269. števika. Trst v ponedeljek 26. novembra 1900. Tečaj XXV ,,Edinost ,, rfcaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer. Naročnina znaša : Za. celo leto........24 kron sa pol leta.........1- - sa četrt leta . -.....- 6 en mesec........ - kroni Naročnino je plačevati naprej. Na nr.-ročbe brpz priložene naročnine ae uprava ne ozira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajajo po-gamezne številke po 6 stotink (3 nvč.): zven Trsta }»a po 8 stotink (4 nvč.) Telefon Stv. *7 tja gori pravih mož. Jedno je, če pošljemo tja gori svojega človeka, a vse drugače, ako pošljemo človeka, ki ni naš in ki ne čuti z nami. Nasprotniki meščani poznajo to razliko in zato trosijo tolik«) denarja in hujskajo, da bi bil tudi z našimi glasovi izvoljen njihov mož. Oni hočejo, da zastopnik na Dunaju brani njihove koristi in ne naše. Drastično je opisoval go- vornik, kakih sredstev in sleparstev se poslužujejo nasprotniki za časa volitev. O volitvah merijo ceste in delajo vse možne načrte — po volitvah pa kakor da niso nikdar merili in obljubljali. Potem pa je govornik lepo obrazložil namene, ki vodijo nas, ko prihajamo med ljudstvo na deželi. To je sorodstvo krvi in vzajemnosti interesov. Mi moramo želeti, da bo v Istri izvoljen mož, ki bo delal za slovensko ljudstvo, ker bo s tem ob enem branil tudi pravice rojakov po drugih krajih. Govornik je pozival torej zborovalce, naj izvolijo prave može v svojo in vseh svojcev in sosedov korist. (Navdušeno pritrjevanje.) Potem je izvajal, kako dobro somu znane razmere v občini pomjanski, kako dobro ve, koliko so naši rodoljubi morali že prestati v ljutih borbah, ki se bijejo v tej občini. Ognjevito besedo je dokazoval, kako sramotno in žalostno je to, da je v tej občini še takih ljudij, ki se prodajajo. Živino se kupuje in ne ljudij ! {Frenetičen aplavz. Vriše med poslušalci.) Tak človek prodaja svoje najveće pravo. Drugod pa se ljudje potegujejo za volilno pravico in uprizarjajo celo revolucije v dosego iste. Naš: prodanci pa mečejo od sebe to pravico za sramotni Judežev groš ! S tem ne škodujejo le sebi, ampak tudi svojemu bližnjemu, vsemu narodu. To je pravica, s katero moremo u ž u g a t i nasprotnika! (Gro-meči živio-klici.) Zato je uverjen, da ni nobenega med današnjimi zborovalci, ki bi jutri prodal svoj glas, ampak da bodo vsi volili tako, da pojde na Dunaj pošten slovenski mož. (Govor Rvbarev je napravil globok utis na zborovalce. kar se je videlo iz raznih vskli-kov in dolgotrajnega vrvenja med zborovalci.) Naslednji govornik, g. Makso C o t i č, je v daljšem govoru, na podlagi konkretnih slučajev, slikal paralelo med tem, kar počenjajo signori v deželnem zboru istrskem in med delovanjem jednega Spinčiea in Laginja. Predočil je zborovalcem, kako je Laginja najveći dobrotnik ljudstva, ako ne bi bil storil druzega, nego da je izvojeval, da se je brisal dolg od zemljiške odveze. Govori o tužnem kulturelnem stanju ljudstva v Istri je povdarjal govornik, kako je dandanes le v vednosti moč, kako se more danes le tisti vzdržati v gigantskem gospodarskem boju, ki si je pridobil potrebnega znanja, kako da bo ta boj postajal vedno huji, ker ekzi-stenčni pogoji postajajo težavneji in težav-neji, in to toliko za posa mičnika kolikor za cele narode; kako vsled tega spoznanja vsi narodi na svetu doprinašajo vse žrtve, da odpirajo vire znanju — šole in tla olajšujejo obiskovanje šole. A kaj se godi pri nas ? ! Pri nas pa si izmišljajo peklenska sredstva, da otežujejo obisk šole, tu se nalagajo davki na izobraževalna, kulturna sredstva, v jedini ta namen, da bi ljudstvo omrzilo šolo. Tu uvajajo šolske takse, katerih siromašni seljak, zlasti ako ima več dece, absolutno ne more zmagovati. Mesto da bi torej ljudi navajali v šolo, je pode iz šole ! Mesto da bi gledali, da bi ljudstvo s pomočjo šole povzdigali iz duševne in materijalne bede, mu zapirajo šolo z visokimi taksami in je tlačijo v bedo. j Našim možem, našemu Laginju pa je parola : šol, šol, šol! Zato so se gigantski borili proti šolskim taksam, v deželnem zbora in na Dunaju. Že to samo priča, kdo je oni, ki hoče dobro našemu ljudstvu in kdo oni, ki je hoče tiščati v bedi, da bi je še nadalje izkoriščal. Proti tem ljudem moramo izvojevati borbo, a ne le doma, ampak tudi na Dunaju. Izvojevati pa jo moremo — z glasovnico v roki. Že na shodu na Miljskem hribu je rekel ekspozit Notar: naši glasovi so naši bataljoni ! Noben in tudi najbolji general ne more izvojevati zmage, ako nima dovolj vojakov. Kdor ima večo armado, ta ima več nade do zmage. Zato vas rotim prijatelji — tako je zaključil —, rotim vas v imenu vaše koristi, v imenu vsega, kar je plemenito in dobro, da združite jutri svoje glasove v bataljone, ki nam izvojujejo zmago! (Ta izvajanja so na nekaterih mestih, zlasti v onem delu o šolstvu, napravila neopisljiv utis. Pritrjevanje je bilo neprestano in videli smo v prvih vrstah sivolasih mož,- ki so si — brisali solze.) Predsednik Cink je začel potem s pov-zdignjenim glasom, prosć zborovalce, naj si vzamejo k srcu te besede, ki so jih čuli do sedaj. Naj ne slušajo ljudi, ki imajo le strupa za nas, ki nas psujejo s sužnji. Potem je podajal jako primernih izgledov v dokaz, kako absurdno je, ako nam nasprotniki govore, da mi nočemo miru. Tu imamo n. pr. dva igralca. Jeden je navihan in slepar, drugi ne pozna igre in je — pošten. Kdo dobiva, tega ne treba praviti. Pa vse jedno, ona dva igrata — mirno naprej. Ali prišel je tretji blizu in kmalu je sprevidel slepar-stvo. Mož je opozoril nevednega reveža, kako ga oni drugi slepari ! In — nastal je prepir in pretep! Ali kdo je kriv na prepiru? Morda oni, ki je opozoril reveža na sle- parstve ! Ne, ta je storil dobro delo, a kriv je oni, ki je s 1 e p a r i 1 ! Tako je tudi v naših sedanjih bojih. Ljudstvo je bilo sleparjem), prišli so pravi prijatelji, ki opozarjajo ljudstvo, kaj se žnjim godi in — prišlo je do boja. Ali pa so ti prijatelji krivi na boju? Ne, krivi so le oni, ki so ljudstvo sle-parili. Zato naj nam ne govore o miru, ta boj je potreben in se mora izvojevati. Tam gori — govornik je pokazal na bližnje pokopališče — je tudi mir. Ta mir nam ne odide. Vsi bomo uživali mir v grobovih. Ali dokler smo tu, dokler smo živi, nočemo miru, j ki vlada nad grobovi, hočemo življenje in se bomo bojevali, dokler ne pride tisti mir, ki bo pomenjal življenje, mir, ki nam vzraste iz i pravice. Zato ne smemo omagati v tem pravičnem boju. In ne plašimo se, ako so oni drugi močni ! Hrast je velik in črv je majhen. Črv pa gloje in gloje in hrast se sled-j njič posuši. Tudi mi moramo glodati, pet, deset, petnajst let, slednjič mora pasti hrast krivice. Ko bodo videli nasprotniki, da ni nikogar več med nami, ki bi jim šel naroke, ne bodo prihajali več med nas sleparit ljudstvo in — mir bo ! Zato je zaničevanja vreden vsakdo, ki jim gre še na roko, kajti pregreša se proti onim, ki se svojo borbo delajo — za mir! (Prizora, ki je sledil tem besedam, ni lahko opisati. Utis se je čital na vseh obrazih.) Naslednji govornik, g. dr. Gustav Gregor in, je v živih besedah rekapituliral vso zgodovino bojev v občini pomjanski, od prvega začetka narodnega preporajanja pa do danes, opisoval je, kako se je polagoma narodna zavest vzbujala in kako smo po orjaških borbah občino dobili v svojo roko. Ko so nasprotniki videli, da jim je odzvonilo v tej občini, začeli so s peklenskimi intrigami, ki so jim vspevale, ker jim je šlo vse na roko. Dosegli so razpušČenje občinskega zastopa in slednjič so storili peklenski korak, da so občino razkrojili da si vsaj v jednem delu zagotove gospodarstvo : razdelili so občino. Ali današnje zborovanje v tej občini, kjer so menili, da jim bo odslej gospodarstvo zagotovljeno za vedno, to zborovanje priča, tla so se temeljito motil:. Tudi tu se že krepko vrši isti proces, ki se je izvršil v prejšnji celi in skupni občini. Tudi ta občina p o s t a r« e naša prej a 1 i s 1 e j ! (Viharno pritrjevanje.) Govornik je opozarjal zborovalce, da se je že dvakrat ravno v občini pomjanski odločilo za Laginjev mandat. Zborovalci naj pomislijo, kolika čast bo to P O I) L I S T K K. Poljub. ( Ruski spisal .1. Cehor: preložil Al. Bcnkovič.) Devetnajsti dan maja meseca ob osmih zvečer se je ustavilo vseh šest baterij N—ske rezervne topniške brigade, idoče v tabor, za prenočevanje v selu Mestičkih. Ravno v najveći zmešnjavi, ko so nekateri Častniki begali okrog topov, drugi, sedši na trgu na cerkveno ograjo, pa izpraševali nastanjevalce, seje pojavil za cerkvijo jezdec v civilni opravi na čudnem konju. Mali plaveč s krasnim vratom in kratkim repom, ni stopal naravnost, da, celo nekako po strani in delal je male, plesne ukrete, kakor da bi ga kdo z bičem švigal po nogah. Ko je jezdec prišel do častnikov, je snel klobuk in rekel : »Njega ekscelencija general-lajtenant von Rabbek, tukajšnji graščak, pozivlje častnike, da bi ta hip prišli k njemu na čaj....« Konj se je poklonil, zaplesal in se umaknil v stran ; jezdec je še jedenkrat dvigni] klobuk in takoj izginil za cerkvijo s svojim čudnim konjem. »Vedi vrag, kaj to pomeni!« so godr- njali nekateri častniki, razhajajoči se na svoja stanovanja. »Človek bi rad spal, a tu prihaja ta von Rabbek s svojim čajem! Že vemo, kakšeu čaj je to!« Častniki vseh šestih baterij so se živo spominjali dogodka lanskega leta, ko so bili za časa manevrov, oni in žujimi častniki kozaškega polka, pozvani na Čaj od nekega grofa grašČaka, dosluženega vojaka. Gostoljubni in dobrosrčni grof jih je prijazno sprejel, napasel in napojil, ter jih ni pustil v vas prenočevat, ampak jih je prisilil, da so prenočevali pri njem. To je sicer vse lepo, lepšega si niti želeti ni treba, a na nesrečo se je dosluženi vojak čez mero veselil z mladino. Do jutranje zore je pripovedoval častni-k»m epizode iz svoje krasne minolosti, vodil jih je po sobah, razkazoval drage slike, stare risarije, redka orožja, čital izvirne dopise visoko stoječih oseb, in izmučeni, utrujeni častniki so poslušali, se čudili in, hrepeni po posteljah, zevali v rokave ; ko jih je naposled gospod odpustil, je bilo že prepozno za spanje. Morda je tak tudi von Rabbek ? A naj bo tak ali drugačen, izogniti se ni bilo mo- goče. Častniki so se oblekli, očistili ter šli iskat graščakov dom. Na trgu pri cerkvi so jim povedali, da se k gradu lahko pride od I spodaj za cerkvijo, ako se gre doli k reki, potem pa po bregu prav do vrta, tam pa jim že drevored pove, kam treba; ali pa od zgoraj — naravnost od cerkve po cesti, katera se pol vrste od vasi dotika grajskih sked-njev. Častniki so se odločili, tla pridejo od zgoraj. »Kateri von Rabbek pa je to?« so ugibali po poti. » Ni-li morda tisti, ki je pri Plevni veleval N—ski konjiški diviziji ?« »Nikakor ne, oni ni bil von Rabbek, marveč jednostavno Rabbe, a brez »von«. — »In tako lepo vreme!« Pri prvem grajskem skednju se je pot cepila : jedna veja je vodila naravnost ter iz-ginjela v večerni megli, druga pa je vodila na desno k grajskemu poslopju. Častniki so obrnili na desno in pričeli govoriti tiše.... Na obeh straneh ceste so se vlekli zidani skednji z rudečimi strehami, nepripravni in nerodni, jak<: podobni vojaščnicam pokrajinskega mesta. Spredaj so se bliščala okna gospodskega dvorca. ^Gospodje, dobro znamenje!« je rekel jeden izmed častnikov; »naš v i žel gre naprej : Čuti torej, da bo tam dobička....« Poročnik Lobitko, visok in močan, ali čisto brez brk (imel je petindvajset let, a na njegovem okroglem obličju se doslej še ni ! pokazala sila vegetacije), ki je šel pred dru-! gimi ter se je v brigadi proslavil s svojim j vohom in spretnostjo, od daleč uganiti prisotnost žensk, se je obrnil in rekel : »Da, tam so gotovo ženske. —To čutim instinktivno....« Na pragu dvorca je častnike sprejel sam von Rabbek, častivreden starec, kakih šestdeset let, civilno opravljen. Stiskaje gostom roke je dejal, da je jako vesel in srečen, a da prosi gospode častnike, naj mu odpuste, da jih ni pozval k sebi na prenočevanje; prišli sta k njemu dve sestri z otroci, bratje in sosedje, tako, da ni ostalo niti jedne prazne sobe. General je vsem stisnil roko in smehljaje je prosil odpuščenja ; a na obrazu se mu je videlo, da se gostov ne veseli tako, kakor lanski grof, in da je pozval častnike samo zato, ker je po njegovem mnenju tako zahtevala spodobnost. In tudi častniki, i d oči gori po mehkih stopnicah in poslušajoči ga, čutil za to občino, ako tudi to pot odloči za srečen izid volitve! Zborovalci in volilci vidijo torej lahko, kolika odgovornost sloni na njih ! Ves slovenski svet gleda sedaj na to našo borbo, pripomorejo naj, da bo isti slovenski svet s ponosom gledal na take voiilce. (Zi-vio-klici in pritrjevanje.) Zadnji govornik je bil gospod Miloš K a m u š č i č. Ta govornik je reka pi tuli ral vse glavne misli, ki smo jih čuli danes, je povdarjal važnost trenotka, pojasnjeval dolžnost, ki v takih trenotkih veže vsacega vo-lilca in vsacega poštenega človeka ter je, sklicujć se na zadnje besede dra. Gregorina, povzdignjenim glasom prosil zborovalee : Pri-sezimo si danes tukaj pred svetim Bogom in vspričo te zbrane množice, da bomo jutri vsi vršili svojo domovinsko dolžnost, da ga ne bo izdajice med nami, da bomo zvesto stali v borbi za pošteno stvar, za pravico in resnico. Priaezimo, prijatelji, sveto prisego! To je bil ganljiv prizor, ko se je dvigalo na stotine prstov, ko je na stotine razkritih glav storilo — sveto prisego zvestobe narodu. Bil je to prizor, ki nam je segal do srca, a čutstva so nam prekipevala rodoljubnega navdušenja, ko je med to prisego zunaj pred hišo, v temni noči, mogočno donela himna naša : Lepa naša domovina ! In potem je donela pesem za pesmijo; sedaj so pevali šmarenski pevci in pevke in sedaj zopet četa kolašev. Rodoljubi pa so se umaknili v zgornje prostore, da ukrenejo še zadnje dispozicije za borbo naslednjega dne, da se dajo zadnji nasveti prvakom tamošnjim in lepi četi zbranih agitatorjev in nar. delavcev. To je bilo povpraševanja, odgovarjanja in posvetovanja vse križem. In ko smo storili vse, kar je bilo storiti po naši vesti, odpravili smo se na povratek v mesto. Ljudstva je še vedno mrgolelo pred hišo, ki nam je, že odhajajočim, pošiljalo navdušene pozdrave v tiho temno noč... * x sj: Ne moremo si kaj, da ne bi napisali nekoliko epiloga. Da bo namreč svet vedel prav j ceniti tlelo, ki so je rodoljubi izvršili v tej j občini, in da se ne bo dal begati po onih, ki ' očitajo tja v en dan, ne da bi se bili kedaj prepri- j čali na licu mesta, kamo-li da bi se bili ke- j daj udeležili tega velik ga dela in ki jim je ravno zabavljanje in kritikovanje jedini — rodoljubni posel: da bo vedel svet prav ce- j niti veliki zdravilni proces, ki se vr«i tudi v tej toli razburkani in razorani občini, povemo naj mu, da se je vse to, kar smo opisali gori, vršilo na kraju, kjer bi bili še pred par leti brez vsacega dvoma odnesli krvave glave, ako bi bili poskušali s takim shodom. Včeraj pa ni je bilo najmanje nepriličnosti, vse seje spa- f jalo in zlivalo v harmonične akorde. Da, | dragi čitatelj, to se je godilo na mestu, kjer i smo še pred par leti imeli jed nega samega somišljenik a, postavnega moža, poštenjaka od nog do glave: danes pa so j volilci iz tamošnje okolice po veliki večini — j o tem smo gotovi — glasovali z nami. To bi : ga bili morali videti sinoči tistega poštenjaka, j kako mu je žaril obraz samega veselja, ko je videl, da ni več sam, ko je mrgolelo okolo njega samih somišljenikov. Huda borba se je bila danes na Po-mjanščini. Izid je jako dvomljiv. Mi nismo kratkovidni, niti si ne prikrivamo nevarnosti, da smo propadli. Se je preveč nevednežev zlasti v par vaseh, še je preveč odvisnih in 30 bili, da so pozvani v to hišo samo zato, ker bi bilo nespodobno, ako bi jih ne pozvali; in videči sluge, ki so tekali doli pri uhodu in gori v predsobi, prižigajoči svetilnice, so si že mislili da so v ta dom piinesli s sabo nemir in zbeganost. More-li tam, kjer so se brez dvoma, zaradi kake rodbinske slavnosti naselili dve sestri z otroci, bratje in sosedje, ugajati prisotnost devetnajst neznanih častnikov ? Gori pri uhodu v dvorano je vsprejela goste visoka in postavna starka z dolgim, črnobrv-natim obličjem, jako podobna cesarici Evge-niji. Prijazno in veličastno nasmihajoča se je rekla, da je jako vesela in srečna, ko vidi pri sebi goste, a opravičevala se je, da ona in njen mož ta pot ne more to gospode častnike pozvati k sebi na prenočevanje. Iz lepega, veličastnega nasmeha, kateri jej je hipno šinil preko obraza, kadar-koli se je zaradi česa obračala od gostov, je bilo spoznati, da je v svojem življenju videla mnogo častnikov, da je torej ne zanimajo, in akojih je pozvala v svoj dom ter se opraviču je, dela to le zato, ker to zahteva vzgoja in njeno stališče med svetom. (Pride še.) zadolženih, da ne bi vspevalo nasilje naših nasprotnikov. Se so bile možne razne nevredne mah i nacije, katerih naši niso mogli preprečiti, ker nam nedostaje — šol ni, šol — inteli- j gentnih in bistrih voditeljev, ki bi bili kos vsemu infernalnemu spletka rst v u koperske go- I spode. V izgled naj povemo 11. pr., da je med volilci neke vasi še vedno vpisanih 7 mož z jednaki mi priimki, da-si nam ljudje zatrjajo, da niti jeden njih ni več med živimi! In vsi taki mrtveci so brž-kone volili danes. Izid volitev nam ni še znan ; ali to jedno moremo reči s polnim prepričanjem : italijanske zmage se bližajo k svojemu koncu tudi na Pomjanščini. Svita se, ljudstvo prihaja do spoznanja, narodna zavest se vzbuja bolj in bolj in v nedalnji bodočnosti pride dan, ki pove nasprotnikom, da so občino pomjan-sko zastonj delili! Zato pa: le kvišku srca prijatelji! Nič malodušja, kjer imamo vse razloge za vero v svojo zmago. Onim možem pa, ki prednjačijo na tem težkem delu, onim junakom, posvetnega in duhovskoga stanu, ki brez strahu in brez ozirov na desno in na levo in — na vzgoraj vodijo to borbo, tem možem ne odre-kajmo svoje hvaležnosti, kajti zaslužijo jo v posebni meri. Politični pregled. V TRSTU, dne novembra 1900. Volilno gibanje. Včeraj sta bila dva shoda, na katerima je naše politično društvo posredovalo. Onega na Krožadi (na Pomjanščini) je sklicalo društvo samo, ouega v Pobegih pa je sklical posl. Kompare. Oba shoda sta imela veliko udeležbo. Na prvem shodu — o katerem poročamo danes obširneje — so v imenu društva sodelovali podpredsednika j dr. Gregorin in dr. Rvbaf ter odbornika Miloš Kamuščič in Makso CotiČ ; na drugem predsednik Mandi<5 in blagajnik Ante Bogdanovih. Danes so volili v Pomjanu in v Kopru. O izidu volitev v Čepiću in sv. Nedelji — dve kolikor toliko dvomljivi sekciji — do tega trenotka nimamo poročila, ali značilno je, da tudi tržaški listi nimajo nikakega poročila. K r a n j s k a. Zadnji »Slov. Narod« pri-občuje zopet, volilni proglas narodao-napredne stranke, a to pot dodaje tudi kandidate: z V. kurijo kandidira rečena stranka učitelja Luko Je len ca, a za kmečke občine Josipa Lenarčiča, posestnika na Vrhniki Ivana Božič a, posest, v Pod ragi, F rana Z 11 p a n č i Č a, posest, v Rakovniku. Ivana Globočnika, posestnika na Dobravi in Gustava P i r c a, ravnatelja kmetijske družbe v Ljubljani. Koroško. Tudi mi smo že bili sporočili, da v kmečkih občinah Spital konservativci kandidirajo dunajskega odvetnika dra. Pupovca proti liberalnemu kmetu Verneschu ter da tudi Slovenci bržkone dajo prvemu kandidatu svoje glasove. A sedaj posnemamo iz nemških list, da dr. Pupovac utegne biti res izvoljen. «Neue FreiePresse* opaža pikro: »Ako nemški kmetje morejo vzeti na svojo vest, da bodo glasovali za Srbo-Hrvata Pupovca, potem pa res ne zaslužijo boljšega, zastopnika ». Korberjev proračun. Praška »Politika« je bila prinesla vest, da je drž. proračun za leto 1901 blizu že sestavljen in tla so prvotno proračunjeni izdatki skrčeni za blizu 47 milijonov kron, ozir. pri ministerstvu za nauk kacih 5 milijonov kron. Ker pa je praški list tudi rekel, da se je onih 5 milijonov kron brisalo večinoma na potrebah za češke zavode, zagotovlja praški vladni list »Prager Zeitung«, da je brisanih sam«) 4 in pol milijona — kakor da je posebna razlika med »kacih pet milijonov« in 4 milijone in pol ! Nadalje povdarja isti list, da se je brisalo brez ozira na narodnost, ampak jedino le z ozirom na večo ali manjo potrebo. Vladni list vidi tudi v tem poseben dokaz e nevtralnosti Korberjeve vlade. Kakor se se stvar »vzame«. Prav lahko se dvema jednako vzame in vendar ni jednako. Će enemu, ki ima vsega dosti, nekoliko vzatneš, mu ostane še vedno dosti, če pa onemu, ki ima malo, le malo vzameš, ga boli. Iz Črnegore Kakor znano našim čitateljem, je bil svojedobno nastal med Črno-goro in Avstrijo konflikt radi nekih nered-nosti v izplačevanju poštnili nakaznic in je Avstro-Ogrska zaustavila poštnonakazni promet s Crnogoro, ker Ornagora ni plačala do-tičnega deficita. Takrat so bile razmere jako napete med obema državama in so glasila naše vlade jako nespoštljivo govorila o Crni- gori in njeni vladi; sedaj pa javlja = Information* iz Cetinja, da bo te dni plačan zadnji obrok onega dolga. Rečeni dopisnik pravi, da je Avstrija mislila, da Crnogora ne bo mogla plačati onega precej visokega dolga in da bo (Avstrija) mogla iz tega kovati kakov poli tiski dobiček na Balkanu. Ali Črnogora ima — pravi «Information® — prijatelja, ki ne dopušča, da bi se igralo ž njo. Rusija je, ki je tudi sedaj pomagala in pomaga tudi nadalje. V Cetinju račnnajo z vso gotovostjo, da Rusija nikoli ne dopusti, da bi bila Crnogora politično ali financijelno tlačena. Čuje se, da je car sam, pod svojo osebno garancijo, izposloval posojilo 5 milijonov frankov za Crnogoro. S tem denarjem hočejo izvesti nekatere namerjane reforme in dovršiti razne ceste. Kruger v Evropi. Predsednik Kruger, katerega je francoski narod v Lvonu in Di-jonu prisrčno pozdravljal, je prispel v soboto predpoludne v Pariz. Na kolodvoru ga je sprejel v imenu predsednika francoske republike in francoske vlade Crozier, uvoditelj diplomatov, v imenu francoskega odbora za neodvisnost Burov Guerin, v imenu mestnega svčta pariškega Grebauval in v imenu občinskega sveta departementa Seine Cherionx. Grebauval ga je pozdravil mej drugim tako-le: «Ne le Pariz, ampak vsa Francija je ponosna in srečna, da zamore gostoljubno sprejeti v Vas glavarja male, a krepke republike, ki se je borila in se bori še vedno proti številno premočnemu sovražniku. Mesto pariško kakor prestolnica francoske republike nudi torej vam, gospod predsednik in Vašim vrednim drugom dobrodošlico z željo, da bi stvar slobode in pravice zmagala vkljub m»n3iCannim brutalnim vspehom številne premoči Vaših napadalcev !» Nacionalističnega poslanca Gucrina pozdrav je bil še bolj prononciran in očito obrnjen proti Angliji. Kriiger se je zahvalil, obrnjen do grofa Croziera, predsedniku Loubetu in francoski vladi na dobrodošlici in Grebauvalu za slavnostni sprejem, ki mu ga je priredilo pariško mesto, ter rekel: »To je drugikrat, da prihajam v Pariz; nisem dvomil niti trenotek, da najdem tukaj tisto plemenito navdušenje za pravično in sveto stvar, po katerem se je vedno odlikoval Pariz. Vedel sem. da me tukaj čakajo najginlji-vejši dokazi simpatij. Vedel sem pa tudi, da te manifestacije niso namenjene moji osebi, ki je preskromna, da bi zaslužila tako čast, ter sem prepričan, da Vaši vzkliki veljajo v prvi vrsti republiki južno-afriški in junakom, ki se tam borijo za sveto stvar, za svobodo svoje domovine*. Odgovor predsednika Krugerja je množica — več sto ljudi — sprejela z nepopisnim navdušenjem. Nasproti Gučrinu je Kruger izjavil, da je v sporu z Anglijo vedno zahteval in še zahteva mednarodno razsodišče ter da računa na simpatije narodov, in zlasti ua simpatije Francozov. Govorom je sledilo predstavljanje; potem 'se je Kruger spremstvom odpeljal v hotel j Povsodi so ga pozdravljale nepregledne množice s klici «živio Kruger !» «Ziveli Buri!» Popoludne je princ Henrik Orleanski obiskal Krugerja. Potem se je predsednik južno-afriške republike s poslanik^« iste, dr, Levdsom, tajnikom poslaništva in tolmačem odpeljal k Loubetu. Pogovor je trajal deset minut. O tej priliki je nosil Kruger znake svojega dostojanstva kakor predsednik in križec častne legije francoske. Kmalu potem mu je Loubet vrnil posest. Dne 30. septembra ali 1. decembra pričakujejo Krugerja v Haagu. Kraljici Nizozemski Viljelmini je Kruger že iz Marzelja naznanil, tla je stopil na evropska tla ter se ji zahvalil, da mu je stavila na razpolago križarico «Gelderland». Tržaške vesti. Imenovanje. Poštnimi vežbeniki so imenovani Jurij Ljubic, Ciril Valentič in Hektor Delcoute v Trstu. Ne stori, kar ne želiš.....! Včerajšnji »Piceolo« pripoveduje, kako da je neki orožnik dvema kmetoma iz okraja vodnjanskega na prijazen pozdrav odgovoril — z zaušnicami. Kmeta da sta predložila ovadbo in o rož niš ko poveljstvo, da je takoj uvelo strogo preiskavo. Tržaški list izreka nado, tla oblast j poskrbi, da se ta dogodek pojasni popolnoma ter da žaljeni čut javnosti zadobi popolno I zadoščenje ter tla se stori vse potrebno, tla se absolutno prepreči vsaka možnost ponavljanja takih nespodobsČin..... Strinjamo se popolnoma. Mi puščamo 11:1 strani vprašanje, da li se je res vse tako godilo, kakor opisuje »Piccolo«. Verjeti hočemo, tla je bilo tako. Obsojamo vzlasti sedaj, ako se taki ekscesi vršč od strani onih, ki bi jih morali preprecati. Pa naj se je tudi kaj ta-cega zgodilo od človeka naše krvi in na škodo človeka druge narodnosti. Kar je prav, je prav, kar je krivo je krivo. Vsikdar se moramo ravnati po načelu : Ne stori kar nočeš, da bi drugi tebi storili,...! Tem bolj pa o!>-žaljujemo, da se baš naši nasprotniki kaj radi ne ravnajo po tem načelo. Koliko žalostnih , reminiscencij bi lahko oživili izza raznih prilik, zlasti pa o raznih volitvah, ko so tu in ; tam orožniki prekoračili svojo oblast nam na j škodo! Kakih stvari bi lahko pripovedovali i izza zadnjih državnozborskih volitev ravno glede postopanja orožnikov. Spomnimo se le, kaj se je godilo na Labinščini, ko na stotine naših ljudi niti v mesto ni moglo. A laški listi so molčali o temu in si zadovoljno meli roke. Kje je bila tedaj njih indignacija"?! Zakaj se niso zgražali tedaj ? Takrat je javno menenje »Piccola« menda dremalo in ni bilo nič poznati, da bi bilo užaljeno.... Tudi glede okolice bi lahko zapeli jako žalostno pesem v tem pogledu, ki je odmevala pozneje tudi na sodiščih. A »Piccolo« je jemal one, ki so grešili v svojo obrambo. Prosimo torej, ne pozabiti : kar je enemu prav, je prav tudi drugemu, kar jednega boli, boli tudi drugega. In krivica jo krivica, nespodobnost je nespodobnost, pa naj jo je storil kdor si bodi in komursibodi na škodo in komursibodi na korist, pa bodi tudi na korist kake »kulture« in žnjo spojene oligarhije.... To smo hoteli reči urednikom — z dvojno mero in dvojno moralo. Tri zlate poroke bodo praznovali v Trstu te dni. Ti trije zakonski pari so: 77-letui Bernard Miani in 81-letna Katarina roj. Ortar; Mihael in Ivan Berdon in 7.'»-letni Matej in 70-letna Josipina Visintini. Zal le, da so vsi ti trije srečni pari — veliki siromaki. Skrivnosten zaročenec. Redarstvo je tilje Časa opazovalo zaročenca neke tukajšnje gospice iz dobre rodbi ne. Isti se je imenoval Alfred grof Ciocari. V soglasju se svojim visokim stanom je isti seveda dobro živel, delal pa nič. Ko se je nakopičilo dovolj razlogov suma, povabili so gospoda grofa na redarstvo, kjer je po daljšem obotavijanju priznal, tla si je blagodoneči naslov s priimkom vred prilastil po krivici, tla je bil železniški uradnik v Genovi, kjer tla je septembra meseca izgubil 1200 lir službenih denarjev. Na to je poneveril še nadaljnjih 2000 lir ter se žnjimi zatekel v Trst. <> hišni preiskavi so našli še 20.~> gld. denarja, zlato uro in drugih malenkosti. Laži-grofa so seveda obdržali v zaporu. Pazite na otroke I 8-ietna Anuncijata Rad ivo iz ulice Toro št. 10. je plezala v stanovanju svojih roditeljev na neko omaro, ki se je prevrnila. O tem se je dekletce nevarno ranilo na čelu. Po prvi pomoči na rešilni postaji so jo spravili v bolnišnico. Na delu je ponesrečil 1H-letni mizar Mihael Lanuga, ki je na nekem parniku padel v skladišče za b lago ter si o tem zlomil roko. V igranju je ponesrečil 14-letni učenec Rajmund Caharija iz Nabrežine : nekdo mu je zagnal kamen v glavo ter ga nevarno ranil. Dečka so sprejeli v tukajšnjo bolnišnico. 1 Dražbe premičnin. V torek, dne 27. novembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled j naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-! viine stvari vršile sledeče dražbe premičnin : 1 v ulici Rossetti 15 R in v ulici Piccolo- I mini 1, hišna oprava in mizarsko orodje; v ulici Giulia obuvala: v ulici delle Ac. Danes plima ob 0.30 predp. in ob 10.20 — pop.; oseka ob 3.48 predpoludne in ob 4.4l» popoludne. Vesti iz ostale Primorske. X Živela Nova vas! Pišejo nam: Po zadnjih državnozborskih volitvah smo na tem mestu pohvalili Novovašcane, ker so šli v Kastel in volili kakor en mož za naše volilne tnože. Danes moramo zopet in še posebno pohvaliti te uzor-koreniake ! Takih vasi, kakoršnja je Nova vas, je le malo v naši trpinčeni Istri. Pomislite: ta vas je pod komando glasovitega Pirana, i stota ko kakor sta Padena in Sv. Peter. Nova vas je dala vseh svojih 70 glasov za naše može, med tem ko je nadučitelj tamošnji rojak zmešal Padence in Sv. Peterčane, tako, da so oboji skupaj dali za nas le 26 glasov! Kakor hvalimo vrle Novaščane, tako bi morali grajati Padence — ker so oni zakrivili, da smo propadli — v V. kuriji za 18 ozir. H glasov iti v IV. za 22 ozir. 11 glasov ! Ali ne, mi nočemo 'napadati Padencev, pač pa hočemo govoriti s Sovičem ! Za danes omenjamo le, da so Novovaščani (možje, žene otroci) jokali, ko so videli nemški in gospiee učiteljice tudi n:so zastonj trgale obleke v Goriškem učiteljišču, da bi se ne bile naučile nemški ; ali na takih narodnih veselicah vendar ni posebno pohvalno, ako se gospoda, ki so Slovenci ali pa vsaj znajo slovenski, tako izogibljejo našemu jeziku. Kar se tiče izvajanja programa, moram pa že izreči vse priznanje. U d e l e ž n i c a. X Grozen d eto mor. Svojedobno smo poročali, kako je neka Katarina Luzntk — menda iz Volč — umorila svoje novorojeno dete s tem, da je je razsekala i u vrgla deloma v neki kanal, priredi še posei>ej dne 9. dcc. v «Nar. domu* slavnosten koncert na čast Prešernu. Po koncertu prirede pevci « Prešernov večer*. naše mesto tudi na okolico, borba med slovenskim življem in nemškim nasilstvom. Da se o taki veliki borbi, kakor o vsaki vojni, nahajajo tudi mrtvi in ranjeni, je celo naravno in nas nikakor ne plaši.« Kvašenje Nemcev o nemškem »kulturnem jeziku« označuje »Mir« kakor sredstvo kruhoborstva,, Češ: »Slovenščine se nc marajo učiti naši i nasprotniki, radi tega naj se Slovenci učč j nemščine, da bodo nemški uradniki tudi na- j dalje zasedali mastne službe v slovenskih j pokrajinah. Ali svet napreduje, prihodnjost; pripade Slovanom ! To u videvajo že naši na- ; sprotniki sami, saj so zdaj v novootvorjeni tukajšnji meščanski šoli začeli sami sloven- . ščino učiti in to v tisti »deutschen Burg in der deutschen Stadt«, kakor je župan Pin- ; terič (!) imenoval povodom njene otvoritve imenovano šolo. Mi z zadoščenjem pozdravljamo ta kulturni napretlek kakor znamenito , znamenje časa.« Trgovina in promet. Tedensko tržno poročilo. V Trstu, rez carine.) Kolonijalno blago : K a v a : Prve dni tedna So na merodajnih trgih poskočile cene za o * zadnje dni se je ta višek zopet izgubil. Brazil je znižal svoje zahteve za l l/s do 2 shillinga ter se je približal cenam, ki so sedaj na terminskih trgih v navadi. Na našem trgu, ki je sledil merodajnim, so cene padle za 1 tlo 2 K nasproti proslemu tednu. S trga je bilo vzetih 600 vreč kave Santos od navadne do fine po 42 do 50 K za 50 kj^. Na sklati išči i i se nahaja 20.112 kave. Dovoz je znašal od 16. do 22. nov. 1900.: iz Adena 205 fardov, iz Portsaida 658 vreč in razne proizvodnje 2977 vreč kave. Poper. Dasi so cene o ponudbah na važnih proizvodnih trgih padle, se položaj na našem trgu ni spremenil ter so ostale cene za blago iste, kakor so bile prošli teden : poper Singapore K. 75.— „ Tellicherrv ,, 74.50 „ Batavia „ 69.— Penang C „ 69.— Penang D „ 68.— Dovoz: 160 vreč popra iz Portsaida. Piment. Položaj vedno slab ; malo povpraše- i vanja. Gotovo blago 36 do 37 K. Klinčki. Cene so znatno patile; včeraj se je zahtevalo 52 K. Cassi lignea. Položaj vedno trden ; proc.ajalo se je izbrano blago po 56 K, novi »Standard* po 52 K. Sladkor. V obče je bil položaj na vseh važnih trgih, kakor tudi na našem, miren. Tukaj je bilo minoli teden malo prometa ; zaključili smo o naslednjih cenah : Za gotovo prevozno blago, voznine prosto v Trstu s škontom 2°/0 : Centrifugalni pile . . . 21---^'/s ^ Melis-pilć......21 V8—27 8/g „ | Concassč.......27 l/i—28— „ V soleh po 1.80 do 2 kg. 29 3/4—30 — „ Kocke v zabojih po 25 in 50 kg...... 297^—307. ., Za naročbe november-tnarcij : Centrifugalni pile ... 27 --27% K Melis....... 27 27 7,. K Dovoz po železnici, iz notranjosti, je znašal od 16.—22. novembra : 47.600 <|. (proti 73.700 q. v isti dobi lani). Zaloga je znašala dne 21. novembra : 93.300 q. (90.311 na skladiščih.) Lani je znašala zaloga v isti dobi 56.900 q, in sicer 53.670 q. na skladiščih. Žito. Prošli teden ni bilo nič prometa ter je bil trg miren iti stalen. — Zaloga je znašala : 200 tj. pšenice. 1552 q. turščice in, 300 (j. ovsa. Bombaž. Malo prometa; trg miren. Moka. Malo prometa ; trg miren. Južno Sadje. 1 e v a n t i n s k o. Cene za kala-matske smokve so bile dobre, a prometa je bilo malo. Glede sultuiiu malo povpraševanja : glede rozin nobene kupčije. Ta teden so došli datlji iz Bassare (125 q; pro-iaii so jih po 50 do 70 K , a redarstvo jih je razgnalo. Ustaja na Kitajskem. LONDON 24. (K. B.) «Standardu» javljajo iz \Vashingtona : Poročilo, da bi Zje-dinjene države v slučaju razdelitve Kitajske nameravale polastiti se uekega kosa zemlje v luki Amov, je neopravičeno. O takem načrtu da ni bilo nikdar govora. LONDON 26. (K. B.) -.Reuter« javlja iz Pekinga z dne 24. t. m. : Kolo diplomatov je imelo danes predpohulne sklepno sejo, v kateri so določili v sporazumljenju pogoje za preliminarno pogodbo. Sedaj preostaje le še, da posamezne vlade odobri jo te pogoje ; potem pričnejo temeljem istih pogajanja s pooblaščenci kitajske vl-.ide. Besedilo teh pogojev še ni obljavljeno; vendar je obče menc-□je, tla se glavne poteze preliminarne pogodbe v bistvu strinjajo s pogoji, priobčenirai velesilam s francosko noto. Ti pogoji bi se glasili : 1.) Koznovanje prinčev - kolovodij ; 2.) plaćanje primerne odškodnine za krivice, ki 30 jih Kitajci storili podanikom posameznih omikanih velesil; 3.) naroeščenje močnega od-:lelka v varstvo poslaništev in 4.)^zasedanje nekih točk v ozemlju med Pekingom in rakmom. Vesti iz Koroške. »Narodna šola« v V e 1 i k o v c u. j S to šolo se zopet bavijo celovške »Kreie Stimmen« v članku: »Die \vindische Trutz-sehule in St. Ruprecht«. Da to niso ni kake pohvalne »štime« o slovenski šoli, je več nego umevno. Dopisnik pravi, da je šola letos zel<5 slabo obiskana ter kar nori veselja, češ, da otroci izstopajo iz iste ter vstopajo v nemško mestno šolo. Na to odgovarja »Mir« s sledečimi številkami : V prvem razredu »Narodne šole« je 60, v arugem 58. in v tretjem 54 otrok, skupaj torej 172 otrok. Izstopilo je pa iz »Narodne šole* šest otrok. »Da se je pa to zgodilo«, piše »Mir«, »temu se ni čuditi, saj je vsak nemško-na-eijonalni Velikovčan poklican rogov i le ž zoper našo šolo, največ v tem oziru se pa trudi neki gotovi rogovilež, kateri bi imel po svojem stanu skrbeti za kaj druzega! Njegovo počenjanje hočemo o svojem času primerno osvetliti v nov dokaz, da je poturica hujši od Turka. Dalje piše »Mir« : »Sploh se bije tukaj kulturna borba v naj plemenitejšem pomenu besede, borba med krščansko p ros veto in proti krščanski m duhom, ki ga izpuhteva OBUVALA! PEPI KRAŽEVEC « pri mtn s?. Patra (Piana Rosario pod UMsfco tilo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Postne naročbe ne izvrie v tistem dnem. OdpoSiljatev je poStnine prosta. Prevzema vBako delo na debelo in droba« ter izvršuje iste z največjo nat&njČnoitjo la točnostjo po konkurenčnih cenah. Za meogobrojn* naročbe »e priporoča Josip St&ntid čevlj. mojster Velika zaloga solidnega piištva io tapcaril OOOOOOO od OOOOOOO VNjelma Dalla Torre v Trstu Trg San Glovannl hšt. 5. (hiša Dlana). BV Absolutno koakursnćna Mojc pohištvo donese mrećo. Dunajska filjalka Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in razvinkuiiranje obligacij. Živsiosfenska banka na Dunaju, L, Herrengasse 12. Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi. Jabolka H^fP* najfinejše vrste lOO Slg'D 8 gfM. nižje vrste 5 g^ld. nefrankovsino, po povzetju pošilja J. Razboršek Bmartno pri Litiji (Kranjsko) ^to- Na najvišje povelje Njegovega m!k c. in kr. apostol. Veličanstva -- XXI. c kr drž. loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija,, ki je jedina v Avstriji zakonito dovoljena, obsega 18.122 dobitkov v gotovini, v skupnem znesku 418.640 kron. Glavni dobitek znaša v gotovini: 200.000 kron Za izplačilo dobitkov jamči c. kr. loterijski dohodni urad. Žrebanje nepreklicno dne 13. decembra 1900 Jedna sreč kn stane 4 krone. U izdeluje in pošilja Frva siie&a izđeMiiica tambnnc Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih (enah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvc. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena piimerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na tedeu stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Inženjer Živic One naše gosp. kupce ki pošiljajo po blago z vozom, prosimo naj opozorijo voznike da smo se preselili v W ulico Commerciale štv. 3 (v bli- žini dobro poznane k a v a r n e F a 1> r i s.) J. PIPAN & C.o Zaloga kave, riža in olja. xxxxxxxxxxxxxxxx Anton Pečenko Vrtna ulica 10 - G01UCA - Vrtna ulica 10. priporoča pristna bela in era a vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dalmatinskih in isterskih vinogradov. Dostavljal na »lom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogereke monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju. 1. Riemergasse 7.. v loterijskih kolekturah. v tohakarnali, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti tirsga za kupce srečk. Srečke se do pošljejo poštnine prosto. C. kr. loterijska direkcija. oddelek za državne loterije. 3. iSjipniin -t- -t- 4. 4- Sissh (hrvatska) Odlikovana na parifiki razstavi 1900 in na miljenijski razstavi 1896 z velikimi kolajnami, ' Velik ilustrovan cenik se pošilja na zahtev vsakemu brezplačno in franko. se priporoča svojim rojakom želeč, da ne bi nosili dobičkov našim nasprotnikom, kateri nas hočejo uničiti. Prosi torej obrniti se za nakup strojev in tehničnih predmetov do njegove, stare, poštene, slovenske tvrdke. Schivitz e Comp *, Trst ulica Zonta št. 5. pri novem sv. Antonu. Krojač. krojač v ulici Tor rente štev 3-1, I n, se priporoča slavnemu slovenskemu občinstvo, posebno pa častitljivi duhovščini. Anton Jeric, K K H X Zalosra likerjev v sođćih In Perhauc Jakob Car! Greinitz fteffen buteljkah. ulica Acquedotto 8 Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. H n * n Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo IMT* predmetov za stavbarstvo traverze, zaklepe, železo za kovače in fagon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč peči in štedilna ognjišča tntlBjsto, namizno in lišno opravo, železne metle in sred ognjem varne tlaiune nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. Kathreiner ? je samo pravi v znanih Kathreinerjevih zavojih! i Zatoraj nikoli v odprtih ali v drugih za preva- p ranje računajočih ponarejenih zavojih. i1 frS? Kathreiner Kneippova sladna kava WL je najukusnejša, kakor tudi edino zdrava in ^^ zraven tega najcenejša primes k bobovi kavi. Kathreiner Kneippova sladna kava bode z veseljem in z vedno raztočem učinkom V ▼ stotisoc družinah použita. Kathreiner Kneippova sladna kava jo tam, kjer se zavoljo zdravja bobov* kav* prepove, najboljši nadomestek. Tržaška posojilnica io hranilnica legistiovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni «d zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 5 V*®/o, ua menjico po 6% na zastave po 5 l/a°/0. L'radne ure so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne. Postno branilnični račun 816.004. i /> ✓V^ /> AA Trp?,-obrtna »trovana zadruga z neomejenim jamstvom. \ GORICI, semeniška ul. št. 1., I. nadstr. —— »g- Obrestuje hranilno vlo^e, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno let« j>o 5°/0, navadne po 41/2°/0 in vloge na Conto-oorrent 1 po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.1f)0/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potoni položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in - praznikih j od 9—12. dopoludne. Krčme. Pnfnonl^ Ft*nn ima gostilno v ulici Ireneo ruio^niK r ran st.2.jtoči istrsko, dal_ matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoč). Oblivala. Rfth-ir P^ffir ulica Rib°rs°st-2b-Veiika ■■vlit*! ' ** zaloga in delavnica vsako- vrstnega oblivala po naroČbi. Pekarne in sladčiearne. H. Siibiel Piazzetta S. Giacomo st. 3 [Corso) filijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsako- vrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biskotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen lin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem \ razprodajo. Jak. Perhauc kama m sladcičarna, svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Kava rne. Anton Šorli priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Trsove I. Ojrlje Muha Josip in drva. v ulici del Torro 5tev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, kok:i, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Pohištvo. Prva slovenska loga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ..svoji k svojim.J Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12' (zadej c. kr. deželne sodnije.) Slovenec priporoča svojo veliko prodajInico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva iu popravljenje istega po cenah ki zadovolje gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. l>aniele št. 'J. X e presni* 1 j i v e in rež i e<*. lljl_ v Trstu, Piazzii Negozianti -t 1. ■ ■ LJm priporoča slavnemu občinstu. svoje nepregorljive mrežice (rettine) „Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč _Auer." V Gorici. Civilni in vojaški krojač. vsakemu Koj razamiji? C. kr. priviligiraiii kroji Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. I. n. ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek,, dežnikov in sobnih plasčev za vsako sezono. vse po najnovejši modi. Voščene sveče. svečar v Gorici ulica Sv. Antona št. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelnega voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerr-kvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu. J. Kopač „Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani Spit&Uke ulice St. 2. "^f Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih. Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. zavarovanje proti kurzni izgrubi. Promete k vsem žrebanjem. Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4'/,°/0 obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eakompt menjic najkulantneje. Borzna naročila.