gur 3 nć.
61. številka.
e za soboto 22.
(t Trsta, t soboto zjutraj dne 22 maja 1897.)
Tečaj XXII.
„BDIHOBT« tihaji po trikrat na teden v šestih tadanjih ob tovklli, ć«tr«kih in tiobotAh. Z jutranje izdanje izhaja ob 6. nri zjutraj, veAorno pa ob 7. uri večer. — Obojno iadaaje stane : sa jedenmeaeo . f. 1.—, izven Avstrija f. 1.50 n tri meeao. . , 3,— , , ( 4.60 u pol let« . . . 1.— . » • »— u va* let« . . . 13.— • a •
Haraftalaa J« plačevati laprt] »a aaraćba
prltcJene aaroonlne le uprava •lira.
Številke ae dobivajo t pro* iaj*iutoah cobdka v Iratu po S nvi, izvem Trsta po 4 nvč.
filiali
Oflaai ae raAune po tarifn ▼ petita; » naslove s debelimi črkami te pladnja proator, ko'.ikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do* mači oglasi itd. se računajo pa pugc-dbl
Vai dopisi naj an pošiljajo ur^dclfctvu alioa Cnserraa St. 13. Vsako purao nsort biti frankovano, ker nefrankovana ae n« sprejemajo. Rokopisi se n« vračajo.
Naročnino, reklamanije In	spr*
joma upravniHtvo ulioa Molino pic» polo h*t. 8, II. nadat. Narožniao in oglase je plačevati loco Trst. Odprte rokla.*« oije so prosta poštniL«,
,r ttUnoaU J9 »•»««'
Razmere na Primorskem.
(Gavor poni. S p i n C i & a t seji zbornice poslancev dne 13. maja 1897)..
(Dalje.)
Govoriti bi mi bilo še o učiteljišča v Kopra. Toda to prepuščam drugemu govornika. Povedati mi je le, da vztrajam pri tem povsem, kar sem rekel t interpelaciji od dne 9. m. n., ter da je vse res, kar sem rekel v tej. interpelaciji, toliko ozirom na novince v Kopru, kolikor ozirom na napade na tamošnje dijake. Omeniti hočem le, da se se strani vlade — kakor je razvidno iz odgovora —, ako gre za napade Italijanov na Hrvate, ti Italijani smatrajo le za „pobalineu, „trdovratne dečake" in .pretepače"; jaz pa vem, da so Be na teh demonstracijah udeleževali tudi gospodje ali kakor gospodje preoblečeni možje, n. pr. čevljarski mojster Decarli in neki brivec. In če ne gre drogače, potem pravijo, ako je govor o napadih na Hrvate, da v tem pogleda uvedena poizvedovanja so ostala brez vspeha do sedaj. (Čujte t Čujte 1) Ako se noče imeti vspeha, pa ni vspeha. (Odobravanje.)
Jaz sem že navajen na to pesem od Taaffeove dobe sem in odkar so *e v okolici piranski dogodili napadi na hrvatske poslance dne 10. ja-nuvarja 1896. Tam so rekli n. pr, da so napadli .signori" ; v odgovoru pa je bilo rečeno zopet, da so bili to poulični pobalini, da pa so nepoznani. (Smeh.) To so torej vedeli, da so bili ponličnjaki, niso pa vedeli, kdo so ti ponličnjaki.
Še nečesa ne smem opustiti, da bi ne omenjal, d a-si bi rad obširneje govoril o tem. Pravijo, da so se šolskim oblastim poverila nadaljnja poizvedovanja glede odnošajev na učiteljišča. Jaz moram, gospoda moja, konstatovati z veseljem, da, ko je bil jedenkrat tekom leta napaden gimnazi-jalni prof. Matejčič, sta mu vodja in vse učiteljsko
osebje izrekla svoje sožalje. Ali kakor se postopa na učiteljišču, to je v resnici že preveč. Popred so hoteli potajevati in sedaj ravnatelj sploh ne dela druzega, nego da zopet potajuje.
V preiskavi, ki jo je vodil proti slovanskim dijakom, je rekal vedno: to ne spada aem, tega ae ne vsprejme v zapisnik. (Čujte! Čujte! Med tem pa so odtegnili štipendije slovanskim dijakom, ker niso več hoteli trpeti napadov (Čujte! Čujte 1) in italijanski dijaki lahko še naprej vsklikajo „ščavi" svojim tovarišem in — uživajo štipendije.
Sedaj hočem hiteti k zaključku. Nujno je, da ae preiščejo ti odnošaji tndi ozirom na protestne izjave raznih municipijev v Istri, Trstu in v Gorici. Ti protestujejo — ob vsem tem, kar sem povedal — proti barbarstvu 81ovanov. (Smeh.) To je vendar najviša hipokrizija (zavijanje, hinavstvo), kvintesenca psevdoliberalizma, in o tem se sklicujejo na rimsko in italijansko kulturo. Jaz imam bolje menenje o jedni in drugi (Prar dobro I), kakor da bi se morali trpeti taki odnošaji. V teh piotestnih izjavah se opirajo — kakor kaže n. pr. municipij v Izoli — tudi na to, da so oni jedini poklicani za gaspodstvo v Istri. (Čajte 1 Čujte!)
Oni menijo, da le oni kmorajo gospodovati, i mi pa menimo, da smo tudi mi državljani in da ; imamo svoje pravice. Nujno pt^rebno je, da se 1 preiščejo odnošaji tudi ozirom na okraj Volosko, kjer se sosebno v zadnjih petih letih, odkar gospoduje tam okiajni glavar F a b i a n i, šikanujejo slovanske občine, proganjajo slovanski učitelji in duhovniki in se širijo med prebivalstvom nemor&la in nevera, korupcija sploh. In na tem sodelujejo ravno ta Fabianl ali njega podrejenci. (Čujte 1 Ćnjte! na desni!)
Nujno potrebno je, da se preiščejo odnošaji tudi ozirom na oni dve interpelaciji, katere so uložili gospodje dne 9. t. m. Tam obdolžujejo .kolo-
PODLISTEK
Fromont mlajši & Risler starši.
107
ROMAN.
— Francoski spisal Alphonte Daudet, preložil Al. B. —
Vsaka posamezna okolnost v žalostni drami se jej zdi oskrunjenje. Da so jo potegnili iz vode vpričo toliko moških; da je mogla zaspati v redarski stražnici; grde pesmi, katere je morala poslušati: blazna ženska pri peči; vse pregrešno, nezdravo, v srce segajoče, kar se je je dotaknilo na stopnicah k policijskemu uradu; zaničevanje nekaterih pogledov, predrznost drugih; šale njenega rešitelja, uljudnosti redarja, hude razžalitve, katere je pretrpela ženska nežnočutnost njesa; potreba, da je povedala svoje ime; cel6 njena hiba, čije mučnost je čutila v vseh stopinjah tega dolgega mnčenistva in ki je utisnila pečat smeš-nosti njenemu samomora, ki ga je poskusila v Iju-bavnem jadu...
Umre sramote — le verjemite ! Kadar se jej blede po noči od mrzlice, ponavlja neprestano: „Sram me je... sram me je 1" in kadar je za hip mirna, se vsa zavija v odejo ter si jo poteza čez obraz, kakor bi se hotela skriti, pokopati.
Poleg Dćsirijinega ležišča je sedela gospa Delobelleova in skozi okno je padala svetloba nanjo. Sedaj pa sedaj je dvigala oči ter gledala nemi obup, nedoumno bolezen svojega otroka, potem pa naglo nadaljevala delo. — Najhujše, kar mera pretrpeti siromak, je to, da se ne sme ne-
moten prepustiti svoji žalosti; neprestano mora biti delaven, in da-si smrt preti njegovemu bližnjemu, streči neodbitnim zahtevam življenja. Bogatin se lahko ugloblja v svojo žalost, zavija se vanjo, živi v njej, napolnuje svoje bitje s tem, da plaka in trpi.
Revež tega nima; on tega ne mora in ne sme. V moji domovini na kmetih poznata ženo, ki je v jednem letu izgubila hčer in moža, dva težka udarca, sledeča drug drugemu. Morala pa je vzgo-jevati sina in oskrbljevati gospodarstvo. Jedva se je zaznal dan, je morala biti delavna, za vse skrbeti, nadzorovati najraznejša dela na poljih, ki so ležala daleč vsak sebi. „Ves teden", mi je pravila žalujoča udova, .nimam niti trenotka časa, da bi jokala, a v nedeljo — v nedeljo poprav m vse-. In tako je tudi bilo! Med tem, ko so otroci zunaj igrali ali letali okrog, zaprla se je ona v svojo sobo ter ves popoludan jokaje in tarnaje klicala moža in hčer nazaj v zapuščeno domovje.
Gospa Delobelleova ni imela niti tega praznika, kajti sedaj je imela vse delo nad seboj, in njenin rokam je nedostajalo tiste redke spretnosti, ki je bila svoja nežnim prstom Dčsirejinim, in zdravila so stala mnogo, in za ves svet bi ne bila očetu odrekla katero priljubljenih njegovih navad. Naj je bolnica izpregledala v bledem jutranjem svitu ali v luči svetilničinem, vedno je videla mater delujočo, neumorno delujočo, in kadar so bila zagrnjena zagrinjala njene postelje, je čula škarij tiho, kratko, kovinsko rožljanje.
vodje', to je slovansko stranko v Gorici in na Pri morskem — denuncijacij.
Gospoda mojal Jaz ne poznam družili listov — in jaz čitam v mnogih jezikih —, ki bi tak® denuncirali dan za dnem, kakor ravno italijanski. Brez tega ne bi mogli isti niti živeti. Vzemi te kateri list hočete, „Oorriere di Gjrizia", „Piccolo", .L'Istria" „Giovine Pensiero", to ali ono ste nijedne je ni brez denuncijacije. Vem tadi iz 1 ast skušnje, kako denuncirajo ustmeno in pismeno visoko postavljeni gospodje, ugledni pristaši italijanske stranke. In sama druga interpelacija od dne 9. t. m. ni druzega, nego denuncijacija proti dvema Slovencema.
Nujno potrebno je, da se preiščejo odnošaji tudi ozirom na notico, ki je bila v .Picolu della Sera" od 9. maja, katero je prinesla potem tudi vHeichswehra. Tam je rečeno (čita):
.Dopo il diseorso deli'Dre. Gregorcich, il conte Badeni disse ad un deputato italiano: Dal momento che voi avete abbandonato me, auch' io abbandonerd voil"
V trenotku, ko vi zapustite mene, tudi jaz zapustim vas.
Te besede, pravi .Piccolo", so vzbudile med opozicijonalnimi poslanci živo nevoljo proti mini-sterskemu predsedniku. To isto bi mi lahko rekli z veliko večo pravico. Kajti te besede, lako so sploh resnične, kakor tudi odgovori na interpelacije, pravijo, prav za prav potrjajo mnogokaj gledd bližnje minolosti, bodočnost ostaja odprta.
Zaključujem. Italijani, gospoda moja, pristaši italijanske stranke so postali v zadnjih letih jako preširni, zlasti proti Hrvatom in Slovencem. Oni se ne bore— kakor je že enkrat rekel neki list — za svoja prava, ampak se borč za to, da Hrvatje in Slovenci ne dobe nikakih pravic. (Tako je! na deBni.)
Ta naporna pridnost materina, njeno bedenje j pri ležišču mrzlične bolnice je mučilo Desirejo; večkrat je ta muka premagala vse drugo trpljenje.
.Prosim, daj mi moje delo,u je dejala včasih ter se skušala vskloniti v postelji. To je bilo kakor žarek v senci, ki je od dne do dne temnela; gospa Delobelleova je videla v njeni želji tiho vzbujanje veselja do življenja ter jej vse lepo pripravila in mizo primaknila. A igla je bila pretežka, oči so bile preslabe sleherno drdranje mimogre* dočega voza, vsak drugi, skozi okno sem gori prihajajoči šum je spominjal Desirejo, da je blizu cesta, tista grozna cesta. Ne, ona ni imela več moči, da bi živela dalje. Ko bi bilo vsaj mogoče, da bi najprvo umrla ter potem zopet oživela... a sedaj je umirala ter se čedalje bolj odrekala vsemu. Tam pa tam je mati od dela pogledala hčerko, ki je vedno bolj bledela: .Ali sa počntiš dobro P"
.Prav dobro", je odgovorila bolnica z lahnim, tožnim usmevom, ki je za trenotje razsvetlil njeno obličje ter razločno pokazal žalostno izpre-membo, ki se je zgodila z njim, prav kakor solnčni žarek, ki ne razvedri stanovanja siromakovega, marveč jasno kaže golost in jedinščino njegovo. Na to sti molčali obe; mati se ni upala govoriti, boječa se, da bode jokala, hči pa aato, ker jo je omamila mrzlica ter so jo odevala tista nevidna zagrinjala, katera smrt usmiljeno spušča na počasi umirajoče ljudi, da oslabi njih poslednjo upornost ter jih rahlo, brez boja prenese na ono stran.
(Pride še.)
Do take preobjestnosti so došli po postopanja c. kr. vlade, na jedni strani proti Hrvatom'in Slovencem, na drugi proti Srbom. Došli so do take prevzetnosti po zistemu, ki že leta in leta gospoduje v Primorski. Nemiri, izgredi, kršenj« zakonov, nasilstva, raojeoja, ubojstva sama, so le posledice tega zistema. (Tako je !) Na meseca in leta osiročeni otroci, žene udove, po svojih sinovih plakajoče matere, prelita kri Muzloviea, Ulčnika, Pavletida, Ostromana, Gasparoviča in druzih, niso druzega, nego žrtve tega zistema, kateri je raz-merno podoben le onemu, ki je nekoliko Saša vladal v Bolgarski pod Stambulovem. (Dobro! Dobro!)
Da stori konec temu zistemu, gospodje moji, temu zisterau, ki ni dostojen srednje evropske ci« vilizovaue države, to je dolžnost vsake vlade pre-vzvišenega monarha našega in temu z stemn se stori konec le s tem, da se tudi Hrvatom in Slovencem pripoznajo človeška in v državnih temeljnih zakonih zajamčena prava. (Prav dobro!)
Vse oue, ki ljubijo resnico, in ki imajo načelo : Jednako pravo vsem navodom monarhije! — prosim, da bi glasovali za nujnost našega predloga. (Živahna pohvala in ploskanje na desni ; govorniku čestitajo.)
Nemčija, Italija, pa avstrijski Slovani.
„Slov. Svet* je priuesel v zadnjih dveh Številkah svojih lep članek, ki jo res vreden, da se ga čita, a mi hočemo tu navesti nekoliko misli iz lega članka.
Članek pripoveduje, kako se je v letu 1795 sklenila trozveza med Avstrijo, Prusijo in Rusijo z nametiutn, tia, odvrne nevihto, ki je žugala takrat vsej osrednji Evropi od strani Francije. Ker pa so že takrat, hrepeneli narodi po svobodi in po pravi podhgi narodne iieje, poslužili so se te ideje tudi državniki guri navedenih treh držav, da na ta način dobe narode na svojo stran.
Posledica temu pa je bila, da so se narodi jeli zavedati, da so tudi oni faktor v občnem državnem življenju ter da jim je pravica, udeleževati se na določanju lastne oziroma usode države. Ali kakor hitro so državniki dosegli svoj namen s pomočjo narodne ideje, pustili so to idejo zopet na cedilu, in še gledali so, da bi jo zatrli med narodi. Ideja zjedinjeuja narodov je bila vsled tega v nevarnosti, da izgine popolnoma. Ali narodna ic^eja ni zaspala popolnoma, ampak tlela je kakor iskra v žrjavici in se tudi širila polagoma. Bil je to duševen potres, ki je šel skozi zgodovino tedanjih dni. Posebno Nemci so si želeli zjedinjene države v velikosti starega cesarstva rimsko- nemškega. Italija ni bila takrat zjediujena. Ali oba ta dva naroda sta hrepenela, da bi prišla v neomejeno posest obal jadranskega morja.— Narodna zavest se je vzbudila tudi v Madjarih in slednjič so se vzbudili tudi Slovani. No, v teb poslednjih je imela narodna zavest le narodno - literatura o obliko.
Ta tihi duševni proces ie je širil neprestano vilic vsemu pritisku od zgoraj, ne da bi hoteli opaziti tega vplivni faktorji. Kar je nenadoma buk-nil mogočni sunek v letu 1848. To je bila preku-cija, ki je žugala dati drugačno obliko vsem državam osrednje Evrope. Narodi osrednje Evrope so se ločili v dve veliki skupini. Na jedno stran bo stopili nemški, madjarski in italijauski nacijo-nalci; na drugo pa Slovani z ostalimi konservativci in dinastijami, zvestimi prvi narodom. Slovani so žrtvovali kri za blagostanje in ohranjenje posestva svojih vladajočih dinastij. Nadejali so se, da jim zamotane okolnosti in politiški dogodki tako pripomorejo do uhoda v srečnejo bodočnost.
Ali čudo! Dne 21. marca 1847 je pruski kralj Friderik Viljem IV, dotlej absolutni vladar, nastopil z razglasom .na nemški narod", v katerem je izjavil, da stopa na čelo »svobodnega, preporojenega naroda nemškega" 11 Istotako je storil absolutni kralj Sardinije, Karol Albert I: stavil se je na čelo narodni stranki za svobodo in jedinstvo Italije.
Narodna ideja je tudi res pripomogla tepa dvema dinastijama, da sti prišli na Čelo zje-dinjeni Nemčiji in Italiji l!
Nemčija in Italija sti se od takrat dosledno držali načela narodne ideje. Kako pa je bilo v Avstriji 1 Tu so se od leta 1848 naprej vedno
spreminjali nameni, pomočki in osebe. Država je prew<rojeW	^ ^ ^ se ^ pa
tam poštevale tudi razmere posameznih detel in kronovin; in včasih celd, a le radfcokrat, t^ii zahteve Slovanov- To pa ni ugajalo gospodovalnim Nemcem, ki menijo, da avstrijski dinastiji je namen, kopati gomile še živečim Slovanom na korist nemštvu.
Poleg tega je tudi Prusija gledala na to, da bi spravila Avstrijo v svojo kolo, sosebno pa po usodnih dogodkih v letu 1859. Vsled poraza v letu 1859 je Avstrija zgnbila mnogo na svojem uplivu in na simpatijah v Nemčiji. Minister Schnerling je hotel popraviti to. Da zopet pomnoži vpliv Avstrije v Ntmčiji, v ta namen se je pr»-a resnično kazala vneto za nemštvo. Ali tu je naredil križ čez račune navihani Biamarck. Zvabil je Avstrijo leta 1864 v vojno z Dauci in jo je brzo potem prisilil v vojno leta 1866.
Diplomatično in vojaško dobro pripravljena Prusija, z isto zvezani Italijani ter Napoleon III. so prisilili Avstrijo, pa nesrečni vojni leta 1866. ne le da se je odpovedala vsemu vplivu na nemško državo, ampak da se je tudi oprijela nemško - nacijonalne ideje, vsled česar se je Avstrija razkrojila na dve polovici. V jedni naj bi gospodovali Nemci, v drugi pa Madjari. Tako se je Avstrija po letu 1866 postavila na čelo ravno isti ideji, katere sti se oprijeli Prusija in Italija že v letu 1848. S tem so dobili ostali narodi Avstrije migljej, naj se polagoma potope v gospodovalne narode: Nemce, Italijaue in Madjare, češ, da ti naj gospodujejo, vsi drugi pa naj le — molče!	(Zvršetek pride.)
i Folitiike vesti.
V TRSTU, dm» 21. maja 1897.
Državni zbor. Včeraj je razpravljala go-; sposka zbornica o adresi na krono. V razpravo je : posegnil tudi ministerski predsednik grof Badeni, j ki je odgovarjal na napade radi jezikovnih nare-t deb. Saj se — kolikor se dostaje občevanja z j strankami — prav za prav ni ničesar spremenilo ! in ostane tako, kakor je določila naredba z leta | 1880. Vsa bojazen, ki je izražena v načrtu manj-j šine, je le dozdevna..Ministerski predsednik obža-i luje razburjenje meti Nemci kajti nikdo v Avstriji j morda ni tako prepričan kakor on o važnosti i nemške kulture na sebi in za javno življenje v Avstriji. Prepričan jet da nemštvo po teh nared-s bah ne bode trpelo ni kake škode. Vlada ne od-; klanja misli urejenja jezikovnega vprašanja potom . zakona. Govornik je priporočil slednjič, naj bi se ; toplo gojila državna misel avstrijska in da bi se ugladila nasprotstva.
Enkrat že, v svojem programatiškem govora, je grof Badeni delal globoke poklone pred vsem j narodom blestečo kulturo nemško, kar pa veadar | ni zadrževalo Nemcev, da ga ne bi tiščali pozneje I na obtožno klop? Ali bode grof Badeni srečneji | s temi najuovejimi pokloni pred važuostjo nemške j kulture? Ali meni res, da s pokloni ukroti one, ! ki so v svoji zbesnelosti spravili v nevarnost cel6 avoje lastno dete — avstrijsko ustavo! Fanfare fanfare bi bile na svojem mestu, ne pa — limonada !
Parlamentarne stvari. Adresni odsek je nadaljeval včeraj generalno razpravo. Za načrt večine je govoril tudi slovenski poslanec dr. Andrej Ferjančič. Zahteval je, naj se čim prej tudi za Hrvate in Slovence izdado slične jezikovne na-\ redbe kakor za Češko in Moravsko, tovornik je ; obžaloval, da adresa ne omenja druge železniške zveze s Trstom, in je izjavil, da Slovenci in Hrvatje se boiš zoper upravo na Primorskem, ker ista dela direktno zoper interese slovanske večine prebivalstva!
K položaja. Glasom včerajšnjih dunajskih poročil je bil danes grof Badeni v avdijenci pred cesarjem, da mu sporoči o parlamentarnem položenju. Od te avdijencije da je odvisno, da-li se bode nadaljevalo delovanje parlamenta, ali pa pojdejo poslanci začasno na dom. — Med tem pa vlada še vedno popolna nejasnost o razvoju stvari v bližnji bodočnosti. „Mattinu" javljajo, da se nadejajo vladni krogi, da potolažijo levico s tem, da se postavijo nujni predlogi na dnevni red bodoče seje. Vlada da bi hotela, da ostane državni zbor ukupe vsaj do 15. junija, ko se bode videl vspeh pogajanj z Ogersko. Potem še-le pridejo definitivni sklepi. Tudi
„Narodni listy* prinašajo brzojavko s Dunaja, ▼ KfAeri je rečeno, da se je v zadnji seji, ki je trajala 3 ure, doseglo popolno sperazumljenje med načelniki strank na desnici in vlado. Sklenili (fe so soglasno : vztrajati in delati na dalje! Brzojavka pa pristavlja, da ni izključeno, da pride do jako resnihsprememb.O možnosti takih sprememb piše isti list nastopno: Absolutna vlada nive8mogoča. Ustavne in parlamentarne ustanove so podlaga državnopravni pogodbi z Ogersko. Toda ta
(pogodba ne določa, kaktf bodi sestavljen avstrijski parlament in kdko pravno obsežje naj ima. Ako . je torej nemogoče nemškocentralistiško stališče avstrijskega parlamenta, in ako vladar ne more absolutno vladati, potem ostaja le jedna pot iz dosedanje babilonske zmešnjave, da se namraft testa v i drug osrednji zakonodajni zastop, slišen kongresu amerikanske unije ali federativnemu državnemu zboru nemškemu, poleg tega pa naj bi bila zakonodavno mofi in avtonomija kraljestev in dežel.
Po gori omejeni seji eksekutivnega odbora večine zbralo se je več poslancev večine na banket. Zabava da je bila jako animirana in iz vseh govorov da je zvenela vesela nada, da je prišel čas, da se zadovolji avtonomistiškemu stališču posamičnih strank.
Slednjič javljajo .Narodni listy", da je vlada storila potrebno, da ne bodo oblasti krivo tolmačile jezikovnih naredeb. V tej stvari da se je posvetovala s parlamentarno komisijo in odličnimi Členi češkega kluba.
Občina dunajska in parlamentarni boj. V svoji navlašč v ta namen sklicani seji je sklenila večina občinskega zastopa, odposlati cesarja adreso, s katero se naprosi Njeg. Veličanstvo odrediti, da se jezikovno uprašanje čim prej reši potom zakona. Adresa pravi, da nesrečni jezikovni prepir usodno upliva na delovanje parlamenta. In ako bi se nadaljeval boj v tej obliki, bi utegnil oslabiti domovino ter škodovati stališču, pripadajočemu isti po kulturi in zgodovini. Dunaj se zaveda sicer, da je nemško mesto, ali se zaveda tudi dolžnosti do gospodarskega dela.
Stoletnica pada beneSke republike. Dne 12. t. m. je m nolo torej 100 let, odkar je propala beneška republika. Napoleon I. Bonaparte je stal pred vratmi Benetk ter je sporočil senatu, da se mu je približala zadnja nra. Na čelu republike je stal slaboten starec Luigi Manin, dožc, ki ni zaupal ni v onih 47.000 mož redne vojske, ni 27.000 dobrovoljcev, ni v nove čete, ki so mu ravno došle iz Dalmacije, ni v 5293 topov v arzenalii, ni t veliko brodovje. Nasledniki slavnih Orseola, Fo-scola, Dandola so se pokvarili. Veliki svet se je zbral v zadnjo sejo, v kateri se je imelo odloČiti o nadaljnjem obstanku republike, ali njenem padu. 512 senatorjev je glasovalo za predajo Banapartu, 20 za vzdrževanje republike, 5 jih ni glasovalo. Tako je odstopil zadnji dože se svojim svćtom in še istega dne je imel Bonaparte svoj uhod v Benetke. A alstria" pretaka te dni solze o teh „tož-nihu zgodovinskih spominih.
S polože »jem v Primorski se bavi te dni tudi „Siidsteierische Post". Štajerski list pravi, da ni hvaležno pisati o razmerah v Primorski, ker ni možno napisati ničesar, o čemer bi se ne. bilo že govorilo v parlamentu in na politiških shodih. V zadnji razpravi so navajali naši poslanci takih dejstev, da se človeku kar lase ježč. Zastonj so se trudili italijanski poslanci, da bi izbrisali globoki utis teh govorov. V očigled takim anarhiškim odnošajem bode morala vlada slednjič kaj ukreniti. Tega da ni možno utajiti, da so oblasti same vzgojile predrznost Italijanov. Avstrijskemu patrijotu je nerazumen takov zistem. Gonilni živelj v progres-sovi stranki so židje, bogati kapitalisti in pristaši liberalnih gospodarskih teorij, zagriženi nasprotniki katoliške cerkve. In liberalni Nemci so vedno jemali v svoje varstvo avoje tržaške brate iz lož; liberalni Nemci so bili, ki so primorske Slovane izročili na milost in nemilost liberalnim Lahom. To je tista stranka, ki se je sicer nazivala celd „državna stranka*, a se vendar ni izpodtikala na irredentistiškem mišljenju progressistov, istotako, kakor je razdelila državo na dve polovici ter je žrtvovala celo Nemce na Ogerskem v tej nadi, da bodo gospodovali tam Židje in prostozidarji. Ta stranka je zasnovala sedanji zistem na Primorskem in je še vedno v tesni zvezi s progressovci. To
treba povdarjati, ako hočemo prav razumeti seda-nje položenje na Primorskem. Namestnik Rinaldini oi zasnoval teh razmer, ampak krivda njegova je v tem, da jih oi odpravil. Proti takim razvajenim in razbrzdanim iivljem treba nastopiti energično in neizprosno.
Kako ukrene vlada sedaj ? Ali pošlje tja doli takega energičnega moža P Nasproti namestnika stoje tam doli sile avtonomnih oblasti: deželni zbori, deželni odbori, laške občine. Dokler bodo Italijani imeli večine v deželnih zborih, bodo tudi nadalje delali krivice Slovanom. V Trstu jim sploh ni možno vzeti večine. V Gorici in v Istri pa bi mogli priti do veljave naravni večini prebivalstva, ako bi se premenil volilni zistem v tem zmisla, da se odpravijo dosedanje kurije in da se uvede splošna volilna pravica z jedno samo kurijo! A težko da bi se vlada odloČila za tako dalekosežne spremembe le v jedni sami kronovini. A dokler ostane moč v rokah „signorov", ostane le nepopolna krparija vsa akcija za jednakopravnost Slovanov. Trebalo bode torej radikalnejih sredstev. Čemuli ima Primorska tri deželne zbore? Ali bi ne bilo v interesu miru, da se zmanjša število toček, na katerih vihra boj ? U-stvari naj se jeden sam deželni zastop t In ako bi ae še ne mogli sporazumeti, pa naj se priklopijo vročekrvni Italijani h kaki veči pokrajini: združijo naj se Štajerska, Kranjska in Primorska v jedno npravno skupino! V taki veliki pokrajiui bi bili Italijani v manjšini in bi se morali pokoriti temu, kar bi sklenila nemško-slovenska večina. Le na ta način bi se mogli temeljito osvoboditi primorski Slovani.
Volitve na Hrvatskem. Včerajšnjo vest o izidu volitev prvega dne nam je popoln i ti v toliko, da je bilo voljenih vsega vkupe IG opozici-jonalnih poslancev, ne pa 8. Kajti po zaključku lista smo doznali še, da je bil v Garćinu voljen kandidat združene opozicije, dr. Milan Amruš, v sv. Ivanu Zelina pa je zmagal v ožji volitvi kandidat .čistih" dr. Mile a t a r č e v i 6. Vladna Btranka je prvega dne zgubila pet mandatov. Znamenit je tudi izid volitev v Petrinji. Ta okraj je po veliki večini srbski in vendar je opozicijo-nalni kandidat, Erazem B a r č i d — jeden najognjevitejih prvoboriteljev državnega prava hrvatskega in velikohrvatske ideje — propalleza dva glasa. To priča, da propad med Srbi in Hr* vati vendar ni tolik, kakor bi človek sodil po žalostnih praskah vsakdanjih. Ozirom na to volitev pripaž« .AftiAinm Tagblatt" : .D« ^ ^ii BarčicS izvoljen v 10 hrvatskih okrajih, ne bi občutili takega zadoščenja, nego da je v Petrinji propal samo za dva glasa".
O vspehu volitev druzega dne smo izvedeli, da so oili od združene opozicije izvoljeni : prot. Tade S m i č i k I a s, v Draganida Janko Modru-š a n, v Vrbovsku Fran Rancinger; nadalje v Križu prvak .čistih" dr. Josip Frank, in slednjič v Ludbregu samostojni kandidat, baron P a'v e 1 R a u c h. O ostalih volitvah včeraišnjih še ni vestij. Vlada je torej propadla v 15 okrajih, kolikor je znano do sedaj. Pomembno je to vsa-kako, ako se pomisli, kako funkcijonira na Hrvatskem vladni aparat.
Različne vesti.
.Giustizia*. Na jadikovanja Italijanov, da so se referati o izvolitvah Hortisa, Maurouerja, Bar-lija in Verzegnassia izročila slovanskim poslancem, odgovarja prav dobro ^Naša Sloga" : „To razdelitev referatov imenujejo Italijani ,giu3tLj,ia distri-buttiva". Peče vas, je-li gospoda 1 Ali niste poslali vi iz Poreča poslanca Mandida in Jenka, dasi ni bilo nikakega utoka proti njiju izvolitvama in vzlic temu, da je bila njiju izvolitev zakonita na vse strani ? Tedaj ste bili vi komisija iu referenti vse akup. To je bila divna .giustizia", jeiite? Prav bi vam bilo seveda, da bi mogli vi delati najhujših krivic, potem pa, da bi sami in po svoji volji sodili o svojih krivicah 1 Sedaj pa, ko so bili naši poslanci — ne da bi se potezali za to — izvoljeni referenti za rerifikacijo volitev v Primorski, sedaj vam prihaja na misel neka — .giustizia"; sedaj kličete pravico na pomoč, ono pravico, katero vi sami mečete pod noge se svojim postopa« njem proti večini prebivalstva v Primoraki I Gnusni farizej ci 1
Svoji k tvojim 1 O tem gesla se razpravlja sedq po naših listih. Tega gesla naj bi se spom« nili sosebno naši Ijadje po Istri, ki kapujejo od italijansko-židovskih trgovcev in obrtnikov in ki nosijo svoj težko sasluženi denar v žepe narodnih protivnikov. Ako kje drugje, bi se moralo ravno naše ljudstvo po litri čuvati kakor ognja ital. trgovcev in obrtnikov, ki se mastć in bogatć z našim denarjem, a bi nas v zahvalo radi utopili v žlici vode.
Kako da postopajo z našim ljudstvom ti laški trgovci in obrtniki, o tem nam pričata dva kričeča slučaja, katera navaja .Naša Sloga". Neki narodni trgovec iz Dalmacije je kupoval od tržaških židov. Le-ti ga pa sedaj tožijo za denar, ki je že pošteno poplačan, čemur so dokaz recepisi, ki jih ima v rokah rečeni trgovec. — Neki rodoljub višnjanski je kupil te dni v Trstu modre galice, žvepla itd. za preko 300 gl. Ko je došel kasneje k nekemu našemu trgovcu ter mu pokazal račun, dokazal je poslednji s cenikom v roki, daje židov prevaril kmeta za polnih 50 gld.
Ako taki slučaj^ ne spametujejo našega ljudstva in ga napotijo k vršenju načela „Svoji k svojim !", potem ne pomagajo ni dober pouk, ni pametni nasveti.
Obsojeni Italijani. V sredo se je vršila na okrožnem sodišču v Rovinju razprava proti trem Italijanom radi dogodkov o volitvah v okraju po-reškem. Obtožnica pripoveduje, da se je dne 14. marca pri cerkvi M. Božje blizu Poreča zbralo več oseb, ki so žalile kmete slovanske narodnosti in jih tudi napadale dejanski. Jeden obtožencev je tudi vskliknil: Igrali bodemo na kroglje z glavami Hrvatov \\ Sodišče, izključivši predšedše sporazum-ljenje obtožencev, je obsodilo jednega obtoženca na 8 mesecev, jednega na 3 tedne in jednega na tri d u i,
Štrajk v Lloydovem arzonalu. Ozirom na notico v zadnjem izdanju o štrajku v Lloydovem arzenalu nam pišejo iz delavskih krogov:
„Ni res, da bi delavci zahtevali povišanje mezde, 8V« urni delavnik in odpravo žandarjev, ampak zahtevajo le: drugačnega postopanja z delavci od strani ravnateljstva; da se zopet sprejmejo na delo odpuščeni delavci, da se odpravi niži poveljnik žandarjev Lloydovih ; da se kam prenesti sedanji tajnik ravnateljstva ; da se opraviči uporaba glob, naloženih delavcem v zadnjem času ; da se pre-oanuje zistem sklepanja kontraktov, ki naj bi se odslej sestavljali in podpisavali ukupno od strani direkcije iu zastopnikov delavcev; in slednjič: da nikdo ne zgubi dela vsled tega štrajka".
Dostavek uredništva. Mi sicer ne poznamo nataučno razmer in oseb v Lloydovem arzenalu ; vendar se nam zdi, da delavci niso brez razloga zapričeli štrajka. In ako je tako, potem že moramo reči, da gori navedene zahteve se nam ne zde toliko pretirane, da bi se ne moglo razpravljati o njih. Zato obžalujemo, da gosp. predsednik Lloyda ni hotel včeraj razpravljati z deputacijo delavcev, in sicer z izgovorom, da so v deputaciji tudi taki ljudje, ki ne spadajo k delu. Ali mi menimo, da tudi na tera vprašanju mora biti odločilna le stvar sama, to je : nastale diference med ravnateljstvom arzenala in delavci, nikakor pa ne osebe, katerim je govoriti vimenu delavcev. Ponavljamo še enkrat: mi nočemo trditi nikako, da bi se morale vsprejeti vse zahteve delavcev, ali to trdimo, da te zahteve niso toliko pretirane, da bi se ne moglo razpravljati o njih. Prosimo torej visokorodnega gosp. predsednika LIoydovega, da bi primerno dobrohotn "tjo postopal v tem vprašanju in pa tudi primerno nujnostjo. Kajti ta gre za vsakdanji krnh mnogih družin.
P. S. Čujemo ravnokar, da je štrajk končan in da je Lloyd sprejel vse gori navedene zahteve.
Velik prijatelj delavcem je vsakako glasoviti naš .Piccolo". Ali si je možno misliti srčnejega prijateljstva, nego je kaže današnji .Piccolo", ko v resnih trenotkih — v trenotkih štrajka delavcev v Lloydovem arzenalu — bruha svoj srd na jezik velikega dela istih delavcev. Pravi namreč, da je na shodu v neki gostilni pri sv. Jakobu vzbudilo veliko nevoljo med delavci dejstvo, da je par p tujce v govorilo v nemškem in slovenskem jeziku.
Evo vam, delavci, prijatelja, kakoršnega še niBte imeli nikdar 1 Čemu se neki borite za zbolj-
šanje svojega položenja? Nasvet .Piccolov" slušajte, pa bode rešeno vaše vprašanje 1 Kaj kruh, kaj vaše razmere0 1 Slovenski jezik zasramujte, pa boste siti I
Seveda, da „Piccolo" tudi v tem slučaju ni govoril resnice, ampak izrekel je le .pobožno" željo; udaril je le po grmu, nadejaje se, da morda skoči iz grma — ultraitalijanski slavožrski zajec. To je: podrezati je hotel italijanske delavce na gonjo proti Slovencem. — Delavci, ki so bili na shodu, nam /.agotovljajo, da je „nevolja", o kateri govori „Piccolo", gola izmišljotina. Sicer pa niti ne treba tega zatrdila, kajti to že po nravi stvari same ni verjetno, da bi se delavci v resnih trenotkih, ko gre za njih kožo in ko je solidarnost glavni pogoj uspehu, kregali med seboj radi jezika in da bi napadali govornike, ki so prišli — pomagat njim, delavcem!! Trditev „Piccolova" je torej absurdua sama na sebi, ali poučna je vendar in značilna za „prijateljstvo", ki je goje italijanska gospoda do delavcev, ona gospčda, ki bi hoteli tudi ob delavskih štrajkih peči svojo strankarsko klobaso. Da, to so prijatelji delavcev, ki bi hoteli sititi poslednje le z narodnim proganjanjem Ne-italijanov l
Iz Sv. Križa na Vipavskem. Radi bolehnosti se je odpovedal županstvu naš mnogoletni in zaslužni župan g. FMip Terpin. Dne 16. t. m. pa je starešinstvo izvolilo si žapanom g. Tomaža M revije, veleposestnika v Sv. Križu. Novi župan je bil sicer že pred več leti župan; želeti je, da sedanji zopetni nastop bi bil dolgotrajneiši, nego je bil prvi. Občina Sv. Kiiž je obširna občina, a je tudi dobro oskrbovana in njene zadeve prav urejene. To dela čast odstopi všemu županu, kateremu želi vsa občina, da bi si utrdil šibko zdravje.
Javni ehod občega izobraževalnega društva v Skednju se je vršil minolo nedeljo, kakor je bilo objavljeno v cenj. .Edinosti". Vse se je vršilo v najlepšem redu; občinstva je bilo mnogo. Shodu je prisustvovai vladni komisar dr. Biasotto. — Zanimiva je bila posebno prva točka o direktnem personalnem davku, katero je razpravljal predsednik društva, M. K a m u š či č. Naj slede tu glavne točke iz njegovega govora : * Dosedanji davek sloni na davčnem patenta od leta 1812. in na dohodninskem patentu od leta j 1849. — Da je bila nepravična dosedauja razdelitev direktnega ali izravnega davka, to spoznava danes vsaki kmet, posestnik in obrtnik. Ker dosedanji davek ni bil porazdeljen v razrede, je imela davčna oblastnija svobodno roko, cenila, porazde« Jjala in iztirjevala je davek kakor se ji je poljubilo. Zemljišča, enkrat cenjena, so morala vedno plačevati namerjeni davek, ne da bi bili pregledali, je-li donašajo ista v letih več ali manj dohodkov. Druga krivica starega davčnega zakona je bila ta, da je znašala najvišja taksativna vsota za velika podjetja v industriji samo 1575 glod. — Ako pomislimo, kako se je v Avstriji v zadnjih desetletjih razširila, popolnila in povzdignila velika industrija, če le pomislimo na velikanske tvornice in železnice samo v Trstu, sprevidimo, da tu ni bilo pravično razdeljen davek na dohodke. Državna uprava je dobivala premalo denarja vsled tega. — Pomislimo še, da po starem zakonu ni bilo dovoljeno odpisovanje posebno pasivnih odstotkov in da so mnogokrat zaupni možje vedoma cenili nepravilno. Dalje, če se vposteva, da je bil mobilni kapital, denar, naložen v državnih papirjih, rentah in bankah, skoro povsem osvobojen davka, potem nam je lahko razvidno, da so največ davka morali prenašati kinet, posestnik in mali obrtnik.
Zakone delajo in razdirajo državni poslanci na Dunaju. Davčni zakon je bil tako krivičen in zastarel, da ga je bilo treba podreti in na novo sezidati kakor staro kolibo. Podirati ga je pričel Ignacij Plener, bivši finančni minister že leta 1862., pa se mu ni posrečilo. Za njim sta se lotila dela miuistra dr. Brestel 1868., de Pretiš 1874. in Du-najevski 1882. Vsi ti ao pomagali, a niso završili dela. Šele minister dr. Steinbach je 1. 1892. predložil zbornici ves zbrani materijal, katera ie zbrala 36 mož v odsek, da preštudirajo zakon. Stvar je dozorevala pod raznimi ministri kakor dr. Plener-jeui, dr. BilinsKim, dokler ni bil sprejet ves davčni zakon od obeh zbornic in 24. oktobra 1896. sankcijoniran od cesarja. — Nič manj nego 34 let je bilo treba, da se je podrl stari davčni zakon ia sezidalo novo poslopje.
krščanstva proti mohamedanstvn. Kaki junaki so bili ob meji, pred Turkom, o tem govorimo na drugem mestu. Ni čudo torej, da jih je imela že dolgo na sumu grška vlada.
Žid Barzilai. Tisti zloglasni Barailai, ki v italijanski komori ne ve govoriti o drugem, nego o tem, kako bi se najprimerneje združila naša Primorska z Italijo, se je poročil min. sredo v Rimu. Posl. Mazza, ki je bil civilni kume peročencu, se je spominjal v svojem govoru tudi domovine Bar-ziiajeve, to je Trsta 1 6*mu neki ? Dobil je tudi mnogo brzojavk in čestitk, vsakako tudi iz „nepozabnega* mu Trsta. To ga gotovo vspodbudi, da bode še intenzivneje mislil in — razgrajal za uresničenje svojega in svojih tržaških prijateljev „idejala" !
Vžigalica in svinčnike družbe tv. Cirila In Metoda prodaja tobakarnar Lavrenčična trgu pred vojašnico, hšt.
Narodno-gospodarske stvari.
C. kr. priv. zavarovalna družba „Riunione Adriatica dl Sic ur t A" v Trstu. Iz poročila o rednem občnem zboru te zavarovalne družbe, posnemamo o poslovanju dru-be leta 1896 te-le podatke: Odsek zavarovanja za življenje zavaroval je leta 1896: 84,306.956 gld. glavnice, t. j. za 223.102 gld. rente. Vspeh se je razširil v letu 1896. do 13.840.665 gld., je torej za circa 1,350.000 gld. veči od minolega leta Kapital tega odsekale dunesel dobička gl. 871,690.44. Korist lega odseka po odbitju svote, ki spada zavarovancem kateri imajo v to pravico, znaša gld. 234.645, in se je cd tega dobička opredelilo rezervnemu zakladn gld, 200.000 — V odseku za zavarovanja proti elementarnim nezgodam pa je bilo vplačanih premij 683.085 gld. Rezerva premij v tem odelku se je povišala za gld. 64.000. Re-i zerve za pok varjenja pri delu iznašajo gld. 912.047.04-
Oddelek prevozov pokazuje svoto gld. 465.626 izplačanih premij, Kezerva za rizike, neugašnjene
Glavni namen novega davka sestoji v tem, da ne povišuje dohodkov za državno blagajno, temveč (in to je glavno), da se ves davek enakomerno in bolj pravično razdeli me davkoplačevalce. Enim se davek zniža, in naloži drugim, ki do sedaj niso plačevali nič ali neraztaerno malo.
Novi zakon jemlje posebno obzir na davkoplačevalce niže vrste, posebno na kmete, s tem, da dopušča .odpis« in da se bode del iztirjanega davka vračal zopet deželam, da tem ne bode treba nakladati tolikih občinskih doklad za domače potrebe; da torej novi zakon ima pravi socijalni namen, omogočiti deželam, da se sčasoma popolnoma odstranijo doklade (addizionali).
Novi drž. zakon uvaja — direktni personalni davek ali izravni osebni davek. Ta davek se deli ▼ tri kategorije: v pridobninski, davek o renti in davek od plačila. — Vsi ti trije davki pa so spo-jeni v en saa direktni personalni davek. (Pride še.)
Slovaaaka Čitalnica v Tratu vabi na izlet, ki ga priredi v nedeljo dne 23 maja 1897. v žardi-nerah preko Bazovice in Lipice v Sežano. Odhod ob 6. uri zjutraj pri kavarni Commercio (Via della Caserma). Prihod v Trst zvečer. Voznina: kje in nazaj gld. 1*20 za osebo.
Za družine radi volilnih izgredov zaprtih okoličanov so darovali v Štanjelu: F. F., Josip Str aucar, Alojzij Jerič, Fran Fabjan, Florijan Če-hovin, in Marko Vales po 1 gld. Fr. Ostrouška 70 nč. Sv. Starec, Ant. Zega, Vinko Tomanin, Ivan Ckmar D., Kukanja Edvard, Fran Kobal, Fran Štemberger in Neimenovani po 50 nč. Colja Filip 40 nč. Anton Abiam 45 nč. Gaspari, Zega Fran, Fr. Petelin, Janez .Švagelj, Aut, Grmek in Val. Švtfgelj po 30 nč. Mat. Grbec, Stepančič, Filip Hočevar, Janez Abram, Hodorovič, Heleua Gaspari, Fr. Rudež, An. Stok, Al. Fabjan, Jos. Jaz'oec, Dr. Zega, Filip Zega, Al. Sorta, Al. Žigon, Mar. Ukmar in Kristina Ukmar po 20 nč.
V T o m a j u so darovali :
Gg. Fran Oerne stotnik, g. M. Sila, dekan, U. Golmayer, kauunik in družina Benigar po 1 gld., Anton Čeme župan 70 nč., Ivan Černe, Josip
Černe, Framca Cerne, gč.a J. Lozej, g. Rafael do 31 dec., iz katere so »e izključila pozavarovanja Fajgelj, F. Žiberna, Viktor Šonc, Auton Čefuta, i iznaša jako visok postotek.
Jakob Čefuta, Josip Vran in č. g. Schifrer po 50 ! Obča hilanca, iz katere se je izločilo 25.000 nč.; Anton Stare št. 10, Anton Stare št. 19 po 40 | gld. za ustanovitev v dobrodelne svrhe za uradnike, nč.; I. Mahaič, I. Vraa, I. Škrl in I. Macarol po . ki se zasnuje v proslavo cesarjevega jubileja —
] pokazuje ostatek gld. 306,594 37 in se je akcijo-j nerjen izplačala dividenda gld. 75 na vsa-j ko delnico.
Društvene rezerve so znašale dne 31. decembra 1896. preko 25 milijonov gld., ker so se od lanjskega leta povišale za več od dveh milijonov.
Predsedniška pokojninska blagajna za'uvadnike poseduje gld. 475.718.
Poročilo naglasa konečno posebno dobre uspehe, katere je društvo doseglo v minolem letu od družb „Internozionale* in .Meridionale", kateri sti osnovani sodelovanjem družbe »Riunione Adriatica di sicurU".
20 nč.
Služabniki Lloyda:
F. Dodič, M. Oršenšek in I. Masovčič, po 50 kr., I. Rebek 30 nč., Š. Gerk 25 nč., I. Štolfa, I. Hervatin, I. Spilar, A. Tomčič, A. Dodič in I. Vouk po 20 nč., A. Mrak in B. Potipan po 15 nč„ F. ŽiviclOuvč., M. Iudihar 20 nč.
Italijansko Junaitvo. Italijansko jnnaštvo je na glasu: povsodi je jednako. Minolo leto se bežali pri Abba-Karimi pred Menelikovimi četami, bežaii tako, da jih nikdo ne bi mogel nadkriliti v begu. Letos so se zopet hoteli pokazati junake in šli so — nekaj iz kraljevine, nekaj iz Trsta — kakor dobrovoljci v pomoč Grkom proti Turčinu. Ali kakor so javili cel6 listi, poznano prijazni Ita- j
lijanom, so tudi letos bili ti junaki najizvrstneji i	]Wa1*lLO,ll'Oli6© irc*Wt»f
med izvrstnimi v - bežanju. Bežali so v taki na- I Kaneja 21 ^ ^	akHče
glici proti Lar.it, da so v svojem divjem begu ru- ] ghod kre^ueke v ^ <ia 3e izvoli zača8no ših na tla žene in otroke. Razume se ob oebi, da j vla(1 ki naj !asi Z(lruženje Krete z Grško. so poprej vrgli puške od *ebe. Te svoje junaške.i Admh.al Canevaro da
je prijavil Krečanom, da
Trgovlnake brzojavke ln v nll.
Bndlmpftftta. Pšenio« ™je*«n 7.48 7.49 Pšenica za maj-juni 1897 7.48 do 7.85 Ovc« za jesen 5.34 — 5.36. — tiž z* spomlad —. — .—. Koruza n maj-juni 18»?, 3.68'8.70
Pšenica nova od 78 kil. f. 8.--8.05 od 79 kilo.
8 05 8 10 ovl 80 kil f. 8.15—8 20, od 81, kil. f. 8*20
8 25 , od Ha kil. (n*. —.--. ,J n 5- — 8-—
prosu 5-80- 6 25.
Pšenioa: srednje ponudbe, povpraševanje omejeno rastoče. Prodalo se je 15000 met, at, trg jako stalen, cena zopet 5—10 nč. dralje Koruza 10 nč. dražje. Vreme lepo.
^raara. Norftnuiri\ni shdkor ior. 11.62 do —. Not! po f. 11.67.
Praga. C <n<rifugs.l aori, postavljue t Trst ■ •jrtfiuo *re<i oap	p>*eooi f, 31'50 32"— Concasto
34--34 fO C )t»orn» P4-—• 34 25 V glava ao ^ih 38 60 Silno
rastoče.
Hftvre. Kava Santo« good avernge za maj 47.76
«» september 48.75 mirno.
Hacibcrg. Hanto« j(oo<1 averag* so maj 38'—. za september 39.—, za december 40.— za marc 40.—. mirno.
Đan^Jakti bona 20 maj« laeT.
Državni dolg v papirju . .
n „ ? urobrn . . Avitrijaka renta v zlatu „ n * k^oit^N
Kreditne akciju.....
London 10 Let........119.55
Napoleoni .	......9.62'/,
20 mark .	. .	!l.72
100 italj. ir	45.46
včeraj 101.90 101 90 123.— 100.85 363.-
danea
101.96 101.95 12).Gfi 100.90 362.— 119.65 9.52-/, 11.72 45.40
Konclpijenta
veščega slovenskemu in laškemu jeziku, vsprej* me takoj dr. O t ok a r Ry b a f, odvetnik v Trstu, Via S. Spiridione St. 3.
Pozor!
Podpisani je odprl v svoji hiSi krčmo, ul. Porta, 1, uhod ul. Conti, za Holtom. Toči pristna Crna in bela vina istrska in dalmatinska I. vrste. Drži pivo Dreherjevo V sodčkih in steklenicah. Kuhinja je izborna, vedno z jedili preskrbljena. Postrežba je točna. Strankam dad<5 se kosila in ve« Cerje. Oddaje se vino tudi na dom v sod-čekih po 28 1. — po dogovoru. Nadejaje se mnogobrojnih posetov od strani sorojakov, zahvaljuje se prav srčno njim udani
Mihovil Ribarić.
Naznanilo.
Spodaj podpisani raznašalec lista „Edinost^ ki je zajedno URAR priporoča se toplo p. n. občinstvo za popravljanje vsakovrstnih ur. Udan-F r i d e r ik C o i j a, vratar hiše št. 8 via Solitarii
nravi niso zatajili tudi italijanski poslauci v parlamentu na Dunaju. Dne 10. t. m. so glasovali proti predlogu dra. Kaizla, da bi zbornica prešla na dnevni red preko predlogov za obtožbo ministrov. Glasovali so torej proti miuisterstvu. Kopa se jim je grof Badeni zagrozil radi tega, hitro so se lotili smešnega izgovarjanja in zvijanja, to pa le salo, ker nimajo koraj^e, da bi očitno nastopili proti vladi. Silni junaki zares!
Zarota zoper grškega kralja Jurja ? Nekateri inozemski listi so prinesli vest, da no v Atenah prišli na sled neki zaroti zoper življenje kralja Jurja. Zaroti da je bil namen, strmoglaviti sedanjo dinastijo. Nekaj mora biti na tem, ker so zaprli mnogo *seb. Med zaprtimi sta tudi dve italijanska anarhista. (Seveda, italijanskega peteršiljčka mora biti na vsaki slabi jnhi. Op. ur.) Sploh so bile že od prvega začetka suraljiv« tiste simpatije, ki so jih kanali d-> Gvfike ita!. socijalisti in anarhisti. Ti gotovo niso mislili na to, da bi priborili Grški
vlasti zahtevajo rešenja krečanskega vpraSanja po	;
dovoljenju avtonomije; ako bi se pa ta vlada po-	j
kazala nepraktično, potem bi bilo svobodno kre-	j
čanskemu ljudstvu, da predloži drugih nasvetov	j
za uravnavo svoje usode.	;
Atene 20. Za premirje ni določen nikak rok'	' Določijo se meje nevtralnemu obsežju.
Atene 20. V torek popolndne je bila bitka	j
v prelazu Furka. Grki so vzdržali svoje pozicije	j
in so se umaknili naslednjega dne v Taroco. Turki	\
so skušali obhoditi Grke s kavalarijo, ali Grki so	'
jim prizadeli mnogo izgub Boj se je prenehal	j
hkratu, ker se je sklenilo premirje. Grki so se	! umakn li v Lamio, Turki za staro mejo tabor grški je pri Termopilab.
__Za alabotn
boloharo vnled pomanjkanja kr*i na živcih, blede in ala-ulabotnu otroko; izvrstnega okusa ln proinkušonogft učinka je
2eleznato vino lekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunajska cesta)
- . . , , , s	vjiaai priporočeno od mnogih zdravnikov. — Polliterska steklenica
kakov kos dežele, se nanje pa so mislili na boj ! velja 1 gld., pet polliterakih steklenic 4 gld. 50 kr.
ZELEZN1SK1 VOZNI RED.
Dviiivna želeanloa. (Postaja pri u v. Andreju.)
Od dni 1. maja 1897. ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.30 „ ▼ Herpelje, Rovinj, Polj. 4 40 popol. t Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.30 „ v brzovlak v Pulj Divačo, Beljak na Dnn^j.
Lokalni vlak ob praznikih 8.1& popol. v Divačo.
DOHOD:
8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. 9.45 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz H"rpt»lj, Ljublja-ie, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Rovinja, Ljubljano, Dunaja. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinja,
Lokalni vlak ob praznikih; 8.36 popol iz. Divače.
(Juina ielesnloa (Postaja južne želeinice.) Od dni 1. maja 1897. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zreza z Roko. 8.95 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim.
9.—	„ omnibus v Nabreiino, Videm, Benetke in Verono, 9.55 „ po&tni vlak na Dunuj, zveza s Pošto in Zagrebom.
12.50 popol. omnibus v Komun. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.95 „ poštni vlak na Dunnj, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pošto, Roko 8*05 „ brzovlak v Kormin. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim.
10.—	„ mešani vlak do Miirzzuschlnga. Lakalna vlaka ob^ praznikih.
9.— „ v Gorico, Kormin, červinjan. 4.95 „ v Nabrežino.
Tedenski vlak: 7.50 popol. (sredaj eksproa v OstonJo.
DOHOD:
6.B5 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Boljaka, Itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidina, Nabrane. 8.35 „ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja. 4 a 10.95 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. Glavni > 10.37 „ brzovlak iz Rima, Benetk.
j 11.20 „ omnibns iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak Z Dunaja. 7.45 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežino. 8.30 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrožiue; — B.B« „ brzovlak z Dunaja zveza z Reko.
Lokalna vlaka ob praznikih. 10.50 popol. z Nubružine. 11.25 „ iz Karmina,Gorio, Oervinjan.
Tedenski vlak. 9.— predp. (Breda) ekspres iz Ostende.
Lastnik kensorcij linta ,Edinoatr. Izdavatelj in odgovorni urednik :^Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstn.