu 1933 kajti v tem letu je obstojala možnost tako zvanega posredovalnega postopanja, ki v statistiki ni upoštevano Ta posredovalna postopanja so v stvari predstavljala neke vrste prisilne poravnave. V 1. 1933 je bilo po podatkih Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani 232 posredovalnih postopanj, tako da je bilo dejansko število insolvenc v tem letu okrog 330 V letih 1926 do 1929 nismo imeli poravnalnih postopanj, ker je s 1. aprilom 1925 prenehal veljati zakon o prisilni poravnavi od 23 IV 1916 Novi zakon o prisilni poravnavi izven konkurza pa je dobil obvezno moč 1 maja 1930. Drž. hipotekama banka v oktobru Poročali smo že, da so se hranilne vloge pri Državni hipotekami banki v teku kritičnega oktobra, ko je vladala med našimi vlagatelji precejšnja nervoznost, zmanjšale za 219 na 1271 milijonov, kar pa je povzročilo le razmeroma majhno skrčenje razpoložljivih likvidnih sredstev, in sicer za 107 na 589 milijonov din. Sedaj objavlja Državna hipotekama banka svoj izkaz za mesec oktober, iz katerega je razvidno, da so se privatne hranilne vloge po septemberskem nazadovanju v oktobru zopet pričele dvigati in so v tem mesecu znova narasle za 81 na 1352 milijonov (lani so znašale ob koncu oktobra 1343 milijonov) Podobno gibanje zaznamuje tudi Poštna hranilnica kakor smo to pred kratkim že omenili Pri poštni hranilnici so namreč v septembru hranilne vloge nazadovale za 179 milijonov, v oktobru pa so zopet narasle za 146 milijonov. Pri obeh državnih zavodih (pri Poštni hranilnici in Državni hipotekami banki) so torej hranilne vloge v septembru nazadovale za 398 milijonov din; temu nazadovanju je v oktobru sledilo zopet povečanje vlog za 227 milijonov, tako da je v oktobru priteklo nazaj 57 ®/o v prejšnjem mesecu dvignjenih vlog. Vsota naloženih fondov in kapitalov javnih ustanov, ki je v septembru narasla za 38 milijonov, je v oktobru nekoliko nazadovala, in sicer za 20 na 2675 milijonov (lani 2403) Zopetni dotok vlog je imel posledico, da so razpoložljiva gotovinska sredstva po oslabitvi v septembru znova narasla in sicer od 589 na 614 milijonov (lani 684) Posojila so v teku oktobra deloma nazadovala, predvsem hipotekama za 11 na 1894 milijonov, medtem ko so komunalna posojila narasla za 8 na 1486 milijonov, lombardna posojila pa so se zopet skrčila za 8 na 80 milijonov Dolg finančnega mi- nistrstva pa se je v teku oktobra povečal za 116 na 785 milijonov (lani 708). Veliki nakupi državnih papirjev Prav zanimivo je gibanje postavke o vrednostnih papirjih, ki je precej narasla, iz česar se da sklepati, da je Državna hipotekama banka vršila v oktobru znatne intervencije na efektnih borzah, kjer so spričo mednarodne politične napetosti tečaji naših državnih papirjev precej popuščali. Postavka vrednostnih papirjev je v bilanci Državne hipotekarae banke samo v oktobru narasla za 158 milijonov, in sicer od 797 na 955 milijonov. Lani je znašala ta postavka ob koncu oktobra 576 milijonov in se je torej v teku enega leta portfelj vrednostnih papirjev povečal kar za 379 milijonov. Pred radikalno spremembo francoske trgovinske politike nasproti balkanskim državam Ponovno smo že poročali o napovedanih spremembah v francoski trgovinski politiki Po vesteh iz Pariza so se francoski merodajni krogi odločili za radikalno spremembo francoske trgovinske politike nasproti balkanskim državam V zvezi s tem sklepom je Francija poslala gospodarsko delegacijo v Rumunijo, Bolgarijo in Jugoslavijo. ki bo na mestu samem proučila vprašanja, ki že vrsto let ustvarjajo ovire za razvoj trgovinskih odnošajev med Francijo in balkanskimi državami Gospodarsko delegacijo ki bo obiskala Beograd Bukarešto in Sofijo vodi ravnatelj oddelka za trgovinska pogajanja v francoskem zunanjem ministrstvu g Alfant. ki je načelu te delegacije že odpotoval v Beograd Delegacija bo v Beogradu predvsem proučila vprašanja, katerih razčiščen ie je potrebno da se pripravi teren m nova trgovinska posaiania Pri tem je treba izrecno poudariti, da se je Francija odločila za radikalno spremembo svoje trgovinske politike nasproti balkanskim državam na iniciativo samih francoskih finančnih in gospodarskih krogov, ki hočejo na vsak način povečati ob~<-" trgovinskih in gospodarskih odnošajev z Balkanom V tej zvezi je tudi zanimivo, da nameravajo v Parizu ustanoviti poseben konzorcij za trgovino z Jugoslavijo. Rumunijo in Bolgarijo. Konzorcij bodo ustanovile velike izvozne in uvozne tvrdke skupaj z nekaterimi denarnimi zavodi in velikimi industrijskimi podjetu Konzorcij bi imel pisarno v Parizu, v Beogradu pa svojo poslovalnico. Gospodarske vesti = Poslovanje novo ustanovljenega beograjskega Pokojninskega zavoda. Odbor novega Pokojninskega zavoda v Beogradu je imeJ te dni važno sejo. na kateri so razpravljal: o dosedanjem poslovanju in o položaju novega zavoda O tem je referiral direktor g Despot Ostojič k) je med drugim omenil, da je pri zavodu po stanju ob koncu septembra zavarovanih 12.559 privatnih nameščencev Od tega skupnega števila zavarovancev odpade na področje beograjskega okrožnega urada 6631 na pcdročje okrožnega urada v Nišu 1003 v Skopi ju 785 v Novem Sadu 1858, v Petrrv-gradu 854 v Sombcru 675 in v Subotici 863 Doslej je bilo predpisanih /.a 22.6 milijona din premij vplačila pa so dosegla do konca septembra 18 5 milijona din V teku oktobra je bilo plačanih še za 2 milijona zaostankov Od skupnega zneska predpisanih premij je odpadlo na področje okrožnega urada v Beogradu 12 7 milijona din. v Nišu 1 6 v Skoplju 1 4 v Novem Sadu 3.1. v Petrovgradu 1.2 v Somboru 1.2 in v Subotici 1 3 milijon? din Na seji je bilo sklenjeno, da se poostri revizija podjetij ker je verjetno da številni privatni nameščenci še niso prijavljeni zaradi zavarovanja Nadalje je bilo sklenjeno. da zavod osnuje poslovalnice v Nišu. Skoplju in Novem Sadu. — Dobave. Direkcija drž železnic v Ljubljani sprejema do 21. t. m ponudbe za dobavo raznih časopisov in revij, gradbeni oddelek pa do 22 t. m ponudbe za dobavo žice in kretniških ključavnic, kompletnih zapornic za cestni prelaz in do 25 t. m. za dobavo tračnih križišč, raznega kretniškega materiala in gradbenega materiala Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 23 t. m. ponudbe za dobavo prešanega sena v balah ter e'ektričnih vremenskih vžigalnikov. Direkcija drž rudnika v Vrdniku sprejema do 24. t m ponudbe za dobavo električnega materiala in do 2. decembra sa dobavo želeaie pločevine. Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 28. t. m. ponudbe za dobavo grafita v prahu, brodskega kabla, medi ter »Jupiter« aparata za proizvajanje plina in do 5. decembra za dobavo namiznega in jedilnega pribora, štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 28. t. m. ponudbe za dobavo elektrotehničnega materiala. Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 30. t m. ponudbe za dobavo 8 rešet za klasiranje premoga. Centralna direkcija rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 6. decembra ponudbe za dobavo poltovornega avtomobila, do 9. decembra pa za dobavo 35.000 kg karbida. Komanda podvodnega orožja v Kum-boru sprejema do 2. decembra ponudbe za dobavo vodovodnih pocinkanih cevi. Borze 17. novembra Na ljubljanski borzi so se angleški funti v privatnem kliringu trgovali nespremenjeno po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v. grških bonih po 35.75. Nemški klirinški čeki so za malenkost oslabeli, in so se v Ljubljani trgovali po 14.32. V Beogradu stanejo 14.3013, v Zagrebu 14.30. Na zagreoškem efektnem tržišču je Vojna škoda popustila. Zaključena je bila po 464 (v Beogradu po 465). Izmed ostalih državnih papirjev sta se zaključila Se 7% Blair po 90 in 7% Sellgman po 99. Promet je bil še v šečeranl Osijek in v Trboveljski po 185. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2394.66—2409.25. Berlin 1766.73 — 1780.61, Bruselj 746.95 — 752.02, Curih 996.45 — 1003.52, London 207.16 — 209.22, New York 4382.26 — 4418.57. Pariz 115.81 — 117.25, Praga 150.93 — 152.04, Trst 231.45 — 234.53 Curih Beograd 10, Pariz 11.6475, London 208450 New York 443.1250, Bruseli 7494, Milan 23.30, Amsterdam 240.20, Berlin 177.50, Stockholm 107.25. Oslo 104.60. Kopenhagen 92.9250 Praga 15.15. Varšava 83 Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25 EFEKTI Zagreb. Državne vrednote. Vojna škoda 462 — 465. 4% severne agrarne 59.50 bi.. 4% agrarne 60 bi., 6% dalm. agrarne 88.50, bi., 6% begluške 90 bi., 7% stabiliz 97.50 bi., 7% invest 99 bi., 7% Seligman 99 — 100, 7% Blair 90 — 90.25 8% Blaii 94 — 96. PAB 225 bi.; delnice Gutmann 49 — 52, Sečerana Osijek 75 — 85, Osl-ješka livarna 160 den., Trbovlje 183 — 185, Jadranska 360 den. Beograd. Vojna škoda 464.50 — 465 (465), 4% severne agrarne 58 — 58.75 i°r agrnrne 60.50 bi.. 6% dalm agrarne 88 — 8825. (88.50). 6% begluške 88.50-- 89 (89). 7% invest. 99.75 bi., 7%. Seligman — (100), 7% Blair 90.50 bi., 8% Blair 97 bi., PAB 223 bi. (drobni), Narodna banka 7400 den. Blagovna tržišča ŽITO +, Chicago (17. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za dec. 63.6250, za jul. 66.25; turščica: za dec. 47.50, za rnaj 52.25. + Winnipeg (17. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za dec. 59.25, za maj 62. za jul 626250. -f- Novosadka Blagovna borza (17. XI i Pendenr-a nespremenjena. — Pšenica: sremska 148 - 150; slav. 148 -150 Rž. baška 144 — 146. Ječmen: ba-ški in sremski 64/65 kg 150 — 152; po-mlarini t>x Ra l><() 1S5 Ovfs: oašk.1 srem 3ki slav 144 — 146. Koruza; baška sušena pariteta Vršac in indija 99 — 101; 242.50 252.50, »2« 222 50 - 232.50. »5« 202.50 - 212.50; »6« 182.50 - 192.50. »7« 152.50 - 162.50: »8« 110 - 112.50 Otrobi: baški 90 - 97 Fižol: oaški 280 - 285. -+- Burtimpcstanska terminska borza (17 t. m.). Tendenca stalna, promet slab Rž: za marec 15.79 — 15.81, za maj 1593 — 16 Turščica: za maj 15.60 — 15 65. BO>l B V2 + Liverpool (16. t. m.). Tendenca mirna. Zak jučni tečaji: za nov. 4.79 (prejšnji dan 4.79), za jan. 4.83 (4.82), za april 4.85 (4.85). Ukinitev smrtne kazni v Angliji London, 17. nov. AA. Spodnja zbornica je s 114 glasovi proti 89 sprejela predlog o ukinitvi smrtne kazni za poskusno dobo petih let. Predlog je vložil član vladne večine konservativni poslanec VVilliam Aclams. Pred dvajsetim! leti (Iz »Slovenskega Naroda", 18. nov. 1918) visokem terenu. Z eore Asolone-Pertica Madžari v Prekmurju Tukajšnji 2idje so se preobleki! v častnike, najeli večje število dezerterjev, po večini mornarjev bivše dunavske flotilje, ter jeli s temi ljudmi, ki jih dobro plačujejo, preganjati Slovence in Hrvate. Dali so nabiti tele letake: »Kdor kliče Jugoslaviji, bo ustreljen.« To grožnjo so začeli tudi dejansko izvajati. V Medjimurju so ustrelili okoli 100 ljudi. V Crenšovce je prišlo kakih 50 vojakov, ki so prijeli župnika Klekla, urednika prekmurskega tednika »Novine« ter ga odvedli v Dolnjo Lendavo. Postavili so ga pred vojaški pre-ki sod, češ da Je hujskal proti nedotakljivosti meja madžarske države. Zgodil pa se je čudež, da le župnika sodišče oprostilo. Pač pa so v črensovcih obesili nekega kmeta ki je nato vise) 24 ur na vešalih. Tudi po drugih vaseh so Madžari besneli kakor divjaki ter pobijali in streljali naše ljudi. V Srednji Bistrici so odpeljali župana in še danes ni o njem nikake vesti. Mnogo Slovencev Je pobegnilo preko Mure in vstopilo v vrste narodne straže v Ljutomeru. Zaprisega Nemški Avstriji Koroški Nationalrat je tudi v Beljaku dal zapriseči za Nemško Avstrijo vse uradništvo tako v državni kakor v javni službi. Od uradnikov južne železnice so prisegli vsi. razen treh. Med poduradniki je odklonil prisego edino Alojzij Jerin, ki je znan kot eden najinteligentnejših kar jih je nameščeno pri južni železnici v Beljaku. Pri ravnateljstvu južne železnice se samo eden ni dal zapriseči, in sicer nad-revident Romavh. Zanimivo je. da hodi v Beljaku uradništvo v sJužbo oboroženo Nosijo ne samo samokrese, ampak tudi bajonete. Ponekod imajo uradniki v službenih prostorih tudi puške Očividno je javna varnost v Beljaku precej slaba, sicer bi uradništvo ne nosilo orožja. Povrateb Hrvatov v domovino Danes je prispela na Jesenice pod poveljstvom podmaršala Soretiča 42. domo-dranska divizija Marširala je preko 400 km po najtežavnejšem, mestoma 2000 m ____________ _ gore do Jesenic je rabila 17 dnL Ko je prišla v Bruneck, je bil ta kraj že zaseden. V Brunecku so hrvatske polke zapustili madžarski častniki. Kakor se nam poroča, se je danes na Jesenicah vršila zaprisega domobranske divizije na Narodno veCe v Zagrebu. Posamezni polki te divizije se bodo te dni odpeljali preko Ljubljane na Hrvatsko. Strah ima velike oči Pretekli teden je dunajska »Zeit« priobčila tole vest: V Ljubljani in okolici stoji jugoslovanska vojska, ki šteje več nego 200.000 mož. Vsa ta armada je popolnoma opremljena in oborožena. Četam poveljujejo slovenski, hrvatski in srbski častniki. Ali niso na Dunaju dobro poučeni o nas? Primerna kazen V petek, dne 15. nov. se je odigral na kolodvoru v Radovljici pri večernem vlaku tale prizor: Iz Ljubljane se je pripeljal bivši »c. kr.« okrajni glavar v Radovljici dr. F. Mathias. mož žalostnega spomina izza septembrskih dogodkov 1. 1908. Pre-denj je stopil iz občinstva mož in vprašal dr. Mathiasa: >Alf ste vi gospod glavar?« »Da«, je bil odgovor. »Torej ste vi tista duša, ki je mene preganjala in ova-jala!« Tem besedam je sledila tako močna zaušnica, da se je glavar pod njeno težo močno zamajal. Plosk je slišalo vse občinstvo na kolodvoru. Za take ljudi edino primerna kazen! Be ena o konjih V okolici in v mestu samem je še vedno mnogo konj, ki tavajo lačni, žejni in pre-mraženi okoli, dokler ne popadajo in poginejo. Mnogo jih je tudi po Barju, kjer zagazijo v jarke in tam v velikih mukah počasi poginjajo. Usmilite se jih ter jih polovite in pripeljite v vojašnico! Ali pa se naj vsaj kmetovalcem dovoli, da jih ujamejo za svojo last, ker bodo sicer itak prišli v nič. To je naš zadnji poziv, ker bo uboga žival v par dneh vsa poginila, namesto da bi prišla ljudem v prid. Usmilite se, priskočite na pomoč, dokler je še Razprava o dveh umorih in požigu pri Glini Pred petrinjskim okrožnim sodiščem vse priče težko obremenjujejo oba trdovratna obtoženca Petrin ja, 17 novembra Tretji dan razprave zaradi dveh strašnih umorov in požiga v Sibinah pri Glini so spet nastopale priče ter po vrsti obtoževale obtoženega trgovca Djakoviča in čevljarja Eremija. ki pa še vedno vztrajata pri trditvi da sta priznala vse tri zločine pod pritiskom in pa tudi zaradi tega. da bi prišla čimprej pred sodišče. Kmet Stevo Vujakovič iz Sibin je bil eden izmed prvih ki so 29 aprila opazili, da gori Djakovičeva hiša Malo prej se je vrnil domov iz neke gostilne Hitro se je oblekel in odhitel proti pogorišču Tam je našel že več ljudi, a nihče ni gasil, zakaj vsi so bili prepričani, da je ogenj podtaknjen. in bali so se. da ne bi na nje iz kakega svojega skrivališča streljali požigalci. Vujnkovič je bil priča, ko se je vmil trgovec Djakovič s svojim vozom lz Gline ter jadikoval na pogorišču Njegovo obnašanje se mu je zdelo zelo sumljivo, vsa žalost pa hlinjena Priča se tudi spominja, kako je D;akovič meseca februarja po vsem okolišu pripovedoval, da ima nevarne sovražnike, ki so ponoči streljali v njegovo sobo. Vujakovič je bil tudi med onimi ljudmi, ki so slišali, kako sta Djakovič in Eremija na pogorišču priznala svoje zločine do vseh podrobnosti Orožniški narednik Zubovič iz Obljaja, ki ie prvi zasliševal oba obtoženca, ie kot priča navedel, da mu je Djakovič obširno pripovedoval o napadu, ki naj bi bil nanj izvršen meseca februarja. Kazal mu je tudi kroglo katero ie našel v cohi. grozilnega pisma, ki ga ie baje dobil nekaj dni prej od neznanih sovražnikov, pa mu ni mogel pokazati Zatrjeval je. da je pismo poslal nekemu grafologu v Celje. Narednik Zubovič je ugotovil, da se poznata oba obtoženca že dolga leta Seznanila sta se že kot vajenca, čeprav danes Djakovič trdi, da je Eremija spoznal šele v Glini. Na trditve, da sta se obtoženca na žandar-merijski postaji izpovedala pod pritiskom, je narednik odgovoril: »To ni res, popolnoma zdrava sta bila izročena sodišču v Glini in o tem imamo potrdilo. Sicer pa sta vse svoje zločine priznala tudi v Glini pred sreskim načelnikom in orožniškim poročnikom ter pred nekaterimi pričami.« Pri prvem zasliševanju med razpravo je obtoženi trgovec Djakovič trdil, da je ozna- čil Eremija za svojega sokrivca zaradi tega, ker ga je videl v spremstvu orožnikov na pogorišču. Eremija pa takrat še sploh ni bil osumničen in je bil na pogorišču samo kot priča kakor še nekateri drugi. Eremija so orožniki šele potem aretirali, ko ga je Djakovič obdolžil. Komandir orožniške postaje v Glini, narednik Pupovac je obširno opisal potek preiskave na pogorišču in zaslišanje obeh osumljencev. Ko so Djakoviča vprašali, kaj je vse imel v svoji trgovini, je navedel, da je imel večjo zalogo nogavic. To zalogo pa so potem našli na vamem precej daleč od hiše. Narednik Pupovac trdi, da se mu je zdel Djakovič že od vsega začetka sumljiv, dočim Eremija, dokler ga ni Djakovič izdal, ni sumničil. Med preiskavo je narednik najmanj dvajsetkrat rekel Djakoviču, naj ne obtožuje Eremija. ako ni kriv, a Djakovič je vztrajal pri svoji izpovedi ter opisoval, kako sta se dogovorila in pogodila o izvršitvi zločina. Potem je bilo zaslišanih več sosedov in okoličanov, ki so se zbrali okrog goreče hiše. Požar se je vsem zdel sumljiv in eden je zdaj na razpravi ponovil, kar je že takrat rekel: »Djakoviči vedo kaj delajo, to je njihova notranja politika«. — Vsi opisujejo, kako sumljivo se jim je zdelo obnašanje pogorelca Djakoviča. Dobili so vtis, da mu je žal, ker ni hiša zgorela do tal. Najbolj jih je presenetilo, ko se je toliko brigal za zaboj s trgovskimi spisi, a ni niti enkrat vprašal po svoji ženi. Na zaslišanje čaka še več prič. Šahovski veleturnir na Bolandskem Amsterdam, 17 novembra Včeraj zve- j čer so bile odigrane še vse ostale prekinje- ' ne partije, razen one med Botvinnikom in dr Aljehinom, ki radi pozne ure ni mogla biti končana in ostane še nadalje prekinjena. Flohr se je brez borbe vdal proti i Reshevskemu. partija dr Aljehin - Keres pa se je končala remis Keres je, kakor je bilo že pričakovati, porazil Fine-a. Za slednjega je to prvi poraz v turnirju Kljub temu je Fine radi zmage nad dr Aljehinom še obdržal vodstvo Stanje po 7. kolu je: Fine 5'/2, Keres 5, Capablanca 3H, dr. Aljehin in Botvinnik 3 (1). Reshevsky 3, dr. Euwe in Flchr 2. Po polovici tursiirfa Prva polovica turnirja osmih najboljših šahistov sveta je pokazala izredno zanimiv r .voj ter je prinesla tudi mnoga presenečenja. Bojazen, da bi bilo med tako močnimi in si-^ro enakovrednimi nasprotniki preveč partij remis, se za enkrat ni uresničila: iz;. doslej končanih 27 partij je bilo samo 13 remijev Partije same tudi kažejo, da igrajo vsi od prvega do zadnjega skor^ vedno ostro in podjetno, na zmago Kvaliteta partij je pri vsem tem pač boljša nego je bila na kateremkoli turnirju zadnjih desetletij. Sedanje stanje v turnirju kaže v nekateri ozirih povsem dmpačno sliko nego je bilo pričakovati Vodita s preceišnjo razliko 24-letni Fine in 22-letnj Keres Slednji je po lepem stilu svoje igre že pred turnirjem prihajal v kombinacijo, da zasede visoko ali celo najvišje mesto v turnirju, za Fine-a pa tega skoro nihče ni pričakoval. Ravno to pa je Fine-u morda najbolj pripomoglo k tako odličnemu sta- nju na tabeli Ko je prvo partijo, i Bot-viniiikom. lepo dcbil, so menda smatrali vsi ^a svojo dolžnost, da ga za vsako ceno t razijo in so riskirali pri tem neverjetne stvari Fine pa je vsako neprevidnost nasprotnikov temeljito izkoristil Mirno računanje, solidna pozicijska igra pa tudi dobra teoretična priprava so bile od nekdaj tipične poteze niegove igre Vsekakor ima Fine sedaj že tako močno pozicijo v turnirju da si lahko že s samimi remiji zasi-gura zelo visoko mesto na tabeli Če pa bo res že prvi. je še zelo dvomljivo Keres je samo še pol točke za njim prizadejal je že Fine-u in Capablanci občutna poraza, pa še izgleda, da igra od kola do kola bolje. Keres je že vedno pravil, da se mora v turnirjih najprej »vživeti«, preden začne s polno moč^o igrati Sedaj se mu je to menda že posrečilo po zmernem startu S svojo lepo. podjetno kcmfrnacmko igro. ki spominja na Aljehina v najboljših časih, samo da je pri tem še sisrurnejša. Keres po stilu gotoyo prekaša Fine-a Ce bo imel Keres količkaj sreče, bi mu dal še vedno boljše šanse za končno zmago v turnirju nego Fine-u. Vsekakor pa je značilno da sta samo še Fine in Keres, oba najmlajša ude^žen-ca v konkurenci za prvo mesto. Saj ju delita od ostalih že približno dve točki, kar bo v sedmih kolih težko komurkoli nadoknaditi. Fine in Keres sta nabrala celo že toliko točk, da imajo vsi ostal1 samo 50% možnih točk ali manj. Najbolj preseneča, da je med temi tudi svetovni prvak dr. Aljehin. Dobil je šele eno partijo z dr. Euweiem. Res jo je igral lepo, toda v otvoritvi si je v njej dovolil nekaj čudnih potez, ki vse njegove že itak znane ha- zardne eksperimente skoro še prekašajo. Proti dr. Euwcju mu je to uspelo, proti Fine-u pa se mu je ost a igra že maščevala. Povrh izgleda, da igra dr. Aljehin trenutno zopet tako nepazljivo kakor včasih v zadnjih letih. Proti Reshevskemu je na ta način dobljeno pozicijo s težko napako pokvaril na remis. proti Capablanci bi bil v boljši poziciji rad- slabega nadaljevanja -> kmalu izgub i. Seveda ima dr. Aljehin še dovolj prilike da v druei noiovici turnirja popravi svoje stanje in doseže časten rezultat. Sicer je za svetovnega prvaka 50% premalo. Da se Capablanci, ki premalo pazljivo zasleduje moderno teorijo, ne bo gcdlo preveč dobro v turnirju je bilo že skoro pričakovati. Botvinik in Rcshevsky se po slabem startu vidno popravljata. Ce bo šlo tako naprej, utegneta Capablanci in dr. Aljehinu delati še resno konkurenco. C sto sta si pokvarila izglede dr. Euwe in Flohr. Posebno presenetljivo je to za dr. Euweja, čigar neuspeh holandske šahiste zelo boli. Prvi dve partiji je igral dr. Eu-we naravnost odlično. Tem bolj je izgledalo. da bo dobro tudi nadaljeval, ker mu je bil tik pred začetkom turnirja, na prošnjo turnirskega vodstva in celo udeležencev turnirja le še dovoljen dopust v službi, tako da bi se sedaj mimo lahko posvetil turnirski igri Menda pa ga je kar preveč potrl poraz proti dr. Aljehinu. zlasti najbrž način, kako se je svetovni prvak v otvoritvi z njim skoro da pošalil, pa potem vendarle še lepo dobil. Dr. Eu-we je bil od nekdaj precej nagnjen k depresijam, pa je tudi tokrat za to nesrečno partijo brez pravega odpora izgubil Se tri nadaljnje. Ce si kmalu ne opomore, mu bo med tako močnimi nasprotniki že težko popraviti pozicijo. Flohr zopet je brez dvoma toliko močan, predvsem v tehni- ki, da bi brez nadaljnjega lahko remiziral vse partije, če bi mu bilo do tega. Izgleda pa, da si je tokrat posebno prizadeval, da doseže čim boljši uspeh. Toda riskant-na igra na zmago ne odgovarja njegovemu kar preveč mirnemu stilu igre. pa so iz tega sledili številni porazi Vasja Pire Finalna tekma za šahovsko prvenstvo Ljubljana, 17. novembra. Po svojih zmagah v se mi finalu sta se plasirala za finale Beograjski šahovski klub kot prvak vzhodnega in Ljubljanski šahovski klub kot prv*k zap2dnega dela držaje. Finalno tekmo od:grata v Ljubljani v nedeljo, 20 t. m. Tekma bo v pritličnih lokalih restavracije »Zvezde«, igralni čas bo od 9. do 13- in od pol 15. do pol 19. ure. Obe moštvi nastopita v zelo močnih postavah na prvih treh deskah z mojstri Trifunovičem, Totom, Tomovičem Milanom Vidmarjem ml., Furlanijem in Preinfalkom. Ljubljanski šahovski klub je bil zadnja tri leta zaporedoma državni prvak ln bo tokrat moral braniti svoj naslov proti zelo močnemu nasprotniku. Match bo na osmih deskah in nastopijo za Ljubljano razen mojstrov sami najboljši in najbolj preizkušeni člani — tekmovalci: Sor-11, Ludrv. Gabrovšek šižka, Sikošek in Ciril Vidmar. Tekmo bo vodil tajnik Jugo-slov. šahovskega »a veza, g. Marko Mag-dič is Zagreba. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Iz življsnfa na deželi CERKNICA. V sredo okrog 17. je nenadoma izbruhnil požar v kozolcu posestnika Janeza Furlaaa. p. d. Turka, ki ga je ogenj v dobri uri vpepelil. Ognjeni zublji so zajeli ves kozolec, tako da je bilo gašenje nemogoče, čeravno so bili domači gasilci takoj na mestu. Janez Fur-lan je z žalostjo gledal, kako mu ogenj uničuje ves letošnji pridelek sena, fižola in stavbo, ki jo bo do zime le težko postavil. Zavarovan je bil menda za malenkostno vsoto. Vse kaže, da sta požar zanetila dva mladoletna otroka, ki sta v neposredni bližini kozolca kurila ogenj. Starši pazite na svoje otroke, da ne bodo po svoji nepremišljenosti spravili vso vas v nesrečo. LITIJA. Člani zagorskega Sokola bodo v soboto večer ob 20. uri nastopili v So-kolskem domu v Litija s Cankarjevo dramo »Jakob Ruda«. S tem bodo komemo-rirali 201etnico smrti našega velikega pisatelja. Kam z židovskimi begunci? London, 17. nov. AA. Člani vlade so začeli z vso naglico proučevati vprašanje židovskih beguncev iz Nemčije. Reuter poroča, da bodo ministri že v kratkem sporočili svoje mnenje mednarodnemu begunskemu odboru. Eno izmed vprašanj, s katerim se bavijo, je možnost naseljevanja židov v kolonijah. Doslej ni bil sestavljen noben predlog, da bi angleška vlada prevzela nase finančno skrb za naseljevanje, niti niso potrjene vesti, da bi bil sprejet predlog Zedinjenih držav o naseljevanju 2idov v man., naseljenih pokrajinah angleškega imperija. Anglija ni v stikih samo z Zedinjenimi državami, temveč tudi s Francijo in drugimi državami, ki so zastopane v odboru za begunce. Ni še znano, katera ozemlja bi prišla v poštev za židovsko kolonizacijo. Varfiava, 17. nov. AA. Poljskim diplomatskim predstavnikom v Londonu Haagu in Bruslju je bilo naročeno, naj pazljivo spremljajo razvoj akcije za pomoč židovskim beguncem, zlasti pa, da naj pri razpravah o tem problemu poskrbe tudi za razpravo o potrebah židovskih beguncev na Poljskem. — »JUTRO* K. ML ■ Vladar v družinskem krogu Ilirski grobovi pod avtomobilsko cesto Zaroka princese Marije Savojske Uradno sporočilo iz Rima pravi, da 8« ja zaročila princesa Marija Savojska, najmlajša hči italijanskega kralja in cesarja Abesinije, s princem Louisom Burbonsko-Parmskim. Nevesta je zdaj v 22. letu svojega življenja. Imela Je najboljšo vzgojo ter posebno ljubi glasbo ln šport. Ženin se Je rodil dne 5. decembra 1899 v Schwarzauu na Avstrijskem ln Je bil tretji izmed zadnjih 20 otrok princa Roberta, ki je vladal nekaj let Parmi, Piacenzi in Luc-ci ter so mu pozneje vzeli prestol. Princ Louls je otrok lz drugega zakona princa Roberta s princeso Marijo Antonijo, portugalsko " infantko. Louls je brat biv&e avstrijske cesarice Zite, pokojnega princa Siksta in princa Gaetana. _ MMt, 1& XL X9ML Nemirna Palcftim Belgijski kralj Leopold se igra s svojimi otroki na graščini Laeken Petdesetletnica Fastenr jevega zavoda Po poročilu konservatorja solnograške-ga muzeja, inž. Martina Hella, so pri gradnji nove avtomobilske ceste iz Solnogra-da v Linz pri Zillingu odkrili prazgodovinski grob z ostanki sežganega trupla in z lončenimi posodami vsakovrstne oblike. Pri natančnejšem ogledu so potem odkrili še en grob in znamenja drugih grobov. Vsi ti grobovi so bili tik pod površino in so zelo trpeli zavoljo motornih kopačev, ki so šli preko njih. Gre za grobove iz 7. stoletja pred našim štetjem, ko so živeli tod Iliri. Tu so se bavili zlasti s pridobivanjem soli. Mazilo za letala „$estorica križarjev mikroskopa44 Te dni so se zbrali v Parizu zdravniki !n učenjaki iz vseh delov sveta, da bi se udeležili slavnosti ob priliki 50-letnice Pa-eteurjevega zavoda v tem mestu. Ko je hotel 14. novembra 1888. francoski državni predsednik Carnot ob otvoritvi pariškega Pasteurjevega zavoda sam čestitati znamenitemu učenjaku, je doživel nemajhno zadrego. Pred njim je stalo namreč šest častitljivih starejših gospodov, ki so nosili vsi slične, skromne frake, enake šiljaste brade in so si bili tako podobni, kakor postanejo včasih zakonci po dolgem skupnem življenju. Pasteur in njegovi sodelavci so si bili že več nego 40 let delili svoje skupne uspehe in razočaranja in bili so si med seboj tako podobni, da jih je pariško občinstvo rado imenovalo »šestori-ca križarjev mikroskopa«. Pri svečanih prilikah je bilo velikemu učenjaku zelo všeč, če so ga zamenjali z njegovimi sodelavci, kajti slavnosti ni ljubil. Toda v tihem laboratoriju si lahko kmalu spoznal, kdo tu poveljuje, kajti Pasteur tukaj ni poznal šale in vsi njegovi sodelavci, med katerimi so bili pogostoma znameniti zdravniki in učenjaki, so se morali ukloniti njegovi avtoriteti. Zato pa je bil tudi sam odgovoren za vse eksperimente. ki so bili med njimi tudi zelo nevarni. Ganljiva podoba, s katero so v tistih časih predstavljali Pasteurja kot dobrega pastirja sredi njegovih bolnikov, je bila sicer popularna, toda napačna podoba o možu, ki je bil vse svoje življenje velik bojevnik. V ostalem je javnost imela kaj malo pravega pojma o Pasteurjevem delu. Menila je, da so njegovi eksperimenti samovoljni in da jih vodi golo naključje. Pasteur je v svoji mladosti opazoval vretje snovi v Lilleu, kjer ga je neki industrialec opozoril na vretje soka sladkorne pese. Prva epidemija, ki ga je bila spodbudila do raziskovanja, je razsajala med — sviloprej-kami. Prav počas; je Pasteur svoja dognanja začel preizkušati na ljudeh in pri tem se je morai dolgo časa boriti z odporom oficialne Francije, četvorico velikih etap njegovega življenja predstavljajo besede: steklina, davica, legar in tuberkuloza. Preden je prodrl doma, je bil deležen priznanja iz tujine, kakor se dogaja tolikokrat. Da so zbrali sredstva za zgradbo njegovega zavoda, je morala 6orica križarjev mi krospopa sama opravljati reklamo. Pasteur sam je obiskoval odločilne osebnosti in pri tem je prišlo pogostoma do čudnih prizorov, kadar je skromni učenjak v svoji znameniti pelerini potrkal na kakšna vrata. V gradu vojvode Laubespina, ki se je za zavod zelo zanimal, je odprl vrata veleod-ličen služabnik, ki je z nezaupanjem pogledal starca s pelerino, a ga je potem vendarle prijavil gospodu, pri čemer je mrmral nekaj o »norcu« in »domu za jetiko«. Tem bolj presenečen je bil ta služabnik potem, ko je vojvoda dejal, naj pusti starega moža takoj k njemu in ga je potem fle sam spremil do vrat ter mu dejal: »Torej, častiti mojster če vam milijon frankov ne zadostuje, pridite zopet.« Pasteurju pa ni bilo treba priti še enkrat, kajti med tem so začele prihajati velike vsote iz vse dežele in tudi iz tujine. Turški sultan, ruski car in brazilski cesar bo prav tako prispevali kakor najbednejši kmetje, ki so bili nekaj slišali o čudežih velikega učenjaka. In ko Je bila zgradba dokončana, so se arhitekt in dobavitelj branili, da bi sprejeli kakšno nagrado! Kakor je ves svet prispeval k tej zgradbi, tako je imel tudi ves svet koristi od nje. Pasteur je v svojem zavodu zdravil mehiške kravarje prav tako, kakor breton- Louls Pasteur ske kmete ali Arabce in Eskime ln Axel Munthe pripoveduje o 19 ruskih kmetih, ki so jih bili ugriznili stekli volkovi in so jih spravili tja. Večera svojega življenja neprestano delavni Pasteur ni preb;l v svojem pariškem zavodu, temveč v Garchesu, kjer so mu dali na razpolago bivši poletni grad cesarice Evgenije. Po vzorcu Marije Antoinette si je dala žena Napoleona III. tam urediti vzorno farmo, ki je imela tudi hlev za sto konj. Toda preden so vse to uredili, je bilo cesarstva konec. Namesto dvorjani-kov, preoblečenih v pastirje, so živeli v gradu zdravniki v belih plaščih in samo dvorni hlev je ohranil nekaj svojega namena: tu so namreč »križarji mikroskopa« delali svoje eksperimente s konjskim serumom in pridelali vsak mesec 50.000 preparatov, ki jih potreboval Pasteurjev zavod. Angleško letalstvo je delalo v zadnjem času poskuse, da bi s primernim pleskom v zimskem času obvarovalo propelerje in nosilne ploskve ledne obloge. Sprva so to »ledno mazilo« nanašali samo na nosilne ploskve in so imeli nekaj uspeha. To poletje so inženirji v višini 10.000 m »izdelovali« umetne, zelo mrzle oblake. Vsak predmet, ki je prišel v bližino teh oblakov, je dobil takoj ledeno prevleko, samo propelerji in nosilne ploskve, ki so bili prepleskani z novo mažo niso zledeneli. Mazilo je učinkovalo najmanj deset ur. Letošnjo zimo bodo vsa angleška civilna in vojna letala premazali s tem mazilom. Bitka v lepotnem salonu Trije masklrani, s samokresi oboroženi možje so skušali te dni pozno popoldne vdreti v odličen lepotni zavod v New Torku. Bilo je baš ob času, ko je osebje opravljalo zadnja dela in je ostalo še kakšnih trideset klientk. ženske so zakričale, toda prestrašile se niso, Z največjo naglico so se oborožile z vsemi škatlami kreme, škarjami in drugim orodjem, ki je bilo pri roki in na razbojnike se je vsula takšna toča vseh mogočih predmetov, da so kar obstrmeli. Toda za dolgo zijanje ni bilo časa. Premoč, ki se jim je postavila po robu, jih je pognala v hiter beg. Uspelo jim je pograbiti samo še blagajno z napitninami, v kateri je bilo kakšnih 300 dolarjev, za to pa so odnesli tudi raz'rgane obleke in hude praske po obrazih. MEDICINSKE IVERI Živahno duševno življenje, veselje do življenja in delo zadržujejo telesno propadanje. Vedro nastrojenje poživlja krvni obtok ter ohranja mladost. Veder človek je boljši nego slabovoljni. Beli kruh vsebuje zadosti fosforja, kalcija, klora, natrija in joda a komaj sledove magnezija, kalija in železa. Rženi kruh ima zadosti teh rudnin. Kava vsebuje 1.3 odstotke kofeina, skodelica kave približno 0.10 do 0.12 odstotka kofeina. Čaj vsebuje 3.5 odstotka te-ina in 30 odstotkov čreslove kisline. žena Zastrupila je svojo mater in svojega moža z digitalinom Bordeauška policija je odkrila afero z umorom, ki spominja na zločine Marije Beckerjeve, zastrupljevalke iz Liegea. V ulici Faures sta imela zakonca Cou-renaujeva majhno točilnico, ki so jo ljudje mnogo posečali. Lastnik Jean Coure-nau je bil štiridesetletnik, njegova žena Elizabeta pa 34-letnica. Zakon, v katerem sta se rodila dva otroka, ni bil posebno srečen. Proti koncu oktobra je Jean Cou-renau nenadno umrl. Zdravnik, ki je opravil mrliški pregled, ni ugotovil nič posebnega in je odredil pokop. Nekoliko dni pozneje je prejel borde- Jetnišnica naprodaj JT New Torku prodajajo jetniško poslopje, opremljeno z vso moderno udobnostjo. Obla-- »ti so namreč prišle tlo prepričanja, da se korafort za zločince ne izplača.., auški policijski ravnatelj anonimno pismo, ki mu je sporočalo, da Couienau vendarle ni umrl naravne smrti, žena ga je spravila s poti s pomočjo svojega ljubimca. Elizabeto so nato strogo zaslišali. Sprva se je obnašala kot žalujoča vdova, ko pa je morala odgovarjati na čedalje težja in neprijetna vprašanja, je nazadnje priznala, da je svojega moža na nasvet nekega Ca-mouja, ki stanuje v isti hiši, zastrupila. Pri tem ni kazala nobenega posebnega kesa. Ko so še Camouja aretirali, so ugotovili naslednje podrobnosti: Camou in Elizabeta sta že po prvem srečanju ugajala drug drugemu žena je svojega moža pogostoma nagovarjala, naj bi se ločila, da bi mogla mirno živeti s Camoujem, toda mož ni hote! o tem ničesar slišati. Tako sta Elizabeta in Camou videla edini izhod v tem, da Coure-nauja nasilno odstranita. Priskrbela sta si digitalina in 22. oktobra je žena dala možu strup v čaj. Učinka ni bilo nobenega. 25. oktobra je Courenaujeva dala možu večjo količino strupa, ki je povzročila njegovo nenadno smrt. Policija pa je ugotovila, da ima Coure- j naujeva še en podoben zločin na vesti. V Belinu na južnem Francoskem, kjer je prej živela, je njena mati isto tako nenadno umrla. Menili so, da jo je pobrala akutna srčna slabost. V resnici je bila pa stvar drugačna Elizabeta, ki je bila tedaj še neporočena, se je bila zaljubila v nekega maroškega vojaka in ker mu je mati prepovedala vstop v hišo, se je hotela hči maščevati. Hamou, kakor se je imenoval vojak, ji je nekega dne izročil zavojček digitalina in zverinska hči ni oklevala, primešati ga materi v več dozah, dokler ni stara žena po desetih dneh umrla mučne smrti. Tudi glede tega umora ni pokazala Courenaujeva nobenega očitka vesti, zvračala je krivdo na svojega nekdanjega ljubimca, ki ga je dala policijska oblast aretirati. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo Še za pol stoletja! Pri Jaffl so uporniki zažgali petrolejskl vod. Slika je bila posneta v trenutku eksplozij« Obnavljanje organizma čim višja razvojna stopnja, tem manjša regeneracijska sposobnost Regeneracija Je sposobnost organizma, da nadomesti izgubljene dele z novimi. To sposobnost imajo nižjevrstne živali v veliki meri. Če neke mikrobe prerežejo čez polovico, jim sprednji del stvori nov zadnji del in zadnji del dobi nov sprednji del. Regeneracijsko sposobnost nahajamo pri rastlinah, enostaničnih in večstaničnih živalih do sesalcev in človeka. Čim višje pa stoji bitje na razvojni lestvici, tem manjša mu je regeneracijska sposobnost. Da imajo mladi individui večjo regeneracijsko sposobnost nego stari, je dejstvo, ki ga opazujemo v vsej razvojni vrsti živalstva. Odtrgani rep kuščarice se nadomesti z novim repom. Posebno dobro regeneracijsko sposobnost imajo črvi. Pri nekaterih vrstah zadostuje stoti del prejšnjega črva, da zraste iz njega nov črv. Pri človeku je regeneracija v primeri z drugimi živalmi majhna, a vendar ne manjka popolnoma in je zelo važna. Če bi Človeško telo ne imelo regeneracijske zmožnosti, bi se nobena rana ne mogla zaceliti. Rane in okvare na koži se zaprejo polagoma s tem, da zrase od roba nova koža. Med vsemi tkivi pa imajo ko- sti najbolJSo regeneracijsko sposobnost če izrežemo kos golenice, se manjkajoči del tako popolnoma nadomesti, da pozneje v rSntgenski sliki ni opaziti nobenega sledu o tem. Na podoben način se obnavljajo kosi kit in mišična vlakna. Slabš« se obnavlja živčno tkivo, ganglijske Staniče se pa sploh ne objavljajo. Neverjetno se sliši... ... da napravi navadna muha do 330 udarcev s krili na sekundo; ... da je Clle povprečno 25-krat tako dolg kakor širok; ... da zdrči preko mosta Henryja Hud-sona, ki vodi preko reke Harlema v New Torku, vsak dan povprečno 22.222 avtomobilov; ... da gradijo v Buenos Airesu 140 m široko, krasno cesto, ki bo imela v vsako smer tri vozišča, in to za počasna, hitrejša in najhitrejša vozila; ... da hrani njujorški muzej najstarejši kos kruha na svetu, ki so ga našli v grobu neke Egipčanke in so ga spekli 1500 let pred naš:m štetjem. Monumentalnost v Ankari Kdo bi si utegnil predstavljati, da Je ustvaril pokojni Atatiirk sredi anatolske puščave moderno mesto? In vendar je res. Pričujoča slika lz Ankare priča, da ne pogrela mesto niti monumentalnih zgradb Delavski bataljoni na češkoslovaškem Organiziranje delavskih bataljonov iz nezaposlenih na Češkoslovaškem hitro napreduje. Doslej je ustanovljenih ali ustanavljajo že osem bataljonov, ki bodo s svojim delom pričeli še ta teden. Z začetkom prihodnjega tedna bo na Češkem delalo osem bataljonov nezaposlenih, naMo-ravskem pa pet. Lekarniška kača je izginila Od 1. oktobra dalje ni v Nemčiji nobene lekarne več, ki bi bila v židovskih rokah. Izginil je tudi stari simbol lekarni-štva, zvijajoča se kača, ki brizga svoj strup v kelih. Izginiti je moral, ker gre za simbol maloazijskega božanstva. Novi simbol nemških lekarn je starogerman-sko runo, znak za moč in zdravje. Vino umorilo otroka 2ena nekega pariškega delavca je odšla ob devetih zjutraj z doma in je pustila brez nadzorstva svojega triletnega sinka, svojo osemletno hčer pa je spremila v šolo. Ko se je čez uro vrnila, je našla otroka v nezavesti ležečega na tleh. Dvignila ga je — in otrok je izbruhal veliko količino rdečkaste tekočine. V materini odsotnosti je namreč malček izpraznil li-tersko steklenico rdečega vina in je nato umri V zbirki minerallj g&ttingenskega čilišča so ukradli dragocen srebrn predmet. V največji zadregi se Je obrnil kustos na slovitega matematika Kastnerja: »Kaj naj storim s srebrnim tokom, ki bo ml ga lopovi ostavili praznega?« »Nu, vtaknite vanj nos, ki ga boste dobili od vlade, ker niste pazili!« je odgovoril Kastner. VSAK DAN ENA »Kaj stojiš tukaj in zijaš vame kakor kakšen lipov bog! Prinesi mi rajši loneo barve!« (»Everybodys weekly«)j K ul turni pregled Titns Lucretius Carus v hrvatskem prevodu I Andrš Glde m Je ob neki priliki izpovedal takole: »čim bolj se bavim z mufi-nimi vprašanji današnjega časa, tem bolj Čutim potrebo, da se vsako jutro in vsak večer poglobim v razmišljanje, ki ne zavisi od časa. Brezpogojno moram občutiti, da obstoji med ljudmi nekaj, kar kljub vsem žalitvam in ponižanjem ostaja neprizadeto: dela, ki jim mena časa ne more do živega ...« Teh Gidovih besed sem se spomnil nad lepo natisnjeno in elegantno opremljeno knjigo, ki mi je bila prišla do rok: je to prof. .Marka, Tepeša prevod pesnitve Tita Lukrecija Cara »De rerum natura«, ki je izšel v Zagrebu z naslovom »O prirodi«. Pretirano bi bilo reči, da mena časa nI mogla tej pesnitvi do živega Lukrecije-vo delo ima globoko obeležje svojega časa in sodi po obliki in po miselni vsebini v ves kompleks rimske kulture tistega prelomnega stoletja, ki ga označuje prvi svit krščanstva ln Cezarjev vstop v rimsko zgodovino. Vzllc temu, da je ta literarni odmev grške epikurejske filozofije plod svoje dobe, veje nad njegovimi stranmi dih nečesa nadčasovnega k čemur naj fcd se po Gidovih besedah prav v teh, takisto prelomnih časih zatekal zbegan človeški duh. Lukrecijeva knjiga »O prirodi« Je eden najveličastnejših ostankov antike, prava enciklopedija tedanjega znanja o pojavih in vprašanjih, ki nas tudi danes iiapolnjujejo s svetim nemirom iskanja in vpraševanja. Ta fizikalna, kozmološka, psihološka in filozofska slika sveta, kakor jo je bistri Lukrecij strnil v dddaktično-modrcslovno pesnitev »De rerum natura«, nas še vedno mika ne samo zaradi svoje tent*Cne lepote in duhovno-zgodovinske vrednosti, marveč tudi zavoljo svojih odgovorov na osnovna vprašanja sveta in življenja. In najsi so mnoge formulacije, M jih je razvil ta rimski pesnik v glavnem po naukih svojega grškega vzornika Epikurja, že tolikokrat premagane, .te vendar duh njegove filozofije zaobsežen tudi v problematiki našega časa in soudeležen v vseh trdih bojih, ki jih vodi današnji človek za spoznanje resnice o večnih vprašanjih svojega bitja in žitja. O pomenu Lukrecija in njegovega dela so najprimernejše besede njegovega hrvatskega prevajalca, ki pravi v predgovoru med drugim: »Lukrecij je kakor ogorek nekoč ognjenega drevesa, ki je bil skozi daljni stari in srednji vek zakopan v pepel; tlel je, dokler ga doba renesanse in humanizma ni znova odkrila da je potlej s primernim vejevjem zopet vzplam-tel v še močnejši plamen: Lukrecij je izzval književni preporod. V dobi humanizma in renesanse je bil poglavitni in najvažnejši klasik; od tega časa ga čedalje bolj čitajo in proučujejo. Lukrecij je prebudil svet in izvedel pravo revolucijo v dotedanjem svetovnem nazoru. Postal Je oče in poglavitni vzpodbujevalec filozofije novega veka. Njegova pesnitev je odgo-jila zastopnike empirizma, racionalizma in materializma v filozofiji: Bacona, Lockea, Hobbesa, Descartesa, Spinozo, Leibniza in mnoge druge. Lukrecij je izvršil revolucijo v pojmovanju našega neba, njegova Muza je navdihnila Galileja, Keplerja, Newtona, Kopernika in druge. Povzročil je revolucijo tudi glede pravnega ln socialnega reda v državi; bil Je učitelj francoskih en&klopedistov, izmed katerih mu J. J. Rousseau v svojem delu »Discours sur l'origine de llnčgalitč« sledi korak za korakom, Iznaša njegove ideje in ponekod tudi izraze kot svoje, ne da bi ga bil kje z besedico omenil. Lukrecij Je bil tudi učitelj našega največjega, v kulturnem svetu priznanega učenjaka in filozofa Josipa Rudjera Boškoviča. Kakor sta Homerjev! »Ilijada« in »Odiseja« sila pomembni za grško religijo, poezijo in likovno umetnost, tako je veličastno Lukre-cijevo delo sila pomembno za vse filozofske tokove novega veka, za vso moderno književnost ln znanost sploh.« Tako označuje prof. Tepeš pomen svojega ljubljenega avtorja in če je treba opravičila njegovemu prevodu, tedaj ga vsebujejo v zadostni meri navedene vrstice. Ni mogoče, da ta učenec Zenona in vneti pristaš Epikurjeve šole ne bi bil zanimiv za današnjega človeka, če je svoje sodobnike odvračal od strahu pred bogovi in obračal njihove duševne poglede k večnemu snovanju prirode, v njeno mogočno delavnico »kjer bitij se rodi nebroj«, kakor pravi naš pesnik, če jim je uspešno preganjal strah pred smrtjo ln vzpodbujal voljo do razumno urejenega prosvet-Ijenega življenja, tedaj bo tudi današnji čitatelj marsikje voljno sledil vplivu Lu-krecijeve žlahtne pesniške besede. Pojmi o atomu kot najnižji edinici sveta so se v teku časa močno spremenili — primerjaj Lukrecijevo fiziko in kozmografijo z veličastno podobo sveta, kakor jo je izgradila moderna fizika; pojem materije in materialnega je predelal zlasti v dvajsetem stoletju obsežno evolucijo. Tudi podoba duševnega sveta se je za razliko od Lukreci-jeve neizmerno poglobila. A za vsemi novimi spremembami je ostal stari spor med materialističnim in spiritualističnim, realističnim in idealističnim, racionalističnim j in nacionalističnim pojmovanjem sveta in ; življenja. V tej vekoviti borbi idej, ki ji ne vidimo konca, je Lukreaij eden najlju-beznivejšdh zagovornikov materializma in racionalizma. Kdor bo hotel čuti glasove iz tega miselnega tabora, bo vedno s pridom in užitkom prisluhnil Lukrecijevim klasičnim verzom v pesnitvi »O prirodi«. Ta šest spevov obsegajoči epos o večnih pojavih in problemih prirode — epos, ki je posvečen zmagoviti moči raziskovalnega duha, ne ustavljajoči se niti pred bogovi in pred teminami smrti — je prevel prof. Marko Tepeš v sodobno, čisto, jezikovno bogato, pesniško gibčno hrvaščino in opremil z uvodi in komentarjem. Bolj poklicani kritiki bodo lahko avtoritativno presojali uspeh njegovih prizadevanj, mi samo vpisujemo v kulturno kroniko pojav tega prevoda, ki nam prinaša enega najmočnejših izrazov svobodnega, od magije, mistike in vseh mogočih špekulacij neza-temnjenega duha. Duha, prepojenega z nemirom dvomov in iskanja, pa tudi z vero v zmago razuma, ki je bil v vseh teminah prometejska luč, in z mirom človeka, katerega ni strah »molčanja neskončnih prostorov«, kakor je bilo več ko poldrugo tisočletje pozneje velikega Pa-scala. »Labodka« in »Brezov gaj« Drugo za drugo je naša Drama zadnji čas uprizorila dvoje del, ki bi utegnili vsaka po svoje izpolniti svoje mesto v repertoarju, da privabita množico gledalcev, jim nudita nekaj ur dostojnega užitka ali zabave, povrhu vsega — ali rajši predvsem — pa da napolnita blagajno, v kateri na žalost nikoli ni na prebitek cvenka. »Brezov gaj« I. Priestleya je duhovita, v nekem napol ciničnem, napol prostodušnem pojmovanju sodobnega življenja in človeka napisana detektivska komedija, kakršne zlasti v širokih plasteh malomeščanskega občinstva ne ostanejo izlepa brez odmeva. Ugleden trgovec s papirjem je v letih gospodarske krize zdrknil na rob. Ko mu je "kupčija zastala, je od papirja na debelo presedlal na neko specialno, delikatno, a ■donosno panogo — na prodajo tiskanega papirja najfinejše vrste, na trgovino s ponarejenimi bankovci. Medtem ko se sam •zmerom globlje zapleta v zločin, živi njegova družina s tetami in strici vred brezskrbno življenje v enem najlepših, najdo-stojnejših predelov Londona, v Brezovem gaju, nekakšnem poosebljenem domovanju meščanske idile in miru. Pisatelju ni do tega da bi v nizu napetih, živcev pretresu-jočih pustolovščin slikal borbo med pona-rejalci in preganjalci-detektivi. Svet obojih nam ostane skoraj do kraja neznan, pisatelja zanima samo drobno življenje v meščanski hiši z vsemi odnosi, kar se jih plete med sorodstvom in ljudmi, ki žive na periferiji družine. Ne da se tajiti, da je slika tega v svojem dnu moralno in socialno izpodjedenega doma, ki nudi hkratu tragično sliko razpada nekega življenjskega reda, že sama po sebi zanimiva in pretresljiva. A spričo dejstva, da delo nikjer niti psihološko niti etično ne seže pod površino, prav tako pa tudi elementov detektivske zgodbe, ki jih proži motiv, ne izrabi — v obojem je malo globlja in zanimivejša samo scena med trgovcem Radfernom in policijskim inšpektorjem Stackom pred zaključkom — ostane celotni vtis precej medel. Najbrž ni brez krivde za to prevod Milene Mohoričeve, ki je — morda iz razlogov, ki so v neredu našega teatrskega dejanja in nehanja — prenagel in brez dovti-pa. Režiser Kreft je težavno, nevšečno nalogo izpolnil z vnemo in skrbjo, za enostavni zunanji okvir je poskrbel inž. arh. Franz. V toplem spominu ostanejo gledalcu kreacije ženskih likov, ki so jih podale Polonca Juvanova (Radfernova), Levarje-va — prisrčna preproščina njene Elze je vredna še posebne pohvale — in Nablocka (teta Lucija). Originalen, a težko doum-ljiv Radfern je bil Levar, stric Bernard Daneš. Izmed ostalih sta ustvarila dvoje dognanih figur Jerman kot inšpektor Stack in Potokar kot Radfernov prijatelj Fletten. Nehvaležno vlogo neizrazitega ženina Russa je dostojno odpravil Sever, Presetnik pa je sodeloval kot seržant Morris, Iz čisto drugega sveta, pa tudi iz povsem drugega tkiva je Strindbergova »Labodka«, pravljična igra v treh dejanjih, posestrima »Neveste s krono«, ki smo jo nedavno videli na našem odru. Kakor »Nevesta s krono« je tudi »Labodka« eno izmed tistih odrskih del, v katerih nas Strindberg povaja v pokrajine vsega najsubtilnejšega, kar si lahko zamisli in izmisli človeška duša, v pokrajine religiozne mistike, v katerih se mora preprosta resnica umakniti simbolu, da bi bila še stokrat, neskončnokrat resničnej-ša. V zgodbi »Labodke« je vsekrižem zbranih in v prelepo lirično pesnitev ubranih brez konca in kraja motivov, ki jih poznamo v pravljičnem slovstvu od začetka sveta: o prelepi princeski., blagem očetu in zlobni mačehi, o princu, njegovi veliki ljubezni, tveganju in odrešitvi. In kakor srečamo v igri domala vse rekvizite, s katerimi pravljica od pamtiveka živi, od čarobnega zrcala do čudovitega roga, ki v najhujši stiski prikliče pomoč, tako so v nji tudi vse dobre, stare pravljične morale, predvsem tista, da ljubezen na koncu zmerom triumfira in se zloba zmerom zruši v prah in pepel. Z literarnega vidika je »Labodka« iz tankih niti stkana umetnina, hkratu pa nam je dragocen dokument o silnem, strašnem naporu, s katerim se je je Strindberg sam v sebi boril za spoznanje in izraz. A vse kaže, da nam svet mistične simbolike, ki ga »Labodka« razgrinja pred nami, še nikoli ni bil tako daleč in tako tuj, kakor nam je današnji čas. Ko se človek klanja nedoseženi lepoti, simbolom in idejam, ki so v njih zajete najvišje, najsvetlejše resmice sveta, ga vendar" pekoče žeja po utešitvi, kakršne mu borba med eteričnim dobrim in poosebljenim zlim kajpada ne more prinesti. V režiji Cirila Debevca smo doživeli lepo, v slogu strnjeno odrsko podobo, ki nas je puščala hladne samo, ker misel in vse bina nista mogli do nas. Naslovno vlogo je v pretresljivo lepem liku podala Vida Juvanova Jan je kot princ izživel vse možnosti kretje in glasu. Veličastno strahotna je bila mačeha Marije Vere, veličastno preprost in človeški Cesar kot vojvoda. Skrbin-šek je v vlogi mladega kralja odkril nov, zanimiv obraz v svojem igralskem ustvarjanju. Dvojico mačehinih družabnic, Signe in Tovo, sta podali Slavčeva in Levarjeva, prva z lepo ritmično gesto, druga v skrbno dognani igri. Dvoje močnih likov sta ustvarila Debevc kot ribič in Potokar kot vrt nar, Šaričeva in Mileva Boltarjeva pa sta v rahlo udržanih silhuetah nastopili kot La-bodkina in prinčeva mati. V dveh manjših vlogah sodelujeta še Presetnik in Gale. Pravljično občutje ubrano podčrtuje glas-ha Jeana Sibeliusa, ki jo izvaja godba 40. pešpolka pod vodstvom višjega kapelnika podpolkovnika Herzoga. Prevod, ki ga je oskrbel Debevc. je vesten in lep, čeprav mu ponekod manjka fi-uese. L. M. Zapiski | Jakovijevlčevs »Srpska trilogija« na odru. Najzanimivejša novota beograjske drame Je uprizoritev fragmenta Jakovlje-vičeve »Srpske trilogije«. Znano Je, da Je ta tridelni roman Stevana Jakovljeviča, ki je izšel pod tem naslovom, vzbudil najširšo pozornost kot najboljše srbsko delo o svetovni vojni ter o tragediji ln o vstajenju Srbov. Roman so začeli prevajati tudi v druge jezike. Po tem epičnem delu, ki se naslanja na doživi j ena dejstva ln zgodovinske podatke, »o priredili nekatere odrske scene in jih strnili v dramo z naslovom »Na ledjima Ježa« (po naslovu poglavja, ki je dalo dramatizatorju poglavitno snov). Kritika sicer ugovarja, da Je bil Jakovljevičev roman mnogo premalo izrabljen in da dramatsko delo nudi le bledo senco njegove mogočne vsebine, ven dar ima igra pri prestolniškem občinstvu velik uspeh. Skoraj vse predstave so razprodane. To pričuje, kako dovzetna Je ta publika še dandanes za vse, kar Je v zvezi z nacionalno zgodovino, posebej pa s dogodki Izza svetovne vojne. Tenorist Slavko Lukman-Lucchlnl lz Ajdovščine in sopranlstka Pina Bergot iz Trsta priredita dne 23. t. m v Ajdovščini (dvorana Bratina) vokalni koncert. Spored obsega arije in samospeve Verdija, Rossinija, Donizettija, Leoncavalla, Pucci-nija, Bizeta, Leharja, Schuberta, Padille, Tostija in De Curtisa. Oboje pevcev bo spremljal pri klavirju Miro Lozzi. Slavko Lukman in Tina Bergotova sta 6. t. m. priredila z lepim uspehom koncert v Komnu pod okriljem tamošnje Opera Nazio-nale Dopolavoro. Koncrt. program je med drugimi navajal skladbe Flajšmana, Ko-njeviča in Pavšiča. Z istim programom sta umetnika dosegla velik uspeh tudi na koncertu pri Sv. Križu. Smrt pod deskami Seloa, 17. novembra. Veliko Število ljudi je spremljalo v nedeljo na poslednji poti 60-letnega rojaka Ivana Mohoriča, ki se je dva dni poprej smrtno ponesreči] pod deskami, ki so se bile zvalile nanj. Mohoriča, po domače Groharja je poznala vsa Selška dolina. Mož je vozaril in izvrševal različna naročila trgovskim ln Industrijskim krogom. Postregel pa je rad tudi drugim ljudem, saj je bila vožnja večji del vsega njegovega zaslužka. Tako se je tudi pretekli petek zjutraj odpravil na pot. Voz je naložil s hlodi. Namenjen je bil z njim na škofjeloško postajo. Poslotvil se je od žene in otrok in šel. V Selški dolini popravljajo pri Petrovem brdu bamovinsko cesto. S Kalanove-ga brega so navozili na rob ceste prst in je bilo zaradd. tega cestišče na kraju precej mehko. V ta mehki del je zavozil neki voznik, in to taiko zelo na rob, da se je začel voz, ki je imel naloženega z deskami, nevarno nagibati. Prav v usodnem trenotku, ko je kazalo, da se bo voz z deskami vsak čas prevrnil, je privoal po ceSi Mohorič. Ne da bi pomišljal, je hitel vozniku na pomoč v dobri veri, da bo mogoče obdržati voz v ravnovesju Zagrabil je urno za voz in vtaknil roko v lesifrvo pri vozu. Tako ni utegnil odskoči-ti, ko se je v naslednjem trenutku voz prevrnil. Vsa teža tovora se je zvalila na Mohoriča. Le glava je gledala izpod pre-vrnjenega voza. Položaj je bil obupen, ker zaradi rane jutnoe ure nI bilo ljudi na cesti. Ponesrečenec je pretrpel silne bolečine. Težki les mu je zmečkal prsni koš in mu prizadejal tudi sicer hude poškodbe po vsem telesu. Slednjič se je ljudem ki so medtem prihiteli na kraj nesreče, le posrečilo potegniti nesrečnega Mohoriča izpod desk, toda prepozno, življenje v možu je ugašalo in tudi zdravnica iz Železnikov dr. Strnadova mu nI mogla več pomagati. Pol ure po nesreči je priletni mož izdihnil. Mohorič zapušča ženo ln štiri otroke. Smrt priljubljenega možaka Je zbudila med občani splošno sočustvovanje s prizadetimi. ji P O R T Popoldne: Hask-Ljubljana Nedeljska ligaSka tekma med IV. in XL v tabeli Kakor nalašč — M človeku zdi — ao bili določeni za jesen naslednji nasprotniki LJubljane: Hašk, potem Gradjanski in v decembru Jugoslavija Vsi trije so predstavniki našega vrhunskega nogometa napadu briljlra Crnobori ln TOfunovJA ožja obramba pa Je gotovo sploh najboljši trio v ljubljanski skupini. Za Reko bo nedeljsko srečanje težka preizkušnja. V napadu so namreč neka- stavniki našega vrhunskega nogoraev«. t" —,->7 - ,——7 . , ,ollJc™ od. Zmagati nad to trojico, pa čeprav samo tort:tog« nujne^p£ebn^Mj^jj na domačih tleh, že nekaj pomeni in - mora.^ SIcer jo vodstvuJcluba^ na« ^ izda Težke naloge čakajo našo Ljubljano, Iz škofje Loke šl— Glasbo ljubeče občinstvo vabimo, da se udeleži v soboto 19. t. m. glasbenega koncerta, ki bo v župnl cerkvi sv. Jakoba v škofji Loki. Koncert se prične ob 15. šolski upravitelj iz Sorice, skladatelj in mojster na orglah Martin železnik, bo prednašal nekaj Bachovih kompozicij, zaigral pa bo tudi svojo fantazijo in fugo. Pri koncertu bodo sodelovali pevci solisti in pa vokalni kvartet. Vstopnine ne bo. Mladini vstop zabranjen. TST^cvsU t— Dramatskj odsek Sokola Trbovlje, ki je za letošnjo otvoritveno predstavo naštudiral Anzenginuiberjevega »Dolskega župnčika«, sporoča da je zaradi obolelosti nekaterih članov primoran odpovedati predstavo v soboto in v nedeljo. Igra bo predvidoma 26. in 27. t. m. t_ Drzen rOpar®kl in tat vinski podvig so si dovolili neznani nepridipravi na Tereziji. Kmalu po polnoči so vdrli v bra-njarijo gospe Beliharjeve ter ji odnesli vsakovrstnega blaga v vrednosti preko 700 dinarjev. Ko je lastnica prišla zjutraj v paviljon, ga je našla praznega. Mlade tatove je po vročem roparskem delu moralo zelo žejati, saj so si pripravili obilno limonade, ki so jo popili več litrov. Isti lopovi so potem vdrl; še v branjarijo v žabji vasi. Vlom pri Beliharjevi je v kratkem času že drugi. Delavstvo odločno obsoja tako pobalinstvo. Orožniki so zlim storilcem na sledu. Pttm j— Ljudska univerza bo (imela v petek 18. ob 20. v prosvetni dvorani Mladike predavanje o novi češkoslovaški republiki. Predaval bo profesor Jan šedivy Iz Maribora. j— Linhartov« veseloigra »Matiček se ženi«, katero so nameravali uprizoriti na ptujskem odru že pred 14 dnevi, pa so jo morali zaradi nepredvidenih ovir preložiti, se uprizori v mesnem gledališču v torek 22. t. m. Začetek ob 20. Podali jo bodo natančno po originalu igralci Dramskega društva. j— Veselo martinovanje in posledice. ZidarSkl pomočnik Kuhar Franc iz Klcar-ja je bil v nedeljo na Martinovi zabavi v Sp. Velovleku. Pozno ponoči se je sam vračal domov. Med potjo je prepeval ln vriskal, kar pa nI bilo všeč nekemu ponočnjaku. Pričakal ga je v samoti in navalil nanj s koVim. Prizadejal mu je hude poškodbe po glavi in mu zlomil tudi desnico, toda tudi lepe borbe bo gledala naša športna publika trikrat zaporedoma V nedeljo torej Hašk, moštvo, ki še zmerom aspirira na prvo mesto. Proti njemu bo bržkone nastopila ista enajstorica kakor Je proti Sparti. Seveda je potreben tej enajstorici močan kondic. trening, da bo vzdržala dve polovici igre, in ne samo eno. Boncelj bo moral v nedeljo bolj čuvati svoje ta-ilo, vsi skupaj pa zaigrati vse bolj povezano. V dodavanju, kritju nasprotnika ln v startu morajo naši prekašati nasprotnika Z driblingom naj ne izgubljajo časa; rdeči lz Zagreba so prenevarni, da bi se smeli naši igračkati. Tehnično Je Hašk prav gotovo nad našimi, zato pa morajo belo-zeleni prekašati goste lz Zagreba tudi v elanu, startu in volji do zmage. Zanimiva bo nedeljska borba ln mislimo, da ne bo v LJubljani športnika, ki bi ne prisostvoval tej in bližnjim napetim igram Da bo privedel Hašk s seboj svoje najboljše moči, je razumljivo. Tudi on bo najbrže nastopil v isti postavi kakor je v Beogradu proti BSKu: Zmara, Dukovič-Konstantinovič, Gajer, Pajovič, Duh-Me-darič, Hitrec, Kacijan, Kocejič, Fink. O tem moštvu pa še prihodnjič kaj. Tekmo bo sodil beograjski sodnik Vasa Stefanovič, za namestnika mu Je določen ing. Mika Popovič. Dopoldne — na treh igriščih Reka—Bratstvo Na igrišču Reke na Tržaški cesti Po dveh letih bo, tako kaže zdaj, Ljubljana spet dobila prvaka. Dve leti zaporedoma si je to mesto osvojil Kranj, letos pa posega zelo resno v borbo za ta naslov najmlajši v skupini. Jeseniško Bratstvo. Le ena ovira mu je še na poti — to so Rečani. Nedeljsko srečanje pa bo prineslo razjasnitev še v tem vprašanju. Bratstvo pride v Ljubljano kompletno. Odlike tega moštva so ljubljanski publiki znane. Enajstorica predstavlja vigrano celoto s prav Izdatnim tehničnim znanjem, in kar je glavno, s trdno voljo do zmage in temu primernim poletom. Steber moštva Je Zavrl kot srednji krilec, v razpolago še drugi, če pa se bodo znašli na terenu po tako dolgi pavzl, je veliko vprašanje, čeprav torej Reka ne bo mogla nastopiti v najmočnejši postavi, so fantje prepričani o svoji zmagi. Proti Svobodi so dobili točke po sreči, v nedeljo jih hočejo z voljo in z znanjem. Tekma bo na Igrišču Reke. Hermes—Svoboda Na igrišču Hermesa v Šiški Hermežani ln Svobodašl se za nedeljsko prvenstveno srečanje temeljito pripravljajo, kajti obema enajstoricama gre za zmago ln s tem izboljšanje pozicije v prv. tablici, ki se v ostalem od nedelje do nedelje znatno izpreminja. Z zmago bi si Hermes znatno ojačil svojo pozicijo v gornji polovici tablice, prav ta£o pa bi tudi Svoboda v primeru zmage znatno napredovala proti vrhu tablice. Srečanja med gornjima enajstoricama so bila dosedaj zmerom zelo zanimiva ln so nudila gledalcem dober nogomet, kakor bo, o čemer smo prepričani, tudi v nedeljo. V predtekml bodo nastopili v zanimivem srečanju, prav tako za točke, juniorjl Hermesa proti izvrstnim Juniorjem LJubljane. Obe tekmi bosta ob vsakem vremenu. Jadran—Mars Na igrišču Jadrana v Kolezijl V Koleziji se spoprime ta za zadnje letošnje točke Jadran in Mars, katerih srečanja so zmeraj nudila Izenačeno borbo. Jadran se je z nedeljsko zmago v Kranju spet priključil vodilni skupini. Treba bo pa, če zmaga tudi to pot nad PoljancL spomladi pač z njim najresneje računati. Zanimivo je, da so črno-beli vse svoje točke pobrali na tujih igriščih, baš kjer so vsi Ljubljančani odhajali poraženi. Poljane! se do danes še niso mogli pomakniti z zlate sredine, gojijo pač preostro igro in ta jim v večji meri škoduje nego koristi; toda čast jim, borijo se pa do zadnje minute. Zadnje srečanje s čr-no-belimi so odločili v svojo korist in tudi to pot pripravljajo presenečenje. — Borba bo nad vse zanimiva, kajti rezultat bo močno vplival na razpored v tabeli. V predtekml bodo nastopili v zgodnjJ. dopoldanski url Juniorjl Svobode in Jadrana, tudi za točke. V nekaj vrstah Ljubljanski zimsko-sportni podsavez objavlja v svoji okrožnici štev. 1 med drugim: Vsi klttbi smejo s savezom dopisovati le preko pristojnega podsaveza. — članarino je treba plačati do 1. decembra t. L; kdor je ne bo poravnal, no bo smel prirejati nobenih prireditev. — Podsavez-ne prireditve bodo: 21. In 22. januarja 1939 v Zagorju za prvenstvo v klasični kombinaciji ter 26. februarja 1339 na Mrzlici ali Kumu za prvenstvo v alpski kombinaciji. Mladinski dan bo o prvem ugodnem terminu v Ljubljani. — Vsi klubi morajo voditi točno statistiko o zdravstvenem stanju svojih tekmovalcev ter o njem obveščati podsavez. — Slednjič opozarja podsaver na koniifiljski trening, ki ga vodi redno vsak torak in četrtek od pol IS. do 20. v telovadnici klasične y'ir-n.'z'jfc v Ljubljani g. Senčar. .»Novosti« pišejo, da je Ml naš odlični piava'ec Tone Cerer, ki zda/ študira v Za£.jebu, pred kratkim povabljen na velik mednaroden plavalni miting, ki bo v dnevih 25. in 26. t. m. v Draždanih. Nem-c so hoteli s Cererjem postaviti najboljšima Evropcema v prani disciplini Bal-keju in Sietasu nasproti našega Ce-rerja, ki je za njima zesedel tretje me-svo na evropskem prvenstvu v Londonu. Kljub ugodnim nogojem se najbrž Tone temu vabilu ne mogel odzvati, ker od zadnjega nastopa v Trstu ni več plaval, pa tudi zdaj v Zagrebu nima priložnosti, da bi se obdržal v formi. Zemunska Sparta, najmlajše llgaško moštvo, ki Je preteklo nedeljo gostovalo tudi v Ljubljani, je v strahu pred končno usodo svoje prve udeležbe v ligaškem tekmovanju seglo po uspešnem sredstvu, in sicer po fuziji še z nekaterimi nogometnimi moštvi Zemuna. V nedeljo bosta že dva občna zbora v ta namen, ostali pa kmalu pozneje. Sparta namerava, če bo fuzija uspela svoj naziv spremeniti v SK Zemun ter tako prihodnjo spomlad z novimi silami poseči v ligaško borbo. V nedeljo bo v Bologni meddržavna nogometna tekma med Italijo in Švico, štirinajst dni pozneje bodo Italijani odigrali mednarodno tekmo s Francijo. Madžari pojdejo v prvi polovici decembra na daljšo turnejo na sever ter bodo gostovali v Franciji, na škotskem, v Nemčiji ter slednjič v * Luksemburgu. Nemčija in Holand-ska bosta igrali reprezentančno tekmo v nedeljo 11. decembra v Rotterdamu. LZSP (službeno). Dre vi ob 20. redna seja upravnega odbora v damski sobi kavarne »Emone«. Vsi odborniki se opozarjajo, naj se sej udeležujejo redno ln točno. — Tajnik H. SK Ilirija (hokejska sekcija). Danes ob pol 14. kondicljski trening na igrišču pri Kolinski tovarni. Prinesite s seboj hlačke in copate. Kolesarska sekcija ŽSK Hermesa ima drevi ob 20. važen sestanek, na katerega se vabijo vsi odborniki kakor tudi dirkači sekcije. Sestanek bo pri Keršiču. SK Slavija. Drevi ob 20. sestanek članstva v novem lokalu pri štrajzelnu, Poljanska 21 nasproti gimnazije. Tajnik. Drzen vlom sredi popoldneva Ljubljana, 17. novembra Popoldne med 14. in pol 15. uro je bil izvršen vlom v kletno stanovanje hišnice v Tavčarjevi ulici 12, Marije 2untarjeve. Zuntarjeva se je za nekoliko minut odstra- nila lz stanovanja in odšLa po opravkih ▼ Selenburgovo ulico. Ko se je vrnila, je na stopnicah srečala elegantnega neznanca ▼ rjavem površniku, % aktovko pod pazduho. Na njeno vprašanje, 6e išče njo, je neznanec odkimaL Nato je stekel po stopnicah in že izginil. Ko je hišnica prišla do svojih vrat, je takoj videla, da je bilo s silo vlomljeno. Pozvala je službujočega stražnika z Miklošičeve ceste, s katerim »ta vlomilca zasledovala, a brez uspeha. Policijska komisija je ugotovila, da je bilo vlomljeno z dletom. Vlomilec je v naglici odnesel 53 din in tri kose mik. Iskal je plen tu- . di po posteljah, ki so bile vse razmetane. Drzen je bil dovolj, a »reče je v kletnem stanovanju zaman isleai. Sledovi za vlomilci v dr« Mayerjevo vilo Ljubljana, 17. novembra Pred dnevi smo poročali o velikopotezni vlomni tatvini, ki jo je neznan storile« zagrešil na škodo znanega Šoštanjskega odvetnika dr. Frana Mayerja. Iz ročne blagajne v njegovi vili je bilo v poletnsm času — dan in ura dejanja se naknadno nista dala ugotoviti, ker so domači ta vino šele pred kratkim odkrili — ufcpadene za kakšnih 30.000 ali 40.000 din »latni-ne, srebrnine in draguljev. Kljub najvest-nejšemu poizvedovanju orožnikov in policije za tatom doslej ni bilo sledu. Te dni pa so bili organi kriminalnega oddelka opozorjeni na nekega Ljubljančana, ki je bil v posesti zlate kravatne igle, izdelane v 'obliki orlove glave z dvema rubinoma za očesi in s kljunom iz safirja, kakor smo v »Jutru« takrat opisali eno izmed dr. Mayerju ukradenih IgeL Ko so ga na policiji vprašali, kako je prišel do nje, je izjavil, da jo je v dobri veri kupil od nekega znanca ki ga pa trenutno nI v Ljubljani. Najbrž smemo upati, da bo policija drzno tatvino v kratkem pojasnila. V eni sobi svatba, v drugi mrlič Nikšič, 16. novembra. V vasi Stubicl blizu Nikšiča Je bilo v hiši nekega premožnega kmeta svatovanje, ki bo ostalo svatom v neprijetnem spominu. Domačin, ki je imel tudi dva sina, je zaročil svojo hčerko s sinom nekega uglednega soseda. Po dolgem pogajanju so določili doto in tudi dan poroke, a ženinov oče je med pogajanjem večkrat naglasll, da se bo vse razdrlo, če ne bo izvedeno ravno tako, kakor je bilo pred pričami določeno. Ko je bilo vse pripravljeno za poroko, pa zboli najmlajši nevestin brat Kar ponoči so ga odpeljali v podgoriško bolnišnico, na poti pa Je izdihnil in mrtvega so ga pripeljali nazaj domov. Mrlič v hiši, naslednji dan pa naj bi bila poroka — in, če je ne bo, je sploh ne bo nikdar po trmasti zahtevi ženinovega očeta. Kaj storiti? Domačin je vedel, da sosedje ne vedo za naglo smrt njegovega sina. Mrliča je položil na mrtvaški oder v stransko sobo, katero je zaklenil, druge sobe pa je lepo opremil za svatovanje. Svatje so prišli, veselo so se gostih, pred razhodom pa jim je oče odprl stransko sobo in pokazal svojega sina na mrtvaškem odru. Tudi najbolj veseli svatje so trezni odšli iz hiše. Vsi pa so razumeli, da je oče moral" skriti svojega mrtvega sina, ker bi drugače prizadel veliko zlo svoji hčerki. PAUL RIPSON 38 Stratosferski pilot Roman Imel je kot pilot dovolj prisotnosti duha, da je, čeprav se mu je silno mudilo, pogledal številko sobe. — 543, si je dejal, ko je stopil v lift In ko je ta začel drčati navzdol, je bil Fred že zapisal to Številko v svoj žepni zapisnik. Kljub pozni večerni ali bolje rečeno zgodnji jutranji uri je bilo v hotelu spodaj še precej življenja. Morali so bili ravnokar dospeti nekateri vlaki, kajti nekaj potnikov je prihajalo in sluge so vlačili kovčke iz dospelih taksijev. Fred je naglo stopil k blagajniškemu okencu in dejal, da je zanj bilo oddano pismo. V trenutku, ko mu ga je bla-gajničarka ponudila, ga ni odprl, pač pa je naglo odšel k glavnim vratom, kjer je bil ravnokar eden dospelih potnikov izplačal taksišoferja. Njegov motor je še deloval, in v trenutku, ko je spravil šofer denar v žep in salutiral odhajajočemu potniku, je bil Fred že poleg njega ter mu je dejal: — Pennsylvanski kolodvor, pa zelo naglo prosim. Šofer je samo prikimal in med tem ko je Fred zapiral vrata taksija za seboj, je bil ta v polnem diru po prazni nočni aveniji. Fred ni še odprl pisma, terrtveč je skozi zadnje okno opazoval, ali mu morda kdo iz hotela ne sledi. Šele ko sta jo zavila okoli dveh oglov in j« bila možnost zasledovanja popolnoma izključena, je Fred prerezal pisemski ovitek. Na karti, ki je bila v njem, je stalo pisano: — Prosim, pokličite ob pol štirih zjutraj telefonsko številko Algonquin 34-78. Fred je pogledal na uro, bila je en četrt na štiri. V petih minutah je moral biti na Pennsylvanskem kolodvoru. To mu je prišlo ravno prav. Imel je dovolj časa, da je plačal šoferja in odšel v veliko kolodvorsko poslopje ter si tam poiskal telefonsko kabino. Bila je ena onih kabin, ki so ustvarjene za daljše pogovore in imajo mizo, kjer človek pri telefoniranju lahko udobno piše. Slušalke so napravljene, kot pri radijskih aparatih, za obe ušesi. Fred jih je poveznil čez glavo, sedel za mizo, položil pred se svoj notes in polnilno pero, ter pol minute pred pol četrto uro poklical številko Algon-quin 34-78. Zvezo je dobil takoj, in kot je pričakoval, se je oglasil na drugem koncu žice Mr. Ramon. — Gospod Blair, po glasu vas spoznam in tako sem siguren, da govorim z vami. Gre za zelo važno reč, toda, predvsem povejte mi, odkod mi telefonirate. Bojim se namreč, da ne bi nekdo prisluškoval, ker kot vem, je vaš hotelski telefon že tri dni priključen na neko tajno, zasebno žico, ki nadzoruje vse vaše pogovore. — Lahko se čisto mirno pogovarjava, gospod Ramon, kajti iz hotela sem izginil popolnoma ne-opažen in se v diru pripeljal na enega velikih kolodvorov, ter vam od tu telefoniram iz ene telefonskih kabin. — Potem sva vsekakor sigurna ln lahko vam povem vse tako, kot želim, ker osebno mi ni mogoče priti z vami v stik, kajti ona me vedno nadzoruje po detektivih. Gre za sledeče: Vi veste, da je za vaš polet rezervirano eno mesto in tudi menda ne dvomite, da si je to mesto dala rezervirati ona, ker hoče na vsak način poleteti z vami. Direktorji družbe ne morejo ugovarjati, ker ima velik del delnic, in ker v slučaju, da se z družbo spre, ter vrže delnice na trg, to takoj povzroči njih padec ter ogrozi obstoj družbe, ki je žrtvovala velikanske vsote za izvedbo svojega načrta. Kaj je storiti? Jaz sem z njo tako rekoč zaročen in misliva se tudi poročiti, toda bojim se, da ji bo ta polet tako zmešal glavo, da potem ne bo dosti hotela vedeti o meni. Gre za vso mojo bodočnost, za težka milijone. In še nekaj, kar vam čisto odkrito povem: ni izključeno, da se letalo Donesreči in ona pri tem ubije. Potem sem tam, kjer sem bil. — Računate trezno z vsemi možnostmi, Mr. Ramon, je dejal smeje se Fred. — Oprostite, toda pameten možak mora tudi s tem računati. Za držim Lejo samo lahko s kakšnim trikom, da recimo ne pride pravočasno k odletu in t dletite brez nje, toda to je težka stvar. Za iržati, to bo že šlo, toda, ali ne bodo direktorji dali potem nalog, da se z odletom malo počaka? Zato vam predlagam sledeče, najdite si damo, ki je po postavi njej zelo podobna naj pride v zadnjen. trenutku pred startom v naglici v avtomobilu na letališče, in sicer v ;etdski opremi, z letalsko čelada 'n očali, tako da je nihče ne vidi v obraz, sprejmite jo prijazno, spravite hitro v kabino, in hajdi v zrak! Pet minut pozneje pridem jaz z Lejo in vi ste že proč. Hočete to storiti? Dobite za to stotisoč dolarjev. — Dobro storim to, toda ne za denar. Hočem vam pomagati iz prijateljstva. Kar se tiče z moje strani, bom zadevo uredil do pičice točno, samo pod enim pogojem, da sigurno pridete vsaj pet minut prepozno. — Je v redu. Opozarjam vas pa ponovno, da je vaš telefon pod nadzorstvom. Hotelska uprava ne ve seveda ničesar o tem. Zvedel sem to po svojem detektivu. — Torej vi tudi delujete z detektivi? — Dragi Mr. Blair, kadar gre za toliko milijonov, mora človek napeti vse sile in računati z vsemi možnostmi. Torej vse velja, in na svidenje, ko se vrnete iz Pariza. Želim vas iskreno mnogo uspeha. — Hvala lepa, tudi vam mnogo uspeha pri vašem podjetju. Good bye. Fred je odložil slušalko, stopil zunaj k blagajni, plačal svoj pogovor in počasnih korakov odšel s kolodvora. Toda naenkrat si je premislil. Vrnil se je v kolodvorsko poslopje in odšel v prvo nadstropje, kjer je strojepisni urad. Tam lahko vsakdo proti majhni odškodnini ob vsakem dnevnem času narekuje v stroj karkoli, ali pa tudi sam piše na izposojeni stroj. Pismo, ki ga je tu Fred pisal, je bilo dolgo. Napisal je šest strani s strojem, in nato še eno z roko. Potem je stopil na kolodvorsko pošto in ga oddal priporočeno. Ko je cdšel iz poslopja, si je dejal: — Danes teden ob tem času bom menda že v Parizu. summm Beseda I Din iaveK • Din; za Sllro aH daja nje naslova 5 Din Na) manlši 3 dir. . n Šifro ti i dajanje naslova 5 din; naimaniš' tnesek 12 din. Dekle polteno in pridno, vajeno vseh hišnih del, išče službo pn boliši družini 1. decembra. Naslov » vseh poslovalnicah jutra. 26857-2 Besecia 1 Din daven i Din; za Slfro ali daja nje naslova 5 Din Saj mar.znese* 17 Din Delovodja za strojnomehanično delavnico z vlogo din 20.000 — dobi takoj mesto. Vloga zavarovana. Pojasnila med 14. in 15. uro. Informacijski zavod, Ljubljana, Kolodvorska 41. 26848-3 B^-if-Mi, . isii± aa ves > Dtn za Sllro ali dajanj* n&aiova 5 Din Najmanj Si 17 Dtn Seno vagon naloženo, kupim proti duplikatu. Ponudbe na Jos. Kirbiš, Celje. 26828-33 L! OGLASI MMSSM beseda l Din, daves 3 Din; za šllro ali daja a Je naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din Moško dvokolo ze'o močno, novo, radi od-jotovania poceni napro daj. Frankopanska 21, hišnik. 26837-11 BesecLa 1 Din davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Nal manjši znesek 17 Din Singer in Pfaff šivalni stroji prav poceni naprodaj pri »Promet«, — Ljubljana (nasproti križan ske cerkve) 26851-29 tieseaa i Din aavek J Din. za iifro alJ dala nje naslova 5 Din Nal manjši znesek 17 Dtn 500.000 din gotovine oddam kot oosojilo za dobo največ 12 mesecev. Vprašati pri Rudolf Zore, Ljubljana, Gledal, ul. 12. — Telef 38-10. 26854-16 Oddam sobo in kuhinjo. — Razgled na Ljubljanico. Stari trg 24. 26833-2i Prtehranti irs^cia i UUi lave« Oln za šltro ali dajanje mese)* 17 Din Otroka sprejmem v vso oskrbo. — Naslov v vseh poslovalni cah Jutra 26856-1« izgubljeno Beseda 1 Din davek Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din Izgubila sem med kinopredstavo 16 XI. ob 16. uri nalivno pero, svinčnik z vgraviranim imenom imena E. H. Pošten najditelj dobi nagrado. 26825-28 Beseda l Din daven a Din; za štlro ali daja nje naslova 5 Din Naj manjši znrsek 17 Din Namočena polenovka zopet stalno pri Kovačiču, Miklošičevi cesta 32. 26811-6 Mizni štedilnik (Tischherd), pisalno mizo in visoke omare kupi ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8, tel. št. 24-44 poleg gor. kolodvor*. 2684/>-0 Bršljane. oleandre in juke » lesenih posodah proda poceni Sev« & Korap., — Ljubljana. 26756 f Družabnika(co) »i trgovino specijalmh potrebščin, s kapitalom din 60.000 dinarjev, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno 60.000«. 26840-16 Kupimo delnice Gostilničarske pivovarne v Lašktm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delnice«. 26829-16 Posojilo v gotovini ali vlogah — proti vknjijbi na I. mesto ščemo. Pl.ičamo 891 obredi Ponudbe na podružnico Jutra Mariboi pod »Poso-iilo«. 26778-16 Beseda I Dm davek ■) Din; za šifro aH daja QJe naslova 5 Din Naj manjši znesek >itn Oddam sobo s posebnim vhodom takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26846-23 Sobo lepo opremljeno, s centralno kurjavo ter uporabo kopalnice v centru, oddan: takoj solidni dami. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26847-25 Beseda > Din aavek ■ Din; za šifro aH daja nje naslova 5 Din Nai manjši znesek 17 Din Izjava Moj'a žena Marija Premužič rodjena Herega iz Gruškov lja 32, opština Podlehnik, sreza ptujskog. Dravske, ni-je se povratila k men: t. j. dol potpisanom pa ako je bila pozvana aktom sreskog načelstva u Ptuju od 27. maja 1938 godine, te za istu ne priznajem nikakve moralne i financiske odgovornosti, ko je bi po nioj proizašle Blažo A Premužič, žandarmeriska stanica, pošta Samobor. kraj Zagreba. 26858-31 77 > Beseda oiu oavefe Din; za šlfrr ali daia nje naslova S D1n Nai manlši znesek 17 Din V podružnici Jutra v Celju je dvigniti sledeča pisma: Agilna, Bodočnost, Dobra moč. Izredna prilika, Ka paciteta pol do I vagona Kovač. Marko, Plačam ta koj, Poštena (b). Potrpež ! Ijiva, Pri Celju 19-000 Prir 19, Prodajalka, Si j mostojna. Stalna služba, ; Strugar, Takojšnje plačilo Tiha sreča, Učenka, Vest nost. Značaina. 65.000. 26859-24 dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe. Avto, Agilna zanesljiva moč, Autuno, Avgust 1938, Adler, Agilen potnik, Bre» konkurence. Bližina Tabcra. Center sobica, Človek - člo veku, Dobro uvedel Dam-ska konfekcija Dobra stal na služba. Denar. Dobra zanesljiva frizerka. Družab niča, Gostilna, Gotovina 2C.000, Garancija potrebna Harmonija. Hranilnica, je sen 1938, Inteligent, Kav cija zaželjena, 50 KS, Ljub ljana 55. Lepa bodočnost 1V38, Medo. Marljiva, Mir r.o in snažno. M'ad in agi len, Miren, Milarna, Na obroke. Natakarica, Odlič no vpeltan, Osamliena 24. Položaj, Parna pralnica Prijateljica 31, Podfaktor Pek, Parket Express, Per fekt, Perfektna 16, Priučim nemščine. Simpatična in dobra, Špecerijska trgovina 91, Sieurna naložb- 'noK-rica. Šumeča Sava Stalno delo. Vila, 700.00. V na jem. Zavarovalnica. Zmo žen kavcije v gotovini. Zna čaj. Značaina. Zaupanje 3700. INSERIRAJ V „JUTRU"! Razno Beseoa i Din aavek Din; za šifro ail daja o le naslova S Din Nai manjši znesek 17 Din Obiščite manufakturm trgovino SNOJ JOS Ljubljana, Tyrševa 17 Tu kupite dobro in res poceni. 26850 3 MAGNEZIJA SAN PELEGRINO Od Vas-je odvisno, da ima t> obleko vedno kot novo zato jo pustite redn< kemično A i s 1111 al barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip »-6 — >vorln'kilri>o Ako je potrebno zavžijte, predno ležete 3pat, penečo se MAGNEZIJO S. PELEGRINO, ki je v škatlici, vsebujoči eno dozo, a drugo jutro se boste dobro počutili, ker ste rabili prijetno sredstvo za čiščenje. Vedno se je boste Doslužili. Dobiva se v vseh lekarnah. Prodajna cena din 6.—■. R 8 br. 27283 23'X 1933 1 hsm citaite ; »JUT širite R 0< Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Petek, 18. ob 15.: Izsiljena ženitev. Ljubezen zdravnik. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Sobota, 19.: 2ene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene. Nedelja, 20.: ob 15. Labodka. Izven. ob 20. Trideset sekund ljubezni. Izven. Ponedeljek, 21.: Brezov gaj. B. »žene na Niskavuoriju«. Zdravo, sodobno gledanje na okorele meščanske nazore o morali in dolžnosti, daje delu posebno močan poudarek ln neoporečno vrednost. Figuro niskavuorske matere, ki spada med najzanimivejše like v sodobni dramatskl literaturi, igra ga Maria Vera, sodelujejo v glavnih vlogah Vida Juvano-va, Mira Danilova in Jan. OPERA Začetek ob 20. url Petek, 18.: Zaprto. Sobota 19.: Kapljice za ljubezen. Izven. Znižane cene. Nedelja, 20.: ob 15. Gejša. Izven. Znižane cene, ob 20. Aida. Gostuje ga Ljubica Ka- rena. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 21.: Zaprto. Gospod Banovec, ki je v letošnjih počitnicah nadaljeval pevski študij v Italiji, bo pel v soboto glavno tenorsko partijo v Donizettijevi operi »Kapljice za ljubezen«. Banovec je znan ambiciozen član naše opere in z veseljem opažamo, v koliko korist mu je bil zadnji pevski študij v Italiji. Najslajša in najboljša krepilna pijača je BERMET—VINO ČRNINA IZ FRUSRE GORE. Sremski Karlovcl — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom V sodčkih od 50 l naprej ga razpošilja B. MARINKO V, Sremski Karlovci, Fruška gora. wsmmmBMmmnmmmmmmmmmmmam Dne 22. novembra 1938 ob 10.30 se bo vršila pred okrajnim sodiščem v Novem mestu, soba 20 javna prostovoljna DRAŽBA arondiranega stavbišča in njive v Izmeri 10.942 m2 v NOVEM MESTU »Na Mestnih njivah« (8 minut od kolodvora). Cenilna vrednost in izklicna cena znaša 6 din m2 skupaj din 65.652. Dražbeni pogoji so na vpogled pri Okrajnem sodišč v Novem Mestu; event. informacije v pisarni dr. Lovrenčič Ivana, advokata v Ljubljani, Tavčarjeva 12. y ..JUTRU Bfe-is 1 Din davek i DIn. 7.a šifro ali daja njp naslova 5 Din Nal manU* raesek 17 Din Stružnico dobro ohranjeno, za obde lavo železa kupimo. Ponudbe z navedbo dimenzij pod »Piač-.nje takii« na oglasni odd. Jutra. 26796 7 ilOSE iSs ■Saa m z novo učinkovito snovjo je priznan kot odlično sredstvo zoper prhljaj in izpadanje las. t-.>-«t-ci» , Lila Din 28 Sltro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj it znesek 17 Din Opel Olimpia 36 dobro ohranjen, naprodaj Ogleda se ga pri Ivan Jax & sin, Ljubljana, Tyr?eva cesta 36. 26836-10 Med mestom In deželo posreduj* ».J litrov« mali ocrjasnfk tin, -MASTEN vsebuje poleg preskušene učinkovite snovi Trilysina še fino razpo-deljen dodatek masti ter služi odlično onim, ki imajo suhe, krhke in nelepe lase. fgppiii MASTEN iN BREZ MASTI is. X* ..» i Jt-f.i "' MEDNARODNA ŠPEDICIJA Emil JEDLOVČNIK, Dravograd Izvršuje na postaji Dravograd—Meža vsa uvozna ln Izvozna ocarinjenja po kulantnl tarifi, — Priporoča se Istočasno za prevoze, tarttske ln carinske Informacije. ZAHVALA • Vsem, ki ste z nansi sočustvovali ob nenadomestljivi isgufci naše ljubljene, dobre soproge in mame, Cimerman Franke jo obsuli s cvetjem in jo v tako velikem številu spremili na njeni poslednji poti, naša prisrčna zahvala. Posebno zahvalo smo tiolžni pevskemu društvu „Sava" za ganljive žalostinke. Sveta maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne SI. novembra 1938 ob pol 7* uri zjutraj v farni cerkvi sv. Frančiška v šiški. Žalujoče rodbine: Cimerman, ing. Nerat, dr. Mihelak in ostalo sorodstvo Uprava gledališča prosi cenjene obiskovalke gledaliških predstav, ki zasedajo parterne sedeže, da oddajajo klobuke v garderobo in jih v interesu svojih soobi-skovalcev ne obdržijo na glavi. To prosi, ker so prišle tozadevno na upravo ponovne pritožbe. Opozarjamo na dijaško predstavo danes ob 15. uri v dramskem gledališču. Vprizo-rili bodo dve Molierovl komediji: »Izsiljena ženitev« in »LJubezen-zdravnik«. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE »Vdova Rošlinka« je doživela na šentjakobskem odru nenavaden uspeh, ki Je znova utrdil sloves našega najboljšega amaterskega odra. Občinstvu je bilo na obrazu spoznati, da mu nI žal za pose t te komedije. Režija ge. Juvanove je poskrbela, da se igra gladko in zaokroženo razvija. Igro bodo ponovili šentjakobčani v soboto in nedeljo zvečer. MARIBORSKO GLEDALIŠKE Petek, 18.: Zaprto. R A I Petek, 18. novembra Ljubljana 11: šolska ura: Potovanje rib (g. Rafael Bačar). — 12: Iz naših hribov in dolin (plošče). — 12.45: Poročila, — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert Radijske ga orkestra. — 14: Napovedi. — 18: ženska ura: Več spoštovanja (gdč. Krista Hafner). — 18.20: Plošče. — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30. Nac. ura. — 19.50: Kotiček SPD. Ob 70-letnici dr. Frana To-m;nška (prof. Janko Mlakar). — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 16.45: Narodne pesmi. — 20: Kakor Zagreb. — 20.30: Klavirske skladbe. — 21: Zvočna igra. — 22.20: Orgle. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Zborovsko petje. — 20.30: Violinski koncert. 21: Francoska opera. — 21.30: Zvočna igra. — 22.20: Ples. — Praga 19.10: Koncert orkestra. — 20.20: Mešan program. 22.10: Plošče. — Varšava 21: Koncert mešanega zbora in filharmoničnega orkestra. — 22.45: Plošče. — Sofija 17.30: Lahka glasba. — 19: Prenos Bellinijeve opere »Norma«. — 22: Ples. — Dunaj 12: Lahka glasba. — 16: Graški operni orkester. — 18: Koroška ura. — 19: Spevoigra. 20.10: Simfonični orkester. — 22.30: Klavirske skladbe. — 23: Lahka in plesna muzika. — Berlin 19: Veseli napevL — 20.10: Spevoigra. — 23.30: Kakor Dunaj. Miinchen 19.15: Koncert po željah. — 20.10: Orkestralni koncert. — 21.30: Nadaljevanje koncerta po želja b. — 22.30: Orkester. — 24: Nočni koncert. — Pariz 19.30: Valčki. — 20.30: Violinske skladbe. 20.45: Radijska fantazija. — 21.30: Simf. koncert. — 23.45: Plošče. Sobota, 19. novembra Ljubljana 12: Pester spored s plošč. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi —13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: Nadaljevanje mladinske povesti in zvočna igra. — 17.50: Pregled sporeda.— 18: Za delopust igra radijski orkester. —• 18.40: Gorjuše in Gorjušci n. del (dr. Jože Rus). — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Beseda k prazniku (g. Fr. S. Finžgar). — 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: XI. večer muzikomediantov. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli češki godci (plošče). Beograd 16.45: Plošče — 17.20: Ruske romance. — 17.50 : Narodni napevi in plošče. — 20: Orkestralni in pevski konoert. — 22.20: Ples. — Zagreb 17.15: Lahka godba. — 20: Klavirski koncert. — 20.30: Radijska revija. — 22.20: Ples. — Pra-a 19.30; Lahka glasba. — 20.10: Orkestralni koncert. — 21.10: Zvočna Igra in plošče. — Varšava 21: Lahka glasba orkestra. — 21.50: Skladbe za violino in orkester. — 23.15: Ples. — Sofija 16.30: Komorni koncert. — 18.15: Godalni orkester. — 19: Petje in zbor mandolin. — 20.55: Pester koncertni spored. — 22.30: Ples. — Dunaj 12: Opoldanski koncert. — 18.15: Vesela muzika. — 19: Pesmi. — 20.10: Pester spored. — 21.10: Zvočne slike. — 22.30: Za zabavo. — Berlin 20.10: Stare melodije. — 22.30: Kakor Dunaj. —Miinchen 19: Koncert po željah. — 20.10: Pisan večer. — 22.20: Sobotni ples. — 24: Nočni koncert. — Pariz 19.50: Orkester — 20.45: Mešan program. — 21.30: Orkester in pevci. — 22.50 Variete.—23.45: Plošče in ples. Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspel)! Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja Fran Jeran. — Za inseratm del ]e odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.