153. Stranka. I LUliiiL i pnidtlltk, 7. jMlIja 1913. Ml. lelo. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: ie!o leto.....• • K 24— ćelo leto ...■»•• K 22— pol leta .•••••• m 12*— pol leta .•••••• • H'— ietrt leta .•..«.. 6- četrt leta•..•••• • 550 aa mesec t • t • • • » 2*— na mcscc • ••••• • 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, VređnUtro i KnaflOTa olloa it 9 (▼ prftueja levo,) telefon ŠL 94. bkafa Tiak 4mm %vfr lififM M««lf • te »nsalk«. Inserati veljajo: peterostopna petit vrata za enkrat po 56 viiu, za dvakrat po U vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjOi inserdjah po dogovora. Upravništvu naj te poštljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d» to je administrativne stvari. ——^_ Poumeua ttevtlk« wel|a 10 vlnar|«v. ■ Na ptemena naiočila brcz istodobne vpotlatve naročnine se ne ozira. „Htrttaa tiskar««** telefon *t §1. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčljo: ćelo leto.......K 25-— ćelo leto ... . • K 3fr— ^L1^ ••••••• • ll'~ za Ameriko in vse druge delele: četrt leta ..«••• • 650 ** na inesec .••««. * 230 ćelo leto.......K 35.— VpraSanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. VprmwaŠštvQ (»podaj, dvorišče levo). Saaflova ulica ŠL 5, tetelon St 83 • V usodnem trenotfeii. Dunaj, 6. julija. Ni je opoteklejše sreče kakor je vojna. Nad junaštvom in umetnostjo strategije triumfira slučaj, in velike akcije podležejo mnogokrat krutim posledicam navideznih incidentov. Srbska armada je pri Krivolaku zgu-bila dragocen in važen del — timo-ška divizija drugega poziva, ki je tvorila desno srbsko krilo je uničena. Tako zatrjujejo bolgarske vesti, ka-terih točnost se nam v tem oziru tuđi z druge strani potrjuje. Velikanski in neodoljivi sunek srbske armade proti Osogovski planini in na Koćano je Srbom že odpi-ral pot v Sofijo, desno bolgarsko krilo se je v neredu umikalo, bolgar-ski centrum pri Kočani je bil že na pol prebit. Bolgarski generali so si bili v svesti, da je ćela makedonska armada v pogibelji, da je ćela vojna za Bolgarijo nesrečna, ako se v usodnem trenotku ne izmaknejo iz nevarne defenzive v katero so jih bili Srbi pognali. Bolgarski centrum je dobil nalogo, da za vsako ceno in |rez obzira na največje žrtve zadrži Irbski naval. In obe armadi ste se zagrizli ena v drugo, kakor dva risa. Bolgarom se je posrećilo prodiranje Srbov za trenutek obustaviti in ako-ravno so postajale njihove pozicije čim dalje nevzdržljiveiše, je zgubil srbski sunek na sili in — na času. Bolgarski generalni Štab je v tem obupnem položaju pograbil za naj-skrajnejše sredst\o — odtrgal je od severne takzv. pirotske armade znatne sile ter jih v napornih in naglih marših vrgel proti levemu srb-skemur krilu, od juga pa je odpokli-ca! močno divizijo izpod poveljstva generala Ivanova, ki operira proti Grkom in ta je z brezprimerno naglostio krenila od Doirana proti Krivolaku. kjer je stala na skrajnem srbskem desnem krilu timoška divizija, vsled ljutega šunka srbske ar-rnade proti zahodu skoraj popolno-ma izolirana in numerično za polovico slabejša kakor bolgarska. Tej diviziji so padli Bolgari v bok. Trdi se, da je padlo pri Krivolaku polovica iunakov iz Timoške doline. Koliko pomeni ta uspeh Bolga-rov za končno odločitev ćele vojne, se v trenutku ne da izmeriti. Srbska ofenziva pa je na vsak način ogro-žena, ker so ji sedaj močne bolgarske čete v boku. Vedno bližje prihaja velika odločitev. Ne da se presoditi v koliko bo vplival delni neuspeh srbskega desnega krila na taktiko srbskega generalštaba. Vojaški kro-gi menijo, da ni izključeno, da se Srbi vendar-le še silnejše poženejo na dosedanji ofenzivni crti ter z naglico prodiranja brezuspešijo bolgarske obkolilne poskuse. Računa pa se tuđi z možnostjo, da se srbska armada za enkrat ofenzivi odreče ter se koncentrira na ugodnejšem terenu Ovčjega polja, da tam prisili Bolgare k odločilni bitki. Med Bolgari in Srbi bo izvojevana odločitev. Tega ne smemo prezreti, če čitamo mnogobesedne gr-ške brzojave o velikih bojih in bit-kah, katere baje vojujejo helenske čete. Po večini so to male praske, pri katerih se Bolgari ne potrudijo posebno in katerih se udeležuje na bolgarski strani razmeroma le malo-števiina armada, katere znatni del je vrhu vsega sedaj še odpoklican na pomoč proti Srbom. Grška poročila, da bežijo Bolgari kot zajci so seveda izmišljotine. Vojaška situacija je polna nego-tovosti, le strašne hekatombe vidimo, vse drugo se skriva v šotorih gener. štaba in v naročju usode. Le toliko smemo reci: brezupna vojaška situacija v kateri se je nahajala Bolgarija. se je izboljšala. Politična pa ne. Izza časov kru-tega srbsko-bolgarskcga sovraštva pohaja anekdota, da je vsemogočni gospod pristopil k Bolgaru ter mu obljubil dati. vse kar želi. Pripomnil pa je: Srbu dam dvojno tega, kar do-biš ti. Bolgar se je zamislil. Naenkrat so mu zaiskrile oči. »Gospod iztakni mi eno oko." Nehote se moramo spomniti te anekdote. ako sledimo kompromisnim pokajanjem, ki se vrše pod pa-tronanco in po posredovanju dunaj-skega kabineta med Bukarešto in Sofijo. Bolgarija ponuja Ron uniji kos svoje narodne posesti, izr< ča na ti-soče Bolgarov neslovanskunu gospodu, da si kupi njegovo nevtral- nost in da more varnejše iztrgati macedonsko posest, katero je osvo-jil slovanski brat iz rok tega brata. Dobro vedoč, da streže temu krvne-mu bratu naravnost po življenju, ker njeni politiki so sicer pobijali vse srbske argumente, enega pa, da je posest vardarske doline za Srbijo vitalnega pomena, se nišo lotili. Bolgari si dajo iztakniti oko, da zgubijo Srbi oba očeša. Dunajski oficijozni krogi so zelo pridno širili vest, da je skoraj priča-kovati popolnega sporazuma med obema državama. Ta vest zaenkrat nikakor ni resnična. Romunija vstra-ja na svojem principijainem stališču, da ji gre za balkansko ravnotežje in ne za nove »korekture« njenih mej. Gotovo pa je, da bi romunski politiki smatrali za zadostno kompenzacijo, ako jim Bolgarija odstopi vse ozemlje do crte Ruščuk-Šumla-Var-na. To je neznosna žrtev. Bolgarija bi morala resignirati na spoštovanje napram sebi sami, ako bi se tej želji uklonila in v Bukarešti tuđi prav nič na to ne računajo. Politični program Romunije se glasi: Obustavitev so-vražnosti, primerni načelu ravnotežja odgovarjajoči sporazum med Srbijo in Bolgarijo, kompenzacije. Za ta program hoče Romunija vse svoje sile napeti. Včeraj smo priobčili nam od bolgarske strani došlo informacijo, da si je Bolgarija pridobila nevtralnost Turčije. Ta vest ni točna — iz Carigrada se poluradno poroča, da si Turčija nikakor ne da vezati rok in da se polašča turske armade velika razburjenost. Bolgarija mora torej na vsak način računati z romunskimi bajone-ti. Največji uspehi na bpjnem polju ne morejo uresničiti visokoletečih načrtov bolgarskih politikov. Zakaj prelivati kri? Zakaj se Srbija in Bolgarija v zadnjem trenutku ne sporazumete, ena drugi nekoliko popustite in tisočerim junakom ohra-nite življenje? Ali Srbija ne ve, da jo mora Bolgarija kot trajni sovraž-nik vznemirjati za vso bodočnost. če bo srbsko orožje uspešno in Če bodo izpolnjene vse srbske želje? Ali Bolgarija ne vidi soseda na severu. ka-terega topovi ropotajo proti njenim mejam, katerega politika mora vsak napredek Bolgarije zasledovati z ne-voščljivim očesom in katerega rivaliteta je za Bolgarijo trajna nevar-nost? Še je čas. Bitke se bijejo, toda vojna še ni proklamirana. Ako smo dobro informirani, sta tako bel-gradski kakor bolgarski kabinet pre-jela konkretne nasvete. Ako je v balkanskih diplomatih le še iskra zdravega razuma, se vojna ne bo nikdar proklamirala. Bratomornn vojna na Balkanu. Srbska poročila o bojih. V petek popoldne so poskusite bolgarske čete pri Zaječarju vdreti v Srbijo, vendar pa so bile nazaj potis-njene. V soboto so Bolgari ponovili napad. Bolgari so bombardirali trd-njavo Zaječar ter povzročili veliko škodo. Ker so Srbi na artilerijsko ogenj oštro odgovarjali, so bile operacije ustavljene. Ker so v petek Srbi zavzeli Raj-cansko brdo. tedaj je bil s tem pet-dnevni krvavi boj za posest Ovčjega polja končan uspešno za Srbe. Bojna crta je doiga 60 km. Boja, v ka-terem sta imela oba nasprotrMk?. izvanredno mnogo izgub, se je udele-žilo 300.000 mož. Srbi so v naskoku vzeli eno važno pozicijo za drugo. V petek se je Srbom posrečilo, da so prišli 600 metrov pred bolgarsko crto. Ob 10. zvečer se je pričel odlo-čilni boj, ki je tra?al ćelo noč. V soboto zjutraj ob pol 8. so začeli Srbi z ođločilnlm napadom. Po grozovitem streljanju so Srbi priplezali na bolgarsko pozicijo. Grozoviti artilerijski ogenj srbski je povzročil velike izgube Bolgarom, ki so se začeli umi-kati. Bolgari so bežali čez Kocano proti Plaškavici planini. Srbska ka-vaierija jih le zelo energično prega-njala. Bolgari so imeli baje 20.000 mrtvih in ranjenih. Srbi so zaplemU mnogo topov. »Berliner Zeitung am Mittag« poroča iz Skoplja. da so bili po pet-dnevnem boju Bolgari popolnoma poraženi. Njihova poslednja pozicija je bila Kolarti-Pencinovcev z visoko ležečim Rivalom kot glavnim opori- ščem. Pozicijo je branilo 45 bataijo-nov s 120 topovi. Bolgarom je na-sproti stalo 36.000 Srbov in 6000 Čr-nogorcev pod poveljstvom prestolo-naslednika Aleksandra. V petek do-poldne so Srbi z bajonetnim nasko-kom vzeli ključ bolgarske pozicije. Bolgari se umikajo v gorovje. V istem času so Srbi premagali 15 bolgarskih bataljonov prostovoljcev pri Kitarju. Iz Belgrada uradno poročajo, da so Bolgari v soboto ob 8. zjutraj na-padli staro srbsko mejo pri Sv. Ni-kolaju. Resultat boja še ni znan. Iz Belgrada poročajo: Srbske čete pri Kočani so imele velike uspe-he. Poznejša poročila o poteku boja na drugih pozicijah so za Srbe zelo slaba. Ta poročila povzročajo v Bel-gradu veliko depresijo, posebno pa veliki in številni transporti ranjen-cev, ki prihajajo v Belgrad. Oficijal-no pravijo, da je že 7000 ranjencev v Belgradu, v resnici pa jih je čez 10.000. Vse bolnišnice v mestu so prenapolnjene. * Bolgarska poročila o bojih. Iz Sofije poročajo: Bolgari so pri Velesu dosegli velik uspeh. Južno krilo srbskega centra je nazaj potis-njeno. Ta uspeh so Bolgari dosegli, ker je posegel vrnes bolgarski armad-ni odclelek, ki je stal pri Dojranu m ki se je imel prvotno bojevati proti Grkom. Bolgarski generalni štab je po-slal velik del bolgarske armade, ki je bila postavljena proti Pirotu, na pohod proti Radomirju, od koder naj te čete napadejo Srbe, ki stoje pri Krivi Palanki. Tam bo prišlo v kratkem do velike bitke, ki naj odloci ćelo vojno. Oficijozni bolgarski »Mir* piše: Boji se nadaljujejo, ker se Srbi in Grki definitivno branijo, da bi opustili napade. Sem došla poročila poro-Čajo o važnih uspehih bolgarskih čet. Dozdaj znaša število ujetih srb-skih vojakov več nego 6000. Ista usoda caka v kratkem tuđi ostale velike srbske armadne oddelke. S tem, da je en srbski polk vkorakal pri Kjustendilu na bolgarska tla, je Srbija formalno napovedala vojno ter nas oprostila dosedanje obvez- LISTEK. Oolga roka. M. Gardenhire. (Dalje.) »Prosim, vedno sem vam rad na razpolaganje. Vsaj sem bil jaz prvi, ki je iskal malo miss Mary. In če bi dobil v roke lopova, ki jo je od-peljal, tega bi pošteno zmikastil.« »V resnici? No, dobro! Torej na svidenje.« Očividno olajšan, da je srecno prestal to neprijetno zasliševanje, je Menges odsel iz sobe. In takoj je vstala tuđi miss Maurice. »Oprostite!« je rekel Conners kar najljubeznivejše, »ali bi mi tuđi vi dovolili par vprašanj, miss Maurice?« »Seveda! Prosim lepo; popolno-ma sem k vaši dispoziciji,« je odgovorila prijazno. »Lepa hvala! Pač si morete misliti, s kakšnimi težkočami se moramo boriti, kako važna nam je tuđi najmanjša stvar, ki bi bila morda v zvezi z nesrečo male, in vi boste razumeli, da moramo biti o tem na-tančno poučeni. 2al nas v tem oziru mr. in mrs. EIlis ne moreta podpirati. Službeno osobje je pa vsled prepo- gostih zasliševanj popolnoma prestrašeno, obenem pa tuđi vsled raznih govoric in klepetanja popolnoma zmešano, tako da so izpovedi teh oseh za nas docela brezpomembne. Upam, da me razumete?« »Gotovo!« »In tako bi nam mogli vi pri našem zasledovanju z marsikaterim nasvetom pomagati,« je rekel resno Conners. »Sicer smo še vedno na nejasnem, vendar pa sem si glede zločinca ali zločincev ustvaril mne-nje, o katerem bi se rad z vami na-tančnejše pomenil. Ali smem na to upati?« »Gotovo, sir.* »Ali bi me mogli morda danes popoldne obiskati v mojem atelijeju? Tam sva nemotena in tuđi nisva tako zelo pod pritiskom tega miljeja, ki na vsakogar več ali manj učinku-je,« je rekel moj prijatelj, ki se skoraj tuđi ni mogel več obvladati in je mrzlično vzdigoval rameni. »Gotovo, zelo rada,« je odgovorila miss Maurice; »popolnoma ra-zumem vaso namero. Kdaj vam bi bilo ugodno, da pridem?« »Recimo ob treh, če vam je prav. Sicer bo tuđi moj prijatelj na-vzočen, vendar pa bi mi bilo popolnoma prav, če priđete tuđi v sprem-stvu, morda lakaja ali komornika, ali kdorkoli vtegne.« »Pridem zelo rada,« je zagotav-Ijala miss Maurice in je pristavila čez nekai časa: »PravzaDrav na ie vendarle zelo čudno, da zločinci še vedno tako molče. To pričakovanje je grozno.« »Oprostite! Zdaj sem se spom-nil, da vam najnovejše niti še ni znano. V inseratu. ki so ga prav gotovo priobčili odpeljatelji male Mary, spo-ročajo, da so pripravljeni, izročiti otroka proti visoki nagradi.« »Vendar!« je živahno vskliknila miss Maurice. »Oh! to izpreminja vso zadevo. No, mr. EIlis tuđi rad plača.« »Da, to je res.« »Upam, da mu tega tuđi ne boste odsvetovali, mr. Conners, ter tako zavlačevali čas, da dobimo svojega ljubljenca,« je menila miss Maurice, in iz njenega glasu se je slišalo kakor pritajena grožnja. »O ne! Na noben način!« Je resno odgovoril Conners. »Ce pa že moramo plaćati in še tako visoko vsoto, tedaj se hoćemo tuđi v vsa-kem oziru zavarovati. Predvsem zahtevamo od zločincev gotovo garancijo za to, da je mala zdrava in čvrsta in da jo med našim pogaja-njem morda ne bodo trpinčili alt z njo grdo ravnali.« »Seveda,« ga je prekinila miss Maurice, ki je bila vsako sekundo bolj vznemirjena. »Nadalje,« je moj prijatelj nada-ljevaJ, »moramo na vsak način pre-prečiti, da bi nas policija zdaj motila. Seveda moramo biti pri vsem tem zelo orevidni tod? zonet taka da bodo zločinci takoj opazili, kako zelo smo oprezni. Vsled tega moramo natančno vedeti vse okolščine in vsa dejstva, ki so z zločinom v bližnji ali daljni zvezi.« »Oh, kako rada vam hočem pomagati!« je vskliknila miss Maurice; »jaz pridem točno. In le eno bi vam rada zaradi mrs. EIlis, oh, zaradi nas vseh položila na srce: Pospešite zaključek, kolikor ga morete!« »Na to se morete trdno zanesti,« je zelo resno odgovoril moj prijatelj. »Zdaj pa se hočeva posloviti, pozne-je vas pričakujem v svojem atelijeju.« »Rada bi šla še po mr. Ellisa,« jr rekla miss Maurice; »oh, kako hvaležni vam borno za vaš trud, gospoda! In vi vendar ne boste dovo-Ii4i, da nas postransko denarno vpra-šanje še nadalje loči od našega obo-ževanega ljubljenca, ali ne?« »O ne!« je odgovoril Conners. »Bodite prepričani, da borno vse, kar nas bo oviralo in ločilo, energično odstranili. Vi vendar poznate moj naslov?« »Hm« ■■— odlašala je z odgovorom — »jaz . . . jaz sem ga menda pozabila . . .« »In jaz žal nimam nobene poset-nice pri sebi,« jo je Conners prekinil. »AH ste tako prijazni ter mi dali kos papirja?« Ko je miss Maurice vzela papir iz srebrne posode, ki je stala na mizi U ie dal Conners svinčnik ter rekel: »Prosim, notirajte si moj naslov,« in je pazno opazoval njen ro-kopis, ko ji je narekoval cesto in številko svojega stanovanja. Tuđi jaz sem z živahnim zanimanjem sledil gibanju njenih tankih prstov, s katerimi je v velikih, po-gumnih potezah napisala besede na papir. »Ali naj grem zdaj po mr. Ellisa?« je vprašala miss Maurice, ko je mojemu prijatelju vrnila svinčnik. Conners je prikimal, toda le zelo površno, tako kakor da bi na kaj drugega mislil in njenega vprašanja sploh ne slišal. Z lahnim poklonom je odšla miss Maurice iz sobe, in takoj na to mi je stavil Conners čudno vprašanje: »Tako! Ali zdaj veste, pri čem da smo?« »Ne!« sem odgovoril nevoljen »Ravnotoliko vem kakor prej.« »Vsa zadeva se je tuđi nenavad-no hitro razvila, kar bi tuđi vi opazili, če bi vso zadevo že od začetka, kakor jaz, zasledovali. Predvsem n* nova voščena punčka obenem z male Mary izginila. Včeraj zvečer sem je našel na hodniku v pritličju, kjer je ves teden pod parom galoš mirno ir sladko počivala. Služabniki imajo tu v resnici ves teden praznike; rav-notako nič ne delajo ter žive od same senzacije, kakor če bi kdo v hiS umri.« (Dalje prihodnjič,). w ***** 2. SLOVCNSIfl NAROD. 153štev. bosti, da nismo vdrH v srbsko ozemije. Srbska timoška divizija — unlčena. »Agence telegraphique bulgare« poroda (v sobo to ob 8. uri in 10 minut zvečcr) iz Sofije: Danes popoJ-dne ob 4. Je bila timoška srbska divizija pri Krivolaku obkoljena in po obupnem od poru popolnoma poražena. Trofete in ujetnikl v velikem ste-vilu so prijli v roke Bolgarov. lk)l-garska dinizija, ki je operirala proti Srbom, je pokazala veliko junaštvo. Med bojem je bila na vrhih Sv. Ni-kolaja koncentrirana srbska glavna armađa brezmočna priča poraza ti-moske divizije. »Neue Freie Presse« je dobila iz Sofije poročilo: Srbska timoška divizija drugega vpoklica se je pri Krivolaku udala. Prvotno ji je bila po-verjena naloga, da nastopi proti bol-garskim četam, stojećim pri Štipu, vendar pa so jo Bolgari zopet nazaj potisnili proti Vardarju. V petek je napadla divizija armade Ivanov, ki je stala pri Dojranu proti Grkom in ki je bila v najhitrejših pohoditi odpo-slana proti Štipu, srbsko timoško divizijo tuđi od juga. Divizija, ki je . imela v bojih, ki so se vršili v petek, ogromne izgube in je bilo 4000 mož ujetih, je v soboto izročila orožje bolgarskim četam. ki so jo obkolile. »Neue Freie Presse« je dobila v soboto ob 10. dopoldne sledečo brzojavko: Pri izbruhu novih sovražnosti je stala na Ovčjem polju in na Osi-govski planini srbska armada, ki je štela osem divizij. Od teh so bile od-poslane štiri divizije proti 7. in 12. bolgarski diviziji, ki sta stali pri Ko-čani in pri Štipu. Pri Kočani se je Srbom, ki so bili relativno v premoći, posrećilo nazaj porisniti Bolgare. Nasprotno pa nišo mogli proti Štipu doseći nikakršnih uspehov. Takcj za-četkoma sedanje vojne so Srbi pre-maknili iz okolice Velesa timoško divizijo drugega vpoklica v ckolico Krivolaka in je drinska divizija prve-&a vpoklica nastopala frontalno proti Štipu, z naročitom, naj tam stojeće bolgarske čete napade od strani in od zadaj ter s tem podpira srbski frontalni napad, ki se vrši od Ovčjega polja sem proti Štipu. Proti timo-ški diviziji so postavili Bolgari eno brigado, ki je stala pri Štipu in ki naj bi uspešno toliko časa preprečevala nadaljno prodiranje timoške divizije proti Štipu, da bi prišla *ia pomoč bolgarska divizija pod poveljstvoni generala Ivanova, ki je operirala pri Dciranu proti Grkom, ter posegla v bcj. Pri Krivolaku so se v petek in soboto vršili med Bolgari in srbsko timoško divizijo drugega vpokiica oštri boji. Timoška divizija je bila popolnoma poražena. Srbi so izgubili 19 brzostrelnih topov in mnogo pušk. Štiritisoč Srbov je bilo ujetih. Ta timoška divizija drugega vpoklica se rte srne zamenjati z divizijo enakega imena prvega vpoklica, ki je svojčas sodelovala pri Odrinu in ki zdaj stoji pri Zaječarju in ki spada k drugi glavni srbski armadi, ki je zbrana pri Pirotu. Timoško divizijo drugega vpoklica so smatrali za srbsko elitno četo. Bolgari so zaplenili tuđi ves tren 13. in 15. srbskega polka. Boji v petek in v soboto so končali s tem, da je ostanek timoške divizije izročil orožje. Boj je bil odločen z napadom, ki so ga Bolgari izvršili od vza-daj na Srbe. V dunajskih vojaških krogih razlagajo pomen zajetja timo.ške divizije sledeče: Od osmih srbskih divizij, ki so stale na Ovčjem polju in ki so štele kakšnih 120.000 mož, je polovica od Bolgarov obkoijeua, in cd teh 00.000 mož so Bolgari že polovico ujeli. Te srbske čete se skozi Moravsko dolino ne morejo već vr-niti v Srbijo. Bolgari imajo pri Kju-stend?'lu in pri Pirotu 120.000 inož popolnoma intaktnih, s katerimi ino-rejo cd severa sem pritisniti na še neangažirane srbske divizije. Tem 120.000 Bolgarom stoji torej nasproti samo 60.000 Srbov, ki naj se odloči-jo, aii se bodo spustili pri Kumanovu v jako dvomljivo bitko ali pa se bodo proti Prištini, eventualno proti Pri-zrenn umaknili. Zadnji uspeh Bolgarov nima torej toliko taktičnega, ka-kor strategičnega pomena. * Srbska moravska divizija obkoljena. Iz Sofije poročajo: Med Krato-vem in Kočano je zopet prišlo do ze-lo oštrih bojev. Srbi so v noči od če-trtka na petek izvršili napad, vendar pa so jih Bolgari z bajonetnim napadom popolnoma nazaj pognali.Pri teh bojih gre za srbsko moravsko divizijo, ki je zdaj popolnoma cernirana. Boj pri Kočani traja še vedno vsled srbskih Doskusov, resiti moravsko divizijo. Pripomniti pa je treba, da so to bolgarska in duoajska poročila. • * • Grki In Bolgari. — Gr*ka poretftt. Šef grSkega generatnega Štaba Diumanis je brzojavi! mio. predsed-ntku Venizelosu: Po splošnem napadu naših divizij je zapostil sovraŽnik danes v soboto ob treh 45 rnin. svoje pozicije pri Lihovanu in L a hanu Gr-ške čete so sovražnika oštro zasle-dovale. Iz glavnega grškega taborišča poročajo: Boj pri Kilkisu smatrajo kot izborno vojno dejanje. Bolgarske čete, ki so bile v defenzivi, so bile po številu enake napadajočim Grkom. Bolgarske čete pri Kilkisu so obsto-jale iz ene divizije 24 bataljonov, ene brigade in samostojnih oddelkov. Navzlic temu so Grki izvršili napad ter so s heroizmom potisnili sovražnika nazaj, ki je bil v močnih utrd-bah in ki je razpolagal z oblegoval-nimi topovi. Ravnotako junaške so bile čete na vzhodni in zahodni fronti. Grške čete, ki so hitro prodirale, bi morale zavzeti sovražnikove pozicije, ki so bile že od narave močne in zelo utrjene. Na več točkah je bil sovrainik v premoči. Postavil je namreč nasproti štiri ćele divizije in eno brigado. * * * Grki in Boigari. — Bolgarska poro-čila. Iz Sofije poročajo: Grška armada, 70.000 mož močna. je skušala zavzeti bolgarske pozicije pri Kilkisu, vendar pa je bila v treh napadih od-bita. S tem je bil onemogočen po-skus Grkov, priti Srbom čez Ghev-geli na pomoč. S porazom pri Krivolaku ie desno krilo srbske pozicije poraženo. Nadalje poročajo iz Sofije: Boji, ki so se vršili pri Kilkilisu in Krivolaku. so važni uspehi bolgarske armade. Pri Kilkisu je grško armado. broječo SO.000 mož. nazaj potisnila za S000 mož manjša bolgarska armada, s čemer je zmaga Bolgarov skoraj odločena. Grška armada je po-skusila v petek bolgarske pozicije pri Kilkisu zopet zavzeti, pa je bila v treh atakah od Bolgarov nazaj potis-njena. Grška zbornica. Po branju poročila poslaništva je poudarjal min. predsednik Venize-los. da se je v Času od zadnjega zase-danja sklenil mir s Turčijo, pojavili pa so se vsled izdajalskega postopa-nja Bolgarske nemirni momentu ki vzbujajo opravičeno nejevoljo. Grška je že od začetka stavila primeren predlog glede razdelitve od zveznih držav zavzetega ozemlja. Toda Bolgarska je to ureditev vedno zavla-čevala, češ da naj se počaka konec vojne. Po vojni pa je koncentrirala Bolgarska veliko armado na srbskih in grških mejah in napadla vse srbske in grške pozicije brez napovedi vojne in brez vseh formalnosti grške in srbske pozicije od Kočane do Štipa. Srbska in Grška sta bili torej primorani, da sta napad zavrnili in jeli prodirati proti Bolgarom. Nato je Bolgarska stavila predlog, da se ustavijo sovražnosti in zahteva ob-enem, da se ji priznajo postojanke, katere si je osvojila s svojim hinav-sko zahrbtnim napadom na svoje bivše zveste in zaslužne zavezniVe. Mi ne stojimo sedaj več nasproti /avez-nici, marveč nasproti sovražniku, ki nas skuša iznenaditi in izrabit naše zauoanje. Sedaj, ko zahteva i no od dežele novih žrtev, smo v polni zavesti, da mora prenehati naše potrp-Ijenje in naša spravljivost, in da smo storili vse, da bi preprečili vojno. Mi odgovarjamo na vojno, ki se nam je naprtila hrez vsake napovedi z vojno s poudarkom, da odvraćamo vsako odgovornost za vse žrtve, ki jih je in ki jih eventualno še bo zahtevala ta bratomorna vojna. Mi vemo, da js vojna strašna, toda mi se bojujemo v polni zavesti, da se bojujemo proti sovražniku, ki si proti vsem pravi-cam hoče prilastiti hegemonijo na Balkanu. In dosegli smo do sedaj tuđi že lepe uspehe proti sovražniku. Ta izjava min. predsednika je bila sprejeta z velikanskim zelo hrupnim odobravanjem. Zbornica je sklenila poslati kralju in armadi čestitke. * Romunska. Politične stranke so mnenja, da se započeta vojaška akcija Romun-ske sicer ne bi smela ustaviti na polovični poti, vendar pa je gotovo, da se sovražnosti, dokler ni prekoračila romunska vojska bolgarske meje, še vedno lahko ustavijo,' ker mobilizacija sama še ni sovražni akt na-pram sosedni državi, ki bi se ne dal preklicati. Naloga pametne diplomacije je, da izrabi zadnji čas v svrho mirne ureditve balkanskih odnoša-jev. — Zastopniki velesil so dobili na razna vprašanja glede velikosti ope-racij napram Bolgarski in glede od-stopa Romunske v prilog odstranitve mednarodnih komplikacij od romun- ilce vlade odgovor, đa zahteva ro-mun&ka vlada v tem slučaju ne le odstop ozemlja Turtukaja - BalČik marveč tuđi evropske garancije, da se vsled novo vojne na Balkanu ne spremene razmere moći posameznih držav tako, da bi bilo oškodovano stališče Romunske na Balkanu. — Glede mobilizacije na Romunskem poročajo, da je mobilizacija v polnem tiru in da se vrši redno in hitro. Pre-bivalstvo Romunske je navdušeno za vojno in njegove sipatije so povsod za Srbe proti zvezolomni zahrbtni Bolgarski, ki hoće sedaj svojo mački jo )e zadobila 9 pomocjo zavezni-kov, izrabiti proti zaveznikom samim in si prilastiti proti vsem pravi-cam hegemonijo na Balkanu. Poleg vpoklicanih rednih vojakov se je zglasilo do sedaj že nad 2000 doma-čih prostovoljcev, med katerimi so tuđi vodja liberalcev Ivan Bratjanu, ravnatelj nacijonalne banke, bivši minister Morčun, bivši konservativ-ni minister Filipescu in liberalni po-slanec Dluca in razni drugi. Obenem se je zglasilo pri vojnem ministrstvu tuđi zelo veliko število žen in deklet, ki so ponudile prostovoljno za službo kot strežnice ranjencev in bolnikov. — Policijska prefektura v Bukarešti je izdala naredbo, s katero se zapro vse trgovine z živili, ki hočejo izrabiti mobilizacijo s tem, da so znatno in pretirano zvišale cene živilom. — Na romunskih železnicah je ustav-ljen od včeraj zjutraj od 6. ure ves privatni promet in je stopil polno-močno v veljavo mobilizacijski red, glasom katerega vozi v vsaki smeri glavnih železniških prog dnevno samo po en vlak, da se vzdržuje mednarodni osebni promet. Spalili vozovi so izločeni iz prometa in danes zjutraj je bil ustavljen tuđi promet mednarodnih ekspresnih vlakov. Ustavljen je tuđi ves pomorski promet. _________ Slike iz vojne. Napisal Mile P a v 1 o v i ć. XIX. Past. Četniki so bili v manjsih skupi-nah razporejeni na planini Babuni, ki so jo dobro poznali. Lahko so se svobodno kretali in so operirali po svojem prevdarku, vzdržujoč po možnosti čim najtesnej-so zvezo z glavno vojsko, ki je uspešno in neprestano potiskala sovražnika z njegovih odličnih pozicij. Dva dni pred zavzetjem Prilepa je mal oddelek četrtega konjeniškega polka poskusal nasilno rekognosci-ranje. Arnavtski prostovoljci so ga sprejeli s silnim ognjem in ga odbili. Za tem vojem so prispeli četniki Vu-kovega oddelka. kateri so se prebili skozi arnavtske vrste in prodirali naprej. Sovražna vojska na Prisatu ie jela popuščati in se umikati proti Markovemu mestu (v Prilepu je imel svoj dvorec Kraljević Marko). Od tod se je razširil strah tuđi na Plet-var — nastala je splošna panika. Arnavti, ki so se bili s Srbi, nišo vzdrževali nobene zveze s tursko armado. Borili so se ločeno in na svoj račun. Kolikor se je dalo presuditi, v trenotku nišo niti vedeli. da je bila turska vojska pobita in da se umiče proti Bakarnem Gumnu. V tem Času so četniki vdrli v mesto in takoj zasedli vladno po-slopje in vojašnico. Ogromno poslopje je bilo prazno. Kar je bilo vojakov v njem, so se raz-kropili in so pustili v vojašnici mnogo plena in tuđi nekaj orožja. Voditelj oddelka. ki je zasedel vojašnico, je takoj postavil straže. Kdo ve, kaj se še lahko zgodi in kako dolgo še bo trajalo, da prispe glavna srbska vojska, ki se na vrhovih še bori z umikajočim se sovražnikom, Arnavti, nahajajoči se v škripcu, so se skušali resiti z begom. Vojašnica se jim je zdela naj-boljše zavetišče, računajoč na to, da bodo tamkaj dobili pomoč za odpor. Kakih dvajset Arnatov je hitelo navzdol naravnost proti kasarni. Ker so bežali z raznih strani, nišo bili skupaj, marveč so bili odda-Ijeni drug od drugega kakih pet-deset do sto korakov. Četniki v vojašnici so že pripravljali kosilo. Ljudje so bili že lačni. Neki domačin iz Prilepa je iz ■ daljave zagledal Arnavte, da so se I- napotili proti vojašnici. Ni vedel, kaj je, ali preplašil se je ter hitel v vojašnico kličoč: »Bežite, Arnavti ► gredo!« Poveljnik je skočil k oknu: za-i res, Arnatvi hite naravnost proti ka-- sami! I Stvar mu je bila takoj jasna: be-gunci pač mislijo, đa ie v kasarni še turska vojska. »»To je imenitno!« je vzkliknil. Skočil je na dvorišče, zbral svojo četo in jo pripravil za napad. Pri vhođu je postavil straže. Cim se Arnavti približajo, naj jih četniki sprej-mo na nož. Trenotki so bili dolgi kakor ure. Vhod v kasarno je bil ozek- Treba je bilo prehoditi dolg, mračen hodnik, predno se je prispelo na dvo-rišče. A na koncu hodnika ob straneh so bili četniki s puškami v priprav-henosti... Prvi Arnavt je kakor brez duše skočil v hodnik. A ob izhodu iz hodnika je obstal kakor okamenel, ves prestrašen pred ne pojmljivim do-godkom. Začutil je oštrino bajoneta na svojih prsih. Presenećen in preplašen je stal kakor kip in ni mogel priti do zavesti. Srepo in divje je zri pred se, videč proti sebi namerjene cevi brzostrelnih pušk. Samo ena se naj izproži, pa bodo počile vse. V tem trenotku se je zaslišal močan glas vojaka: »Vdaj se, ali bo po tebi!« Arnavtu je zdrsnila roka nizdol, puška mu je padla na tla. Uvidel je, da je izgubljen. »Teslim!« (Vdajam se!) se za-klical in sklenil roke ... In tako so po vrsti drugega za drugim v četrt ali pol ure polovili vse Arnavte ... Štajersko. Iz Vranskega nam pišejo: Vran-ski Sokol je zaprosil deželni šolski svet, če srne povabiti šolske otroke k telovadbi za naraščaj. (Po zadnji, tuđi v »Slov. Narodu« priobčeni raz-sodbi upravnega sodišča take proš-nj sploh ni več treba. Seveda je pa ta razsodba prišla še le po omenjeni prošnji vranskega Sokola.) Deželni šolski svet je izjavil, da nima on proti telovadbi šolarjev in šolaric v Sokolu ničesar, če se izreče za njo tuđi domača učiteljska konferenca. Ta je to z večino glasov tuđi sklenila. Pa le z večino. Proti je glasoval kaplan, dalje še en član učiteljskega zbora, čemur se zelo čudimo, in bojda tuđi — notar Jezovšek kot šolski ogleda! Od gosp. notarja bi bilo to gotovo tuđi zelo čudno postopanje in skoraj ne moremo verjeti, da bi bil res proti Sokolu nastopil! Bilo bi to proti-narodno in ozkosrčno stališče, nered-no vsakega slovenskega rodoljuba. Iz Celja. V soboto je bil na obeh tukajšnjih gimnaziiah letošnji sklep Šolskega leta. Iz letnega poročila c. kr. samostojnih slovensko-nemskih gimnazijskih razredov posnamemo sledeče: V šolskem letu 1912/13 je delovalo na zavodu 9 rednih in dva pomožna učitelja. Učencev je bilo začetkom šolskega leta 188 + 6, koncem šolskega leta pa 177 + 5. Od 193 učencev, ki so vstopili začetkom šolskega leta, jih je bilo doma na Spodnjem Štajerskem 166+6=172; 15 jih je bilo s Kranjskega in malen-kostni ostanek iz drugih dežel. Vsi učinci so bili Slovenci. Iz Celja jih je bilo 35 + 2. Klasifikacija je pokazala jako ugoden rezultat; od 177 učencev (hospitantinje tu nišo vštete)) jih je zdelalo 33 z odliko, 104 z dobrim uspehom, 18 s splošno dobrim uspe-hom; 9 jih ima ponavljalne izpite in 13 jih je padlo. Odličnjaki so sledeči: I. a: Franc B a b š e k, Ivan E r h a r-t i č, Rudolf G o d i c 1, Franc Knez, Albin K o 1 a r i č, Ervin M e j a k, Mirko R o š, Blaž S a j k o, Jože S a j-k o, Franc V a j d a, Fr. W e r a n; I. b: Ciril B r i n a r, Karei O b e r -žan, Ivan O r e 1, Franc Rojšek; II. a: Ivan A h t i k, Jože F 1 a j s, Iv. Kokošinek, Fr. K o š t o m a j, Anton Repnik; II. b: Juri Guze j, Jernej Jazbinsek, Ivan Rojnik, Rafko S a 1 m i č, Fortu-nat T u r k; III.: Anton č a t e r, Ivan L e b i č, Martin M e ž n a r, Jože Sparhaki, Leopold Sparhakl; IV.: Ivan D r e v, Ivan S e n i c a, Anton S i v k a. Za jesensko vpisovanje zavod staršem toplo priporočamo. — V letopisju je priobčena razprava prof. Jos. Kožuha o solnčnih urah, Spis bi zaslužil oceno kakega stro-kovnjaka. Dvojni umor in samomor. »Gra-zer Tagblatt« poroča iz Ptuja: V Pesserlovi gostilni v Gosposki ulici ustanuje trgovski uslužbenec Preuz s svojo družino. Njegova 171etna hčerka Olga je v vsakem oziru pre-zgodaj dozorela in lahkomišljena. Še pred kratkim se je zastrupil nek četo-vodja bojda radi ravno tega dekleta. Zadnji čas je imelo dekle znanje z računskim podčastnikom 4. eskadrona 5. dragonskega polka, Janezom De-genseherzem, mladm, jako živim in veselim možem. Očetu to znanje ni bilo po volji in v četrtek dopoldne je povedal Degenscherzu, da se srne več blizu priti. Na to se je Degen-scherz izrazil, da bo še že enkrat prišel! Popoldne ob 2. je res prišel v go6tilno in vprašal Preučevo do hče- ri. Ženska se je razburjenega Človeka ustrašila in hotela pobegniti, pa že je počil strel. Preučeva je dobila kro-glo v tilnik in se je zgrudila. Blizu stojeća Olga je hotela nato pobegniti, pa Degenscherz je streljal za njo in jo trikrat zadel. V veži se je nato Degenscherz sam ustrelil s strelorn v levo senco. Obležal je takoj mr-tev. Ostali dve ranjenki so spravili v bolnico, kjer je mati takoj umrte, hčer je pa v smrtni nevarnosti. Im a med drugim kroglo v hrbtišču, in čs ozdravi, bo za vedno hroma. Degen-cherz je doma v Karlovih varih na Češkem. Od Sv. Janža na Dravskem polju nam glede občinskih volitev še pišejo: Sedanji občinski odbor naše občine deluje vsled prizivov pro:-volitvam nepretrgoma že od leta 1904 ter je bil izvoljen torej že v času, ko še Štajerski Slovenci nišo bili politično ločeni, kot slovenski odbor proti štajercijancem. Tekom časa se je pa večina odbornikov vdala farov-škemu terorizmu, manjšina pa je ostala zvesta lastnemu prepričanji-, ker je uvidela, kako sebična in zu Slovence škodljiva je farovška politika. Klerikalci so kar sikali jeze proti tem neodvisnm odbornikom in jiin prorokovali, kako bodo »zleteli« iz odbora pri prihodnjih občinskih volit-vah. Ko je odbor sprejel ćelo resolu-cijo, v kateri se je izrazila nevolja tukajšnjega prebivalstva proti klerikalnim poslancem vsled tega, ker se je z deželnozborsko obstrukcijo prc-prečila prepotrebna regulacija Drave, so poklicali klerikalci svojega po-slanca Brenčiča, da je rohnel na sho-du proti »takšnemu županu in odbornikom« ter tuđi svetoval volilcem, naj »vzamejo metlo ter pomedejo ž njimi«. Volilci so pri volitvah dne 12. juniia res vzeli metlo ter z glasovni« čami pometli tako, da so »zleteli« ne vsi ^preklicani liberalci«, ampak vsi klerikalci iz odbora. Le eden farov-ški pristaš je bil po žrebu izvoljen. Zleteli pa so klerikalci Š u n d r I, Grega, Skaza, Tementin drugi, znani po pristnih klerikalnih kup-čijah posestev in kot ljubitelji resnice pred sodnijo. »Slovenskemu Gospo-darju« Čestitamo, da si je upal pove-dati, da so izvoljeni boljši možje in boljsi katoličani, kot pa propadli klerikalni kandidatje Šundrl, Grega in Tement. Pisali ste izjemoma enkrat resnicol Izjava. V »Slov. Narodu« je izšej članek o rečiški kmetijski zadrugi \ri gosp. kaplanu. Ker se me sumniči, da sem jaz pisec tistega članka, izjav-Ijam s tem, da nisem v nikaki zvezi z dopisom in da me razmere gosp. ka-plana nič ne zanimajo, isto tako ne razmere kmetske zadruge. — Josip Kastanjšek, poslovodja. — Op. ured.; Potrjujemo, da gosp. Kostanjšek ni v nobeni zvezi z dotičnim dopisom. Drobne novice. Prestavljen je poštni asistent H. Finsterwalder iz Beljaka v Maribor. — Ponesre-č i 1 se je pri Sv. Kungusti nad Mariborom 251etni viničarski lant Maček. zadel ga je strel iz možnarja in mu desno nogo čisto raztrgal. — Iz S 1 o-venjgradca poročajo, da je zgo-rela na niši tamošnje posojilnice (Narodni dom) streha. Škode je 20.000 K. Horošfeo. Ponesrečen kaplan. Iz Volšperga poročajo, da so našli v nekem jarku pod malo obiskano stezo na bližnji planini težko ranjenega kaplana Igna-cija Milloniga iz Šmihela pri Volšper-ku. Odpeljali so ga težko ranjenega v bolnico. Pravijo, da je padel kaplan v jarek, toda ti verziji stoje nasproti še druge, ki vedo o ponesrečenem kaplanu več zanimivih podrobnosti. Zadev5 še ni pojasnena, kaže pa vse, da je precej zagonetna. Pogrešajo že od petka pet in pol-letnega dečka Alojzija Kuharja v St. Rupertu pri Celovcu. Sosedi se spo-minjajo, da so videli nekega popolnoma neznanega tujega dečka, ki je fanta izvabil iz stanovanja in ga od-peljal proti Celovcu. Vse dosedanje preiskave so ostale brezuspešne. Kaznovana nezvestoba. V soboto je prišel na začasni dopust reservni topničar Teodor Vogl. Ker ni našel doma svoje žene, ki je plačilna nata-karica v restavraciji Blumenstockl v Celovcu, se je pojavila pri njem ljubosumnost. Dal je odpreti s silo posebno predalo svoje žene in je našel v tem predalu več pišem, ki do-kazujejo, da je imela njegova žena skoro cei čas, kar je bil on odsoten — bil je 7 mesecev na južni avstrijski meji — ljubavno razmerje z nekim stražnikom iz Beljaka. Končno je našel Vogl svojo ženo v restavraciji. Napadel jo je po kratkem prerekanju z bajonetom in jo težko ranil na spodnjem delu. Točaja, ki je hotel ženo braniti, je vrgel v omaro za pivo in ga precej poškodoval. 2ena je tekla v kuhinjo, kjer se }e zgrudila ne-zavestna. Odpeljali so jo v bolnico, kjer so zdravniki dognali težko po-škodbo, kateri bo žena bržkotne pod-lescJsu lM __________________________________________________SLOVENSKI NAROD.________ t stran 3. V boroveljski okolici je gorelo na Ciril in Metodov večer 7 kresov. Znamenje, da zatirani koroški Slovenci še nišo zaspali. Primorsko. Iz finančne službe. Konccptni praktikant R. Ra ud i v Trstu je imenovan za koneipista, provizorični računski oficijal Anton P a v I o v i č za definitivnega oficijala in carinski asistenti A. P e t r i n i, 1. P o 1 a k, A. R a g u s i n in I. Coiledani za oficijale. Iz šolske službe. Suplentinja na učiteljišču v Gorici Lasciac je imenovana za provizorično glavno učiteljice na tem zavodu. K razkolu 5. L. S. na Goriškem. Deželni odbor ie vložil potom držav-nega pravdništva kazensko ovadbo proti zastopnikom nove struje v vodstvu S. L. S. v Gorici zaradi obreko-vanja potom okrožnice, s katero so vabili na shod z dne Č6. julija. Obto-ženi so: dr, B r e c e 1 j, dekan Mu-r o v e c, kurat Abram in svečar Kopač. Ta obravnava bo zelo in- Iteresantna in bo pokazala vso gnilo-bo koritarskega gospodarstva v go-riški deželni hiši. Obrtni inspektorat v Trstu. Za predstojnika obrtnega inspektorata v Trstu je imenovan obrtni inspektor inženir Ivan Catarinich. Sokolstvo v Istri se dobro razvija in napreduje. Primanjkuje mu le v nekaterih društvih tehnično izobra-ženih ljudi. Zato se v istih opaža neki zastoj, kateri ne obeta nič dobrega. Doma med Slovenci je marsikateri I Sokol, morda vaditelj, kateri se zaradi pomanjkanja dela seli v tujino. Dotične opozarjamo, da si lahko najdejo prav dober kruh tu doli v Primorju, posebno pa v primorskih letoviščih. Osobito obrtniki dobe dober zaslužek Kdor išče dela in ima veselje do sode- Ilovanja v sokolskih organzaeijah, naj se obrne na Janko Jazbeca, načelnika sokolske župe Vitezić, Lovran, Istra. Toča v Istri. Iz Pazina poročajo. Ja je vladalo tam veliko neurje, ki se ie končalo s hudo točo, ki je uničila skoro vse poljske pridelke, posebno ?a vinograde. Jkodo cenijo sedai približno na 500 do 6^0.000 kron. Toča , je padala tuđi v drugih krajih Istre, kjer pa nikjer ni bila tako silna kot v Pazinu in okolici. NajhuiŠe je divjala \- Št. Petru v gozdu. kjer je napravila čez 200.000 kron škode. Trčenje lađi] v tržaskem prista-nišču. Remorker »Evelina<. tvrdke Baptisti, je trčil na visini svetilnika v jadrnico »Marietta«, ki je bila oblo- I/ena s premogcin. Jadrnica je dobila poškodbe, vendar pa se je posrećilo združenemu moštvu, da so jo spravili do obrežia- Kdo je zakrivil trčenje, vi znano. V Dalmacijo je odpotoval v so-boto zvečer deželni šef bosansku ar-madni nadzornik flzm. Potiorek. Na-men njegovega potovanja ni znan. Zanemareno zadrško pristani-šče. Naibolj pripravno in za pomorski promet naibolj važno pristaniško obrežje se je pogreznilo do sedaj že na treh mestih. S tem je onemogočen pomorski nromet v pristanišču ob čez 160 m dolgi obali. S tem so zelo oškodovani pred vsem trgovski kro-gi. kaiti ladie se morajo vsled tega Izasidrati daleč od centruma, kar silno otežkoca blagovni promet v pristanišču. Nujna potreba je. da se pristanišne v kratkem popravi in s tem omogoci zopet redni promet v tem, tako važnem pristanišču. Reska kriza. Kakor smo že poro-čali, so laški govorniki v zadnji seji mestne delegacije, ki je sklenila demisijo, strastno napadali guvemerja grofa Wickenburga. Posebno oster je bil tozadevni govor člana delegacije Karola Mevnierja. V soboto je poslal guverner grof Wickenburg k Meynierju svoja zastopnika honved-skega podpolkovnika Giulleauma in min. svetnika Ludovika pl. Egona, ki sta pozvala Mevnierja za pojasnilo glede njegovih napadov na guver-nerja. Meynier je na vprašanje sveto zatrjeval. da ni nikakor mislil žaliti guvernerja grofa Wickenburga. kate-rega visoko špoštuje, in da je pripravljen izdati tozadevno tuđi javno izjavo. Zastopnika guvernerja sta se s tem zadovoljila, s cimer se smatra ta zadeva za rešeno. Tefema S. R. „Slavie" v Ljubljani. Znameniti športni degodek imamo za seboj. Praška „Slavia* je nastopila v Ljubljani in pokazala to, kar se je od nje pričakovalo. Kdor je gledal to tekmo, je ne pozabi tako hitro. Mar-sikdo izmed gledalcev te tekme si morda samo želi, da bi mogel prisos-tvovati tekmi, v kateri se borite dve moštvi one kakovosti kakorŠne je moštvo „Slavie". Doslej v Ljubljani še nismo imeli prilike gledati res prvorazrednega » nogometnega moštva. In sedaj, ko se je to zgodilo, lahko z mirno vestjo trdimo, da je še dolga, dolga potf predno pridemo vsaj približno do te kakovosti kakoršne je ,Slavia\ Ali sploh kdaj dosežemo ta višek? Pri naših razmerah najbrže nikoli. Sloves ,Slavie" je zanesla med nas Slovence zlasti naša akademična mladina, ki je studirala v Pragi. V krogih, ki se zanimajo za šport, ziasti za nogometni šport, so radi tega krožile povesti o .Slaviji", ki so se marsikateremu zdele bajke. Kake da so bile tekme „Slavie" z Angleži, kako so bežali posamezni goalmani iz svojih vrat, ker nišo hoteli več loviti žog, katere je pošiljal skozi vrata znameniti Konšek, ker so bili streli tako moćni, da sta padala žoga in vratar skozi vrata, In takih pripovesti je tuđi med nami Slovenci znanih še več. Vemo tuđi, da Konšek danes ne igra več pri „Slaviji" v prvem moštvu, da pa je dedščino njegove slave v moštvu na-stopi! „strašni" Belka. Da je ta sloves »Slavie" upravi-Čen, to je pokazala tekma „Slavie" z našo »Ilirijo*. Marsikdo je pričakoval, da bo „Ilirija" nasproti njej podlegla z veliko hujšim porazom, seveda so se našli tuđi taki, ki so pričakovali za „Ilirijo* ugodnejŠi rezultat kakor pa 0: 10. S tem rezultatom je „Ilirija" podlegla, morda bi bila lahko še z neugodnejšim, zato bi pa ne imelo občinstvo od te tekme onega športnega užitka, ki ga je imelo sicer, zato bi pa ne videli one skozinskoz elegantne mirne in fair igre. Elegantna, mirna, skozinskoz fair igra, to je glavno načelo nogometnega športa in to načelo izvršu:e „Slavia", uvažuje ga pa tuđi .Ilirija". Pri „Slaviji- si človek ni bil o priliki te tekme dovolj na jasnem, kaj naj bi bolj občudoval, ali izborno žo-gino tehniko, s katero se lahko pona-šajo vsi njeni igralci, ali ono skupnost v igri, ki ima za posledico, da je žoga naenkrat pred nasprotnimi vratmi, ali ono sigurno, natančno preračunjeno oddajanje žoge svojemu soigralcu, tako da se človeku nehote zazdi, da pomenjajo njeni igralci za žogo privlačno silo. In za nameček še kopa najraznovrstnejših trikov, ki so bili občinstvu precej v zabavo. In kako je dalje vsak igralec na svojem prostoru! Da je na svojem prostoru, o tem ve tuđi vsak posamezni soigralec. Zato niti gledali nišo, če so n.pr. oddajali žogo nazaj in vendar je žoga prišla na določeno mesto. Napadalska vrsta skozinskoz vzorna v kombinaciji, sigurna v stresanju, krila s krasnimi centri, sredina povrhu še oštra v streljanju, da je žoga kar zviždala. Krilci vstrajni in mirni, dočim br^nilca ništa _ mogla priti prav do veljave, četudi sta z onim malim delom, ki sta ga dobila, pokazala, da sta skozinskoz na mestu. Povrh je še vse moštvo do zadnjega igralca telesno izredno močno ra^vito, same prave atletske, da nekatere ćelo težkoatletske postave. In temu moštvu nasproti stoji znano naše moštvo, sestavljeno iz samih mladih, Še nerazvitih moči moči, ki v tekmah z njemu enakovrstnimi moštvi sicer še dosti obvladuje žo^lno tehniko in zna pokazati tuđi nekaj kombinacije, ki je zlasti na levi "rani •dokaj moćno, splošno hitro in vstrajno toda ima to hibo, da ne zna na urotniku diktirati tempa, marveč f ga navadno pusti doloćiti po naspro niku. Razven tega tuđi še ne zna osrc oto-Čiti navala na svojo najboljšo ran. Vse to se je kazalo tuđi pri tekmi s „Slavijo", kjer je prišla obramba z vratarjem vred prav lepo do veljave, razven tega pa tuđi Še levo krilo, ki po hitrosti gotovo prekaša vse soigralce in tuđi one od „Siavije*. Tekma sama se je vršila v živahnem tempu, vendar smo v Ljubljani videli že hujšega, zato je pa bila tem zanimivejša, ker so prišle vse podrobnosti visoke footbalske sole tem bolj do veljave. Otvorjena je bila tekma s takojšnjim napadom na ljubljanska vrata. Potem ko je padlo par avtstrelov, se že posreći levemu krilu „Slavie* g. Bohati poslati v drugi minuti prvi goal skozi ljubljanska vrata. V 5. minuti dosežejo gost je po svoji levi zvezi g. Jahnu že drugi goal. Sele sedaj se začne „Ilirija1* zavedati in tako pade tretji goal v 13. minuti. Vstreli ga znana desna zveza Belka, ki sploh sama da največ opravka bra-nilcem in krilcem „Ilirije*. Zato so pa drugi bolj prosti in tako doseže v 18. minuti Jahn 4. goal in sicer iz strela iz kota. „Iliriji* se za tem posreći parkrat prodreti do blizine nasprotniških vrat, toda vse njene napade razbije izborna obramba „Slavie" in tako ima „Ilirija11 v 30. minuti že peti goal v svojih vratih in v 38. minuti že 6. Zadnja dva goala zabije Belka. Do konca prve polovice je potem igra bolj obojestranska in istotako spočetka v drugi polovici, kjer gostom očividno že ni bilo več na tem, doseći kolikor mogoče mnogo goalov, marveč po kazati kolikor mogoče lepo igro. Cor-nerji ostanejo na obeh straneh brez-uspešni. V 15. minuti pa je zapet začelo nekako deževanje goalov, kajti v 15., 16. in 18. minuti posije zapo-redoma zopet Belka žogo skozi ljubljanska vrata. Nato napadi zopet ne« koliko popiiste, igra se vrši bolj v sredi igrišča, parkrat tuđi pred vrati gostov, dokler v 32. minuti ne zviša Jahn število goalov na 10. Vsi poskusi „Ilirije" doseći vsaj ćastni goal se po-nesrečijo in tako konca tuđi s tem rezultatom ta vseskoz zanimiva tekma, ki jo je vodil kot sodnik v špoitnih krogih znani urednik Mencinger. Dnevne vesti. 4- Lov na zaupnice. Smehljaje gleda javnost klerikalno pehanje za zaupnicami, kajti vsak razsodno mi-sleč človek lahko ugane, da ni majo nobenega reelnega pomena. Nai na-hero klerikalci še toliko teh zaupnic, ne bo ž njimi ovržena ne ena tistih obdolžitev, ki iih je izrekla Kamila Theimerjeva, nego bo kvečjemu dokazano, koliko Mer.kalnih obCin nič ne vpraša, kaj je deželnemu glavarju očitala in da ostanejo na njegovi strani, nai se mu očita karkoli in naj so ta oCkanja še tako težka in resn.Cna. To je sicer gotovo zelo karakteristično za moralično stopnjo dotičnih ob-činskih rnožakov in klerikalne stranke, je pa brez pomena za vprašanje, ali more dr. Šusteršič ostat! zaupnik krone. Lukacs tuđi ni hotel tožUi, na vse načine se je branil stopiti pred sodisče in si je dal od parhnnenta in od vseh mogočih kornoracij votirati zaupnice, a navsezadnje je vendar prišlo povelje: ali tožlti, ali odstoptti. Poskusil je potem svojo srečo pri so-dišču, upal je. da mu pojde kot mini-strskeinu predsedniku sodnik na roke in res ?a je prvo sodisče poskusi-lo resiti s tem, da nt dopustilo dokaza resii.ee. Toda višje sodisče je po-scrIo vmes, dokaz resnice je bil pri-puščen in tri dni poznele ni bil mo-gočni ministrski predsednik nič več zaupnik krone. Soričo temu slučaju je naravno, da < eda javnost samo z ironičnim sm ■: hl jajem na ta obupni lov za zaupnicami in pa na tište uboge liudi, ki iih podpisujejo in sklepa-io. \ endar se ka^e. da so tuđi že med klerikalci samirni, in sicer med pre-rrostimi Ijudmi pr;:iv'i:i odpor. Tako je pri občinski seji v K^nd ji pri No-vem mestu deželni poslanec Dular predlagal zaupnico dr. ^usteršiču in je župnik Porenta zbrane ob-jinske odbornike za bozjo volio prosil. naj glasujejo vsi za nredlog, da bo zaup-nica soglasna. A vendar — ni šio. Pri j^asovanju je bilo 17 glasov za zaupnico. ret ra proti uji. Pravijo, da žu-nan $en^bur ni bil zadovoljen, ter da hoče sklicati novo sejo, obenem pa da je poklical dr. Pecana na poinoč. Za tist:h pet rr\o>. ki so glasovali zo-per zaupnico, ie ta nastop gotovo ča-sten in se ti možje vsekako ugodno razlikujejo od tistih mestnth Ijud', ki so v Crnom!ju glasovali za zaupnico. V ostalem pa nimajo, kakor rečeno, vse te zaupnice prav nikake resnič-nc vrednosti. -1- Obsodha političnega katolicizma. Dr. Aleš UŠeniČnik je v klerikalni stranki nekak naslednik dr. Mahniča. nekak znanstveni in filozo-fični nadzornik slovenskega klerikalizma in glasnik klerikalnih teorij. /dai ie dr. UŠervčnik priobčil v kle-rikalri reviji »Čas« članek, ki je \ bistvu naperjen proti gnilobi v klerikalni stranki in specijalno proti poli-tičnemii katolicizmu. Us?ničnik je prišel do spoznan ja, da izginia v klerikalni stranki idealizem in da stopa na njegovo me«to politična spekulacija. Kar ve že davno najširša javnost, to priznava sedaj dr. Ušeničnik, da so v klerikalni stranki ljudje, ki iih ie spravila tia in ćelo na zaupna mesta Ie želja po dobičku in po časti, da pa ti liudje v srcu klerikalno stvar zaničujejo. Novega ni s tem dr. lTšeničnik nič povedal 997c vseh Iz-obraženih lajikov v klerikalni stranki spada v to kategorijo; te »politične katoličane« naj potem hodijo k maši, ali naj ne hodijo, je pripeljala v klerikalno stranko samo želja po služ-bah, po dobičku in po časteh, ti ima-]o danes sploh vso stranko v rokah in jo izkoriščajo, da ie veselje. Dr. Ušeničnik je mnenja, da je tega krivo načelo političnega katolicizma, ki do-loča, da je dosti, da kdo kandidira na katoliški program in glasuje za ka-toliški program, kaj je po svojem pre-pričanju, je pa vse eno. Morda si borno to naziranje dr. Ušeničnika še bližje ogledali. Dr. Ušeničnik meni, da se dajo s tem načelom pač pomnožiti vrste »somišljenikov«, da pa pro-vzroča to načelo nezaupanje in korupcijo. To je naposled stvar klerikalne stranke. Nas zanima nastop dr. Ušeničnika le, ker je nekako znamenje časa. Kakor znano, je ravno dr. Šusteršič v soglasju z dr. Kreltom razglasil načelo političnega katolicizma- Zgodilo se ie to že pred nekaj leti na shodu v »Unionuc. Takrat se dr. Ušeničnik ni zmenil za to. Tuđi že preje prakticiranemu praktičnemu izvrševanju tega načela se ni ustavi^ niti Dozneje, ko je to načelo obče ob-veljalo. Sele zdaj — ali naj to mar nekaj posebnega pomeni? No, nam ie pač lahko vse eno, kaj naj pomeni ta nastop dr. Ušeničnika. Posebne važnosti mu pač ne pripisujemo, ker dr. Ušeničnik in njegovi somišljeniki nimalo v stranki nič moči. Vsa moč ie v drugih rokah, v takih, ki prepuste dr. Ušenicniku filozofiranje, dela-jo pa kar hočejo. Nam je to le prav, kajti mi nimamo nobenega interesa na tem, da bi nehala v klerikalni stranki korupcija in gniloba. + Delo poslancev S. L. S. Pred kratkim je denunciral poslanec Fr. Jaklič dva sodna uradnika v Zužem-berku brez vsakega vzroka in povoda okrožnemu sodišču v Novem mestu in se zdaj čuje, da je to storil zaradi tega, ker sta v svoji poštenosti in vsled natančnega izvrsevanja svojih službenih uradnih dolžnosti županu J. Vehovcu in kaplanu Onidovcu postala trn v peti. Enega sovraži župan vsled tega, ker je kot sodnik v izvrševanju svojega pokliča natan-čen in vesten, ter se vedno drži načela, da smo v smislu državnih za-konov pred postavo vsi enaki in ve, na je sodniku najsvetejša stvar nepristranost. — Župana pa to grozno jezi, ker se ta gospod uradnik niti na alkohol ne da ujeti in se zato trudi, da bi tega, pri prebivalstvu tako pri-ijublienega uradnika odstranil. Dru-gega pa župan deloma zato sovraži, ker mu ne raznaša sodnih tajnosti, deloma pa mu je nevoščljiv njegovega obstanka, ter skuša na vse načine inu gmotno škodovati, četudi je njegov daljni sorodnik in je ravno on svoječasno največ storil in pripomo-gel, da je Ivan Vehovec v Zužem-berku postal takrat liberalni župan, ker brez njegovega sodelovanja bi Ivan Vehovc, kot nekdanji sokolski brat, še danes ne bil drugega, kakor mlinar, največ pa oštir. Saj ga še danes vsega spoštovanja vredni gospod dekan Mihael Tavčar neče vo~ liti, ker ga dobro pozna in četudi je kot uskok postal pristaš S. L. S. in se g. dekan raje odtegne volitve. Sedai pa je nekdanji največji prijatelj v zahvalo za to. ker mu je isti pred leti pripomogel do županskega stolca, njegovi družini snedel košček kruha. Gotovo se bodo tega njegovi notomci spominjali in za takimi ljud-mi s prstom kazali ter rekli: to je tišti, ali to so otroci tistega, ki je snedel nam košček kruha. -4- Dvorni svetnik prof. dr. Va-troslav Jagič, umirovljeni profesor slavistike na dunajskem vseučilišču, je včeraj praznoval svoj 75. rojstni dan. — Na c. kr. umetniški akademiji v Pragi sta bila. kakor čitamo v no-ticah praških listov, odlikovana s ceno med dru£irni tuđi Slovenca Fr. Skof in Mihael Kambič. — Cvetlični dan. Ciril - Metodov dan so praznovali ljubljanski Slovenci, ki so zavedni in ki znajo ceniti napredek in razvoj ljudstva po obrazbi brez vsega šuma, brez hrup-nih veselic, brez vsakega pompa. — Zbrale so se vrle naše nar. dame in organizirale so ćelo annado ljubkih ljubljanskih gospodičen, ki so z veseljem in radevolje, zavedaje se svoje naloge, lotile svoje naloge in preplavile v spremstvu spremljevalcev belo Ljubljano in jo okinčale in odi-čile s cvetjem in to v prid najpotreb-nejšemu našemu obrambnemu društvu Ciril - Metodove družbe. Ne-utrudno so obhodevale ljubljanske ulice in trge, kakor tuđi posečale slovenske lokale in nudile za mal dar v puščico krasno bujno cvetje. Ni bila sicer tako lahka ta naloga, vendar so jo Ijubke prodajalke umele in so dosegle s svojo prikupnostjo in vztraj-nostjo v trudu lepe uspehe. O prire-ditvi in o uspehu samem poročamo, ko bo uspeh dneva natanko znan. — Pogreb Josipa Premka. V soboto zvečer smo pokopali mlađega, nadebudnega in nadarjenega sloven-skega pisatelja Josipa Premka, ki je kljub svoji mladosti in kljub vsem težkočam življenja, s katerimi se je moral, dasi še kot tako mlad boriti, delal in izvršil veliko, dosegel lepe uspehe, pokazal veliko nadarjenost in si prislužil veliko priznanja. Pogreb je bil v primeri z njegovo izgu-bo neprimerno preskromen. Pogreba so se udeležili poleg sorodstva neka-teri njegovi prijatelji in znanci. Spremili so pokojnega mlađega pisatelja k zadnjemu počitku tuđi zastopniki raznih kulturnih društev in zavodov, vendar je bilo njihovo število precej pičlo. Ornenjamo tu »Slovensko Matico«, »Pisateljsko podporno društvo«, deželni šolski svet, zastopniki političnih dnevnikov, beletristič-nih in znanstvenih listov itd. — Pogreb se je vrši! od Sv. Petra ceste na pokopališče pri Sv. Križu. Bodi blagemu, delavnemu, nadarjenemu in nadebudnemu mladeniču - pisate-Uu obranjen blag spomki celega naroda slovenskega. • —■ »Baraba«. Nekateri dunajski listi so si minoii teden belili glave, kako je prišla v nemški jezik beseda »Baraber«. Zaradi te besede je prišlo namreč do sodne obravnave in pokazalo se je, da tuđi najboljši po-znavalci dunajskega narečja ne ve-do nič o postanku te besede. Naposled se je oglasil v »Arbeiter Zei-tung« mož, ki je pokazal, od kod je ta izraz prišel na Dunaj in sploh v, avstrijsko nernščino, namreč iz Ljubljane. To zna res biti, kakor tuđi kombinacija dopisnika »Arbeiter Zeitung«, da so pri zgradbi železnic zaposljeni slovenski delavci raznesli to besedo po avstrijskih deželah in ji tam s svojo pridnostjo in delavno-stjo obrnili prvotni značaj. Pri nas je beseda »baraba« le psovka ali označenje popolnoma propalega člo-veka, na Solnograškem pa pomeni »Baraber« že dninarja in »barabern gehen« toliko, kakor »na dnino iti.«—- s 4 stanovanji, razgled na jezero, SO CenO prOda> — Vsa pojasnila daje Ivan Bcs, trg^irec na Bleđsu Gostilna kramarija in poljedelstvo pr! mestn Ptnfu (Sp. Štajersko) novozgrajena hiša, gostilniške in posebne sobe, Velike kletf, ledenica, veliko lepih stanovanjskih sob, blevsko in gospodarsko poslopje, 45 oralov prav dragecenega zemljišča, sadni vrt. Najboljša gostilna in trgovina z meša-nim blagom v fari. Cena 110.000 K, 10.000 K dolga pri hranilnici. Lahki plačilni pogojL Pojasnila kupcem na-ravnost daje brezplačno 2416 Dio Verwaltna§ des „RoaUtšten-Markt1' Gradec, H&mmerlingffasse ' • (1731). :■ S<™° &-------------___I_______________________ SLOVENSKI NARODI ___________________________________________153 žtev. paši rt! teli primarne slaibe, — Pisma na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod s šilro „Zrnoion, 9999 2425". u 2 gospodični sprejrae na stanovanje in hrano bivša učiteljica, sedaj vdova višjega urad-nika, koje stanovanje se nahaja v blizini ioasko nćitelj. pripravnlce. Skrbno nad-zorstvo zajamčeno. — Dopisi na upravniStvo »Slovenskega Naroda« pod Štev. 100 2420. Prevzame se dobro vpeljana trgovina rase Me v mestu ali večjem kraju na deželi. Ponudbe z natančnimi podatki o prometu, koliko najemnine in pod kakimi plačilnimi pokoji, naj se poŠiljajo pod Šilro ,,TrgOVCC 50" poštno ležeče Gorica, državni kolodvor. 2389 , Vnajem se odđa s 1. avgnstom 1913« pod ugodnirai pogoji dobra IdOČa 2407 trgovina E javno tehtnico ob glavni cesti v Štur-iah pri AjdovŠčini. Ve£ se izve v gostilni Črmelj, Sturje, 2G. ■■•V • ■ *W U se isu. Nastop 1. avgusta t. 1. Prednost imajo oženjeni brez otrolr. 2421 Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Lepa kočija moderna, za eno ali dvovpregokakor tuđi tti io »sa konjjta oprava se proda po ugodni ceni. Istotam se proda tuđi 2345 popoloa trgovska oprava Fr. Grebene, VeL Laftče, Doleojsko. Spi*«ten 2382 trgovski nomotiik Špecerist, nad 25 let star, ki je služ-boval več časa v eni trgovini na deželi, se sprelme tako) pri Leopolda Jonko, trg. v Bovcik Istotam se sprejme tuđi dober in krepak konjski hlapec. ^nmmifek ■■■ amj| _ 9*^7Q lapis^r.o v deželni deski Krapi, pošta Gradac, okraj Metlika na Kranjskem v izmeri 3C0 oralov; od teh okoli 132 oralov izbornega polja in logov, in 168 oralov 20—80 let starega gozda, \3e v enem kompleksu okoli grada. Visina nad morjem 130—150 m. Podnebje toplo, železnišktf costaja Gradac in železnica že grajena, 10 minut oddaljena. Iz gozdov če se posekajo, ."e lahko napravijo zelo rodovita polja, loke, vinogradi. Enonadstropni grad s 36 prostori, z Mlinom pod gradom na 5 tečajev, vodna sila za veliko žago. Cena z vsem fundusom instruktom kron 250.000. Proda se tam tuđi zelo donosna opekarna za 15.000 K. t0F Ponudbe na Pozcmkova banka w Pragi (Cežko). Priporoča se ANTON ŠARO trgovina s perilom, pralnica in likalnica 9KP Ljubljana, Selenburgova ulica •% *£l L JI i Kawarna^X< Sladiti ča i znemka „Sladio". mm • * 50 i prihranka tuđi na rnle-J\X\! kn tn sladkorfu in okusen xa)trk, iviino dosežeio oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo slađnS čaj, Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroSke bolesni manj nevarne. — Je za colovico cenejši. Dr. pl Trnkćczvjev sladni čaj ima ime Sladm in je vedno Mftf I bolJ priljubljen Povsod J 4kg za-jf%vW • VQj fro VI-n -pudi pri trgovcih. Po pošti posije najmani 5 zavojev lekarnar Trnkćczv v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih 8 otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: lekarne Trn-7p|r3M10 I ko"czv ; Schonbrunnerstrasse tm\J\aV\Z. ♦ §t lu0> Josefstadterstrasse št. 25, Radetzkyplatz št. 4. V Gradcu: Sack-strasse šr 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne in slabe. Za resničnost tepa naznanila jamči 5 tukaj navedenih vrdk Trnkrtczyjevih, istotako ugodnesod-be zaupanja vrednih oseb. • • 1 postiti zavitek (3 kg netto) :: popola oma naravnega :: poŠlje franko po poštnem pov- zetju za S 5"00 c. kr. dvorni založnik ^ekanar Q, PiCCOlI, Liabljana, Kranjsko. Pošilja se tuđi v sodčkih in v sterilt-z= ziranih steklenicah. . Dijalizi iz boljših rodbin, 2354 se spre]mejo na dobro In vestno oskrbo pri nradniškl rodbini. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Učenca prijetne zunanjosti, ki je dovršil 2 razreda srednje Sole z dobrim uspehom in ima veselje za trgovino, 2373 sprejme vmanufakturno trgovino Vinko Šket, U. Bistrica (Notranjsko). Sprejme se takoj pridna in poštena 2368 Prednost irr.ajo one z dežele. Ivan Ogrin, Laverca pri Ljubljani. s primerno šolsko izobrazbo sprejme lakoj havapna .Gentra!', Ljubljana. jtfesto hišnice ▼ Ljubljani 2391 išče ženska srednjih let. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Trgovska izvgžbani želi prevzeti službo potnika ali agenta. — Ponudbe pod MPotnik 2386" na upravništvo »SI. Naroda«. 2386 Albert Drganc, brivec in posre-dovalec za starine in posestva v Ljubljani, Franca Jožefa cesta Št. 1 Eii pooiini posredovale: za starine za vso deželo, preskrbi tuđi ćele zbirke, obenem pa tuđi posreduje '» pri prodaji posestev. = 2248 ! Pozor, gosfSlnlčarll! V najem se da s f. oktobrom t 1. v Slovenski Bistrici z opremljeoimi so-bami za tujce. Ponudbe naj se naslo-vijo na posojilnico v Slovenski Bistrici, katera da vsa potrebna pojasnila. Sprejme se v večjo špecerijsko trgovino v Ijubljani Vstup in plača po dogovoru. Ravnotam se sprejme tuđi s učenec i lepega in poštenega vedenja — Ponudbe na upravo »SI. Nar.« pod „100/2339"« l^el«5cirji, zetjjteuajte v lastnem interesu nemudoma brezplačno in pOŠt- nine prosto prvi slovenski pravkar izišli bogato ilustrovani cenik 1913 za kolesa in posamezne dele. Poglejte ga pažljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvOVFStnO blago po najnižjib, brezkonburenčnib cenab. Karei Camernik s Ko.. Liobliana. Duoaiska cesta 9-1?. Speciilna trgovina s koles:, raotorji. avtomobili in posameznimi deti, mehaniena dclavnica in garaža. ■ jllNGiuHLJfi .... TEHN1ČN1 BIRO IN STAVBNO PODJETJE :: 8KP§K^ WIl31ŠM*^^ 1428 Centrala: Ljubljana, Itenljeva cesta št. 26 (poleg plinarne). — Podružnice: Gorica, Trst, Zagreb. PHg^^^rJP&j^fS Beton * železobeton Strokovna izvršitev Vodovodi ♦ elek- moderne apnenice S^^^^Tj^f/^^^^^i * mostovi * stropi * vseli vrst nacrtov * trične centrale * tur- * * * I^Safl^-^vfS^^^ dvorane * zazidki preuzet je zgradb * bine * mlini * žage * Obisk strokovnih ^^TliraT 3ANAEJjjf j) "•"" turbin. ::::: : tehnična mnenja. :::; opekarne in ;:;: inženirjev na željo. Jadranska banka fllijalka v Ljubljani ( Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. < s Živahna iveu i Anariko. a Delni&ka glavnica K 8,OOO.OOO. Nakazlla v Amerlko lia akreditivi. \ Knpnle tu prodaja rrednostne paplr|0 \ (rente, zastavna pisma, delnlce, srećke \ itd.) — Valute In devize. — Premese i == k vsem irebanfem. ===== Sprejema vloge na branllne k]lžlce tor na žiro In tokocl račun. 373 Obrestovanje od dne vložitve do dne dviga. ■oatal Aavok plača banka li ivofoga. Eskomptlra: menlce, devize In fakture. — Zavaravanje vredn. paplrjev proti knrznl izgnbL — Revizija žrebanja srečk brezplačno. — Rembonrs-kredltL ===== Borzna naroiila. — Inkaso. =