n. STBvima. f LtiMjait, f sredo, i aprni ure. Alia. leio. • .Slovenski Narod" vetja ▼ LfnbMenl na dom dostavljen: cdo leto naprej • t • • K 24 — pol leta m • • • • . 12-— četrt leta . • • • . . 6 — cf mesec m • .... 2*— v upravnišaoi prejenun: celo leto naprej • 9 ■ ■ K 22-— pol leta . • • • • . It*— Četrt leta . • • • . . 5*50 os mesec . . • • • . 1-90 Doplsf naj se franktrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: KnaUova ulica št. & (v pritličju levo,) telefon ŠL 34. man sveeer izvzeanal neaelje ti Inserati veljajo: peterostepna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po U vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 via Pri večjih insercijah po dogovoru. Upcavnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseiati L t d, to je administrativne stvari K F03imezjui številka veli« 10 vinarjev. —— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Narodna tlakama« telefon at 89. .Slovenski Narod" Telja po poŠti: za Avstro-Ogrsko; a za Nemčijo-: celo leto skupaj naprej • K 25-— pol leta četrt leta . na mesec m 13 — 6-50 230 celo Teto naprej * • • K 3>-za Ameriko in vse druge dežele s celo leto naprej . • • • iv 31— Vprašanjem pleđe fnserafov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka* Vpravništvo (spodaj, dvorišče levo), Sn&Hova ulica ŠL 5, telefon si.85* šib Uim n NAŠE URADNO POROČILO. Dunajj, 4. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Dogodki na morju. Obiske italijanskih leta!cev v Ljubljani, Postopal, potem v Trstu 5AN vrrii; aprila popoldne s flctl-lio 10 hidreplanov v Jakbu, kjer ie ta z uničujočim uspehom bombardirala kolodvore, gazomeier, ladjedelnico ia vojašnice ter crovzročiia več režarev, Z laldurto srno zavrnili protinapade dveh sovražnih obrambnih s svojim ognjem stro;nih pušk. V silnem ognju treh obrambnih bate-rfl ie bilo eno naše letalo dvakrat začeto od irapMiov ter prisiljeno, da se spusti pred pristaniščem na morio. Neko drugo letalo, z vodiieijem ie-talskim mojstrom Molnarlem, se ie spustilo zraven niesa na morje, prevzelo oba letalca, izoopolnilo razdejanje začetega aparata, se pa .>!ed □škodne ni mo~io dvigniti z valovitega ir>crja. Iz pristanišča je priplula -iva sovražna torpe*lovka z dvema čolnoma, da vza~ne cfce poškodovani IetaH, nekatera naša !etala pa so io prisilila z ognjem spornih pušk in bonabanii, da se ie vrnila, nakar se jie posrečilo dVeafca letaloma ood vodstvom mornariškega kadeta Vamo-sa in Brniškega poročnika Stente. resiti vse 4 letalce in z?ž::ati h^varira-no letalo. Ta rezilna akcSa se *e vršila pod ognjem strojnih pušk in med metanjem bomb z itall lanskih hidro-planov. ki so krožili samo 100 m nad našim!. Izgubili smo tore; 2 letali, vsa druga letala m vsi letalci so se vrnili nepoškodovan!. Brodovno poveljstvo. Dunaj, 4. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko boiišče. Na posameznih delih fronte Je bUo delovanje artiljerije na obeh straneh živahno, tako v odseku Do-berdobske visoke planote, pri Mal-borjetu, na Col di Lana in v Judika-rijah. V pokrajini AdamelJo so zasedle naše čete chmemi greben med Lcbbijo, Alto :n Monte Sumo. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 1. aprila. (Kor. urad.) Male praske severno Naga, dolina Sarca, in v okolici Mori in Rovereta. Sovražne skupine, ki so poskušale napasti naše tamkajšnje pozicije, so lile s podporo artiljerije odbite. Naša artiljerija je obstreljevala sovražne kolone v gorenji dolini Cordevo-le in je razrušila vtrdbe v toian-skem odseku. Ob gorenjem Butu je vdrl lasmi oddelek nepričakovano v malo sovražno vtrdbo na Passo de Cavallo, je prizadjal posadki izgube in vplenil orožja in municije. Ob Soči artiljerijski dvoboj. Sovražna artiljerija je obstreljevala posebno ljuto naše pozicije v ozadju na višinah severnozapadno Gorice. Naša artiljerija je razpršila sovražno kolono na oobočjih Vršiča, ozemlje Krna, je poškodovala most čez Tolminsko in postajo Svete Lucije ter obstreljevala sovražne strelske jarke na Kuku. Na Kraški rlanoti so bili sovražni napadalni poskusi v noči na 31. marca na od nas zavojevane pozicije vzhodno Selc z našim ognjem takoj odbit;. Sovražna letala so krožila včeraj nad kraji ob Soči, ali naši odbijalni topovi čevanja dezerterjev. Prvi dan že je bilo v Marseillu aretiranih ^?00 italijanskih dezerterjev. Glasilo vojne stranke »Idea na-zionale« je povišalo tc dni svoj akcijski kapital za 1.200.000 lir. Prispevali so razni velikoobrtni in trgovski krogi v Genovi z velikimi vsotami. List je sedaj glasilo dobavateljev topov, orožja, municije z naslovom »idea nazionale . Položaj v Cirenaik?. Preko Lugana se poroča: O položaju v Cirenaiki priobčuje »Idea nazionale« poročila iz Dene, po katerih se položaj za Itabjo vsled porazov7 Senusov dan na dan boljša. Trdno ravnanje guvernerja Ameglio je napravilo močan vtisk na vro-jence, kateri se ne morejo več vpi-rati vsled zavzetja Soluma s strani Angležev in vsled strogega nadziranja, da se ne vtihotanlja orožje. Dne 20. marca je pričel brat velikega Se-nusa pogajanja z vojaškim poveljstvom v Tobruku in zdaj pričakujejo v Derni v isto svrho še gla-varia rodu Gete. Zeplini četrtič nad Angtijo. NEMŠKO URADNO POROĆILO. Beroiin, 4. aprila. (Ker. urad.) Wolffov urad poroča: V noči od 3. na 4. april smo obložili pri napadu mornariških zrakoplovov na angleško jugovzhodno o»~al utrdbene naprave pri Great Yarmouthu z razstrelilnimi bombami. Kljub sovražnemu obstreljevanja so se zrakoplovi nepoškodovani vrnili. Šef admiralskega štaba mornarice. SILNI BOJI PRI DAUAUMONTU. — VELIKE FRANCOSKE IZGUBE. Beroiin, 4. aprila. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Južno od St. Eloija so zasedli Angleži po močni artiljerijski pripravi dne 28. marca jim vzeto vdrtino. V okolici utrdbe Douaumont so vzele naše čete 2. aprila močne francoske obrambne naprave jugozapadno in južno od utrdbe ter v gozdu Caillette po ljutem boju ter so v zavzetih pozicijah odbile vse do zadnje noči izvršene sovražne proti-inpade. Vporabljajoč posebno velike sile in z izredno velikimi žrtvami so na sk a ko v al i Francozi vedno iznova, a brezuspešno, v gozdu Caillette izgubljene obrambne pozicije. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 2. aprila popoldne. Zapadno od Mase precej živahno obstreljevanje naših pozicij v gozdu i Avocourt brez infanterijskih pod- Zaročenca. Novo - islandsko spisal G e s t u r P a 1 s o n. (Dalje.) In Sveinn je postal čisto drug človek, ko je sedel tam pri svoji Siggi Olmi: njegova plašnost se je čisto porazgubila, postati je znal celo dovtipen. ko se je šalil z ljubico, m njegov obraz je zrcalil tako srčno veselje in zadovolinost, da bi nikomur, ki bi ga videl tako, ne moglo priti na um očitati mu, da stoje oči v njegovi glavi poševno ali ga imenovati »mongolca«. Sveinn je pravkar pripovedoval o pojedini, ki so jo ta večer obhajali pri Magnusu in opisal je vse s tako smešnimi izrazi, da se je Sigga Olina morala smejati; in potem se je tudi Sveinn pričel smejati. Nato pa sta se oba nenadoma zbala, da ne bi njih vik vzbudil stare žene; pričela sta polslišno miriti drug drugega in vse se je končalo s poljubi. Potem sta postala zopet resna in sta pričela govoriti o bodočnosti. Sve inn je hotel čim preie domov k svojim staršem, ki so bili precej imoviti kmetje v zapadnem delu dežele, si nameraval tudi prihodnjo spomlad najeti posestvo in se pričeti pečati s svojo Siggo Olino s kmetijstvom. A Sigh Olini nikakor ni ugajalo, da bi zapustila Revkjavik; menila je, Ua dober mizar nikjer na deželi ne najde toliko primerne prilike, po-vzpeti se do blagostanja, kot v Rey-kjaviku, in je opozarjala na različne starejše mizarje v mestu, ki so pričeli brez vsega in so postali zdaj prav imoviti, celo bogati ljudje. Dejala je tudi, da se boji, da nikakor ni rojena za kmetico. Sigga Olina je postala skoro zgovorna, ko je opisovala, kako naglo bi si pridobila denarja in kako dobro se ima bo godilo v Revkja-viku. Sveinn jo je skušal sorva pregovoriti; a kmalu je sprevidel, da to nič ne koristi. Sigga Olina je imela mnogo vzrokov in nešteto pomislekov proti vsem ugovorom, in lahko se je spoznalo, da si je vso stvar večkrat in natančno preudarila; jasno je bilo, da ni bilo prvič, da je premislila svojo in Sveinnovo bodočnost. Sveinn je hotel vsaj toliko domov k svojim staršem, da bi prebil tam čez zimo in se povrnil na pomlad; a Sigga Olina ni hotela o tem nič slišati in je dejala, da bi to njuno poroko le še delj zavlačevalo; če si torej Sveinn zdaj takoj najme stanovanje in si skuša na vse mogoče načine dobiti dela in varčno živi, da si čez zimo nekaj prištedi, potem se brez dvoma spomladi že lahko poročita in ustanovita svoj dom. Sveinn se je sicer bal, da bi komaj dobil toliko zaslužka, da bi mnogo prištedil in je izrazil to svojo bojazen Siggi Olini, češ, da za mizarje v mestu zdaj ni dovolj ugoden čas, da bi mogel postati bogat. A Sigga Olina je postala tako otožna nad tem pomiselkom, da je Sveinn docela obmolknil. In potem mu je pala krog vratu, pritisnila svojo glavo tesno k njegovemu licu in šepetala: Dozdeva se mi, da iščeš vseh mogočih vzrokov, ki bi mogli preprečiti, da bi ostal pri meni. Ali si tako močno željen doma in svojih staršev? Ali bi ti bilo težje živeti brez njih, kot brez mene?« »Ne, ne! Ljubim jih, a predno sem pomislil, da bi šel k njim domov in ti dejal zbogom, nisem vedel, kako težka je človeku ločitev.« Sigga Olina se je smehljala, mir- no, nežno; zrla je predse k tlom in pri tem nekoliko zardela. Vedela je, da govori resnico: kri ji je vzvalovi-la na nek poseben način burneje po žilah, in obšlo jo je neko čudovito radostno trepetanje, ako se je ozrla na tega velikega, močnega moža, ki svojega srca ni nikdar uklonil pred drugo žensko in nikoli ljubil druge od nje. In torej je bilo slednjič tako. kot je hotela Sigga Olina. Določila sta, da Sveinn ne pojde domov k svojim staršem, temveč se nastani kot mizar v Revkjaviku, in Sigga Olina je prevzela skrb, da mu poišče stanovanje, najljubše kar v tej ulici, v njeni bližini. Domenila sta se, da bosta zaroko ohranila za zdaj še tajno, a jo proglasila za javno na božič ali proti novemu letu. Sigga Olina je dejala, da ne bi rada pravila svoji materi o zaroki, predno bi ie ne proglasila za javno; zakaj ona je tako živčno slabotna in betežna, da ne prenese prav ničesai. Sveinn pa je prejel od svoje neveste dovoljenje pisati o svoji zaroki staršem in jih obenem obvestiti, da ostane v Reykjaviku in ne pride domov, kot je spočetka nameraval. In potem sta kramljala med sabo, pol v šali. pol resno, globoko v noč. Ko je šel Sveinn proti domu, ni mogel misliti nič drugega kot na Siggo Olino in na bodočnost. Čim bolj je vse premislil, tembolj se mu je dozdevalo, da je imela nocoj ona prav in ne on: zdelo se mu, da čuti razločno, da bi ne bilo nikoli nič iz njega, ako bi se preselil zdaj na deželo in si ustanovil tam svoje gospodarstvo. A v glavnem mestu in ob strani Sigge Oline se mu je videlo vse tako veselo in krasno, četudi mu bo spočetka šlo morebiti nekoliko težav7 no. Lažje mu je bilo. ako se je spomnil, da se mu bo nekaj časa godilo slabo, a da bo potem napravil Siggi Olini življenje prijetno in veselo. 2elel je, da bi postal bogat in H pridobil ugleda in časti, kakoršna ji pristoja. In ko se je doma napravil v posteljo, ni mogel dolgo časa zaspati, ker so mu prišle na misel besede, ki jih je rekel njegov oče nekoč pred več leti v veselem razpoloženju njegovi materi: »Življenje skupno z ženo je dvojno življenje.« Kako resnične in moetre so se mu zdele besede starega moža! Čutil je razločno, da je napravila Sigga Olina njegovo življenje dvojno, in vendar še ni niti postala njegova žena! (Dalja prinoftaJiC) Stran 2. .aLOVčNSKJ NAKUU", One 5. aprila 1916. rfc. stev. vzetjj. Vzhodno od Mase je potekla noč mirno. Sovražnik v okolici Dou-aumonta in Vauxa ni izvršil nobenega novega poskusa. V Woevru slabotno artiljerijsko delovanje. Z vse fronte ni o poteku noči poročati o nobenem dogodku. 2. aprila zvečer. Med Som-mo in Aisno je bila naša artiljerija posebno delavna v okolici Parville-resa, Fauquescourta in Lassignvja, kjer smo s svojim zapornim ognjem zasuli nemške strelske jarke. Zapadno od Mase so naperili Nemci močne napade na središče naprav pri Avo-courtu. Vse naskoke smo zavrnili s svojim zapornim ognjem in ognjem strojnih pušk. Vzhodno od Mase je bil boj ves dan zelo živahen v okolici Douaumonta in Vauxa. Po silno močnem obstreljevanju z granatami najtežjega kalibra so izvršili Nemci štiri istočasne napade s četami, katerih moč je znašala več, kakor eno divizijo, proti našim pozicijam med for-tom Douaumontom in vasjo Vaux. Jugovzhodno od forta Douaumont so vdrli Nemci v gozd Caillette. Naš takojšnji protinapad jih je vrgel v se vernem delu gozda nazaj. Naše črte potekajo ob neposrednih dohodih vasi, katere zadnja razrušena poslopja smo zapustili. V NVoevru od časa do časa prekinjeno artiljerijsko delovanje. V Pretrskem gozdu smo zbili s svojimi obrambnimi topovi neko letalo. Letalo je padlo v nemške črte. V Vogezih je provzročil ogenj naših baterij eksplozijo v nekem municij-skem skladišču vzhodno od Reichs-ackerkopfa, zapadno od Miinstra. V noči na 2. april je vrgla neka naša bojna zrakoplovska flotilja 28 pro-jektilov na kolodvor Etain in bivake ob dohodih do vasi Mantillois. Isto noč so vrgla 3 naša letala 22 bomb, ki so provzročile požare v vaseh Azannes in Brieulles ob Masi. Dne 2. aprila so zbili naši letalci tri sovražna letala na fronti pri Verdunu. Dve drugi nemški letali sta se morali ravno tam naglo spustiti na tla. Končno je neko naše letalo zažgalo neki sovražni balon. Belgijsko poročilo. 2. aprila. Belgijska artiljerija je celo noč obstreljevala nemške pozicije pri Merckemu. Danes silen topovski boj v odseku vzhodno od Ramscapella in v smeri na Dixmui-den. Angleško uradno poročilo o tretjem napadu Zeppelinov. London, 4. aprila. (Kor. urad.) Tiskovni urad poroča: Ponoči med 2. m 3. uro je neki Zeppelin kratko obiskal vzhodno obal Anglije. Opaziti je bila ena eksplozija, sicer ni bilo nobene škode in nobeden ranjen. London, 4. aprila. (Kor. urad.) O zrakoplovskem napadu zadnjo noč se še uradno poroča: Neko letalo je metalo nad severovzhodno obalo 22 eksplozivnih in 15 netilnih bomb. Dva zrakoplova sta dospela nad vzhodne grofije ter vrgla 33 eksplozivnih in 65 vžigalnih bomb. Kolikor se je konstatiralo, ni bil na Angleškem nobeden ranjen. TRGOVSKA KONFERENCA V PARIZU. Preko Milana poročajo švicarski listi: Program trgovske konference en t en te v Parizu obsega te-le točke: 1. Začasna pogodba med zavezniki v vseh korakih, ki naj urede trgovinske zveze med vojujočimi se državami, kakor: Izvršba pogodb, konfiskacija sovražnih terjatev, se-kvestracija posesti in iznajditeljskih patentov. 2. Previdnostni koraki proti uvozu nemškega blaga po vojni. 3. Odškodovanje za škodo vsled vojne. 4. Znižanje poštnih, brzojavnih m telefonskih tarifov in določitev minimalnega tarifa v dobro zaveznikom. 5. Konvencija glede mednarodnih blagovnih transportov. 6. Ustvaritev mednarodnega patentnega urada. 7. Sistemiziranje trgovine v kolonijah zaveznikov. 8. Tnternacijonaliziranje zakonov glede družb. 9. Koraki za znižanje prometa s kovanim denarjem, ustvaritev mednarodne clearing- in poštno čekovne komore. 10. Enotne zakonske določbe proti napačni deklaraciji blaga, sodelovanje na polju trgovske policije. 11. Določbe glede faltmentov. 12. Zakonodaja z oziram na izgubo m tatvino neosebnih vrednostnih papirjev. še neka] o pariški konferenci. Baje je zahteval na pariški konferenci Joffre nujno angleške rezerve, kar je pa Kitchener odklonil kot nemogoče. Tudi Cadorna Je izjavim, da na more dati nobenega moža. Nato je zahteval Joffre, da naj se drug način paralizira nemški pritisk na Verdun. To vlogo naj prevzame angleško brodovje. Nemčija v vojaškem pogleda nepremagljiva. ^ »Vossische Ztg.« posnema iz pisma neke visokočislane in poučene osebe, ki je prišla iz nekega svetovnega zdravilišča, te-le stavke: »V Italiji je sedaj že obilo ljudi, ki so prepričani, da bo Nemčija po vojni imela odločilno besedo na svetu. Pred kratkim je bil tu nekdo iz Italije, mož, ki je na važnem mestu in >dobro poučen. Prinesel je vest, da pe imela konferenca v Parizu deloma I namen, Anglijo prepričati, da se proti Nemčiji v vojaškem pogledu ne da nič opraviti. Vojna z Rusijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. . Dunaj, 4. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. ŽIVAHNO LOVANJE ARTILJERIJSKO DE-NA NEMSKO-RUSK1 FRONTI. Beroiin, 4. aprila. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Položaj je neizpremenjen. Sovražna artiljerija deluje živahno samo severno od Vidsov ter med Na-roškim in Višnjevskim jezerom. Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO, 1. aprila. Nemci so zopet obstreljevali mostišče Ikskil in pričeli napad, ki pa se je zlomil v našem ognju. Ravno tam se je moral umakniti sovražnik v druge pozicije, ker je voda ob nakopih njegovih jarkov narasla. Naš artiljerijski ogenj pa ga ie prisilil vrniti se v jarke. Ena naših baterij je zbila neko nemško letalu, ki se je moralo spustiti v naših črtah južno od Livenhofa na tla. Letalo je bilo malo poškodovano, letalce smo vjeli. Pri Dvinsku artiljerijski in in-* fanterijski boji. Na Dvini pričenja srež. Južno od Dvinska je naša artiljerija uspešno obstreljevala neki sovražni vlak na kolodvoru Tur-mont ter sovražne oddelke, ki naj bi nadomestili one v vasi Meskele (6 kilometrov) severno od Vidsov, Nemci so bežali. Na različnih točkah odseka Vidsi - Naroško jezero živahen artiljerijski boj. Bolj proti jugu do Polesja mestoma silen ogenj. Jugovzhodno od Kolkov je zanustil sovražnik sprednjo črto strelskih jarkov ter šel nazaj v drueo pozicijo. Južno od Olike je sovražnik za malo časa zasedel višino, ki mu jo je bil nedavno naš lovski komando iztrgal. V protinapadu so naše čete vrgle sovražnika zopet nazaj. Včeraj čez dan smo vjeli, zavračajoč neki napad ob srednji Stripi, 71 mož ter pobrali mnogo pušk. Ruska armada. Berolinski listi poročajo: Celokupna ruska vojska je sedaj razdeljena v štiri skupine. Tri se nahajajo na ruski zanadni fronti, ena operira v orijentu. ^ "verni armadi poveljuje general k o rupa t k ki, srednji general Evert, južni general Ivanov (ki pa je bil med tem prideljen carju). Načelnik generalnega štaba je general Aleksejev. kateremu pomaga general Ruskij, ki je že skoraj popolnoma ozdravel. Naibolj vpliven je sedaj baje general Evert. Vrhovni poveljnik v Orijentu ie. kakor znano, veliki knez Nikolaj Nikolaievič. Janonske ladje za Rusijo. Japonska vlada je baje sklenila prepustiti Rusiji za 1,800.000 jenov 3 med rusko - japonsko vojno vplenje-ne ladje »Sova« (Varjag) s 6500 tonami ter križarki »Sagami« (Peres-viet) z 12.674 tonami in »Tango« (Poltava) z 10.960 tonami. Ruske zahteve. »Lokalanzeiger« poroča iz Stockholma, da je poslanec Markov napadal v dumi zunanjega ministra Sazonova zaradi slabotnosti ruske politike zlasti napram Angliji. Rusija mora oficijalno zahtevati od Anglije, da se odpove svojim aspiracijam do Dardanel in Bospora. Rusija naj dobi polno oblast nad Sundom, Carigradom, Odrinom, okolico Galipolija in delom iMale Azije. Bukovina in Galicija se priklopita Rusiji, Armenijo in Tranezunt dobi Perzija, Palestino prevzamejo zavezniki v skupno upravo. Sazonov mu je odgovoril, da ne obstoja nikakršna rusko - angleška pogodba, ki bi reševala vpraša-nie morskih ožin Rusiji v škodo. Poslanec Popadjanov je poročal o razmerah v Armeniji, kjer da general Januškijevič strašno gospodari, 40.000 Armencev je bilo baje umorjenih. Dogodki na Balkanu. AVSTPT.TSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 4. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogr kov. Namestnik načelnika gene finega štaba pl. Hofer, fml. • • NEMŠKO URADNO POFOĆILO. Beroiin, 4. aprila. (Kor. urad.) VVolffov nrad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo, * Avstrijsko-bolgarska pogajanja. »Frankfurter Ztg.« poroča z Dunaja: Pogajanja med Avstrijo in Bolgarijo radi določitve meje med obema državama so srečno končana. Ureditev balkanskega vprašanja na pariški konferenci. Kakor poroča »Ruskoje Slovo«, se je pečala pariška konferenca zlasti tudi z balkanskim vprašanjem. Konference so se udeležili trije zastopniki Srbije, ki so nastopali jako samozavestno. Nedvomno je sprejela pariška konferenca glede Balkana jako važne sklepe. Zastopniki Soluna zahtevajo odstranitev entente. Beroiin, 3. aprila. (Kor. urad.) Privatni korespondent Wolffovega urada v Atenah javlja 2. aprila^ Zastopniki Soluna v grški zbornici SO prosili vlado, naj zahteva od entente. da odstrani svoje štabe in muni-cijska skladišča iz Soluna, ker bi Jo sicer grška vlada napravila odgovorno za nadaljna bombardiranja, ki bi jih izvršila nemška letala. Kdo bo povrnil Škodo. Atene, 3. aprila. (Kor. urad.) Deputacija makedonskih poslancev je vprašala Skuludisa. kako stoji zadeva odškodnine za prvo bombardiranje Soluna. »Hestia« poroča, da je Skuludis odgovoril, da pričakuje Briandovo orivolitev k imenovanju grškega častnika kot člana preiskovalne komisije. Venizelos zopet proti kralju? Preko Ženeve poročajo: Venizelos objavlja članek v katerem ostro napada kralja Konstantina radi njegovih znanih interviewov ter očita sedanji vladi, da sili kralja v politiko, ki bo privedla Grško na rob finančnega in moraličnega propada. Ako bi bila politika očeta Jurija taka, kakor je politika sina Konstantina, sedanja Grška bi nikdar ne obstojala — pravi Venizelos. Sonnino vabi Ru muni jo na bojni ples četverozveze. Bukarešta, 3. aprila. Iz vira, ministrskemu predsedniku Bratianu blizu stoječega, se poroča, da neposredno pred pariško konferenco je povabil italijanski zunanji minister Sonnino k sebi romunskega poslanika v Rimu in mu je slikal več ur na dolgo in široko prednosti, ki bi nastale Romuniji, ako se pridruži četverozvezi. Romunski poslanik je poročal brzojavno v Bukarešto, od koder ie bil ukaz, naj sporoči, da sedanji položaj ni primeren za uvod razprav z Italijo in da Romunija tudi sicer nima namena stopiti iz nevtralnosti. Boji na morju. POOSTRENA BLOKADA PROTI NEVTRALNIM DRŽAVAM. Magdeburg, 3. aprila. (Kor. ur.) »Magdeburgische Ztg.« izve iz Ženeve: Glasom pariSkih poročil listov je določen pričetek poostrene blokade s strani zavezniških držav napram nevtralnim državam na 18. april. Nevtralne vlade se bodo po sklepu pariške konference pri razglasitvi poostritve blokade formalno posvarile, da ne smejo blokade obiti. Potopitev parnika »Englishman«^! s k 1 e p o m striktno varovati Bivši norveški kapitan Christo-phersen poroča o potopitvi parnika »Englishman«: Peljal sem se z norveškim pasrnikom »Rio de Janeiro« iz «Buenos Airesa na Norveško. Dne 24. marca smo zapazili severno od liske neki parnik, obsegajoč 10.000 Ion, ki smo ga spoznali za »Engllsh-man«, ki je bil zelo nagnjen in se je potapljal. Par tisoč metrov od tam smo videli na vodi mirno ležeči podmorski čoln. Popolnoma dobro je bilo videti ves srednji del s stolpom. Dolžine ni bilo mogoče dognati, gotovo pa je bila mnogo večja, kakor pri do sedaj znanih podmorskih čolnih. Očitno je bil to eden izmed novih nemških podmorskih čolnov, toda brez znaka, da bi bilo mogoče razločiti narodnost, in brez številke. Gotovo je čakal, da se »Englishman« potopi. Na pamiku ni bilo videti nikogar. Iskali smo rešilne čolne in zapazili 30 milj od obali tri močno obložene čolne z 90 ljudmi. Vzeli smo na krov 60 ljudi iz dveh čolnov, med njimi kapitana, prvega krmilar- ja in dva telegrafista. V čolnih sta bila dva mrtva, kurjač in kuhar. Ljudi s tretjega čolna Je vzel na krov neki torpedni lovec. Med tem je podmorski čoln ležal nekaj milj od tam popolnoma mirno na vodi. »Englishman« je bil iz Evonmoutha pri Bristolu na poti v Portland (Maine) v Severni Ameriki, ter je imel s seboj balast, da vzame potem na krov živino in žito. Posadke je imel 106 mož, med njimi mno^o Ameri-kancev in Kanadcev. Med tem je dospel neki drug angleški torpedni ru-šilec ter prevzel z »R;o de Janeira« rešeno posadko »Englishmana«. Torpedne lovce je bil »Englishman« brezžično priklical. Podmorski čoln sta zasledovala dva torpedna lovca. Ko je bila posadka parnika rešena, je zbežal podmorski čoln proti zapadu, se potopil in izginil. Angleški k?n:tan mu je pripovedoval, da je »Englishman« vozil bolj proti severu, kakor je bilo določeno, in to zaradi nemških podmorckm čolnov. Ob 12. in ?0 minul popoldne se je nenadoma dvignil nodmorck^" čohn ter začel streljati na »Em^sTnmn« s topov?, ne s tcrp?di. Streli so šli v višini krova, ne ob vodni črti. kler je narnik n?i!ožje zadeti, da se notopi. ?e pri prvih strežb je moralo moštvo v rešilne čolne. Turška vojna. Rusko poročilo iz Kavkazlje. 31. marca. Ob obali smo tekom bojev vjeli 10 častnikov in skoraj 400 Askarov nekega turškega polka, ki se je udeležil bojev na polotoku Galipoli. Glasom izpovedi vjetnikov ie poveljnik tega polka neki nemški častnik. V pokrajini se-verozapadno od mesta Muš so vrgle naše čete sovražnika iz njegovih pozicij ter zasedle samostan Surb Ka-rapet Kangajli (40 vrst severnoza-padno od Muša). 1. aprila. V okolici Muša so izvršile naše čete po boju pri samostanu Surb Karapet na zasledovanju sunke proti Matnabanku (25 km vzhodno od Surb Karapeta). Kljub trdovratnemu odporu smo vrgli Turke iz kraja. Vstaja v Kav kazi ji. Preko Stockholma poročajo, da se v Kavkaziji kljub obsednemu stanju še vedno razširja vstaja. Med rt-volucijonarji in Četami velikega kneza Nikolajeviča je prišlo do hudih bojev, v katerih je bilo na obeh straneh mnogo mrtvih. nizozemska kriza praana? Z Dunaja poročajo: Zdi se, da je nizozemska kriza že premagana. Nepričakovane vojaške priprave nizozemske vlade so vse vojskujoče se države znova opozorile, da je Nizozemska trdno odločena odbiti vsak atentat na svojo nevtralnost. Ako je pariška konferenca res kaj takega nameravala, potem je četverozveza sedaj zadostno posvarjena in nizozemska vlada ji je s kolom namignila, da je delala račune brez krčmar-ja. S tem pa je morda glavni cilj nizozemskih priprav tudi že dosežen. Dne 18. t. m. naj se prične poostrena v Parizu sklenjena blokada. Počakati je treba v koliko bodo po tej blokadi prizadeti upravičeni interesi nevtralnih držav in torej tudi Nizozemska. Tajna seja nizozemske poslanske zbornice. Haag, 4. aprila. (Kor. urad.) Tajna seja druge zbornice je trajala do pol 2. Ko se je zopet pričela iavna seja, je podala vlada tole izjavo: Vlada polaga važnost na to. da z ozi-rom na svoje sporočilo v tajni seji javno izjavi, da je suspendiranje periodičnih dopustov preventiven korak« ki je v zvezi z neomajnim našo nevtralnost Ta korak ni posledica obstoječih političnih za-pletljajev, marveč ima svoj izvor v podatkih, ki upravi-čujejo bojazen, da se množe nevarnosti, katerim je naša dežela izpostavile-n a. Ne bilo bi v interesu dežele sporočiti kaj o vsebini teh podatkov. Uradna angleška Izjava o odnošajih med Nizozemsko bi četverozvezo. London. 3. aprila. (Kor. urad.) Uradno se sporoča, da se med Anglijo in njenimi zavezniki na eni strani ter med Nizozemsko na drugi strani ni zgodilo ničesar, kar bi upra-vičalo senzacijonalne govorice, ki so se včeraj razširjale na Nizozemskem. Na pariški konferenci se ni razpravljalo in omenjalo ničesar, kar bi bilo Nizozemski v kvar. Vest, da nameravajo ali da so nameravali zavezniki izkrcati armado na nizozemskem ozemlju, je neresnična. Pripovedovanja, ki krožijo v javnosti, da so prazne izmišljotine. POTOPITEV »TUBANTIJE« V . NIZOZEMSKI ZBORNICI. Amsterdam, 3. aprila. (Kor. ur.) Kakor izvedo listi, je stavil v drugi zbornici Niederstrass vladi ta-Ie vprašanja: 1. Ali je vlada pripravljena, da dobi pri tujih vladah gotovost, da more izvrševati nizozemsko plov-stvo brez nevarnosti za uničenje ladij in tovora in brez nevarnosti za življenje pasažirjev in posadke svojo plovstvo in v koliki meri. 2. Ali je vlada na podlagi take gotovosti pripravljena dati nizozemskemu plovstvu na svojo odgovornost navodila, katerih se mora to držati, da je varno pred popolnim ali delnim uničenjem? Nadalje je stavil še ta tri vprašanja: 1. Ali namerava vlada, ker je preiskava mornariškega odposlanstva dognala, da je bila potopitev »Tubantije« provzročena od torpeda, prepustiti preiskavanje, katera država je odgovorna, lastniku ladje, ali pa sama prevzeti na lastno odgovornost to preiskavo kot narodno zadevo, s katero je v zvezi ugled naroda in njegovo mesto med narodi? 2. Ali je vlada v zadnjem slučaju z ozirom na vznemirjenje, ki vlada v vseh slojih prebivalstva zaradi slučaja »Tubantije« in številnih drugih nizozemskih trgovskih ladij, pripravljena vzeti v roko slučaj »Tubantije« z vso energijo in največjo natančnostjo in strogostjo v polnem obsegu preko navtično - tehničnega polja ter rešiti tako, da bo bojuiočim se državam jasno, da smatra Nizozemska potopitev svojih ladij iz lahkomiselnosti ali z namenom kot prestopek, ki ga ni mogoče trpeti? 3. Ali je vlada pripravljena objaviti materijal in sklepe, ki se lahko store iz njega, da bo nizozemsko ljudstvo v polnem obsegu vedelo, da čuva in kako čuva vlada nad najvažnejšimi življenskimi interesi naroda? Avstrijski podmorski čoln ni potopil »Tubantije«. Haag, 3. aprila. (Kor. urad.) Avstro - ogrski poslanik baron Giskra je zunanjemu ministru sporočil, da se v času, ko je bila »Tubantia« uničena, ni nahajal na dotičnem kraju nobeden avstrijski podmorski čoln. Amerika in Nemčija. »Morningpost« poroča iz Wa-shingtona: Ko se je polegel prvi vihar vznemirjenja, pripoznavajo sicer listi še vedno, da je položaj resen, pač pa so že manj pesimistični, kakor pred dvema dnevoma. Nekatere washingtonske brzojavke pravijo, da se bo ta kriza končala brez napetosti v diplomatičnih odnošajih z Nemčijo. »Times« pa pravijo, da narašča ozlovoljenost in da od slučaja »Lusitanije« sem položaj še nikdar ni bil tako resen. Tudi se skrbi Amerikancev vedno večajo, zlasti ker je gospodarstveni odsek nemškega državnega zbora izjavil, da morajo biti pri vojni podmorskih čolnov edino merodajni vojaški oziri. Dunajsko mnenje o stanju nemško-amerikanske krize. Dunajski diplomatičnl krogi smatrajo, da rudi tokrat ne pride med Ameriko in Nemčijo do očitnega konflikta. Kriza je sicer resna, toda merodajni krogi pričakujejo popolnoma mimo njen nadaljni razvoj. Predsednik Wilson bo predložil zadevo kongresu. Kongres pa Je po svoji večini za ohranitev miru, zato Je pričakovati, da se ne bo dal zapeljati k nobenim šovinističnim odločilnim korakom. 78. fttev. SLOVENSKI NAROD", dne 5. aprila i3ib Stran 3. Položaj Je Berlin, 3. aprila. (Kor. urad.) Zastopnik Wolffovega urada javlja brezžično iz Novega Jorka: Poročila v Washingtonu poudarjajo slej ko prej, da je položaj v zadevi podmorskih čolnov resen Ko so imeli predsednik Wilson in ministri svoje zadnje posvetovanje so smatrali ministri vprašanje za resno, pravili pa so, da se ne bo zgodilo ničesar odločilnega, dokler ni definitivno dokazano, da sta bila »Sussex« in »Englishman« od podporskih čolnov potopljena, Akoravno meni večina članov kabineta, da je bila »Sussex« torpedirana, ministri vendar ne prezrejo, da se nahaja Amerika v težavnem položaju dokler nima zanesljivega dokazilnega materijala na razpolago. Rasne politične vrti. = Afera madžarskega lista na Hrvatskem. Poročali smo, da je pri-^bčeval madžarski, v Osijeku izhajajoči list »Szlavoniai Magvar Uj-sag« celo vrsto člankov, ki so smešili Hrvate in njih zakonita narodna stremljenja. Vslcd rastočega ogorčenja na Hrvatskem je hrvatska vlada 26. februarja rečeni list ustavila. Sedaj obiavljajo uradne -Narodne Novine« razglas, da sme »Szlavoniai Magar Ujsag« zopet izhajati, ker <^e je obvezal, da bo v prvi številki svoje žalitve preklical. Z Budimpešto se ni šaliti. =c Nemški aeroplani nad Švico. Korespondenčni urad javlja 3. aprila iz Berna: Nem. vlada je dala zveznemu svetu po svojem poslaniku sporočiti, da Je odrejena preiskava dognala, da so bila letala, ki so pretekli petek 31. marca metala na Prunprut v Švici bombe, nemška le- ki so izgubila orijentacijo in so menila, da se nahajajo nad Belfor-tom. Nemška vlada izreka zveznemu svetu svoje obžalovanje in mu sporoča, da bodo letalci, ki so incident zakrivili, kaznovani in odstavljeni. Nemška vlada je sprožila vprašanje, kako bi se dalo z označenjem meje ali na drug način izogniti ponovitvi obžalovanja vrednih incidentov. O tem se bo med pristojnima krogi še pobližje razpravljalo. Ta-kisto so pridržana poizvedovanja po nastali škodi. = Volitve na Španskem. Izmed 136 izvoljenih kandidatov za špan-skj državni zbor je 85 liberalcev, 36 konservativcev, 4 pristaši M aure. 5 veformistov in 6 poslancev druge meri. = Položaj na Kitajskem. Iz Amsterdama poroča korespondenčni rad 3. aprila: Kakor javljajo »Times« iz Pekinga, se razvijajo dojki za Juanšikaja neugodno. V nrungu je prišlo do nemirov. Druge province so navidezno še lojalne, da zelo verjetno je, da so na tt-em Juanšikaju sovražne in da se Hodo v danem trenotku pridružile njegovim nasprotnikom. Splošno prevladuje mnenje, da vlada ni več gospodar položaja in da je vse odvisno od postopanja opozicije. Opustitev monarhističnega sistema Ju-inšfkajeve nasprotnike ni zadovoljila. Opozicija zahteva takojšnjo sklicanje parlamenta in ustanovitev Vonstitucijonalne vlade. Vesti iz primi dežel. V Novem mestu je umrla 4. apri-la sospa Katarina vdova Garlatti, stara 86 let kanalska begunka. Smrt g. Antona Zorzuta, nad-učitelja Iz Medane, interniranca v Campagna Prov. Salerno v Italiji. — Monsignor Faidutti, goriški deželni glavar, je prejel brzojavko Iz Campagna sledeče vsebine: Prego comu-nicare fratello, sorella, parenti morte nostre padre 29 maržo segue lettera. Seminarista Zorzut Lodovico, prigi-oniere di guerra. — Rajnki je služboval v celi dobi svojega službovanja nad 39 let vedno v Medani do izbruha vojne z Italijo. — V Medani rojenemu bilo mu je 63 let. S sinom Ludvikom bogoslovcem sta bila odpeljana iz Medane v Italijo dne 8. junija 1915 in potem internirana v campagna Prov. Salerno v Italiji. — Soproga njegova z dvema mlajšima Hčerkama se nahaja doma pri svojem, bratu g, županu Zucchi&tf v Me- dani, starejši sin je uradnik pri deželnem odboru goriškem, sedaj na Dunaju, hčerka Olga pa učiteljica na hrvatski šoli v Pazinu. — Vzroki njegove nenadne smrti so neznani. Trst. Umrl je g. Julijan Zorn, asistent goriškega denarnega zavoda »Monte di Pieta,«. V Trstu so pokopali delavca Jakoba Posega; pokojni je bil vrl naroden mož. Preminul je Luigi Zaumarchi. uradnik tržaškega magistrata, hud nasprotnik Slovencev. To so špekulacije. V Trstu je neki špekulant kupil kavo, katero so potegnili iz broda, ki se je potopil. Kupil je kilo po deset vinarjev, plačal carine na kilo SO vinarjev, torej stane kilo njega 90 vin. Prodaja pa kavo po 10 K kilo. Za vagon kave dobi 91.000 K. Koncert maturantinj ženskega učiteljišča v Pazinu. V proslavo prve mature na ženskem učiteljišču v Pazinu priredijo kandidantje četrtega tečaja v soboto 8. aprila v dvorani Narodnega doma koncert z zanimivimi pevskimi in glasbenimi točkami in z igrokazom v treh dejanjih »Mlada učiteljica«. Čisti dobiček je namenjen za vdove in sirote padlih istrskih junakov in za pomožni zalog ženskega učiteljišča. Življenje in vrvenje v Kotoru. »Neue Freie Presse« prinaša iz Kotora v vojnoporočevalskem stanu odobren dopis o življenju in vrvenju tamkaj. Iz dopisa posnemamo, da vse, kar rabijo armade v Albaniji in posadke v Črni gori, vse, kar služi v vojne in aprovizačne svrhe, vse gre skozi Kotor. V Boki Kotorski vlada torej velikansko vrvenje. Jedna železniška stotnija je zgradila pod vodstvom nadporočnika Busicha v šestih tednih vzpenjačo; to je jedno najveličastnejšikh tehniških del iz sedanje vojne. Snmo kdor pozna težak teren do ceste v Krstar. kjer ie izvršeno to delo. in velikanske tež-koče, ki jih je bilo treba premagati, more presoditi to izredno delo. Kotor, ki je bil evakuiran začeTkom vojne, dobiva zopet normalno lice. Prebivalstvo se vrača, trgovine se odpirajo. Črnogorci in Crnogorke hodijo kupovat razne potrebščine v Kotor. Dnevne vesti. — Enoletno prostovoljstvo letnika 1898. Črnovojniki letnika 1S98„ ki pridejo v kratkem k pregledovanju, imajo pravico do skušnje za enoletno prostovoljstvo, če so v 6. razredu kake srednje šole. v 2. letniku pripravnice in tem enakih razredih, ne glede na to, kakšna je izvršitev razreda. Prošnje za pripustitev k skušnji je vlagati pri vojaškem poveljstvu v Gradcu. Petošolci imajo pravico nositi znake enoletnega prostovolistva. To pravico podeljuje pri prezentaciji dooolnrtveno poveljstvo na ustno prošnjo. — S koroške fronte, z visokih snežnikov, pošiljamo pozdrave vsem bralcem >Slov. Naroda«: Pran S i -t a r, Anton Jenko, iz Ljubljane. Franc Hočevar iz Hn:šice pri Ljubljani, Janez Rako ve c iz Str-ževega pri Kraniu. J. Tavča- iz Škofje Loke. M. Kovač i t J. Predovnik pri Ptuju. Z: | va-Ijujemo se dobrotnikom, ki nan pošiljajo »Slov. Narod«, ki nas boiri v teh hudih časih. Vreme Je ne«*ano-vitno, poprej je snežilo čez n sec dni neprenehoma, a vendar nimamo toliko snega kakor je poročal Cador-na, ki ga je gotovo meril na širokost. — Vese!e velikonočne nraznike! — O delovanju c. kr. avstrijskega vojaškega vdovskega in sirotin-skega zaklada na Dunaju. Po prvotni organizaciji za vojno oskrbo, urejeni v avgustu 1914., je bila naloga vojnopreskrbovalnega urada c. kr. vojnega ministrstva, zbirati denar za rodbine padlih. Poleg tega se je ustanovil najprej svoboden odbor, potem na podlagi društvenega zakona društvo »Vdovski m sirotinski zaklad skupne oborožene sile« pod vodstvom generala infanterije in bivšega vojnega ministra J)arona Schon-aicha. To društvo ima sedaj z Najvišjim dovoljenjem naslov: »C. kr. avstrijski vojaški in sirotinski zaklad na Dunaju«. Cesar je sam prevzel protektorat in v društvenih pravilih je določba, da imenuje cesar društvenega predsednika. Dočim mora \T)jnooslcrbni urad c. in kr. vojnega ministrstva, ki je doslej ztoralo prispevke za vdove in sirote padlih, kot urad skupnega ministrstva iz svojih sredstev podpirati tudi svojce padlih ogrskih državljanov, skrbi »C. in kr. avstrijski vojaški vdovski in sirotinski zaklad« izključno za svojce padlih avstrijskih državljanov. C. in kr. vojno ministrstvo mu je naročilo, da mora pri svoji propagandi vfedno na to opozarjati. Namen »C. kr. avstrijskega vojaškega vevškega in siro-tinskega zaklada Tustanovtev pomožnega zaklada za podp4rauJc> vdov in sirot na bojišču padlih ali med vojno ali na njenih posledicah umrlih vojakov ali tistih svojcev ki so jih ti vojeki vzdrževali ali vsaj redno podpirali itd.) se naj doseže z ustanovitvijo centralne pisarne na Dunaju, z ustanovitvijo podružnice, odborov, deželnih mest, okrajnih in krajevnih skupin v ozemlju Avstrije, z zbirkami, loterijami, razstavami, prodajanjem znakov, razglednic in drugimi dobickan^snimi podjetji ter z akcijami moraličnega značaja. Ni namen, za preskrbo vdov in sirot nabrani denar centralizirati na Dunaju; ustvariti se hoče le pregled raznih fondov in nadzorstvo nad organiza-torično zgradbo akcije in to v stiku z drugimi organizacijami. r*o veljavnih predpisih je dobiti dovoljenje za zbirke in priredbe za vdove in sirote vojakov le s pogojem, če so se dotične osebe prej dogovorile glede porabe nabranega denarja s »C. kr. avstrijskim vojaškim vdovskim in sirotihskim zakladom« na Dunaju, III., Auenbrup^crstras^e 2, oziroma s kompetentnim deželnim mestom tega društva. — Zvišanje postnih pristojbin? Z ozirem na razprave v nemškem državnem zboru o poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbinah poroča dunajski »Fremdenblatu, da je med Nemčijo, Avstrijo in Ogrsko obstoječa poštna pogodba potekla že pred sedmimi leti in se od tedaj le sproti provizorično podaljšuje za kratke roke. Definitivne pogodbe ni bilo mogoče skleniti, ker so vse tri imenovane države zahtevale mnogo in bistveno važne premembe. Ker bo zdaj v Nemčiji uveljavljena poštna reforma in se bodo tam vse pristojbine znatno zvišale, da bi imela država več dohodkov, so na vsak način potrebne nove pogodbe med Nemčijo, Avstrijo in Ogrsko. Nemčija namerava zvišati pristojbine za promet z inozemstvom in ker morajo biti pristojbine pri prometu z inozemstvom v vseh treh imenovanih državah enake, bosta morali Avstrija in Ogrska to vprašanje urediti. Nemogoče je, da bi bile pristojbine za pošiljatve iz Nemčije v Avstrijo drugačne, kakor pristojbine za pošiljatve iz Avstrije v Nemčijo. Sicer se vrše na poklicanem mestu že dlje časa glede tuzemskega prometa priprave za premembo poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin in se bodo obenem lahko uredile pristojbine za promet z Nemčijo. SMaj veljavna provizorična pogodba z Nemčijo poteče 30. junija t. 1. — Ženske, delajte! Državni prispevek k preživljanju je za mnogo žensk na vojno poklicanih mož zelo potreben in neredko celo mnogo pre-pičel. Toda nikjer ni rečeno, da bi ženske ne smele ničesar delati. Nekatere mislijo, da bi državni prispevek takoj izgubile, če bi šle na delo. A to je usodna zmota. Vsaka ženska, ki le more, naj si poišče dela, da se lažje preživi. Zato jim prispevka ne bodo vzeli, saj ie prispevek države le majhna pripomoč k preživljanju. Vsaka naj poskrbi, da si zasluži nekaj še poleg podpore, pa ne bo bera-štva treba. Tiste neumne babe, ki odganjajo ženske od dela ter jim groze, da jih ovadijo, če pojdejo delat, pa bi bilo treba kaznovati. Občine ne morejo podpirati lenih žensk, ki dr/e roke križem, dasi bi lahko zashi/ile ter se puste rediti od države in drugih faktorjev. Umestno bi bilo vpeljati primerno kontrolo. — Prepoved oddaje mleka po kavarnah in gostilnah. Na ukaz c. kr. deželne vlade razglaša mestni magistrat ljubljanski, da je od sobote, dne 8. t. m., naprej! prepovedano Po kavarnah in gostilnah oddajati mleko in mlečne piiače od pol 10. dopoldne do 7. zvečer. Za izkuhe ta prepoved ne velja. S to odredbo se hoče vsaj nekoliko odpomoči pomanjkanju mleka, vsled katerega trpe zlasti otroci in bolniki. — Pegasti legar. Od 19. do 25. marca je zbolelo v Galiciji 434, v Bukovini 6 in drugod 290 oseb za pegastim legarjem. — Klopi v mestnih parkih. Po dolgi in pusti ztmi približala se nam je zopet zaželjena pomlad. Vse se je veseli, vse hiti iz obzidja v prosto naravo. Tako so sedaj tivolski in drugi mestni parki zopet oživili, posebno pa še ob lepih dnevih. Izpre-hajaje se tam, se vsakdo rad vsede, da se odpočije in se naužije svežega zraka — edine stvari, ki je še poceni. Toda začelo Je primanjkovati klopi. Zatorej se tem potom vljudno obračamo do slavnega mestnega magistrata s prošnjo, na) pusti že sedaj postaviti klopi po vseh parkih, za kar se mu že naprej zahvaljujemo. — Več šetalcev. — Lastniki psov prosimo prav vljudno,, da blagovoli visoka c. kr. vlada že skoro tri mesece trajajoči poostreni kontumac psov dvigniti in naj bi zadostoval asa enkrat navadni predpis nošenja nagobčnikov. Posebno okoUCamkl krili bt bili hvaležni, ker zbog pomladanskega poljskega dela ne utegnemo nadzirati svojih psov. Prosimo! Prostovoljno gasilno društvo v Kostanjevici se iskreno zahvaljuje zavarovalnici »Feniks« za naklonjenih 25 K. — N a č e 1 s t v o. V pokoj je šel profesor na gimnaziji v Celju dr. Henrik Lončar. Iz vlaka Je skočil na Koroškem Fran Tom t c. rojen leta 1895. v Osil-nici na Kranjskem, ko se je peljal iz Brez domov, odpuščen iz vojaške službe. Vlak ga je vlekel za seboj še kakih dvajset metrov. Tomec je bil takoj mrtev. Pravijo, da je bil nekoliko slaboumen. Potop »Barona Gautscha«. Znano je, da se je svoj čas potopil Lloy-dov parnik »Baron Gautsch« in se je ž njim vred potopilo tudi več potnikov. Svojci teh ponesrečenih so proti Liovdu vložili tožbe na plačilo odškodnine; že dozdaj vložene tožbe zahtevajo četrt milijona kron. Dne 8. aprila bo prva razprava in sicer o tožbi vdove nekega profesorja, ki zahteva, da ji mora Llovd plačevati letno rento 3000 K in 900 K za prtljago, ki se je tudi potopila. Tožba trdi, da je Lloyd odgovoren za potopljenje rečene ladje, češ, da je ladja po krivdi kapitana \Vinterja zadela na mino, zasidrano v vojne namene. Kapitan, da je zato kriv, ker se ni držal kur-za. ki mu ga j@ predpisala pomorska oblast. Llovd zastopa stališče, da njega in kapitana ne zadene nikaka krivda. Zlasti prereka, da bi bil »Baron Gautsch?« zadel ob mino in dokazuje, da sicer pravi vzrok katastrofe še ni popolnoma dognan, a da se je najbrž zgodila vsled eksplozije kotla, ki jo je provzročila Force ma-jeur. Kapitan je vozil strogo po predpisu in so tako oficirji kakor moštvo vse storili, da rešijo potnike. »Kupčevalci z dušami«. Boj proti mednarodni kupčiii 7 dekleti. Ta igrokaz v petih dejanjih iz doživljajev policijske asistentinje i. s. sestre Henriette Arendt, je vzbudil pri včerajšnjem prvem predvajanju velikanski uspeh. Film se bo predvajal samo še danes 5. in jutri 6. t. m. v takafšnfem »Kin^ Ideal«. Žrebanje. Brunš viške srečke: Glavni dobitek 180.000 mark serija 1787, št. 14, 13.500 mark serija 2702. št. 1, 9000 mark serija 6883. št. 42, 3000 mark serija 9972, št. 18. — Srečke za regulacijo Tise: Glavni dobitek 180.000 kron s?rfia 1710. št. 9. po 2000 kron serija 898. št 71. seriia 2110. št. 19, serija 2337. št. 20. serija 3005. št. 75. in serija 3279. št. 73. — Turške srečke: Glavni dobitek 400.000 frankov št. 1.301.567. 30.000 frankov št. 209.842. no 10.000 frankov ŠL 173.818 in št. 1.015.839. V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke C i u b a & J e s i h , »Pod Trančo« vzljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve. * Angleški kralj je upravi na razpolaganje nužne M * Požar v Budimpešti. Zgorel ie v Budimpešti parni mlin Schmidt cc Casar. Škode je nad 200.000 K. * Nemški vojaški ataše v Teheranu se je ustrelil, ko so Rusi prišli v perzijsko stolno mesto. Ataše, grof Kanitz, je bil še jako mlad mož. * Ljut goljak. V Steinknazen-dorfu na Bavarskem je gosjak napadel štiriletnega otroka in ga tako okljuval in poškodoval, da je umrl. * Na Romunskem bodo suspendirali za 1. 1916/17 vsa zvišanja uradniških plač izvzemši plače za Častnike. Tozadevni zakon se nahaja že v parlamentu. * Romunsko vino. Vojna daje tudi Romunski lepe zaslužke; poleg žita in moke je letos prodala v Avstrijo in v Nemčijo že poldrugi milijon litrov vina in sicer za jako dobro ceno. * Uvedba nakaznic za meso na Nemškem. Na Nemškem bodo s 15. t. m. uvedli nakaznice za meso. Kakor javlja »Vossische Ztg.«, bo znašala dnevna množina 150 g za osebo. (Kor. urad.) * Ulična imena v Kraljevem gradcu. Okrajno glavarstvo je naročilo občinskemu zastopu v Kraljevem gradcu, naj revidira imenovanja ulic in trgov in naj odstrani neprimerna imena. * Umrl ie v Kutjevn na Hrvatskem znani vlastelin Peter Dragan baron Turkovič Kutjevski. svoj čas veliki župan zagrebške velike županije in zelo zaslužen za narodno gospodarstvo na Hrvatskem. 5 Usnje za nbožne civiliste, V proračunskem odseku nemškega državnega zbora Je zastopnik vojnega ministrstva povedal, da je dala vojna oprava za 600 milijonov mark usnja na razpolaganje, da se ž njim preskrbi abotao civilno prebivalstvo. dal finančni 100.000 funtov šterlingov to je 2,400.000 K, katera svota mu je bila darovana povodom vojne. Vlada lahko porabi denar kakor se ji zdi. * Preveč denarja imajo. Zaprli so v Budimpešti »Elizabetni klub«, to je klub. v katerem so se shajali trgovci, agentje, borzni spekulantje in taki ljudje. V tem klubu so igrali za velikanske svote prepovedane igre. * »Obnovitev Evrope«. Listi poročajo, da snujejo v Ameriki posebno družbo z glavnico 50 milijonov dolarjev, ki irna namen »obnoviti Evropo«, to se pravi, prevzeti zgradbo porušenih mest, potov, mostov itd. * Vohunski procesi v Švici. Zopet imajo v Švici celo vrsto vohunskih afer. Posebno skrivnostna obravnava se vrši v Bernu, kjer je bila posebna pisarna za vohunstvo v korist Nemčije, časopisom je prepovedano, poročati o tej obravnavi. * Pošta v Švici. Švicarska vlada je prepovedala poštni upravi prevzemati, prevažati in dostavljati pošiljatve z napisi »Bog kaznuj Angleško^ — »Bog, uniči Italijo« — »Francozi, ne govorite nikdar nemški« — in kar je podobnih pozivanj na sovražnost. * To so dobički! Ameriška rnu-nicijska tovarna »Winchester Re-prating Ar ms Companv« je delniška družba, ki ima kapitala en milijon dolarjev. Lansko leto je ta tovarna prodala za 20,309.085 dolarjev mur * ničije in je napravila čistega dobi<£-i ka 4,652.094 dolarjev. Vsaka delnica^ se bo torej obrestovala s 465%l * . * Belgijski kardinal Mercier je bil, kakor smo poročali pred kratkim izdal pastirsko pismo, za katero mu je nemški generalni guverner dal oster nkor. Obenem je nemška oblast dala aretovati tiskarja kardi-nalovega pastirskega pisma. Ta tiskar, Charles Vessain, je bil zdaj obsojen na eno leto ječe in mora to kazen prestati na Nemškem. * Mesarica, ki zna služiti. Julija Zillinger, mesarica v Gansern-dorfu ori Dunaju, je od aprila do julija 1915 kupila od vojaške aprovi-zacije 119 krav in 160 volov, ki jih je bilo treba hitro zaklati. To ceneno kupljeno meso je potem drago prodajala in zaslužila v treh mesecih 33.000 kron. lako je izračunalo sodišče in je mesarico obsodilo na 15.000 kron globe. * Župnik, ki je vjel štiri Francoze. Ta župnik se piše Viktor Land-schiitzer in pase duše v Obergrafen-dorfu na Bavarskem. Ko se je vpeljal z vozičkom v bližnji Arnstorf, je naletel na štiri francoske vojne vjet-nike, ki so bili potegnili iz vjetniške-ga tabora. Župnik je vjetnike tako ugnal, da so sedli na njegov voz in se dali odpeljati nazaj v vjetniški tabor. * Ogrski vojaški Hferantje. Dne 4. aprila se začne v Budimpešti pri honvedskem divizijskem sodišču razprava proti vojnim liferantom Juliju Riemerju in tovarišem. V tej stvari osumljene osebe so bile že pred enim letom aretovane. Po končani preiskavi je vojaško pravdni-štvo dvigmlo obtožbo proti sledečim osebam: vojaškemu intendantu T. Szegedi Maszaku, majorju Jakobu Fenvvesu, ravnatelju akcijske družbe in bivšemu nadporočniku Juliju Riemerju, E. Bastierju. V. Hechtu in še osmim drugim osebam. Obtoženi so hudodelstva po S 327. vojaškega kazenskega zakona. — V Szege-dinu se je vršila zdaj obravnava proti drugi skupini obtožencev, ki so obdofženf, da so kot vojaški liferant-ie goljufali. Na razglasitev sodbe niso prišli: na 2 leti obsoteni trgovec Gambos, ki je zdaj kot črnovojnik v vojaški službi: na dve leti obsojeni Henrik Lcria. ki se zdaj nahaja v vjetniški bolnici v Budimpešti: vele-trgovec Mandl, ki si je poskusil v zaporu končati življenje, in trgovec Knus, ki je obsojen, a so ga zaradi njegove bolezni pustili na svobodi. — Oproščen je bil pri budimpeštan-skem deželnem sodišču Andrej An-drasovan, ki je zalagal armado z živino, pa jo je pred oddajo nakrmil s soljo in jo potem napojil. Oproščen jc bil. ker je živina že pred orevzet-jem izgubila nepotrebno vodo. — V Košicah je sodišče do desetdnevni obravnavi razglasilo sodbo proti upravnim uradnikom iz Homonne. Višji županijski sodnik Tomaž Malo-yar je bil obdolžen, da je z uradnim denarjem nepošteno manipuliral m zadrževal nlačilo za živino, ki jo je kupil vojaški erar, da je mogel imeti denar v banki in vzeti zase obresti. Višji županijski sodnik Ladislav Gorgev je bil obtožen, da je pri izplačevanju kupnine za živino, kupljeno za vojaški erar, odtrgoval prodajalcem po 10 do 30 K. Veleposestnik Orim je bil obtožen, da je sodnika Gorgeva podkupil, naj mu pomaga oškodovati vojaški erar nji prevzemanju živine. Vsi obtožene! so biH oproščeni. (Oj. nttibi Je. HnH". katerim je potekla naročnina, smo koncem marca priložili poštne položnice in prosimo, da se jih izvolijo pravočasno poslužiti, da jim pošiljanje lista ne zastane. Ob tej priliki opozarjamo prav vrjudno, da velja »Slov. Narod« na mesec 2 K 30 v, oziroma za tri mesece 6 K 50 v, kar stoji tiskano na glavi lista. Mnogo naročnikov je vpeljalo razvado, da pošiljajo le 2 K, oziroma 6 kron. in jim moramo zategadelj zapisati krajšo naročninsko dobo. V teh, za slovensko časopisje tako težkih časih, je vsako samovoljno krajšanje naročnine neupravičeno, saj je že to veliko, da ob tej draginji papirja in drugih potrebščin »Slovenski Narod« ni zvišat naročnine. — Prosimo torej cenj. naročnike: Ne trgajte nam itak skromne naročnine! Darila. XXV. zaznamek prispevkov, ki so Jfh vposlali c. kr. deželnemu predsjedništvu naslednji darovalci: (Konec) V korist pomožnega zaklada za vdove in sirote celokupne oborožene moči. Prednica Ersilian Hafner, od g. dr. Valenta prepuščeni honorar za srečno izvršeno operacijo, 50 K; mesto nagrobnega venca za umrlega generalštabu ?ga zdravnika dr. Antona Stareta, g. Ivan in Marija Ja-neseh. 50 K: ga. Mici Krisper. Neta Galle m Pavla Schwarz, 50 K. skupaj 100 K: stabilna delavnica težkih avtomobilov po g. ritmojstru Kerli-nu 154 K 85 v. Znesek 304 K 85 v. Zraven znesek preišnjih seznamov 3251 K 35 v. Skupaj 3556 K 20 v. V korist za preskrbo vračajočlh se bojevnikov: Okr. glavarstvo v Krškem, darilo g. Anton Krisperja, ravnatelj tovarne za papir v Njivicah. 100 K; Katoliško slov. Izobraževalno društvo v Žabnici. donesek neke prireditve. 100 K; Mestna hranilnica v Kranju 200 K. Znesek 400 kron. Zraven znesek prejšnjih se-rnamov 24.731 K 53 v. SVupaj 25.131 kron 93 vinarjev. V korist za preskrbo oslepelih bojevnikov: V.estni magistrat v Ljubljani, darilo g. Antona Stacula v LjubJjani. povodom sprejetja v občinsko zvezo. 100 K; državna obrtna ~o!a v Ljubljani, zbirka med učiteljskim osebjem, M K Q0 v; c. in kr. etapno - tramske skupine poveljstvo 7./13., moštvo rezervnega oddelka ro g. Ig. Vojz. 70 K: ga. Evgenija Raspi za oslepele vojake na južnem bojišču. 50 K: Lnkas Cnristof, kanti-ner artiljerijske vojašnice, zbirka med podčastniki, 44 K 40 v: c. kr. črnovoiniška Železniška stražna Stotnija v Borovnici. 58 K; moštvo 5. dragonskega polka, 3. eskadron. 18 K: okr. glavarstvo v Črnomlju, zbirka občin Radenca 17 K 06 v, Drašiče 10 K. skupaj 27 K 06 v.; g. Josip Borštnar. trgovec pri Sv. Križu pri Litiji, 20 K. Znesek 422 kron 26 v. Zraven znesek preišniih seznamov 8166 K 07 v. Skupaj 8588 K 33 vinarjev. V korist damskega kronskega zaklada: Okrajno glavarstvo v Črnomlju, darilo občinskega urada Drašiče, 10 K. Zraven znesek prejšnjih seznamov 556 K 73 v. Skupaj 566 K 73 v. Doneski iz nabiralnikov: Davčni uradi: na Vrhniki 286 K 56 v, v Krškem 11 K 23 v, v Ložu 71 K 33 v, v Višnji gori 66 K 10 v; okr. glavarstvo v Kočevju 1251 K 99 v; davčni uradi: v Kranju 85 K 10 v, v Litiji 42 K 07 v in v Ljubljani za okolico 51 K 21 v; finančna deželna blagajna v Ljubljani 97 K; davčni urad: v Ložu 45 K 56 v, v Idriji 14 K 20 vin.; v Idriji 25 K 36 v; v Logatc 91 K; v Novem mestu 329 K 28 v; v Ljubljani za okolico 55 K 71 v; v Tržiču 100 kron; finančna deželna blagajna v Ljubljani 103 K; okr. glavarstvo v Ljubljani 78 K 47 v. Znesek 2805 K 17 v. Zraven znesek prejšnjih seznamov 7464 v 99 v. Skupaj 10.270 kron 16 v. Darila za vjetnike na Ruskem: Okrajno glavarstvo v Kočevju, zbirka občinskega urada Fara 56 K. Zraven znesek prejšnjih seznamov 1117 K 40 v. Skupaj 1173 K 40 v. Darovi za vojno oekrbstvo ob godovih in rojstnih dneh: Darilo za rojstni dan Pavel, Anton Beno, Ci-zel, učenec II. razreda v Gorici, začasno v Kamniku, 5 K; Anton Kiun Iz Gorice, darilo za rojstni dan, 5 K; Frančiška Skufca 1 K; gostilna Narodni dom v Radečah, godovna darila, 15 K 20 v; g. dr. Gregor Pečjak, gimnazijski profesor, 30 K; Z-Matija Novak, župnik v Radovici, 50. rojstni dan, 30 K; g. dr. Josip Le-|p* scmcaiilfl rwm*H 20 Ki *> gimnazijski ravnatelj Anton Stritof, mesto cvetja za god, 5 K; g. Josip Krisper 200 K; in g. Fino Krisper 200 K; ga. Frančiška Jugovic, nad-učiteljica v Kranju, 3 K; g. A. Berg, v Ljubljani, darilo za rojstni dan v spomin ljubljenih staršev, 6 K; ga. Selma Terdina, darilo za rojstni dan, 10 K; gdčna. Josefina Urbančič, 4 K; g. ritmojster Fischer, darilo za god neimenovanega Pepija, 20 K; g. ritmojster Fischer, vojno botrinstvo g. nadzornika Hoffmanna, 4 K; g. Josip Sušnik, sin lekarnarja, v 1 i ubijani, 10 K; gdčna. Josefina Gorišek, blagajničarka v Ljubljani, 2 K; g. Josip čufer, kavarnar v LJubljani, 5 K; g. Josip Novotnv v Ljubljani, 5 K; Josefina Urbančič, kuharica, 2 K; g. Šaplja, ravnatelj mestnega pogrebnega zavoda, na »mendan pokojne soproge in hčerke, 10 K; gospod šolski svetnik Josip Vesel 10 K; g. J. Fridrich v Ljubljani 5 K; g. Josip Lavrič, župnik v Brezovici, 10 kron; župni urad Sela, godovna darila, 7 K; g. Josip Brerelj iz Zapuž št. 60, pri Ajdovščini, 10 K; g. Hafner, nadoficijal mestnega magistrata v Ljubljani, 20 K; g. Josip Bruss v Spodnjem Logatcu, 100 K; g. Rudolf i Škulj. pri železniški stražni stotniji j v Boh. Bistrici, na imendan svoje j soproge ge. Mici Šku . 20 K. Skupaj 774 kron. Upravništvu naših !ist3v so poslali: Za Rdeči križ: Jožefa Ož-balt, 10 K, mesto venca svojemu ne- | čaku. padlemu junaku Leopoldu Kle- j menčiču, in pisarna dr. Ivana Lov-renčiča, odvetnika v Ljubljani, 50 K, iz neke kazenske poravnave. Sku-naj 60 kron. Za »Zavod za v vojni oslepele vojake*: C. kr. okr. sodišče v Črnomlju 20 K, iz poravnave U 88/16. Za Ciril ■ Metodovo dr u-žbo: Emica dr. Gosakova iz Crnič na Primorskem 40 kron. Srčna hvala! DiaaSij: Hst obsega 6 strani. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar, Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. / Zlata svetinj; / Berolm, Pariz, Rim iti. Najboljše kor m. / A Oitil« za sć*sry / lidelBj« /0. Seydl Stritarjevi ulica 7. 3G9E mi 3 Bdenja. JHataša. 7va m Uera, 2a-grebČan^e $e le'dopisovati * inteligentnimi gospodi, radi jezika 1125 Ponudbe na upravntstvo „ Sl°v*nsk* Aaroda* pod Jt25". mi rEHsIE ] Dr. J. Z„ loboidravnik, Moravska Ostrova. Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo fn Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaia veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le oneea sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro, n ta je: Seydlin". Pojasnilo! Primoran sem vsem svojim cenjenim naročnikom vljudno naznaniti, da sem primoran vsled vedno rastočim cenam, ceno pri ,Hasin' šartljevi moki * višati za 14 v. ter stane torej zavitek K 1*44, ne več K 1*30 Gotovo mi bodo cenj. moji naročniki to pripoznali ter pričakujem še mnogo večje število naročnikov kot dosedaj. Obenem prosim vse ceni. svoje naročnike, da mi oprostijo če kateri čaka par dni na naročeno blago, ker mi vsled prevelikih naročil ni mogoče drugače ker jaz moram vsa naročila po vrsti izgotavljati. Prosim cenj. naročnike, da vzamejo to na znanje, ter se priporočam še za nadaljna naročila Ivan Urek, 1083 Razpoštljalnica .Sartljeve moke', Ljubljana, Mestni trg 13. Železnato 1090 China vino lekarnarja Piccolija v Ljubljani, prekaša vse slične preparate, ker vsebuje vedno naznanjeno količino železa in ima nesporno medicinično vrednost. Steklenica stane 2*40 K. NA IZBIRO pošilja tudi na deželo: ti as ne 2052 plašče, »opice, krila, kostume, nočne halje, p e -filo. modne predmete, športne klobuke in steznike. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar LJubljana Stari trg 9. Lastna hisa. Fine otroške oblekce in krstne oprave. K 7-60 Tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nama je došla iz Campagne Prov. Salerno v Italiji brzojavna vest, da je tamkaj najin ljubljeni oče Anton Zorzut nadučitelj medanski dn 29. marca t. 1. kot interniranec v starosti 63. let v rokah najinega brata bogoslovca Ludvika izdihnil svojo blago dušo. DUNAJ-PAZIN, dne 3. aprila 1916. Ciril, deželni uradnik goriški sedaj na Dunaju, sin. — Olga, učiteljica v Pazinu, hči. — Za se in za mater Frančiške vd. Zorznt roj. ZncckiatJ, sestri Terezino in Alojzijo Zerznt sedaj v Medani v Brdih in brata Lud rika, interniranega v Campagni. 1127 ] kg praške gnjati..... (gnjat) kos 41 2 do 7 kg. praške salami......„ 6*80 poljske salami.....„ 7*20 krakovskih gnjatnih salami „ 7*80 mortadela salami . . • . „ 7*80 pariških salami.....„ 7*80 debrečinskiti salami . • .„760 tirolskih salami.....„ 7*60 bninšviških salami . . . „ 630 razpošilja po povzetju v pošt. zavojih a 5 kg Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane. Izvoz praških gnjati, M. Koh **9 1059 Praga-Žižkov, Havličkova ulica St. 16.1. Prvovrstna detektivska senzacija v „KINO CENTRAL" v dež. gledališču. Sreda 5. aprila in četrtek 6. aprila ob 7. in pel 9. ari zvečer: SKRIVNOST MUMIJE. Prvi film serije Joe Jenklna. Detektivska senzacija v 3 dejanjih. V gl. vlogi Einar Zangenberg. Dvakrat oddano, dobro oddano. Humoreska v 3 dej. V glavnih vlogah Albert Paulig in gospa Vom Zi mladino neprimerno. Sreda 5. aprila In četrtek 6. aprila 4. in eb pol 6. zvečer: PrilJubllene znanstvene predstave po % zorca dunajske .Uranile". Najnovejše vojno poročilo. Ulet e Dolomite (400 m dolgi film). Aleimka tehnike. Življenje metuljev. Izdelovanje Jekla. Od eemena do raaUine. Gostje mori«. Kake grede dreadnongt Izdelovanje sira. Kusćarji. Slika is varijetei a. Pri poljudno znanstvenih predstavah je vstopnina znižana: Sedeži v ložah, na rezerviranem prostoru in na balkonu I. vrsta po SO v.p ostali prostori vsi po SO v« Slivovka tropinovec brinjevec hru&evec „Pelinkovac1' „Planine" grenki in sladki rum konjak in „Vermut vino" v najboljši kakovosti ter v množinah od 56 litrov naprej dobi se 8 po nizkih dnevnih cenah pri M. veležganjarna - sadja Ljubljana ——• poštni predal 10. i jY[odm salon T. ftarborič K M^dnmr nasieeL = Ljubljana, Jl/(estru trg štev. ?. = priporoča svojo volijo jalogo dunajskih modelov svilnatih klobukov, slamnikov, k^čanih m pralnih oblik cvetlic, peres t- t. d. Vedno velika izbere žalnih klobukov. Rudolf Viđali, Pipan, Istra, podjetnik v razpošiljanja O Iv i sprejema naročila po zmernih cenah. 1070 Popolnoma novo 1122 KOLO prvovrsten izdelek, BV se pr»OG*a. Vpraša se na sv. Petra cesti št. 27/1 2šče se spretna "r85£§ prodaja vešča špecerijske stroke za večjo trgovino v Ljubljani. 1129 Ponudbe na uoravništvo »Slovenskega Naroda« pod vlProdajalka 131/1129". 130^"" Na prodaj ima za kuho brinje vca v poljubnih množinah, — po nizki ceni, — tvrdka \m Migi v Ljubljani. Proti zelo dobremu plačilu se sprejmeta takoj ~3$9 krojač za suknje lam kroiač za bluze Vpraša se v uprav. »Sioven. Naroda«. 1123 dobra strojepiska in stenograiinja, zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, se takoj sprejme« Ponudbe z navedbo plače pod ,100 1124f na upr. »Slov. Naroda«. 1124 Kupi se vsaka množina ia. zdravite suhih 1112 f rone po najvišji dnevni ceni. Ponudbe je poslati na naslov: poštni predal &t« 149, LJubljana. se sprejme pri A. Le&niky urar, Borovlje, Koroško. 1126 Večja množina graščinski pridelek, grvovrstna sortna vina, sveže vložena, event. v sodih na posodo se tako*] ali do konca junija 1910, 1281 WGT proda. -fSi Dopisi na uprav. »Slov. Naroda« pod „Izvrstna cenena vina/11281'. za pomladansko ln poletensko sezono. Dokier je kaj zaloge. 1 kupon, 3-10 m dolg, kompletna obleka za gospode (hlače, suknja in telovnik). Sukna za salonske obleke, površnike, športne obleke, svilnate in iz kamgaraa, kakor tudi tkanine za damske kostune razpošilja po najcenejših tovarniških cenah kot reelna in solidna dobro poznana tovarniška zaloga sukna 1035 SIEGEL-IMHOF v Bran. Vzoroi grafi« ia franko. Koristi privatnih odjemalcev, ce naroee tkanine v tovarni umi, naravnost pri tvrdkt Siegel - Imtiof. so danes večje kot kdaj prej. Ker smo se pravočasno preskrbeli s surovinami, smo danes v položaja, da nudimo svojim P. T. odjemalcem bogato izbiro najbolj cenenih tkanin. Vsa naročila se izvršujejo zvesto po vzorcih in z največjo pažnjo. QF 38 PREMOG M|b«IJte k«*•»•«w na vagone ali vozove Ljllbljanaf Selenburgova ulica štev. 4. Priporočamo našim :: gospodinjam z 1 KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenske2 tovarne v Ljubljani trosi Že rabljena p!] Kje, pove upravnistvo .Slovenskega Naroda. na prodaji Natančneje pove Celju gostilna »Mesto Gradec«, 1073 Proti prabalem, luskinam m izpadanji! las tfrloje naj bo »j ar priznana Tannn-clLnm Mura afera okren6u!e IssfSče, odstranita luska ■ preprečuje izpadanja las. • itrkl»nl«> x navodom 14. S>2c». Razpošilja se i obratno pošto ne mani »cot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, ■nadlc. rr\K madicinal. vin, 8pecf«faa tam aasef *-»«»aa«f *m »s»X ! Trgovci — Pozor* I špecerijske in mešane stroke z daljšo prakso teli službe. Naslov pove uprav. .Slov. Naroda.* 1043 ((up'm ucč T7" O Z kateri so pripravni za okrogel les voziti za težo 2000-3CMO kg kakor tudi vec še v dobrem stanju konjskih oprem. 1120 Ponudbe: Ljubljana, poštni predal 151. 12 ton mi ■ihW£?5|g£ je posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri iz-borno vpliva proti slabostim v ieloden ter radi tega v nobeni družini ne bi smel manjkati. Losne kite naJboVše kakovosti po 7, 9, 12 in 16 kron; lasne podlo«** ln mrežice vseh vrst; ,.Msril", barva za lase in brado od Dr. Drallea po 2 in 4 K lasno vode in masti; ampoon za umivanje las, šminko in puder poulični i. t. d. Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor Z Zaradi vpoklic ni a v vojaško slnžbovsa?s te lokal odprt samo ta prodalo blaga in sicer vsaki dan samo od 9 do 121 in v oedetjo od t do 11 ure dopoldan. /Idrija 10.000 kg se Še dobi od 10 kg naprej po * 2-20 leg K. Brandt v Ljubljani, Celovška cesta 88« vm Lepega domačega hrena par sto kilogramov ima naprodaj le na debelo. IL MILKOVIČ, Moste pri LJubljani. 1055 lini oddelek platna v trgovini A. Sare lastnica Jadviga Sare nudi ie priložaost k dobremu ln cenama nakopa rjuh brisalk brisačev prtov prtičev sifon sratce hlače odeinih rjuh blazin v 5 spalne srajce pernatih blazin „ jopice pernic spodnja krila žepnih rut nogavice zefir 793 = perilo . za gospode se izdeluje po meri. Gonokioin. * Najnovejše izkušeno sredstvo proti kapavcu (triperju), belem toku. cvstitid', črevesnemu in meh urnemu katarju i. t, d Brez vbrizgavanja. O Gonckteinu piše: Wiener Me-d i c i n i s c h e VVochenschrift let. 19; 3 Štev. 7. Na koncu rekapitulirajmo ▼ kratkem dobra svojstva Gonok-teina 1) Jemlje se prijetno, ter ne povzroča niti pri dališem letenju potežkoč, kakor drugi preparati, kakor podrieivanje, izguba teka, toksični egratiteni, draženje ledvic, driska in podobno. 2.) Odstranjuje neznosno pekočo pri vodi tn omejuje bolne erekcije ter manjša izcedek. 3) Krajša čas lečenja, ako se jemlje takoj v začetku vnetnega procesa, zakaj uničuje Gonokoke, a za tem gre glavno lokalno lečenje. 4.) Ne zahteva od bolnika velikih denarnih žrtev, ter se zaradi tega Širi tudi med manj premožnimi bolniki, ker zadostujejo na dan tudi 4 kapseli. Zaradi teh važnih lastnosti, s katerimi je prvi med vsemi preparati, zasluži Gonoktein, da ga toplo priporočamo zdravnikom, ker smelo lahko trdimo, da je to zdravilo, ki v resnici pomaga, kar bolniki sami radi pripoznavajo Dobi se v vseh večjih lekarnah, škatljica K 5'—. Zahtevajte literaturo in prospekt. Ljubljana: Lekarna Trnkoscj. Zagreb : „Salvatar", Jelaćlčav trg. Proizvaja : Farmakološkokemični la-botatorij „HERA" Prnja - Vriovice 552. ktabavtteli velaaga ministrstva ta Vofno - xdra*stv< drogerija in fotomanufaktiira Ljubljana, Selenburgova ul. 5 priporoča veliko zalogo desinfekcijskih preparatov* kakor: Lysol, Lvsoform, Kreolin, Formalin, Formalioove pastilje, karbolova kislina, karbolovo apno. Potrebščine za postrežbo bolnikov in ranjencev, obvei tm gumastega blaga, konjaka, ruma in čaja. fizrojorm. fkhtimn. perolin. Zadnikarjeve vrečice = zoper golazen. = KI > — o rt c o co «3 HO O C cd icn S? o « o ■8 S* m v o S c E « L fir H r MODNI SALON Rozi Fabčič, Rimska cesta 6. Cenjenim damam in gospicam priporočam veliko izbero slamnikov modelov in raznega nakita. Postrežba točna in solidna. Postrežba točna in solidna. XXXII. kraljevska ogrski državna - dobrodelna - loterija za obče koristna in dobrodelne namena. Ta denarna loterija vsebuje 14885 dobitkov v skupnem znesku 475.000 K, je se izplačajo v gotovini. Glavni dobitek 200.000 K ▼ gotovem denar. u. Potem: 1 glavni dobitek s.....K 30.000 J - -.......„ 20.000 I . " •» »••••;„ 5.000 5 dobitkov a 1.000 K . . . . „ 5.000 I 500 K .... „ 2.000 10 dobitkov a 250 K 20 40 100 200 2500 12000 14fc85 dobitkov skupaj , , , 2.500 „ 200 ...... 4 000 „ 150 „ .... 6.000 „ 100 „ .... 10.000 „ 50 ,.....10.000 . . . 50.000 . . 120 000 K 475.000 20 10 ■ssf Žrebanje se vrši nepreklicno 15. junija 1915. "9*9 Srečka stane 4 krone. Srečke je dobiti pri kralj, ogrskem ravnateljstvu lot srečk v Budimpešti (glavni carinski urad), pri c. kr. generalnem ravnateljstvu srečkovnih loterij na Dunaju, razen tega pri vseh poštnih, davčnih, carinskih in solnih uradih, na vseh železniških postajah, v mnogih trafikah in menjalnicah itd., tako na Ogrskem kakor tudi v avstrijskih kronovinali. Igralni načrti se pošiljajo gratis in poštnine prosto. Kralj, ogrsko sreekovno ravnateljstvo. Srbijanska kreditna banka v Ljubljani u Delniška glavnica 8,000.000 kron- n Stritarjeva ulica štev. 2. Razarvnl fondi okroglo 1,000.000 kron, Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu. Celovcu, Trstu. Sarajevu. Gorici in Celju. loterije. # Sprejema vloge na " Priporoča nakup sre&i za 5. razred V. e. kr. avstrijske žrebanje sesa ta ramred «»«ft maaa-llae mM. m sS Cene za posestnike srečk prejšnjega razrada" Cena xa v. srećko S 40 in Mr*tk* KS0--, m sveska B «/• Cene za novo vstopi vse Igralca s Vi srećka S 200- , srećke K 100--, Va srečke K SO'—f »/a in na toke« redu in jih obrestuje po 8% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. - - - v vsak drtavab. tovrtalejo ae totao ta aaiknUntasie. .34L 8966 Stran 6. .^OVfcNSKJ NAHOD*, dne 5. april« 1916. 78. Siev. Filijala ■ BACK & FEHL LJUBLJANA Stari trg štev. S. !:: Splošni zavod za uniformiranje. Ljubljana. i = Jzkiovatjc uifora, ui/irmskUi iprnuih red n dvU oblek. ===== 707 Centrala i BACK & FEHL DUNAJ IX/. Blsabeth.reai.nad0 lir. 23. Tovarna ČevljevTr£i5,Gorenjsko PETER KOZINA t Breg. LJUBLJANA nasprot Sv. JoKObe Mostu. PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO ZAHTEVAJTE CENIKE! Prekupcem priporoča se izbira in nakup na zalogi Modeme oblike l SoUdni izdelki ! Abseheniinja trgovskega tečaja z odi ko in z malo prakso lŠČS službe v kaki pisarni. Kdo, pove uprav. »Slovensk. Naroda«. 93; v Kolodvorski ulci z 2 izlcžbcnima J tknoma 48 se edča ta&oj. "'SSS (Prej je bila pisarna »Brem- n-Amerika.) Vpraša se pri fotografa Ravšek. ===== Priporoča osebno izbrane ===== novosti 5 Dunaja. Ve ka rsbera okusnih klobukov dame in deklice ko kor tudi bogata Saloga farnih ki°buktv. JEST* S° idno b ago- kronano niske cene. 3>Qzravua točno m vestno Zunanja naroČila na izbiro j obratno pošto. Gospod liče mesečno sobo s klavirjem ali piaoinom. 1113 Pismene ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod „Gospod 1113". Želi se čedno stanovati 2—3 sob, mogoče ne daleč od kavarne Evropa, za takoj ali maj letos, za 3 odrasle mirne osebe. — Ponudbe se prosi pod „stanovanje 3 /1113" na upravn. »Slov. Naroda«. 1115 nT«ipei| zanfaiiv ln sai^oljčl slo?, iIsstarsvaal te'atk sos ki priobčujejo vsak teden inco^e zanimivih slik z botisć in o drugih varnih aktualn'h domačih in tujih dogodkih, ter ofcfo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, J ali o zanimiv, lep detektivski roman poučne članke n črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. 115 „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaki gostilna, kavarna, briv-nica, vsako rfru?tvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3'— pol leta K 6.— in ca!o leto K 12-—. Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje številke. Pošljite nam avoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled. Upravnistvo lista ..TEDENSKE SLIKE" L.'JM sna, .frančiškanska ulica ID I. Mm moka Mi isal kart! Smo pri meni se dobi šartijeva moka znamka Samo 1 zavitek rabite za en sartelj, ne da porabite kai sladkorja, kvase in mol Hru? b reči. 1 zavitek stane aamo K 1"44. Po pošti se pošilia samo po puvzetju najmanj 3 zavitke. Pri pošiliatvi denarja naorej se mČ ne rakuna za ovoj Tora j naročite obratno pri razpošili^'rvci Šartli. moke --namka »Rasist IVA!" U£EK, LJubljana, Mestni tPS it 13, (Ped Trančo, Prej v B rorL-h—K ro«leo.l 924 r efoan Sričar v Seleabargooa ulica štev. 3. Zaloga isgofooljenih oblek za • 0 gospode in dečke. 733 mm «jec umetni in trgovski vrtnar :l.;. n. »Kiastn. it a nahaja njegn 132 cvetlični salon samo Pod Jran:o štev. 2. polen Čevljarskega mestu. ?£& zaloga & mm. Mmu mm. \:m Itd 2anan|a naročila tečno. Vnaanji na IržalSi testi i. 31. acemeo 'SPfOiMATRCOUiOA S % KOlISi m 1)6U * •LJUBL/AriA* flfcUJf TeREZUfGf STA w Popolne opreme »74 otroškega perila v zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina s perilom C. J. Hamann LJUBLJANA, Mestni trg stav. 3. Ustanovljeno 1866. Perila lastnega izdelka. JADRANSKA Delniška glavnica: K8,000.000-— PODRUŽNICA LJUBLJANA SPREJEMA: Vloge na kajlilce in jih obrestuje po čistih 4 Vi '/„. 9 ¥loge M tekočI la lira raču proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira aa moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega, KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. ia srečke c. kr. razredne loterije. Centrala: Trot. •potijo .»pfjot Zeoei- 8 Menice, devize, vrednostne papirje itd. : Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta, na blago, ležeče v javnih skladiščih. : Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Brzojavni naslovi 10 Telefon št. 257.