V Ljubljani, torek dne 25. septembra 1923 resnima pavjanrana« Cena 1*50 dir Dnevnik , prosveto ln politiko Upravnlitvčft Ljubljana, Prešernovi ul, št. 54. Telet. St. 30. Podružnice:^ Maribor, Barvarska utH Tel. St. 22. Cel|e, Aleksandrova e. Kačun pri poStn. čekofk zavodu Stov. 11.842. Pašič miri radikale KRITIČEN POLOŽAJ VLADE. - PAŠIČ O REŠKEM VPRAŠANJU. POGAJANJA Z ITALIJO PROPADLA? Beograd, 24. septembra, p. Pašič je danes z odkritimi grožnjami za hip potlačil revolto v radikalskom klubu. Vsa na-sprotstva pa trajajo nnproj in je situacija siejkoproj velekritična. Radikalski idub so jo sestal ob t. uri popoldne. Opažalo so je, da so se mnogi poslanci iz klubske opozieijo demonstrativno ab-scntirali. Pašič jo imel dolg ekspozč. Govoril jo najprej o Reki tor naznanil, da bo osebno odgovarjal na Davidovičovo interpelacijo. Vse zlo da izvira iz Rapal-ia. Nejasnosti rapallsko pogodbo pa je kriv dr. Trumbič, ki jo zanjo kot tedanji zunanji minister predvsem odgovoren. Posebno jo poudarjal Pašič tudi, da z Italijani ni moglo priti do sporazuma kljub vsemu našemu popuščanju. Pogajanja, ki so se zadnje dni vršila za iz-premembo meje in odstop Baroša in Delte bo, kakor se zdi, popolnoma propadla. Sedaj pač ne kaže drugega, nego da se spor predloži razsodišču pri Ligi narodov. Po mnenju Pašiča Je to edini izhod v sporu z Mussolinijem. Dalje jo PaSič govoril o parlamentarni situaciji ter izjavil, da noče trpeti v stranki ljudi, ki v časopisih podajajo izjavo proti lastnim ministrom. Kategorično bo zahteval, da morajo v sličnih slučajih poslanci podati ostavko. Pašič jc zaključil: «Ako no bo disciplino v klubu, podam ostavko, potem pa sami gicjte». Ta izjava jo oplašila poslanco in nihčo si ni upal zahtevati pojasnil. Samo po- slanec Dragovlč jo prosil Pašiča, naj zasliši ono poslance, ki so nezadovoljni z delom mnogih ministrov, čoš da ministri sploh no prihajajo v klub in no dajejo pojasnil. Končno jo klub sklenil, da se vsi radikalni poslanci nujno pozovejo v Beograd. Po končani klubovi seji je džemijetski poslanec Perac zahtoval odgovor od Pašiča, ki mu jo danes popoldne obljubil, da se bo vprašanje odnošajev z džomi-jetom razčistilo na prvi soji radikalske-ga kluba. Pašič jo izjavil, da klub še ni sklepal ter je prosil džemijotovce, naj no delajo neprilik, čoš da bo vlada šla džo-inijetu v vsom na roko. Beograd, 24. septembra, p. Danes je vaš poročevalec govoril s poslancem Ta-dijo Pantovičein, enim od voditeljev nezadovoljnih radikalnih poslancev. Poslanec Pantovič Izjavlja: Na sejah, katero so imeli nezadovoljni radikalni poslanci, jo bilo stalno prisotnih 10 poslancev. Na teh sejali so sklenili, da se današnja radikalna vlada zruši, da zaprosijo Protiča, da so vrne v stranko, da se strmoglavi Pašiča, ker je vodja aferašev. G. Pantovič trdno veruje, da je v radikalnem klubu okoli 40 poslancev, ki mislijo enako in ki so zelo nezadovoljni z delom vlade. Dalje je izjavil, da bo zvečer odpotoval v Kra-gujevac in z njim 10 radikalnih poslancev, da bi oslabili položaj vlado v parlamentu in da bi opozicija mogla vreči vlado. Nofranfa kriza Obsedno sfanje na Nemškem REVOLUCIJONARNI POKRET Z DESNE IN LEVE. — NASILSTVA IN ROPI. - LUDENDORF ZOPET KOMAND1RA. - PORUHRJE IN REPARACIJE. Berlin, 24. septembra, s. Z ozirom na razne grožnje z leve in desne se mora prihodnje dni pričakovali proglasitev obsednega stanja. Tozadevne proklamacije so že gotove. Varnostna policija le v pripravljenosti. Berlin, 24. septembra, d. Stanje na Nemškem je od ure do tire opasnejše. Reakcijonarno-nacijonaUstičnc strujc na eni, komunisti na drugi otvorjeno priprav Ijajo puče. Obe stranki sta močno oboroženi in razpolagate z mnogobrojnimi četami. Beda narašča. V mnogih mestih jo delavstvo sestavilo posebne rckvizicij-ske čete, ki oborožene s puškami in strojnicami ter poljedelskim orodjem hodijo na kmete ter zasedejo njive aH shrambe in odpcllelo živila, zlasti krompir. Vri tem sc vršilo krvavi spopadi, ker se kmetje branilo z orožjem v roki. Nemiri v Berlinu, Hamburgu, Planncnu in drugih mestih se nadaljujejo. Vlada jc v velikih skrbeh, izjavila pa, da le odločena z vso silo zatreti protidržavnl pokret na levi in desni ter smatra, da sc sme popolnoma zanesti na svoje čete. Posebno resen le položaj na Bavarskem. Ludendorll le očividno prevzel vrhovno poveljstvo nad ncmškonacionalni-mi bolnimi organizacijami, ki bodo nastopile iz Bavarske proti Berlinu. Državna vlada le trdno odločena pričeti boj proti Ludendorllu in njegovim tolpam. Berlin, 24. septembra, d. Včeraj so je vršila konforenca ministrov in generalov, katera jo sklonila najenorgičnojšo protiukrepe proti nacionalistični in komunistični novarnosti. Minister narodne obrano jo izjavil, da preti glavna nevar- nost od nacionalistov. Berlin, 24. soptombra. j. V soboto ia prišlo do težkih izgredov v Kocbelu, Bavarsko «hakonkrouzlorsko društvo« •Oberlaud« jo imelo nalog nastopiti proti proletarakim oddelkom, ki so se ustanovili v Kocbelu. V to svrho so bili vsi Člani »Oberlanda« iz Monakovega in ia drugih mest dirigirani v Kochel, kar sa ni moglo v polnem obsegu izvršiti, ker so so železničarji branili voziti ogroženo ljudi. V Kocbelu so demonstranti zaprli cesto v srodini mesta in jo prišlo do hudih bojev Draždane, 24. septembra, s. Demonstracijo brezposelnih so so danes nadaljevale. Močan oddelek pod vodstvom delavi ca Konekeja jo začel planiti trgovino, Prišlo jo do bojev s policijo. Koneko js bil ustreljen, mnogo jo ranjenih. Berlin, 24. septembra, d. Nemška vla« da ho še (a teden oficlelno naznanila vsem državam tikinjenie pasivnega odpora v Ponilirju. Berlin, 24. septembra, s. Danes do« poldne ro se pričela pogajanja državno vlade z zastopniki zasedenega ozemlja. Po končani konferenci se je takoj sestal ministrski svet, da Bklepa na podlagi dosedanjih razgovorov o rešitivi ruhrskega problema. V četrtek se vršijo posvetovanja z zastopniki deželnih vlad. BOLJŠEVIKI NA POMOČ? Pariz, 24. septembra, d. Matln javljaj Ruska boljševiška vlada je sestavila po« sebno armado, ki bi nal hitela nemškim komunistom na pomoč, ako v Nemčiji Iz-bruhne komunistična revolucija. Makedonstvumšči vladarfi Bolgarije? TODOR ALEKSANDROV MINISTER? — REVOLUCIJA SE ŠIRI. — JUGOSLAVIJA IN BOLGARIJA. ,Leto IV., štev. 224 Igtiala ob 4 zlutral. Stane mesečno 12-50 Din za inozemstvo 25'— „ neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon št. 72. Ljubljana, 24. septembra. Radikalski režim se je začel rosno majati. Preje kakor se je moglo pričakovati. Rak-rane v radikalskem ostarelem telesu so začele prihajati na dan, čim je stranka morala v praksi pokazati, kaj zna. Izid jo porazen: v zunanji politiki preobrat na Bolgarskem in reška katastrofa, v notranji pa zagata v hrvatskem vprašanju 111 splošna nezadovoljnost, v upravi zastoj in korupcija, v zakonodaji pomanjkanje sposobnih mož. Povsod deficit, odkar manjka v vladi korektiv demokratov, njihova strokovna spo-so ost in delavnost. Pa.iikalci so so proti demokratom obnašali skrajno nelojalno. Lani, ko so zmedeni politični «intoligenti» uprizorili zagrebško intrigo, jo radikalska stranka, čim je opazila noprilike v demokratskem taboru, skočila svojim kolegom v vladi v hrbet, in menila da je tu pravi trenutek, da. se demokrate uniči. Državni interes jo ni zanimal. S svojo taktiko jo koristila lo separatizmu. Id je žel svoj triumf 18. marca 1923. Kljub temu so radikali mogli imeti v nas mirno opozicijo. Demokrati, kakor so v decembru obžalovali padec invalidskega zakona in pragmatike, tako so bili zadovoljni rešiti se vladine odgovornosti. Saj so vedeli, kako krivično je občinstvo proti stranki, od kojo vse pričakuje, pa ji nič noče dati. Demokrati so v opoziciji lojalno opo-zarjall na vladne napake in sc povsem umirili v misli, da bodo kot opozicija vršili svoje državno delo. A radikalom to ni bilo prav. Začeli so z blazno kampanjo proti demokratom. Komunisti, radičcvci, klerikalci, vse to jim je bilo bližjo od nas. Nikogar niso preganjali, a demokratov so se lotili, kakor da bi imeli posla s samimi veleizdajniki. Invalide, dohro-volice, orjunaše, četnike, najzaslužnejše borce za svobodo so začeli goniti, a Nemce, Turke, avstrijakante in vse možne temne elemente izigravati proti njim. V Sloveniji bi bili imeli najmanj povoda za boj zoper demokrate, ki imajo tu posla dovolj s klerikalci in drugimi protivniki. A famozna NRS je začela boj izključno proti nam. Našo uradnike preganja, izsiljuje od njih vstop v svojo stranko, podprla jo Nemce, klerikalce pušča v miru, pri tem pa širi korupcijo v nečuveni meri. Sodnija ji ni sveta, da ne bi mešala svojih umazanih prstov vanjo. Upravno sodnijo je v naprej spravila ob ugled. Celo gospodarstvo jo upregla NRS v skrahirani voz banke, ki se ji je obesila za suknjo. Kdor je vso to opazoval, je moral stisniti pesti od ogorčenja. Zadnji čas pa jo vsak dan prinašal nova razočaranja: redukcija uradnikov in oficirjev na ukaz partije, nepremišljena davčna zakonodaja in praksa, ktiluk, vse to zaostruje napete razmere. Cilj vsake opozicije je, da se zruši vlada Ob takem škandaloznem postopku .vlado pa ie čisto naravno, da postaja boj še bolj vroč. Stališče JDS je ves čas dosledno. Tragikomična pa je vloga SLS. Maji je ona prinesla homogeno vlado. Kakor petelini na gnoju so tedaj klerikalci proslavljali svoj- uspeh. »Demokrate smo izgrizli, kolika sreča,» Jako so po vsej deželi vriskali gospodje župniki in kaplani. Po par mesecih m klerikalni vojskovodjo čez noč, obrnili smer. Danes bi radi zabrisali sle-dove in odgovornost. In začeli so se v svoji blamaži obešati — demokratom. Demokrati so bili v opoziciji močni [rez njih, če pa sedaj blamirani tihi Kompa.njoni vlade tekajo zraven, demokrati za to nič ne morejo. Cilj demokratske opozicije je, zru-fitj vlado. Jasno jc, da je v tem slu-odprta pot raznim kombinacijam, Ki pa imajo dvoje grame: Ena ' teh eranic je v tem, da o reviziji "stave ni govora, druga pa, da se homogeni radikalski re-z i m v t e j skupščini nič več Ponoviti ne m o r e. V tem okviru je več možnosti in demokrati bodo ,rez želje, da pridejo zopet na sodelovanje v vladi, storili to, kar bo velel Njihov program in interes države. Iz dejstva, da se danes klerikalci v Beogradu na vso moč prilizujejo demokratom, zanje ne bo vzcvet-eia nobena Pšenica.. Demokrati poznaio SLS, ki ?e jim bliža le, da bi izsilila pri radi-kalcih večjo kupnino. Zelo verjetno je, da se bo PaSldtt Posrečilo, da krizo odgodi posebno s tem, da zvrne krivdo na enega in dru-?ega in ga vržo čez krov. A dolgo to "e pojde. Treba bo predvsom obračunati z nepoštenimi elementi, ki zastrupljajo s korupcijo in part-izanstvom ' SEJA MINISTRSKEGA SVETA. — FERENCE Beograd, 24. Beptembra. r. Včeraj dopoldne se jo vršila seja ministrskega svo ta, ki se je pečala s težkočami, v katero jo zabrodia vlada. Razpoloženje je bilo zelo razdraženo. Minister K o j i č jo zahtoval satisfakcijo za napado s strani radikalske skupino posl. Pantoviča. Ministri so si medsebojno očitali intrigo. Ugotovilo se je, da obstoji med radikali največjo nnsprotstvo proti ministrom Kojiču, Janjiču in Ninčiču. Na poslednjega skušajo tudi člani vlade, posebno pa Pašič natovoriti odgovornost za katastrofalno neuspehe zunanjo politike ter jo vlada očividno odločena ga žrtvovati. Dezolatne razmero v radikalskem klubu, kjer so vrši ljuta medsebojna borba raznih koterij, ki so javno obkladajo z najhujšimi očitki korupcije in brez vestnosti, zadajo vladi mnogo brige. Tudi ministri pripadajo raznim koterijam. Po daljši razpravi je včeraj Pašič izjavil, da bo, ako so mu no posreči vzpostavili discipline, podal ostavko ter sc umaknil iz aktivne politike. Tej izjavi so nekateri ministri ugovarjali, čoš, da bi Paži-čev odhou iz vodstva radikalske politike pomenil takojšen razcep radikalske stranke najmanj na tri sovražne grupe. Končno je bilo sklenjeno, sklicati radikalski klub za danes popoldne. Gledo Nemcev in džemijeta je vlada sklenila pristati na nekatere koncesije. V soboto je imela vlada v finančnem odboru samo eden glas večine in šo to le, ker se jo v zadnjem hipu posrečilo pregovoriti posl. K r a f t a, da se je odstranil in ni glasoval z opozicijo. Zahtevo, da so interpelacija o Reki S&asorava o železni- žarski pragmatiki Beograd, 24. septembra, p. Danes popoldne je zakonodajni odbor pričel generalno debato o železničarski pragma-tlki. Eksposč prometnega ministra je zadel na oster odpor. Minister Jankovič jo utemeljeval potrebo posebno železničar-ske pragmatike s tem, da je v prometu potrebna individualnost in samostojnost v delu. Potrebno je uvesti pri železničarjih vojaško disciplino (klic: VI bi morali biti generali). Na drugi strani je treba železniško osobjo nagraditi, ker ima veliko odgovornost. Novi zakon bo tudi omogočil lažje premeščanje uradnikov. Eksekullvnl uradniki bodo dosegli pen-zijo po 25. letih, administrativni pa po 30. letih. S tem se strinjajo tudi nacijo-nalnl železničarji. V debati je opozicija opozarjala da bo železničarji z ministrovim projektom splošno nezadovoljni. Zakon ne izboljša stanja železničarjev sploh, temveč se samo voznemu osebju daje 25 odst. pribolj- vso državo. Ko bo radikalna stranka v stanu to storiti, in če je to sploh šo mogoče v njeni razpadajoči starosti, potem bo marsikatero vprašanje mnogo lažie in enostavnejše. IZ NARODNE SKUPŠČINE. — KON-KLUBOV. takoj razpravi, je vlada odbila, češ da jo interpolacijski dan č e t r t o k. Na interpelacijo bo odgovarjal Pašič, ki namerava napasti drja. T r u m b i č a kot očeta rapailske pogodbe, češ da iz to pogodbo izvira vse zlo. Pri razpravi o koncesijah Nemcem in džemijotu brez katerih se vlada ne moro držati, so nekateri člani poudarjali, da jo bila historična pogrešita radikalske vlade, da jo razdrla koalicijo z demokrati. Beograd, 24. septembra, p. Vsi klubi so imeli danes seje ter so razpravljali o političnem položaju. Skupna taktika demokratov In zcmljoradnikov Je zagotovljena. Demokratski klub se je sestal dopoldne in popoldne. Popoldne se Je vršila tudi seja glavnega odbora demokratske stranke. Beograd, 24. Beptembra. r. Predsednik narodne skupščino jo pred začetkom današnje seje narodno skupščine povabil k sebi posl. Davidoviča ter mu naznanil, da so je za jutrišnjo sejo narodne skupščine Btavil na dnovni red zakon o dva-najstinah, interpelacija o Reki pa da bo prišla na vrsto šelo v četrtek. Nato je imel sejo demokratski klub, na kateri so jo sklenilo, da naj posl. Wilder predlaga da se interpelacija stavi na dnevni red žo jutri. Ro so jo otvorila soja narodno skupščino, so jo poslanec Wilder takoj prijavil za besedo. To je prisililo vlado, da je pristala, da se interpolacija o Reki stavi na dnovni red narodne skupščine v sredo. Posl. Wilder in dem. klub se je s tem zadovoljil. Iška, t. J. pa samo ena petina vseh železničarjev. Poslanec Pribičevič je izjavil, da ne more glasovati za ta zakon, ker ga vlada izrablja starnkarsko. Zahteval je, da prometni minister odstopi, ker oni ni minister za promet, temveč za radlkalsko partijo. Vse kar noče z radikali so preganja. Na železniških postajah sestavljajo agenti odbore radikalske stranke ter s pretnjami silijo železničarje, da se vpišejo. Klic pri radikalih: Ne brigajte se za našo stranko! Končno je Pribičevič iz-javll, da bodo demokrati nadaljevali borbo proti tej vladi, ki vrši večji teror, kakor nekdaj Rauch i Tomašič na Hrvatskem. Poslanec Joca Jovanovlč (zemlj.) je izjavil, da je ta zakon slabši od uradniškega zakona in da bodo zemljoradnlki glasovali proti. Poslanec dr. Kumanudi (dem.) je protestiral proti poročilu sekcije, ki je podpisano samo od radikalov. Trditev, da so demokrati zapustili delo sekcije, ker se železničarjem hočejo povečati plnče, je nesramnost, tem večja, ker je splošno znano, da je poslanec Reisner podal predlog večje plačo. Minister Jankovič se je branil proti očitkom opozicije, češ, da no vodi nobene strankarske politike, nakar je vsa opozicija prasnila v smeh. Radiknli, Nemci in Turki so nato z 20. glasovi proli 15 glasovom v načelu sprejeli zakon o železnlčarsklh uradnikih. Jutri se prične sncclialna debata- Sofija, 24. septembra, n. Vsled nesoglasij med demokrati in narodnimi liberalci (pristaši Radoslavova) Je ministrski predsednik Cankov podal de-misijo. Kralj ga je poveril, da sestavi novi kabinet, v katerem radoslavovci niso več zastopani. Istočasno je kralj podpisal dekret o razpustu parlamenta. Beograd, 24. septembra, p. Notranje ministrstvo je prejelo privatno vest, da je vodja makedonstvujuščih Todor Aleksandrov imenovan za notranjega ministra. Minister Vujičič je takoj po-setil Pašiča in vlada Je od našega poslanika v Sofiji zahtevala avtentičnih informacij. Popoldne je bil minister Vujičič pri kralju ter mu je poročal o vesteh, ki jih je vlada prejela iz Bolgarije. Poluslužbeno se izjavlja, da bi imenovanje Todora Aleksandrova pomenilo prekinjenje odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo. Beograd, 24. septembra, p. Kakor poročajo iz Sofije, jo kralj Boris včeraj izjavil, da so odpove prestolu. Vsled prošnjo vlade jc namero za enkrat opustil. Njegov položaj jo jako težaven. RUDNIŠKA KATASTROFA NA POLJSKEM. Dobrotva, 24. septembra, s. Rešilna akcija v rudokopih so nadaljuje. Rešilno moštvo je prodrlo do 50 m pred kraj katastrofe. Dalje niso mogli vsled plinov prodreti, še vedno se čulejo detonacije. Usoda 14 rudarjev jc šc neznana, najbr-že so poginili. Jutri se vrši pogreb dosedanjih 35 žrtev. PRED LIKVIDACIJO GRŠKO-LAŠKEGA KONFLIKTA. Pariz, 24. septembra. J. Seja velepo-slaniške konference Je sklicana za Jutri ob 11. dopoldne, da prouči poročilo preiskovalne komisije glede umora v Ja-njinl. V tukajšnjih poučenih krogih sc pri čakuje ta seja z veliko napetostjo, ker bosta najbržc Francija in Anglija poskusile doseči končnovcijavno likvidacijo tc zadeve. Francija in Anglija nameravata prisoditi 50 milijonov, ki jih Je deponirala Grčija Italiji. ZAKON O SREDNJIH ŠOLAH. Beograd, 24. septembra, p. Za jutri popoldne ob 4. je odrejena seja sekcijc zakonodajnega odbora, ki bo pretresala zakon o srednjih šolah. PRINC PETAR N.IEGUŠ V BEOGRADU. Beograd, 24. septembra, p. Danes popoldne Je posetil Pašiča črnogorski princ Peter Petrovič. Došcl Je v dvorskem avtomobilu. ki mu ea le dni kralj na razpolago, Sofija, 24. septembra, d. Uradno s« razglaša obsedno stanje za vso državo, Beograd, 24. septembra, d. Medtem ko bolgarska vlada v posebnem koma• nlkcju javlja, da je komunlstično-zemljo* rudniška revolta udušena In red in mir vspostavljcn, prihajalo v Beograd vedno nove vesli o širjenju revolucije. Po teh vesteh, so komunisti v Plovdi< vu proklamlrall sovjetsko republiko, zemljoradnlki so zavzeli Vratca iu Ferdinandovo. «Pravda» vč cclo povedati, da js morala vlada zapustili Solilo. Vesti o že« lczniškl stavki na Bolgarskem se potrjujejo. Današnji Oricntckspres ni prispel v Beograd. Zatrjuje sc, da Jc proga med Sofijo In Caribrodom v posesti uporni« kov. Tudi se množc poročila, da se vo« jaštvo deloma pridružuje revoluciji. (Ori« jentekspres sinoči nI prispel v Ljubljano in železniška uprava nI imela vesti, kje se nahaja. Op. ur.) Beograd, 24. septembra, p. V Beogradu so nahajata bolgarska delegata Va-siljcv in Mihajlčev, da so razgovarjata o možnosti gospodarskih pogajanj incd obema državama. Pašič- jo odklonil jih sprejeti. Inozemske borze 24. septembra: CURin: Berlin 0.000003, New-York 560, London 25.54, Milan 25.45, Praga 16.S25, Budimpešta 0.0302, Bukarešta 2.60, Beograd 6.175, Sofija 5.32, Varšava 0.0018, Dunaj 0.0079, avstrijske krona 0.007950. TRST: Zagreb 24.40 do 24.60, Dunaj 0.03J25 do 0.03175, Praga 66.40 do 66.85, London 99.80 do 100.10, New-York 21.90 do 22.05, Švica 391 do 394, carinski Iran, ki 86.75 do 87.25. DUNAJ: devize: Beograd 796 do 800, Derlin 0.305 do 0.415, Budimpešta 3.65 do 3.75, Bukarešta 321 do 323, London 322.510 do 323.500, Milan 3214 do 322B, Ne\v-York 70.935 do 71.185, Pariz 4342 do 4358, Praga 2125 do 2135, Sofija 658 do 662, Varšava 0.20 do 0.21, Curih 12.655 do 12.705; valute: levi 036 do 644, nemške marke 0.365 do 0.415, funti 320.700 do 322.300, francoski franki 4295 do 4325, lire 3190 do 3210, dinarji 787 do 793, poljske marke 0.195 do 0.215, leji 3'3 do 317, švicarski franki 12.540 do 12.620, češke kro-i-> 2107 do 2123, BKRLIN: Dunaj 2094.75, Milan 6 milijonov 753.055, Praga 4,428.900, Pariz 9,097.200, London 673.812.500, New-York 146,632.500, Curih 26,133.750, Beograd 1,615.950. NEW-Y0RK: I.ond-n 456, Pariz 617, Berlin 0.000065, Rim 4G0, Curih 1794, Praga 201.50, Dunaj 0.14, Budimpešta 0.5450. Bukarešta 46.50. Beograd 109. Dokument klerikalnega izdajstva . Po 15. letih obujamo 6pomino na 6ep-lemberske dogodke. Danes jo nesporno, da je tedanji naš nastop bil v narodnem oziru koristen in jo prinosel velik razmah naše nacionalne idejo. SLS jo bila po svoji naravi tudi tedaj fzdajalka. Krepko so jo zagnala proti narodnim krogom in odločno podprla Nemce. Zlasti ji jo bila na srcu Avstrija in zato je pridno denuneirala Slovence, da so jih lažjo zapirali. V roko nam jo prišel po posredovanju ♦rlega narodnjaka, ki ni tako pozabljiv kakor naša javnost, dokument, ki jo vreden, da ga po 15 letih ponatisnemo. Vsem onim, ki danes verjamejo, da je klerikalizmu kaj za slovonsko narodnost, mora ta dokument dokazati, da so klerikalci bili vedno narodni izdajalci in se zdaj hlinijo kot zaščitniki Slovenstva le, da love kaline. Ko so septeaibra 1908. kranjski Nemci prišli v hudo stisko, so prosili za pomoč SLS. Klerikalna stranka je rada ustregla nemški želji. Storila je to na originalen način. Knezoškof Anton Bonaventura Jeglič je namreč napisal grofu Barbo, to-danjemu predstavitelju kranjskega Nem-štva, sledoče pismo: Goričane, dna septembra 1908. Vašo visokorodje! Minuli teden som doloval v neki oddaljeni gorski župniji. Ko som so vrnil v Goričane, se mi je poročalo o brezsmi-selnih in grcšnih(I) izgredih proti Nemcem v Ljubljani. Kot katoliški škof obsojam najstrožje od Nomcov in Slovencev umetno gonjo, brezpatriotično(l) narodno sovraštvo, zlasti pa medsebojno psovanjo, zasramovanjo iu celo poškodovanje imetja. Zato obžalujom in obsojam grozna pustošenja(l), ki jih je zakrivila od slovenskih liberalcev nahujskana in zapeljana množica ua imetju nemških someščanov v Ljubljani. O, da bi jih mogel narediti nostorjone! Gospod grof, prosim Vas, blagovolito to mojo obžalovanje in žalost nad ljubljanskim Nemcem storjeno krivico njim na primeren način sporočiti. Z velespoštovanjem Vašemu visoko-rodju najudane.iši t Anton Bonaventura sv. knezoškof. G. Škof ni našel besedice, da obsodi umor Lundra in Adamiča in da obžaluje njuno tragično smrt. Pač so mu kazinske šipe ln odstranitev nemških napisov .grozna pustošenja«. Brž tudi šo malo podcnuncira, češ da smo »brezpatriotič-ni», in seveda, Nemci niso nič krivi, ampak »slovenski liberalcu so vse uprizorili. Poziv škofov, da njegova žalost zaradi narodne odločnosti Slovencev sporoči Barbo Nemcem, jo uporabila »Kranjska Sparkasa«, ki je bila takrat trdnjava Nemštva. Provedla je nemški pisano iz-dajniško pismo v slovenščini in jo v pto-tisoč izvodih poslala po vsej deželi, češ da so tudi presvetli gospod knezoškof obsodili nekrščansko vedenje slavonskih narodnjakov. Tako so leta 1908. klerikalci krepko Skočili za hrbet Slovencem, "ako je bilo vedno, ker ta stranka ni narodna. '— Tako je tudi danes. Politične ijeSežke Slovenski radikali na razpotju. Slovenski radikali sklicujejo za 7. oktober shod svojih zaupnikov. Nekateri so mnenja, da je samovlade znanega dr. Ažmana dovolj in da kaže ga vreči iz stranke ven. »Jadranska banka» je z ozirom na svoje zasluge za NRS, ker je plačala vse račune, ker vzdržuje »Jutranje Novosti« in ves radikalski personal, zahtevala, da se volitve v oblastno načelstvo NRS Izvršc tako, da banka pošlje vanj več zastopnikov kot viriliste. Danes ne obstoja v NRS noben odbor, ampak »Jadranska banka* kar diktira preko svojih pooblaščencev. Zdaj pa se bo volil odbor, -ki pa bi zopet odpiral usta, kakor bi pritisnil direktor »Jadranske banke«. To pa cclo nekaterim radikalom v glavo ne gre. In tako se pripravlja za 7. oktober izbacnjenje »Jadranske banke* iz NRS. O nehvaležno ljudstvo! G. Štcfanovič, ki vodi boj z »Jadransko« vrhu tega preti, da bo potem odpovedala NRS banki svojo pomoč pri zbiranju državnih vlog. On preti, da bo Čekovni urad in za njim vse, kar je javnih fondov, odpovedalo «.ladranski banki«. Zdi se nam, da prihaja ta akcija za te fonde in vloge prepozno. Podgane ladio že zapuščajo. -f- Mnenja hrvatskih klerikalcev. »Narodna Politika«, organ hrvatskih klerikalcev pod vodstvom dr. Janka Šimra-ka, se nikakor ne more vživeti v vzajemnost med radičevci in dr. Korošcem, zato neizprosno švrka po hrvatskih radi-Oevcih in povpreko seveda prav rada zadene tudi dr. Korošca. V uvodnem članku razodeva dr. Simrak budalosti, fanatizem radičevskih faktorjev, ki vsakega treznega človeka, kdor se količkaj drzne obregnit! ob »abstinančno komedijo«, proglasijo za batinaSa, slabiča ali celo srbskega žpijona in plačanca ter ti še povedo, da si dobil dva milijona dinarjev podkupnine in mastno službo... Tako nc more iti dalje, pravi dr. Šinirak, ker je vse skupaj le komedija. Radičevci morajo izpremanlti taktiko In uvideti, da je w'ino politika parlamentarne borbe uspe-šna in da je treba takoj oditi v parlament. Bolje je popraviti napake takoj kal-or pozneje. Kajti čimdalje bo šlo tako. tem slabša ho. Na zadnli konfcrencl leaerallstov sta sf dr. Spaho fn dr. Korošec pridržala svobodne roke glede aktivnega nastopanja v parlamentu, radl-čcvci pa še vedno no mislijo na borbo v parlamentu temveč posvečala vse skrbi organizaciji, prirejajo številne zaupne sestanke in se pripravljajo za volitve, ki seveda še ne bodo kmalu. V splošnem pa vlada med njimi popolna omrtvelost In disorljentacija. Oživljajo Jih edino Ra-dičeva pisma, v katerih se pripoveduje marsikaj zanimivega. V ostalem se »Na-rodna Politika« hudomušno zanima, kako je neki dr. Korošcu pri srcu, ako člta v federalističnih listih, da se namerava »po navodilu beograjskih politikov vriniti za vodjo hrvatskega naroda, da ga v naj usodnejšem momentu zavode v pogubo« — na drugi strani pa se veseli, da se Je Radič v Londonu prilično »akomodiral«, češ: se bo vsal domov povrnil kot popolnoma drug človek... Hrvatski klerikalci dobro poznajo svoje slovenske »somišljenike«, + V znamenju kuluka. Uvedba kuluka gre klcrikalccm hudo za kožo. Ljudstvo že uvideva, da Je kuluk klerikalna pridobitev. Uvedba tega srednjeveškega instituta bi bila nemogoča da klerikalci takrat, ko ga Je radikalska vlada pripravljala ln v parlamentu predložila, niso na vso moč podpirali režima. Oni so mogli kuluk preprečiti, pa Jim Je bilo važnejše, da preprečijo udeležbo demokratov na vladi In zato so skozi drn In strn šil za gospodom Pašičem In Vuji-čem. Po pravici so za svoje zasluge dobili častno Ime »kulukarjl«. Sedaj se skušajo otepstl odgovornosti na silno naiven način. Naknadno (ko Je kuluk že uzakonjen) namreč rohnijo in besnijo po — finančnem odboru zoper kuluk ter se lasajo z radikali, da je veselje. Zcbot In Pušenjak grozita s pravcato klerikalno revolucijo, Orgin In Jankovič vihtita za odgovor zakon o zaščiti države, skratka komedija za bogove. Pa še tako razburjene besede klerikalnih osrečevateljev ljudstva ne bodo spravile s sveta velikega klerikalnega blagoslova: kuluka! + O kaosu v radikalskem klubu piše «Politrka»: V radikalskem klubu vre, to se ne da več prikriti. Posamezne skupine sc trudijo da zaščltlio svoje interese. Najenergičnejša kampanja proti korupciji, ki Je zavladala v stranki vodita gg. MihaJIo Rankovlč in Pantovič. V političnih krogih se prisoja posebna važnost konferencam te skupine, ki se vršijo že dva večera v neki beograjski gostilni tudi navzlic vladinemu žuganju, da se bo šlo na volitve. + Navlgazlone Generale Itallana. Iz Rima se nam poroča: Zc na pogajanjih v S. Margheriti Je Igrala veliko vlogo »Navigazione O. L«, ki je podpirala »Jadransko banko« proti primorskim zadrugam. Njen protektor Je znani šef političnega oddelka laškega zunanjega ministrstva g. Contarinl. Le-ta je podpiral Kamenarcvlčcvo politiko v »Jadranski banki« v smeri njenega popolnega poita-lljančenja. Spravil Je v njen upravni svet italijanske eksponente med njimi znanega reškega Horst-Vcnturija, ki je na Reki opravljal Contarinijevo politiko. Reška akcija Italije ima v svojem 'konceptu tudi akcijo za monopol »Navigazione O. I.». Reška luka pod famozno skupno t. j. laško upravo naj b| bila središče brodar-stva za Jugoslavijo posebno izseljeni-štvo. Tu naj »NOI.« po svojih eksponentih dobi vse v roke. Pri tem pa računa Italija na pomoč »Jadranske banke« in njenih zaveznikov. Jugoslovcnska vlada bi prav storila ako bi pod policijsko paž-njo postavila gotove italijanske agente, ki so iz časov kralja Nikolc še njeni nasprotniki, in o katerih enem se je g. Mussolini v Milanu izjavil, da Je »uomo no-stro«. Dopisi SAVA NA GORENJSKEM. Zadnjič smo nekoliko pojasnili žalostno stanovanjsko razmere našega dolavstva. Danes smo pa naravnost primorani vprašati upravni svet K. I. D., kaj pravzaprav namerava v prihodnjem letu ukreniti glede delavskih stanovanj na Savi. S 1. jan. 1925. bo tista vojna in povojna šara, ki se imenuje stanovanjski zakon, gotovo izginila. Stanovanjska beda se s tem gotovo ne bo omilila, nasprotno še povečala, ako tovarna no bo pospešila zidave prepotrebnih delavskih hiš. Ako upravni svet K. I. D. že ne računa na slabo razpoloženje delavstva vsled slabih in pomanjkljivih stanovanj, moral bi vsaj misliti, kakšno generacijo si bo vzgojil v teh prenapolnjenih in nezdravih stanovanjih. K. I. D. rabi za svojo obra-to zdrav in močan naraščaj, a danos človeka srce zaboli, ko vidi, da prihajajo v tovarno delavski sinovi, ki so sicer že izpolnili 14 do 15 let, a so podobni 11-letnemu kmetskemu fantu. — Kot družinski očo si dovoljujem vprašati slav. upravni svet Kranjske industrijsko družbe, kam naj družinski očetje denemo to svojo slabotno generacijo, ki ni sposobna za naporno tovarniško delo. Pomisliti moramo še to: ko jo pred vojno tovarna svoje delavce plačevala v zlati valuti, so si mnogi pridni in varčni delavci zidali lastne hišice, kjer imajo vsaj deloma primerno stanovanje. Družba svojo izdelko tudi danes vsaj doloma prodaja v zlati valuti, a svojo delavce plačuje s sedanjim, malo vrednim papirjem. Vsled tega jo nemogoče, da bi si šo tako priden, trezen in varčen delavec mogel postaviti nnjpriprosteišo hišico. Končno pa moramo omeniti, da so to stanovanjsko krizo nekoliko krivi tudi delavci sami, ker gotovi stanovanjski najemniki nastopajo proti svoiirn cospodarjcm tako noKofektnft, da 80 se hišni gospodarji zakleli, da število stanovanj pod nobenim pogojom ne bodo zvišali, temveč obratno šo mogoče znižali, NOVO MESTO. Narodna čitalnica v Novem mestu je priredila pred 14 dnovi dvakrat mladinsko Igro »Lelja«, spisal prof. Franjo Modrijan, glasbeno točke za potjo in ples zložil g. Anton Foorster. Igra je žo drugo delo prof. Modrijana, ki so jo uprizorila na novomeškem odru. Zo prva jo pokazala, kako globoko se zna pisatelj vtopiti v otročjo dušo, »Lelja«, jezerska deklica, nas jo pa naravnost prosenotila. Bil je res užitek gledati našo malčke, kako samozavestno so nastopali v svojih vlogah; v celotnem izvajanju se jo pa zrcalilo spretno vodstvo priljubljenega jim profesorja, ki jo nudil tekom počitnic naši mladini toliko koristnega in poučnega razvedrila. V lepo odmorjenih presledkih so so vrstile nebeškolope melodijo, ki so privrele iz globočine srca našega velezaslužnega pevca, skladatolja A. Foorstcrja. Da jo igra tako impozantno izpadla, gre pa tudi čast tel. učitelju Rustji, ki je k vsom glasbenim točkam sestavil mične plese in pa nadučitelju Matku, ki jo deco tako precizno izuril v potju. Zelo okusni so bili tudi kostimi naših malih diletan-tov, kar sta z veliko vnemo in vosoljom oskrbeli gospa učiteljica Sušnikova in gospa Ulagova. Dobro uspelo prireditev je povzdignila tudi krasna scenerija, za kar gre velika zasluga ak. slikarju Bož. Jakacu, ki je nanovo preslikal stare kuliso in napravil več novih nalašč za to igro. Prav spretno sta se pa sukala na odru med igro prof. Krajeo in učitelj Ivanetič. Odmor je bil izpopolnjen s sodelovanjem dijaškega orkestra, pod vodstvom spretnega dirigenta g. sodnika Romiha. Orkester je nudil navzočim med pavzami toliko prijetnega užitka, da gre gosp. sodniku za trud najtoplejša zahvala in priznanje. Dva krasna šopka, ki sta bila poklonjena priljubljenemu gospodu profcsorju-pisatclju ln pa skladatelju g. A. Foersterju, sta pričala o hvaležnosti občinstva. Ko se jo pojavil pisatelj na odru, je bil sprejet z velikanskim aplavzom; naravnost ginljiv je bil pa prizor, kako udano in hvaležno je sprejel solznih oči naš sivolasi peveo poklonjenl šopek. Pri ponovitvi igro, je dobil prof. Modrijan še bogato obložen venoc z grozdjem in drugimi sadeži v znak hvaležnosti. — V. M. DVORSKA VAS PRI VEL. LAŠČAH. V nedeljo dne 16. septembra je priredilo naše novoustanovljeno ognjegasr.o društvo povodom otvoritve gasilnega doma svojo prvo veselico, ki jo vsestransko jako lepo uspela in mlado društvo tudi gmotno in zadovoljivo podprla. Veselica se je vršila na lepo okrašenem vrtu, tik za cerkvijo srodi vasi, ki tvori naravno središče spodnjega dela sveto: gregorsko občine, kolikor je spada pod faro Vel Lašče. Zal, da je vreme opla-šilo nekatere oddaljeno goste. Iz bližnje okolico pa jo bila udeležba tako mnogoštevilna, da emo dolžni se javno zahvaliti zlasti društvom Vel. Lašče, Sv. Gre: gor, Dobrepoljo ter vsem ostalim zastopnikom sosednih občin. Posebno globoko zahvalo pa izrekamo vsem darovalcem, ki so z bogatimi darovi, vozmi, ali izposojenim orodjem in posodo pripomo- mmmmmmtumm ... In pred njim stoji prav isti človek, ki so ga pravkar zvezali in zavalili na postno ... Rdečelasec, visok in suh, oblečen v smoking, prav kakor oni na postelji... In iste rdečkasto oči, prav tak jastrebji nos. oglata in koščena brada... Sainclairu se zvrti v glavi, pogleda nazaj: bogme, ta-le rdečelasec, zvezan na postelji, in oni ki stoji pred njim, mar nista eden in Isti? Pa ju vendar vidi oba hkrati!... NyctaIo-pe ne utegne razrešiti uganke, ko... Ne boste se mogli odtrgati od či-tanja našega novega romana wLucffer", ki ga začno «Jutro» v četrtek prl-obeevati. mmmmmmm&m gll drust -'u flo tako lepega gmotnega uspeha zlasti gg. Jakopiču s Poznikove-ga, Francu Lunder iz Podpoljan, Andolj-šku s Karlovico ter tovarišem Janezu Kozini, Potriču Jožetu in Maroltu Josipu za lopo in ugodno ležeči prostor, vaškemu načelstvu in zlasti marljivim do-kletom, ki so tako neumorno stregle. Mlado ognjegasno društvo bo vedelo ceniti uaklonjonost domačega in sosednjega prebivalstva tor bo v slučaju nesreče vedno rado izpolnilo svojo polno dolžnost. — Načolstvo. KOSTANJEVICA. Na »Jutrov« članek z dne 15. septembra o razmerah v našem mestu so prizadeti faktorji odgovorili v »Jutranjih Novostih«. Da javnost ne bo v zmoti, ugotavljamo ponovno sledoče: 1.) Članek o naših razmerah so sestavili zavedni narodnjaki, ki niso skrivali svojega mišljenja niti poprej niti sodaj. Kar se tiče narodnega udejstvo-vanja, so gospodjo, ki simpatizirajo i radikali, z njimi ne morejo niti primerjati. Mimogrede pa jim še povemo, da sta radikal in Jugosloven dva različna pojma. 2.) Povodom rojstva prestolonaslednika bo visele v soboto in nedeljo zastave samo raz 6 poslopij, 86 hiš pa je bilo brez njih. 8.) Za proslavo velo-pomembnega dne bo ni zmenilo nobeno društvo, koTporacija ali urad. Inlcljativn so dali nekateri člani »Orjune«, 6torilo pa se kljub temu ni nič. Tudi svečanega razpoložonja ni bilo nikjor. Za po dobno slučaje bo pač treba v prihodnjič poklicati na pomoč sosednja društva. Na ostale očitke no odgovarjamo, ker so nas ne tičejo in ker bo za »superinteligento« preveč prostaški. Po svetu — Nov papir. V Freiborgu v Nemčiji so v tvorniei Muldenthal-Werke pričeli z uporabo nove iznajdbe izdelovati papir iz trsja in ločja. Po izjavi univ. prof. Rassova v Leipzigu je s tem pričelo popolnoma novo poglavje v izdelovanju papirja. Kdor ve, kako ogromne so danes cene papirja bo vedel pravilno oceniti velikanski kulturni pomen nove iznajdbe. Objave y. Sokol I. obvešča svoje članstvo, da se je preselil vsled nastopa jesenske so-zone iz svojega letnega telovadišča na Taboru, v šolske telovadnice, in sicer telovadijo: člani: na realni gimnaziji na Poljanski cesti v pondeljkih, sredah in petkih od 20. do 21. in pol; članice: istotam, od 19. in pol do 21. v torkih in četrtkih; ženski naraščaj: istotam, v torkih in četrtkih od 18. in pol do 19. in pol; moški naraščaj: v šolski telovadnici na Ledini v torkih in četrtkih od 19. in pol do 21.; ženska d o -c a: na Ledini v torkih in četrtkih od 18. do 19.; moška deca: istotam v pondeljkih in sredah od 17. in pol do 18. in pol. Starostna doba za deco je od 6. do 14. leta, za naraščaj od 14. do 18. leta in po izpolnjenih 18. letih pri članstvu. Novovstopivši telovadci-ke se prijavijo pred pričetkom vežbe pri vodni-ku-ci oddelka. Telovadce so opozarja, da je vstop v telovadnico na realni gimnaziji dovoljen le iz Ciril-Metodove ulice, v telovadnico na Ledini pa iz dvorišča za šolo. Društvena pisarna so nahaja v društvenem prostoru na Taboru in poslujo za stranka vsak dan od 15. do 19. ure. — Prednjački zbor. • X 60-letnica sokolskega društva v Ljubljani. Predprodaja vstopnic za slavnostni akademiji v opernem gledališču v soboto dne 29. septembra in v nedeljo dne 30. septembra 1923. se vrši od da: nes dne 25. septembra do vključno petka dne 28. septembra, vsakokrat od 5. do 7. ure zvečer v pisarni v Narodnem domu. V soboto dne 29. in v nedeljo dne 30. septembra se bodo dobivale vstopnico pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Za obe akademiji so določene opor ne cene, in sicer: Lože: parterne 120 Din v I. redu 130 Din, v H. redu 90 Din; parter I. vrste 32 Din, n,—IV. vrste 29 Din; V,—IX. vrste 26 Din; X,—XI. vrste 22 Din; balkon: I. vrsta 23 Din, n. vrsta 18 Din, III. vrsta 13 Din; galerija: I. vrsta.. 10 Din, II,—III. vrsta 8 Din, IV,—V. vrsta 6 Din; parterno stojišče 4 Din; galerijsko stojišče 2 Din; ložnl sedeži v parterju 22 Din, v I. redu 20 Din in v n. redu 16 Din. X Sokolsko društvo v Medvodah naznanja, da je ministrstvo poljoprlvrcdo i vodo na prošnjo preložilo žrebanje od 14. avgusta na 29. decembra 1923. Toliko v blag. vednost vsem, ki imajo srečke efektno loterije za zgradbo Sokolskega doma v Medvodah. X Pevski zbor Glasbene Matice. Danes, dne 25. septembra, odpade pev3ka vaja za moško zaradi koncerta poljskih akademikov. V sredo ob 7. uri važna od-borova seja, isti večor ob 8. uri pa sestanek vsega zbora. Pridite vsi! X Seje prosvetnega odseka Sokola I. danes (v torek). Vsi! — Odbor. X Ustanovni občni zbor Kluba ljubiteljev brakov, ki ja bil v »Lovcu« sklican za 27. t. m. se preloži na 22. oktobra ob 8. uri zvečer v gostilni g. Zalaz-nika v Ljubljari, Dunajska cesta št. 6. — Dr. I/OVTenčič. X Izlet na Grosuplje priredi za svoje članstvo in. prijateljo društva Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani, Gradišče 17, I. nadstr. v nedeljo dne 7. oktobra v svrho ogleda tamošnjo crvar-ne Anton Šinkovec d. d. Odhod z vlakom, ki odhaja iz Ljubljano ob 1. uri popoldne, povratek z večernim vlakom. Izlet so vrši ori vsakem vremenu. Prija- ve sprejema društvena pisarna najkaine. je do 3. oktobra t. 1. od 9. do 12. In od" 15. do 19. zvečer. — Odbor. X Pozor! Predno kupite, oglejte «| moderno moško konfekcijo pri Jos. r0, jina, Ljubljana, Aleksandrova cesta 8, ki otvori nove prodajno prostore začetkom oktobra. X Tečaj za nemščino In Italijanščino priredi Slovonsko trgovsko drust?u »Merkur« v Ljubljani. Začetek Brodi ok. tobra. Prijavo sprejema društvena pisar, na (Gradišče 17, I. nadstr.) do 28. jep. tembra vsak dan od 9. do 12. in od 3, do 7. ure zvečer. Vpisnina 10 Din. — Od." bor. X Tečaji za strojepisje In stenografijo, Na zasebnem učilišču Legat v Mariboru začnejo novi tečaji za strojepisje in stenografijo dne 1. oktobra in trajajo 4mc. aece. Vpisovanje in pojasnila v trgovin) s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. X Natečaj za barvotlsk. Udruženj« vojnih invalidov kraljevine SHS, Bredis. nji odbor v Beogradu, razpisuje pod it, 5501 od 15. septembra 1923. natečaj za tiskanje svojih diplom po že izdelanem načrtu pod sledečimi pogoji: 1.) Izdelava diplom mora biti hromo-litografska, to je da se mora original reproduclrati v os, mih barvah tako, da popolnoma odgovarjajo originalu. Načrt se sme detajlno izpopolniti. 2.) Potreben tekst bo treba postaviti v cirilici in latinici in dotičn! stavek predložiti na vpogled in odobre-nje za reprodukcijo. 3.) Format papirji mora biti v velikosti 45/63 cm, tisk pa se mora izvesti tako, da bo okoli roba papirja 4 cm praznega prostora, 4.) Pa. pir mora biti brez celuloze in ne trna biti lažji od 45 g pri komadu. 5.) Prvi odtis (korektura) mora biti odobren za tiskanjo od strani Udruženja vojnih invalidov, ki si pridržuje pravico, da v slu* čaju nesolidne izdelave odkloni sprejem, C.) Diploma se bo tiskala v 15.000 izvodih. Natančnejše podatke daje Udruženj« vojnih Invalidov, Središnji odbor v Beogradu, kjer Be more pogledati tudi na. črt. Ponudbe z vzorci papirja se pošiljajo na Udruženje vojnih invalidov v Beo. grad do 15. oktobra 1923. Učiteljska imenovanja Na seji višjega šolskega sveta dne 2(1 septembra so bili imenovani: V ljubljanski oblasti in Prekmurju: Za kateheta na osnovni šoli v Kočevju Vinko Lavrič, kaplan v Ribnici. Za nadučltelje: v Ižakovcih Anton Ga-bere, začasni učitelj istotam, v Bogoji-ni Avg. Minkuš, v Mart juncih Kari Če-progi, v Dokležovju Iv. BenkoviS, v Gor, Lakošu Jan Soemen, v Melincih Leon Cepuder, v Gederovcih Avg. Požegar, v Dolgi vasi Drag. Cižek, v Strugah Maks, Rozman, v Skaručni Ant. Arigler, v Vodicah Jos. Tepin, v Odrancih Araold Krebs, v Kupšincih Iv. Titan, v Križev-cih Jos. Dšuvan, v Gančanih Aleks. Nc-žina, v Gornji Lendavi Ljud. Tomori, v Sordici Stef. Kolaf, v Ruzdoblanu Matija Zver in v Markovcih Blaž Filo. Za učitelje in učiteljice: v Zg. Siškl Izidor Koch, v Bogojini Arpad Benko-vič, v Ivancih Lad. Benkovič, v Peča-rovcih Karol Berdon, v Brezovcih Jo?. Čriček, v Melincih Marija Cepuder, v Gederovcih Angela Rusanov, v Tešanovcib Štef. Porcdoš. V mariborski oblasti: Za nadučltelje: v Smartnem v Rožni dolini Vinko Požar, pri Sv. Jederti Drago Vidmar, pri Sv, Janžu na Drav. polju Fr. Martine, na Ptujski gori Sim. Kerbler in na Blanci Vikt. Bergant. Za učitelje in učiteljice: V Novi cerkvi Fr. Rejec in Marija Cu-ček, v Henini Ford. Podržaj, v Hrastniku Marija Jenko, pri Sv. Lenartu nad La škim Marija Mavrin, v Jarenlni Angela Strainšek, "pri Sv. Marku niže Ptuja J Gabrijelčič-Praprotnikova in pri Sv. vidu niže Ptuia Hinko Klcnovšek. imenovanja v vojaški službi Za podporočnike so imenovani sledeči gojenci nižje vojne akademije: V pehoti: Branimir Kešuc (kralj, garda) Vladimir Rogoz (10. pp.), Fran Rebernik (kralj, garda), Pavel Sič (40), Josip Čeme (15), Nikola Mikcc (pom. akad.), Dragotin Dolanski (40), veko-slav Bajec (45), Mirko Baljak (pom akad.), Anton Pintar (40), Viktor Kocbek (45), Vlad. Kren (35), Krsto En-gelmann (17), Heribert Streha (lo Jakob Zerer (11), Vladislav Sobek (10), Rudolf Normali (pom. ak.), 1« dolf Lederer (5), Dragotin Šolar (4 Adolf Sendl (17), Jakob Svetič (20) Viktor Bradač (7). V artiljerijl: Oskar Bertal (pora ak.), Rudolf Fonc (I.), Franc Kozjak Ivan Cerin in Slavoljub Piki (pom ak.), Marijan Zmavec (IV.), Ciril Peč; (drav. art. brig.), Ivan Lovrič (kon, art.), Dragotin Kempf (5), Fran Dw kos ln Aleksander Elsner (drav. ar brig.), Sergij Ulčakar (pom. ak.), Iva Streker (vrb. art. brig.), Ivo Vidma (4). V konjiči: Vladimir Gradnik. V inženjeriji: Branko Suster (te šola I)., Ivo Božič (4), Boris Vi a (pom. ak.), Vladimir Skarlovnik (« Šola). Novo imenovanim podporočmko naše jugoslovenske vojsko najiskr nojše čestitke in obilo vojačke srcc n Al! ste ?e noslali ra- * i i roiino za Jftr/ Priloga „Jutrun St. 224, dne 96. septembra 1923» Spominska proslava septemfaer-skih žrtev V Ljubljani Llabl]ana, 23. septembra. Cmerno se Je zdanilo nedeljsko Jutro. V prvih zgodnjih urah se je začelo 'kazali motno jesensko vreme, ki v tem letnem času pri nas nikoli ne zataji svoje narave. Rosllo Je. Šele okoli devetih so se jel| oblaki razmikati in po ljubljanskih ulicah je zavel hlad Jesenskega dopoldneva. Cim bolj smo se bližali enajsti url, tem bolj vedro Je postajalo nebo. Ceste so se polagoma docela posušile. V tem času se je napotilo k sv Križu ono ljubljansko občinstvo, kateremu ni zamrla v srcu ljubezen do septembersklh žrtev, žalibog pa so ostali doma mnogi, ki so bili pred petnast leti na ljubljanskih ulicah. Leno-siteljl ln budltcljl naše nacionalne ideje so tudi to pot v polni meri izpolnili svojo dolžnost. Na prvem mestu moramo omeniti naše Sokolstvo, ki Je v strumnih vrstah z žalnim praporom pod vodstvom br. Am-brožlča prikorakalo na pokopališče. Takoj za Sokolstvom Je prispela dolga vrsta članov ljubljanskih In okoliških jugo-slovenskih nacionalističnih organizacij s svojimi petimi prapori, potem zastopniki naših naprednih kulturnih In političnih društev, dijaštvo in precej občinstva. Gro bove narodnih mučenlkov Lundra, Adamiča In Windischerja je po naročilu demokratske stranke prav okusno uredil In okrasil s palmami In svežim cvetjem vrtnar g. Šimenc. Ko so Je množica zbrala okoli grobov, so pevci pod vodstvom g. Prelovca zapeli Pavčičevo žalostinko •Narodno nagrobnico«. Nito je med grob no tišino izpregovorll dvor. svetnik g. Engelbert Gangl, sledeči spominski govor žrtvam: Bratje ln sestre! Leta 1908. so povzročili ptujski dogodil ob zborovanju Ciril-Metodove družbe, da je v naših žilah burneje zaplala kri. Užaljeni narodni ponos in vzdramliena narodna zavest sta nam vrnila spoznanje, da smo vsi sinovi ln hčere Iste matere domovine, da smo bratje In sestre med seboj, da rana, ki Jo posamezniku zaseka sovražnik, boli vsakega od nas, da moramo žalitev narodove časti In njegovega svetega imena maščevati vsi! Vzravnale so se hrbtenice, stisnile so se pest!. Jek bolesti, ponižanja, ponosa in zavesti je preletel vso našo zemljo, naj-JačJe se Je začul v Ljubljani. V imenu našega belega mesta je tedaj Izgovoril naš nepozabni brat dr. Ivan Oražen ponosno in daleč slišno besedo, da bodimo najprej zvesti sami sebi, če želimo, da nas sovražnik ne pogazi ln ne zaduši na zemlji, ki je bila, ki je in ostane naša! Toda sirovostim In besnemu sovraštvu, ki Jih Je janičarstvo razlilo nad našimi brat! in sestrami v Ptuiu, sta sc v Ljubljani pridružila puška ln bodalo nemškega avstriiskega vojaka. Naj požanje smrt kali novo usmerjenega življenja, ki so pognale iz užaljene narodove duše! In zopet se je odigrala tragedija malega naroda kakor vselej prej, kadar smo iskali svojih pravic in si hotel! ustvariti pogoje svobodnega, samolastne-ea političnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega življenja in udejstvova-nja! Naša mačeha Je v Ljubljani pokazala v malem, kaj hoče In namerava v velikem: da naj odpade naša veja z debla slovanske lipe in usahne In umrje na zemlji, ki pije iz nje žlvljenske sokove! Počili so streli. Dvoje mladih življenj, rojenih iz krvi slovenskih mater, Je omahnilo in utonilo v lastni krvi. Ranjence so sprejele usmiljene roke, drugitn so se odprle ječe, nad ostalim! so se prežeč razklenili kremplji ujedne ptice. A v vsako narodno srce se Je zapičilo želo globokega In vročega sovraštva do krvnikov In njihovih zaščitnikov — sovraštva, ki ugasne takrat, ko preneha utripati poslednje jugoslovensko srce! Tako sta morala umreti Adamič ln Lunder! Prenesli so Ju v svečanem žalnem iz-prevodu semkaj ln Ju položili v domačo zemljo, k! je šo — dobrotnica — imela prostora za zemeljsko ostanke narodnih mučenlkov. Po naših mestih in trgih in vaseh so zaplapolali črni prapori — vsa naša zemlja se je potopila v žalost, ki je bila toliko vellčastnejša, ker Je bila splošna In Iskrena. Kmalu potem so zagrebli poleg njiju brata Arnošta Windischerja, ki mu je Ječa ubila rahlo zdravje ln Izpila moč! njegovega Idealnega življenja. Petnajst let je minilo od tedaj. Množice svojcev, prijateljev, znancev so prihajale k tej gomili gledat spomenik našega suženjstva, gledat plačilo naši ljubezni do naroda In do rodne zemlje! Smrt Adamiča in Lundra nas Je združila, da smo pozabili na to, kar nas Je dotlej ločilo in razdvajalo, in da smo se zavedali le ene, vsem skupne dolžnosti: spojiti vse materialne In moralne svoje moč v obrambo svojih nacionalnih In človeških pravic, ki jih hočemo uživati v državljanski svobodi na svoji zemlji! V viharju političnih borb, ki so pozno-Jo besnel! po naših krajih, se je skoroda izgubila dragocena pridobitev september-skih žrtev. Vendar narodni mučcnikl ne smejo umirati zaman! Njihova kri je kakor seme, ki poganja Iz nJega novo, lepše, svobodnejše življenje. Saj ta grob ni obležal v nižin! Ljubljanskega polja. Vzbočilo se je to polje nad višave naših gord. In s teh višav Je žarel ta grob v zarji mučenlštva vsakemu očesu viden, vsakemu srcu svet, vsaki duši opomin ln ukaz: Bratje, sestre, maščujte nas! Naša zemlja ni samo za grobove lastnih sinov — ona Je namenjena in določena svobodnemu življenju vseh, ki so njeni in jo ljubijo! Glas Iz gomile Adamiča In Lundra Je plaval na vse stran! leto za letom vse do onega časa In dneva, ko so planili na bojno poljane junaki z mečem v rokah, da z njim osvetijo tudi to nedolžno prelito kri! Mirna, prepričevalna beseda nI narodu priborila pravice, bilo je treba bratske pomoči s slovanskega severa in Juga, da Je odločilo orožje in da je bil izpolnjen ukaz, prihajajoč lz te gomile! Cu! ga je Petar Mrkonjič in njegov junaški sin Aleksander; Culi so ga sinovi srbske zemlje, plemiči po mišljenju ln Junaki po dejanjih; Culi so ga otroci slovenskih mater, ki so Jim kroji avstrijske vojske kakor klešče objemali in stiskali srca; čull so jih strelski jarki, okrvavljene naše vode, od topovskih strelov razčerjene naše gore; čule so jih Ječe in pregnanstva In vislice; čull so jih razrušeni domovi in onečaščena, razdejana ognjišča svetih domačij; čuli so jih vsi, ki jim »mani strašna noč Je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim solncem sužnji dnovi!» Zemlja se je zamajala v svojih tečajih, tako preljuto je zabesnel orkan borbe na življenje in smrt! In stari svet krivic, prevar In nasilja se Je sesul v lastnih ruševinah, a iz Jezera krvi, iz nepregledne vrste grobov, iz potokov solz, iz razdejanja je zrasla tudi ta gomila v plamenih mučeniške slave, visoko dvignjena nad slemena naših gora, daleč vidna po proširjenl, včlikl, novi domovini, iti začuli smo klic, pevajoč iz nje: »Maščevana je naša smrt! Počitek je sladak umirjenemu srcu!» Res, Adamič in Lunder nista umrla zaman! Njiju smrt je bila vir žive borbenosti, ki Je tem jačje osvajala vsako našo dušo, čim globlje Je v nas prodiralo prepričanje, da bo vsa naša zemlja ena sama gomila, ako nam ne pribori re- študentov, vsekakor bodočih jugoslovanskih politikov, »uma svetli meči*, posebno, kadar nanese pogovor na amputacijo. Sedaj, ko se bo, kakor pravijo, sam gospod Pašič poglobil v študij hrvatskega vprašanja in se v skrivnostni hram ob Miloša Velikega ulici vračajo iz letovišč na posvetovanja tudi drugi domači pismouki — sedaj, mislite, g. urednik, da se ozira Beograd s kakšno nestrpnostjo proti temu skrivnostnemu hramu skrivnostnih pismoukov? Nak, niti najmanje ne! Beograd je popolnoma ravnodušen, hladen. Samo na radikale se zna nekoliko jeziti. Toda to je že politika — jaz pa nisem prijatelj politike in stopim zato rajši v kalimegdanski park s prijateljem Luko, k' se jo pripeljal pred tednom v Beograd, da tu nekoliko poveseljači. Kako lepo skrbi Beograd za ptičice! »Hranite i štitite ptičice !> Tako stoji napisano na vsaki izmed mnogoštevilnih lično izdelanih, križem parka na drogovih postavljenih ptičjih hišic. Jesen je tu, kmalu bo prikimala zima, z njo sneg in mraz — res, prav očetovsko ljubezen je pokazal Beograd do ptičic, da jim je postavil hišice. je sklenila, da posveti največjo pozor« nost mednarodnim kongresom za mit) in svobodo in so jih mora na vsaW način udeleževati večjo število JugoJ slovenk. V odbor so bile z vzklikom izvolje-i no na predlog gdč. Al. Štebijeve samot Srbkinjo iz Beograda, ker so ob viru oblasti in morejo zato najuspešncji delovati. Odbor jo slodeči: Milena M h lojevič, predsednica; Desanka Cvet-" kovič, podpredsednica; Vera .Tovano< vič, tajnica; Milena Atanaekovid, med-i narodna tajnica; Milica Dedier, bla« gajničarka: Vera Pctkovič. namestnica; Miea Via ji č, namestnica; Andjai Bunuševac, namestnica, vso iz Beo< grada. Za referentke je predlagala' skupščina: Kristina Hafner (Zagreb), referentka za Hrvatsko; Alojzija Ste. bi (Ljubljana), referentka za Slovenijo; Andjelkovič -, Čitbrilovič (Saraje-t vo) za Bosno. Ustanovna skupščina »FA« so ja končala najlepšo s tem, da se jo dosegla po posredovanju Slovenk spra- »Da bi ti videl — da bi ti samo enkrat videl! Saj jo vos izobraženi Beograd v teh nočnih lokalih, elita Beograda, razumeš? In naravnost gneča, rečem II — toliko jo publike! In kako vse to gloda in uživa lepoto ženskega telesa! Tukaj jo umetnost na vrhuncu. Ali je pa ni — umetnosti namreč. Samo da bi ti videl, kako tu vso mlaska z jeziki, zavija oči in požira sline. In — kakšno navdušenje! Zadnjič sem bil v gledališču pri Nušiče« vem .Nahodu'. Vso mrtvo, prazno. Zde-halo so ja ljudem v ložnh in na galerijah. O navdušenju niti govora. V vari-« eteju nasprotno — kakšna vzhičenost!.. < Pojdi, prijatelj, pojdi z menoj!* Nisem šel. Pokaral som Luko: »Ali ni škoda denarja, Luka? Beračil ob cesti ne boš dal niti 1 Din, tu pa zapraviš eno noč z našmlnknniml ln nnpu« dranimi babami 1000 Din. Ce to ni greh, Luka, potem sploh ni greha na svetu.* Zaman vse opominjevalno besede. Bob ob steno. Luka hoče grešiti I »Eh, kaj bo škoda! Ko zalucknm ta de-* nar, se itak odpeljem nazaj v Monto Carlo in kmalu bom zopet priigral nekaj tisočakov . . . Sicer pa, kakor že rečeno — jaz sem prišel v Beograd prouča* vat umetnost in kulturo in čo je no morem najti, ni lo moja krivda . . .» In čudni dečko vriskajoč odkobaca iz parka proti Music Hallu. Prihodnji dan se poslovi od mene š solzami v očeh, rekSi, da so odpelje v, Monlo Carlo služit si denar . . . No, Luka, zbogom, in ne pridi mi vcS delat zgage v Beograd 1 —J. Beograjsko pismo Beograd, začetkom jeseni. Jesen se je približala. Včeraj še vroče, da smo se potili opolnoči pri čaši piva — danes hlad, da se zavijamo v površnike in si opoldne pri obedu naročamo črno vino. Nad Beogradom se tepejo v ozračju i 'juti vetrovi od vseh različnih strani, od Donave, od Save, od južno ležečega srbskega gričevja in še kdo vedi odkod, i Pa da bi se tepli samo visoko v ozračju! i Brijejo in zavijajo po ulicah, valč oblake Prahu ubogim, po kaldrmi kobacajočim pasantom naravnost v obraze, da moraš 1 iržntl dlan neprenehoma pred očmi, čo nočeš oslepeti . . . Ej, občudovanja vred-( ni kolporterji, ld vztrajno kljubujoč vsem i- vremenskim noprilikam neprestano kriče skozi šum vetrov in oblake prahu eni: »Politika 1», drugi: »Pravda!*, »Vreme!*, 0 'retji: »Novosti!*, »Republika!*, »Bal- 1 kan!* itd. »To bodo šo žilavi Jugoslovani.* ci mislim mnogokrat, kadar mo njihovo kričanje prebudi zjutraj iz spanja, ' 'lo bodo prvovrstni trobentači naše ar-c n; 'o, kadar mahnemo po naših Ijubez->1 nivih polentarjihl* Po poletnem mrtvilu Jo Beograd na-' n,)vo oživel, Premožnejšo družino, ki so "' Preživele vrečo s—ino v »br.nj!* — ob ® 'lalnntiaskl rivljerl, v Rogcčkl Slatini, Bledu in šo drugod —■ eo so povrnilo v prestolico. Vrnili eo so o počitnic študentje in »Moskva* jo zopet polna njihovega veselega čebljanja. Tu, v »Mo-• Ekvl>. ne v rožnih nočeh bliskajo raznih Feministična alijansa USTANOVNI OBČNI ZBOR V LJUBLJANI, DNE 23. SEPTEMBRA. Maja meseca letošnjega leta o priliki mednarodnega kongresa za žensko volilno pravico v Rimu so osnovale delegatke češkoslovaških, poljskih, jugoslovanskih, bolgarskih, ru-munskih in grških ženskih društev »Žensko malo antanto«. Ta antanta si je stavila nalogo, da posreduje medsebojno spoznavanje, pospešuje napredovanje ženskega pokrita in so z vsemi silami zavzamo za to, da dobe žene teh narodov v javnem in privatnem življenju tisto pravice, ki jih po svojem delu in svojih sposobnostih zaslužijo. Slovenke je na kongresu v Rimu zastopala gdč. Al. Štebi, odbornica »Narodnega žen. Saveza« in podpredsednica »Splošnega ženskega društva« Hrvatice ga. Adela Miličinovičova, Srpkinjo pa ga. Leposava Pctkovič, gdč. Milica Atanckovičova in ga. Katarina Bogdanovičeva. »Ženska mala antanta« ima sredi oktobra letošnjega lota v Bukarešti svoj ustanovni občni zbor. Ker jo velikega pomena, da sodelujejo pri »Ženski mali antanti« tudi ju-goslovenska ženska društva, je na ini-cijativo »Ženskega Pokreta« iz Beograda sklicalo «Splošno žensko društvo« v Ljubljani zastopnice feminističnih organizacij iz Jugoslavije. In dne 22. in 23. septembra se jo vršil v Ljubljani ustanovni občni zbor »Feministične alijanse kraljevine SHS». Zastopanih je bilo 9 feminističnih društev iz Beograda, Sarajeva, Zagreba, Ljubljane in Celja s 17 zastopnicami. Poleg teh je poslal »Narodni ženski Savez SHS* šo svoje tri delegatke. Seveda bi so bilo udeležilo tega vele-pomembnega zborovanja mnogo več jugoslovenskih feminističnih in stro- kovnih društev, toda zadržala jih je predvsem neznosna draginja. naših železnic. No, zbrala so jo duševna elita naših žen in pokazala je, da so tla godna za krepke in ume korake naprej. Ustanovna skupščina »Feministične alijance« so jo vršila v dvorani Kazino ob prav lepi udeležbi slovenskega žonstva. Zborovalko jo pozdravila predsednica »Splošnega ženskega društva«, ga. Franja Tavčarjeva, ki jc predlagala za predsednico kongresa go. I.eposavo Pctkovičovo, predsednico »Ženskega pokreta« iz Beograda, in za podpredsednico go. Danico Be-dekovičevo, predsednico »Katoliške ženske zveze« iz Zagreba. Ga. Petko-vičeva pa je predlagala go. Tavčarjevo za častno predsednico. Vse je bilo z vzklikom sprejeto. — Ga. P e t k o -v i č e v a je podala obširen in temeljit pregled o zgodovini in uspehih feminizma v Avstraliji, Ameriki in Evropi ter o uspehih, ki so jih dosegle žene, kjer že imajo volilno pravico. Dalje jo očrtala namen, pomen in cilj snujoče se alijance. Gdč. Alojzija Š t e-b i je potem točko za točko čitala program »FA«. Uvodno jo poudarjala, da ustanovitev »FA« ne pomonja rušitvo »Narodnega Ženskega Saveza«, nego pametno razdelitev dela. Ako toga ne storimo, nam preti nevarnost, da se na vseh koncih lotimo dela, a ga nikjer no končamo. Program, je bil sprejet z malimi izpremembami, ki so so izvršilo po živahnih, a povsem dostojnih in stvarnih debatah. Posegale so vanjo Srbkinje, Hrvatico in Slovenke. Samo ga. dr. Piskemikova, predsednica slovensko »Krščansko ženske zvezo*, ki se jo udeležila skupščine kot poslušalka, jc s svojim fanatičnim Ta med »Ženskim Pokrefom« !n »Narodnim ženskim Savezom« v Beogradu. Naše žene so nam s poslednjo skupščino podalo znova dokaze in garancije, da 60 sposobne resnega in smotreuega dela. Zvečer jo priredilo »Splošno Jonsko društvo« v Ljubljani svojim gostom v restavraciji »Zvezda« lepo uspelo ča- janko, kl se je Je udeležilo tudi mno go ljubljanskih Slovenk in Srbkinj. Razpoloženjo jo bilo nad vse prisrčno, živahno in veselo. Slovenke, Hrvatice in Srbkinjo so pele jugosloven/ke narodne pesmi in so so razšle želo pozno na večer. Nekatere delegatke i-o se odpeljale ponoči, drugo v pondeljek. Kulturni pregled Donadini: »Igrača viharja" na Šentjakobskem odru. Z uprizoritvijo Donsdiuije >o dramo ♦Igrača vikarja* so šentjakobski igralci ustregli dvojnemu namenu. Oddolžili fo te, morda nehote, spominu mladega hrvatskega avtorja, ki je nedavno z uprav tragičnim finalom kakor glavni junak njegove dramo, končal svoje življenje v Stenjevcu pri Zagrebu, i drugo strani pa so očitno zadostili svojemu hotenju, da s psihološko poglobitvijo v modernem oderskem delu pokažejo napredujočo Etopnjo preko običajnega udojstvovanja malega odra. To jim jo na splošno uspo-lo v zelo lepi meri. Edino po trudu in vživetju nastopajočih je .Igrača viharja« ki sicer trpi vseskoz na pomanjkljivostih in izdaja usodno izigranost mladega avtorja, doživela obakrat, v soboto pri otvoritvi in v nedeljo zvečer, prav povoljen uspeh. Mladi Donadini jo živel v Dostojev-«kem, Strindbergu, Poenu, čutil se je junaka njihovih del; mračna bolehnost, nc-vrastenija, dolirij so bili njegovo poljo. Zato so tudi figuro njegovih del — in teh je za avtorjeva leta preolila kopica — posnetki po silnih modelih njegovih vzor nikov, nejasni fantomi iz prečitanih knjig, a očrtani z lastno noto močne no-vrastenije, razdraženosti in izigranosti. Tak bolehen, histeričen tip je predvsem glavni junak dramo, Gustav Bojanič, fatalna avtobiografična skica avtorja samega. Podal ga je g. Mušič očividno b tisto privlačno željo po izživetju v patoloških kreacijah, ki je lastna vsem nadarjenim in ambicioznim delavcem na ljudskih odrih. Seveda jo tu mnogo pretiravanja, stremljenja za efoktom in tudi g. Mušič se jo v marsičem preostro podčrtaval. Toda v zadnjem dejanju, v spokojenostl pred katastrofo, ko ga zadnji sunek »viharja« vrže blazno ždečega v kot kakor strto igračo — tu jo g. Mušič obvladal sobo in zmagal. Vlogo njegove žene Ane je podala gdč. Petričeva, sicer z vidnim napredovanjem svojih igralskih sposobnosti; da pa so ni zmšla v popolnem okviru avtorjeve zamisli, tega ji ne dopušča njen mehak temperament, ki prihaja do popolne veljake najbolj v vlogah ljubkih, sentimentalnih uaivk. Vloga Ane pa jo baš hud kontrast ki ga seveda ni lahko premostiti. Gosp. škerlj v vlogi urednika Ivana in g. Bla^ Jič kot glavni urednik Gmaz, sta zadovoljila povsem, g. Blažič jo bil mestoma v momentih cinično ravnodušnosti uprav izboren. Gdč. Jerajcva jo v nehvaležni vlogi sivolase iztrpljene matere za svoj prvi nastop izpričala dovolj dobrih zmožnosti. Tudi obema malima vlogama gdč. Vovkove iu g. Brihte nimamo dodati pomembnih opazk. Šentjakobska dvorana je bila obakrat zasedena in publika je ploskala. Tako so torej Šentjakobčani ovrgli predsodek, da moderno drame niso za diletantske odre, in pokazali, da bodo odslej z marsičem lahko polnili vrzel med dramo v knjigi in dramo v pravem Talijinom hramu. Stvar okusa je seveda, da izberejo najboljša in najprimernejša dela, stvar publike pa, da uvažuje stremljenja S mitja-kobčanov in se z dobro voljo potrudi k njim v goste. V tem smislu želimo šentjakobskemu odru uspešno sezono. Med revijami »Nove Evrope® najnovejša (9.) številka se bavi v Klavnem z aktualnimi gospodarskimi vprašanji. Uvodni članek nosi sicer naslov »Deca pobednika«, toda prava vsebina revije so gospodarski problemi, katere je obdelal dr. Ivo Belin v sledečem vrstnem redu: Prcuzlmanje Južne željcznice u državnu eksploata-ciju — Trečl Ljubljanski Velosajam — Sniženje izvozno carino — Nova opšta carinska tarifa — Povišcnjo željezničke tarife. Pregled zasluži, da ga brižno prečita vsakdo, ki se zanima za tekoča gospodarska vprašanja. Nadalje obsega «N. E.» Pravni pregled, Društveni pregled (tu poroča A. I.lcht o cionlstlčnein kongresu na Češkem), Knjige ln listovc, Beleško (v kateri se uredništvo »N. E.» spominja uniTle Danice Hrističeve) in Omla-dinski glasnik (kjer poroča L. Zimbrck o naših dijakih v Nemčiji). Jako zanimiva jo tudi vsebina poslednjega zvezka ».lugoslavensko Njive». Uvodnik je uredništvo odstopilo mislim čsl, zunanjega ministra Beneša o »Spolj-ni politiki in demokraciji«. To predavanje je Imel dr. Beneš v Državno-naučnem udruženju v Brnu letos meseca marca. Beletrijo zastopajo v tej številki »J. N.»: Ivo Andič, 'kl je napisal «Ljubav in Ka-sabi«, Kuzma Tomašič, ki le prispeval pcsein »Lastovo« in Zofka Kvedcr-Dc-metrovič, ki podaja pod skupnim naslovom »Impresije« — »Melanholijo« in »Agovc«. Serijo člankov zaključuje v zvezku Milana Marjanoviča razprava o »Vladimiru Nazoru kot nacionalnem pesniku«. — »Pregled« je raznovrsten. Spominja so na prvem mestu Milana Ogrl-zoviča in ocenja Rusa Jcvrejinova dramo »Ouo što je najvažnije«; poroča o Prelogovem »Rcpctltoriiu povijesti SHS« in objavlja Borčevc opombe »O našem (srbohrvaškem) književnem leziku«. Felj-toii obsega iiitcresantno gradivo Iz Arhiva »Stamtlša«, kl ni bilo doslej še nikjer objavljeno; Polemika pa nam odkriva škandalozne razmere ua zagrebški univerzi, kjer vlada na filozofski fakulteti prof. Stjcpan Ivšič, ki regira, postavlja In odstavlja doccntc po mili volji in osebnih simpatijah in antipatijah. Številko zaključuje več beležk; med njimi je najvažnejša ona o Gaju In Metter-nichu, kjer pledira pisec dr. B. Vodnik za to, da sc take diskusije v bodoče odstopijo znanstveniki m. «2enski svei», ki izhaja v Trstu, je pravkar izdal svojo 9. številko. Na mestu «Obrazov in duš» najdemo sestavek »Lepa Vida v duši Cankarjevi«, katero je oskrbel Srečko Kosovel. Utva je prispevala pcsmico »Scherzo«, nadaljuje se Kuprinova »Olesja« ter Lahov poem »Gabrijan in Scinbilija«. Zvonimlr Kosem priobčuje »Slovo«, J. P. piše o ženski volilni pravici. Med »Izvestji« se nahajajo poročila o društvih, ženskem svetu, materinstvu, gospodinjstvu, kuhinji, modi, o književnosti ter razgovori. — »Ženski svet« izhaja enkrat na mesec in stane letno 14 lir. Uprava za Jugoslavijo: Karlovška cesta 20. «Zbornik za umetnostno zgodovino« prinaša v prvi dvojni številki letošnjega letnika (1923) bogate doneske k zgodovini domače in svetovno umetnosti. Viktor Stcska obravnava v pregledno sestavljenem članku stavbarje v slovenski preteklosti prav do svetovne vojne, urednik dr. Izidor Cankar pa nadaljuje svoja raziskavanja o začetkih starolerščansko umetnosti. Članku »Umetnost v krščanskem slovstvu 2. stoletja«, kl je izšel v prvem letniku, sledi sedaj »Razmerje krščanstva do umetnosti v Tcrtulijanovi dobi«. Drugi članek Viktorja Steske je posvečen zanimivemu spomeniku v neposredni bližini Ljubljane, Codellijevi kapeli v Turnu. Nadalje priobča Stanko Vurnik spomine slikarja Ivana Franketa, polne zanimivih osebnih doživljajev in reminiscenc na so- dobnike Janeza Wolfa, 'Anseima Peuer- baclia, družino Sublcev in Kavko. S člankom Vojeslava Moleta »Študije o razvoju v antiki« stopa »Zbornik« tudi na polje staroklaslčne umetnosti ln tako razširja svoje delovanje. V bogatem pregledu so Izšla poročila o varstvu spomenikov, o umetnostno - zgodovinskem društvu In o Narodni galeriji, kjer zvemo, da Je postal »Zbornik« oficijalno glasilo te važne Institucije. »Književnost« prinaša topot ocene slovenskih, čeških in nemških umetnostnih publikacij, v »Bibliografiji« podaja M. Marolt natančen pregled Jugoslovanske umetnostne literature za leto 1922. In polovico leta 1923. Dvojni številki, ki jo zaključujejo manjši članki o slovenskih slikarjih, o topografiji In o najstarejši sliki Ljubljane v Schedlovi kroniki (1493) so priložene fri pole zaslužnega dr. F. Stcl&to-vega lepo ilustrovancga dela »Umetnostni spomeniki Slovenije (dekanija Kamnik), ki bo z letošnjim letom dovršena in mu sledi v prihodnjem letniku popis spomenikov v radovljiški dekanijl. Občni zbor Glasbene Matice v Celju, se je vršil v potek, dne 21. 6eptembra ob naravnost sramotni udeležbi celjskega občinstva. Ako bi črpal odbor svojo moralno silo iz zanimanja, ki ga kaže širša javnost za to velevažno kulturno institucijo, bi moral že davno likvidirati. Od-borovo poročilo je nudilo žalostno sliko gmotnega položaja, v katerem 6e nahaja društvo. Kljnib lepemu številu gojencev, ki jo naraslo tekom šolskega leta od 62 na 90, se zavod brez izdatnih podpor ne more vzdržati, ker je vpisnina in šolnina že itak visoka. Glasbono Matico jo podpirala z večjimi vsotami edino le mestna občina, štirje bančni zavodi in lo malo število članov. Državna podpora je to leto popolnoma izostala. Primanjkljaj znaša samo v pretečenem poslovnem letu 11.185 Din. Proračun za šolsko leto 1923./24. izkazuje nadaljnji deficit v znesku okrog 40.000 Din. — ako ostane vse kakor je sedaj. Razumljivo pa je, da zavod no moro napredovati, ako ne bo večjega zanimanja in vsestranskih izdatnih podpor. Z novim ravnateljem g. Sancinom jo dobila šola prvovrstno moč. Poleg njega poučujo priznana strokovnjakinja gdč. Novakova klavir, teorijo pa komponist g. Ostore. Ustanoviti so namerava šo godalni orkester, ki bo zbiral okoli sebe mlade moči in jih uvajal tudi v to vrsto glasbene umetnosti. Občni zbor je razpravljal to-meljito o raznih gmotnih pripomočkih in sklenil med drugim, da priredi prihodnjo pomlad tombolo. Prosijo se že sedaj priznana celjska društva, da ta sklep vpoštovajo. Pri volitvah se je izreklo staremu odboru toplo priznanje s tem, da jo ostal v celoti zopet na starem mestu. Društvu predseduje marljivi in požrtvovalni g. Mirko Gruden, ravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke. Občni zbor apelira na vse premožne sloje, da po svojih močeh podpirajo to važno glasbeno institucijo. Razstava slik M. D. GJurlča v Za-grebii se je zaprla v nedeljo dne 23. septembra. Njen uspeli je prav dobor: prof. Gjurič jo prodal za 30 tisoč Din svojih grafik. Vlada je kupila podobo »U banu« Dela se prenesejo sedaj v Beograd. «Pozorlšnl godlšnjak«. V Beogradu je pravkar izšel »Pozorišnl godišnjak«, obsegajoč pregled in statistiko o prošli gledališki sezoni v prcstolici. V drami jo bilo 271 predstav, to jo po 6 uprizoritev na teden. Premier se jo vršilo 16, repriz 7, 65 kosov pa jo bilo iz tekočega repertoarja zadnjih štirih let. Med 88 deli, ki 30 se izvajala, je bilo 81 originalov. — V operi so bilo štiri premiere, 1 ropriza in trijo posebni baleti. Letošnji program milansko in Riecitellijevi tekma med obema reprezentancama, Berlin: Dunaj : Berlin 3 : 1 (i : i), Kolesarsko prvenstvo Slovenije. Klut kolesarjev In motoclkllstov Ilirija ter ?' K. Primorie razpisujeta za 30. septem. bra t. 1. kolesarsko dirko za prvenstvo Slovenije in sicer na 100 km progi L|uh. ljana - Vransko - Ljubljana. Dirke s. moro udeležiti vsak član kluba, kl je včlanjen v Jugoslov. Koturaškem Save. zu. Start je pri km 1. na Dunajski cest; ob 1.30 popoldne, cilj na isti cesti pri km 2. Zmagovalcc dobi naslov »Prvak Slo. venije«, dalje se priznajo prvim trem častne kolajne. Vsak dirkač, kl dospe 40, minut po prvem na cilj, dobi časovno ko. lajno. Prvemu v tcžk| skupini se prizna časten znak. Prijave, katerim nai se pri. loži deset dinarjev kot prijavnina In df. set dinarjev za številko, naj se pošljcji do 28. t. m. na naslov Nardin Mirko, tvrdka Goreč, Gosposvetska cesta. Naknadne prijave — dvojni znesek. Dirka sa vrši po pravilniku JKS. Vsak kolesar vozi na svojo odgovornost. Kolo mora imeti zvonec iu zavoro. Kolikor dozna. varno, so bo z ozirom na dosedanje pri. jave vršil boj med člani koles. Ilirije in Prlmorjem. — Po dirki se vrši ob sedmih zvečer sestanek sportašev v restavraciji »Zvezda«. Službene objave LLAP. V sredo, 26, t. m. se nadaljuje miting za prvenstvn Slovenije in sicer za dame. Tekmovanje se prične točno ob treh popoldne na Igrišču S. K. Ilirije. Tekmuje se v slede-čili točkah: teki 60 m, 100 m In 200 m, štafeta 4 X 60 m, skok v višino z zaletom, skok v daljavo z zaletom, met kopja, diska In krogle. Poleg tega se še tek-muje v moški atletiki: skok ob palici, troskok in olimpijska štafeta. V torek, 25. t. m. se vrši ob 20. v kavami Evropa sestanek sodnikov. Udeležba obvezna. Dnevni red: Razgovor o damskent tek-movanju. — Tajnik II. (Ali Je petobol kl Je bil na sporedu, izostal? Op. ur.) Športna tombola Športna tombola v nedeljo popoldne )t nudila v splošnem Isto sliko, kakor Jed-nake prireditve Sokola, Soče in Maticc. Zopet smo mogli konstatiratl, kako nalilo se je ta popreje pri nas neznana zabava priljubila občinstvu in postala popularna. Letni čas ne prihaja v upoštev, Drugod se zadovoljujejo z binkoštno tombolo, eno na leto, pri nas smo imeli spomladnc, poletne, sedaj Jesensko, In tud| za vmesne mesece Je bilo poskrbljeno. V nodeljo sc Je napravilo hladno vreme, ravno pravo, in na Kongresnem trgu sc Je zbralo zopet okroglo 7000 ljudi. Nekateri so se zadovoljili že tudi s cenitvijo 5000, drugI pa so v svojem navdušenju videli mnoge nad 10.000. Tako hudo pa ni bilo. Sploh ic izprva izgledalo, da se bo ta tombola bolj slabo obnesla od prejšnjih, In ob treh je bilo še le neka) stotin ljudi zbranih. Simpatično so tombolašl pozdravljali Orjuno, ki Jo z mnogimi prapori In v gostih vrstah korakala na Vič, na čelu pa so vrli železničarji trobili rezke koračnice, da je bilo veselje. Kmalu po defiliranju Orjime se je pa pričel Kongresni trg polniti. Zlasti vsi tramvajski vozovi so privažali n.i Marijin trg množice, ki so hitele pred tribuno s številkami. Sploh se opaža, da prihaja periferija mesta en masse n? tombole v city. (»Orcma u mest'«.) _ Seveda so naši športniki sami, sicer neoflcijelno, ta dan menda polnoštcvilno sodelovali. Videli smo razne teame in moštva žogobrccžcv, žogoploskov (tenis) tem pa vse one, ki radi gledajo boks ali se vozijo na konjih »ringelšplla«. Prcccj kandidatov in kandldatinj zakonskesa športa Je reflektlralo na spalnico in kuhinjo ali vsaj uro. Kako ie s turisti, ne vem, gotovo pa je bil stolp ljubljanskega gradu ta dan slabo obiskan. Tombola Ima svoje čare. Tudi športni relerenti raznili listov jim niso mogli odoleti. Marsikateri si je našel družico (vsaj začasno) in se Je tako potolažil nad neuspehom numar. ki se niso dale zadeti. Napetost Jc bila naravno kakor vedn" velika. Trajala pa ni tako »mučno« di-l-go, kakor pri drugih prilikah. Športniki so urni tudi pri tomboli. Prve 3 tomho e so zadele že pri prvem vlečenju, ostal« tri pa pri drugem. Ko Je zadnji trara naznanil, da je vsega kraj, so se ljudje razšli, kajpak, '1' pustili bojišče pokrito z goljufivimi na"-" ml in strganimi »kartclami«. Komur ne PTide na misel nič duiiovitejšega, vskllK-ne pri tem pogledu: »Takšno je življenje«. , I. dobitek, (hrastovo spalnico V vi'M nosti 10.000 Din) si je priborila gdč. Jc lica Vrečko na trgu Kralja Petra. II. libijsko opravo) je odnesel stavb. dC'-i vodja g. Josip BuloUn Iz Trnovega, H (kolo Es-Ka) mizar g. Stane Ccrne Gline, IV. (šivalni stroj) g. Marija Ai"0 z Gline, V. (stensko uro) godbenik Dra\ div, g. Viktor Kavčič ln VI. (vrečo rt- « ključavničar Juž. žel. g. Jos. Čehov"'- Kolikor moremo torej presoditi, jc T" šla vsaka ieč v prave roke. Kdor Jm temu se dobro zdi, kdor illč nc dobi, pa boli kislo drži Kaj pa to? Peklenski stroj Luclierja, njegov t e I e d 1 n a m o, s katerim si hoče lodJarmiti duha vesoljnega človeštva ln podvreči ves svet. Na kak način? V tem stroju se zgošča ln poinnožuje v neskončnogt [loveška misel; lz tega stroja brzl v bajne daljave, od tečaja do tečaja, )d antipodov do antipodov z neodoljlvo silo volja, ki ukazuje In no vprašuje, muči, zavaja ln ubija... Strahote te tajlnstvene sile odsevajo s sleherne strani fantastičnega romana g b v n B8®* zpm. £ g »LUCIFER ki ga začne «JutrO» prlobčevatl v četrtek. Iz življenja ln S¥eta Kako stara je zemlja Geologi se trudijo na vse mogoče na-Eine, da bi določili pravo starost zemlje. Njihove številke so ogromne, a zelo neenake. Najzanimivejši so podatki Inženjcrja S. Wellscha, ki je na podlagi geologlč-nih opazovanj v dolini Reuss Izračunal, da je zemlja stara nad 9 milijonov let. Po njegovih opazovanjih jo preteklo 1,150.000 let odkar so se dvignila Alpe. Dalje meni Welisch: Postavimo, da je potreba za tvorjenje er.c geologične kamene plast) eno platonično leto, ki šteje 25.000 navadnih let. Od začetka organič-ne zgodovine zemlje do mlajše tercijarnc dobe, v kateri so nastale ravno Alne, imamo oziroma štejemo 35 pododdelkov. Torej je preteklo do srede tercijarne dobe od začetka tvorbe kamenin (arhajiŠ-tie dobe) 35 X 25.000 kar znese 903.000 let, in če vračunamo še gornjih 1,150.000 et, dobimo skupaj 2,053.000 let. K temu moramo prišteti še čas od koz-mičnega postanka zemlje do prve sedi-■nentarne tvorbe na nji, katerega računa-io na 7,055.000 let. Skupno dobimo na la način število 9,000.000 let. Nasprotno jc neki drugI geolog, Jo1y po imenu Izračunal starost zemlje iz mno žine v morju nahajajofega se natrija in ie dobil ogromno številko 90 milijonov let. Dubols pa Je Izračunal na podlagi opazovan) pri raztapljanju apnenca v vodah Jemlje 37.5 milijonov let, ki naj predstavljajo starost našega planeta. — Kakor tOTej vidimo, velja tudi na polju raz-iskavanja zemlje izrek: Nič ne vemo gotovega! Iz morfa rešen zaklad Leta 1917. je nemška podmornica potopila angleški parnlk «Laurentic», ki je vozil za 6 milijonov funtov sterllngov (150 milijonov frankov) zlata In srebra za milijon funtov sterllngov. Zlato je bilo v palicah, srebro v denarju, oboje določeno za amerikanske banke. Po zaklju-foiju miru so potrebovali več kot leto dni, preden so točno dognali, kje leži razbiti parnik s potopljenim zakladom. Uta 1921. pa so potapljači začeli dvigati zaklad in ga dvigajo s premori še sedaj. V kratkem bo rešeno vse. Zlate palice, ki tehtajo po 14—2S angleških funtov, oddajajo vsak večer angleški torpedovki, ^ jih izroča angleški bankL Londonski ■Star« poroča, da se je moglo delo začeti z uspehom šele takrat, ko je neki inženjer Izumil aparat, ki je sličen čaro-dejnl šlblcl. Vsak potapljač, ki se spusti pod vodo, ''zame s seboj kovinsko šibico v globino. Šibica Je z žicami zvezana z galva-nometrom na krovu ladje. Kadar ss potapljač med peskom hi blatom približa s Slbico zlatu aH srebrn, se zgane aparat "a krovu ladjo. To telefonirajo potapljaču v globino morja. Obenem mu počelo čeber, v katerega potapljač naloži zlato ali srebro, zmešano z blatom in Peskom. Delo je mučno in nevarno. Ako io viharno, se voda skali In se nič ne vMl. Ladja na dnu morja — 27 m pod morsko gladino — se neprestano premika. Zato se mora lega ladje vsak dan znova dognati. V okrnžiu ene morske mille ne &me pluti nobena ladja, ker potapljači sicer ne morejo delati zaradi hrupa, ki jo pod vodo neznosen. Zaklad kopljejo trije potapljači, ki se spuščajo s svinčenimi čevlji in obteženi s težkimi bremeni po le-sivi iz vrvi v morjo. Potope se naglo, tako da so v eni minuti že na duu. Delati ne morejo dalje, nego 40 minut. Po-tem sc morajo dvigati, kar traja 20 minut do pel ure; na vsako tri metre dviganja mora potapljač po 5 minut počivati, sicer bi se zadušil. Zelo nevarni so Jim morski psi. Zato imajo s seboj nože. Ako se premakne kaka utež, ne more potapljač stati pokonci, ako Izgubi čevlje iz svinca, ga vrže levišku. Take nezgode se pripete često In potapljači se rešijo napol mrtvi. Toda nagrada znaša za potapljače 32 % rešenega zaklada, za ostalo moštvo pa 16 %. Zaslužek bo torej vsekakor sijajen vzlic nepopisno težkemu in nevarnemu delu. K sreči je morje plitko; ako bi bilo globlje, bi zaklada sploh ne mogli več rešiti ter bj bil vsak poskus brezuspešen. Predsedmiiški kandidati v Ameriki V Ameriki bo kmalu začel divjati volilni boj. Prihodnjo leto bodo namreč Američani volili novega predsednika. Volilna borba bo divjala v glavnem med republikanci in demokrati. Kakor znano, je bil WiIson demokratski predsednik, dočim je njegov naslednik Harding bil Izvoljen na republikanskem programu. Sedanji ameriški predsednik Coolidge jc •kajpada republikanec. Zanimivo Je gledati, kako postavljajo svoje predsedniške kandidate demokrati, ki so sedaj v opoziciji. Pravijo, da se bo za demokratsko predsedniško kandidaturo pulilo 6 konkurentov. Ti bodo: Mac Adoo, Wllsonov zet in bivši finančni minister; Cox, Hardingov protikandidat pri zadnjih volitvah, Smltli, popularni guverner najbolj obljudene države Newyork, Undervvood, parlamentarni vodja demokratov po Wiisonovein padcu, guverner Donahey iz države Ohio teT senator Ralston iz Indijane. Izbira bo, kakor videti, bogata. Toda med demokrati jih Je mnogo, ki bi hoteli potegniti v ta vrtinec kandidatur še enega in sicer nestrankarskega tvorničarja avtomobilov Forda, o katerem trde, šaljivcl da bi najboljšo zastopal demokratsko Idejo tudi v lastno korist. O Izgledih kandidatov za predsedstvo so mišljenja deljena. Mac Adoo, ki ima za sabo mnogo pristašev v stranki, Je vse preveč zet svojega tasta, da bl mogel prodreti. Radi VVilsonovih neuspehov v Evropi Mac Adoo najbržc ne bo splaval na površje. Za Smitha govori njegova popularnost. Za svoje prvo uprave v državi Newyork si Je pridobil Ime poštenega politika. Tudi se Je prikupil ljudstvu z ratifikacijo prohibicljske prepovedi. Smola pri Smltiiu pa je ta, da je katoliškega veroizpovedanja, dočim so Južne države, steber demokratov v Ameriki, zelo protlkatollšfce. Do sedaj še ni bil niti eden katolik predsednik Zedlnjenih držav. Obstoji zato upanje, da tudi Smltli ne bo prodrl, če ne bo prestopil k pro-testantizmu. Proti Undenvoodii, senatorju iz Alaba-me. govori fakt da la za a mer Like volil- ce preveč konservativen. Cox Ima malo Izgledov, ker Je propadel že pred tremi leti, kar pa nI njegova krivda. Ljitdjc, ki so glasovali proti nJemu, so Imeli v mislih VVllsona. Ostajata torej samo Se kandidata Donahey In Ralston, do sedaj oba neznana politika. Doualiey Jo postal pred dobrim letom guverner do tedaj republikanske države Ohlo. S tem je pridobil na popularnosti v demokratski stran ki. Ralston Je skoro Istočasno postal senator Indljanc. Poleg drugih se večkrat omenja tudi večni predsedniški kandidat demokratsko stranke Bryau, toda ž njim nihče ne računa resno. Demokrati bodo o svojem predsedniškem kandidatu sklepali v Chicagu. Naravno, da ameriški listi močno ugibajo, kdo bo novi predsednik Zedinjenlh držav. Neki dnevnik je razpisal anketo o tem vprašanju, pri tem pa se je izkazalo, da je največ ljudi za — Forda. Poleg Forda so dobili največ glasov Wilsonov zet Mac Adoo, Cox, Smith, dalje državni tajnik Hughes, minister za trgovino Hoover, general Wood, senator Borab in Undervvood; Ralston in Donahey sta ostala daleč za drugimi. Ameriško časopisje kljub temu zatrjuje, da ne bosta pri prihodnjih volitvah ostala brez vpliva, kajti njuno pošteno delo je dvignilo ne samo njuni imeni, temveč tudi ugled stranke. Spanje žuželk Splošno Jo znano, da več)! del živali ravnotako potrebuj« spanja, kakor človek. Te neobhodne potrebe ne opazujemo samo pri višjih vrstah živali; še celo pri ribali Imamo tipične spalne pojave. Predvsem je pa pred kratkim uspelo odkritje, da zamorejo spati tudi žuželke. Po poročilu v Južni Ameriki živečega nemškega učenjaka Fiebriga spijo žuželke izključno ponoči ali ob medlih, deževnih dnevih in vseh tej), Izvzemši po-nočne vrste, niso nikoli zalotili v spanju ob solnčnlh in Jasnih dnevih. Najbolj In-teresantne so številne In včasih celo čudne spalne poziture, ki Jih zavzamejo posamezne žuželčne vrste. Navadno se zagrizejo žlvallce v rastlinsko steblo, tako da vis) telo prosto v zraku, v enem slučalu pritisnejo noge ln krila k telesu, v drugem pa jih zopet stegnejo od sebe. Posebno tipično spalno lego zavzame vrsta os, ki se zagrizejo v steblo, s hrbtom navzdol. Zadnji del telesa obrnejo pravokotno na hrbet, tako, da tvori telo s steblom kot 60°. Druge vrste se pa primejo z nogami. Kot spalnico si Izvolijo žuželke najraje suha stebla rastlin brez listja. Pravijo, da Je zelo težko zbuditi živalice Iz njihovega spanja, medtem ko jih vzhajajoče jutranjo soincc kaj hitro spravi pokoncu. S poizkusi so dognali, da se da žuželke in sploh živali nižjih vrst uspavati tudi z umetnim zasenčenjem. Seveda nima njihovo spanje nič skupnega s pojavom, da se nekatere žuželke napravijo kot mrtve, če se Jih dotaknemo, ki je zopet pojav čisto zase, Pasja pečenka Okusi so različni. Marsikdo ne je polžev, ostrig ali žab. Slabo mu prihaja, če sliši samo govoriti o taki hrani. Pa so morda polži prav izvrstni. Baje so celo nekatere žuželke dobre na krožniku. Marsikdo niti konjskega mesa ne mara. V Parizu pa so lota 1871. baje celo podgane uživali! Zdaj poročajo dunajski listi, da so mizarskega pomočnika Emerika Hollo-witzo zaprli za teden dni, ker je lovil, pobijal in pekel pse ter jih jedel z najboljšim tekom. Neka ženska je čula skoraj vsak dan, kako v soseščini psi milo tulijo in hropejo. Opozorila je redarja, ki jo šel v dotično hišo in našel napol zadavljenega napol z ubilo lobanjo ječečega psa. Mizarski pomočnik je mirno priznal, da lovi, pobija, peče in jž pse, ker je pasje meso naravnost izvrstno. Ker je pobijal pse brez dovoljenja posestnikov, je bil kaznovan. Poslej bo lovil le prodane ali divje pse. Pomočnik jo trdil, da ima človeštvo neumen predsodek proti pasjemu mesu, kakor ga ima proti konjem, podganam, ostrigam, polžem in žuželkam. Tre ba se je vsega privaditi in potem tekne tudi ono, kar se po krivici studil Gospodarstvo — Fašlstovsko gibanje na Holandsfcem Tudi na Holnndskem so je začelo pojav-ljati fašistovsko gibanje. Doslej so fašisti v Holandiji «aktualisti» imenovani, nastopali samo teoretično po časopisih, sedaj pa se jo gibanje zaneslo tudi na ulico. Stranka sa rekrutira večinoma iz slabo plačanih državnih uradnikov in iz oficirjev; pripadajo ji tudi znatno verske skupine katolikov iu protestantov. Aktu-alisti zahtevajo razpust sedanjega parlamenta in režim diktatorja po italijan-sko-španskom vzoru. X vilice. Vilice, ki jih rabimo pri vsaki jedi, so iznajdba novejšega datuma. V srednjem veku so ljudje ta važni pripomoček bridko pogrešali. Odkrili so vilice šele v 17. stoletju. V srednjem veku do časov Luja XIV. so ljudjo vse jedi razven juho nosili v usta z roko. Kuharji so seveda že v kuhinji razse-ltali meso na drobne koščke, da jih ni bilo treba na mizi rezati. Tudi na dvoru so pri gostijah Jedli s prsti. Ko je bila taka gostija pri kraju, so prinesli sluge bokale z vodo in skledo 111 gosti so si umlll roke ter si lih otrll z obrisačo. Bokali za vodo so bil v tistih časih na dvoru Iz srebra. Plsatcljica Ocorge San-dova je pozr.eie hotela oživeti to modo, pa se ji ni posre<;|lo. Bokal z vodo za umivanje rok je izginil z jedilne mize za vedno, Gospodarske razmere v Angliji V primeri z lanskim letom Izkazuje gospodarstvo v Angliji letos dokaj Izboljšanja, ki pa temelji v glavnem na zasedbi Poruhrja po Francozih. Zasedba Poruhrja je udušila nemško težko Industrijo ln ker so le tudi fran-cosko-bclgijska metalurglčna Industrija radi zmanjšanih dobav koksa Iz zasedenih pokrajin omejila, je mogla ta položaj izrabili v svoj prid angleška Industrija železa. V maju, ko je bil višek tako zvanc ruhrske konjunkture, jo dosegla angleška železna Industrija produkcijo 726.000 Ion železa (povprečna mesečna produkcija v letu 1913., ki je bilo zadnje normalno leto pred vojno, jc znašala 869.000 ton). Vendar pa jc v naslednjih mesecih zopet padla, In sicer v juniju na 704.000, v juliju pa celo na 666 tisoč ton, kar Je deloma tudi sezonski pojav. V celi prvi polovici t. 1. jc znašala produkcija železa 3.S66.000 ton, od katerega se Je izvozilo 2,216.000 ton. Ugodni položaj angleške železne industrijo se je v zadnjem času zopet poslabšal, naj bolj radi tega, ker se je na svetovnem trgu pojavila ponovno konkureuca Fran cije ln Belgije. V še večji meri pa Je pripomogla za sedba Poruhrja do razmaha angleški premogovni Industriji. Izvoz premoga Je dosegel v prvi polovici t. 1. rekordno višino 39,800.000 ton, kar prekaša največjo številko, doseženo pred vojno, za 3 milijone 300 tisoč ton. Radi zasedbo Poruhrja sta postali Nemčija ter radi pasivne rezistenco v Poruhrju še v večji meri Francija veliki odjemalkl angleškega premoga. Francija ie uvozila (po francoski statistiki) v prvem semestru t. I. angle škega premoga 9,425.000 ton, a y Istem času 1922. le 6,071.000 ton. V angleški tekstilni industrij! pa vlada še nadalje stagnacija in tudi za bodoče niso Izgledi zanjo na fcvetovuem trgu baš ugodni. Le bombažna Industrija upa, da bo radi uničenja ene tretjine bombažne industrije na Japonskem vsled potresa zavzela zopet med vojno Izgubljeni azijski trg, kjer Je bila doslej močna Ja ponska konkurenca. Celokupna zunanja trgovina Anglije v prvi polovici t. 1. izkazuje napram Isti dobi 1922. porast vrednosti Izvoza in uvoza. Izvoz ie napredoval od 407 milijonov funtov Sterllngov na 447 milijonov, a Uvoz od 487 milijonov na 539 milijonov funtov Sterllngov. Vsi izvozni predmeti razen bombažnega sukanca izka-zuiejo porast izvoza po količini V splošnem za angleško industrijo, ki je navezana na Izvoz, izgledi na svetov, nlh tržiščih niso baš sijajni, ker se pojavlja vedno več močnih konkurentov. Od maja dalje stoji angleški trg pod uplivom padanja cen. Cene v Angliji, ki so dosegle v septembru 1922. najnižje stanje, so se pod uplivom Izboljšanja konjunkture zlasti v prvem tromesečju t. 1. znatno dvignile. Obenem jc tudi nezaposlenost delavstva padala. Koncem maja so cene dosegle svoj višek in je Indeksna številka «Economista», ki vzame cene v juliju 1914. kot 100, narasla na 173. Do konca julija pa je zopet padla na 163. To padanje cen je v zvezi s po. slabšanjem konjunkture na svetovnem trgu. Anglija ima sedaj zopet približno en hi četrt milijona brezposelnih, ki zelo obremenjujejo angleški državni proračun. Tako razmere silijo Anglijo, da na vse načine išče izhoda, kako bi priborila svoji industriji nazaj stare trge ali Ji vsaj trdno obdržala te, ki lili ima sedaj. Mogoče pa bo to le, ako se začnejo razmere v državah, prizadetih po vojni, čim prej bližati normalnemu stanju. Zato so Anglija tako posebno protlvl kakršnikoli obnovitvi vojne. Hmeljska tržna poročila Žatec (Češkoslovaška), 19. septembra (Poročilo hmeljarskega društva v Žalcu.) Kakor vedno tako se je tudi sedal po obilnem nakupovanju in po visokih cenah minulega tedna kupčija umirila. Cene za prvovrstni hmelj so nespremenjene, med tem ko so cene za sedaj na trg pripeljani, manj lepi hmelj srednje kakovosti nekoliko znižale. Sedaj kupujejo trgovci za pivovarje, komisljonarjl, nemški kupci ter tuzemskl tn švicarski plvovaril vsak dan po več sto centov hmelja. Včeraj se ie na kmetih plačevalo za prvovrstni iimelj 3200 — 3300, za srednje lepo blago 3000, za slabejše blago po 2900 Kč za 50 kg in še prometni davek posebej. Po naši cenitvi je tretjina vsega pridelka že prodana. Našim pivovarjem bi priporočali, da bi s| sedaj nakupili potrebno množino hmelja, ker bo mala letina kmalu razprodana in ker se eksportiranje hmelja v inozemstvo nc bo oviralo. Kakor smo ravnokar iz Niirnberga zvo deli, je nemška vlada zabranila Izvoz letošnjega hmelja — le neznatna množina bo smela preko meje. To dejstvo bo prisililo nemške kupce, k! imajo obilo Inozemskih odjemalcev, da bodo krili potrebno množino na Češkem, kar bo gotovo v najkrajšem času oživelo vso našo kupčijo. — Savez hmeljarskih društev, NARODNA BANKA SHS. Stanje 15. septembra 1923. Aktiva (v milijonih dinarjev; v oklepajih spremembe napram 8. t. m.): kovinska podloga 432.3 (-f 1.7), posojila 1564.8 (-(- 44.2), račun za odkup kronskih novčaiilc 1238.2. račun začasne raz- mene 373.1, državni dulg 2957.?, vrednost državnih domen, založenih za Izdajanje novčanlc 2138.3, saldo raznit računov 227.9. Skupno 8932.1. Pasiva: vplačani del glavnico 21.9, T zcrvnl fond 5.2, noviattice v obtoku 582 (— 22.7), državni račun začasne raz mene 373.1, državne terjatve 117.1 ( 52.3), razne obveznosti 407.9 (+ 25.9), terjatev državo za založene domena 2138.3, nadavek za nakup zlata za glav-H nlco in fondo 48.1. Skupno 8932.1, TRŽNA POROČILA'. Novosadska blagovna borza 124. h m.) Pšenica: baška, 79 — 80 kg, 2 odst.,' 9 vagonov 357.5 — 367.5; baška, 80 81 kg, 2 odst., 1 vagon 360; bauats&aj 79 — 80 kg, 2 odst., Zcnta, 2 vagona 362.5; banatska, 77 — 80 kg, 2 cdst., iq vagonov 352.5. Kri! baška, 74 — 75 kg, 2 — 3 odst., 3 vagoni 290. Ječmen: ba-i Škl, 64 kg, okolica Novi Sad, povpraš« vanje 265; baški, 67 — 68 kg, 4 vagoni 277.5. Oves; baški. Subotica, 2 vagona! 255. Turščica: baška, 4 vagoni 260 —\ 262.5; baška, za februar-maj, duplikad kasa, 5 vagonov 220; baška, v storžih,' 1 vagon 140. Moka: baška, «0», 1 vagon 575; baška, sipka, 1 vagon 585; «6», 3 vagoni 385; «6.5», 3 vagoni 370; srenu ska «6.5», po vzorcu, 1 vagon 362.5; baJ natska, baza «0->, ponudba 570; banatska 0», sipka, ponudba 575. Otrobi: baSkiJ v papirnatih vrečah, 3.5 vagona 145. -J Tendenca v pšenici in moki čvrsta. DOBAVE IN PRODAJE. , Dobava stekla in leskovih obro4 čev. V pisarni uprave smodnišnlco v, Kamniku se sklene 1. oktobra direktna pogodba za dobavo 60 m' navadnega^ stekla za okna in 10.000 komadov leskv vili obročev. Dobava kruha. Dne 8. oktobra sc vm SI pri komandi mesta v Slovenski Bistri^ cl, 9. oktobra pa pri komandi mesta M Dolnjem Dravogradu druga oicrtalna 11^ cltacija glede dobave kruha za garnizijoj Slovenska Bistrica, oziroma Dolnji Dray vograd. . Dobava materiala za Instalacijo re« zervoarja za vodo. Pri upravi držav, nlh monopolov v Beogradu so vrši 9, oktobra ofcrtahia licitacija glede dobav« raznega materiala za instalacijo Tczervoj/ ar J a za vodo. ' (Predmetni oglasi so v trgovski M obrtniški zbornici v Ljubljani na vjW glcd.J, ..!>/« — Vprašanje osnovanja obrtniški banke. Te d si so jo vršilo v Beogradu zborovanje srbijanskih iu jnžnosrbfkih obrtnikov, na katerem se je razpravljala o rs/.nih obrtniških zadevah, pred vsem pa o osnovanju obrtniško banko. IWe< rent dr. VcljkovM, tajnik beograjsk« obrtniško zbornico, jo obrazložil stališč« zbornico v tem vprašanju. Po zborničnem projektu bi znašala glavnica bank* 40 milijonov Din, od katoro bi vpisali 51 odst. obrtniki, 40 odst. država in 9 odst. prijatelji obrtništva. Banka bi so bavila z vsemi bančnimi posli, pred vsem pa oskrbovala s krediti obrtnike. Po na, črtu jo daljo predvideno, da bi so ban* ka bavila tudi s trgovino ter snovala, organizacijo za prodajo obrtnih izdelkov,' Obenem bi prlskrbovala obrtnikom surovine. orodje in drugo potrebščino. Mect ostalimi govorniki jo minister za trgovino in industrijo Kojio predlagal, da naj so ostane gledo osnovanja obrtniško banko pri prvotnem predlogu, po katerem znaša glavnica lo 20 milijonov Din. — Sadna razstava v Novem mestu. Prejeli smo: Podružnica Novo mesto Sadjarskega in vrtnarskega društva za Hlovonijo priredi v prostorih državne kmetijsko šolo na Grmu dne 20. in :10. septembra ter 1. oktobra razstavo sadja. Vabijo so vsi sadjarji, da pošljejo takoj vzorce sadja z navedbo množine, ki jo imajo na prodaj, in vsi sadni trgovci in drugi interesenti, da si razstavo ogledajo in so prepričajo, kjo in kako sadje se ua Dolenjskem goji in kje se zamoro kupiti. Razstava so otvori v soboto dno •29. septembra ob pol 11. uri dopoldne. Razstava jo združena s predavanji za. praktične sadjarje in sicer predavajo: v nedeljo dne 30. sept. ob 10. uri dopoldne strokovni suplont A. Lap: »Katero vrsto sadja nam jo na Dolenjskem gojiti.; ob dveh popoldne okrajni ekonom Franjo Kafol: «Kako izboljšamo naš« sadjarstvo«; v pondeljek dno 1. oktobra ob 11. uri dopoldne ravnatelj B. Skalic-ky: «Kako naj organiziramo sadno kupčijo.. Vsi interesenti so vabijo k obilni udeležbi. = Sladkor v naši državi. Iz Zagreba poročajo, da bo lološnja produkcija sladkorja v naši državi v glavnem zadostovala za domačo potrebo. Po cenit, vah iz interosiranih strokovnih krogov bodo producirale letos vso tvornico v državi skupno 5100 do 6200 vagonov sladkorja.. Skupna potreba znaša letna 5800 do 6000 vagonov. — Izvoz vina v Svlco. Hrvatsko-sla-vonsko gospodarsko društvo r Zagrebu so pogaja s švicarsko vlado glede pro-daie naših vin v Švico pod pogojem, da sa" za doseženi znesek nabavi švicarska živina za razplod. — Dohodki glavnih carinarnic v prvi dekadi septembra so znašali 52,230.11- — Zmanišanje obtoka bankovcev v Avstriji. Po izkazu Avstrijske narodno banko dno 15. septembra so jo zm&^al obtok bankovcev v Avstriji za 100.9 milijarde na 57K0.C milLiarde K* Janko J. SrimSek? Narodna straža «Adut?» »Srčni as!» «Dalje!» «In!» »Ravno -tako!* cKontra — stric Andrej!* «Kaj si rekel? — E, Čakaj malo.— Računajmo. — Deset — dvajset — štirideset — šestdeset — sedemdeset. — Računajmo. — Rekontra!* Dolfe je malo pobledel v suhljata lica, odkasljal so in pljunil, pa udaril i desnico po mizi: »Supra —!» Stric Andrej je odložil cigareto, flvlažil prste, preštel karte, otipal jih in ogledal z vseh strani. »Daj, ti stara, kaj dremlješ in predeš kakor mačka v zapečku! Obrni klobase, da se ne prismode! Ivanka! Nekdo razbija v sobi! Poglej! — Torej — kako smo rekli —?» »Supra in nič drugače!* »Bo že malo drugače, bo, otročiči! E, računajmo. — Hirš!» Zasolil sem «mort!» Andrej »remort!* Kibici so se tesneje primaknili k mizi, zabulili se v karto in ugibali: »Po pet krajcarjev — remort —■ — (toliko je to---?» Miheljnov Jakob — »lojtra* smo ga klicali — je na koščene prste izračunal, da bo vso to stalo okrog 4 krone, pa je nemirno in ljubosumno škilil skozi napol odprta vrata v pivsko sobo, kjer je mali Tomažev Tone nekaj zelo lepega pripovedoval natakarici Ivanki, ker oba sta se smejala prav od srca. Kristenov Joža je popravil ščipal-rtik in se krviželjno zasekal v Andreja: »Andrej! Vsi svetniki naj ti bodo na pomoč, pa še Dejakovega šribarja lahko pokličeš. — Auf biks — strela božja 1 Tebe že dolgo čakam na svojo limanice! Mama Zgončeva, kar svečo mu prižgite!* »Računajmo. — Najprej. — Vsak f)o enega pika —!» je povabil Andrej. Tedaj so se Siroma otvorila druga kuhinjska vrata, ona na hodnik, In na pragu so je s puško v roki pojavila visoka postava žandarmerijskega stražmojstra Jagra. »V imenu zakona! VbI kolikor vas je iz Narodne straže, takoj v stražnico! Karte iz rok ln naprej!* »Gremo, takoj, gremo, gospod Ja-ger! Samo tole končamo! Dve, tri minute!* »Niti sekunde! Karte iz rok!* In je s kopitom pritrknil ob tla. »Pa klobase, Janko?* je zasanjal Mehon in se žalostno ozrl na štedilnik. »Klobase Jutri! Nocoj v službo!* Jager je svoje svetle oči uprl v gostilničarja Andreja, namršil brke in ukazal: »Gospod Zgonc, ako na mestu ne odstranite kart, pokličem vas na odgovor!* »Pa pojdite, fantje, no! Kaj bi se onegavali. Dobro pravi gospod stražmojster! Najprej dolžnost, potem klobase! — Hvala, prijatelji! Računajmo — tale runda marjaša bi me bila nrc-hladila približno za deset kron! Hvala — računajmo — še enkrat!* je dostavil smeje. Dolfe je vrgel karto ln se pridušil, da bi Andrej ne bil skoval niti štirideset iz svojih adutov, kaj šele sedemdeset. »Lebet* bi bil po vseh mar-jašarskib predpisih. »Jutri se oddolžimo, Andrej! Ne boj se! Vsak pes ima svoj dan!» In je na dušek izpraznil čašo. »Ivanka — plačam!* Vstali smo. Osem ali deset nas je bilo. »Kaj je novega in tako nujnega, gospod stražmojster?* »Doli izveste! Požurite se! Vozovi čakajo!» V par hipih smo bili gotovi in ona gostoljubna miza pod jaslicami v Zgončevl kuhinji je ostala prazna. Ej, tista miza! Kolikrat smo se zbirali okoli nje! Nikoli več tako-- Nad trgom je visela črna oblačna noč in stara lipa je bolestno ječaJa v sunkih vetra, ki jo je s trdimi in težkimi dihi brisal raz Javornike. • * * Vozovi so čakali: široki in prostra. ni, na vsakem po štiri deske s tremi sedeži. Vzeli smo puške in nabojnice in ko so nam razdelili municijo — vsakemu po petnajst zrn — jo stražmojster Jager izpregovoril: »Dečki moji! Vojaki ste bili menda vsil Zato vem, da 110 bo nikake nered-nosti, nikakega neljubega slučaja. In da boste ubogali vsi in v vsem, karkoli se vam bo zapovedalol--- Narodni Odbor na Rakeku je od vlade v Ljubljani prejel brzojavni ukaz, da zasede VVindischgrittzovo graščino v Planini in v korist države zapleni celo knezovo posestvo. Ker jo straža na Rakeku premaloštevilna, nas jo za-prosila za pomoč. — Natančnejša navodila dobimo pri Odboru na Rakeku. — Zdravo, fantje!* »Zdravo!* »Na vozove!* Pozdravili smo, skočili Jadrno vsak na svoje mesto. »Vse nared?* »Nared! Nared!* »Naprej!* Lojtrnice so se zazibale, zazvenela so kopita na kameniti cesti in vesela pesom o fantih, ki »po polju gredo, žvižgajo in pojo*, se jo razlegala v nemirno in vetrovno novembersko noč Mala posebna soba pri Sovarju je bila polna tobakovega dima in ko sem vstopil, mi je udaril na grudi težki vzduh po razlitem vinu. Družba okrog malo mize — petero, šestero iz Odbora — jih je bilo — no vraga — kaj bi se sramovali tistih lepih, navdušenja in brezmejnega veselja polnih dni prve svobodo — družba je bila prilično, kakor se pravi — v rožcah. Karabinko ob nogi, zasolze-nih oči in stisnjenega grla sem javil predsedniku, da nas je toliko in toliko na njihovo telefonsko zahtevo dospelo in da čakamo nadaljnih povelj: »Dobro! Vrlo dobro, fantič moj! Ampak — strela nebeška — kaj stojiš pred menoj kakor lipov bog —? Misliš, ako sem predsednik Narodnega Odbora, da sem zato kaj večji od tebe? Danes smo vsi enaki, vsi bratje! Živela svoboda!* »Živela svoboda!* Je zagrmelo lz petero žo dobršno ohripelih grl. Dvignil sem levico do šapke v pozdrav. »Živela Jugoslavija!* je predsednik dvignil čašo. »Živela —!» »Pij, fant. — Drži čažo! — Naprej, zastava slave---* »Oprostite, gospod predsednik —* »Nič: oprostite! Oprosti! velja danes, ako žo ne moreš drugače! — Kje so ostali?* »Zunaj! Na vozovih! Povelja čakajo!* »Najprej sod vina, potem šele službeno!* se je oglasil gospod iz družbe. »Vsi noter! Nocoj sem cesar in vojskovodja jaz! Jugoslovanski Hinden-burg!* Skočil je v vežo: »Hej, fantje! Vsi semkaj! Da se ne prehladite! Reza, vina! Vse litre in steklenice, kolikor jih premore Sevarjeva hišna številka. „2o davno nismo pili ga — pili ga, pili ga!"* je zapel v kuhinjo. »In kavo in čaja zavrito, babnice frda-mane! Polne lonce skuhajte, da se bo vedelo, kdo smo mi! — Živela Jugo-o-slavija!» »Tako je! Mi smo ml, kranjske krvi, ki nikoli ne fali. — Lepa naša domovina! — O — Bog te živi, ti Jagerček moj! — „Jager pa jaga — kaj mu pomaga — Micka nasprot leti--" Primi čašo, Jager, ti prekleti vaht-majster — Pa ti — In vi vsi — Flinte v kot — da koga ne ubijete. — „Mi smo fantje, fmo vsi soldatje* — Živela jugoslovanska vojska--Kaj se zvijaš in nergaš — preljuba duša jagerska — kakor bi te črvičilo. — Jezik za zobmi, pravim! — Saj vem, da nisi za večerjo ribal kislo zelje kot v pokojni Avstriji. — Tiho bodi — ti pravim! Pij! — In zapoj! — Vse je naše — cel svet —! „Kaj nam pa morejo — morejo---"» Jager, stražmojster, se je branil, branil, brani!, srepo gledal trenutek, dva okoli sebe, pa se mu jo razširil obraz — prijel je za čašo — in — položil orožje. Položil ga je on in mi, vsi — —. — Kdo bi nam zameril?! —> — Srca in duše so prekipevale, divja reka, ki so jo skozi stoletja tfsnili & oklepali v ozko strugo, je nenadoma narasla, zabobnela jo v razjarjenih valovih preko nasipov, razlila so fež bregove. Čudo božje, ki ga dotlej oči niso videle, in nezaslišano, se je zgodilo. Sleherno jutro skozi dolgo volte se nam je hlapcem in sužnjem rodilo solnce na vzhodu, takrat pa, v tistih presrečnih dneh je zaplemanela jutranja zarja, čista in sijajna in novega, neznanega življenja polna — na z,v padnih stranob. Oči so za hipce zastr. mele, zastala je misel, pamet se je borila sama s seboj in usta so izpraše-vala neverno: Ali je mogoče? Ali ja mogoče? No šinilo jo kakor blisk skozi ukočene možgane: Tako je! Resnica je! In srca so zaplula v besnih vrtincih, grudi so so razširile, grla so raz-vezala in pesem o davni svobodi, p0 tujih grobarjih pokopani, je hipoma zaorila nad polji in gozdovi in vasmi in mesti, skalne visoke goro so odmevale v njej, napile so se reke in potoki njenih glasov, puhtela je iz studencev vrela iz zemlje, iz naše, naše zemlje same —-- Tisti dnevi! Tisti dnevi! Nikoli prej jih nismo videli in poznali! Bog usmiljeni in dobrotni! Daj, da jih ne doživimo nikdar ve8--- ~ -__, Kdo bi nam zameril? « » • Na klancu izza Unca, kjer se cesta polagoma spušča proti Planini, jo iz prvega kamijona zaklicalo povelje: »Stoj!* »Stoj — Stoj!* so ponovili glasov) v drugem in tretjem avtomobilu. Stražmojster Jager je polglasno za. žvižgal v piščalko, temne sonce Narodne straže so se tiho spustile na cesto in se postavile v dvored. »Mirno! Na levo! Hodoma pohodb Brez šuma smo krenili. V gostih oblakih jo ugasnila poslednja zvezda, veter jo vstajal vse močneje. Drevje v gozdu nad cesto je tožilo in jadikovalo, z brega za nami je odmeval klopot težkih tovornih avto. mobilov, ki so na Rakeku zamenjali naše lojtrnice in so se sedaj vračali na Unec. (Dalje prihodnjič.) Naročajte, čitajte in razširjajte dnevnik „JUTRO"! (JUGO - SLA VIA) obveščajo da so otvorili svojo pisarno v palači Jugoslovanske banke, Kolarčevauiicašt.l, Beograd in da so začeli sprej'emati naročila za naslednje, kakor tudi mnoge druge predmete, katerih popis se lahko na zahtevo dobi: 6020 Parne kotle, proizvodi iz medi (mcsinga'> in drugih metalov kot medene (mesingaste) plošče, šipke od rumene medi itd., mostove, drobne predmete iz litega železa in druge predmete litega železa. Premog in koks, instalacije za rudnike, vse vrste dvigal, instalacijo za električno razsvetljavo in električne centrale, razne stroje, železne kovane predmete, instalacije za vlečenje (prenos), hidravlične stroje, instalacije za razvijanje hidro-električne moči, lokomotive in železniški materijal in njihove rezervne dele, strojno orodje, motorna prevozna sredstva in njih dele, pneumatično in drugo orodje, instalacije za proizvajanje papirja in za predelavo materijala za papir, pumpe, sprave za konstrukcijo potov, brodogradilišča, jeklo in železo, jeklene konstrukcije za stavbe, instalacije za izdelavo jekla, orodja, žice in metalne vrvi, bor-stroje, okrogle železne šipke in goluge, jeklo visoke tensije, jeklene vagone. Detaljna poročila se lahko dobijo na zahtevo od zgornjega naslova. Tudi se obveščajo zainteresirani, da imamo v zalogi velike količine strojev na prodaj in da je to ugodna prilika za nabavo različnih instalacij v odličnem stanju in po zelo nizki coni. Rešimo sokolski Tabor! Gremij trgovcev razpisuje mesto tajnika. Zahteva se temeljita trgovska in narodnogospodarska izobrazba, praksa v civilno-pravnih, obrtniških, socijalnih in društvenih zadevah. Pismene ponudbe z referencami in spričevali je nasloviti najkesneje do 5. oktobra t 1. na poštni predal št. 20. 6061 Mlajši trgovski uradnik zmožen knjigovodstva, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, se išče za Celje. Ponudbe pod ,Mlaji! uradnik' na Aloma Company, unončna iu reklamna družba 2 o. z. v Ljubljani. 6038 Knjigovodja zmožen bilance, z daijšo prakso, sposoben in verziran se sprejme v tvornicl Narclssns, Zagreb t oStanski pretinac 227. Lohomobila parna ali na bencin, za najman j 25 HP knpim ali si izposodim za kratek čas. Ponudbe pod šifro „Lokomobila" na Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. 5036 Zahvala. 6070 Za mnogostransko In Iskreno sočutje povodom smrti naSega očeta, moža In starega očeta, gospoda LUKE SILA za obilno spremstvo na njegovi zadnji poti, pevskemu zboru ,.Glasbene Matice" In ostalim pevcem za žalne popevke ter za poklonjeno cvetje se tem p6tem najlskrenejše zahvaljuje žalujoča rodbina Sila. LJublJana-Praga, 24. septembra 1925. Prostovoljna dražba 5068 v skladišču Balkan, Ljubljana, Dunajska oesta štev. 33, v torek dne 2. oktobra 1933, prlčetek ob 9. nrl dopoldne, raznega, še dobro ohranjenega pohištva, kot trdolesne ln železne postelje, skoraj novi modrool, žlmnatl, trav natt ln žični, mize ln pisalne mize, omare ln nočoe omarloe, stoli, klopi, fine konjske oprave, manj'ti slamoreznl stroj, močna ko- Jlrna preta, žične vrvi, poolnkana žloa, večji elezni tkrpol (Sellcohelben). ameriška dvigalka, vretena (haipelnt), balkonska ograja, nakovalo, razno železje, kadi, vinski sodi Itd. Najboljši uspeh imajo „Mali oglasi" v „JUTRU"! Proda ie fa&oi 4917 krasno posestvo z gostilno in trgovino z vsem premičnim inventarjem, obsegajočim enonadstropno hlio,go s po-darsko poslopje, vrtove in njive. Lep kraj v Sloveniji. Odda s" tudi v najem samo gostilna ln trgovina. — Potreben kapital za najem Din 100.000°—. Rotielitira ne lo na resne ponudnike pod ,,Krasno posestvo" na ALOMA COMl'ANY, anončna in reklamna družba z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg St. 3, kjer se tudi eventualno izve naslov. Odobreno od ministrstva Narodnega zdravja novoiznajdeno in klinično preizkušeno zdravilo kot najboljšo sredstvo proti rtnmatizmn jo »RADIO - BALSAMICA« dr. Ivana Rahlejeva. Zdravilo je patentirano in zaščiteno z znamko v naši državi in v vsem kulturnem svetu. Izdeluje in razpošilja se po vsem svetu samo iz laboratorija dr. Ivana Rahlejeva lz Bleda, sedaj preseljenega iz Ljubljane v Beograd. Za informacije in naročila se je obrniti na laboratorij dr. Ivana Rahlejeva, Beograd, Kosovska nI. 43. ion prodaja ns Zahvala. 6069 Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nadvse ljubljenega Lojzeta izrekamo vsem svojo najsrčnejšo zahvalo. Ljubljana-Rožna dolina, dne 24. septembra 1923. Marija Orllo, soproga, Helena Orllo, mati, in rodbina Viktor Jeločntkova. iz slovenskih premogovnikov vsoh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. PROMEim ZAHOD ZH PREMCS, D. D, II l]B3l]Ml — Ulklotiiis.a cesta ti 15/11. — DomaČe vesti PURGARSKA NEDELJA. Naši, (ali pravzaprav moji) častiti iralci že vedo. Nočno idilo v karijoli jo privoščil občinski svotnlk Joža [, njegovo slavo pa je zatcinnil i b-tinski svetnik Joža n., ki se zelo rad [ijalca in vpreže »konjička dva, oba ,'ti lopa žimeljna>. Zadnja afora, bi kdo mislil, jo tista, ko sta so dve dami krtačili za stiho robo in je bil pri tem ujdi Joža II. v misel vzet. Pa to je bilo Joži II. premalo. Kari-j0la Jožeta I. mu ne ugaja, Konji tudi jiiio več zdravi in eden so je celo stegnil radi prehudih zabavnih voženj občinskega očeta ljubljanskega. Tudi je bila nedelja po dolgem deževju lop, jjsen jesenski dan, kakor ustvarjen z:t lep purgarski izlet, V zgodnjih popoldanskih urah je jato ljubljanski občinski svetnik Joža n, ukazal zapreči lepi novi mestni avtomobil s fino temnozehmo karoserijo, 5 sedoži, lep «Praga» 85 HP. Takšni voiovi so kakor ustvarjeni za mag-nate, ki gredo na reprezentativno-tabaven izlet in vodijo lopa dame seboj, naj se tudi one nekoliko «zgun-cajo» na svežem zraku. In so lepo posedli, Joža II. in še en njegov somišljenik (tudi občinski svetnik katolike politične konfesije), in dve somiš-Ijenici. Šofiral je tudi somišljenik, brat druzega občinskega svetnika. No vemo, ali ee je katoliški Joža II. radi prisotnosti dam kaj dražil, ali ne, — nas tudi ne zanima. Avto jo zdrdral, »žvižgal in zasmrdel, pa adijo in dobro zabavo! To sora videl sam. Drugo mi jo pa povedal prijatelj Boltatu Pope s Ku-deluga, ki Jožeta II. in vso izietno družbo službeno in osebno prav dobro pozna, je pa nanjo nekoliko jezen, ker šo niso nikdar seboj povabili. Ro-feni Pepo se je v pondeljek v ranih urah nahajal na ljubljanskih ulicah in je tu naenkrat zagledal turoben kon-dukt. Počasi so je premikal lep tem-nozeien avto zuamke Praga s 35 HP in vsemi modernimi pripadki, toda ni te pomikal sam, kakor se mora pravi avto («samodrč»), marveč je bil naložen na drug chassis, s katerega fo vzeli karoserijo. « Praga* je bil namreč v času od nedeljo popoldne in čez noč do ranega pondeljka izgibil razven lepoto tudi svoja kolesa in šo marsikaj! Vse skupaj je vlekel «v tle-pu» tretji pomožni avto. Pri konduktu Boltatu Pepe na svojo upravičeno nevoljo ni opazil cvejih partijskih znancev in znank, onih, ki eo ponosno in radostno sedeli v zgodnjih nedeljskih popoldanskih arah v lepem vozilu. Radovedno jo je sanirat mahnil za konduktom, in uresničile so se njegove komunalno - uolitič-ne slutnje: Trojni avtokondukt jo je mahnil v Pepetovo ožjo domovino, na mestno pristavo na Kodeljevem. Boltatu Pepe je meni to pri »Fajmo-Stru» zaupno povedal. K Št. Jakobu sc sploh več ne upa, tam se vse smeje Jožetu I., Jožetu II., Pepctu s Ku-deluga in celemu gnmastratu z damami vred. Boltatu Pepe pa razmišlja, ali raj še ostane klerikalec, kjer te samo drugi »furajo* z občinskimi avtomobil, ali pa naj prestopi v raciika-lijo, kjer obetajo vsakemu svoj (državni) avto. Boltatu Pepe je v privatnem življenju namreč mnenja, Ja se geslo , nam poroča naš poročevalec naknadno: V dopisu so navedena gola dejstva, le orožniški postaji v Poljčanah se je zgod'la krivica. Tamkajšnji g. stražmojster jo vrl narodnjak, ki je pod Avstrijo mr.ogo trpel radi svoje narodnostL Tudi drugi gospodje na orožniški postaji so vsikdar znali branili in zaščititi naše narodnozavedno ljudi. Toliko v pojasnilo, ker nočem nikomur delati krivice. * Strokovno pojasnilo. Nenadna smrt dr. Vladimira Serneca v Mariboru je zopet povod za razno govorice, modrovanja in tudi špekulacijo. Radi tega smo se obrnili na konipetentno mesto ln dobili sledeče strokovno pojasnilo: spomeniki stali na treh in cc!o na štirih grobovih. Vrši se sod-< na preiskava. * Poskušen samomor. V nedeljo zjur traj si jo prerezal mariborski trgovec Sa-i mida z britvijo žile na obeh rokah. Prci peljali so ga v bolnico. Kot vzrok njegovega poskušenoga Bamomora se smatra ločitev zakona, ki je bila izvedena \ soboto pred sodiščem. * Slečena ženska r frančiškanski cerkvi, V nedeljo dopoldne je prišla v frančiškansko cerkev v Mnriboru 20letna Marija Potočnik iz Sv. Križa, ki se je rneil mašo pričela nenadoma slačiti. Odpeljali so jo z rešilnim vozom na mestni fizikat na opazovanje. * Madžarsko izlivanje naše vojaške de-lcRarije. Te dni so se peljali skozi Subi»-tlco naši delegati, general 2ivko Milova-novič iu polkovnik Nedič, ki sta 60 udeležila manevrov češkoslovaške armade. Potujoč skozi Madžarsko, sta imela povsod velike neprilike. Cim sta iz Češkoslovaško dospela na madžarski teritorij, so Jima takoj odvzeli vse stvari, ki so jih imeli pri sebi in celo diplomatske potne liste. Vsak protest je bil zaman. Madžari so to storili radi tega, ker so vedeli, da prihajata z vojaških manevrov lz Ceškoslo. vaške ln da imata pri sebi zapiske o stanju češkoslovaške armade. * Nesreča r kamenolomu. V kamenolo-«' mu Stimlje v okolici Prištine se je te dni nenadoma zrušil velik plaz kamenja in prsti, ki je pokopal šest tamkaj zaposlenih delavcev. Vse so mrtve Izkopali ir ruševine. * li zakljenjenega skladišča južne ie* Mro v Hrastniku je izginil v noči na 20. prosinca zaboj s 50 kg sladkorja. Kot krivca sta se izsledila lSletna šolarja Karol Hojker in Stanko Roškar, ki sta ukradono blago prepeljala na sankah k sestri Mariji llojker. DrugI dan so sladkor po pekovskem učencu Iiajku Nussba-cherju izročili njegovemu mojstu Val. Abačiču in ženi Antoniji. Nadebudni Karol llojker je vrhu tega ukradel meseci aprila v Hrastniku razno blago precojSnje vrednosti. Okrožno sodišče v Celju je prisodilo llojkerju in Roškarju radi prestopka nedoraslih štiri, oziroma tri tedna samotnega zaprtja, Abačič Antoniji štiri tedne, Ahačič Valentinu 3 tedne, Niissba^ cher Rajku štirinajst dni, Mariji Hojkel pa deset dni poostrenega zapora. * Starši, skrivajte orožjo pred otrokil V vranskem okraju te jc zgodila pretekla dni pri posestniku Remcu strašna nesreča. Nedoletni sinček se jo Igral z lovsko puško, ne da bi slutil, da jo nabasana. V trenutku, ko prestopi prag mlajSi brat, se puška sproži in zaileno nesrečneža v lico. Težko poškodovanega fanta so prepeljali takoj v celjsko bolnico. Ako so bo posrečilo kirurgovi spretnosti rešiti dečku življenje, mu preti nevarnost, da oslepi na obeh očesih. Koliko nesreč so dane« dogaja vsled nepazljivosti staršev. * Izgon železničarjev, ki niso naši državljani. Iz Novega Sada poročajo: Vlada je pozvala vso železničarje in upokojence iz Vojvodino, ki so madžarske narodnosti, a niso mogli dokazati svoje pripadnosti v Jugoslaviji, da v najkrajšem času zapuslo našo kraljevino, ker bi bili sicer s silo izgnani. * Matere! Hranite dojenčke in otroki z hranilno moko. Dobiva s« povsod. Glavna zaloga: Drogeriju Fettich-Frankheim, Ljubljana, Kongresni trg 19. Negovanje las. Ondulacija. Barvanje z L'Oreal Henne. El. masaža lica. Manikura. Izvršuje vsa lasna dela. Kupuje odpadene in odrezano lase po najvišji dnevni ceni. Parfumerijn. D@tna«e borze 24. septembra: ZAGREB. Nazadovanje deviznih tečajev so je danes šo poostrilo. Narodni banki ni bilo treba, intervenirati, ker jo bilo blaga tudi še po Jiorzi dovolj. Nazadovanje na defiznem tržišču jo povzročilo učvrščonja dinarja na rnriškl borzi. Na efoktnom tržišču je bil živahen promet. Tečaji so poskočili. No. tiralo so devize: Dunaj 0.126—0.120, Berlin 0.00001 — 0.000022, Budimpešta, 0.50—0.53, Italijo, 40S—412, London 410 ■414, Ncwyork 80.5—00.5, Praga 200--odvetnika dr. Pavla Petka, ki jo osurn-1274, Pariz 535—540, Švica 1010—1020; ljen, da je raznim strankam na goljufiv način izmamil večjo denarne zneske. Dr. Petek je izjavil, da bo poravnal škodo, čim bo mogel prodati svojo nepremičnine v Sremu. Izročen je bil sodnemu stolu v Zagrebu. X Vpisovanje v gremijalno trgovsko nadaljevalno šolo se vrši: v četrtek 27. in petek 28. septembra vsak dan od S. do 12. ter od 14. do 17. ure v gremijalni pisarni, Gradišče 17, I. nadstr. Zglaslti so morajo v navedenem času vsi novo-vstopivši vajenci in vajonko v gremijalni pisarni, kjer so dobo tudi potrebne tiskovine. V pondeljek dno 1. oktobra t. i, ob 14. uri so zbero vsi vajenci in va-jenke, tako novovstopivši, kakor tudi oni, ki so že šolo obiskovali, v I. mestni deški ljudski šoli na Ledini, kjer so bodo razdelili na posamezne oddelke. Učno gospodarje prosim, da so točno drže gori navedenega časa, da se bo moglo izvršiti vpisovanjo brez zaprek. — Načelnik: Fran Stiioica, 1. r. dolarji 88—80, lire 402—401; efekti: Hipotekama 1-18—150, Eskotnptna Zagreb 17!)—181, Jugoalavcnska 160—100.S Praštediona 1155—1175, Ljubljanska kreditna 220-225, Slavonska 109—110, Eks-ploatacija 250—267.5, Slavonija 275—280 Šedorana Osijek 2700—2760, Gutmanr 2100—2175, Trbovlje 1050. BEOGRAD. Devize: Amsterd 1: li 8580—3580, Dunaj 0.127—0.1275, Budimpešta 0.52—0.53, Bukarešta 42.25—42.75, Italija 408.5—109.5, London 412.75—113, Nowyork 90.90-91.10, Praga 277.5—27& Švica 1615—1620. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubllanl, Lastnik ln Izdajatelj Konzorcij .Jutra., Odcovorn! urednik Pr. BrozovliS kupite najooneje pri ni Družbi ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Potra trg 8. r- T»LM napisal nekak odgovor na nekatere obtožbe, ki so bile iznesene v jugoslovenskem tisku in jih označil za — obrekovanje gospodov, ki so si baje stekli velikanske zasluge ne samo za »Oceanijo«, temveč tudi za jugoslovensko stvar, češ, ker se je po njihovem prizadevanju cOceanija* rešila naši narodni zastavi, ker so oni pokupili veliko delnic, ki so se nahajale v italijanskih in grških rokah. Kar se tičo so govorile le Številke in tako naj govore tudi nadalje. Da pa njihov govor ni v prilog sedanji upravi (500 ton), (280 ton). Vsega skupaj torej 21.893 ton. Kar ae tiče Grkov, je bil njihov samo parnik (6500 ton), (4400 ton), (4420 ton), »Vladimir* (1800 ton), »Diamant* (1400 ton); skupaj 24.080 ton. In če k temu še dodamo motorno jndrenico »Renče* a 180 tonami, so Jugoslovani prinesli t družbo 24.260 ton, Italijani in Grki pa skupaj le 22.793 ton. Ker število delnic odgovarja tonaži, je a temi številkami dokazano, da so Jugosloveni ob ustanovitvi družbe imeli večino delnic in še tem bolj, ker so bili jugoslovenski parniki v mnogo boljšem stanju kol pa italijanski. Potemtakem ni bilo prav nič treba pokupovati delnic, da bi se zagotovila jugoslovanska večina, ker jo ta ve čina itak obstojala že od vsega začetka. Dokaz temu je tudi prva družbena upra va izvoljena leta 1917. Evo je: Bielič Ivan (Jugoslovan), Bogdanovič Ante (Jugoslovan), Foresti Attilio (Italijan), Jan-kovič špiro (Jugoslovan), GHrtner Janko (Jugoslovan), Korič Ivan (Jugoslovan), Pajkuwič Eduard (Jugoslovan), Pollich Ettore (tedaj Se dober Hrvat), Preuschen bar. Franz (Nemec), Stipanovič Tomo (Jugoslovan), Vukovlč vit. Antun (Jugoslovan). Od U članov družbene upravo jih je bilo torej 9 Jugoslovanov, 1 Italijan in 1 Nemec. Do leta 1921. sta izstopila Gtirtner in Vukovič ter ata vstopila, namesto prvega Kaič Ante (Jugoslovan), namesto drugega pa Negri Primo (Italijan), tako, da je uprava »Oceanije* do leta 1921., ko je bila družba prlsojena Jugoslaviji, obstojala od 8 Jugoslovenov, 2 Italijanov in 1 Nemca. Enako razmerje jo bilo tudi v nadzorništvu in ravnateljstvu. — Sedaj pa naj reče kdo, aH si je na podlagi teh dejstev mogoče misliti, da bi ne bila večina delnic v jugoslovenskih rokah, da bi bili Italijani in Grki, če bi bili oni imeli večino delnic, pustili kat tako tja v en dan, da bi stala na čelu družbe jugoslovenska uprava sploh, kaj pa šele a tako večino?! In ali bi bilo mogoče, da bi bil občni zbor družbe, če bi bila večina delničarjev tujerodna, dne 25. novembra 1921., prišel do sklepa, da se sedež družbe preneso na jugoslovenska tla, na Sušak?! Ne, gospoda I Pokupovanje delnic je moglo imeti poleg že zgoraj omenjenega ' namena le še en uam^n, ki je pa v najhujšem nasprotju a trditvijo, da ae je tako hotelo ohraniti »Oceanijo* naši narodni zastavi. Naj Ie povedo svoja imena gospodje, ki ao pokupovali delnice, pa jim povemo potem v obraz, da ao jih pokupovali zato, da bi prišli do večine za — preprečitev prenosa sedala družba na jugoslovenska tla in pa zato, da bi tudi še nadalje mogli nemoteno gospodariti z družbenim imetjem sebi v prid, a na škodo ostalih delničarjev. In tu, gospoda, gre za milijone 1 Današnja uprava ae sedaj Izgovarja, da je morala izvršiti razne poprave na par-nikih pod pritiskom italijanskih oblaBti in da je zato morala žrtvovati ogromne vsote in zadolžiti družbo. Oblasti da so ji zagrozili, da bodo same dale izvršiti poprave na račun družbe, ako jih ne da izvršiti družbena uprava. — Ta trditev je popolnoma nova in je uprava ni iz- nesla na nobenem obenem zboru, kjer se je vedno trdilo, da so se poprave morale izvršiti pod pritiskom loških (t) mornarjev. Toda ta »pritisk* ni za stvar samo tako važen, pa naj jo prišel odkoderkoli, temveč je važno le, kako je uprava pri teh »popravah* naravnost zapravljala družbeno imetjo. Evo številki Parnik »Maria B.* (500 ton) ae Je moral popraviti leta 1920. in Je bilo za to popravo proračunanlh 250.000 lir stroškov, da bi bil paruik zopet sposoben za plovbo in bi dobil potrebni razred. Upra va pa ni odobrila tega proračuna, temveč je dala na svojo pest popraviti parnik v ladjedelnici pri Sv. Roku v Trstu ter izdala za to popravo nič manj kot 1,300.000 lir, torej za celih 1,050.000 lir več kot je bilo potrebno. — Tu je treba pripomnili, da bi se bil parobrod, nepo-pravljon, mogel tedaj prodati za 450.000 lir. Za popravo se je torej izdalo več kot trikrat toliko, kolikor je bil parnik vreden. Najlepšo pa je to, da bi se bil tedaj popolnoma enak parnik, dot (1), mogel dobiti ta najvišjo ceno enega milijona lir! Tako se je za popravo potrosilo najmanj 300.000 lir več kot bi bil stal popolnoma epak nov parniki In podobnih dokazov aijajnega gospodarstva družbene uprave bi se moglo navesti še nekoliko. Potem naj pa še reče kdo, da uprava res nima velikih zaslug za napredek in procvit družbe 1 Kar je res, Je roa, ln če je uprava vsled splošne krize v pomorski plovbi morala zadolžiti družbo pri Jadranski banki, ji noben pameten človek tega ne bo očital. Ali da jo je s takim gospodarstvom, kakor je povedano zgoraj, zadolžila prekomomo, da jo je zadolžila preko polovice družbene delniške glavnice in to brez predidočega dovoljenja občnega zbora delničarjev, kršeč tako družbena pravila v njihovih temeljnih določbah, to pa ni več opravičljiv prestopek, temveč kaznivo dejanje, ki ne spada več aamu pred občni zbor, temveč žo naravnost pred — sodnika! In tu ne pomaga noben izgovor, tudi ta ne, da je upravo že skoraj popolnoma odplačala banki dolg, ki je znašal nad 8,300.000 lir. Kajti a čim pa ga Je odplačala rt Evo: prodala je a Wr, nika, za 2 izgubljena parnika je p0(e ' nila zavarovalnino, porabila je petletni zaslužek vseh ostalih parnikov (vseh dpi let delničarjci niso prejeli niti eno pL dlvidendel) ln vso zneske zo amortiza cijo parnikov, ki se niso odpisali, tako ii družba leta 1922. ni Imela nikakršnih za kladov, ne rezervnih in ne za obnovo ir amortizacijo parnikov. Na tak način pij ni težko plačevati dolgov ln uprava al ta kega gospodarstva pač ne more Šteti i bogve kakšno zaslugo, za katero bi mej da še hotela priznanja delničarjev. z„' tožna klop, ne pa priznanje! — in gosp^ da so zavedajo svoje krivde in odtod tudi njihov odpor proti prenosu družbene-.; sedeža na jugoslovanska tla, kjer bi j(n državna oblast znala pretipati jetra j, obisti, dočim se v Trstu čutijo varni, kei vedo, da je italijanskim oblastim ljubšcj čim več jugoslovanskega narodnega Imeti jo gre v izgubo. Odtod pa tudi njihov pritisk no delničarje, naj se ne prikljuiuJ jejo akciji kapitana Iilje Gopčevida, y gre za tem, da ae izčistl družbena uprava ni sedež družbe čim preje prenese tja kamor apada, v Jugoslavijo, da se tanj družba pod vestno in smotreno upravo zopet povzdigne, na korist delničarjev, k so po ogromni večini Jugosloveni, na ].„ rist jugoslovenske pomorske plovbe ir z njo na korist jugoslovenske države sa me. Ako kje ln kdaj, jo tu ln sedaj nj mestu ponovni apel na »Jadransko Stri žo>, naj 8kuša tu z odločnim posredova njem čuvati koristi noše države! Vsem jugoslovanskim delničarjem »Oce anije* pa veljaj ponovni svarilni klic Ne dajte ae premotiti, ne prodajte delnic temveč pripravite svoj naslov ln števil delnic na naslov: Kapitan Ilija Gopierh Trst, nI. Torre bianca 8, z izjavo, da e pričakujete njegovi akciji za sklicanj izrednega občnega zbora, na katerem na so obračuna z današnjo upravo in lui! prenos sedeža družbe na jugosloveask tla da ae reši, kar se še da rešiti, česa še ni upropastila sedanja uprava! DARUJTE ZA CIRIL-METODOVO DRUŽBO. It*n«|« s drftmlm davkom na Inaerata vred do SO baaetfl Din 8'—, vsaka nadal]n|a baaeda 60 par M*. — Plafia sa vedno naprej (lahko tudi v znamkah). Na vpratan|a odgovarja uprava la, ako |a vprašanja priložena znamka za odgovor tar manlpulaol|aka pristojbina (I Din). (dobe) Učenca poštenega ln a primerno šolsko Izobrazbo, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. Pogoji po dogovoru. J. RoJnlk, trgovec, Polzelo v Sav. dolini. 10658 Čevljarski pomor.ilk flober ln pošten, se sprejme takoj v trajno delo. Stanovanje in hrana v hifil, drugo po dogovoru. — Pismeno ali osebno ponudbe na: Valentin Kerk, čevljar, 2alec v Sav. dolini. 10655 Izurjenega Žagarja k motorni clrkularkl, za rezanje drv, se sprejme. Oglasiti se Je pri Ludoviku Iler-SJC, lesna trgovina, Friško-vec. Ljubljana. 10563 Za gradbo večje elektrarne t daljnovodom v Sloveniji se išče že praktično izvežban inženir 'elektrotehnične, gradbeno ali strojne stroke, ki je najmanj vešč kakega slovanskega jezika Ponudbe pod „Stalno mesto" na upravništvo „Jutra". 6052 Skladiščnika Ir.mca, za takojšnji nastop, i S č e ,,Konzervna tovarna Globus" na Vrhniki. Prednost imajo vpokojenl orožniki. Istcrtam se sprejme v službo spretno ln vestno 6aldokontisUnJo. Stanovanje prosto. V obeh slučajih naj se ponudbe naslovijo direktno na tovarno. 10660 Primerne službe išče gospodična, vešča slovenske stenografije ln strojepisja z dvomesečno prakso. Naslov pove uprava ..Jutra", 10698 Potnik veščak papirnatih strok, prevzame zastopstvo kake tovarne proti provlzijskl ali stalni mesečni plači. CenJ. ponudbe se prosi na upravo „Jutra" pod ..Papir". 10683 Prodajalka Izurjena v vsej stroki, Seli premenitl mesto. Naslov se izve pri upr. ..Jutra". 10670 Mesta blagajničarke želi gospodična, ki Je službovala do sedaj v modni, manufaktuml in konfekcijski stroki. Vešča Je slovenskega ln nemškega jezika. Nastopi lahko takoj ali pozneje. — Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Poštena moč" 10676 Lesni prejemalec ln nakupo valeč, pošten In zanesljiv, z boljšimi Izpričevali, Zeli premenitl mesto. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „PreJemalec". 10630 Gospodična z večletno prakso, porfektna v strojepisju, išče ptalnega mesta. Ponudbe na „M. V." na upravo „Jutra". 10845 Kot učenka papirne ali galanterijske stroke, žoll takoj v Ljubljani vstopiti 141etna deklica s tremi mešč. razredi. Naslov v upravi „Jutra". 10824 Išče se natakarica ta 7 lep kraj na deželi. — Trdnost imajo ono z dežele ln ki imajo kavcijo. — Ponudbe na upravo ..Jutra" ped ..Dekle z dežele". 10840 Krojaški pomočnik fcr.mo za boljše delo, se sprejme. Istotam se sprejme vajenec. — Več se poizve v trgovini Anton Presker. S7. Petra cesta 14. 10332 (iščejo) Dobro izurjena šivilja gre na doo šivati. — Naslov pove uprava ,,Jutra". 10825 Izprašan strojni'- fcljučavnlčar ln elektrlkar 14Ietpo prakso, neoženjen, zanesljiv, išče službe. Ponudbe na upr. ..Jutra" pod llfro ..Stroiaik 1A". jneno Otroški vozički po znižani ceni v veliki izberi ln vsakovrstni modeli. Tribuna, Ljubljana, Karlov-ska cesta 6t. 4. 10223 Hlode kupim Jelove aH smrekove, 4—8 m dolge, najrajše na Južni ln dolenjski železnici. Ponudbe s navedbo najnižje cene za m* franko vagon, na upravo ,.Jutra". 10066 Kostanjevih drogov (11 m 13 cm) kupim vsako množino. CenJ. ponudbe z navedbo cene na upr.,Jutra' pod šifro ..Kostanj". 10816 Pisarniška oprava: 2 mizi, 1 omara, 2 fotelja in pisalni RtroJ z mizico, se proda. Informacije na Sv. Jakoba nabrežju 30. 10841 Filatelisti! Prodam čez 10.000 znamk po Jako nizki zenl. Pismene ponudbe, ki jim sledi ogled, na upravo „Jutra" pod Slfro ,.Znamke V. V." 10844 Par finih čevljev za dame, samo za 200 Din. Služkinje pet odst. popusta, trgovci po dogovoru. Janko Kos, čevljar. Rožna dolina pri Ljubljani. 10827 Čebele 18 rojev v kranjičih. oz. tudi 10 plemenjakov, se ceno proda. Naslov pove uprava „Jutra". 10807 Pozor! Kdor bi kupil JeŽIce, naj ml takoj Javi svoj naslov na upravo „Jutra" pod „Trgo-vec, Dolenjska 0777". 10811 Poceni se proda: Nova zimska suknja, 2 rabljeni zofl. fotelj, žel. velika postelj kompl. In miza. — Marija Jelenič, Stara pot 1. 1/3. Od 11—3 ln od 6 naprej. 10312 Službo v pisarni ali kot blagajnlčarka. išče gospodična, perfektna v stenografiji, strojepisju ln nemščini. Naalov pove uprava ..Jutra". 1080D Tkane papirnate vreče dobro ohrajijeno, proda večjo množino po ugodni ceni tvrdka Ivan Perdan v LJubljani, 10688 Dinamo stroj 3 P. S., popolnoma nov, 220 volt, komplet. Btikalna plošča Volt in Amper meter, s e proda.— Ogleda ae: Sava 32 pri Jesenicah. 10665 Dvoje železnih peči in štedilnik v še dobrem stanju, napro-dnj. Povpraša se v kavarni ..Leon", Kolodvorska ulica št. 29. 10642 Nujno se proda: Nova amerikanska pisalna miza, velika za banke, železna valika blagajna (Wert-heimer), popolnoma v redu pisalni stroj ..Ideal C" ter go?.d za izsevati v izmeri od 3 ln trt četrt orala, eventu-oluo * zemljo vred. vse to po tako nizki ceni. Osebno ali pismeno so zglaslti na na slov. kateri so Izv« v upravi „Jutra"» 0958 Redka priložnost! Olasovir kratko oblike, v zelo dobrem stanju, se takoj proda (Bicdcrmayer Aspl-nott) Din 8000. — Puch-Motor 3 ln pol PH s svečnlm vžigom, novo pnevmatiko in priklopnim vozom, 9000 Din. — šivalni stroj ..Slnger" 2000 Din. Vpraša se pri g. Valentin, mizar v Ptuju, Ljutomerska cesta štev. 16. 10819 VSAKO-VRSTNI ČFECI3A11TETE V-CCKEC t^USISANA PAJMA L>KRED«BK« Prav vsakdo kdor k«) iife. kilor kaj Ponuja. kdor kaj kupujo, kdor kaj prodaja, prav vsakdo priznava, da Imajo čudovit usDeh Mali oglasi v ..Jutru" Auto-omnibus 10—16 Bedeti, .e kupi. — Popis ln ponudbe s navedbo cen. In znamko pod „Auto-omnlbus" na upravo ,Jutra' 10831 Krompir. Večjo množino lepega prebranega krompirja Imam naprodaj po K 4 60 ktr. — Jakob Uran, Malavas 15, p. Ježlc«. 10843 Hiša z dobro zasajenim vinogradom, v bližini žel. postaje Ponikva pri Trebnjem, Je poceni naprodaj. V hiši je " a, kuhinja, klet, poleg hlev, svinjak, drvarnica. Zraven tudi velika z deteljo obsojana njiva in nekoliko sadnega vrta. Več pove lastnica Helena Smrekar, Vlšnjagorn št. 51. 10566 Trinadstropna hiča trgovskim lokalom, hlevom, rcmlzo 7.r>. vozov? ln prim. skladiščem v sredini Ljubljane, naprodaj. — Isto poslopje bi bilo tudi za kako banko ali menjalnico za priporočati. — Ponudbe pod šifro ..Centrum" na upravo „Jutra". 10853 V najem vzamem kavarno, gostilno ali trgovl no, kar si bodi ln v vsakem kraju, lahko takoj. Z. Roš-kar. Miklošičeva ulica, Ptuj. 10320 rA'L Din 50.000 bipotekarnega posojila išče mlad trgovec, za dobo 1—2 let. Ponudbe sa upr. .Jutra' pod značko ..Varnost 20". 10646 Amerikanci, pozor! Kdo posodi dobro sltulranerau trgovcu na Bigurno mesto, na prvo vknjižbo posestva 150.000 Din proti visokim obrestlm. — Sprejme se tudi brez soudeležbe družabnik aH da dam posojltelju krasno stanovanje. — Ponudbo na upravo ..Jutra" pod ..Varno naloženo". 9972 Črna brhka sokolica želi korespondence i enako mislečim gospodom, če mogoča a sliko. — Dopisi pod šifro ..Sokollca" na upravo ..Jutra". 10817 Čakam in gledam kdaj bo vstalo ljubo ..Solnce" in ml poslalo zlate žarke v pozdrav! — Kje Jo odgovor na pismo od 17. T „VeseiJe". 10834 Seznaniti se želi dekle z lepo preteklostjo, boljših staršev ln z nekaj premoženja, s strojevodjo v starosti od 28 do 34 lei, brez vseh madežev. Le resne ponudbe s sliko naj se pošljejo na upravo ,,Jutra" pod ..Lepa preteklost 1125". 10335 Za stanovanje obstoječe lz 1 sobo in kuhinje plačam 2000—3000 kron mesečno. Stanovanje Je lahko opremljeno ali prazno. Ponudbe pod ..Soba in kuhinja 3000 K mesečno" na upravo „Jutra". 10692 1 ali 2 dijaka «e sprejmeta na hrano in stanovanje. Tehnična srednja šola ln realka sta v bližini. Naslov pove uprava „Jutra". 10635 Priprosto stanovanje s hrano aH brez iste, Išče uradnica. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Prlprosto" 10836 Dijakinja se sprejme na hrano ln stanovanje. Naslov pove uprava „ Jutra". 10839 Sobo s kuhinjo se Išče. Plačam eno leto naprej. — Naslov pove uprava „Jutra". 10813 Stanovanje s petimi sobami ln kopalni co, se odda za eno leto. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..fit. 18". 10828 Dopisovanja želi 22 let stara, mirna ln zna-Čajna goapodlčna., s krepkim značajnim gospodom od 25 do 83 let. Resno ponudbe, ako mogoče s sliko, ki se častno vrne, pod ,,Sorodna duša" na upravo „Jutra". 10826 Samostojen krojač in gostilničar, star 30 let, v industrijskem kraju, želi znanja z gospodično od 18 do 24 let, z nekoliko premoženja, v svrho takojšnje žonitve. — Resne ponudbe s sliko na upravo ..Jutra" pod ,,2enltev'\ 10653 Resnega znanja želi trgovec ln poBestnlk na deželi, z Inteligentno gospodično 20—28 let staro, v svrho ženitve. Pogoj: Blago srce, neomadeževana preteklost, miren značaj, čedna zunanjost ter nekaj premoŽenja. Trgovsko naobražene Imajo prednost. — Resno ponudbe s sliko in naslovom Jo poslati na upravo ,,Jutra" pod ..Sporazum 30". Tajnost zajamčena. 10533 Trgovec pošten in Izobražen, v 33 letu, v mestu v svoji hiši — vrednosti 300.000 Din — želi znanja v svrho takojšnje ženitve z enako do 30 let staro gospodično, radi razširjenja prometa s 60.000 Din, event. s svojim posestvom na prometu. Ponudbe s sliko do 30. septembra na upravo ..Jutra" pod šifro ..Lepa prilika". — Prednost imajo one z dežele. 10818 Gotova ženitev. Zapuščen mladenič dobrega srca, Išče gospodično, blon-dinko, vitkega života, lepe postave, zapeljivih oči, ki bi hotela osrečiti moje življenje, naj nemudoma pošlje svoj naslov iu sliko na upr. ,,Jutra" pod Slfro ..Gotova ženitev". 10814 Odvetnik dr.Vladimir Knaflič posluje skupno z dosedanjo odvetniško pisarno g. dr. Josipa Klepca Ljubljana Janeza Terdine ulica št. 8 (blizu sodišča, poleg „Zveze slovenskih zadrug '). Telefon št. 575. Uradne ure: Od pol 9. do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne (ob delavnikih). Gosli poučuje btvšl učitelj ,,Glasbene Matice" In sprejme So 3 učen-co po znižani ceni. — Naslov pove uprava „Jutra". 10850 Črna boa so Je Izgubila v nedeljo popoldne na poti od LJubljane do D. M. v Polju čez Fužine. Vračilo proti nagradi na policiji. 10848 V beljenje se sprejmejo tudi beli ((lic) klobuki, kakor tudi vsi drugI v barvanje in preoblikovanje letoSnje mode. Tudi svileni, usnjatl In drugI, se sprejmejo v delo. Vljudno so priporoča J. Stemberger, Dunajska cesta 0, H. dvorišče. 10610 V delo prevzamem vsakovrstno obleke, kakor tudi damsko ln mofiko perilo Cena nizka. — Naslov pove uprava „Jutra". 10837 veščega v papirni, grafični in kartonažni stroki, sprejmo večje podjetje v Ljubljani. Oziralo so bo lo na ponudnike, ki kolikortoliko obvladajo označeno stroko in razpolagajo z najboljšimi relerencami. Dohodki poleg stalne plače šo y proviziji. — Ponudbe pod naslovom „ftgilnl potnik" na oglasni zavod Jobo Zor-man, centrala: Ljubljana, Gledališka ulioa. Ažurira lom lagrten Dvorni trg I. Brzojavi droge in trai v vsaki množini fi vagon Slovenija kuj in prosimo pouudbo tLombardija* na an zavod Drago Beselia drag, Ljubljana, So ulica štev. 5. Kako naročiš „Mall oglas"' „Jutra" — V pismu napiši kdaj, kolikokrat io kaj želiš, ria se tiska kot Tvoj „MALI OGLAS". Za prvih 20 besed tega oglnsa moraS naprej noslntl 5 D!n. za vsako besedo od dvajsete naprej pa 50 par. Lahko p'a-čnš tudi v znamkah, ki Jih priložiš pismu. Dopisnico mesto pisma piši, če poSlješ Istočasno po položnici denar Naalov v vseh slučajih : Uprava „Jutra" v Ljubljani. -K*»r prlhnjn na ..Male o»rlu-so" „Jutra" navadno veHko ponudb. Jo najbolj pripravi-o če navedeš v svojem ogln.m nntančen naslov, na katerega TI naJ DošllJalo oonudbo. Naročajte in šix»itc L3UBL3AN5KI ZVOf mesečnik za kulturo in prosveto, ki prinaš povesti, pesmi in članke naših najboljši pesnikov in pisateljev. Zadnja številka teg letnika je izšla v lepi opremi i najrazm vrstnejšo vsebino. Naročnina znaša 90 Din Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubfjar Prešernova ulica 6t. 54.