joštuina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno Din 16'—, četrtletno Din 48'—, polletno Din 96'—, celoletno Din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 28. — Tel. štev. 25-52.
r> . c*, kos.
V LJUBLJANI, dne 4. januarja 19.36.
Letnik
VIL
VSEBINA:
10. Navodilo za odmero družbenega davka.
11. Uredba o izpremembi uredbe o prekinitvi zastaranja kmetskih menic.
12. Tolmačenje uredbe o zaščiti. denarnih zavodov in n jihovih upnikov.
13. Tolmačenje določbe uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov.
14. Odločba glede roka za predložitev seznamka tokomerov.
15. Tolmačenje glede cianizacije sadik vinske trte in njih delov. -
16. Pristop Svobodne države Irske h konvenciji za izenačenje nekaterih predpisov o mednar. prometu po zraku.
17. Deklaracija Litvanske o obnovitvi pristopa k fakultativni odredbi v zapisniku o podpisu statuta stalnega mednar. sodišča.
tš. Pristop Avstralije k mednar. konvenciji o pobijanju prometa in trgovine z nemoralnimi publikacijami.
19. Ratifikacija zapisnika o prepovedi, da se uporabljajo v vojni dušljivi, strupeni ali podobni plini in bakteriološka sredstva
— po republiki Čile.
20. Ratifikacija konvencije o službeni pogodbi mornarjev
— po republiki Čile.
21. Pristop Mehike k izjavi o priznanju pravice do pomorske zastave državam, ki nimajo morske obale.
22. Pristop Iraka k deklaraciji o priznanju pravice do zastave državam, ki nimajo morske obale.
23. Pristop Zveze sovjetskih soc. republik k deklaraciji o priznanju pravice do pomorske zastave državam, ki nimajo morske obale.
Uredbe osrednje vlade.
10. Navodilo za odmero družbenega davka.*
' Vsem finančnim direkcijam in davčnim upravam.
Z določbami §§ 26., 27., 28., 29., 30., 34., 36., 37. in 38. zakona o proračunskih dvanajstinah za .1. 1935./1936. (^Službene novinec št. 174/XXX1X z dne 30. julija 1935, >Finansijski zbornike iz 1. 1935., str. 261) in členov 13., 14., 15., 16., 17., 18., 20., 27. in 29. pravilnika k temu zakonu št. 55.000/111 z dne 30. julija 1935 (r Službene novinec et. 209/L z dne 10. septembra 1935, »Finansijski zbornike iz 1.1935., str. 823) je bil temeljni zakon o neposrednih davkih iz 1. 1928. glede družbenega davka pomembno izpremenjen in dopolnjen. Po teh izpremembah in dopolnitvah je mimo drugega prenesena pristojnost za odmero družbenega davka izza davčnega leta 1935. iznova na finančne direkcije.
Da bi se zakonske določbe o citiranih najnovejših izpremembah in dopolnitvah pravilno tolmačile in se zagotovil enotni postopek ob njih uporabi, se nalaga davčnim oblastvom in organom, naj vse te in ostale
* ^Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
22.	novembra 1935, št. 271/LX_VII/G24.
določbe o družbenem davku in posebnem da\čnem dodatku korenito prouče, da bi mogli in znali po njih pravilno postopati tako v korist državne blagajne kakor tudi davčnih zavezancev. V ta namen se izdajejo o *ej stvari še naslednja posebna navodila:
I.	Pristojnost za odmero in odprema spisov družbenega davka.
Temeljno načelo je, da mora odmeriti družbeni davek za poedino davčno leto tisto davčno oblastvo, ki je bilo pristojno za odmero davka po zakonih, ki so bili v tistem davčnem letu v veljavi. Potemtakem spada v pristojnost:
a) finančne direkcije, da odmeri družbeni davek do vštetega davčnega leta 1933. in od davčnega leta 1935. dalje;
b) davčne uprave, da odmeri družbeni davek za davčno leto 1934.
Glede na to se naroča omenjenim davčnim oblastvom, naj vsako v svoji pristojnosti dokonča obstoječe zaostanke v odmeri družbenega davka. S tem v zvezi se nalaga finančnim direkcijam, naj morebitne zaostanke do vštetega davčnega leta 1933. kakor tudi tekočo odmero družbenega davka za davčno leto 1935. dokončajo najkasneje do konca meseca decembra 1935. Do konca meseca februarja 1936 pa morajo finančne direkcije opraviti tudi preventivno cenzuro odmere družbenega davka za davčno leto 1934., opravljene po davčnih upravah. Isto tako do konca meseca decembra 1935 morajo tudi vse davčne Uprave morebiti še obstoječe zaostanke v odmeri družbenega davka za davčno leto 1934. dokončati.
Kolikor pristojna odmerna oblastva ne bi dokončala zaostankov v odmeri družbenega davka do vštetega davčnega leta 1934., odnosno tekoče odmere za davčno leto 1935. v odrejenem roku, se jim s tem naroča, da predlože od dne 1. januarja 1936 dalje oddelku za davke ministrstva za finance sumarna mesečna poročila o številu nedokončanih'predmetov z obrazložitvijo in opravičbo, zakaj niso dokončani.
V izvrševanju določb § 34. zakona o proračunskih dvanajstinah za 1. 1935/1936. in da utegnejo pristojne finančne direkcije do zgoraj odrejenega roka družbeni davek za davčno leto 1935. odmeriti, se naroča vsem davčnim upravam, naj s posebnim popisom, sestavljenim v dveh primerkih, takoj odstopijo pristojnim finančnim direkcijam vse dokončane odmerile spise družbenega davka do vštetega davčnega leta 1934. kakor tudi vse podatke za davčno leto 1935. z vsemi prilogami, listinami, izkazi, obrazci, knjigami, evidencami, katastri itd. vred. Davčne uprave naj pridrže samo tiste spise, ki so jim v smislu zgoraj razloženega še potrebni, da po pristojnosti odločijo o odmeri službenega davka ali dovrše že započeti kazenski postopek za davčno leto 1934.
Pristojne finančne direkcije prevzamejo od davčnih uprav prejete odmerne spise družbenega davka, poskrbe, da se ti spisi urejeni na varnem mestu, v omarah pod ključem hranijo, in vrnejo predpisno podpisani duplikat popisa dotični davčni uprav i.
II. Opravljanje referata o družbenem davku.
Posle za odmero itd. družbenega davka poveri finančni direktor poglavitno konceptnim uradnikom-refe-rentom. Da bi se pa mogla odmera družbenega davka in vsa opravila, ki se nanašajo na to davčno obliko, dokončati pravočasno in brez zadržkov, naj odrede za ta posel tudi zadostno število teh uradnikov. Kolikor poedini izmed odrejenih uradnikov ne bi bili v tem referatu popolnoma izvedeni, naj poskrbi finančni direktor, da ih sam, odnosno po drugih tem poslom veščih uradnikih uvede v ta referat, tako da pridobe zanj potrebno znanje in usposobljenost za samostojno delo tudi po tej davčni obliki.
III. Pripravljalna dela za odmero družbenega davka.
Radi pravilne odmere družbenega davka mora Izvesti
odmerno oblastvo tele predhodne posle, odnosno mora ugotoviti tale dejstva:
A. Zbiranje podatkov.
Do vložitve davčne prijave zbirajo odmerna oblastva podatke o opravljenem prometu ali o drugih dejstvih, ki utegnejo vplivati na odmero davka; razen tega opravijo eventualno tudi druge poizvedbe, ki so.potrebne za pravilno odmero družbenega davka in posebnega davčnega dodatka.
B. Zbiranje davčnih prijav.
Prispele davčne prijave se vpišejo še istega dne v vložni zapisnik tako, da se pritisne uradni pečat vselej tam, kjer se davčna prijava konča; nato dodelijo proti potrdilu odrejenemu referentu, ki vpiše iz njih podatke v evidenco podjetij, zavezanih jr.vr.eniu ]■ i.uu-.nju računov.
Tista podjetja, ki ne bi vložila davčne prijave po izteku zakonskega ali podaljšanega roka, se pozovejo s poediničnim pismenim pozivom z nepreložnim rokom, naj podajo davčne prijave in druge za odmero potrebne podatke. Številka tega poziva za vložitev prijave kakor tudi rešitev o morebitni podaljšavi roka za predajo prijave se mora tudi vpisati v evidenco podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov.
C. Preizkus davčne prijave in bilance.
1. Prispele davčne prijave in ostale listine se jemljejo v delo in pregled po vrsti, kakor so prispele. Da pa ustreza odmera družbenega davka zakonskim predpisom, je treba, da odmerno oblastvo:
a) pregleda, ali so priložene davčni prijavi vse listine, izkazi, podatki in pojasnila, o katerih govore točke 1. do 24. pod II. pravilnika k členu 105. zakona o neposrednih davkih in da jih, če niso priložene, a so potrebne, dodatno od davčnega zavezanca zahteva;
b) ugotovi vse. važnejše momente, ki so odločilni za pravilno odmero družbenega davka (prvi odstavek točke 5. pravilnika k členu 127. zakona o neposrednih davkih);
c) primerja poedinično vse postavke računa izravnave (bilance) in računa izgube in dobička za poslovno leto, za katero se davek odmerja, z istoimenskimi postavkami minulega poslovnega leta in zahteva, če ugotovi kake razlike, pojasnila od dotičnega davčnega zavezanca. Pri tem primerjanju mora zlasti na tiste postavke paziti, ki	jih	v bilanci tistega	poslovnega leta,	za katero se
družbeni davek odmerja,	ni več ali ki so	nove, odnosno
so zmanjšane ali povečane.
2. Z nadaljnjim primerjanjem poedinih postavk računa izravnave in računa izgube in dobička mora odmerno oblastvo zlasti nastopno ugotoviti:
a) znesek lastnih sredstev (delniška glavnica, prave rezerve in preneseni dobiček) in znesek tujih sredstev;
b)	znesek naložile in	znesek obratne	imovine;
c)	znesek (razmerje)	lastnih in tujih	sredstev proti
naložili in obratni imovini.
3. Ko se tako ugotovi delež lastnih in tujih sredstev pri naložili in obratni imovini, se primerjajo poedine vrste dohodkov in razhodkov z ustreznimi deli imovine, odnosno s končnim posledkom (dobiček-izguba). V ta namen je treba preizkusiti, iz katerih imovinskih delov so nastali, odnosno na katere fino v inske dele se nanašajo poedini dohodki ali razhodki, ki so izkazani v računu izgube ali dobička. S to-primerjavo je ugotoviti:
a) razmerje aktivnih obresti in provizij proti računu dolžnikov, menic itd.;
b) razmerje pasivnih obresti in provizij proti računu upnik v, vlagateljev itd.;
c) razmerje najemnine, dividend itd. proti računu nepremičnin, efektov itd.;
č) razmerje kosmatega dobička proti opravljenemu prometu (industrijska in trgovinska podjetja);
d) razmerje čistega dobička proti kosmatim dohodkom (banke), odnosno proti kosmatemu dobičku (industrijska in trgovinska podjetja);
e) razmerje čistega in kosmatega dobička proti višini lastnih in tujih sredstev (rentabilnost).
4. Če se ob tej primerjavi ugotovi, da n. pr. lastna sredstva ne pokrivajo naložne imovine, da obresti, provizije in ostali dohodki, odnosno razhodki niso v ustreznem razmerju proti vrednosti dotičnih imovinskih postavk, da kosmati dohodek ali kosmati dobiček ni sorazmeren opravljenim poslom ali opravljenemu prometu ali da izkazani čisti dobiček ni v razmerju z normalnim obre-stovanjem vloženih lastnih in tujih sredstev, je potrebno, da se predhodno preizkusijo razlogi temu nesorazmerju. V ta namen naj odmerno oblastvo vsestransko preizkusi vse predložene listine, izpiske itd. (točke 1. do 24. pod II. pravilnika k členu 105. zakona o neposrednih davkih), naj jih primerja z dotičnimi postavkami računa izravnave in računa izgube in dobička in naj presodi, ali se dii ugotovljeno nesorazmerje po priloženih listinah pojasniti
in opravičiti. Pri preizkusu in oceni predloženih listin (računa blaga, fabrikacije, obresti, provizij, režijskih stroškov, amortizacij, vložb v rezervne fonde, ocenitev zalog itd), mora upoštevati odmerno oblastvo to, da utegnejo biti razlogi ugotovljenega nesorazmerja:
a) razna dejanja ali opustitve v knjigah, listinah ali zaključnih računih (šesti odstavek člena 142. zakona o neposrednih davkih);
b) vsa pravna dejanja ali posli, o katerih govori drugi odstavek člena 81. zakona o neposrednih davkih;
c) prenizka ocenitev zalog (tretji odstavek člena 81. zakona o neposrednih davkih);
č) previsoki odpisi in vložbe v rezervne fonde (pred-poslednji odstavek člena 88. zakona);
d) pasivne obresti na lastno glavnico, stalno vloženo v podjetje (drugi odstavek točke 4. člena 82. zakona o neposrednih davkih)
Če se tudi po takem preizkusu ugotovljeno nesorazmerje ne bi dalo pojasniti, naj zahteva odmerno oblastvo pojasnila od davčnega zavezanca, odnosno naj po potrebi deloma ali vsestransko pregleda knjige.
Postopek za ugotovitev dejanja pod gorenjo točko 4.,
a)	do d), je posebej razložen v oddelkih XIII. do XVII. tega navodila.
IV. Zahtevanje pojasnil od davčnih zavezancev in podjetij.
Po pregledu davčne prijave, bilance in predloženih podatkov se utegne najpogostneje pokazati potreba, zahtevati od davčnega zavezanca dopolnitev odmernega spisa ali pojasnila o vprašanjih, ki so bila že spredaj omenjena in ki vplivajo na pravilno odmero družbenega davka.
Vsak nedostatek in vsaka nejasnost v prijavah, izjavah in predloženih podatkih, vsa sporna vprašanja in vsa ugotovljena dejstva se morajo pojasniti in razčistiti z ustno ali pismeno razpravo z davčnimi zavezanci samimi. Na ta način se seznanijo davčni zavezanci pravočasno z vsem skupkom vprašani, ki jih je treba obravnavati; njim v korist pa je, da jih, še preden se odloči o odmeri davka, vsestransko in izčrpno pojasnijo. V ta namen naj zahteva odmerno oblastvo pismeno od davčnih zavezancev potrebna pojasnila s pripombo, da morejo odgovoriti na postavljena vprašanja v odrejenem roku ustno ali pismeno.
Če se razpravlja z davčnim zavezancem ustno, se za vsa obravnavana vprašanja spiše zapisnik, v katerega se vpišejo sporna vprašanja, odnosno ugotovitve odmernega oblastva ter odgovor in pojasnila davčnega zavezanca. Ta zapisnik podpišeta referent in prisotni zakoniti ali pooblaščeni predstavnik podjetja; temu se na zahtevo lahko izda prepis.
V. Pregled knjig med rednim odmernim postopkom.
Kolikor se z ustno ali pismeno razpravo z davčnim
zavezancem ne bi zadostno pojasnila vsa sporna vprašanja in uradne ugotovitve ali če davčni zavezanec na postavljena vprašanja ne bi odgovoril, je odmernemu oblastvu na izvolji, da pregleda poslovne knjige podjetja, in to lahko po progresivni, retrogradni ali oboji metodi in, po potrebi, deloma ali vsestransko.
Delni pregled poslovnih knjig se naj omeji na ugotovitev poedinih nepojasnjenih ali spornih vprašanj, vknjižb ali poslovnih dohodkov, ki vplivajo na pravilno odmero družbenega davka.
Vsestranski pregled poslovnih knjig pa obsega kontrolo celotnega poslovanja v enem poslovnem letu, da se ugotovi dobitek, ostvarjen iz vseh imovinskih delov,
Prva naloga revizorja je, da se uveri, ali so predložene poslovne knjige v formalnem pogledu pravilne in ali so preneseni vsi računi iz glavne knjige v predloženi račun izravnave in račun izgube in dobička. Ob nadaljnji reviziji mora preizkusiti, ali se vsote in saldi ujemajo in ali so prenosi, zlasti zaključnih vknjižb v knjigah samih, dalje tudi iz osnovnih in pomožnih knjig v glavno knjigo pravilni. Razen tega mora tudi preizkusiti, ali je seštevanje pravilno, v vseh računih glavne knjige za vse leto, pri osnovnih in pomožnih knjigah, obračunih in knjižnih listinah pa samo poskusoma za najmanj en (katerikoli) celotni mesec.
Ko preide na materialni pregled knjig, listin in vpisanih vknjižb, mora revizor natančno preizkusiti vsak poedini račun glavne knjige in vsak poedini konto po možnosti razčleniti po vrstah dohodkov, razhodkov ali potroškov. Pri tem opravilu mora ugotoviti, ali so poslovni dogodki pravilno v ustrezne konte vknjiženi, ali so vsi dohodki ali dobički v ustrezne račune uspeha pre-knjiženi in ali so vse knjižne listine, fakture, obračuni, dopisi, pogodbe, zaključnice itd., po katerih so dotične vknjižbe opravljene ali poslovni dogodki prikazani, avtentični, pravilni in verodostojni.
Revizor mora posebno paziti na kontokorentne račune, zlasti na večje odobritve v kontih dobaviteljev, finan-sjejev, glavnih delničarjev', direktorjev, koncerna, kartela itd., in preizkusiti ob tem, ali ne obstoje morda računi skritih rezerv (fiktivni upniki), računi uspeha (konzor-cijski, sindikalni posli itd.) ali pa računi, v katerih se ne zaračunjajo obresti (aktivne ali pasivne).
Ko pregleduje imovinske račune, mora revizor ugotoviti, ali so amortizacije opravičene in v mejah dejanske obrabe in ali ne obstoje morda fiktivne vknjižbe nabav. Pri mešanih računih mora preizkusiti opravičenost vseh izvedenih vknjižb in ugotoviti, ali so ti računi pravilno zaključeni. Na isti način mora postopati tudi glede računov uspeha. Preizkusiti mora vse obstoječe zaloge blaga, sirovin, materiala, efektov itd. in pri tem ugotoviti, ali so vse nabave, pot roški in prodaje resnične, ali so vse vknjižbe pravilne in opremljene z listinami, in končno, ali ustrezajo v inventarju izkazane zaloge zalogam po skladiščni knjigi glede količine, vrste, mere, teže in v rednosti.
Kakor je. že spredaj rečeno, mora obsegati pregled vknjižb v materialnem pogledu vknjižbe in knjižne listine v vseh obstoječih računih glavne knjige. Izjemoma se pri večjih podjetjih z obsežnim knjigovodstvom izvrši ta materialna kontrola, toda samo glede listin, lahko tudi poskusoma za katerikoli celotni mesec poslovnega leta, razen tega brezpogojno pa vselej tudi še za ves poslednji mesec poslovnega leta. Teda tudi v tem poslednjem primeru poskusne revizije je treba brezpogojno preizkusiti vse vknjižbe in vse listine vsega poslovnega leta glede tistih glavnih računov, preko Jiaterih se razvija poslovanje, čigar posledek je izkazan v računu izravnave in računu izgube in dobička, kakor n. pr.: račun fabrikacije, račun eksploatacije, račun blaga, račun sirovin, račun materiala, račun obresti, j-ačun provizij, račun efektov, račun kon-zorcijskih poslov, račun bank, račun odjemalcev in račun upnikov. Pri teh računih mora opraviti revizor ne samo kontrolo vknjižb in knjižnih listin, marveč mora tudi vsakega teh računov razčleniti po vrstah dohodkov, razhodkov, nabav, prodaj in potroškov.
Poleg razloženih dejanj mora revizor zlasti skrbno in nadrobno preizkusiti vse zaključne vknjižbe, zlasti prenose, vse stornovknjižbe, ki jih najde, in sumljive
vknjižbe, dalje razmerje pregledovanega podjetja do inozemskega koncerna, holdinške družbe, kartela, finan-sjeja, ustanovnika in končno vsa morebitna dejanja ali opustitve, ki jih omenja šesti odstavek člena 142. zakona o neposrednih, davkih.
Revizor mora vsako dejanje, opustitev ali vknjižbo preizkusiti in njih učinek na končni posledek poslovanja (izgubo—dobiček) kritično presoditi.
Po dovršenem pregledu knjig spiše oblastveni odposlanec zapisnik. V ta zapisnik vpiše vse vknjižbe, opustitve ali dejanja, ki jih je našel in s katerimi se je davčna osnova zmanjšala. Razen tega se vpišejo v zapisnik tudi vsa.ostala po revizijskem organu ugotovljena dejstva ali sporna vprašanja, ki so važna za pravilno odmero družbenega davka. Za vsako vknjižbo, dejstvo ali sporno vprašanje je treba navesti v zapisniku razlog, zakaj se izpodbija ali vnaša v davčno osnovo, da utegne davčni zavezanec o vsakem poedinem vprašanju podati svoja pojasnila.
Zapisnik o pregledu knjig mora ustrezati formalnim določbam členov 35. do 40. zakona o občnem upravnem postopku z dne 9. decembra 1930 in točke 9., pod B., pravilnika k členu 120. zakona o neposrednih davkih. Z materialne strani mora navajati vsak zapisnik pojasnila o vseh vprašanjih, za katera je bil odrejen delni pregled, odnosno mora navajati po vsestranskem pregledu nadrobna pojasnila vseh kontov glavne knjige.
Na ugotovitve oblastvenega odposlanca v zapisniku o pregledu knjig podajo družbeni predstavniki pojasnila, nasprotne dokaze in svoje predloge na zapisnik, ki se nato zaključi, in ga podpišejo vsi navzočni. Družbenim predstavnikom je izročiti proti potrdilu prepis zapisnika o pregledu knjig; izvirnik z obrazloženim poročilom in predlogom finančnega odposlanca pa je predložiti pristojnemu odmernemu oblastvu. Ta zapisnik o pregledu knjig v izvirniku se uporabi ob odmeri davkov in hrani pri odmernih spisih družbenega davka kot njih sestavni del.
Odmerno oblastvo pregleda zapisnik o pregledu knjig in če ugotovi kazniva dejanja davčne utaje, započne takoj po uradni dolžnosti zoper podjetje kazenski postopek po veljavnih predpisih. Če treba, odredi dodatni pregled knjig tudi za ostala leta, glede katerih ni pravica države do izrekanja kazni po členu 155. zakona o neposrednih davkih, odposno do naknadne odmere davka po členu 153. tega zakona in poslednjem odstavku čl. 22. uredbe o postopku glede kaznivih davčnih dejanj že zastarala.
Ob vsakem pregledu poslovnih knjig podjetja mora oblastveni odposlanec obenem preizkusiti, ali izpolnjuje kontrolirano podjetje vse z zakonom predpisane dolžnosti tudi po ostalih davčnih oblikah, kakršne so: uslužbenski, rentni, splošni in skupni poslovni promet, luksuzni davek, posebni davčni dodatek, in ugotovi najdeno stanje zapisniško tudi v tem pogledu.
Gorenje določbe glede delnega in poskusnega pregleda poslovnih kniig veljajo samo za pregled, ki, se opravi med redno odmero davka. Nasprotno pa se mora pregled poslovnih knjig, ki se vrši na. podstavi započe-tega kazenskega postopka, opraviti brezpogojno vselej vsestransko in podrobno, in to po progresivni metodi, od osnovnih vknjižb v knjigi prvih zapiskov in blagajni do pomožnih knjig in odtod do vknjižb v glavno knjigo.
VI.	Odločba o odmeri družbenega davka.
Ko so pojasnjena vsa sporna vprašanja in ugotovljena vsa odločilna dejstva (razprava z davčnimi zavezanci ali pregled knjig), izda odmeruo oblastvo svojo
obrazloženo posebno odločbo o odmeri družbenega davka skladno s podrobnimi določbami, danimi v tem pogledu že v drugem odstavku točke 5. pravilnika k členu 127. zakona o neposrednih davkih.
VII. Evidenca podatkov o odmeri družbenega davka.
Radi evidence podatkov o družbenem davku osnuje
odmerno oblastvo in vodi redno dalje: 1. evidenco podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, in vseh podatkov o družbenem davku; 2. posebno evidenco (rokovnik) za poizvedbe, preglede knjig ali druga dejanja, ki bi jih med cenzurnim ali pritožbenim postopkom odredil oddelek za davke ministrstva za finance.
Ta evidenca se vodi v smislu podrobnih določb, ki jih dajeta v tem pogledu peti in osmi odstavek točke 5. pravilnika k členu 127. zakona o neposrednih davkih; po teh določbah se je povsem ravnati.
VIII. Predlaganje odmernih spisov družbenega davka oddelku za davke ministrstva za finance v cenzuro, odnosno v.rešitev pritožbe.
Najkasnejo v osmih dneh po preteku pritožbenega roka predloži odmerno oblastvo oddelku za davke ministrstva za finance v cenzuro koncept odločbe o odmeri družbenega davka z vsemi prilogami, poizvedbami, uradnimi ugotovitvami, eventualno pritožbo in odmernimi spisi tekočega in predhodnega davčnega leta. Vsak tak spis se predloži s posebnim poročilom v smislu in na način, razložen v šestem odstavku točke 5. pravilnika k členu 127. zakona o neposrednih davkih.
Da bo moči opraviti cenzuro poedinega odmernega spisa brez težav in kar moči uspešno v najkrajšem času, mora urediti odmerno oblastvo vse podatke, izkaze in pojasnila sistematično po skupinah in kontih in v tistem redu, kakor so izkazani v računu izravnave in računu dobička in izgube, nato pa jih vložiti v tiskano bilanco pod temi računi. Ostale splošne priloge (poročila, pravila, skupščinski zapisnik itd.) se zbirajo in prilagajo za omenjenimi posebnimi prilogami bilance. Potrdilo o vročitvi odloka o odmeri davka podjetju je treba prilepiti na koncept odločbe o odmeri.
Radi popolnosti evidence podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, ki jo vodi oddelek za davke ministrstva za finance, predloži odmerno oblastvo od davčnega leta 1935. dalje v cenzuro tudi odločbe o oprostitvi zadrug iz točk 7. in 8. člena 76. zakona o neposrednih davkih in Odmerne spise podjetij, katerim je bil družbeni davek samo idealno odmerjen in takoj izknjižen (člen 3. zakona in pravilnika o neposrednih davkih).
IX. Postopek po odredbah oddelka za davke ministrstva za finance glede dodatnih poizvedb, pregleda knjig itd.
Vse dospele odmerne spise družbenega davka vzame oddelek za davke ministrstva za finance v delo in odloči o pritožbi ali o cenzuri.
Če se pokaže potreba, da se odmerni spisi dopolnijo, da se zahtevajo kaka pojasnila od obdačencev, opravijo poizvedbe ali celo pregled knjig, vrne oddelek za davke ministrstva za finance odmerne spise pristojnemu oblastvu v dotični postopek in dopolnitev.
Da more oddelek za davke ministrstva za finance pravočasno in uspešno vršiti cenzurno pravico, se od-mernim oblastvom strogo naroča, naj vse spise, ki jim jih oddelek za davke ministrstva za finance vrne, takoj vpišejo v vložni zapisnik in jih proti potrdilu še istega dne izroče odrejenemu referentu v delo. Odrejeni referent naj vpiše prejete predmete v posebno evidenco (rokovnik) in naj skrbi, da se predmet najkasneje v
odrejenem roku dokonča. Ce se predmet ne bi mogel dokončati v roku, naj predloži odmerno oblastvo pravočasno poročilo oddelku za davke ministrstva za finance in zaprosi podaljšave tega roka.
Ko se opravijo poizvedbe ali pregled knjig, vrne odmerno oblastvo dotične spise oddelku za davke ministrstva za finance v uradovanje. Preden pa odmerno oblastvo odmerile spise vrne, pregleda, če se je opravil pregled knjig po naredbi oddelka za davke ministrstva za finance, zapisnik o pregledu knjig. Ce ugotovi kazniva dejanja davčne utaje, započne takoj po uradni dolžnosti kazenski postopek zoper podjetje. Po potrebi započne lahko odmerno oblastvo istočasno kazenski postopek tudi za ostala leta, glede katerih še ni zastarala pravica države do izrekanja kazni, odnosno do naknadne odmere prikrajšanega davka.
V spremnem pismu poda odmerno oblastvo oddelku za davke kratko poročilo o posledku dodatnih poizvedb ali pregleda knjig in označi rok, do katerega se lahko vrši cenzura; če pa se je započel kazenski postopek, opozori oddelek za davke ministrstva za finance na to okolnost. V poslednjem primeru izda oddelek za davke ministrstva za finance svojo cenzurno odločbo, odnosno odločbo o pritožbi v najkrajšem času, da more odmerno oblastvo kazenski postopek za dejanja davčne utaje po veljavnih predpisih nadaljevati in dokončati.
X. Izvrševanje cenzurnih in pritožbenih odločb oddelka za davke ministrstva za finance.
Vse prejete odločbe oddelka za davke ministrstva za finance o cenzuri ali pritožbi vpiše odmerno oblastvo še istega dne v vložni zapisnik in jih izroči proti potrdilu v delo odrejenim konceptnim uradnikom-referentom, ki morajo prejete spise takoj vpisati v knjigo evidence podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, in nato v smislu ministrske odločbe dalje postopati.
Ker je dan vročitve odločbe oddelka za davke ministrstva za finance odločilnega pomena za presojo pravno-veljavnosti cenzurne odločbe glede na časovno omejeno pravico države (dve leti) do odmere davka po cenzuri, morajo cdmerna oblastva in organi posvetiti vso pazljivost cenzurnim odločbam oddelka za davke ministrstva za finance in poskrbeti, da se brezpogojno še istega dne po njih prejemu ti predmeti vzamejo v delo in cenzurna odločba davčnemu zavezancu-podjetju vroči.
XI. Pristojnost in dolžnost organov davčnih oblastev v poslih družbenega davka.
Vsi posli za odmero družbenega davka pri finančnih direkcijah se morajo poverjati poglavitno konceptnim uradnikom, ki bodo vodili te posle od leta 1935. dalje. V ta namen odreja oddelek za davke ministrstva za finance naslednje:
1.	V pristojnost in dolžnost odrejenih uradnikov-referentov, ki se jim dajo v delo posli družbenega davka, spadajo vsa dejanja, našteta v oddelkih II. do X. teh navodil. Zlasti pa spada v njih dolžnost, da se izvrši odmera družbenega davka pravilno in strogo po zakonu in veljavnih predpisih, da se odmerne odločbe z vsemi podatki vred predlože v določenem roku oddelku za davke ministrstva za finance v cenzuro, da se morebiti po oddelku za davke ministrstva za finance odrejene dodatne poizvedbe, pregledi knjig itd. v roku opravijo in spisi oddelku za davke ministrstva za finance vrnejo in da se cenzurne odločbe, prejete od oddelka za davke ministrstva za finance, še istega dne po njihovem prejemu obdačencu vroče.
2. V pristojnost in dolžnost šefa odseka za neposredne davke pri finančni direkciji spada, da nadzira delo odrejenih konceptnih uradnikov-referentov o družbenem davku in da skrbi za njih strokovno izobrazbo in usposobljenost za ta referat, da skrbi za pravilno uporabo zakona in veljavnih predpisov, za pravočasno upoštevanje vseh rokov in za ažurno voditev referata o družbenem davku, da v tem pogledu izdaja potrebna navodila in uredbe in o vsem finančnemu direktorju poroča.
3. V pristojnost in dolžnost finančnega direktorja spada, da kontrolira posle družbenega davka in da izdaja potrebna navodila in odredbe, da se odpravijo morebitne nepravilnosti in zastoj v poslih tega referata.
XII. Odgovornost organov davčnih oblastev glede poslov družbenega davka.
V petem odstavku člena 127. zakona o neposrednih davkih je določeno, da more oddelek za davke ministrstva za finance izvršiti cenzuro odmere družbenega davka, če od dne vročitve odločbe odmernega oblastva pa do dne vročitve cenzurne odločbe oddelka za davke pri ministrstvu za finance davčnemu zavezancu še nista pretekli dve leti.
Glede na ta zakonski rok za cenzuro in pa da utegne oddelek za davke ministrstva za finance izdati svoje cenzurne odločbe pravočasno in mnogo pred iztekom zakonskega cenzurnega roka, se vsem odmernim oblastvena in podrejenim organom strogo naroča, naj predlagajo vse izvršene odmere družbenega davka oddelku za davke ministrstva za finance v cenzuro v odrejenem roku, naj vse morebitne dodatne dopolnitve, poizvedbe ali preglede knjig, ki jih odredi v cenzurnem postopku oddelek za davke ministrstva za finance, opravijo v roku in naj vse cenzurne odločbe, ki jih prejmejo od oddelka za davke ministrstva za finance, davčnim obvezancem šo istega dne vročijo. Davčna oblastva in odgovorni organi morajo brezpogojno določene roke upoštevali, ker oddelek za davke ministrstva za finance nikakor ne bo dopuščal, da se zaradi nemarnosti, neupoštevanja rokov ali neizvršitve prejetih nalogov po krivdi podrejenih organov cenzura oteži ali onemogoči ali pa da cenzurna odločba zaradi nepravočasne vročitve davčnemu zavezancu celo svojo veljavnost izgubi.
Zato bodo odgovorni organi, kolikor se po krivdi podrejenih davčnih oblastev in organov ne bi mogla izdati cenzurna odločba v zakonsko določenem dvoletnem reku ali se pravočasno izdana odločba oddelka za davke ministrstva za finance ne bi mogla davčnemu zavezancu pravočasno vročiti, poklicani na disciplinsko in materialno odgovornost.
XIII. Postopek za ugotovitev davčne osnove po svobodni oceni (drugi odstavek člena 81. zakona o neposrednih davkih).
Če odmerno oblastvo spozna, da izkazani posladki poslovanja pri kakem podjetju ne “ustrezajo pridobitni,n razmeram vobče aji pa razmeram, v katerih je podjetje poslovalo, je upravičeno odstopiti od bilance in izvršiti radi odmere davka popravke poedinih knjižnih postavk ali računskih postavk v zaključnih računih. Namen tetra odstopanja je, da se izsledi in obdači tisti del dohodka ali dobička, ki se po knjigah ne pojavlja.
Ker se vsi primeri, kjer se dii dobiček ali dohodek zmanjšati, izločiti ali na drugega prede/ati, ne dajo našteti, se tu samo radi primera navajajo tisti, ki se v praksi pogosteje pojavljajo:
1. Podjetje prejema iz inozemstva blago, ki ga prodaja v državi za račun komitenta proti komisijski proviziji, ali nabira za račun inozemskega komitenta naročila, odnosno dostavlja dobave pri državnih uradih, ki jih opravlja inozemski komitent naravnost ali po domačem podjetju. Komisionar prejema in ocarinja blago na svoje ime ali pa prihaja blago naravnost na ime domačega kupca. Ves iztržek od neposrednih prodaj kakor tudi od plačanih faktur za blago, odpremljeno po komitentu naravnost kupcu v državi, vknjižuje komisionar v korist tekočega računa komitenta, ki ga istočasno obremeni za carino, prevoznino in komisijsko provizijo. Ker je zasnovano poslovanje na komisijskem razmerju, komi-sionarjeva bilanca začetnih in končnih zalog ne izkazuje. Komisijska provizija je tako izračunjena, da ne zadostuje, da bi pokrila režijske stroške komisionarja. Zaradi tega poslovnega razmerja gre dobiček, ostvarjen od poslovanja v državi, v korist inozemskega komitenta in je v njegovem tekočem računu.
2. Domače podjetje prodaja svoje blago ali izdelke po inozemskem komisionarju. Ostvarjeni dobiček (razlika med vknjiženo ceno v komisiji in po komisionarju ostvar-jeno prodajno ceno) ostane v korist komitenta bodisi v knjigah komisionarja ali pa kakega inozemskega denarnega zavoda.
3. Domače podjetje nabavlja iz inozemstva sirovine, material, blago, izdelke, stroje itd. po cenah nad normalnimi tržnimi cenami ali pa prodaja svoje blago ali izdelke v inozemstvo po cenah pod normalnimi tržnimi cenami. Ker fakturne cene za nakupe in prodaje ne ustrezajo normalnim tržnim cenam, izkazuje domače podjetje kot končni posledek poslovanja sorazmerno nizek dobiček ali včasi tudi izgubo. Dobiček je prešel v teh primerih na podstavi nabavnih, odnosno prodajnih faktur v korist inozemskih oseb.
4. Pri podjetjih, ki pripadajo eni ali več rodbinam, opravljajo posle članov upravnega, nadzornega odbora in direktorja redno člani teh rodbin. Večinoma opravljajo nakupe in prodaje lastniki sami preko svojih osebnih računov. Ta delniška podjetja ustanovijo včasi tudi svoje samostojne poslovnice, ki so zavezane občnemu pridob-ninskemu davku. V teh primerih služijo te samostojne poslovnice za prevzem blaga delniškega podjetja v komisijo ali za nabavo sirovin, materiala, blaga, in to za račun delniškega podjetja. V prvem primeru ne izkazujejo obračuni prodaj v komisiji ustreznega zaslužka, v drugem primeru pa se fakturirajo nabave nad normalno tržno ceno. Da bi se dobiček, ostvarjen od prodaje v ^komisiji, zmanjšal ali izločil, se vknjižuje, da je komisionar na koncu leta blago vrnil, ob začetku naslednjega leta pa iznova prevzel. V razloženem primeru je ostvarjeni dobiček v knjigah samostojne poslovnice.
5. Podjetja, katerih blago uživa visoko zaščitno carino, uravnavajo prodajno ceno svojemu blagu redno pod višino prodajne cene blaga, ki se uvaža iz inozemstva. Zato se lahko vzame, da je dober del zaščitne carine dobiček za domače podjetje. Da bi se pa ta ostvarjeni dobiček ne pokazal v zaključnih računih, izvršujejo podjetja različne vknjižbe, kakor n. pr. višjo nabavno, nižjo prodajno ceno, razne odobritve, skonte, popuste, provizije, odškodnine za licence, patente itd. Ta podjetja so včasi zvezana z inozemskimi karteli ali koncerni, ki jim zaradi zaščitne carine pogodbeno odstopajo del ostvar-jenega dobička v zgoraj navedenih oblikah. Pri teh podjetjih je torej dobiček na zgoraj opisani način zmanjšan ali izločen.
Razen dejanj, naštetih pod gorenjimi točkami 1. do 5. so še tudi druga dejanja, ki se vrše, da bi se izločil dobiček, ostvarjen v državi, kakor n. pr.:
6. V inozemstvu izvršene prodaje se stornirajo, nato pa se vknjiži, da je blago odstopljeno inozemskemu komisionarju.
7. Fingirajo se skupni nakupi ali prodaje, katerih uspeh je redno izguba.
8. Sklepajo se nabave sirovin, materiala, blaga v inozemstvu, blago se pa ne uvozi in se nato vknjiži izguba, ki je nastala s stornom zaključnice ali s prodajo v inozemstvu.
9. S posredovanjem inozemskih pravnih ali fizičnih oseb se opravljajo borzne transakcije ali špekulacije, ki se redno končajo z izgubo.
Primeri, našteti pod gorenjimi točkami 1. do 9., kakor tudi ostala podobna dejanja se pojavljajo redno tedaj, če je domače podjetje zavisno od domačih ali inozemskih ustanovnikov, glavnih delničarjev, finansjejev, ali če pride v interesni krog inozemskega koncerna, kartela, holdinške družbe itd.
V vseh teh primerih se redno pojavlja, da domače podjetje svojo delavnost razvija in razširja, da uporablja nove kredite za nove investicije in da ima vse pogoje za uspevanje in donosnost lastnih in tujih sredstev. Toda ta podjetja izkazujejo skoraj redno vsako leto enak uspeh poslovanja (minimalni zaslužek ali izgubo), ki ni v razmerju z obsegom poslovanja in normalnim dobičkom. Da bi mogla ta podjetja, ustanovljena navadno z minimalno glavnico, a visokimi obveznostmi, s katerimi se na opisani način odvzema dobiček, služiti še dalje namenu, za katerega so ustanovljena, stornirajo prizadete osebe po potrebi obresti ali jih od svojih terjatev ne jemljejo ali dovoljujejo popuste pri blagu ali pri svojih terjatvah ali pa podeljujejo tem podjetjem nove kredite, ki so pod imenom novega posojila, ki se r^dno tudi obrestuje, v stvari povračilo že odvzetega dobička. Ce ugotovi odmerilo oblastvo s pregledom bilanc in predloženih listin, da izkazani uspeh poslovanja ne ustreza pridobitnim razmeram ali razmeram, v katerih je podjetje poslovalo, mora preizkusiti vzroke temu nesorazmerju, priobčiti svoje ugotovitve davčnemu zavezancu in zahtevati od njega potrebna pojasnila.
Če se uradne ugotovitve ne dajo pojasniti pri ustni ali pismeni razpravi z davčnim zavezancem, se pokaže potreba, da pregleda odmerno oblastvo v ta namen knjige in listine podjetja. S pregledom je treba predvsem preizkusiti vse navedbe davčnega zavezanca in po njem predložene dokaze, kritično presoditi vse vknjižbe, poslovne dogodke in obstoječe poslovno razmerje, nato pa ugotoviti vsa tista dejstva, ki so odločilna za številčno ugotovitev davku zavezanega dobička. Po tako ugotovljenih dejstvih vnese odmerno oblastvo razliko, za kolikor je poslovni dobiček zmanjšan, v davčno osnovo. Če se tudi s pregledom knjig ne bi dalo po predloženih knjižnih listinah in ostalih listinah, ki se nanašajo na predmet, točno ugotoviti, za koliko je zmanjšan davku zavezani dobiček, naj zahteva odmerno oblastvo po izvršenem pregledu knjig na podstavi zbranih podatkov in ugotovljenih dejstev o vseh spornih vprašanjih, vknjižbah, poslovnih dogodkih ali poslovnem razmerju mnenje izvedencev, strokovnjakov, trgovinskih ali industrijskih združb ali domačih samostojnih podjetij. Po opravljenih poizvedbah ugotovi odmerno oblastvo po svobodni oceni razliko, za koliko je zmanjšan davku zavezani dobiček, in vnese to razliko v davčno osnovo družbenega davka.
Če se iz kateregakoli razloga ne bi moglo glede primera pod gorenjo točko 1. (komisijsko poslovanje) ugotoviti, za koliko ja zmanjšan poslovni dobiček, zbere cdmerno oblastvo podatke o prometu, ki ga je opravilo domače podjetje kot komisionar za račun inozemske pravne ali fizične osebe kot komitenta in odstopi te podatke pristojnemu prvostopnemu davčnemu oblastvu, ki odmeri inozemskemu komitentu splošni davek od pridobuine po členu 42. zakona o neposrednih davkih.
Pristojno prvostopno davčno oblastvo mora poskrbeti, da se odmerjeni davek redno in pravočasno plača, in odrediti v ta namen, če treba, zaplembo blaga ali terjatve iuozemskega komitenta pri domačem podjetju kot komisionarju.
Preden izda odmerno oblastvo kakršnokoli odločbo o odmeri davka po svobodni oceni, mora vsestransko preizkusiti vsa ugotovljena dejanja, vknjižbe in poslovne dogodke pri podjetju, da oceni, ali je podano v konkretnem primeru kaznivo dejanje davčne utaje iz člena
142.	zakona o neposrednih davkih, in započne, če je tako, zoper podjetje po uradni dolžnosti kazenski postopek po veljavnih predpisih.
Oddelek za davke ministrstva za finance sme odmeriti ob cenzuri davek po svobodni oceni.
XIV.	Ocenitev zalog (tretji odstavek člena 81. zakona o neposrednih davkih).
Če davčno oblastvo podvomi, ali je bil ostvarjeni dobiček zmanjšan ali izločen z neopravičeno nižjo ocenitvijo zalog pod maksimalno mejo, določeno v poslednjem odstavku pravilnika k členu 81. zakona o neposrednih davkih, preizkusi ocenitev teh zalog.
Da se more vprašanje o pravilnosti ocenitve zalog ob dvomu vsestransko preizkusiti, bo potrebno, da se opravijo poizvedbe in zahtevajo od zavezanca pojasnila. V ta namen pregleda davčno oblastvo ob ustni ali pismeni razpravi z davčnim zavezancem vse navedbe, pojasnila in kalkulacije, ki se predlože o tem vprašanju.
Če se to vprašanje ne bi dalo pravilno oceniti brez pregleda poslovnih knjig, odredi odmerno oblastvo pregled knjig, da se ugotove nabavne, odnosno proizvodne cene.
Ker se ugotavljajo razlike, ki morejo nastati ob ocenitvi zalog, po nabavni, odnosno proizvodni ceni, zmanjšani za 25 %, se naj posluži odmerno oblastvo pri preizkušanju teh. cen naslednjega načina kalkulacije:
1.	Nabavna cena.
Z nabavno ceno se razumejo vsi izdatki, potrebni, da se dobe v roke imovinski predmeti, kakor: nakupna cena, provizije, prevoznina, nakladnina, razkladnina, zavarovalnina, carina in carinski stroški, javne davščine, stroški za vskladiščenje, za montiranje, kakor tudi vsi ostali stroški, ki so tesno spojeni z dobavo in prejemom blaga.
Kalkulacija nabavne cene mora obsegati poglavitno tele podatke:'
Nabavljeno blago kg (m, kosov itd.) za Din .....................................
Carina in stroški............................... „............................................................
Prevoz, nakladanje, razkladanje, vskladiščenje itd..................................  „........................
Stroški montiranja itd.......................... „..............................
Mezde, javne davščine itd	 „	.
Skupaj nabavljeno blago kg (m, kosov itd.) za  ................................. „........................
t. j. Din..........za	kg (m, kos).
Zaloge pu nabavni ceni, zmanjšani za 2 5 %	„.................
Zaloge so bilansirane kg (m, kos) po
Din..................................... „ L............
potemtakem so zaloge ocenjene prenizko .	„ ............
2.	Proizvodna cena.
S proizvodno ceno se razumejo vsi stroški za nabavo ped gorenjo točko 1., zvišani za produkcijske plače in mezde, za vrednost porabljenih sirovin, polizdelkov, pogonskega, kurilnega in ostalega maieriala, za zavarovanje, vzdrževanje in amortizacijo tvorniških objektov in ostalih tvorniških naprav, za prispevke bolniškim blagajnam, za nezgodno, starostno in bolniško zavarovanje in vsi ostali izdatki, ki so tesno spojeni z nabavo in proizvodnjo.
Kalkulacija proizvodne cene mora obsegati poglavitno tele podatke:
Produkcijske plače in mezde (delavci v
tvornici in tehnično osebje) .... Din ..................„
Porabljena sirovina kg (m, itd.)	....	„ ..........
Porabljeni polizdelki kg (m) .....	„ ..........
Potrošili material kg (m)................... „ ..............
Pogonski material kg (m).................... „ ..............
Amortizacija tvorniških zgradb, strojev in
ostalih tvorniških naprav............... „ .............
Stroški vzdrževanja, popravila	....	„ ..........
Prispevki za bolniške blagajne, za nezgodno, starostno in bolniško zavarovanje itd.................................. „ ...............
Zavarovanje imovinskih objektov in tvorniških naprav.............................. „ ...............
Vsi -ostali izdatki, ki so v neposredni
zvezi s proizvodnjo..................... .	„ ..........
Proizvedeno izdelkov kg (m, kosov itd.) „ ...................
t. j. Din..........za	kg (m, kos).
Odbija se vrednost postranskih proizvodov
in odpadkov............................ „ ..............
Proizvodna cena za kg (m, kos)	....	„ ..........
Proizvodna cena, zmanjšana za 25 % . '.	„ ..........
Zaloge so ocenjene na....................... „ ..............
Zalege so ocenjene prenizko................. „ ..............
Vrednost polizdelkov se najde, če se izločijo tisti stroški, ki so potrebni, da se predela polizdelek v izdelek.
Če bi zaradi raznovrstnosti izdelkov ali dodelanega blaga poedinična kalkulacija ne bila mogoča, je na izvolji, da se sestavi kalkulacija samo za poglavitne vrste izdelkov ali blaga, za ostale pa samo pojasni način, kako se je ugotovila vrednost.
Davčnim zavezancem je na izvolji, da predlože ali sestavijo tudi druge kalkulacije, izhajajoč n. pr. od prodajne cene, zmanjšane za režijo in dobiček. V tem primeru preizkusi pristojno odmerno oblastvo te kalkulacije po razloženi metodi.
Da ne bi poedine nepravilne ali fiktivne vknjižbe v računih, ki služijo za podstavo kalkulaciji nabavne, odnosno proizvodne cene, dovedle do zvišanja teh cen, je izključiti iz kalkulacije vse tiste postavke, ki se davčno ne priznajo, ki pa. so vnesene v davčno osnovo za družbeni davek, kakor: a) izdatki za nove investicije, nabave, melioracije itd., ki so nepravilno vknjiženi na račun fabrikacije namesto na račun imovine; b) vse fiktivne ali druge vknjižbe, ki ne predstavljajo stroškov nabave ali produkcije itd.
Iz istih razlogov se dodajo v kalkulaciji vse postavke, spadajoče v kalkulacijo nabavne, odnosno proizvodne cene, ki so vknjižene na druge račune uspeha, ki niso upoštevpi pri kalkulaciji teli cen.
Po uradno sestavljenih ali od davčnega zavezanca prejetih in kontroliranih' kalkulacijah preizkusi odmerno oblastvo z vpogledom v poslovne knjige podjetja pravilnost ocenitve zalog in, kolikor ugotovi s tem preizkusom neopravičeno nižjo ceno, vnese ugotovljeno razliko v davčno osnovo za družbeni davek.
Če se te razlike obdačijo, je davčnim zavezancem na izvolji, da preknjižijo obdačeno razliko v naslednjem poslovnem letu v breme dotičnih imovinskih računov (računov blaga, materiala) in obenem odobrijo te vsote računu obdačenih zalog (obdačena rezerva).
XV. Obresti za lastno vloženo glavnico (drugi odstavek točke 4. člena 82. zakona o neposrednih davkih).
V drugem odstavku točke 4. člena 82. zakona o neposrednih davkih je določeno, da se pasivne obresti ne morejo priznati za režijsko postavko, če obstoji gospodarska istovetnost in gospodarska povezanost med dolžnikom in upnikom. Postopek za ugotavljanje, ali obstoji gospodarska istovetnost, je določen v drugem do sedmem odstavku točke 4. pravilnika k členu 82. zakona o'neposrednih davkih. Preden izda o tem vprašanju odločbo, naj opravi odmerno oblastvo vse poizvedbe in obravnava to vprašanje z davčnim zavezancem ustno ali pismeno, oceni vse upoštevne razloge in pregleda, če treba, knjige in ostale listine, ki se nanašajo na predmet, nato pa izda svojo obrazloženo odločbo.
Če se s poizvedbami ugotovi, da se pojavlja v knjigah domače delniške družbe namesto pravega inozemskega upnika drugo domače delniško podjetje kot upnik, vnese odmerno oblastvo, če obstoji gospodarska istovetnost, po ugotovitvi materialne resnice dotične obresti v davčno osnovo za družbeni davek, ker so te obresti po ovinkih dejansko odobrene inozemskemu upniku.
XVI. Odpisi in vložbe v rezervne fonde (točki 6. in 7. ter predposlednji in poslednji odstavek člena 83. zakona o neposrednih davkih).
Ko presoja verodostojnost in opravičenost odpisov ali vložb v rezervne fonde, mora odmerno oblastvo uVa-ževati, da se vrše vsi odpisi, amortizacije in vložbe v fonde redno po načelih običajne trgovske opreznosti, ker so izgube normalen pojav poslovnih razmerij in delavnosti vsakega pridobitnega podjetja.
Pri oceni podanih pojasnil ali dokazov preizkusi odmerilo oblastvo vse okolnosti, navedene po davčnem zavezancu, in presodi, ali so vložbe v fonde zadostno obrazložene, odnosno izgube zadostilo dokazane. Pri tem preizkušanju je upoštevati vse že izvedene odpise ali viožbe v fonde, da se ne bi z nadaljnjimi neopravičenimi vložbami ali odpisi brez davka ustvarjale prave rezerve v računih, ki morajo biti po svoji namembi samo poprava nekega dela imovine.
Če niso vložbe zadostno obrazložene ali niso izgube zadostno dokazane, opravi odmerno oblastvo potrebne poizvedbe, izvede razpravo z davčnim zavezancem in priskrbi mnenje strokovnjakov, pa izda po dokončanem takem postopku svojo odločbo, da prizna višino odpisov ali vložb, ali pa vnese ugotovljeno razliko v davčno osnovo za družbeni davek.
Na podstavi pooblastitve po poslednjem odstavku člena 83. zakona o neposrednih davkih določa oddelek za davke ministrstva za finance tukaj poglavitno srednji odstotek letne amortizacije, ki se smatra za normalno izgubo zaradi obrabe imovinskih predmetov in ki se potemtakem davčno prizna, in sicer: za tvorniške zgradbe 3%, za lesene zgradbe (barake) 10%, za gospodarske zgradbe 4%, za tvorniške stroje 10%, za posebno stroje
15%, za peči 6%, za orodje in take priprave 25%, za modele 50%, za opravo 10%, za pisalne stroje 20%, za vozove 15%, za kočije 20%, za osebne avtomobile 20%, za tovorne avtomobile 25%, za investicije vodne 'sile 8%, za železniške droge 5%, za dovodne cevi 15%, za električne instalacije 20%, za električne vode 15%, za telefonske instalacije 15%.
Če izvajajo podjetja amortizacije nad zgoraj določeno maksimalno mejo, postopa odmerno oblastvo po predpisih predposlednjega odstavka člena 83. zakona o neposrednih davkih in vnese ugotovljeno razliko v davčno osnovo.
XVII.	Kazniva dejanja ali opustitve v poslovnih knjigah, listinah ali zaključnih računih (šesti in sedmi odstavek člena 142. zakona o neposrednih davkih).
1. Neodvisno od splošnih kaznivih dejanj, za katera veljajo obstoječe kazenske določbe za vsa kazniva dejanja, storjena v katerikoli obstoječih davčnih oblik, se smatrajo zlasti pri podjetjih, zavezanih javnemu polaganju računov, za že storjeno kaznivo dejanje davčne utaje, za katero ni treba dokazovati namero in zavest, vsa tista dejanja ali opustitve v poslovnih knjigah, listinah ali zaključnih računih, o katerih govori šesti odstavek člena 142. zakona o neposrednih davkih. Ta dejanja ali opustitve so navedene v tretjem odstavku točke 1. pravilnika k členom 142. do 145. zakona o neposrednih davkih samo radi primera, pa se potemtakem lahko pojavijo tudi druga taka dejanja ali opustitve, ki v pravilniku niso naštete in ki se kot takšne tudi smatrajo za kaznivo dejanje davčne utaje.
2. V sedmem odstavku člena 142. zakona o neposrednih davkih je določeno, da se za razlike, ki se pokažejo med davčnimi oblastvi in davčnimi zavezanci družbenega davka glede ocene vrednosti zalog ali višine odpisov in vložb v rezervne fonde, ne uporabljajo določbe šestega odstavka člena 142. zakona o neposrednih davkih. Ta izjema je opravičena z dejstvom, da nastaja spor redno zaradi različnosti mnenj glede ocenitve, ki ga reši odmerno oblastvo po uradni dolžnosti. Če pa davčni zavezanec poleg nižje ocenitve zaloge ne vnese pravilno v inventuro vse zaloge po količini, vrsti in teži ali odpiše, odnosno če vloži v rezervne fonde očito ali skrito neki del poslovnih dohodkov za izgube, ki jih ni, so. tudi taka dejanja kazniva dejanja davčne utaje po šestem odstavku člena 142. zakona o neposrednih davkih.
3. V drugem odstavku člena 81. zakona o neposrednih davkih je določeno, da sme davčno oblastvo odstopiti od splošnega pravila, da je najti davčno osnovo na podstavi predložene bilance in računa izgube in dobička, in odmeriti davek po svobodni oceni. Toda tudi v teh primerih mora smatrati odmerno oblastvo, če ugotovi ali zve, da so bila storjena dejanja ali opustitve radi prikrivanja davku zavezanega dobička, tudi la dejanja za kazniva dejanja že izvršene davčne utaje v smislu šestega odstavka člena 142. zakona o neposrednih'davkih.
•	4. Zato mora odmerno oblastvo ob pregledovanju
odmernih spisov in predloženih listin že med pripravljalnimi dejanji za odmero družbenega davka preizkusiti možnost takih dejanj ali opustitev iz gorenjih točk 1. do 3.; zlasti kadar je podano nesorazmerje med izkazanim dobičkom, obsegom poslovanja, opravljenim prometom in skupnimi sredstvi podjetja, mora opraviti poizvedbe in dalje pt> zakonu postopati po določbah čl. 142. zakona o neposrednih davkih in pravilnika k členu 142, do 145. zakona o neposrednih davkih.
XVIII.	Kazenski postopek.
Kazenski postopek vodi pristojno odmevno oblastvo po uradni dolžnosti:
1. če ugotovi v prijavah, izjavah, pojasnilih, prošnjah, pritožbah, vlogah ali v drugih dejanjih kazniva dejanja davčne utaje po prvem in drugem odstavku člena 142. zakona o neposrednih davkih;
2. če kakorkoli zve za kazniva dejanja, o katerih govori šesti odstavek člena 142. zakona o neposrednih davkih;
3. če je dospela ovadba s konkretnimi podatki in dokazi, odnosno če ugotovi odmevno oblastvo s poizvedbami o tej ovadbi kazniva dejanja davčne utaje po čl. 142. zakona o neposrednih davkih;
4. če ugotovi iz zapisnika o pregledu knjig, opravljenem v odmernem postopku ali po navedbi oddelka za davke ministrstva za finance v cenzurnem postopku, dejanja, ki se preganjajo kazensko po določbah čl. 142. zakona o neposrednih davkih.
V primerih pod gorenjimi točkami 1. do 4. započne odmevno oblastvo kazenski postopek takoj, obvesti o tem obdclženo podjetje in postopa dalje po veljavnih predpisih.
V smislu drugega stavka drugega odstavka člena
143.	zakona o neposrednih davkih smejo započeti kazenski postopek ter opravljati poizvedbe in preiskave o teh kaznivih dejanjih pravnoveljavno tudi višja davčna obla-stva. Potemtakem sme opravljati poizvedbe in preiskave za vse vrste davčnih kaznivih dejanj, ki spadajo v pristojnost davčnih uprav ali finančnih direkcij, tudi oddelek za davke ministrstva za finance. Prav tako smejo opravljati tudi finančne direkcije poizvedbe in preiskave zaradi davčnih kaznivih dejanj, ki spadajo v pristojnost davčnih uprav. Po dokončanih poizvedbah in preiskavi mora odstopiti višje davčno oblastvo vse preiskovalne spise pristojnemu odmernemu oblastvu.
Po dovršenem preiskovalnem kazenskem postopku se odstopijo spisi pristojnemu finančnemu sodišču v nadaljnji pristojni postopek. Ce kaznivega dejanja ni, če je pravica države, izreči kazen, prestala ali če se zahteva, da bi se kazenski postopek opustil, se predložijo spisi pristojnemu višjemu oblastvu v odobritev po tretjem odstavku člena 13. in členu 19. uredbe o postopku glede davčnih kaznivih dejanj.*
Če so bila kazniva dejanja med kazenskim postopkom ugotovljena, a je pravica države, izreči kazen, po členu 155. zakona o neposrednih davkih ugasnila, ustavi odmerno oblastvo v smislu člena 19. uredbe o postopku glede davčnih kaznivih dejanj kazenski postopek in predloži spise pristojnemu višjemu oblastvu v odobritev. Obenem odmeri pristojno odmerno oblastvo v smislu tretjega odstavka člena 153. zakona o neposrednih davkih in zadnjega odstavka člena 22. uredbe o postopku glede davčnih kaznivih dejanj naknadno prikrajšani davek, glede katerega ni nastopilo zastaranje, po prvem odstavku člena 153. zakona o neposrednih davkih
Vsak spis (zapisnik, prijava, izjava, pojasnilo, prošnje, pritožbe, vloge, uradno ugotovljena kazniva dejanja itd.), po katerem je treba voditi kazenski postopek, se vpiše takoj, še tisto uro, v zaupni vložni zapisnik pod posebno številko. Na spisu je označiti dan in uro, ko je bil vpisan. Obenem se izroči ta spis referentu,’ ki ga vpiše še tisto uro v register kaznivih dejanj in označi
* i Uraduj list« št. 33/8 iz 1. 1929.
na njem dan, uro in registrsko številko, p-o-d katero je vpisan.
Pristojno oblastvo vzame vse kazenske predmete še istega dne v postopek, odredi vsa dejanja, ki jih je treba opraviti, in skrbi, da se predmet v najkrajšem času dokonča.
Da more voditi oddelek za davke ministrstva za finance nadzor nad poslovanjem podrejenih oblastev glede davčnih kaznivih dejanj, se odreja, da morajo podrejena oblastva izza dne 1. januarja 1936 vsak mesec predložiti oddelku sumarni pregled nedovršenih kazenskih predmetov s temile podatki:
a) skupno število predmetov v zaostanku na začetku meseca;
b) število dospelih novih predmetov;
c) dejanja, opravljena med mesecem;
č) spisi, odstopljeni finančnemu sodišču;
d) stanje zaostankov in obrazložitev, zakaj ti predmeti niso dokoifčani.
Za vsak predmet, ki se dokonča med mesecem po finančnem sodišču, je priložiti mesečnemu pregledu prepis dotične razsodbe s poročilom, ali je bila zoper to razsodbo pritožba vložena od- obdolženca ali državnega zastopnika.
XIX.	Posebni davčni dodatek (točka II. člena 86. zakona o neposrednih davkih in točka IV. pravilnika k členu 86. zakona o neposrednih davkih),
V točki II. člena 86. zakona o neposrednih davkih in točki IV. pravilnika k temu členu zakona so naznačena taksativno tista delniška podjetja, ki so zavezana plačevanju posebnega davčnega dodatka.
Postopek za zbiranje podatkov o opravljenem prometu, za ugotovitev davčne zavezanosti, izračun davčne osnove kakor tudi za vsa ostala dejanja, ki se nanašajo, na to davčno obliko, so označeni v pravilniku k zakonu o neposrednih davkih.
Da bi se mogel posebni davčni dodatek pravilno odmeriti, naj zaznamujejo odmerna oblastva v svoji ev idenci podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, posebej vsako podjetje, ki je zavezano temu posebnemu davčnemu dodatku.
Ko se pregledujejo davčne prijave in ostale listine, predložene glede odmere družbenega davka, pregleda odmerno oblastvo obenem tudi podatke za odmero posebnega davčnega dodatka.
Ker so raztegnjene vse določbe zakona o neposrednih davkih tudi na to davčno obliko, se opozarjajo odmerna oblastva, da se morajo tudi vsa tista dejanja ali opustitve, o katerih govori šesti odstavek člena 142. zakona o neposrednih davkih in ki bi se bile izvršile v tej davčni obliki, smatrati za že izvršena kazniva dejanja davčne utaje.
V Beogradu, dne 5. oktobra 1935; št. 70.800.
Minister za finance Letica s. a.
■ —■	— • —
11.
Na podstavi § 63. finančnega zakona za 1. 1984/1935. in § 7. zakona o proračunskih dvanajstinah za 1. 1935./36. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo in ministra pravde tole
uredbo
o izpremembi uredbe o prekinitvi zastaranja kmetskih menic.*
Clen 1.
Odstavek (*) člena 1. uredbe o prekinitvi zastaranja kmetskih menic (»Službene novinec letnik XVI-19S4, št. 111/XXVIII, str. 450)** se izpreminja in se glasi:
»C1) Ce bi morala menica kmeta (člena 1. in 2. uredbe o zaščiti kmetov), prvotna ali prolongirana, zastarati bodisi proti glavnemu meničnemu dolžniku bodisi proti regresnim dolžnikom do konca leta 1936., ostane zastaranje prekinjeno (člen 79. meničnega zakona), če je terjatev že prijavljena pristojnemu sodišču po členu 1. uredbe o podaljšavi rokov za iztoževanje menic z dne 18. maja 1933,*** odnosno se zastaranje prekine, če se prijavi terjatev do konca leta 1936.; toda tako v prvem kakor tudi drugem primeru mora upnik najkasneje do konca leta 1936. vložiti tožbo.«
Clen 2.
.Ta uredba dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 28. novembra 1935; II št. 42.049,'K.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
Minister pravde dr. M. Miškulin s. r.
Ministrski svet je v seji z dne 20. decembra 1935 povsem usvojil prednjo uredbo.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
(Ta uredba je bila prvič razglašena v »Službenih novinah« št. 299 z dne 25. decembra 1935 in je tega dne dobila obvezno moč.)
12.
Tolmačenje določbe čl. 28.
uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov.f
Na .podstavi člena 71. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934 in sporazumno z ministrom pravde v spisu št. 119.116 z dne
10.	decembra 1935 dajem naslednje avtentično
* »Službene novine kraljevine .Jugoslavije« z dne 28. decembra 1935, št. 302/LXX11/686.
** »Službeni list« št. 319/41 iz 1. 1934.
*** »Službeni list« št. 320/50 iz 1. 1933. f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. decembra 1935, št. 302/LXXII/693,
tolmačenje:
Predpis člena 28. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 19341 je treba tako razumeti, da tudi poroki in sodolžniki zavoda, ki mu je dovoljena sanacija ali izvenstečajna likvidacija, ne odgovarjajo za obveznosti zavoda strože od zavoda samega; toda tudi proti njim se smejo opravljati zavarovanja.
V Beogradu, dne 20. decembra 1935; II št. 44.320/K. *
Minister za trgovino in industrijo dr. M. Vrbanič s. r.
13.
Tolmačenje določbe čl. 31. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov.2
Na podstavi člena 71. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934 in sporazumno z ministrom pravde v spisu št. 123.888 z dne 12. decembra 1935 dajem naslednje avtentično tolmačenje:
Določba člena 31., točke 7., uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934* se mora razumeti tako, da izda sedišče v tej določbi omenjeno odločbo na podstavi pismene-izjave enega ali več upnikov, katerih terjatve tvorijo po znesku večino vseh terjatev, ki niso izvzete od pretvoritve, in to ne da bi se zaslišali ostali upniki. Taka odločba se izda zavodu, je izvršna in zoper njo ni pravnega sredstva.
V Beogradu, dne 20. decembra 1935; 1[ št. 44.319/K.
Minister za trgovino in industrijo dr. M. Vrbanič s. r.
*» •  -------
14.
Rok	1
za predložitev seznamka tokomerov.4
Na podstavi člena 49. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi odločam:
Rok za predložitev seznamka tokomerov, določen v členu 1. odločbe št. 2481 z dne 15. aprila 1932 (»Službene novine« št. 102/XLV z dne 5. maja 1932),5 se podaljšuje do konca leta 1937.
Ta odločba stopi v veljavo dne 1. januarja 1936, prej ?e pa se naj razglasi v »Službenih novinah«.
Obenem prestane veljati odločba št. 5810 z dne 9. novembra 1934 (»Službene novine« št. 271/LXX z dne 23. novembra 1934).8
V Beogradu, dne 21. decembra 1935; št. 6629.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
1 »Službeni lisk št. 742/100 iz 1. 1934.
2 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. decembra 1935, št. 302/LXXI1/692.
2 »Službeni list« št. 742/100 iz 1. 1934.
4 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
28. decembra 1935, št. 302/LXXII/694.
8 »Službeni list« št. 386/38 iz 1. 1932.
• »Službeni list« št. 764/103 iz 1. 1934.
15.
Cianizacija sadik vinske trte in njih delov.1
Po členu 8. pravilnika o napravi stanic za cianizacijo sadik iu njih delov št. 68.401 11 z dne 27. septembra 1935 (»Službene novinec št. 237 z dne 14. oktobra 1935)-’ se morajo sadike in njih deli, preden se dajo v promet, če izvirajo iz nezakuženih delov banovin, predhodno dezinsektirati, po členu 4. pa, če izvirajo iz za kuže n ih delov banovin, predpisno cianizirati.
Radi pravilnega izvajanja te odredbe, kolikor tiče vinske trte, se daje s tem naslednje tolmačenje:
Sadike vinske trte in njih deli se morajo v občinah, zakuženih s San-Josejevim kaparjem, cianizirati, preden se dajo v promet, in se mora o tem izdati potrdilo nadzornega organa za cianizacijo.
Kar tiče dezinsekcije, predpisane v členu 3. omenjenega pravilnika, se ta do nadaljnje odredbe ne nanaša na sadike vinske trte in njih dele; toda odpošilja-telj mora na tovornem listu v jamstvo izjaviti, da pošiljka ne izvira iz občine, ki je proglašena za okuž.eno s San-Josejeviin kaparjem.
Iz ministrstva za kmetijstvo v Beogradu, dne 14. decembra 1935; št. 87.115/11.
16.
Pristop
Svobodne države Irske h konvenciji za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku.3
Tukajšnje poljsko poslaništvo je obvestilo z dopisom št. 97/10 z dne 18. novembra 1935 ministrstvo za zunanje posle, da je Svobodna država Irska pristopila dne 20. septembra 1935 h konvenciji za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku, podpisani v Varšavi dne 12. oktobra .1929; ta pristop stopi v veljavo 90. dan po 20. septembru, t. j. dne 19. decembra 1935. Ta konvencija je razglašena v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« št. 124/XXXVII z dne 5. junija 1931.4 Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
27. novembra 1935; pov. br. 27.604/1.
■ '■ ' ^ ^ ■ —
17.
Deklaracija
Litvanske o obnovitvi pristopa k fakultativni odredbi, določeni v zapisniku o podpisu statuta stalnega mednarodnega sodišča.5
Generalni tajnik Društva narodov je obvestil ministrstvo za zunanje posle z dopisom C. L. 46 z dne 29. mar-
1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
28. decembra 1935, št. 302/LXXlI/698.
3 »Služb, list« št. 740/104 (741/104, 742/104) iz i. 1935. 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
18. decembra 19515, št. 294/LXXI/683.
4 Prim. »Službeni list« št. 622/90 iz 1. 1935.
6 »Službene novine kraljevine Jugoslavije* z dne
11.	umiju 1935, št. 133/XXXlII/33a.
ca 1935, da je poslal minister za zunanje posle republike Litvanske dne 12. marca 1935 generalnemu tajništvu Društva narodov novo deklaracijo o obnovitvi pristopa k fakultativni odredbi, določeni v zapisniku o pod risu stat ta stalnega mednarodnega sodišča, podpisanem v Ženevi dne 16. decembra 1920 in razglašenem v »Službenih novinah« št. 284/XCVIl z dne 10. decembra 1930.1
Ta deklaracija ministra za zunanje posle republike Litvanske se glasi:
»V zvezi z deklaracijo o pristopu k fakultativni odredbi zapisnika o podpisu statuta stalnega mednarodnega sodišča, podano po predstavniku Litvanske dne
14.	januarja 1930 v Ženevi, izjavljam v imenu vlade republike Litvanske, da priznavam polnopravno za obvezno tudi brez posebne konvencije ob vzajemnosti sodstvo stalnega mednarodnega sodišča po členu 36., § 2., statuta sodišča za novo obdobje petih let izza dne 14. januarja 1935.«
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
30.	maja 1935, Pov. br. 12.346/1.
18.
Pristop
Avstralije k mednarodni konvenciji o pobijanju prometa in trgovine z nemoralnimi publikacijami.2
Glavni tajnik Društva narodov je obvestil z dopisom
C.	L. št. 106 z dne 15. julija 1935 ministrstvo za zunanje posle, da je položil državni tajnik Velike Britanije za zunanje posle dne 29. junija 1935 pri generalnem tajništvu Društva narodov instrument o pristopu Avstralije k mednarodni konvenciji o pobijanju prometa in trgovine z nemoralnimi publikacijami, sklenjeni in podpisani dne
12.	septembra 1923 v Ženevi in razglašeni v »Službenih novinah« št. 117/L z dne 21. maja 1929.3 — Ta pristop se nanaša tudi na teritorij Papua in otok Norfolk ter na teritorij pod mandatom Novo Gvinejo in Nauru.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
23.	julija 1935; Pov. br. 14.374/1.
19.
Ratifikacija
zapisnika o prepovedi, da se uporabljajo v vojni dušljivi, strupeni ali podobni plini in bakteriološka sredstva, po republiki čile.4
Kraljevsko poslaništvo v Parizu je obvestilo z dopisom A. št. 2832 z dne 16. avgusta 1935 biinistrstvo za zunanje posle, da. je ratificirala republika Čile zapisnik o prepovedi, da se uporabljajo v vojni dušljivi, strupeni ali podobni plini in bakteriološka sredstva, podpisan dne
1 Prim. »Službeni list« št. 18/2 iz 1. 1935.
2 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
31.	julija 1935, št. 175/XL/423.
* Prim. »Službeni list« št. 259/34 A iz 1. 1935.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne £&• mte&bcft 1ASEk sd. 224/LV/540.
17. junija 1925 in razglašen v »Služb, novinah« št. 177/L z dne 21. maja 1929.1
Republika Čile je izjavila naslednje pridržke: 1. Navedeni zapisnik zavezuje vlado republike Čile samo proti državam, ki so ta zapisnik podpisale in ratificirale ali ki mu dokončno pristopijo; 2. navedeni zapisnik prestane biti obvezen za čilsko vlado glede vsake neprijateljske države, katere oborožena sila ali njenih zaveznikov ne bi spoštovala prepovedi, predpisane s tem zapisnikom.
Ratifikacijski instrument je bil izročen francoski vladi dne 2. julija 1935.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
13.	septembra 1935; Pov. št. 20.800/1.
20.
Ratifikacija konvencije o službeni pogodbi mornarjev po republiki čile.2
Ratifikacija konvencije o službeni pogodbi mornarjev, sklenjene na mednarodni konferenci dela dne 24. junija 1926, po republiki Čile.
Generalni tajnik Društva narodo.v je obvestil z okrožnico C. L. 171—1935—V z dne 7. novembra 1935 ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala vlada republike Čile dne 18. oktobra 1935 konvencijo o službeni pogodbi mornarjev, usvojeno od mednarodne konvencije dela dne 24. junija 1926 in razglašeno v »Službenih novi-nah kraljevine Jugoslavije« št. 44/XVI z dne 25. februarja 1930.3
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 25. novembra 1935; Pov. br. 27.132/1.
21.
Pristop
Mehike k izjavi o priznanju pravice do pomorske zastave državam, ki nimajo morske obale.4
Generalni tajnik Društva narodov je obvestil z okrožnico C. L. 167. 1935. VIII. z dne 24. oktobra 1935 ministrstvo za zunanje posle, da je notificiral predsednik stalne delegacije Zedinjenih mehiških držav pri Društvu narodov dne 17. oktobra 1935 pristop svoje vlade k izjavi o priznanju pravice do pomorske zastave državam, ki nimajo morske obale, podpisani v Barceloni dne 20. aprila 1921 in razglašeni v »Službenih novinah« št. 148/L1V z dne 3. julija 1930.5
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 7. novembra 1935; Pov. br. 25.19(1/1.
1 Prim.'»Službeni list« št. 10/1 iz 1. 1934.
5 Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 7. decembra 1935, št. 285/LXIX/660.
3 Prim. »Službeni list" št. 641/84 iz 1. 1934.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 7. decembra 1935, št. 285/LXIX/G58.
5 Prim. »Službeni list« št. 120/12 iz 1. 1935.
22.
Pristop
Iraka k deklaraciji o priznanju pravice do zastave državam, ki nimajo morske obale.*
Glavno tajništvo Društva narodov je obvestilo ministrstvo za zunanje posle z dopisom C. L. 63 z dne 8. maja 1935, da je notifieiraia iraška vlada generalnemu tajništvu Društva narodov svoj pristop k deklaraciji o priznanju pravice do zastave državam, ki nimajo morske obale, podpisani v Barceloni dne 20. aprila 1921 in objavljeni v »Službenih novinah« št. 148/LIV z dne 3. julija 1930.** Pristop Iraka je generalno tajništvo registriralo dne
17.	aprila 1935.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 27. maja 1935; Pov. br. 12.168/1.
23.
Pristop
Zveze sovjetskih socialističnih republik k deklaraciji o priznanju pravice do pomorske zastave državam, ki nimajo morske obale.***
Generalni tajnik Društva narodov je z dopisom C. L. 71 z dne 27. maja 1935 obvestil ministrstvo za zunanje posle, da je narodni komisar Zveze socialističnih sovj. republik za zunanje posle notificiral generalnemu tajništvu Društva narodov pristop Zveze sovj. socialističnih republik k deklaraciji o priznanju pravice do pomorske zastave državam, ki nimajo morske .obale, podpisani dne 20. aprila 1921 v Barceloni in razglašeni v »Službenih novinah« št. 148/LIV z dne 3. julija 1930.** Ta pristop je generalno tajništvo Društva narodov regi uri ral o dne 10. maja 1935.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 21. junija 1935; Pov. št. 13.001/1.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
11.	junija 1935, št. 133/XXXIII/341.
** Prim. »Službeni list« št. 120/12 iz 1. 1934., odn. St. 21/2 iz 1. 1936.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
9.	julija 1935, št. 156/XXXVI/382.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Poliar Robert v Ljubljani, Stek« la zalaga ,Tlakama. Jlejkjfc 4» d. J Ljubljani; njen predstavniki Phpar MiUal.ek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 2. kosu VII. letnika z dne 4. januarja 1938.
Razglasi kraljevske banske uprave
V'- No. U(XM7	3681
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
°d 15. dec. do 21. decembra 1935.
Po naredhi ministrstva za narodno zdravje n. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez
Skupina tifuznih bolezni.
krežice...................
Celje..................
£el.ie (mesto)............
Krško.....................
Laško.....................
Ljubljana (srez) ....
Ljubljana (mesto) . . . rjaribor levi breg . . . pribor (mesto) ....
Pn
evalje
Slovenjgradec .... ^uiarje pri Jelšah
Vsega
Griža. —
p°lnja Lendava . . . Oornjj gra(j.........
Krško................
,‘bja................
Ljubljana (mesto) .
Hutomer..............
{'jaribor desni breg Murska Sobota . . ._
Vsega
Škrlatinka. —
Krežice....................
Celje......................
Lelje (mesto).............
U0rnji grad...............
Jamnik.....................
Kranj.....................
Kočevje ...................
!)°»iice...................
Krško......................
Laško .....................
rilija.....................
r?Katec....................
•jubliana (srez) .... Ljubljana (mesto) . . .
Ljutomer...................
Jaribor desni breg . . rjaribor levi breg . . . Jaribor (mesto) ....
................
ti *...........
Radovljica.................
•ovenjgradec . . . . • .
1							1
1	—	—	—	1
2				2 1
2	—	1	—	
1	—	—	—	1
1	_	—	—	1
3	—	1	—	2
1	1	—	—	2
1	—	—	—	1
3	—	—	—	3
3	—	—	—	3
3	—	1	—	2
1 3
Dysenteria
4
24
20
11 - 13
Scarlatiua.
3
3
4 1
11 2
1
1
4
4 3
14
43
1
11
5
24
10
2
1
1
Vsega . . . f 150 | 41 | 37 | — 1154 ®*rPujenje tilnika.— Polyomyelitis acuta Maribor (mesto) ... 1 J j — 1 J I — I -
Vsega . ,« | l|—J l| —I
'rez	a ! | “ 1 = 0 3 k	jOzdra veli	|	Ostanejo v oskrh
Ošpice. — M	orbilli.			
Celje (mesto)		2 1 2		—	4
Črnomelj		-1 1			—	1
Krško		3o5 —	120			215
Laško		tl i	1	—	4
Litija		-i i	-		1
Ljubljana (mesto) ....	2 1	—	—	3
Mariboi (m-do)		-1 1	—	—	1
Novo mesto		M-	5	_	—
Vsega . . .	348[ 7	126	4	229
Davica. — Diphteria et Group.				
Brežice			36 1 3	16			23
Celje		G -	4		9
Celje (mesto)		5 1	3	—	3
Črnomelj 			1 —	—	—	1
Dolnja Lendava			H 1	—	—	1
Gornji grad		i -	—	—	1
Kamnik				8 3	4	—	7
Kranj		9 3	4	—	8
Kočevje 		2i ~	1	—	'1
Konjice 			1 "	1	: —	—
Krško		9 -	—	—	i)
Laško		10 2	9	—	10
Litija		5 1	—	—	0
Logatec		2 —	1	—	1
Ljubljana (srez) . . .	11 1 4	3	—	12
Ljubljana (mesto) ....	23 1 7	14	—	16
Ljutomer .........	ih	1	-	—
Maribor desni breg . . .	51 1	2	-	4
Maribor levi hjeg ....	7 1 —	3		4
Maribor (mesto) ....	6 -	1		0
Murska Sobota		_ 9	—		9
Novo mesto		'h	1	—	
Prevalje		6 1	1	i	5
Ptuj		01 4	4	9	4
Ptuj (mesto)			1 3	2	—	9
Šmarje pri Jelšah ....	5; 4	3	1	5
Vsega . . .	167 i40	71	4	132
Dušljivi kašelj. — Pertussis.
Črnomelj..........
Ljubljana (srez)
Ptuj..............
Ptuj (mesto) . . .
Vsega
Šen. — Erysipelas.
Brežice		s			2		
Celje		3		-	-	3
Celje (mesto)		3	—	9 “	'—	1
Kamnik		1	1		—	9
Kočevje 		9	-	1	—	1
Konjice		i				1
Laško		2	1	—r		3
Litija		1	1	—-	1	1
Logatgc		1	J	—		2
Ljubljana (mesto) ....	6	—	2			4
Ljutomer 			l	—	—	—	1
Maribor levi breg ....	2	—	1	—	1
Maribor (mesto)		3	2	1	—	4
Murska Sobota		4	—	1	—	3
Prevalje		2	—	—	—	2
Ptuj		—	2	—	—	2
Ptuj (mesto)		1	—	1	—	—
Slovenjgradec		—	1	—	—	1
Vsega . . .	35 | 9		ii	l| 32	
13
16
-16 o
36
I 36 I - I
'•* Srez	Ostali !	O _ > — O U = 0 a*	Ozdraveli	Umrli j	0 — r-e c — * 3 >
Otročniška vročica. -	- Sep9is puer				
peralis.					
Krško		1	i	—	-	2
Murska Sobota		12	-	5|-		7
Ptuj		1	-	—	-	1
Vsega . . .	14	i	5	-	10
Vnetje priušesne slinavke		—	Parotitis		
epidemiea.					
Ptuj		43	17	22		38
Šmarje pri Jelšah ....	119	11	lOo		26
Vsega . . .	162	28 |l27| -			63
Norice. — Varieellae.					
Ptuj (mesto)		2	-	2	-	-
Vsega ... | 2		-	2		—
Liubliam. lne 27. decembra 1935
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Po 150/35—1.
Oklic.
n
Dravska banovina po državnem pravobranilstvu v Ljubljani toži >Spital«-fond, v Kočevju radi priznanja lastninske pravice na vi. št. 395, k. o. Kočevje.
Prvi narok bo tusodno 10. januarja 1936 ob 10. uri 15 minut.
Ker bivališče toženca ni znano, odnosno ni nobenega upravičenca, ki bi naj prevzel tožbo, se postavlja za skrbnika na čin dr. Siegmund Ferdinand, advokat v Kočevju, ki bo zastopal toženo stranko na njeno nevarnost, in slro-ške. dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. I.,
dne 27 decembra 1935.
11 P 649/35—1.
3683
Oklic.
Tožeča stranka dr. Koš Fran, odvetnik v’ Luškem, je vložila proti toženi stranki Koiouscha Blažu in Wodiseheg Antonu, neznanega bivališča, bivšima posestnikoma v Sv. Juriju nad Turjem, radi priposestvovanja k opr. štev. il P 649/35—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 15. februarja 1936 ob pol devetih pred tem sodiščem v izbi štev. 5, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja tus. nadoficial Kokol Josip za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne
nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Laškem, odd. II., dne 24. decembra 1935.
I R 178/35—2.	3650-3—3
Amortizacija.
Na prošnjo Retzer Franca, zasebnika v Sv. Lenartu v Slov. gor., se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil, ter se nje imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev, počenši dne 16. decembra 1935 svoje pravice. Sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči.
Oznamenilo: Hranilna knjižica Glavne hranilnice r. z. z n. z. pri Sv. Lenartu v Slov. gor. št. 262 z vlogo dinarjev 2704-—, glasečo se na ime Retzer Franc, otroci.
Sresko sodišče v Sv. Lenartu v Slov. gor., odd. I.,
dne 16. decembra 1935.
*
I 362/35—6.	3629
Dražbeni oklic.
Dne 20. februarja 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Podrečje, vi. št. 510, in sicer do ene polovice.
Cenilna vrednost: Din 16.337*—.
Najmanjši ponudek: Din 10.891*32.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Brdu, dne 17. decembra 1935.
$
I 976/35-8.	3686
Dražbeni oklic.
Dne 10. f e b r u a r j a 1936 o b d e -setih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin (stavbi-šče s poslopjem, obsegajočim: vinsko klet, šupo in kolarnico, 2 sadonosnika, njiva, vinograd, pašnik in pritiklina): zemljiška knjiga Stari grad, vi. SL 49.
Cenilna vrednost: Din 11.533*25.
Vrednost pritikline: Din 869*30, ki je že zgoraj upoštevana.
Najmanjši ponudek: Din 7.690*—.
Varščina: Din 1.154*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Brežicah, dne 24. decembra 1935.
I 2489/35-8.	3595
Dražbeni oklic.
D n e 14. februarja 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10. dražba polovic nepremičnin: zemljiška knjiga Soeka, vi. št. 17, 45 in 48.
Cenilna vrednost: Din 7396*—.
Vrednost pritikline: Din 428*—.
Najmanjši ponudek: Din 4930*66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 30. novembra 1935.
I 2666/35—9.	8
Dražbeni oklic.
Dne 18. februarja 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisane m sodišču v sobi št. 10 dražba polovice nepremičnine: zemljiška knjiga Zagrad, vi. št. 402.
Cenilna vrednost: Din 11.844*50.
Najmanjši ponudek: Din 7.896*34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 6. decembra 1935.
I 1575/35—9.	3596
Dražbeni oklic.
Dne 19. f e b r u a r j a 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin (hiša, gospodarsko poslopje, kozolec, zemljišča in pritikline): zemljiška knjiga Svetina, vi. št. 18.
Cenilna vrednost: Din 35.038*10.
Vrednost pritikline: Din 240*—.
Najmanjši ponudek: Din 23.358*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dno 6. decembra 1935.
I 821/35-7.	3636
Dražbeni oklic.
D n e 14. f e b r u a r j a i936 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Radence, vi. št. 48, 241,
264, 266, 154, 242 in k. o. Stari trg, vL št. 476, 669.
Cenilna vrednost: Din 21.878*53.
Vrednost pritikline: Din 1.991*—.
Najmanjši ponudek: Din 14.252*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Črnomlju, dne 19. decembra 1935.
jjs
I 1080/35.	3687
Dražbeni oklic.
Dne 5. f e b r u a r j a 1936 o b osmi h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin (hiša z gospodarskim poslopjem in zemljišča): zemljiška knjiga Šmarca, A vi. št. 40, Šmarca, 'A vi. št. 366, Volčji potok, 14 vi. št. 187, Kamnik, 'A vi, št. 645.
Cenilna vrednost: Din 33.250*—.
Vrednost pritikline: Din 2.900*—.
Najmanjši ponudek: Din 24.100*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku, dne 17. decembra 1935.
•j*
I 1387/35.	^	^	3688
Dražbeni oklic.
Dne 6. februarja 1936 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin (hiša št. 54 s sadnim vrtom): zemljiška knjiga Bukovica, vi. št. 72.
Cenilna vrednost: Din 16.502*—.
Najmanjši ponudek: Din 11.510*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku, dne 19. decembra 1935.
1 UI/-/UV.
Dražbeni oklic.
D n e 13. februarja 1936 ob d e -v e tih bo pri podpisanem sodišču v sp* bi št. 2 dražba nepremičnin (hiša h’ zemljišča); zemljiška knjiga Domžal«! vi. št. 688.
Ceililna vrednost: Din 38.570*—.
Najmanjši ponudek: Din 25.714*—-
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe.
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic. ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
ISresko sodišče v Kamniku, dne 28. decembra 1935.
•j;
I 1402/35.	3689
Dražbeni oklic.
Dne 13. februarja 1930 o b osmi h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin (hiša z dvoriščem v Nožicali 25): zemljiška knjiga Homec, vi. št. 333.
Cenilna vrednost: Din 31.364-—.
Vrednost pritikline: Din 510-—.
Najmanjši ponudek: Din 20.910-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, te priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku, dne 16. decembra 1935.
»j.
1 1415/35/6.	3682
Dražbeni oklic.
D n e 13. februarja 1936 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin (hiša z 'rtom): zemljiška knjiga Klanec, ' 1. št. 20.
Cenilna vrednost: Din 16.545-—.
Najmanjši ponudek: Din 11.030-—. ■
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, 3G priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku, dne 17. decembra 1935.
*
Va 1 U03/35.	3652
Dražbeni oklic.
Dne 13. f e b r u a r j a 1936 dopoldne °b enajstih bb pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin (hiše s prizidkom, njive): zemljiška knjiga k. o. Šmartno ob Savi, vi. št. 323.
Cenilna vrednost; Din 83.080-—.
Pritiklin ni!
Najmanjši ponudek: Din 55.388-—•
Vadij znaša: Din 81408-—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, s*cer bi se ne mogle več uveljavljati g|cde nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Src8ko sodišče v Ljubljani, odd. V a., dne 10. decembra 1935.
I 1696/35/9.	3690
Dražbeni oklic.
D n e 2 0. februarja 1936 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Ljubstava, vi. št. 39. zemljiška knjiga d. o. Sp. Leskovec, vi. Št. 79.
Cenilna vrednost: Din 109.515-60.
Vrednost pritiklin: Din 3.901-—.
Najmanjši ponudek: Din 73.078-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 27. decembra 1935.
*
I 490/35-6.	3436
Dražbeni oklic.
Dne 15. februarja 1936 ob devet i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zagorica, vi. št. 146 in 257, ter vi. št. 142, k. o; Stehanja vas.
Cenilna vrednost: Din 9120'—.
Najmanjši ponudek: Din 6080'—.
Kavcija: Din 912'—.
Kavcijo je položiti bodisi v gotovini bodisi v domačih državnih ali drugih domačih na borzi zaznamovanih vrednostnih papirjih, v katerih se smejo po predpisih, veljajočih o tem, nalagati novci varovancev, ali pa tudi v vložnih knjižicah kake domače hranilnice ali posojilnice. Vrednostni papirji se raču-nijo po tečaju poprejšnjega dne. Tečaj mora dokazati ponudnik.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati ki je ravnal v dobri ven.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Višnji gori,
dne 27. novembra 1935.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna firma:
4.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 24. decembra 1935.
Besedilo: »Kopitarna« Prva jug slovanska tovarna kopit in drugih lesnih izdelkov v Loki pri Žusmu — družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet: tovarniško izdelo-.vanje kopit in drugih lesnih izdelkov, trgovina s takimi izdelki v tuzemstvu in inozemstvu, pridobivanje in prodaja za tako obratovanje potrebnih sirovin in polizdelkov, nakup in prodaja za ta obrat potrebnih tovarn in nepremičnin,
udeležba na takih in enakih podjetjih.
Družbena pogodba z dne 4. decembra 1935; družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 400.090 dinarjev.
Na to vplačani zneski v gotovini: 400.000 Din.
Poslovodje: dr. Hrašovec Jurij, odv. v Celju, dr. Sernec Gvidon, odv. v Celju, Smertnik Josip, posojilniški ravnatelj v Celju, Konig Karol, industrialec v Loki pri Žusmu.
Za namestovanje upravičena po 2 poslovodji.
Podpis firme; Besedilo firme podpisujejo skupno. Za poslovanje, v družbenem podjetju za nameščanje družbe in za podpisovanje družbine tvrdke sta upravičena po 2 poslovodji, ki podpisujeta kolektivno družbino tvrdko tako, da pod njeno napisano ali natisnjeno, ali s štampiljko odtisnjeno besedilo podpišeta vsak svoje ime.
Ta firma je nastala iz izpremenjene v trgovinskem registru pod Kg A II 23 že vpisane enake posamezne firme.
Okrožno sodišče v Celju, odd/1., dne 24. decembra 1935.
Kg C II 98/2.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
5.
Sedež: Nazarje.
Dan vpisa: 24. decembra 1935.
Besedilo: »Delavsko konzumno društvo v Nazorjih r. z. z o. z.«
Brišeta se kot člana načelstva Sabotin Ludvik in Krefelj Ivan st., vpišeta so novoizvoljena člana Hren Fran, monter, Prihova, in Velani Ludvik, preddelavec, Žlabor.
Okrožno sodišče v Celju. odd. I.,
dne 24. decembra 1935.
Zadr. IV 44/8.
*
6.
Sedež: Nova cerkev.
Dan vpisa: 17. decembra 1935.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Novi cerkvi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
1. Na občnem zboru dne 7. VII. 1935 je bila sklenjena izprememba pravil v celoti. Zaradi le izpremembe’ se vršijo oznanila po v uradnem lokalu nabitem naznanilu ali z oklicem pred župno cerkvijo v Novi cerkvi.
2. Izstopili so iz načelstva Karl šilih, Gobec Alojz, Adamič Peter iu Šip Matej, vstopili pa Premrl Ivan, pos., Nova cerkev, Božnik Fran, posestnik, Lemberg, Pekošak Franc, posestnik, Hrenova, Gobec Franc, posestnik, Nova cerkev..
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 17. decembra 1935.
Zadr. I 40/50.
Konkurzni razglasi
7.
S 8/29—104.	14
Odprava konkurza.
Prezadolženem »Jugotrava«, družba z o. z., barvarna in apretura v Mariboru.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka S 8/29—1 o imo-vini prezadolženca, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 139. k. z. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 27; decembra 1935.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 7489/2-1935.	13
Dražba lastnega lovišča
upravičencev vasi Sp. Sorica.
Dne 20. januarja 1936 se bo vršila v sobi št. 1 sreske izpostave v Škofji Loki ob 11. uri dopoldne dražba lastnega lovišča upravičencev vasi Sp. Sorica, ki meri 279 ha. Izklicna cena in vadij znašata 200 (dve sto) Din. Ob neuspehu prve dražbe bo vnovična dražba ob istem času dne 28. januarja 1936, eventualno tudi pod oklicno ceno.
Dražbeni pogoji^ so na vpogled pri sreski izpostavi v Škofji Loki.
Sreska izpostava v Škofji Loki,
dne 30. decembra 1935.
No. 3407.
*
Razpis.
10
Občina Cerklje, srez Kranj, razpisuje pragmatično mesto občinskega delo-vodje-pripravnika. Šolska izobrazba: popolna srednja šola ali tej enaka strokovna z zaključnim izpitom.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listne pri tej občini.
Drugi pogoji so razvidni v občinskem statutu.
Uprava občine Cerklje,
dne 31. decembra H>35.
»j.
No. 635.	2
Razpis.
Občina Ihan, srez kamniški, razpisuje pragmatično mesto občinskega delo-vodja-pripravnika. Šolska izobrazba 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole.
Varščina Din 5000'—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom
enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Ihan, dne 31. decembra 1935.
No. 2985.	3693
Razpis nastavitve občinske babice.
Razpis.
Podpisana občina Stari trg ob Kolpi razpisuje stalno službeno mesto občinske babice z mesečno plačo Din 1661—.
Prosilka mora imeti pogoje za sprejem v službo z izvršenim izpitom. Pravilno kolkovano prošnjo je vložiti pri podpisani občini do 31. I. 1936.
Občinski urad Stari trg ob Kolpi, dne 17. decembra 1935.
Štev. 1565/35.
*
Razpis.
Občina Šoštanj okolica, srez Slovenj-gradec, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje-blagajnika. Šolska izobrazba:	4	razredi srednje ali njej
enake strokovne šole. Varščina: 5000 dinarjev.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti do 31. januarja 1936 pri tej občini.
Občina Šoštanj-okoliea, dne 28. decembra 1935. '
*
Štev. 1756/35.	5
Objava.
, Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod čobal Josip z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Ljubljani, Pražakova ulica 13.
V Ljubljani, dne 1. januarja 1936.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
Štev. 1656/35.
v
Objava.
.3
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Leskovic Franc z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6.
V Ljubljani, dne 1. januarja 1936.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
•g.
Štev. 1696/35.	19
Objava.
Odbor Advokatske komore v Ljubljani sporoča, da se je g. dr. Papež Oton, advokat v Ljubljani, z 31. decembrom 1935 odpovedal advokaturi in da je bil istega dne na lastno prošnjo izbrisan iz advokatskega imenika.
Za prevzemnika njegove pisarne je bil na osnovi § 44./f adv. zakona imenovan g. dr. Kobal Alojzij, advokat v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 1. januarja 1936.
Za odbor Advokatske komore
v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
A
Štev. 1319/35.	4
Objava.
Emerit. advokat g. Zdolšek Anton je bil na lastno prošnjo dne 13. decembra 1935 izbrisan iz imenika advokatov tuk. komore.
V Ljubljani, dne 28. decembra 1935. Za odbor Advokatske komore
v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
3680 3-2
Poziv upnikom.
Ker je tvrdka »Centrala za staro železo, družba z o. z. v Ljubljani« na
izrednem občnem zboru z dne 10. decembra 1935 sklenila razdružitev in likvidacijo družbe, se pozivljejo družbini upniki, da prijavijo svoje morebitne terjatve napram družbi podpisanemu likvidatorju do 31. januarja 1936.
Maks Schnoider, likvidator.
3663 3-2
Poziv upnikom.
Gospodarska zadruga v Kokrici, r. z.
z o. z., je stopila v likvidacijo in poziva upnike, da ji prijavijo svoje terjatve.
Kokrica, dne 10. novembra 1935.
Likvidatorji.
*
3691
Razid društva.
Tamburaško društvo »Zvonček« v Ptujski gori se je dne 15. maja 1935 prostovoljno razšlo.
Žunkovič Franc s. r., bivši predsednik.
*
12
Objava.
Izgubil sem indeks filozofske fakultete univerze v Ljubljani na ime: Pet-kovic-Kovač Miljenko. Proglašam ga za neveljavnega.
Petkovič-K<>vač Miljenko s. r.
*
3692
Objava.
Izgubil sem izpričevali 4. in 5. razreda osnovne šole za Celje-okolico in izpričevali obrtnonadaljevalne šole v Celju za 1. in 2. razred. Proglašam jih za neveljavna.
Poljšak Rastko s. r.,
Laško.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.