FVtfttnma plačana t gptofML Uto LXVin., št. 105 LJubljana, četrtek 9. maja 193$ Cena Din 1.- tznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznika, — I——d do 30 petit »rgt a Din 2... do 100 vrst & Din 2.50. od 100 do 300 Trat a Din rećjl lnseratl petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnaeratni davek posebej. — >8k>venskl Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. 11 m iri 1 >NKTVO IN CPRAVNI8TVO LJUBLJANA, Knaftjeva ulica Štev. 5 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podrutnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MBJSTO, Ljubljanska telefon' SL 28. — CELJE: eeliako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. e&, podružnica uprave: Kocenova aHca 2. telefon 9L 190. — JESENICE. Ob kolodvoru ML Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. MUSSOLINI ODLOČA O NOTRANJI POLITIKI AVSTRIJE oca napetost med klerikalci in Heimwehrom — Mnssolini je vrhovni razsodnik v avstrijskih notranje ■ političnih sporih — Rimski vpliv vedno boli narašča Francoski novinarji ne gredo v Moskvo Kljub opravičilu sovjetskega poslaništva odklanjajo francoski novinarji naknadno izdano dovoljenje za potovanje v Moskvo Dunaj, 9. maja. r. Veliko pozornost v vsej politični javnosti je izzvalo uradno poročilo, da je kancelar dr. Schnsch-nigg včeraj popoldne nenadoma odpotoval na oddih v Italijo. Uradni komunike dodaja, da bo ostal v Italiji šest dni ter da se bo pri tej priliki sestal z Mussolinijem. Na Dunaj se bo vrnil šele proti konca prihodnjega tedna. V teku mesec dni je to že tretje potovanje avstrijskih državnikov v Italijo. Najprvo je avstrijski podkajicelar knez Starhemberg prebil velikonočne počitnice v Italiji, nato je zunanji minister baron Berger-Wa!denegg potoval v Benetke na konferenco s Suvi-chem, sedaj pa je nenadoma odpotoval še predsednik avstrijske vlade na »kratek oddih« v Italijo. Od teh potovanj je bilo edino potovanje zunanjega ministra oficielnega značaja, dočim se potovanje kneza Starhemberga in dr. Schuschnigga označuje za zasebno. O potovanju kneza Starhemberga so se širile po Avstriji in v inozemstva najrazličnejše, deloma nasprotujoče si kombinacije. Koliko pa se je moglo do-sedaj ugotoviti, je bilo njegovo potovanje izključno v zvezi z notranje političnimi problemi. Zaradi čudne zapletenosti avstrijske notranje politike s problemi srednje Evrope pa seveda vpliva ta tudi na avstrijsko zuanjo politiko. Njegovi razgovori z Mussoli nijem so se nanašali v glavnem na tri vprašanja: 1. odnosa ji med posameznimi skupinami v avstrijski vladi, 2. uvedba splošne vojaške dolžnosti v Avstriji in 3. vpra- VTUaooublay, 9. maja. AA. Davi je letalski minister general Denain odletel v Italijo. Njegovo letalo >Potez«, najmodernejše konstrukcije, ki doseže 300 kilometrov na uro, vodi znani rekord-nik Rossi. Na dveh drugih letalih istega tipa leti ministrovo spremstvo in ravnatelj francoskega civilnega letalstva. Ti dve letali vodita znana letalca prvaka Mermoz in Girardot. Kakor je znano, ga je tjakaj povabila italijanska vlada. V italijanski prestolnici bo general Denain proučil z ita-djanskimi strokovnjaki tudi vprašanje nove letalske zveze med Parizom in Rimom. Na dnevnem redu bo nadalje vprašanje letalskih zvez z državami juž-oe Amerike, vprašanje poletov nad pre- Madrid. 9. maja. AA. Z ukazom predsednika republike so seje parlamenta odgođene za 6 tednov. Madrid, 9. maja. AA. Predsednik vlade Lerroux je predstavil svoj kabinet parlamentu in p reči t al vladno izjavo. Vlada bo predložila parlamentu načrt občinskega volilnega zakona. Razprava o tem zakonskem načrtu bo v jeseni. Za tem izjavlja vlada v svoji deklaraciji, da bo vodila borbo proti brezposelnosti s pogozdovanjem. V Kataloniji bo za zdaj ohranila začasni režim, na kar namerava uvesti ponovno ustavnost. Načrt nove ustave za Katalonijo bo sestavil poseben odbor. Ko bo ta reforma gotova, bo vlada sprejela v svoje vrste tudi predstavnike takih strank, ki se rifao zastopane v vladi. Vlada hoče t sanje obnove monarhije s povratkom Habsburžanov. Odnosa ji med Heimvvehrom in klerikalci v vladi so se v zadnjem času znova znatno poslabšali. Radikalni elementi v vrstah Heimvvehra zahtevajo vso oblast v državi, na drugi strani pa smatrajo klerikalci heimwehrovsko krilo v vladi za glavno oviro sporazuma med klerikalci in delavci ter sploh levičarskimi skupinami. Znova se zopet širijo vesti o možnosti heimwehrovskega puča, ki naj bi jim dal vso oblast v državi. Heimuehrovci imajo že sedaj zelo velik vpliv na državno upravo. Kakor se zatrjuje, je knez Starhemberg v tem duhu naslikal politični položaj v Avstriji, toda njegovi načrti, po katerih naj bi Heimvvehr prevzela vso oblast v državi, niso naleteli pri Mussoliniju na odobravanje in pristanek. Mussolini je mnenja, da je za enkrat za Avstrijo najboljša sedanja mešana vlada v sporazumu s klerikalci, ker bi izrazito heimvvehrovska vlada bila brez zaslom-be v narodu, ki jo daje sedanji vladi cerkev. Splošno se je opazilo, da je knez Starhemberg po povratku iz Rima na shodu patriotske fronte z nenavadnim poudarkom naglašal složnost v vladnih vrstah in potrebo sodelovanja. Prav tako je bila tedaj izdana parola, da se Smejo prirejati shodi in sestanki samo pod firmo patriotske fronte, ne pa ločena zborovanja heimvvehrovcev in klerikalcev, kakor je bilo v zadnjem času že običajno in na katerih s© se drug drugega napadali. Kar se tiče uvedbe splošne vojaške povedanimi ozemlji in določitev letalskih oporišč, kakor so jih določili na konferenci v Stresi. London, 9. maja. AA. »News Chro-nicle« priobčuje poročilo iz Pariza o informacijah, ki jih je dal eden najuglednejših uradnikov letalskega ministrstva o razgovorih, ki jih bo imel francoski letalski minister z zastopniki italijanske vlade v Ramu. Po tem poročilu bo letalski pakt, o katerem se bodo pogajali v Rimu, docela obrambne narave. Veliko Britanijo bodo o poteku teh pogajanj podrobno obvestili Francozi upajo, da bo ta pakt izhodišče za širši letalski sporazum, ki bi se mu mogle pridružiti tudi Velika Britanija, Belgija m Nemčija. s tem razširiti svojo parlamentarno osnovo. Po prečrtani izjavi je predsednik vlade Lerroux stavil vprašanje zaupnice. Parlament je sprejel zaupnico s 189 glasovi proti 22. Obisk madžarskega prosvetnega ministra v Berlinu Budimpešta, 9. maja. w. Na povabilo nemške vlade bo madžarski prosvetni minister Homan odpotoval sredi junija v Berlin, da vrne svoječasni obisk nemškega prosvetnega ministra Rusta v Budimpešti. Istega meseca bo Homan posetil tudi Var- i šavo, kjer bo s poljsko vlado razpravljal j o izvedbi poljsko-madžarskega kulturnega | dogovora. dolžnosti v Avstriji, je znano, da so heimwehrovski krogi mnenja, da bi bila uvedba splošne vojaške dolžnosti v sedanjem trenutku še preuranjena. Med rek ruti bi bilo po mnenja teh krogov preveč levičarjev in narodnih socialistov, kar bi zmanjšalo zanesljivost vojske in povečalo število nasprotnikov sedanjega režima. V tem pogleda je dobil knez Starhemberg blagoslov Mussolini-ja. Dogovorjeno je bilo, da se bo vojaška obveznost izvajala na ta način, da se bodo priključili redni vojski predvsem heimvvehrovski oddelki. V pogledu monarhistične restavracije je Mussolini odklonil vsako možnost bližnjega povratka Habsburžanov in obnove monarhije. Italija vsaj sedaj ne bi mogla pristati na to, da zasedejo Habs-buržani avstrijski prestol, ker bi to izzvalo težke zapletljaje v Srednji Evropi. V avstrijskih političnih krogih so prepričani, da je tudi sestanek Mussolinija in Schuschnigga v zvezi s temi problemi avstrijske notranje politike, zlasti še, ker se Sehuschnigg in Starhemberg ne strinjata v teh vprašanjih. Uspeh Sehuschniggove misije v Rimu pričakujejo zlasti klerikalni krogi z veliko napetostjo. Pariz, 9. maja. AA. Havas poroča, da bodo v Firenci na sestanku med Mussolinijem in Schuschniggom proučili predvsem vprašanja, ki pridejo v konvencijo o nevmešavanju. Obravnavali bodo nato tudi vprašanja o preprečevanju tuje propagande za izpremembo režimov v posameznih državah. General Živković predsednik vlade Beograd, 9. maja. p. Ker je ministrski predsednik in zunanji minister g. B. Jevtić odpotoval v inozemstvo, je z ukazom kraljevega namestništva imenovan za njegovega namestnika kot predsednika vlade minister vojske in mornarice general Peter Živković; v svojstvu zunanjega ministra pa ga bo zastopal minister pravde dr. Dragutin Kojić. Demanti banske uprave v Zagrebu Zagreb, 9. maja. r. Banska uprava savske banovine v Zagrebu je izdala naslednji uradni komunike: Opaža se, da se v javnosti, zlasti v nekaterih mestih savske banovine, želeč izzvati zmedo v pogledu volilnega rezultata, širijo tendencijozne vesti in letaki, da je dobila oi>ozic!Ja pri volitvah v Narodno skupščino, ki so bile v nedeljo 5. maja. absolutno večino. V zvezi s tem se objavlja, da je po uradnih podatkih, ki so bili objavljeni potom tiska, dobila absolutno večino lista predsednika vlade in zunanjega ministra g. Bogoljuba Je vtiča, m sicer 1,788.390 glasov, državna lista z nosilcem dr. Mačkom pa 983.?! 8 glasov. Javnost se opozarja, naj ne naseda neresničnim !n anonimnim, tendenciozno razširjenim vestem, razširjevalci takih neresničnih vesti na bodo pozvani na odgovor in najstrožje kaznovani. Pariz, 9. maja. r. Ker so skoraj vsi francoski informativni listi poudarili svojo solidarnost s tistimi frajicoskimi listi, ki jim je sovjetsko poslaništvo v Parizu ob priliki potovanja francoskega zunanjega ministra v Moskvo odklonilo vizum, doznava današnji »Temps«. da je zdaj ta incident že likvidiran. Sovjetsko poslaništvo v Parizu je namreč izjavilo, da ne bo vizuma za potovanje v Rusijo odreklo nobenemu poročevalcu, kateregakoli francoskega Ii- Rim, 9. maja. AA. Agencija Štefani poroča: V parlamentu je govoril podtajnik v kolonijalnem ministrstvu Leso-na o razmerju med Italijo in Abesinijo. Dejal je med drugim, da je bil namen pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju iz leta 1928. razvoj trgovine med obema državama. Toda med tem ko je Italija popolnoma ^znoinila svoje obljube glede varnosti. Abesinija svoje besede ni držala. Razen tega je neprestano metala Italiji polena pod noge, da ni mogla popolnoma razviti svojega delovanja z njo. To se ne da oporekati. Dokaz je že to, da Abesinija nič več ne skriva svojih namer. Semkaj spadajo znani Jubilej angleškega kralja London, 9. maja. AA. Današnji »Times« priobčuje uvodnik o ogromnih simpatijah, ki jih kaže tuje časopisje za svečanosti vladarskega jubileja angleškega kralja Jurija. To prisrčno zanimanje tujih držav za angleški vladarski dom, pravi list, je dokaz neločljive skupnosti med prosvetlienimi državami. Angleške jubilejne znamke London, 9. maja r. V zvezi s proslavo vladarskega jubileja angleškega kralja so bile izdane posebne jubilejne znamke. Vsaka država angleškega imperija je izdala svoje znamke, tako da je bilo izdanih okrog 200 različnih vrst jubilejnih znamk v skupni nakladi ene milijarde, ze prvi dan je bilo prodanih na^i 20 milijonov. Konferenca v Kovnu Varšava, 9. maja. AA. Po poročilu listov so na dnevnem redu konference treh baltskih držav v Kovnu zelo važna vprašanja. Gre za to, ali naj se te države odločijo za francosko-sovjetski pakt ali za francosko-. Varšava 58u3B6, Bukarešta t.06. Francosko - italijanski pakt o medsebojni letalski podpori Francoski letalski minister Denain je danes odpotoval z letalskimi strokovnjaki na pogajanja v Rim Program nove španske vlade Katalonija dobi svojo ustavo — Novi občinski volilni red — Parlament odgođen Italija obtožuje Abesinijo Svoje priprave za vojno proti Abesiniji utemeljuje z agresivnimi nameni Abesinije štx&n 2. »SLOVENSKI NAROD«, dtae 9. maja 1935 otev. 105 Brezposelnost v dravski banovini Najbolj so prizadeti gradbeni delavci, v Mariboru pa tudi industrijski Ljubljana, 9. maja Nezaposlenost narašča ■ 2lasti v zimskih mesecih, vendar nam letošnja statistika kaže v tem pogledu mnogo ugodnejše lice kakor prejšnja leta. Sicer se še vedno čuti v vseh obratih precejšnja kriza, vendar pa so se prilike te kolikor toliko uredile in je zato tudi Število brezposelnih razmeroma znatno padlo. Posredovanja glede namestitve in zaposlitve vodi v naši banovini že nekaj let Borza dela v -Ljubljani s svojimi podružnicami v Mariboru, Celju in Murski Soboti. Podjetja so se na to poslovanje že precej navadili, kljub temu pa se opaža, da se obračajo na borzo pretežno, kadar £rc za zaposlitev inozemskih kvalificiranih moča, za katere je treba imeti posebno dovoljenje. Kadar gre za domače delavstvo, se podjetja dostikrat ne posluži jo Borze dela in se zato često zgodi, da ne dobe tako hitro potrebnih delavcev, kakor bi jih želel«, O gibanju brezposelnosti nam daje statistika Borze dela pregledno sliko. V Ljubljani smo imeli ob koncu februarja 2205 brezposelnih, od tega 1397 kvalificiranih in 724 nekvalificiranih delavcev. Med zaposlenimi je prevladovala, kakor že več let, gradbena stroka s 367, nato lesna s 268. dalje krojači in čevljarji s 173, kovinarji 746 itd. V marcu je borza vpisala v svoje sezname 476 novih brezposelnih in spet so prevladovale stroke, ki smo jih omenili že prej. V marcu je bilo zaposlenih 639 in je tako na koncu meseca ostalo Se 2070 delavcev brez službe. Zaradi skoro popolnega zastoja v gradbeni stroki, je kajpak med nezaposlenimi največ gradbenih delavcev, ki jih je bik) 352 na cesti. Visoko število beleži tudi lesna industrija s 236 brezposelnimi. Borza je v marcu izplačala 786 podpor v znesku' 130.914 Din. Od tega so prejeli kvalificirani delavci 72.752 Din, nekvalificirani pa 4S.932 Din. V aprilu je število brezposelnih naraslo za 353. Ponovno prevladujejo stroke kakor gradbena, lesna, konfekcija, kovinarstvo. Pretekli mesec pa je bilo večje povpraševanje po delovnih Dvojni jubilej Karla Polajnarja Ljubljana, 9. maja Stalni gostje kavarne »Prešeren« so bili včeraj deležni posebne pozornosti s strani lastnika g. Polajnarja. Vsak stalen gost, dame in gospodje, je namreč dobil malo zakusko, polič črnine, suho klobaso in ržen kruh. Seveda s pojasnilom: danes slavi g. senijor šef Karel PolajnaT 30 let odkar je stopil v zakonsko zvezo z go. Leopoldino iz znane rodbine Dobrinove iz Kranja in 30 let odkar sta prevzela kavarno *Pri Prešernu«. Vsakomur se je nasmejalo lice, no seveda, zaradi klobase itd. in še posebno zaradi dobre volje, ki je mnogo več vredna, čeravno so bile klobase in vse ostalo — prima. Junior šef g. Polde je imel ves dan poln« roke dela, da je pogostil vse goste, ki so prav za prav bili slučajno deležni »krstne slave« »Pri Prešernu«. 8. maja 1906 sta zakonca Polajnar prevzela kavarno, ki se je iz leta v leto razvijala in se bo še. Iz srečnega zakona, kakršnih je pri nas malo, se jima je rodilo troje sinov, Karel, ki je bančni uradnik, Polde, ki je junior šef kavarne, in Hinko, ki še študira, poleg tega pa je že znan smučarski skakač. Kaj bi še povedali o jubilantu? Da je vzoren član zelene bratovščine, jezdnega odseka Ljubljanskega Sokola in Kola jaha-čev. Nebroj funkcij bi lahko našteli, kjer se je in se še udejstvuje g. Polajnar. Ko sem ga vprašal, kako to, da je tako počastil svoje goste, je dejal, da se zaveda, da bi brez gostov tega jubileja dela — ne praznoval. Stalnim in vsem drugim gostom se je tako oddolžil in vsi, ki so bili deležni te, prav za prav edinstvene pozornosti, so bili veseli in mu is vsega srca želeli še trideset in zopet trideset let. R. K. Koncert v proslavo materinskega dne Ljubljana, 9. maja Kolo jugoslovenakih sester je včeraj zvečer v Unionu priredilo koncert v proslavo Materinskega dne, ki je bil kljub rekordno številnim glasbenim prireditvam tekočega tedna jako lepo obiskan. Dvorana bi bila cek> polna, ako bi bili prišli vsi, ki so kupili vstopnice. Žal nekateri naši meščani mislijo, da 60 storili že svojo dolžnost, ako žrtvujejo za vstopnice par kovačev, sami pa lepo zlezejo pod toplo odejo ali pa si mesto koncerta privoščijo kranjsko klobaso in pol litro cvička. Le v silno redkih slučajih se s takim aranžmanom dobrodelnosti zadovolje prireditelji. Nikakor pa niso s prazno, dasi preplačano dvorano zadovoljni sodelavci, umetniški nositelji koncerta. Ti si žele razumnih, mnogo, brojnih poslušalcev, žele si bodrila in odobravanja, žele živega odmeva svojega truda. Ad hoc iz najrazHčnejših šol sestavljeni mladinski zborček je prijetni večer otvoril s *Poklonitvijo« simbolu matere, kraljici MarijL Tekst Je spesnila Marija Grošljeva, muziko sta prispevala Grieg in Rožanc, nastop, odstop in dekorativno grupacijo mladine v pestrih oblekcah z zastavicami, darovi itd. pa je sestavil g. Peter Golovin. To točko, kakor tudi solo nastop operne pevke Zvonimire 2irpevčeve in vijolinistke Francke Ornikove je spremljala pri klavirju Silvina Hfasovčeva. Ga. Župevčeva je zapela Hacetovo »Majko«, Eislerjevo »Materino pesem«, Brahmsovo »Uspavanko« in Straussov valček »Pomladni glasovi«. Ljubše bi nam seveda bilo, ako bi ga. pevka uporabila za to priliko pesmi domačega ali sploh slovenskega izvora, ki jih, primernih pomenu proslavljenega dneva gotovo ne manjka. Najbrž pa za to ni imela dovolj časa. Publika je Bila pevki z lepo, izredno toplo petje od srca hvaležna. Ravno tako čvrsto in glasno priznanje je za izvajanje Smetanove »Iz moje domovine« dosegla talentirana konservatistka Omikova. V strnjenem nastopu je nato godalni orkester Orkestralnega draerva GL M. po- močeh in je dobilo službo 590 delavcev tako, da je na koncu aprila ostalo brez službe že 1807 delavcev, od teh 1035 kvalificiranih in 637 nekvalificiranih. Po strokah zaznamujemo brez zaslužka: v gradbeni 301, v lesni 184, kovinski 115, krojači in čevljarji 114 itd. Med nekvalificiranimi delavci prevladujejo dnevničarji. V aprilu je borza izplačala 579 podpor v znesku 127.372 Din in so od tega prejeli kvalificirani delavci 60.310 Din, nekvalificirani pa 52.005 Din. Y podružnicah beležita največjo nezaposlenost podružnici v Mariboru in Murski Soboti. V Celju je bilo ob koncu marca 052 brezposelnih, ki se jim je v aprilu pridružilo še nadaljnih 100. Ravno prejšnji mesec pa sc je pričelo z regulacijskimi deli Savinje, zaradi česar je mnogo delavcev našlo zaslužek in beleži celjska podružnica ob koncu aprila še 509 brezposelnih. V Murski Soboti so na listi brezposelnih pretežno poljski delavci, ki so pač odvisni od sezonskega dela. Delajo večinoma v južnih krajih ali pa v Franciji. Murskosobotska podružnica je imela ob koncu marca 1255 brezposelnih. Od tega je bilo 1106 poljskih delavcev, in sicer 475 moških in 631 žensk. V aprilu je število naraslo na novih 1253, vendar se jc baš v tem času pričela sezona v Franciji, kamor je odpotovalo, pretežno na posredovanje Borze dela. skoro 1300 delavcev in jc ob koncu aprila ostalo brez zaslužka še 1177 delavcev. Med temi je še vedno 1036 poljskih delavcev. V Mariboru je malodane ista slika kakor v Ljubljani, le da je med brezposelnimi prav mnogo industrijskih delavcev. Ob koncu marca je bilo v Mariboru 1628 nezaposlenih. To število je v aprilu naraslo na 2102. delo pa je v istem času dobilo 575 delavcev in je ob koncu aprila ostalo brez zaslužka še 1527 delavcev, od tega 884 kvalificiranih in 296 nekvalificiranih. Po panogah so na prvih mestih krojači in čevljarji s 149, lesni industrija 114. strojna industrija 92, po 90 pa tekstilna, kovinska in izdelovanje življenjskih potrebščin. Razveseljiv pojav množen z gojenci drž. konservatorija pod vodstvom svojega dirigenta L. M. Škerjan-ca zaigral Lajovičcvo »Sanjarijo«, spremljal ravnatelja, koncertnega in opernega pevca Julija Betetta v Lojavčevi pesmi »Iskal sem svojih mladih dni« in v narodni, po Pavči-ču prirejeni »Pa moje ženke glas«, ki ji je g. pevec moral na gromko zahtevo dodati šc dve kitici. teT sklepno mojo stvarico »Pozabljen ples«. Godalni orkester O. D. Gl. M. postaja čimdalje bolj gibljiv in uva-ževan faktor našega koncertnega življenja, Naštudiran ima obsežen program, ki ga redno in vestno razširja ter dopolnjuje tako, da vsak hip Lahko stopi z odlično na-študiranimi koncertnimi deli pred občinstvo. V tej mobilni prožnosti in izdatni zalogi progTama leži zavidanja vredna prednost O. D. Gl. M. —c. šola ljubezni Ljubljana, 9. maja. Spomladi menda ni treba takšne šole, niti tistim ne, ki na nje ne vpliva več posebno maj, vendar gre vsak rad v njo, zlasti še, če je v kinu Matici. Morda si domišljate pod naslovom kdove kaj, zato pač marsikoga film preseneti. Ameriški, Pa~ ramountov izdelek je, toda v njem igrata Maurice Chevalier in Ana Dvorak in v Parizu smo. Ne »krokamo« v barih in sprijazniti se moramo s tem, da ni tistih, doslej nepogrešljivih atributov solzavih operet, jaz-za, saksofona, prinčev in vanje zaljubljenih prodajalk. Če so se Američani tako spametovali, jim moramo res čestitati. Vendar ne gre za tragedijo, niti za dramo, čeprav nam film pokaže mimogrede tudi življenje od dramatične strani. V pariški bohemski četrti smo, kjer so največji veseljaki hkrati največji življenjski filozofi, kakršen je tudi Francois (Chevalier), ki je srečen zato, ker — živi, vendaT je njegov življenjski smoter postati tujski vodnik. V tej četrti si ljudje ne služijo kruha na navadne načine, vendar je Francois zelo simpatičen. Naiven in dober je. V filmu ga primerjajo s pesnikom Villonom, toda čeprav delajo krivico pesniku ali njemu, njegovo usodo spremljamo s simpatijami, se z njim radujemo in žalostimo. Dekle, ki jo je po naključju rešil iz okolice komedijantov, kjer je bila njena lepa glava tarča metalcu nožev, je središče sujeta. Francois in Madcleine (Dvorak) sta par, ki pač lahko učita v šoli ljubezni. IgTalka je zelo podobna oboževani Greti, marsikdo bi jo celo zamenjal z njo. če rečemo, da celo do-seza tu in tam nedosegljivo >božansko« divo, si lahko mislite, da fihn ni slab. Ljubljena, 9. Zadnja lota prirejajo aaie tajsko prometne organizacije, posebno Zveze sa tej* ski promet v Ljubljeni, vedno več Izletov po naši drl a v: tn tudi v Inozemstvo. Ha prvi pogled bi človek mlatil, da je to sa sedanje tetke čase rakoos, da ne kaže nepravi jati denarja za aabevo in razvedrilo, ko ga ne vseh koncih primanjkuje. V resnici pe ni tako, saj prinašajo tU teleti udeležencem neprecenljive koristi. člo» vek, ki čepi vse il vi jen je doma, ne more imeti širSlh pogledov na livljenje, na ne-hanje ljudi po svetu. Tak Človek ostane omejen in etarokopiten, bofl se ljudi, le same misli, đa bi moral v tuje kraje, me*rl tuje ljudi, mu je strašna, čfim več potuje človek po svetu, tem gibčnejći postaja, tem bolj ee »rt njegovo obeorje in tem laJje premaguje vee ovire v ftvljenjn. Tudi letos se nam obeta več zanimivih izletov, med katerimi zavzema za enkrat prvo mesto izlet Jadranske straže v Grčijo in Egipt ter izlet Zveze za tujski pTomet v Ljubljani na svetovno razstavo v BrusTju, kamor popelje za binkošti izletnike pTeko Švice moderni J oš to v izletniški avtobus, ki je bil nedavno z izletniki v Lurdu. 3č00 km dolgo pot je prevozil brez najmanjše nezgode in približno enako dolga pot ga čaka tudi za binkodt-ne praznike. Tako dolgi in lepi izleti so seveda »draženi z občutnimi strođki, ki jih ne zmore v»ak. Toda na drugi strani je treba pomisliti, koliko denarja gre za mnogo manj koristne stvari, od katerih nima človek nobenega dobička ali pa celo se škodo. Saj poženemo vsako leto težke milijone po grlu in tudi za tobak potrošimo toliko denarja, da bi si lahko marsikdo privoščil tak izlet, če bi opustil kajo ali če bi manj pil. Razveseljiv pojav so taki Izleti tem bolj, ker nam odpirajo vrata v zunanji svet, tujce pa opozarjajo na našo domovino, ki jo tudi v vedno večjem Številu posečajo. Tako ee vedno bolj izmenjavajo kulturne dobrine med nami in zunanjim svetom, ki nam ni več zaprt s eenlmeriml pecati, kakor je nam bil se pred leti, ko so bili med nami redki ljudje, ki so pogledali malo po svetu. Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer senzacijonalni velefllm LOVCI BISEROV Vstopnina Din 4.50 in 6.50 Franceta Ruparja se niso prijeli Ljubljaji-a, 9. maja. Pobeglega Franceta Ruparja iz Gornje Brezovice nad Preserji, ki Je v ponedeljek ustrelil svojega brata Antona, orožniki se vedno pridno zasledujejo. Orožni&ke patrulje so odšle v krimske gozdove tn proti Rakitni, Iskale pa so ga tudi po vaseh v dolini, vendar brezuspešno. Ljudje ugibajo, da-li si Je morilec sodil sam in se ustrelil ali končal kako drugače, ali pa je pobegnil v tujino. Veliko jih je, ki so prepričani, da je Franc Rupar pobegnil čez mejo v Italijo. Kakor je pripovedovala pri zaslišanju mati Neža, je France nedavno prodal precej lesa in dobil zanj lepe tisočake. Ta denar Je France odnesel s seboj. Včeraj dopoldne je prispela v Preserje sodna komisija z Vrhnike ter Je bilo truplo nesrečnega Toneta oMuctrano. Brat je streljal nanj petkrat in so bili trije streli: dva v glavo, eden pa v prsi, smrtni. Po obdukciji Je bil popoldne včeraj pogreb Kajnove žrtve. ELITNI KINO MATICA KMALU BOMO VIDELI SIJAJNI VRLKFILM, poln smeha, zabave in resnosti BEGUNEC IZ CHICAGA PAVEL KEMP pa skupno 8069, in sicer za Petovarja 2390, Brenčita 4849, Mačka 731 Ljotića 84 in Maksimo vi ca 2. Večino glasov je dobil Mihe Brenčič, posestnik in gostilničar v Ptuju (bivši ptujski župan). Skupna udeležba je bila tedaj 41.36%. — Mra* je popustil in nastopilo je res pravo pomUdansko vreme z lepimi solnč-nimi dnevi. Po sedanji cenitvi je mraz napravil ogromno škodo, na sadnem drevju do 80%, na vinogradih pa do 20% in gre škoda v milijone. Ljudstvo je zbegano in obupano, ker je bila dobra letina edina nada. Zlasti hudo so prizadete Haloze. — Aretacija. Orožniki s Ptujske gore so aretirali neko žensko iz Majšperga v zvezi s skrivnostno smrtjo njenega pastorka 4 in po leta starega Plavčaka Srečka iz Plajn-skega. Sodna obdukcija je namreč dognala, da je imel deček veliko rano na glavi, prizadejano z nekim topim predmetom. Zadevo preiskuje sodišče. Smrt pod vozom Radeče, 8. maja. Pred kratkim, ko so v Zasavju sadili krompir, sta delala na polju tudi brata Ivan in France KovaČič, po domače Ivan-čeva iz Brunške gore pod Radečami. Za-pregla sta voz z volmi in se odpeljala na njivo na Dobravi. Kar so se voli splašili in zgolj nesreča je hotela, da je šel voz z volmi črez trebuh brata Ivana. Težko poškodovani Ivan je odšel sam domov na Brunk, kjer je tožil o hudih notranjih bolečinah. Prvo pomoč mu Je nudil tukajšnji ban. zdravnik dr. Kari Matko, ki ga je po temeljitem pregledu poslal v brežiško bolnico, kjer je ležal nekaj dni, boreč se s smrtnimi mukami, dokler ni v ponedeljek podlegel. Tragično preminulega Janeza Kovačiča so sinoči pripeljali domov, kjer se je vršil ob spremstvu domačinov lep pogreb. Pokojni je bil znan kot zelo priden in delaven fant ter je užival splošno spoštovanje med domačini. Naj mu bo zemlja lahka, preostalim naše iskreno sožalje. Iz Iz Ptuja Otroka rešil izpod vlaka Radeče, 8. maja, Nedavno se je preselila ga. Kovačičeva. v Celje. Gospa je vdova po tragično preminulem Antonu Kovačiču, fin, pregledniku, ki so ga zavratno umorili divjaki v št. Jurju pod Kumom, ko je opravljal svojo dolžnost. Svojega najstarejšega sina Milana je pa pustila v Radečah, da dovrši sesti razred. V ponedeljek je sel Milan na obisk k materi, ki stanuje pri Radeje-vlb na Bregu pri Celju. Okoli četrte so se igrali otroci na travniku pred železnico. Med njimi je bil tudi učenec KovačiČ. Obrnivši se proti prihajajočemu brzovlaku, ki v tem času odhaja proti Ljubljani, je zagledal na progi malo triletno Silvico. Ne da bi dolgo pomišljal je urno stekel po železniškem prelazu navzgor. Strojevodja, ki je bil med tem že tudi opazil preteče nevarnost, je zmanjšal brzino vlaka in v grozi odvrnil pogled, da ! ne bi videl strašnega prizora Tedaj pa je j prihitel učenec Kovačič, ki ee je z eno ro- ' ko držal stebra pri mostu nad Savinjo, z drugo pa je v zadnjem trenutku potegnil k sebi malo Silvico in jo tako otel gotove smrti. Manjkalo je samo za las, kajti v naslednjem hipu je že pridrvel brzovlak, ki bi Jo bil povozil in razmesaril. Neverjetna prisotnost duha ter Junaštvo malega Kovačiča iz Radeč zaeluffi vse priznanje in pohvalo. — Ne Aleksandrovem nabrežju so pričeli postavljati nove svetilne stebričke, ki bodo v kres mestnemu parku. Tako bomo končno po dolgem času vendar dobili pre-potrebno razsvetljavo v parku. — Glavno cepljenje dojenčkov proti osepnicam bo od 10. do 15. t. m. od 14. do pol 16. ura na mestnem magistratu II. nadstropje. Pregled bo en teden pozneje ob istem časti. K cepljenju je treba prinesti vse otroke rojene leta 1934, kakor tudi starejša ki še niso bili cepljeni. Opustitev cepljenje is malo brižnosti se bo kaznovalo po zakonu o zatiranju nalezljivin bolezni. — Obsojeni ljubitelji kurje pečenke. Haloze so imele preteklo zimo velik strah pred ljubitelji kurje pečenke, ki so kradli perutnino in razne druge predmete kar na debelo. Orožniki so imeli dosti truda, pred-no so prijatelje dobre pečenke izsledili. Te dni so se morali za svojo požresnost zagovarjati pred ptujskim sodiščem, ki je obsodilo Jakoba Šalamuna iz Siteža tn Matijo Bedenika iz Sv. Bolfenka v Halozah na dva meseca strogega zapora: Franca Bedenika in Franca Huga iz Žetal na en m pol meseca strogega zapora ter Štefana in Lizo Šalamun iz Siteža na 14 dni strogega zapora. Vsi obsojenci so obsodbo s kesanjem sprejeli ter že tudi nastopili svoj post. — Na živinski sejem dne 7. t. m. je bilo prignanih 105 volov, 338 krav, 16 bikov, 19 juncev, 70 telet, 117 konj, 9 žrebet in 1 koza. Skupaj je bilo prignanih 67*5 glav, prodanih pa 225 glav. Cena volom je bila 33 do -150 Din, krave po 1-50 do 3 Din, biki po 2 do 4, junci po 2.75 do 3.25, teleta po 2-50 do 5 Din za kg žive teže. Konji po 600 do 3800 Din, žrebet a pa po 290 do 750 Din. Na svinjski sejem dne 8. t. m. je bilo pripeljanih 116 svinj in 279 prascev. Prodanih je bilo vsega 86 rilcev. Prasce so prodajali stare od 6 do 12 tednov po 50 do 90 Din. Pršutarji po 4 do 5, debele svinje po 5 do 6.50 m plemeske po 3 do 5 Din za kg žive teže. — Po volilnem oddihu. Krasna prvomajska nedelja je izvabila veliko meščanov, ko so storili svojo državljansko dolžnost, v prelepo okolico, čeravno je bila suha nedelja. Na voliščih je bilo le v dopoldanskih urah živahno, ker so volilci oddali svoje glasove že dopoldne. Zvečer je vse nestrpno čakalo na rezultat volitev, ki pa se žal ni mogel zvedeti, ker so pri hajali rezultati iz obširnega sreza šele pozno ponoči, nekateri pa še celo danes zju traj. V vsem ptujskem »rezu je bilo volil- 19.474, oddanih glasov —c »Tajfun« v celjskem gledališču. Celjski igralci bodo v kratkem uprizorili Lengvelovo dramo * Tajfun«. Gostovala bosta znana umetnika gg. Milan Skrbin-šek iz Ljubljane in Vladimir Skrbinšek iz Celja. Uprizoritev bo združena s 2&let-nico gledališkega udejetvovanja g. Milana Skrbinška. —c Izlet v Logarsko dolino. V soboto dne 11. t. m. ob 19.30 bo vozil celjski mestni avtobus v Logarsko dolino, iz Logarske doline pa se bo vračal v nedeljo zvečer po želji izletnikov. Voznina za obe smeri znaša samo 4$ Din. Prijave se sprejemajo do sobote do 18. v pisarni mestnega avtobusnega podjetja v poslopju Mestne hranilnice. —c PeŠIzlet v smartno in na 8v. Ku-nigundo bo priredila v nedeljo 12. t. m. celjska podružnica Saveza privatnih nameščencev. Odhod ob 9.30 dopoldne izpred pravoslavne cerkve na Vrazovem trgu. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url četrtek, 9. maja: zaprto. Petek, 10. maja; zaprto. Sobota, 11. maja: Bunburv. Red C. Nedelja, 12. maja: Malomesčani. Izven. Globoko znižane cene od 14 Din navzdol. * Prihodnja dramska premiera bo Vombergarjeva veseloigra »Zlato tele« v režiji g/. M. Skrbinska. v g/lavnih vlogah nastopijo dame: M. Danilova, Gabrijelči-čeva, P. Juvanova, Medvedova, Rakarjeva teregg. Cesar, Gregorin, Plut, Kralj, Jerman, Lipah, Drenovec, Bratina in Danes. OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek, 9 maja: Zemruda. Premiera. Red četrtek. Petek, 10. maja: zaprto. Sobota 11. maja: Hovanščina Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja, 12. maja: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Občinstvo opozarjamo na nocojšnjo krstno predstavo opere 2>Zemruda«, ki jo je komponiral poljski komponist Raoul Kocžalski. Delo je izredno pestro, melo-i dijezno in zanimivo. Predstava je vseskozi i vzorno naštudirana, scenerija je nova, prav ; tako kot kostumi, in izredno efektna. V glavnih partijah ga. Gjungjenac, g. Go-stič, g. Primožič. Nadalje sodelujejo ge.: Kogejeva, Poličeva, Rakarjeva ter gg. M. Rus, Petrovca č, Franci in Marčec, ki je prevzel v naglici vlogo barv ar j a mesto obolelega g. Banovca. Sodeluje celokupni balet v koreografiji g. Golovtna. Dirigira dr. švara, režiser prof. šest. Premiera se vrši za red četrtek. Iz šftefle toke — Pred protneirarinhrii koncerti. Škofjeloška godba na pihala nam obeta za letos vrsto promenadnih koncertov na Mestnem trgu. Prvi tak koncert bo v soboto ob 20.30. Do otvoritve tujskoprometne sezone i se bodo vršili koncerti vsakih 14 dni, pozneje pa vsak teden. Odločitev godbe >Ljubnik<, ki bo na ta način doprinesla tudi svoj delež k razmahu škofje Loke, toplo pozdravljamo! — Materinski dan bo v nedeljo popoldne v Sokolskem domu. Na sporedu je več prizorov, recitacij in igrica. Prireditelj — Sokol — pravi: Pridite vsi, matere in očetje, bratci in sestrice in prijatelji, da skupno izkažemo svojo hvaležnost največji ljubezni! Pričetek oh 16. — Birmovanje v Stari Loki. V ponedeljek dopoldne je bila na Fari birma, škofa dr. Rozmana so pričakali pri Ber-gantovi kapelici, pozdravne besede pa so izpregovorili cerkvenemu vladiki zastopniki cerkvenih organizacij, gasilci in za občino njen predsednik g. Anton Hafner. Odtod se je razvil v cerkev sprevod, ki je hite. sa to priložnost bogato okrašena s GUSTAV FROHLICH cvetjem, ■elenjem in girlandaml. Bi rman-cev je bilo nekaj nad 200. Pod cerkvijo se je »vrstila cela vrsta stojnic in celo vrtiljaka na bližnjem travniku ni manjkalo. Popoldne ee je g. škof odpeljal v žabnlco Birmovanje po loškem območju je predvideno malone se za ves mesec maj. — Strupene kače se prebujajo. Na peščenih pobočjih nad apnenlcami nad Ve-štrom so ujeli letos že več modrasov, ki jih je privabilo toplo sobice na plan. Ap-nar šifrer, ki je pravi lovec na strupene kače, jih je po lovil kar mimogrede par _ na precep. Tri modrase je pokončal tudi cestar dtiglic. izredno lep eksemplar pa je prejela v dar loška deška šola. Kač torej na takih krajih ne manjka, pa je zato umestna previdnost. KOLEDAR. Danes: Četrtek 9. maja katoličani: Gregor Nac. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: šola ljubezni. Kino Ideal: Hai Tang. Kino Dvor: Lovci biserov. Kino Šiška: Peer Gynt. TKD Atena, občni zbor ob 20. v damski sobi Emone. Predavanje urednice ge. Neumannove iz Prage »žena in časopisi in žena novinarka«, ob 20. v restavraciji »Zvezda« Akademija z razvitjem prapora Podmladka Jadranske straže, 11J. drž. realna gimnazija, oh 17.30 v Trgovskem domu DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg Kuralt, Goeposvoteka c« stn 10 tn Hohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Iz Litije Drevi ob 20. uri bo občni zbor Ciril Metodove družbo v čitalnici litijskem* Sokolskega doma. — 40-letnicti domačega hranilnega zavoda. Litijska Okrajna hranilnica in poso jilnica obstoja že 40 let. V nedeljo popoldne ob 15. uri bo jubilejni občni zbor v hranilniftkem lokalu pri Jenku za Savo. Zavod je pomagal že pred 40 leti osamosvajati naSe napredne kmečke gospodarje in obrtnike. Vpliv hranilnice, ki je podpirala vsako leto iz svojih čistih dobičkov rsstic prosvetne ustanove, je bil za naš kraj pre cejšen. Omenjamo naj samo, da je omogočila ravno naša Okrajna posojilnica, da je prišel nas Sokol do lastnega doma, ker mu je odbor hranilnice poklonil stavhiš;i na najlepšem kraju Litije. — Kronika dramatskih predstoi'. Na Ponovičah so igrali z lepim uspehom ve seloigro »Oifjani«, ki so jo uprizorili člani dramatskega odseka Sokola Ponovičc — Sava. V dokaz, kako se kulturno probu m nai>a okolica, naj navedemo, da bodo pri redili tudi na šolskem odru v kresnicah 19. maja materinsko proslavo i petjem recitacijami, telovadnimi točkami in dra matskimi prizori. Slične prireditve na kres niškem šolskem odru niso imeli žc doli! let. — Karambol. V nedeljo popoldne M j^ zaletel železniški uslužbenec Pavk Medved z Brega pri Litiji z motornim kolesom v avto agitatorjev Zoreevc liste. Kararobe je bil za Medveda, ki se je vračal z vol: šca v Ljubljani, precej usoden. Vrgla ga je s ceste, zadobil jc težke poškodbe na rokah in nogah, motorno kolo pa je prccci zdrobljeno, Fantje pa so sc kar hitro M botali, ker je hotelo le nesrečno naključje da je prišlo do nezgode. Nedeljska nesreč pa zopet dokazuje, da bo treba ostri ovinek pri Turku v Gradcu urediti. Ta klanec je eden najbolj nevarnih, zlasti šc, ker je v neposredni bližini tudi prehod preko že lezniške proge. Iz Trbovelj — Potovanje ženakih drubiev na Ople-nac. Tudi trboveljske Kolašiie se bed" pridružile potovanju, ki ga priredi Ijnb ljanska sekcija j-ugosl o venske Ženske sve-ze in osrednji odbor Kola jugotsloveuskih sester v Ljubljani na Oplcnac. Sekcij i Jugoslo venske ženske zveze v Ljnbljan priredi potovanje tri 15. do 18. meja ti stane vožnja do Oplenca in na&aj Mt! I>ln, Kolo jugoslovenakih sester pa od do 9. junija, če bo vsaj umi prijavlj. nk. bo naročeu poseben vlak, ki bo vozi) Ljubljane ter bodo tudi 0t*M znatno | I je, če se pa prijavi manj udeleženk, i.., do pa pri klopi je ni brzemu vlaku le ]v<*;i mezni vagoni po številu potnic. V tetn primeru pa bo znaiiala vozna na prav tako 218 Din, kakor pri prvem iK>t<1vanju Med našimi Kolašicami vlada za dru^<. potovanje, ki ga priredi KJS v Ljnbljan-, mnogo večje zanimanje nego za prvo, Slasti ker imajo sedaj polne roke dola b pripravam: za razstavo žena«, ki jo pri-re-ii tukajšnje Kolo jugos-lovenskili •ter od t. do 9. junija. One lene in tev. 105 SLOVENSKI NAROD«, dne 9. meje 1935 Danes sijajna premjera ob 4., 7.15 In 9.15 Maurice Chevalier ŠOLA in Ana Dvofak v prekrasni opereti, polni petja, smeha in zabave «i, krznarji, čevljarji, mesarji in prekajevalci itd. Zlasti Številno je zastopana naša obrt oblačilne stroke na modnih revijah, ki bodo vsak dan na velesejmu v paviljonu »X« (prijavljenih je preko 70 obrtnic in obrtnikov). Prezreti tudi ne gre hvalevrednega podpiranja naše male obrti, ki se bori z vsako jak imi težavami, po Uradu za pospeševanje obrti banske uprave. V skupnem oddelku razstav; prilično 40 obrtnikov, če seštejemo vse te številke, ni ljubljanski velesejem samo industrijska, marveč tudi velepo-membna obrtniška razstava. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 37 z dne 8. L m. objavlja pregled proračuna občnih izdatkov ln dohodkov ter proračunov izdatkov in dohodkov pridobitnih podjetij, zavodov in ustanov dravske banovine za leto 1935 — 1S36, proračun izrednih izdatkov in dohodkov bed-nostnega sklada dravske banovine za leto 1935 — 1&&6, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin in razne objave iz »Službenih Novln«. — NašiČka afera pred sodiščem. Danes se je pričela pred okrožnim sodiščem v Osijeku senzacijonalna obravnava v zadevi znane našičke afere. Poleg glavnih obtožencev dr. Adolfa Schlesingerja in dr. Grginft Je na zatožni klopi se 107 obtožencev. Afera je prišla na dan lani, ko so oblasti aretirale nekaj vodilnih funkcionarjev »Našičke d. d.« in »Guttmann d. d.«, naših največjih lesnih podjetij. Po- sebno pozornost je vzbudila aretacija barona Guttmann. Barona Arthur in Er-nest Cruttmann sta pravočasno odnesla pete čez mejo, sicer bi bila tudi aretirana. Manj sreče sta imela generalna direktorja Sohr in Schlesinger, ki sta morala z nekaterimi direktorji v preiskovalni zapor. Pozneje je bilo aretiranih tudi nekaj odv tnikov in posrednikov, končno eo pa prijeli še bivšega ministra dr. Ni-kiča, ki je bil po izvedbah prič težko kompromitiran. Med preiskavo se je iz-premenila na&ička afera v afero tvrdko Podravina. Podjetje »Podravina d. d.« je bilo na polovico last »Našičke« in »Gutt-mannaA\ estfalski Slovenci ln Jugoslavija«, Sel Catinijev roman »Emilio Bereni- ni« in nadaljevanje Cufarjeve izvirne komedije »Ameriška tatvina«;. Revijo izpopolnjujejo radijska tehnika in modna poročila z risbami. »Naš Val« je najboljša in najcenejša slovenska tedenska revija, ki stane mesečno komaj 12 Din. Zahtevajte še danes brezobvezno in brezplačno na ogled eno številko! Pišite na naslov: Radijska revija >Naš val«, Ljubljana. — Samomor dveh deklet v Sarajevu. V torek zvečer sta se. v Sarajevu zastrupili 23-letna Fata Ramlč 2 lizolom, 20-letna Joeipina Benič pa s kameno soljo. Obe so prepeljali v bolnico, kjer sta kmalu izdihnili. V emrt sta šli zaradi nesrečne ljubezni. ■ Zvočni kino Ideal SAMO ŠE DANES ob 4., 7. in 9.15 url zvečer ANA MAY VVONG v prekrasnem filmu H A I T A N G Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.— Iz Ljubljane —lj Aljaževo velepomcmtmo delo nam bo pokazala akademija, ki jo priredi Glasbena Matica v njegovo počastitev v petek 10. t. m. ob 20. uri v filharmonični dvorani. O njem kot planincu in skladatelju bo govoril njegov najboljši poznavalec, znani turistični pisatelj prof. Janko Mlakar. Slovenski vokalni kvintet in celotni zbor Glasbene Matice? nam bosta izvajala 8 njegovih najbolj učinkovitih, pa tudi najbolj popularnih skladb. Kot uvod bo združeni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice in drž. konservatorija zaigral dve skladbi za godalni orkester, ki se prvič izvajata v Ljubljani v koncertni dvorani. Prva je preludij in fvga na motive Hajd-rihove davorije Buči, buči morje adrijan-sko, druga pa šantlova Belokranjska se-renada, za katero so porabljeni belokranjski narodni motivi. Predprodaja vstopnic po 10 in 5 Din v Matični knjigarni. —lj Stara pesem. Vsako leto med regulacijo Ljubljanice nastane posebno vprašanje zaradi zastajanja nesnage v zaprtem delu struge. Tudi letos se nam obeta sezona smradu, ki se je prav za prav ž« začela. Glavna kanala se izlivata pod šentpeter-skim mostom, sicer je pa tudi višje nekaj manjših izlivov v strugo. Gnojnica ne more hitro odtekati, ker jo zadržuje močnejši tok vode Gruberjevega prekopa ob njegovem ustju. Tako se pogosto zgodi, da teče nesnaga po zaprtem delu struge navzgor. Dovolj neprijetno je že, če gnojnica zastaja naprej od Ambroževega trga, saj je vzdolž struge še približno v dolžini nad poldrugi kilometer zelo gosto naselje in v neposredni bližini celo bolnica. Dokler se kanali ne bodo izlivali nižje, zunaj mesta, in bo zaprta struga, ne kaže drugega, da spuščajo čim bolj pogosto vodo. Potrebno je, da je voda odprta vsaj dvakrat na teden. Zdaj je zaprta le nekaj dni in čeprav še ni vročine, je smrad že neznosen v spodnjem delu mesta. Upamo, da letos ne bodo zaman apel obupanih stanovalcev ob Ljubljanici in da pred grobim kršenjem higijenskih predpisov ne bomo zatisnili obeh očes. —lj Zborovanje pletilcev. Včeraj popoldne so zborovali v dvorani Trgovskega doma pletilci dravske banovine pod vodstvom predsednika g. Henrika Franzla, ki je uvodoma naglašal, de je organizacija preživela najtežje poslovno leto. Večina obratov je lahko poslovala kvečjemu dva do tri mesece v sezoni, a nazorno sliko nazadovanja kaže število prijav m odjav. Odjavilo se je 40, prijavilo pa 23 novih obratov. Dotaknil se je tudi davčnega vprašanja, ki je potrebno temeljite reforme in ostro grajal šušmarstvo, kd bo popolnoma uničilo pletilsko obrt. Tajnik g. Popovič je povedal, da šteje organizacija 233 članov. Ostro je nastopil proti umazani kon-konkurenci. povdarjajoč, naj se uvedejo minimalne mezde. Po poročilu funkcijonar-jev je bila sprejeta kratka resolucija, ki vsebuje težnje in zahteve naših pletilcev. —lj Vodstva po Narodni galeriji. Prihodnjo nedeljo 12. maja prične umetnost-no-zgodovinsko društvo s prirejanjem vodstev po Narodni galeriji, ki se bodo vršila ob nedeljah in praznikih v maju, vsakokrat ob pol 10. uri dopoldne. Vstopnine ni. Program obsega naslednja vodstva: 1. nedelja 12. maja: odv. M. Ma-rolt, SMkar Valentin Metainger; 2. nedelja 1. maja: rnsgr. Viktor Steska: Baročni slikarji; 3. nedelja 26. maja: kustos dr. Ložar, Slikarstvo 19. stol. do Ažbeta; 4. vnebohod 30. maja: kustos Ar. Ložar, Ažbe ln impresionisti. Jeseni bodo sled Ha vodstva po gotski zbirki, ki bo dotlej znatno izpopolnjena, po zbirki tujih slikarjev, po zbirki Kavčičevih risb itd. —lj V 25 minutah Iz LJubljane na Sušaku 1 15. t- m. se prične zopet redni zračni promet med Ljubljano in Sušakom. Ker je pričakovati kakor lani že takoj spočetka velik naval na letala, ki odhajajo is LJubljane in se vračajo dvakrat dnevno, ki sicer zjutraj ob 6.40 ter opoldne ob 13.10 odhod, povratek pa ob 11.30 dopoldne in ob 18.45 popoldne, svetujemo potujočemu občinstvu, da si pravočasno rezervira karte za polet prt Centru »Ljubljana«, telefon štev. 36-21 ali pa pri Putniku. Opozarjamo tudi na to, da lahko prihranite 30 % pri povratni karti, ako istočasno, ko kupujete listek za polet iz LJubljane, vzamete tudi povratno karto. Datum povratka je treba v lastnem interesu prijaviti letališču, odkoder se potnik vrača v Ljubljano, vsaj nekaj dni prej, da Je mogoče rezervirati mesta. Povratna karta velja 2 meseca. Vea pojasnila daje Center »LJubljana«. Tel. 36-20.. —lj Znani interpret Gnoplnovih skladb pianist Raeul Kcesataki nastopi po preteka 30 let zopet na našem koncertnem odru. Izvajal bo HOUjučno le dela slavnega skladatelja in pianista Friderika Chopina, Raoul Koczalski je pianist evropskega slovesa in poleg Paderevvskega najod-ličnejsi igralec Chopina, Na ponedeljkov koncert že danes opozarjamo In vabimo občinstvo, da si v predprodaji kupi vstopnice od 30 Din navzdol. —lj Konji padajo v Selenburgovi ulici. V tej ulici je lesen tlak, zalit s smolo m je precej gladek, ko je polit. Škropljenje je potrebno, čeprav na asfaltnih in lesenih tlakih pač ni toliko prahu, kakor na n ©tla- kovanih cestah, vendar bi ne bilo treba ceste polivati tako zelo. Danes je padel konj voznika s Poljanske ceste tako nesrečno, ds so ga spravili na noge z največjo težavo in se Je precej pobil. Voznik je moral t nJim domov. Tudi kolesarji imajo slabe skušnje v Selenburgovi ulici in se je redi izogibljejo, ker ni baš prijetno, če padeš pod tramvaj. —lj * J ur je vanje« na ljubljanskem Gradu pod okriljem CM podružnice se vrši v nedeljo 12. maja. Vabimo narodno občinstvo, da se udeleži te vsakoletne prireditve v kar največjem številu. —lj Ljubljanica je zopet začela privlače-vati sterilne delavce, ki bi radi dobili dek>, ki se pa bo aaeelo šele čez nekaj tednov v večjem obsegu. Podjetje se sklicuje, da mora najprej zaposliti svoje delavce in šole potem bo najemalo druge. Zdaj je zaposlenih samo nekaj delavcev v strugi, ki kopljejo vzdolžni jarek, tako zvani klneto, da se bo odtekala voda, k! bf Jih sicei ovirala pri kopanju. V ta namen so tudi presekal! betonski Jez pri Novetn trgu. —lj Zanimale vas bo . . . da je v projektu ljubljanske in mariborske drame izmenično gostovanje obeh ansamblov dveh najboljših mariborskih in dveh najboljših ljubljanskih predstav. V postev bi prišli mariborski VVildeov »Idealni soprog« in Katajeva »Kvadratura kroga«. Ljubljanski ansambl pa bi odigral v Mariboru Linhartovo igro »Matiček 6e ženi« in Zwe!govo dramo »Siromakovo jagnje*. Gostovanja bi se vršila med 20. In 25. majem. Ker so gostovanja odvisna od fi-nancijalnega uspeha predprodaje. opozarjamo na to zanimive predstave, če bo uspeh povoljen, je pričakovati v bodoč sezoni rednih izmeničnih gostovanj, kai bi vsekakor nudilo novo pestrost v repertoarju obeh gledališč. —lj Se nekaj dni ln videl! bomo v BJ1t nem kinu Matici sijajno filmsko dramo, polno življenja in tUdI veselja. Glavne vlogo v tem filmu igra Gustav Frdhllch Za smeh in zabavo skrbi Pavel Kemp. Delo je nekaj itrednega, povsod, kjer *e je predvajalo, jo vzbudilo mnogo zanima nja ln veselja. Plim spada med najbolj še fihmo Gustava Frdhlieha. — FIlm »Begunec lz Chlcaga« pride na proeram že t* dni. —lj Opereta »CarjeviČ«. Jutri ob 14.1fi bo predvajala ZKD sijajno Lebarjevo opereto »CarjeviČ««. Film Je poba veseHh prizorov, razkošne godbe ln dovršene igre. Glavno vlogo igra elegantni Hans l>dhn-ker, a ženska vloga je zaupana »lavni Marti Eggert. Vstopnina 3.50, 4.60. 5,60 In 6.50. —-Ij Nesreče. Včeraj dopoldne se je v poslopju realke pripetila nesreča. lSletni gimnazist Janko Lončar, sin trtiakega hotelirja, se je v II. nadstropju šolskega poslopja igral ob ograji na stopnišču, pa je padel v globino in obležal na kamnitih tleh. Fant si je zlomil nekaj reber in dobil tudi notranje poškodbe, vendar se pa v bolnici razmeroma dobro počuti. Danes dopoldne so pripeljali v bolnico Kapelic Cecilijo z Viča, ki jo je davi pred vleko cerkvijo povozil koleear; Mahar Ivanko, ženo brivskega pom«ocn 1 k a iz M o« t, ki je padla s kolesa ln zadobila poškodbe na glavi, in kletno hčerko mlinarico Ernesrto Domič, ki jo je ugriznil pes v glavo. Izgubljena orijentacija v Dresdenu V tvornici Zeiss-Ikon — Svečan koncert v operi — Banket, ki je trajal do jutra Ljubljana, 9. maja. Dresden ima krasne hotele in nam so pripravili sobe v največjih. 16 mark (272 Din) in se več stane taka soba in če bi jo moral plačati, bi ti napravila v žep pošteno luknjo. Nam k sreči ni bilo treba segati v žep. Obed smo imeli kar v hotelih, da se nismo preveč zamudili z njim, ker je nas čakala še kratka vožnja po mestu z ogledom znamenite tvornice Zeiss-Ikon, a dan se je že nagibal k večeru. Avtobus je nas čakal pred hotelom in odpeljali smo se v mesto, izredno bogato na krasnih stavbah in spomenikih, pričah slavne preteklosti Saške, pričah moči, razkošja in globokega razumevanja za umetnost, ki so ga kazali saški kralji, med njimi zlasti Avgust Silru. Znameniti Zvvinger, slavno Galerijo, Zeleno poslopje in še nekaj drugih znamenitosti Dresdena so nam hoteli pokazati naslednjega dne. Na poti skozi mesto smo si mimogrede ogledali le nekaj najlepših poslopij in trgov, potem smo se pa ustavili pred krasnim tovarniškim poslopjem Zeiss-Ikon. Zopet Je nas ljubeznivo sprejel sam generalni ravnatelj, izredno simpatičen in visoko naobraien mož, kd si je takoj pridobil simpatije nas vseh. Razdelili smo se v skupine in odšli v tovarno, kjer smo žal samo površno videli, kako izdelujejo fotografske aparate od najenostavnejših do najbolj kompliciranih, pa tudi razne druge izdelke te visoko razvite industrijske panoge. Tvrdk a Zeiss-Ikon je nastala leta 1926 po združitvi štirih najbolj znanih nemških tvornic Contessa-Nettel, Erne-mann, Gdrtz in Ica. Podjetje zaposluje zdaj 5000 delavcev in uslužbencev in izdeluje prvenstveno fotografske in filmske aparate z vsemi pritiklinami. V taki tvornici se zahteva preveč strokovnega znanja, da bi se mogel človek poglobiti v proces izredno preciznega dela, kjer mora biti odstranjen tudi najmanjši prašek, kjer delajo s stotinkami in tisočinkami milimetrov, da lajik samo gleda, občuduje in strmi nad spretnostjo človeških rok in iznajdljivostjo človeških glav. Tu so nas opetovano fotografirali in gospod generalni je nam zvečer na banketu že izročil za spomin krasne fotografije. Mračilo se je že, ko smo se pripeljali v Luisenhof na hribu, kjer so nam bili pri. pravili kavo z zakusko. Kakor pri nas Bellevue ah Grad. tako je v Dresdenu ta hrib najlepša razgledna točka, odkoder vidiš pred seboj vse mesto. Zopet topla gostoljubnost, nekaj minut prijetnega kramljanja, novi obrazi, novi znanci, skoraj bi lahko rekel prijatelji, saj smo se počutili med njimi kakor doma, čeprav je nam bil čas odmerjen tako kratko. Komaj smo se malo razgledali po mestu, ki je bilo že zažarelo v morju lučic, komaj so nam izrekli prisrčno dobrodošlico in nas pogostili z dobro kavo, že smo morali nazaj v mesto, v hotele, da smo se pripravili na svečan koncert, prirejen nam na čast v opernem gledališču. Zasedli smo častna mesta in mogočni orkester je nas dvignil na krilih božajoče muzike visoko iz mrzlične vsakdanjosti. Po koncertu smo bili gostje saške vlade, velikega župana in upravnega sveta saške industrije v pravljično lepi dvorani novega magistrata, kjer ne veš, kaj bi bolj občudoval, bogastvo ornamentov ali arhitekturo, steklo ali marmor, stene ali strop. In zopet ista skromnost, kakor po drugih mestili, čeprav smo bili v osrčju Saške. Banket, ob katerem bi se pri nas bogatih pojedin vajeni ljudje muzali, a nam se je zdel mnogo prijetnejši in boljši baš zato, ker mize niso bile tako bogato obložene, da bi se šibile. Sedeže smo imeli označene že na vabilih in okrog krasnih masivnih miz, ki jih je bilo blizu 30, se je kmalu razvila najprijetnejša družabna zabava. Med cdhčnimi gostitelji so bili poleg dobrodušnega domačina velikega župana Zornerja župan Dresdena Kluge, generalni intendant dr. Adolph, zastopnika saške vlade tajni svetnik dr. Florev in ministe-rijatai svetnik Gottschald, vodja deželnega oddelka državnega propagandnega ministrstva Salzmann in zastopnik upravnega sveta saške industrije dr. Bellmann. Dobrodošlico so nam izrekli veliki župan Zdrner, dr. Bellmann ln Saltzmann, potem smo pa prišli končno do sape tudi novinarji in sledila je taka poplava govo-ranc, da smo se na tihem čudili, da nam gostitelji niso ušli. Vsak je hotel govoriti, vsi smo čutili neodoljivo notranjo potrebo zahvaliti se Nemcem za prisrčen sprejem in redko postrežljivost a katero so nam nudili vsaj bežen vpogled v moč svoje Industrije, žlahtna kapljica je storila svoje, da vedno asgovornejših govornikov kmalu nismo več poslušali z dolžnim zanimanjem in čim bolj so govorili, tem manj poslušalcev so imeli, šele proti jutru smo sc težkih src razšli in mnogi so izgubili vsako orientacijo, sever jim je bil na jugu. vzhod na zapadu, da končno sami niso vedeli, kako so že ob belem dnevu našli hotele, kjer so se komaj dobro umili, ko Jih je že zopet čakal avtobus. J. Z. Iz Maribora — Rekordna krava molznica v Mariboru. Lani je živinorejsko društvo ».Iu<_|o-montafon« prvič obligatorno kontroliralo mleko in pri tem dosegU) presenetljive uspehe. Celo leto s«-» koitroHiaU 260 kr*v, k\ so dale letno 3.644 kg mleka uli dnevno vsaka 10 kg. Izmed 200 molznic je 61 krav dalo letno 4000 do 5000 kg mleka, med tem ko je 31 molznic dalo tudi več kot .^*K) kg. Rekord je pa dosegla krava posestnika Ni kole Jurkoviča iz Radvanja pri Mariboru, ki je lani dala 10.81° kg mleka in 40~7 k*» masla (mlečna maščoba 3.btVo). Društvo »Jugomontafon« je sestavilo tudi statistiko o molžnji krav jn tako pokazalo na velike uspehe pravilne ter umne živinoreje. S tem pa »Jugomontafon« opozarja na naše izvrstne krave molznice inozemstvo in tako pomaga naii živini na inozemska tr/išča. — V soboto bo premiera »Poljske krvi«. Pokojni skladatelj Oskar Nedbal, znan sirom sveta po svojih delih, je prav s to opereto dosegel svoj največji uspeh. Glasbe tega dela je temperamentna, mestoma tol-kloristično pobarvana; dejanje, ki sc guili deloma v Varšavi, deloma pa na podež< skem veleposestvu, pa je zabavno in razgibano. Po dolgem presledku vprizore to opereto v skoraj popolnoma novi zasedbi. Režija je Rasbergerjeva, koreograi jc H ara stovič. nastopijo: Udovičeva, Barbičcva, Zakrajškova, Starčeva, Sancin, P. Kovic Harastovič, Rasberger, CJrom, Stupica, \ er donik in Sauperl. Premiera bo za red D. — Gradbeno gibanje v Mariboru. I e dni je pristojna oblast izdala gradbena dovoljenja naslednjim prosilcem: Karolina Sterova za gradnjo enonadstropne stanovanjske vile v Einspilerjevi ulici; Rozalija Ekentova za enonadstropno stanovanjsko vilo v Dalmatinovi ulici; Jakob Senekovič za nadzidavo nadstropja na stanovanjski hiši v Vojašnlški ulici in Rudolf Fiffmann za gradnjo dvonadstropne stanovanjske hi-Se v Kejžarjevi ulici. Franc in Ana Salcner pa sta dobila uporabno dovoljenje za viso-kopritliono stanovanjsko hišo v Metelkovi ulici. — Izsledeni ubijalec. Pred dnevi jc 18-letni Ivan Gamzer v prepiru napadel Srečka Bohla in ga udaril z motiko po glavi tako močno, da je Bohi čez dva dni podlegel v mariborski bolnici. Ubijalec je po dejanju pobegnil in so ga orožniki v Kosakih šele včeraj izsledili in aretirali. Gamzer priznava dejanje, zagovarja pa se s silobranom. — Zaradi odpovedi službe okradla gospodinjo. Mladi služkinji Liziki K. je gospodinja na Pobrežju odpovedala službo. To pa Liziki ni bilo po godu, pa se je gospodinji maščevala. Pred odhodom je ukradla več parov čevljev, obleke in perila v vrednosti preko 1000 Din in nato izginila. Toda mariborska policija je maščevalno služkinjo kmalu prijela rn io izročila sodišču. — Pet morilcev pogojno izpuščenih. Poročali smo že, da so te dni izpustili iz tukajšnje kaznilnice 42 kaznencev na pogojni dopust. Med odpuŠČenci je tudi pet morilcev, in sicer zloglasni Jožef Eferl, Štefan Gaber, JanoŠ Horvat, Anton Mulič in Peter Sahernik. Vsi so bili obsojeni na smrt, pozneje pa pomiloSčeul na dosmrtno oziroma 20 letno robijo. — Pešpot na Kslvarijo bodo popravili. Mariborsko Olepševalno društvo jc uvidelo, da je treba urediti pešpoti tn popraviti razne mostiče na poti n* Karvarijo, ki je najlepša razgledna točka Maribora. V ta namen je Olepševalno društvo prispevalo 13.000 Din hi je upati, de bodo poti na Kal-varijo v doslednem času popravljene. Spominjajte se CMD 00 Počasna smrt Roman. — Kakšno pravico pa ima izganjati vaju? Kaj? Kdo mu je dal to pravico? Nobene selitve ne bo, fanta. Jaz se ne strinjam s tem. To mu tudi povejta. Gospodar tu sem še vedno jaz, ne pa on, in jaz sem za vse odgovoren. Živita kakor prej im mir besedi. Nobene pravice nima izganjati vaju, najegov položaj je tu prav tak, kakor vajin. Primer z izganjanjem je bil ena prvih Goldonijevih vrtoglavosti, ki so pozneje obrnile pozornost vse naselbine gobavcev na Goldonija. Te vrtoglavosti so se razvile mnogo prej, predno je zvedel za nje Turkejev. Turkejev je vedel samo toliko, da prireja Goldoni od časa do časa v klubu nekakšna zborovanja, za katera se pa ni zanimal. Mar ni vseeno, kaj tam govori? Kar govori naj. Če so gobavci s tem zadovoljni, zakaj bd se pa ne smeli zirirati? Nekoč je prišel k Turkejevu Pvhačev in mu dejal: — Sergej Pavlovič, tudi vi bi morali iti na shod. To je zelo zanimivo. — Čemu bd hodil tja? — Poslušat, kaj pripoveduje Goldoni. — Čemu bi pa moral to poslušati? — Recimo že zaradi zanimivosti. — Hm ... O čem pa govore tam ? — Saj ne govore drugi, temveč samo on. Vsi molče, on pa govori. Oznanja, da je neobhodno potrebno organizirati novo državo, državo gobavcev. — Državo gobavcev? — se je začudil Turkejev in odkimal z glavo. Odšla sta. Temna klubova soba je bila le slabo razsvetljena. Edina luč na stropu je obsevala samo oder, drugače je bila pa vsa dvorana v temi. Bila je polna gobavcev, ki so molče sedeli na klopeh. V trenutku, ko je stopil v dvorano Turkejev s Pvhačevim, je stal na odru Goldoni. Baš je govoril. Njegov močni, nekoliko hreščeči glas je pričal o tem, da govornik trdno veruje v bo, kar govori. Turkejev je zaslišal čuden poziv, ki je vzbudil njegovo začudenje, obenem pa smeh: Gobavci vseh dežel, združite se! — Hm, ali se mu ni morda zmešalo? — je zašepetal Turkejev Pvhačevu. — Po mojem mnenju ne, — je odgovoril Pvhačev. — Govori dokaj jasno. Toda poslušajte dalje! Svoj poziv je Goldoni trikrat ponovil, ponovil ga je svečano in počasi, kakor da izgovarja prisego. >Gobavci vseh dežel, zdru-te se!« Turkejev dolgo ni mogel razumeti misli, ki jih je izgovarjal njegov bivši namestnik. Goldoni je govoril o revoluciji gobavcev. Take revolucije ljudje še niso poznali. Toda proti komu bo ta revolucija naperjena? Proti čemu? Na- perjena mora biti proti razmeram, ki so jih ustvarila za gobavce tisočletja. Da, na »vetu ni nobenih razredov razen dveh, razred zdravih in razred bolnih. Dva svetova sta. Oni svet ne pusti k sebi gobavcev, pošilja Jih daleč proč od sebe. Gobavci morajo odgovoriti po načelu: zob za zob, pognati morajo « svojih vrst zdrave. Naj se pobere ta prisklednika Taras in Kondrat, naj odide zdrava Mininova žena Motja. Zdravi naj izginejo z dvora bolnih. Gobavci ne potrebujejo zdravih zdravnikov, zdravih strežnikov, zdravih upraviteljev. Gobavci bodo že znali živeti brez njih! Mar ne žive na otoku Makokaj sami gobavci? Tam si sami pomagajo. Uredili so si krasno skupno življenje. Tu ni treba zdravih. Zakaj hodijo sem v ta svet, ki so ga ločili od sebe z nepro-dorno steno? Kaj hočejo tu? Gobavci bodo nekoč ustanovili svojo državo, kjer ne bo nobenega zdravega človeka, kajti vsi zdravi bodo izgnani. Treba se je obrniti na vlado, naj prepusti gobavcem kak otok, kjer bi lahko delali. Potem bi gobavci pokazali svoje sposobnosti. Potem bi se jim ne bilo treba klanjati zdravim in sprejemati od njih miloščine. Gobavci ustanove svojo državo, zgrade svoje tovarne, svoja mesta. Imeli pa ne bodo nobenega pristanišča, nobene ladje, ker jim ne bo treba voziti se tja, kjer žive zdravi. V tej izjemni državi, ki nima primere, bo ustvarjena posebna kultura, posebna človeška država, ki je še nobena ni prekašala in je tudi ne bo nobena. Tam ne bo nobenih razredov, nobene razredne borbe. Proč z zdravimi ljudmi! G o-bavci vseh dežel, združitese! Tu doktor Turkejev ni mogel več vzdržati in vstal je, — Zakaj pa agitirate, prijatelj? Zborovalci, ki niso bili opazili, da je prišel ravnatelj naselbine, so se obrnili k Turkejevu. Goldoni je obmolknil in se začel ozirati po mračni dvorani. Doktor Turkejev se je prerival skozi množico proti odru in znova je vprašal: — Čemu je vam pa naenkrat potrebna taka država, fant moj? Goldoni je opazil Turke jeva in obraz se mu je zmračil. — Zato, dragi doktore, da bi nehali čutiti težo vaše skrbi za nas. Dovolj je tega! Tisti hip je stopil Turkejev na oder, pristopil je h Goldoniju, ga prijel za gumb in se obrnil samo k njemu, rekoč: — No, dobro... Imenitno! ... No, recimo, da dobite svoj otok, recimo da začnete ustanavljati svojo državo, ki bodo v nji živeli sami gobavci... Palače ... Kultura ... Nobenih pristanišč in nobene ladje. Kaj pomeni to? Vi torej hočete zbežati od človeštva, ki je že zgrabilo za vrat Haneenov bacil? Tudi ed cigani so poštenjaki Kralji so se navduševali za umetnost glavnega cigan* Narod, ki pozablja brate v sužno-sti, tepta svofo čast! »Bran-l-bor« se briga zanje. Pristopajte! Čeprav smatramo cigane splošno za nomadski, napol divji narod brez vsake discipline in morale, moramo na drugi strani priznati, da so tudi med njimi poštenjaki. Vseh ciganov ne smemo soditi po istem kopitu. Med njimi so tudi izjeme, poštenjaki, ki bi bili lahko za zgled pripadnikom kulturnih narodov. To je dokazal tudi nedavno umrli ciganski primaš Bela Berkes. Umrl je star 75 let in mnogi svetovni listi so se ga j spomnili kot slavnega goslača. Mož je bil znan po vsej Evropi. Njegov oče Lajaš je bil tudi ciganski primaš in nekoč mu je na nekem gradu ploskal celo slavni komponist Brahms, ki je posnel po njem več motivov za svoje skladbe. Sin je bil pa še bolj nadarjen kakor oče in že kot 121etni deček je leta 1873. z velikim uspehom nastopil na dunajski razstavi. Na Dunaju je prvič slišal njegove sladko pojoče gosli bivši angleški prestolonaslednik, poznejši kralj Edvard VTL Ciganova glasba je tako vplivala nanj, da je zahajal pozneje, ko je posetil Bela Berkes na svoji turneji po Evropi tudi Anglijo, v vse restavracije, kjer je slavni ciganski goslač igral. Kot 171etni mladenič je nastopil Bela Berkes prvič v Parizu, na razstavi. In Parizu se je moral zahvaliti za svojo slavo. Njegov oče je bil takrat nenadoma odpoklican in sin je prevzel po njem vodstvo orkestra. Tako je postal primaš. Imel je mnogo občudovalcev, med njimi tudi ruskega velikega kneza Nikolaja NikolajeviČa, ki se je mudil takrat s svojim spremstvom v Parizu. Vsak dan mu je moral ciganski primaš igrati, in ni mu bilo žal, saj je dobival bogato nagrado. Rusi so bili znani po svojem kavalirstvu in ta sloves je potrdil tudi veliki knez Nikolaj Nikolaje-vič. Vsak večer je dobil Bela Berkes od velikega kneza 2000 rubljev, kar je bilo za takratne čase že celo premoženje. Pozneje je zanesla Belo Berkesa pot tudi v Italijo, kjer je bil predstavljen kralju in kraljici. Njegova slava v Italiji je dosegla višek s koncertom v proslavo srebrne poroke kraljevske dvojice. Koncert se je zaključil s tako velikim uspehom, da so dvignili navdušeni poslušalci ciganskega primasa na rame ter ga odnesli pred ložo kralja Urruber-ta I. in njegove soproge. Bela Berkes je rad pripovedoval, da je preživel najlepše trenutke svojega življenja v Pet-rogradu na dvoru mogočnega in široko-grudnega belega carja. Samo v Petro-gradu se je počutil povsem srečnega, tam se mu nikoli ni tožilo po domu, ker je našel v Rusiji drugo domovino, tam je lahko razvil svojo umetnost, posebno ko se je seznanil z rusko narodno pesmijo in ti krasni spomini na carsko Rusijo so postali ciganskemu primašu usodni. Bilo je leta 1920. Bela Berkes je igral s svojim orkestrom v najelegant-nejšem hotelu v Budimpešti. Kar je stopil predenj črno oblečen mladenič z re-. volverjem v roki in zahteval, naj zaigra »Internacionalo«. Ciganski primaš se je ozrl po občinstvu in opazil, da sedi med poslušalci tudi rdeči diktator Madžarske Bela Kun. V istem hipu se je spomnil na ruskega carja in svoje srečno življenje v Petrogradu. Ves ogorčen je dvignil svoje slavne gosli, ki so mu bile prinesle toliko uspehov, in jih treščil na tla, da so se razletele na drobne koščke. Kdor ve, kaj so ciganu gosli, bo razumel srd Bele Berkesa. — Ne, >Internacionale« ne bom igral, raje razbijem svoje drage gosli! — je zaklical in že so ležale gosli razbite na tleh. Bela Berkes je bil znan kot zelo oošten in značajen mož, ki so ga imetf vsi radi, čeprav je bil cigan. Pierre Cot o nemškem letalstvu Bivši francoski minister letalstva Pierre Cot je napisal za »United Press« članek o nemškem vojaškem letalstva in dotaknil se je tudi omejitve oboroževanja ▼ zraku, ker smatra, da je splošno tekmovanje v gradnji letal ne- varno za mir na svetu. Cot pravi, da je mogla izjava nemškega letalskega ministra Goriuga svet presenetiti. Za poznavalca mednarodnega letalstva pa Goring ni povedal nič novega. Ze davno je bilo znano, da Nemčija gradi in izpopolnjuje svoje letalstvo. Nemci ima- jo odlične inženjer je in močan industrijski aparat, tako da lahko grade prvovrstna vojaška letala. Zdi se pa, da Nemčija v gradnji motorjev in kompresorjev še vedno zaostaja za Francijo. Poleg tega pa stanje letalstva kot orožja ni odvisno samo od dobrega materijala, temveč mnogo bolj od izbranega moštva in dobre organizacije, kar se pa ne da doseči v kratkem času. Eno je pa gotovo, da je Nemčija trdno sklenila zgraditi močno letalstvo. Vse je odvisno zdaj od Francije, ki mora biti pripravljena na vsako presenečenje. Po Cot o vem mnenju vodi Nemce pri izgraditvi vojaškega letalstva misel na osveto. Francija mora zdaj odgovoriti na nemški program oborožitve s prizadevanjem ustvariti mednarodno organizacijo. Francija se ne more zadovoljiti s tem, da bi tekmovala z Nemčijo, ker bi vodilo to v vojno. Tekmovanje v letalstvu je treba torej omejiti. Temu cilju sluzi tudi letalski pakt, predložen v Londonu. Na temelju enakopravnosti je tudi zdaj mogoč sporazum. Če bi Nemčija ne bila pripravljena priključiti se takemu letalskemu sporazumu, bi morali organizirati mir tudi brez Nemcev, pravim brez Nemčije, toda ne proti nji. V tem primeru bi bilo treba Nemčiji povedati, da ima vedno odprta vrata v tak sporazum. Francozi morajo odgovoriti na graditev nemškega letalstva z željo organizirati ko' ?ktivno varnost, ki se ji bo morala končno priključiti 'tudi Nemčija, Če so si bratje podobni Policijski prefekt v Tottenhamu v Angliji je razmišljal o tem, ali bi stopil v pokoj ali pa vzel vsaj bolezenski dopust. Krivi so bili trije bratje Booth, ki so si podobni kakor jajce jajcu. Podobni so si tako zelo, da jih niti oče ne more ločiti, kaj šele policijski ravnatelj. Bratje Jack, James in Henry Booth so pa po poklicu in iz prepričanja zločinci in zato ima policijski ravnatelj z njimi take sitnosti. Če je kateri osumljen, aH pa ga zasačijo na kraju zločina, pfravi Jack, da je bil to James ali Henry, James pa zopet trdi, da bi utegnil biti Jack ali Henry, a slednji se izgovarja na svoja brata in tako policija nikoli ne ve, s katerim Boothom ima opraviti. Tudi priče policiji ne morejo pomagati, ker so si bratje tako podobni, da jih nihče ne more ločiti. Ko so poklicali starega Bootha na policijo, da bi jim povedal, ali bi se vendarle dalo njegove sinove ločiti, je oče skomignil z rameni, češ, da niti sam ne more najti med njimi nobene razlike. Na kriva pota so zašli samo zato, ker ni vedel, katerega naj kaznuje, da bd kazen ne zadela nedolžnega, tako so si bili podobni že kot otroci. Policijski ravnatelj je končno izjavil, da bo dal zapreti vse tri, če bo še kateri kaj zakrivil, potem naj se pa pomenijo med seboj in izdajo krivca. Izgubljen prst vendar rešena noga nog so vePRI KMETU«, Zgornja Šiška (poleg mitnice). Telefon 23-75. — Se priporoča gostilni čarka. 1612 PREMA ŠTAJERSKA PERUTNINA pitane kokoši, kokoši za juho, piščanci (pohanci in za pečenje), pitani z mlekom v lastnem pitališču — vedno po konkurenčnih cenah v zalogi. Stalni odjemalci dobe poseben popust. — Kmetijska družba v Ljubljani, proda jalna: Igriška ulica 3 (za dramo), telefon št. 21-05, odnosno 37-55. 1644 NAMOČENA POLENOVKA se še dobi pri I. Buzzoloni, za škofijo. 1642 IZREDNO POCENI EN DOBRA OBLAČILA, moško perilo itd. kupite najbolje pri PRESKERJL, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14 KAJ JE SERVITOR VATA? Dobite jo v vsaki železninski in Špecerijski trgovini. - pripoveduje, kako se osvojujejo moški 1 Bila sem obupana, ker so se druga dekleta bogato poročila in postala srečna, a mene nihče ni snubil. Neka ciganka pa me je opozorila, da odbija moške grda polt, nos, ki se blesti m mastna koža. kakršno imam laz. Priporočila mi ie. naj poizkusim puder Tokalon, ki svebuje smetanovo peno. Uspeh je bil naravnost Čudovit in popolnoma različen od učinka drugih pudrov, ki sem lih do tedai uporabljala. Puder Tokalon pre-oreči vsako blestenje, zožuje razširjene znojnice te*- daje polti prekrasno mat lepoto, ki vname srce vsakega moškega. Po enkratni uporabi ostane puder na licu ves dan ali vso noč. ne glede na to, kje sem wi kai delam. Sigurna sem. da lahko vsaka žena postane pnvlačljivejsa m zapeljivega ■* pomočjo midra Tokalon. ki vsebuje smetanovo peno Negujte svoje zobe , pasto, Id Je na višku najpopolnejših sredstev za nego sob in ost, z »Rieviero« zobno pasto. Zahtevajte Je Makulaturu! papir proda oprava »Slovenskega Naroda", Lfnfcliana. Knaflfeva ulica štev. s Urejuje Jo*** Zunandie. * Za »Narodno tiskarno« Pran Jezersek. — Za opravo to inneratpJ del lista Oton Chriatot. — Val t Ljubljani.