Leto LXVL, št. 242
Ljubljana, ponedeljek 23. oktobra 1933
Cena Din 1.-
dan popoldne, urraemAl nedelje in t Din 2.—, do 100 Trat Din 2-fi0, od 100 do 800 Trst a Din
Trata Dtn 4.—. Popust po dogovoru, tnseratnj davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—p za mosemstvo Din 25.—. Rokopisi as ne vračajo.
do 80 petit , Teč ji lnaeratl petit
UREDNIŠTVO IN TJPRA VN19T*0 UUBUANA, KnaUJera oHea st. 5 Telefon it. 8122, 8128, Jata, 8125 in 881
RAZOROŽITEV FRANCIJE
BI POMENILA NOVO VOJNO
Trezen angleški glas o problemu razorožitve — Nemški manever v
ženevi ne sme nikogar preslepiti
Pariz, 23. oktobra. AA. Havas poroča: »Agence Eoonomique et Finan-ciere« prinaša članek Henr-ija. Beren-gerja, predsednika senatnega odbora za zunanje zadeve. Članek ima naslov »tNemške intrige« in izvaja med drugim:
Brez dvoma je popolna moralna izolacija, v katero se je Nemčija javno spustila na ženevski skupščini, za Nemčijo tembold grenka, ker bi si jo lahko prihranila, če bi bila le malo manj objestna. Toda ne smemo si prikrivati: če le Nemčija zapustila Ženevo, se to ni zgodilo zaradi vprasanja židovskih manjšin, temveč zato, ker se odkrito oborožuje bi bi se hotela ogniti mednarodni kontroli razorožitvene konference. To ie pravi vzrok odhoda Nemčije iz 2 ene ve. Vse drugo so pa samo izbegavanja hi strupeni plini nemške propagande. Nihče na vsem svetu se ni dal od njih preslepiti in se trm ne bo dal. Sedanji voditelji rajha ahko po mili volji razglašajo po radiju
pozive za mir; ves svet ve, da niso ti pozivi nič drugega, kakor samo hinavsko zvonenje za temeljitejše pripravljanje vojne.
London, 23. oktobra. AA. »Daily Mail« prinaša pod nas'ovom »Francija se ne sme razorožiti« članek, iz katerega povzemamo tale mesta:
V svojo lastno korist mora Francija odločno odklanjati »dobrohotna« vabila in se ne sme dati premamiti od hinavskega laskanja inspiriranih sanja-čev. ki bi hoteli, da omeji svoje oboroževanje. Brez pomena je, odkod prihajajo ta vabila. Vsa so nevarna za Francijo. Francija mora trdno vztrajati na svoji sedanji obrambi in mora gledati, da jo še izpopolni. Od belgijske meje pa do Alp mora zgraditi nepremagljivo omrežje okopov, da bo pod njihovo zaščito francosko ljudstvo moglo vzdržati napad katerega-koli nasprotnika.
Tudi britanski narod se mora vendar že odločiti, ali ne bi bolje kazalo, da se jalove in nezanesljive obveze lo-
carnskega dogovora pretvorilo v defenzivno zvezo med Francijo in Anglijo. Će se Velika Britanija odloči za to, bo treba ustanoviti potrebne sile, ki naj preprečijo, da bi ta zveza postala, kar je bil Locarno zmerom — slepilo. Ce se doseže ta aliansa, potem šele bo imelo zmisla, da Velika Britanija in Francija skupno ponudita novi Nemčiji roko za sklenitev prijateljstva.
Vojna v skorajšnji bodočnosti ne pride v poštev, tudi če se Nemčija hiti oboroževati. Zakaj Nemčija danes še ni tako močna, da bi mogla uspešno napasti Francijo, tudi če ima ta namen. Najboljša pot za ohranitev neprecenljive dobrote — evropskega miru — ie v tem, da se poskrbi, da bodo postojanke Francije v bodočnosti tako mogočne in nepremagljive, da se bodo spričo n£h ohladili in streznili tudi največji šovinisti med Nemci. Če bi se Francija razorožila, bi pa imeli po vsej verjetnosti že nekaj mesecev nato vojno.
Razorožitvena konferenca re na počitnice
Angleška vlada je proti nadaljevanju razorožitvenih pogajanj v ženevi in se zavzema za diplomatske razgovore
London, 23. oktobra, r. Danes popoldne se bo sestala angleška vlada k svoji seji, na kateri bo zavzela konč-no vel javno stališče glede razorožit ve-nega problema. V političnih krogih pričakujejo sklepov te seje z največjim zanimanjem. Iz vladnih krogov se zatrjuje, da je vlada prišla do prepričanja, da bi nadaljevanje razorožitvenih pogajanj v odsotnosti Nemčije ne imelo nobenega smisla. Zato bo angleška vlada predlagala, naj se razorožitvena konferenca odgodi, med tem pa naj bi se nadaljevali diplomatski razgovori. Šele ko bi ti razgovori dovedli do sporazuma v tem ali onem pogledu, naj bi se razorožitvena konferenca zopet nadaljevala. Vsekakor pa računajo s tem, da se bo mogla sestati ženevska konferenca šele po novem letu.
O tem stališču angleške vlade je pariški poslanik lord Tvrell že obvestil francoskega 1 zunanjega   ministra Pau
i Boncourja. Po poročilih iz Pariza se Francija slej ko prej še vedno zavzema za to, da bi se razorožitvena konferenca nadaljevala ne glede na izstop Nemčije iz Društva narodov, poudarjajoč, da je Nemčija še dve leti po prijavi izstopa vezana na vse sklepe, ki jih napravi Društvo narodov.
London, 23. oktobra, r. Razpoloženje angleških krogov glede nadaljnjega zadržanja angleške diplomacije v Ženevi se pričenja izkristalizirati. Kakor poročajo angleški listi, sedaj ni pričakovati novih pogajanj glede razorožitvenih problemov. »Daily Telegraph« poroča, da je ameriška vlada obvestila londonsko, da bo njena delegacija šele tedaj sodelovala pri razorožitvenih pogajanjih, ko se bodo evropske države med seboj sporazumele. Vse kaže, pravi list, da je Italija proti temu, da bi se v Ženevi nadaljevala razorožitvena pogajanja.
Pomen sporazuma med Ameriko in Rusijo
Angleži vidijo v tem zvezo proti Japonski in okrepitev
ruskega gospodarstva
New York, 23. oktobra, r. Listi poudarjajo, da bo zbližanje z Rusik> dalo ameriški industriji novega poleta, ker se bo gotovo dvignil življenjski standard 160 milijonskega ruskega naroda, kar bo izredno dvignilo ameriški izvoz v sovjetsko Rusijo- Bojazen, da bi pričeli Sovjeti v Zedinjenih državah razvijati komunistično propagando, v ameriškem tisku sploh ne prihaja do izraza, ker skoraj vsi listi naglašajo, da bo zastopnik Sovjetov, komisar za zunanje zadeve Litvinov, brez vsakih pogojev pristai na to. da se Rusija zaveže, da ne bo podpirala ameriSlcm komunistov.
London, 23. oktobra. AA. Usti prinašajo še zmerom komentarje o obnovi odnosa je v med Washingtonom *n Moskvo, v čemer vidijo predvsem precejšen gospodarski pomen, ker bi sprava, med USA jn Sovjetsko Rusijo odprla ameriška trgovini in industriji nova tržišča. Vendar »Timesc dvomi, da bi Sovjeti mogli brez težav poravnavati račune za svoje bodoče nakupe v Zedinjenih državah. Ust dalje naglasa, da USA po večini doma izdelujejo večino proizvodov, ki jih Sovjetska Rusija izvaža, vendar pa vzljc temu ugotavlja, da je bilo dosedanje razmerje med tema velikima državama nenormalno ter je zaio Id prav, če se to vprašaok ueodi.
Tudi »News Chronictec poudarja v prvi vrsti gospodarski pomen obnove odnosa-jev med Rusijo in USA, nato pa pravi: Skoraj gotovo je, da je kočljivi poiožaj aa Daljnem vzhodu zaradi napetost; med Rusijo in Japonsko pripravil ameriške državnike do tegra, da so sklenili ponuditi Sovjetski Rusiji roko v spravo, da se pritisne ob zid preveiika jajpons&a ekspanzija.
Lovec brez rok ustrelil dva zajca
Ivančna gorica, 23. oktobra. Včeraj so priredili lovci veliko brakado v loviščih na Debečem in Poljanah nad Stično, katere se je udeležilo nad 20 lovcev, med njimi tudi precej Ljubljančanov. Lov je bil v lepem nedeljskem dopoldnevu in popoldnevu res zelo prijeten, zlasti pa je nudil mnogo zabave, smeha in pikrih opazk zaradi svojega izida. Lovski uspeh celega dneva je bil namreč glede na Število »jogrov« ree izreden: v junaško smrt
sta omahnila kar dva dolgouhca___
Toda v tem Se ne tiči največja zanikrni vos t. Najbolj »kreditno« za udeležnike lova je to, da je oba ustrelil Markov 2an iz Stororja, kmet brez obe hrok, ki se je pa v svoji iznajdljivosti in zamisli dal napraviti tako izborne proteze s kavi j i na koncu/ da imajo vsi dolgouhci dokaj re-spekta pred njegovo dvocevko — no, se-* daj rodi kma, skati Ljubljančank
Iz državne službe
Beograd, 23. oktobra, p. S kraljevim ukazom je na predlog ministra za šume in rudnike napredoval v vJšjo skupino sreski Šumski reierent pri sreskem načelstvu v Murski Soboti Josi.p Miklavčič. — Na predlog prosvetnega ministra sta napredovala v višjo skupino knjižničar državne knjižnice v Ljubljani Josip Puntar in pomočnik knjižničarja Melita Stele-Pivec. — Z odlokom prometnega ministra so premeščeni naslednji železniški uradniki: Rudotf Merlin od železniške direkcije v Ljubljani na glavni kolodvor v Ljubljani, Milan Ce-puder iz Zalojra k direkciji v Ljubljano, Ignac Kopač iz Dobrepolja v Ljubljano, Gorenjski kolodvor, Valentin Bavčer iz Velike Loke za postajenačelnika v Dobre-polje. Gustav Peršič z Vrhnike v Ljubljano glavni kolodvor. Ivan Topovič iz Zaloga za oostajenačeltnika v Kranj, Valentin Krof 5 iz Grobelnega za postaj enačelnika na Vrhniko. Gabrijel Lavrenčič in Josip PristovnOk iz Zidanega mosta v Maribor glavni kolodvor, Anton Opetnik iz Ljutomera v Bohinjsko Belo, Marcel j Okocir iz Bohinjske Bele v Ljutomer, Janez Sluga iz St. Ilja za postajenačelnika v Grobelno in Albin Martelatnc z Jesenic v Kranj. — Na predlog kmetijskega mjnistra je imenovan za tajnika tega ministrstva Fran Lukman, višji kmetijski pristav banske uprave v Ljubljani.
Hud potres na Havajskih otokih
San Francisco, 33. oktobra, p. Otok Sćlo, enega največjjti havajskih otokov, je v preteki; noči razdejal potres. Mnogo naselbin je v razvalinah, prebivalstvo pa je v paničnem strahu pobegnilo. Že ugasli vulkan SHean je začel znova bruhati.
Preosnova belgijske vlade
Parlx, 23. oktobra. AA. Po najnovejših vesteh iz Bruslja ni izključeno, da bo v kratkem rekonstrukcija belgijske vlade. Is vlade bi izpadli notranji minister Poul-let, zunanji minister Hymans, finančni minister Jaspar, pa bi prevzel drug resor. Za ministra Poulleta pravijo, da bo zapustil vlado iz zdravstvenih razlogov, glede Hvmansa pa njegovi rarlogl niso znani.
Avstrijsko notranje posojilo
Dunaj, 23. oktobra. AA. Korbiro poro-ča: Finančni minister je izjavil, da je dozdaj vpisanih avstrijskega notranjega posojila IGO milijonov Šilingov. Vpis posojila traja do 25. t. m.
Iz albanskega parlamenta
Tirana, 23. oktobra. AA. Albanska agencija poroča: Za predsednika parlamenta je bil vnovič izvoljen dosedanji predsednik Kost a Kotal.
Umik Jankersa
Deaaau, 23. oktobra. Vodja Junkerso-vih tovaren prof. Hugo Junker* je odložil svoje mesto in izstopil iz vodstva tovarne. Korak profesor Jnnkerea utemeljujejo s tem, da se hoče v bodoče posvetiti samo svojim znanstvenim študijam, vendar pa ima gotovo politično ozadje.
Darujte za nesrečne poplavl]e«ce
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St, 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: S trossma yerje va uMca 1, telefon it. 66, podružnica uprave: Kooenova uHca 2, telefon St. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri poatnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.551.
Daladier pred padcem?
Njegov načrt za sanacjio financ je naletel na hud odpor
Zmaga ali padec vlade
Pertz, 23. okt. r. Zakonski načrt o finančni obnovi, ki ga je vlada predložila zbornici, naglasa, kaj se je doslej že doseglo pod sedanjo zakonodajo za kritje proračunskega primanjkljaja, nato pa navaja, da namerava vlada definitivno izrav-nti sedanji proračun, čigar primanjkljaj je cenjen na 6 milijard. Ukrepi, ki jih ma vlada na umu. so: onemogočenje fiskalnih sleparij, ukinitev fiskalnih pravic plinskih in električnih podjetij, odprava avtomobilskega davka »n namestu njega uvedba enotne takse na bencin, uvedba enotne takse namestu dosedanjega poslovnega davka trgovin z živežem in pijačami. Po izvedbi vseh teh ukrepov bi ostalo primanjkljaja še 3600 milijonov. Tega misli vlada pokriti s prihranki, kakor z znižanjem kreditov ministrstvom 1600 milijonov, z znižanjem pokojnin za 1300 milijonov, med njimi 330 milijonov prihrankov pri pokojninah bivših bojevnikov, z reformo plač nameščencem 500 milijonov, z reformo zakona o socialnem zavarovanju 200 milijonov. Načrt vsebuje dalje še nekatere ukrepe, ki bi vrgli okoli 500 milijonov; te je pa Daladier pripravljen izpremeniti, če bi socialisti na tem vztrajali.
Pariz, 23. oktobra, r. Načrt Dalad»er-jeve vlade za sanacijo državnih financ, ki predvideva med drugim delno povišanje davkov in 6 odstotno znižanje plač vseh javnih nameščencev, je naletel v javnosti, pa tudi v parlamentarnih krogih na hud odpor. Državni uradniki pripravljajo v znak protesta generalno stavko, davkoplačevalci pa so pričeli prirejati protestna  zborovanja   in demonstracije.
Zveza pariških davkoplačevalcev je izdala včeraj poziv, naj pridejo vsi pariški davkoplačevalci danes popoldne ob 4. z av-
tomobili in drugimi vozili pred parlament, da tako na najbolj viden način protestirajo proti nameravanemu povišanju davko'r. Obenem je zveza sklicala za prihodnje dni velika protestna zborovanja v vseh večjih mestih.
Ministrski predsednik Daladier je v teku zadnjih 24 ur dobil ogromno število brzojavnih protestov iz vseh krajev države a že v teku včerajšnjega dne so se vršila v Strassbourgu, Lyonu in drugih večjih mestih velika protestna zborovanja, ki pa so v ostalem potekla mirno, tako da nikjer ni prišlo do incidentov.
CKipor proti sanacijskemu načrtu pa je spravil tudi vlado v dokaj kritičen položaj. Socialisti se odločno upirajo znižanj.i uradniških plač. Včeraj so se ves dan vr šila pogajanja med socialisti in radikali, ki so trajala globoko v noč, vendar pa niso dovedla do sporazuma. Kompromisni predlog, ki ga je sestavil poseben odbor obeh frakcij, je socialistična frakcrja po dolgotrajnem ln mestoma dokaj viharnem posvetovanje odklonila s 46 proti 45 gla sovom. Pogajanja se bodo nadaljevala. Ce ne 1k> prišlo do sporazuma, se lahko zgodi, da bo morala vlada podati ostavko.
Na drugi strani pa je Daladier trdni' odločen izvesti svoj sanacijski načrt brez. ciira na levo in desno, ker vidi samo » tem jamstvo za urejeno državno gospo darstvo, ki je obenem predpogoj uspešne akcije v zunanji politiki, kjer se bije baš sedaj v pogledu razorožitve odločilna bitka. V vladnih krogih se nadejajo, da bodo zunanje politični razlogi iztreznlli francosko javnost ter da bo mogoče odstraniti vse ovire za izvedbo pre«*haganega sanacijskega načrta.
Občinski uslužbenci za svoje pravice
Načrt uredbe o občinskih uslužbencih, o kaleri bo razpravljal banovinski svet
Ljubljana, 23. oktobra.
S 13. junijem je stopil v veljavo zakon o občinah, ki predpisuje, da morajo banovinski sveti v posameznih banovinah izdati do 13. decembra posebne uredbe, s katerimi bo urejen položaj in službeno razmerje Občinskih uslužbencev. Zakon dopušča, da se pri tem vpoštevajo različne prilike in potrebe v raznih krajih naše kraljevine, vendar pa predpisuje za tako uredbo okvirne določbe, ki naj vsebujejo splošne pogoje za sprejem v službo, način popol-njevanja teh mest. rok, do katerega se smejo sprejemati v službo kandidati po dosedanjih predpisih, izvrševanje službene dolžnosti, prestanek službe, določitev minimalnih plač. določitev pokojnine, disciplinsko odgovornost in sestavo in postopek pri disciplinskih sodiščih.
Ko je notranji minister predložil v imenu vlade narodni skupščini in senatu zakon o občinah je naglasu, da je treba posvetiti največjo pozornost vprašanju občinskih uslužbencev, ker se je v praksi pokazalo, da brez marljivega, sposobnega, in materijelno preskrbljenega uslužbenstva občinska uprava ne uspeva. Organizacije običnskih uslužbencev so sprejele to izjavo s hvaležnostjo na znanje in so trdno uverjene, da ravnajo po intencijah g. ministra, če pripomorejo, da se vprašanje službenega razmerja občinskih uslužbencev dobro uredi.
Zveze organizacij občinskih uslužbencev m vpokojencev dravske banovine je v duhu teb principov sestavila s pomočjo ostalih organizacij v nosi kraljevini načrt uredbe o občinskih uslužbencih z nekaterimi spremembami, ki bi jih bilo treba vsekakor upoštevati glede na obstoječi položaj v naši banovini. Iz načrta posnemamo, da ie predvsem vprašanje pokojninskega zavarovanja velike važnosti. Podeželski občinski uslužbenci so v večini prrmerov zavarovani pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani in bi ne kazalo tedaj, da se zavarujejo pri posebnem banovinskom fondu, ker bi s tem izgubili z zakonom zajamčene pridobljene pravice.
Prehajajoč k podrobnostim vseh perečih vprašanj občinskih uslužbencev načrt posebno poudarja, da more biti občina organizirana kot delovna administrativna edmica samo tedaj, če ima svoje stalno in dobro organizirano vodstvo. Zato je potrebno odrediti, da namesti vsaka občina zadostno Število uslužbencev, ker bi se sicer ne moglo doseči stalnega izvrševanja upravnih in samoupravnih funkcij, ki jih nalaga zakon občinam.
Občinski uslužbenca niso samo komunami uslužbenci za poste samoupravnega delokroga« nego so po svojih funkcijah pretežno upravno politični uslužbenci in spadajo po zakonu o notranji upravi k organizacijskim organom celokupne notranje uprave. Glede na sposobnosti občinske službe je potrebna z« občinske upravne uradnike poleg šolske izobrazbe še praksa, ki je predvidena za osebo s popolno srednješolsko izobrazbo z enoletno prakso, za osebo z nižjo šolo pa triletna praksa. Potrebni so v banovini tudi tečaji, iz katerih
naj se razvijejo »talne šole za oočdnake uradnike. Posebno važnost je polagati na sprejemanje uslužbencev v službo, ki naj se vrši le z razpisi. Izbrani uslužbenec mora biti stalen in more biti odpuščen le iz razlogov, ki so določeni za preatanek službe. V interesu službe je tudi, da občinski se uslužbenec pri izpolnjevanju dolžnoati popolnoma depolitizira, ker bo le kot tak lahko vršil svojo službo nepristransko v korist svojih občanov, občine in države. Stalnost uslužbenca bodi zagotovljena. Samo uslužbenec, ki pozna do potankosti lokalne prilike v občini in razmere občanov že na oko, bo delal točno in pravilno. Valna so tudi poglavja, ki govore o prejemkih občinskih uslužbencev. Prejemki morajo odgovarjati važnosti dela in morajo obvarovati tudi eksistenco, da se občinski uslužbenec lahko posveti popolnoma delu, in da v polnem obsegu odgovarja službenim in socijalnim nalogam. Prejemki morajo odgovarjati prejemkom državnih uslužbencev. Občinski uslužbenec na deželi mora v veliki meri prenašati socijalna, kulturna in nacijonalna bremena, ker se ne more izogniti dolžnostim, da deluje v nacijonal-nem in kulturnem življenju, da daje prispevke itd. Služba v občini mora nuditi tudi možnost napredovanja, da se ne zmanjša ambicija, a stalnost in pokojnina naj utrdita vestnost dela.
Načrt uredbe se naslanja na zakon o uradnikih ter odgovarja sistemu in principom zakona o uradnikih. Ista načela so izvedena tudi glede pravic in dolžnosti občinskih uslužbencev. Zakon o občinah daje smernice za ureditev preskrbe občinskih uslužbencev. V tem smislu so napravljene odredbe o pokojninah, ki so v skladu s principi pokojninskih predpisov v zakonu o državnih uradnikih. Prav tako so izdelana načela o pokojninskem fondu, ki jih je dal zakon občinam. V zadevi disciplinskih predpisov se naslanja načrt uredbe na zakon o notranji upravi, ki značaju občinske službe najbolj odgovarja.
Načrt uredbe o občinskih uslužbencih obsega vse. kar je zakon o občinah prepustil uredbodajalcu, pa je zato predložen ta načrt kr. banski upravi v Ljubljani, da ga prouči, oceni in predloži banovinskemu svetu, ki naj končno odloči o položaju, dolžnostih in pravicah do danes še neurejenega in brezpravnega odnosa občinskega uslužbenca do občine in obratno. Prepričani smo, da bo banovinski svet upošteval želje in predloge Zveze občinskih uslužbencev in jim pomagal do pravic, ki jim pripadajo.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2307.07_2318.43,
BerLn 13*52.36—1373.16, Bruselj 798.02 do 801.96, Curih 1108.35—1113.85. London 183.25_184.85,    Newyork 4036.05_4O64.31
Pariz  223.85—227.97.  Praga 169.84_170.70
Trst   301.01—303.41   (premija 28.5%) INOZEMSKE BORZE.
C ur* h: Pariz 20.1975, London 16.5650 Newyork 3«€50, Bruselj 72, Milan 27, Ma drld   43.15,   Amsterdam   208.16,   Beril s 123.10, Dunaj 57.25, Pra*a 16.3250, VarSa va 57.50, BukareSta tM.
✓SLOVENSKI NAROD«, dne 23. oktobra 1933
Potrebe in zahteve
naših mest
Ka) M bilo treba storiti, da postanejo naša mesta motna
opora države
V Novem Sadu je bila včeraj V. redna letna akupočina Zveze mest kraljevine Jugoslavije. Nad 80 delegatov je zastopalo nad 50 mest Ljubljano so zastopali podžupan prol. Jarc, načelnik finančnega odseka Ivan Tavčar in finančni referent dr. Ran t Zborovanje je otvoril in vodil predsednik dr. Krbek. Po pozdravnih govorih in referatih ter predavanju Vase Stajica o vlogi Novega Sada v nacionalnem in kulturnem pogledu do osvobojen j a je bilo sklenjeno, da začne Zveza mest s 1. januarjem izdajati svoje glasilo. Končno je bilo sprejetih 7 resolucij in sicer:
1. Ker smo tik pred uveljavljenjem novega enotnega zakona o mestnih občinah za vso drŽavo, prosi Zveza mest vlado in Narodno predstavništvo, da osvojita v zakonu vsa ona osnovna načela, ki jih je izrazila Zveza v mnogih spomenicah in končno v spomenici 25. junija 1932. Ta načela naj bi prišla v zakon o mestih, če hočejo, da bodo mesta napredovala in da bodo močne opore vsega gospodarskega, kulturnega in političnega napredka v dr-
žavi.
Z Ker so mesta prava središča in žarišča vsega gospodarskega in kulturnega življenja v državi in ker se ta njihov značaj se jasneje kaže v njihovem skupnem delu, stremečem za napredkom in izpopolnitvijo na vseh poljih komunalnega življenja in torej tudi za napredkom splošne državne hi narodne celote, bi bilo potrebno in koristno, da se Zveza mest pod tem ali drugačnim imenom prizna za zakonitega predstavnika vseh mest, čigar posvetovalni glas bi se moral upoštevati pri vseh zakonodajnih, administrativnih, gospodarskih, finančnih, socialnih in kulturnih vprašanjih mest, njihove uprave in samouprave, kakor je dana ta zakonita pravica raznim stanovskim zbornicam in prisilnim udruženjem.
3. Avtomatično pridobivanje članstva z H) letnim bivanjem v občini in vezano na pogoje uživanja članskih pravic, kakor ga predvideva točka 4 § 17 zakona o občinah, bi zelo obremenilo mesta in njihove finan-jce, kajti večja mesta že zdaj komaj zmagujejo skrb za svoje siromake. Avtomatično pridobivanje članstva po zakonu o obči-Inah bi naprtilo mestom cele trume novih občanov in sicer ogromno število siromakov, ki so tudi za gospodarstvo nesposobni. Zato bi bilo avtomatično pridobivanje članstva v mestih vezati na pogoje točke 3. odstavek 1. § 17. zakona o občinah, t. j. da mora dotični vzdrževati sebe in dru-žino. J
4. Zveza mest prosi ministrstvo, da bi dobila osnutek zakona o mestnih občinah na vpogled, da bi lahko v podrobnostih izrazila svoje želje in predloge in še predno bo o njem razpravljal ministrski svet in vredno pride pred Narodno predstavništvo.
II
1. Zveza mest smatra za nujno potrebo dobro premišljen zakon o samoupravnih financah, ki bo mestom odprl nove vire dohodkov. Pri tem naglasa, da so formalni predpisi sekundarnega pomena, čeprav priznava potrebo, da naj bodo čim bolj stro-kovnješko in smotreno formulirani. V zvezi z nameravano ureditvijo banovinskih samouprav bo neizogibno potrebno izvesti tudi revizijo državne finančne politike, še posebno pa davčne zakonodaje. Država in občina so primarno finančno fiskalni objekti in banovine bi morale biti financirane z dotacijami države.
Čezmerno in naglo zniževanje komunalnih proračunov moti občinske finance, ovira in zavira komunalno delavnost in njeno delo za obnovo gospodarskega življenja in splošne delavnosti, pa zato tudi delo za zmanjšanje nezaposlenosti. Mesta dajejo čez polovico fiskalnih dohodkov in je zato v državnem in narodnem interesu, da se favorizira razvoj in okrepitev mest, da bi se privedla po njih tudi v vasi finančna sredstva, ki bi dvignila vrednost produkcije. Zveza mest prosi, da se pri sestavi zakona o samoupravnih financah upošteva tudi njeno mišljenje, obenem pa tudi prosi, da se čimprej ustvari zakon o samoupravnih posojilnicah in da se jim kot važnim gospodarskim občinskim ustanovam nudi največja podpora pri izenačenju s pravicami in pooblastili, kakršne vživajo pooblaščene državne denarne ustanove.
m.
Do izida zakona o samo upravnih financah in ob času težke gospodarske krize in vedno večje nezaposlenosti in socialne bede v večnih mestih, ko mestne občine iz rednih sredstev komaj krijejo največrje potrebe, je najnujnejša potreba, da se mestom dovoli uvedba posebne davščine za čisto socialne namene, ki bi se z njo na korist revežev obremenili oni, ki sedaj žive v zadovoljivih materijalnih prilikah in ne bi težko občutili tega bremena.
IV.
Priznavajoč v pomi meri vse koristi, katere je mestnim občinam prinesel novi gradbeni zakon, Zveza mest vendar smatra, da so temu zakonu potrebne marsikatere izpremem.be in dopolnila, zlasti da bi se mesta še bolj zaščitila proti onimi, ki iz svojih osebnih Interesov ovirajo delo za napredek regulacije mest
V.
Zveza mest smatra, da je uporaba ljudske sile neprimerno in nesodobno sredstvo za gradbo in vzdrževanje nedržavnih cest v veliki večini mest in bi se morala zamenjati z drugimi sredstvi, ki bi bolj odgovarjala gospodarskim in socialnim prilikam mest in so zato potrebne bistvene iz-premembe v zakonu o nedržavnih cestah. VI.
Zveza mest kraljevine Jugoslavije visoko ceni idejo sokolstva kot prevažne nacionalne in kulturne ustanove in poudarja, da je dolžnost vsakega mesta, da to posebno značilno in splošno narodno ustanovo podpira z vsemi silami in da vsako mesto v svojem proračunu s čim izdatnejšim denarnim prispevkom podpre napredek te velevaSne narodne ideje.
Zveza mest smatra tudi za potrebno in nujno, da ae vsesokolski zlet, ki bo meseca avgusta 1934 v Zagrebu v zvezi s proslavo 70-tetaioe   X. sokoftskega A UM, v a v
Zagrebu in 10-letndco ustanovitve Slovanske sokolske zveze podpre moralno in materijalno in sicer moralno na ta način, da povabi vse meščanstvo, posebno pa vse sokolske čete na svojem področju k čim večji udeležbi na zlatu, materijalno pa, da a čim večjimi prispevki pomaga zagrebški župi pri stroških zleta.
vn.
V resoluciji je na uvodnem mestu ugotovljeno, da je preskrba s ceneno električno energijo postala splošna narodna potreba vseh delov naše države. Potrebno je, da se elektrifikacija Izvede po določenem načrtu in sistemu Ugotovljeno je, da privatna inicijativa, čeprav morda začasno elektrifikacijo pospešuje, ne izvaja elek-trifikacijskih del po načrtu to aistematski, temveč v prvi vrsti računa v rentabiliteto hi s svojimi Interesi. Nadalje Je ugotovljeno, da imajo mesta s svojimi električnimi podjetji možnost uspešne izvedbe elektrifikacije s tem, da računi temelje na potrebah konzumentov, ker je mogoče elektri-
fikacijo izvesti samo s pomočjo njihovega konzuzna in je zato potrebno, da ae izvedba spftoina •iektriflkaoija poveri v prvi vrsti m—tom in njihovim alaktramam; da se v pogledu elektrifikacije po načrtu uvede tesna kooperacija med mesti, banovinami in državo, tako da javnopravne osebe v vsakem primeru obdrze vodstvo elektrifikacije dežele v svojih rokah; da država čimprej izda zakon o elektrifikaciji, kjer bo odredila smernice splošne državne elektrifikacije in dala javnopravnim osebam, ki izvajajo elektrifikacijo, največje olajšave za njeno izvedbo; da država podpre splošno elektrifikacijo m strani javnopravnih oaeb ne samo z direktnimi prispevki v poedinih primerih, pač pa z olajšavami pri plačevanju davka in trošarine oz. z dajanjem premij po zgrajenih kilovatih v centrali ali po kilometrih napeljanega voda.
V pričakovanju, da se ti ukrepi uveljavijo in glede na današnje stanje v poedinih mestih, prosi Zveza mest pristojne faktorje, da pri registriranju ali dajanju novih koncesij privatnim društvom predvsem gledajo, da dotične občine ne izgube koristi bodoče elektrifikacije.
Resolucije so bile vse sprejete in zborovanje je bilo zaključeno. Popoldne je novosadska mestna občina priredila svečan banket to po banketu so si delegati ogledali mesto in razstave, danes si pa ogledujejo okolico, zlasti fruškogorske samostane in Sremske Karlovce.
Prva operetna noviteta
Abrahamova »Havajska roža« |e dosegla na našem odru popoln uspeh
^ Ljubljana, 23. oktobra. Zdaj ima naša publika v opernem gledališču na razpolago repertoar, ki mora zadovoljiti vse različne želje: opere starejše in novejše dobe, opero skrajne modernosti in opereto zadnje mode. Uprava polno ustreza vsem okusom od najvišjega do najnižjega, vsa dela pa izvaja z danimi sredstvi čim bolje in tudi glede zunanje opreme čim lepše. V jedva mesec dni trajajoči sezoni se nudi občinstvu že tako bogat, pester in raznovrsten repertoar, kakor ga nudijo le velika in močna operna podjetja. To je mogoče le z uprav vzgledno marljivostjo in produktivnostjo našega opernega ansambla, ki zasluži polno priznanje in najštevilnejši odziv.
Pavla Abrahama opereta v treh dejanjih »Havajska roža« je imela po svetu izreden uspeh in je njena glasba postala po raznih orkestrih, gramofonskih ploščah in radijskih prenosih tudi v Ljubljani že tako popularna, da ljudje razne »šlagerje« že prepevajo. In pri naši premieri je res prepeval velik del občinstva z orkestrom in z zborom na odru vred.
Ta »kič« ali »šund«, kakor označuje Gledališki list naše uprave to vrsto operet, bo torej tudi v Ljubljani dosezal svoj namen. Povprečni publiki nudi to, česar si sama želi: »jazza« v pesmih in plesih, veliko osladne sentimentalnosti, eksotične romantike, pikantnosti v plesalkah in razkošja v toaletah, drastične komike in vseh tistih primesi, ki učinkujejo na senzacij lačne oči in javkajočih melodij željna ušesa. Današnji svet je pač tak, kakršen je bil vedno: želi si zabave in le za zabavo rad odpira mošnjičke. Gledališča, ki žive itak v stalni, le v vedno hujši krizi, morajo uprizarjati taka dela, da najdejo sredstev za boljše in najboljše reči.
Abraham, danes najbolj uspešni ma-djarski skladatelj operet in tonfilmske glasbe, je že s svojo prvo opereto »Viktorija in njen huzar« navduševal par sezon našo operetno publiko. Navduševal jo bo tudi s »Havajsko rožo«, dasi njeno dejanje ne doseza prve operete vzlic temu, da so se mučili z libretom kar trije avtorji. Njegovi številni kupleti, pesmi in plesi pa imajo tudi tu vso isto šlagersko udarnost in se odlikuje njegova instrumentacija s sočno, razkošno in vročo barvitostjo. Havajske   folklorne   kitare   dajejo orkestru
včasih naravnost plašno jokav zvok, ki pa nekaterim ljudem posebno ugaja.
Uprizoritev po g. rež. Kreftu, scenografu g. Uljaniščevu, koreografu g. Golovinu in zlasti po dirigentu g. dr. Svari je bila za naše razmere prav dobra in lepa. Oprema, kostumi in toalete so naravnost krasne, a toalete havajske princese Larje in njene dvojnice, jazz pevke Susanne (obe igra in poje ga. Poličeva) so za ženske oči pravcata naslada.
Ker sodelujejo nekateri operni pevci, je predstava tudi v pevskem oziru mestoma na višji stopnji. G Gos ti č v sicer pasivni ulogi princa Havajca lepo zapoje več ljubeznivih arij, g. Marijan Rus se kot stari Havajec Kaluna odlikuje s svojim spevom in ga. Španova ima kot Bessie več ugodnih pevskih točk.
Glavno žensko partijo izvaja elegantno, elastično in okusno vzdržno ga. Poliče-v a; kot pevka, igralka in plesalka daje z vnemo in učinkovito vseskozi svoje najbolje znanje.
Gdč. V. Smerkoljeva je zelo simpatična, igralski dovolj spretna mlada Ha-vajka Raka; pevski zadošča. Kot vrla plesalka ugaja posebno.
Izvrsten Jim Bov, jazz-pevec, je g. P e-č e k, prožen in točen kot plesalec, a zlasti v zamorski maski v III. dej. s svojo pesmijo efekten.
Večji ulogi imata še gg. J. R u s kot tajnik Buffy in Simončič kot zarotnik Havajec; izvajata ju prav dobro. Zal, da nastopa g. Drago Zupan kot amer. guverner le kot igralec, ki se mu proza še zatika, in žal, da g. S. Magolič za svoj glas nima primernejše uloge; Zupan in Magolič pa sta igralski odlična. Posebej moram pohvaliti gdč. Kur bos, ki je zelo srčkana in strumen amer. kadetek. Tudi mala Drenovec in Mauser sta pela prav zadovoljivo v prividu zaroke.
V splošnem bi bilo želeti, da se opereta skrajša, ker traja do pol 24. in se dejanje marsikje zavlačuje.
Predstava je v soboto in nedeljo gledališče napolnila, žela mnogo burnega ploskanja in prinesla vsem glavnim akterjem mnogo cvetja. Naj bi se Abrahamova špekulacija in izkoriščanje konjunkture v najvišji meri obnesla tudi za našo gledališko blagajno!
II. prosvetni večer viškega Sokola
Prosvetni odbor Sokola na Viču je priredil v soboto zvečer v dvorani Sokolske-ga doma II. lep prosvetni večer ob obilni udeležbi članstva in občinstva. Viški Sokol si je nadel častno nalogo, da bo ob sobotah prirejal prosvetne večere z zanimivimi predavanji, nastopi priznanih pevcev, salonskega orkestra itd.
Sobotni večer je otvoril predsednik predavateljskega odseka br. Korene, ki je najprej pozdravil predavatelja br. dr. Sto-jana Bajiča, konzervatoristki gdč. Kristanovo in Rudolfovo ter br. Draga Burgarja. Predavatelj br. dr. Bajič je imel zanimivo predavanje »Jugoslavija v sklopu mednarodnega življenja«. Njegovo predavanje so vsi poslušali z največjo pazljivostjo, žal, da je prekratko odmerjeni čas skrajšal predavanje. Predavatelj nas je seznanil predvsem z vlogo Jugoslovije, ki jo igra na Balkanu in v Srednji Evropi. Posebno obširno se je dotaknil vprašanja Nemčije, ki je danes važen faktor v Evropi, ki ogroža svetovni mir. Predavatelj nam je prečital nekaj odlomkov, kjer se Nemčija pritožuje nad zatiranjem nemške manjšine ▼ Jugoslaviji, ko je vendar znano, da je Nemčija tista država,' ki najbolj zatira svoje manjšine ter jih hoče popolnoma germanizirati. Z veseljem pa moramo ugotoviti, da pridobiva naša država v zunanjem svetu vedno večji ugled in simpatije, kar je pokazalo zlasti zadnje potovanje Nj. Vel. kralja po balkanskih državah. Najboljša vez pa je Mala antanta, ki nam jamči, da se bodo vse želje in zahteve Jugoslavije upoštevale tudi na mednarodnem poprišču. Ob zaključku predavanja je predavatelj obžaloval, da prekratko odmerjen čas onemogoča pojasniti še druga važna vprašanja, predvsem vlogo Jugoslavije na Balkanu in na Adriji, obljubil pa je, da bo v prihodnjih predavanjih seznanil poslušalce tudi s tema dvema problemoma. Občinstvo se je zahvalilo predavatelju s navdušenim odobravanjem br. Korene mu je pa izrekel toplo zahvalo.
Predavanju je sledil koncertni del ter sta zapeli gdč. Kristanova in Rudolfova štiri Dvofakove dvospeve, ki so občinstvu izredno ugajali ter želi navdušeno priznanje poslušalcev. Naš stari znanec br. Drago Burger je junaško zapel t svojim mogočnim tenorjem Lenskega arijo iz opere »Ev. Onjegin« ter med viharnimi ovacija-
mi dodal še Flajšmanovega »Metuljčka«. Končno se je vršil v dvorani ob sviranju salonskega orkestra prijeten družabni večer. Viškemu Sokolu čestitamo k lepemu večeru in želimo, da bi dosegle tudi druge njegove prireditve tako velik uspeh.
/. H.
Pesem sveta
Ljubljana, 23. oktobra.
Dobro petje v Ljubljani vedno vleče, saj smo Slovenci sami taki pevci, da se naša pevska društva vračajo od povsod zmagovita in naši solisti so se pozpeli do slave tudi po največjih odrih. Samo ob sebi je torej umevno, da želi vsakdo spoznati slavnega tenorista Joaepha Schmidta tudi na platnu, ker njegov čudežni glas poznamo že iz radija in gramofona. Le nekaj je bil pri tem slovitem pevcu doslej nerazumljivega. Nikdar namreč nismo čuli, na katerem odru je angažiran in nikjer nismo videli njegove slike, čeprav mu kritika priznava, da z uspehom tekmuje s Kiepuro, nekateri so pa celo mnenja, da se je povzpel nad Ca rusa.
Sele film »Pesem sveta« nam je odkril tajnost svetovnoslavnega pevca: tako majčkena in neznatna je njegova osebica, da je njegov nastop na odru v vlogi opernega junaka popolnoma nemogoč. Tudi v filmu se nikdo ne more ubraniti sočutja z usodo umetnika, ki je gotovo tudi prav mnogo žrtvoval, da se je pokazal javnosti. Ves zagrenjen je njegov nastop in z največjim premagovanjem se trdo in okorno kreta pred publiko v nepremagljivem strahu, da se osmeši. Bolesten je njegov izraz in zastrt njegov glas, kadar govori, a kadar iz njegovih ozkih prs zadoni mogočni srebrni zvon njegove pesmi, nakrat nikjer ni več zlohotnega prezira in samo brezmejno občudovanje objame z vso toploto in zanosom triumfatorja. Publika je zamaknjena v njegovo božansko pesem in plava z njo v višave, prevzeta do solz.
Preveč krut je film z umetnikom. Lepa prodajalka, znana Charlota Andero se zaljubi v njegov glas. S samimi velikani mora Schmidt nastopati: s zavaljenim, a dobrodušnim orjakom Fritzem Kampersom in z zalim, fantovskim in visokim Viktorjem de Kova, da je kontrast med pevcem h» okolico še bolj mučen in neusmiljen. Tuđi
Bsvec se seveda zaljubi v svojo častilko. a te ji spoznati in je srečen z njo v večnem trepetu, da dekle ljubi le njegov glas. Stara storija se ponavlja. Deklico dobi nje-
gov prijatelj, njemu pa ostane slava.
Mnogo solz je pri vsaki predstavi, še več pa občudovanja prekrasnega glasu, a tudi nemuzikalni obiskovalci so zadovoljni, saj je vsebina pretresljiva, obenem pa gledalci spoznajo tudi vse lepote in znamenitosti Benetk, najsentimentalnejšem nastrojen ju. Sploh je film med najboljšimi, kar jih je bilo na repertoarju kina Matice.
Radio tenorist
svetovni pevec čarobnega glasu
JOSEPH SCHMIDT
poje
Pesem sveta
Sodelujejo:
CHARLOTE ANDE K VIKTOR DE KOVVA, FRITZ KAMPERS
Danes ob 4., 7fi in 9 U zvečer
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Naše gledališče
Drama. Začetek ob 20. uri
23. oktobra, ponedeljek: Sveta Ivana — red C.
24. oktobra, torek: V agoniji. Gostovanje v Celju.
25. oktobra, sreda: Sonata strahov. Red Sreda.
26. oktobra, četrtek: Pravica do greha. Izven. Znižane cene.
★
Opozarjamo na nocojšnjo vprizo-ritev Shawove zgodovinske legende Sveta Ivana z gospo Miro Danilovo v naslovni vlogi. Vsa ostala zasedba kakor pri premijeri. Predstava se vrši za red C.
Pravica do greha, izvrstna veseloigra, ki je pri obeh predstavah v polni meri zabavala navzoče občinstvo, se ponovi kot ljudska predstava izven abonmana. po znižanih dramskih cenah v četrtek, 26. t. m. zvečer.
Ljubljanska drama pripravlja za letošnje Vse svete znano Raupachovo žalo-igro »Mlinar in njegova hči«. Minula so leta in leta, odkar se to delo ni igralo v naši drami in ki je sedanji generaciji skoro popolnoma neznano. Pred vojno pa je bilo to delo stalno na repertoarju za vsake Vse svete, to pa ne samo v Ljubljani, temveč v vsej Evropi. Večja gledališča jo še sedaj stalno igrajo. Ljubljansko vprizori-tev pripravlja režiser Milan Skrbinšek. Prva predstava bo v soboto, 28. t. m. zvečer. Opera Začetek ob 20. uri.
23. oktobra, ponedeljek zaprto.
24. oktobra, torek: Pikova dama. Gostuje ga Zinka Kunčeva iz Zagreba. Red B.
25. oktobra, sreda: Ol-Ol. Začarani ptič. Red A.
26. oktobra, četrtek: Halka. Red Četrtek.
*
Jutri gostuje v Čajkovskega operi »Pikova dama« gospa Zinka Kunčeva, odlična članica zagrebške opere. Ostala zasedba kakor običajno. Opera je izvrstno pripravljena. Naštudiral jo je ravnatelj Polič, režija je prof. Šestova. Predstava se vrši za red B.
Obe ruski deli: Opera Ol-Ol in balet Začarani ptič se ponovita prvič na našem odru v sredo, 25. t m. Obe deli sta izredno interesantni in sta imeli na premijeri velik uspeh. Predstava se vrši za red A.
Opera pripravlja vprizoritev Pucci-nijeve opere Tosca, v kateri bo nastopil prvič na našem odru v vlogi Cavaradossija naš rojak g. Ivan Franzl. ki študira petje na zagrebški akademiji ter ima krasen glasovni materijal. Datum predstave javimo.
Slovenci v Ameriki
5. septembra se je odpeljal v avtomobilu iz Roundopa, država Montana, 571etni Luka Zupan (popreje Zupančič) v Great Falls, kjer živita njegovi dve hčerki. Drugo jutro so ga našli mrtvega v potoku Belt Creek. Najbrž je postal žrtev zločina. Pokojni je bil rojen L 1875. v Vavči vasi pri Dobrniču na Dolenjskem, v Ameriki je delal rudar polnih 40 let Za njim žalujejo žena, trije sinovi in štiri hčerke.
V kraju Canal Rd pri Garfield Height-su, država Ohio, se je 1. oktobra pripetila huda avtomobilska nesreča. Z avtomobilom so se odpeljali na krajši izlet France Demel, Rut Kajne, Barbara Debaj in France Sitnič. Nasproti jim je pridrvel brezobziren avtomobilist in Demel je bil prisiljen zavoziti v stran. Avto je treščil v kanal, vendar sta oba mladeniča skočila iz njega in rešila tudi dekleti, ki ste bili nezavestni. Avtomobilist, ki je povzročil nesrečo, je pobegnil.
V Ahmeeku. država Michigan, je nedavno popivala večja družba, v kateri je bil tudi France Pohor. V pijanosti so se začeli med seboj prepirati, med prepirom je pa Pahor nenadoma potegnil samokres in začel streljati. Nevarno je obstrelil nekega Harrva Larka. Bil je aretiran ter obtožen poskušenega umora. Pohor se je zagovarjal s pijanostjo češ, da ni imel namena Larka ubiti, toda ameriška sodišča ne poznajo šale. Obsojen je bil na 15 let težke ječe.
V noči med 23. in 24. septembrom je nad Calumetom divjala silna nevihte, med katero je tudi večkrat treščilo. Strela je udaril v farmo Matije Fortuna, kateremu je zgorel hlev z nekaj živine ter 1200 kokoši.
8. septembra je v Clevelandu podlegel srčni kapi Janez Barbič, rojen leta 1888. v vasi Hrastje, občina Cerklje pri Krškem.
V Ameriko je prišel lete 1907. Za njim žalujejo brat in več drugih sorodnikov. —
V Clevelandu je umrla Marija Steričeva, rojena Oblak. V Ameriki je bivala 43 let, doma je bila iz vasi Cešnik, fara Trebnje. Zapustila je mola m sina. — Po daljši bolezni je v Clevelandu umrl pek Andrej Do-
>tev 242
lene, doma iz Babnega polja pri Polhovem gradcu, pekovske obrti se je pa izučil v Ljubljani, odkoder je pred 32 leti odpotoval v Ameriko. Zapustil je /eno Marijo, ki je tudi težko bolna, tri sinove in dve hčerki, od katerih trpi ena že 20 let na paralizi v nogah. — V kraju Rolvn. država VVashington, je umrl Anton Janečok. Pokojni je bil rojen leta 1876. v vasi Otok pri Črnomlju, v Ameriki je bival 34 let Bil je ustanovitelj treh slovenskih podpornih društev. Zapustil je ženo in dve hčerki. — V Clevelandu so nedavno pokopali 571etneau Štefana 2eleta. Pokojni je bil rojen v Ra-dohovi vasi. zapustil je ženo in hčerko.
Koledar.
Danes: Ponedeljek, 23. oktobra katoličani: Ivan Kap. Zivka; pravoslavni 10. oktobra.
Današnje prireditve.
Kino Matica: Pesem sveta.
Kino Ideal: Za ljubezen ni zdravila.
Kino Dvor: Eno minuto pred dvana; sto (Tom Mix).
ZKD: >VeliKa parada« ob 14. v kinu Matici.
Kino Šiška: Zvezde z neba.
Občni zbor Slovenske Matice ob 20. v društveni posvetovalnici v hiši Slovenske Matice.
Predavanje s sklopti&nimi slikami o važnosti oblačila in zgodovini mode ob 20 dvorani Delavske zbornice.
Dežurne lekarne.
Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trs 9 in dr. Piccoli, Tyrševa 6.
^Zzftocf sita
Mi, kar nas je pravih Slovanov, smo pri vsej svoji slovanski vzajemnosti kaj čudni ljudje. Že jezik nas izdaja, da govorimo enako ali vsaj približno enako, mislimo in delamo pa drugače. Vzemimo kar nas Slovence in naše predrage brate Čehe, ki nam je skupen izraz »obhod*. Pa glejte spaka, kako različen je pomen/ Slovenci smo navdušeni za obhode, bratje Čehi pa tudi, samo da imajo oni od njih mnogo večjo korist. Takih primerov je v slovanskih jezikih vse polno.
Pa tudi v naši ožji domovini se večkrat ne razumemo, čeprav govorimo enako. Mi Slovenci rešujemo in rešavamo, kadar je kaj v nevarnosti, naši bratje Srbi pa razumejo pod tem izrazom odločanje odnosno sklepanje. In tako se pri nas temu ali onemu zaleti, da zanese srbsko rešavanje v našo milo slovenščino, pa ga se\'eda napačno razumemo, ker se Še nismo zedinili tako daleč, da bi nam bil jezik skupen. A tudi iz tira slovanske vzojemnosti vrženi bivši bratje Rusi so »rešilt* nekaj, kar bomo morali prej ali slej rešiti tudi drugi bratje Slovani.
Pod avto je skočil
Novo mesto, 23. oktobra. Snoči okrog 8. je vozil k izJetndškemu vlaku na postajo avtoizvošček g. Ivan Doj-movič. Od Osojm-kove gostilne proti mestu mu je prišel naproti neki moški, ki se je ustavil ob robu ceste in navidezno čakal na avtomobil. Bil je oprt na palico, ko je pa privozil avtotaksl skoraj do njega, je palico spustil Iz rok in se bfciskoma pognal pod avtomobil. Šofer je v zadnjem hipu opazil, kaj namerava neznanec in da bi preprečil skok pod voz, je pognal avtomobil s še večjo brzjio. Toda bilo ie ial prepozno, neznanec je pa namestu pod voz priletel na hladilnik in ga je treščilo v stran, tako da je prišel pod zadnje levo kolo.
Dojmovič je takoj ustavil avtomobil ter pobral neznanca, ki jo bil težko poškodovan, a Še živ. Tja je prišel tudi orožniški narednik g. Gandev Naložila sta ranjenca na avtomobil in ga hotela prepeljati v kan-dijsko bolnico, že med prevozom je pa umrl. Kdo je nesrečni samomorilec, ni bi>k> mogoče ugotovitu; baje je iz Kočevja.
Posiliti sta jo hotela
Ljubljana, 23. oktobra.
Včeraj popoldne je napravil mesarski pomočnik France iz Ljubljane krajši izlet v družbi svoje izvoljenke brhke MJmice v ljubljansko okolico. Tako lep božji dan je bil In zadovoljna sta se vračala France in Mimica z Jezice proti Ljubljani. France je predlagal, da bi zavila z glavne ceste raje v gozd, češ, da je prijetneje hoditi, ko ni toliko prahu in nihče ju tudi ne bo motil. In ker je Mimica pristala, sta jo ubrala na širno ljubljansko polje. Zasanjana in držeča se za roke nista niti opazila senc, ki so prbutale okrog njiju.
Nenadoma so Franceta pograbile kore-njaške roke, obenem ga je tudi nekdo krepko stisnil za usta, da ni mogel kričati. France se je uprl, toda dvema ni bil kos. Tretja je medtem po padel Mimico, ki je od strahu kar okamenela. Prižgal je dve vžigalici, ji posvetil v obraz ter pripomnil:
>Aha, to je pa res fejst punčka za nas vse tri!<
Lotil se je dekleta, ki ae je pa obupno branilo. Strgal ji je jopico ln krilo, pa tudi spod je krilce ter sele popustil, ko je začela klicati na pomoč. Tudi njegova pajdaša sta se ustrašila ter izpustila Franceta, Vsa preplašena sta Jo fant In dekle ubrala na Dunajsko cesto, kjer sta napad prijavila bližnjemu stražniku.
Policija je včeraj popoldne vse tri nasilneže prijela in zaslišala. Priznali so napad, Češ, da so hoteli dekle posiliti. Zagovarjati se bodo morali pred sodiščem.
Proti jugu.
Častnik vpraša podnarednika, kam koraka stotnija.
— Proti jugu, gospod poročnik.
— Res je. Kako si pa to spoznal?
— Ker je vedno bolj vroče.
Na dobrodelni prireditvi.
— Gospod, kupite ustnik.
— Hvala, gospodična, sem nekadilec
— Pa kupite praktično držalo, ki sem ga sama izdelala.
— Hvala, jaz nikoli ne pišem.
— Ali pa Škatlico bombonov.
— Slaščic ne jem.
— Pa vsaj kos mila. Upam, da se ▼saj umivate, če ste že vse drugo opustili.
■
»SLOVENSKI NAROD«, dne 23. cftrtofera 1933
Dnevne vesti
— O obravnavi] proti bratoma Mali ki Marili Golmajer priobči »Slovenski Narod« v sredo obširno poročilo. Opozarjamo na to naše naročnike in čitatelje po vseh krajih, posebno pa na Dolenjskem, ter jih prosimo, naj opo-zore še svoje prijatelje in znance, da bodo lahko že v sredo čhaK podrobno poročilo o enem najstrašnejših zločinov, kar jih pozna naša kriminalna zgodovina.
— Delovanje   Vzajemne pomoči vzpostavljeno, z odlokom g. bana dravske banovine   z dne 7. oktobra t. 1.,   vm No. 5957/21, je bilo Vzajemni pomoči, registrirani pomožni blagajni v Ljubljani, vzpostavljeno delovanje v vsem obsegu, obenem so bila registrirana predložena pravila. V pravilih, je zagotovljeno delovanje blagajne v skladu z načeli zakona z dne 16. julija 1892, drž. zakon 202 in po zavarovalno tehničnih  zahtevah.  Med prehodnimi odredbami je določeno,   da obdrži blagajna dosedanje člane tudi preko sedaj maksimirane starostne dobe in tudi brez pristanka zavarovanca,   ki je   za nova zavarovanja predpisan. Izločiti pa mora vsa spekulativna zavarovanja.   Dosedanji Člani prejmejo nove članske izkaznice, v katerih jim bo v zrni slu novi ti pravil določena tudi vi-Sma zavarovalnine tako, da se reducirajo zneski od preko 10.000 Din   na to fiksno veoto, kot maksimalno, ostali pa relativno nižje. V izkaznicah se določi tudi višina članarine oziroma prispevka. Za sprejem novih članov so odrejeni strogi pogoji, tako da bo onemogočena nepravilna uporaba. Pravilno prevedbo in delovanje blagajne bosta nadzirala   odposlanca kraljevske banske uprave, ki so jima dana podrobna navodila.
— Diplomski izpit so položiti na filozofski fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani gdč. Melita P i r č e v a iz Maribora (nemščina in primerjalna književnost), gdč. Milena Rovškova iz Kranja in g. Ivan Z i k a iz Kamnika (oba francoščina in primerjalna gramatika romanskih jezikov). Čestitamo:
— Kongres državnih upokojencev'. V Brodu so imeli državni upokojenci te dni kongres, pred kongresom pa anketo, ki so na njej rapravljali o pokojninah upokojencev po novem in starem zakonu, o ureditvi -pokojnin, o neredmostih pri izplačevanju pokojnin, o prispevkih za pokojninski fond, o voznih olajšavah in o kuluku. Na podlagi ankete o teh vprašanjih je ožji odbor sestavil resolucijo, ka je bila na kongresu sprejeta in bo poslana na pristojno mesto. Med debato o posmrtninskem fondu je referent dejal: Vas gospodje, pa prosim, nikar ne umirajte! Prejfenji mesec smo morali iz fonda izplačati 14.000 Din. živite in plačevajte prispevke!«
— Zagreb ne bo imel nebotičnika. Tudi v Zagrebu so hoteli zgraditi prvi nebotičnik, osemnadstropno poslopje na vogalu Masarykove in Gimduličeve uHee. Lastnik zemljišča je pa prišel navskriž z gradbeno oblastjo in je opustil misel na zgraditev
nebotičnika.
— Razpisana zdravnlftka služba. Razpisan je natečaj sa mesto honorarnega zdravnika in vršilca dolžnosti upravnika dečjega okrevališča t Brusu v moravski banovini. Prošnje je treba vložiti na sanitetni oddelek moravske banovine do 1. novembra.
_ Slovenske ženo v Zagrebu ki Ljubljani. Po kongresu >Jedinstva slovenskih žena< v Beogradu so ee napotile beograjske, češkoslovaške in poljske delegatke po naši državi, da si ogledajo večja mesta.
V Zagreb prisjpo jutri zjutraj, po jutrišnjem zjutraj se pa odpeljejo v Ljubljano.
V Zagrebu Jim pripravljajo svečan sprejem, pa tudi v LJubljani bodo prisrčno sprejete.
— Pocenitev plina v Zagrebu. V Zagrebu se pripravlja komercijalizacija mestnih podjetij, v zvezi s tem tudi pocenitev plina. Cena za gospodinjstvo in razsvetljavo bi se znižala od 2.80 na 2.30 ali pa še bolj. Sorazmerno se bo pocenil tuđ:. pHn za industrijska in druga podjetja.
— »Avtonomna uprava Beneške Slovenije« je naslov kratki razpravi dr, Henrika Turne, ki jo je objavil »Slovenski Pravnik« in je pravkar izšla tudi v posebnem odtisku. Le 13 strani obsega razprava,, vendar nam pove toliko novega in zanimivega iz zgodovine našega naroda kakor malokatera knjiga. Beneške Slovence že itak šc mnogo premalo poznamo, zato nam je pa delo dr. Turne pravo odkritje, saj spoznamo, da je po odlokih henečanskega senata in dožev tvorila Beneška Slovenija državico zase, ki je varovala severne meje mogočne Beneške republike in je imela tudi pravico vzdrževati lastne vojaške čete.   Lastno sodno upravo so Beneški Slovenci imeli že v prastarih časih, a sele iz 1. 1401. nam je znan najstarejši dokument o lastnem domačem sodišču visoke instance. Upravljali so se v •»soseskah«,   a   12  »sosedenj«   je tvorilo »dvanajst i jo«, kd so bili v njej župani so" sedenj.  Najvišja in^-anca in pravi parlament je biio pa »veče«, kar v zapadni slovenščini  pomeni  zbor sosedov, ki se po~ svetuje   in  odloča o skupnih stvareh. O upravi v soseskah imamo pismen dokaz že iz leta 1077. za občine Nerne-Nimte, ki je bila še v poznem srednjem veku slovenska. Beneška Slovenija je ob skupni upravi imela tudi svoj kulturni center pri Sv. Kvi-rinu poleg Šempetra   na Nadvži,   kjer so se nam ohranile 5e v Kostan jah na naši skraini severni meji na Koroškem. Seveda so Beneški Slovenci svoje svorjoSčfne tudi vedno branili in so imeli tudi nekake veške odvetnike, ki so jih imenovali »besednike* in so take pravne svetovalce poznali tudi tolminski kmetje še pred kratkem. Avtonomijo Beneških Slovencev so odpravili šele Francozi L 1806., vendar so pa imeli toliko ozira,    da so smatrali Beneško Slovenijo skoraj  kakor kanton  zase  in so  bili vsi predstavitelji uprave Slovenci, kakor pričajo njih imena Kukovac, Koren, Podreka i. dr. Avstrija je končno zatrla vseh 36 svobodnih sosesk, vendar so se pa možje že dolgo shajali na posvetovanja. Ob zaključku razprave dr. Turne konstatira, da so Slovenci v Beneški Sloveniji   in Furlaniji morali biti najbrž prastanovalci dežele. Do-črm so bojevita krdela ob preseljevanju na" rodv podjarmila Slovene v Srednji Evropi, so Beneški Slo veni še dolgo živeli svojo priprosto in vendar že visoko razvito civilizacijo, dokler tudi njih ni poplavila splošna evropska kultura.
_ Vreme. Vremenska napoved pravi,
da bo deloma oblačno. Včeraj je v Beogradu in Dalmaciji nekoliko deževalo, drugod je bilo pa samo oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 20, v Sarajevu 16, v Ljubljani 13.2, v Zagrebu 13, v Beogradu 12.4, v Mariboru 12.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 76*.5, temperatura Je znašala 9.7.
_ Nesreča na lovu. Jože Klemene, 51-
letni predsednik iz Kokre občana Preddvor pri Kranju je bil včeraj popoldne na lovu, pa ga je nekdo po nesreči obstreU. Ves naboj fiiber mu je udaril v hrbet. Precej ranjenega posestnika so morali prepeljati v ljubljansko bolnico.
_ Nesreča motocikll«ta. Elektrotehnik France Kurnik, rojen leta 1904 v Tržiča in stanujoč na Ljubeljski cesti 42, Je včeraj padel z motorja in zadobil resne notranje poškodbe. Prepeljati so ga morali v ljubljansko bolnico.
— Z 20 leti štirikrat oženjen.   V vasi Jamorje blizu Slunja živi 20-letni kmet
Rade Topič, ki je že četrtič oženjen. Prvič se je oženil ko mu je bilo 14 let, a dekle je bilo staro 21 let. žena se je pa kmalu naveličala moža in mu je .pobegnila. Topič se je kmalu oženil drugič, a druge žene se je naveličal on in jo je zapodil od hiše. Pred dobrim letom Be je oženil tretjič, toda tretja žena mu je kmalu umrla. Zdaj si je izbral v sosedni vasi 16-letno Maro Trbojevič.
— Strahovito pustošenje na Hvaru. Od torka na sredo je divjalo na Hvaru sdmo neurje, ki je napravilo ogromno škodo. Rodovitni kraji Milne, Rubavice in Grabla so izpremenjeni in popolnoma opustošeni. Posebno hudo so trpeli vinogradi in olive. Prebivalstvo opustošenih krajev je obupano.
Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, če rm as ti turi, marsikateri katari, motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« vodo že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« grencica se dobi v vseh lekarnah, droben jah in spcceriiskib trgovinah.
Iz Ljubljane
—Ij  Naknadni  pregled  motornih vozil.
V petek 27. t. m. od 9__12. ure se vrši v
Ljubljani, Šubičeva ul. štev. 5 pred poslopjem uprave policije naknadni komisijski pregled onih motornih vozil, ki služijo za obratno prevažanje oseb, (avtotak-si, avtobusi). K temu pregledu imajo prepeljati svoje avtomobile avtoizvoščki in lastniki avtobusov iz cele banovine, katerih vozila še niso bila pregledana za «11 polletje 1933 in ki nimajo v knjižici uradno potrjeno rabno oddobritev za Izvrševanje prevozniške obrti za II. polletje 1933 Avtotaksiji in avtobusni podjetniki, ki svojih vozil ne bodo pripeljali k pregledu, bodo kaznovani in njih vozila odstranjena iz prometa. Istočasno se vrši pregled tudi za nova še nepreizkušena motorna vozila, odnosno za vozila, ki so bila doslej v popravilu.
—lj   Zanimivo   predavanje o modi s
slikami o pomembnosti obleke in zgodovini mode in nje razvoja priredi drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Miklošičeva c. Zavod za pospeševanje obrti zbornice TOI. Predavala bosta o prvi temi ga M. Sarčeva, lastnica modnega ateljeja in po banski upravi dovoljenega učilišča za dam-sko krojaštvo. O drugi temi pa g. A. Pau-lin, lastnik odlične damske konfekcije. Predavanje bo brezplačno in dostopno obrtništva občinstvu v splošnem. Predavatelja bosta govorila o zmagovitem pomenu mode sploh, obenem pa tudi, zakaj je sploh moda in kaj moda izraža. Splošno zanimiva bo tudi zgodovina kostuma, ki je važna in silno interesantna panoga kulturne zgodovine. Pri predavanju bomo na 60 skiop-tičnih slikah videli razvoj mode v dobi 2 tisočletij pri najrazličnejših narodih in v najrazličnejših oblikah, obenem pa tudi skrajne, za nas smešne izrastke čudnih kostumov v raznih stoletjih. Mode ne more razumeti, kdor ne pozna njene zgodovine, zato naj pa predavanje obišče vsakdo, ki hoče biti res po modi oblečen.
—lj Novi odbor jugoslovenskih primorskih akademikov. Na rednem letnem občnem zboru jugoslovenskih primorskih akademikov, ki se je vršil 18. t m., je bil izvoljen nov odbor, ki se je na seji 21. t. m. takole konstituiral: predsednik Hrovatin Viktor, abs. phil.; podpredsednik Valentin-čič Vekoslav, cand. iur.: tajnik I. Trampuž Boris, stud. iur.: zapisnikar Bensa Anica, stud. phil.: blagajnik Lavrenčič Rudi, stud. tehn.; knjižničar Klemene Stane, stud, iur.; gospodar Meržek Karel, stud. iur.; odbor-niha Podvršič Albin, cand. ing., in Vuga Mirko, stud. tehn.
—lj Združenje trgovcev v Ljubljani prosi vse cenjene gg. člane, da se blagovolijo čim prej odzvati akoiji za poplavljen-ce, ker želi uprava čim prej zaključiti svojo zbirko.
—lj Vse interesente opozarjamo, da danes v tajništvu JNS zaradi čiščenja prostorov ni uradnih ur. — Tajništvo JNS.
—lj Dobrovoljce pozivamo, da se udeleže širšega sestanka, ki bo v torek 24. t. m. ob 20. v gostilni pri Krečiču, Vidovdanska cesta. Ker bo na dnevnem redu zelo važna zadeva, se pričakuje polnoštevilna udeležba. Odbor.
—lj Društvo Skrb za mladino v Ljubljani priredi, kakor vsako leto, tudi letos štetje obiskovalcev grobov. Vse obiskovalce prosimo, da v svrho kontrole vržejo v nabiralnik vsaj en novec, saj bodo s tem storili mnogo v pomoč najrevnejšim, društvu pa v bodrilo k vztrajnemu delu. 545-n
—lj Plesno športni klub nadaljuje svoje redne plesne večere vsak torek ob 20. uri v mali kazinski dvorani. Prisotnost članov obvezna. Vpeljani gosti dobrodošli, novi interesenti dobe informacije na večeru. 547-u
—lj Neumestna potegavščina. Včeraj popoldne je neka ženska obvestila reševalno postajo, da je videla, kako je padel otrok v Ljubljanico m izginil t vodi. Reševalci so takoj odšli v strugo in celo uro iskali po njej ter drezali z drogovi v vodo, pa otroka niso našli. Ker đo danes na policiji n! bilo nobene prijave, da po-
grešajo otroka, gre najbrž aa neokusno potegavščino. Krivec zasluzi eksemplarič. ao kazen.
Krojač ]e strokovnjak-za tkanine.
Leta ao minula, odkar se s tem pečamo. Zaupajte nam torej. Pridite, kupite tkanine ali naročite, da vam izdelano obleko.
JOS. ROJ I NA, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3
Iz Ptuja
— Ker se je moral izseliti, se je maščeval. Posestnik Topolovec Franc v Sitežu je pred kratkim prevzel od svojega očeta posestvo in hišo. v kateri je stanoval že 29 let viničar Kodrič Štefan. Ker se je Topolovec poročil in je rabil hišo zase, je bil primoran Kodriču stanovanje odpovedati. Ta pa se je odpovedi uprl ter se ni hotel izseliti. Sele na pritisk se je končno udal, je pa iz maščevanja pokvaril zid v hiši ter pobral vsa okna in jih razbil. Posekal je
v sadovnjaku tudi jablano do korenine ter
s tem povzročil občutno škoda Na dan selitve pa je v sobi razdrl še peč, tako da
ima Topolovec nad 700 Din Škode. Zadevo ima sedaj v rokah sodišče.
— Napad z vilami. Ko se je te dni napotila delavka Marinič Marija iz DoliČa v gozd, kjer je bil zaposlen njen mož, je v bližini nabirala gobe kočarica Muršec Jera iz Doliča, ki goji napram Marinčičevi radi družinskih razmer že delj Časa sovraštvo. Čim jo je zagledala, je pograbila v bližini ležeče železne vile ter jo močno udarila po temenu ter ji prizadejala 4 cm dolgo rano. Muršečeva dejanje priznava in se bo morala zagovarjati pred sodiščem.
— Tatvina drv. Posestnik Kozel Anton iz Zg. Leskovca je opazil, da mu je v zadnjem času z njegovega posestva v Soviču nekdo odnesel večjo množino bukovih in hrastovih kolov za obešanje koruze. Posestniku Šmigoc Mihaelu v Soviču pa je nekdo v gozdu podrl bukvo. Orožniki so napravili pri bližnjem sosedu hišno preiskavo ter našli 16 kolov, ki >ih je Kozel spoznal za svoje. Posestnik taji tatvino in bo prinesel pred sodišče.
/
Strahovit požar
pri Žužemberku
Vari Dolnjega Križa ni več nost gasilcev ni mogla
Stična, 23. oktobra.
Včeraj zvečer okrog 20. ure se je v jugovzhodni smeri od Stične mahoma pojavil izza hribov silen ognjeni odsev, ki je daleč naokrog obseval oblačno nebo. Ljudem je bilo takoj jasno, da gre za velik požar. Toda povsem nejasno je bilo, katero vas naj bi zadela požarna katastrofa, ker ni mogel nihče točno ugotoviti pravega kraja in so bila vsa mnenja zmotna, kakor se je kasneje izkazalo. Gasilci iz Stične so se z največjo naglico odpravili na povsem neizvesmo pot. Gotovo je bilo le to, da mora ležati goreči kraj v precejšnji oddaljenosti od ugodnih komunikacij, kajti telefoničnega ali brzojavnega poročila ni bilo nobenega.
Šele okrog 10. ure zvečer so mogli prejeti stiski gasilci poročilo o kraju požara. Gorela je namreč lepa hribska vas Dolnji Križ, ki je oddaljena približno 3 km od Žužemberka. Mogočni ognjeni zublji, ki so se kar naenkrat pojavili iznad slamnate strehe sredi vasi, so z neverjetno naglico objeli vso vas, tako da so bile vse hise in gospodarska poslopja hipoma v objemu bes-
— Tudi velika požrtvoval-preprečiti katastrofe
nečega ognjenega elementa. Največje gorje je nastalo zato, ker Je precej hiš kritih s slamo in se vse tišče tesno skupaj.
Prvi so prihiteli na pomoč gasilci iz Smihela, ki so v nekai trenutkih dobili vodo iz bližnjih vodnjakov in vaške cisterne. Znano je. da so šmihelski gasilci med najboljšimi na Dolenjskem, kar so tudi ob tej priliki dokazali s svojo brezprimerno požrtvovalnostjo. V kratkem času so prispeli na pomoč tudi gasilci iz Zagradca, Sela-Sumberka. Dvora, Dobmiča in Krke, ki so se na vse načine trudili omejiti požar, kar pa se jim je le deloma posrečilo. Skoda je ogromna, krita pa je le v neznatni meri z zavarovalnino. Koliko je zgorelo hiš. gospodarskih poslopij in živine, še ni točno znano, ker se je požar ob času poročila še vedno z vso silo širil na sosedna poslopja.
Kako le nastal tako silen požar, ki je baš sedaj na jesen in zimo Dostavil uboge vaščane Dolnjega Križa pod milo nebo. je še popolnoma neznano. Splošno mnenje pa ie. da ga je zanetila zločinska roka.
Lep rudarski koncert v Ljubljani
Trboveljčani so se v soboto s svofini koncertom imenitno postavil!.
Ljubljana, 23. oktobra.
V soboto zvečer so priredili v veliki dvorani Uni ona glasbo gro ječi ljudje iz trboveljskega črnega revirja koncert, katerega čisti dobiček pojde v korist gladne rudarske mladine. Akcijski odbor, ki ga je osnoval in kateremu predseduje najbolj požrtvovalen prijatelj in podpornik najmlajših Trboveljčanov, g. Dominik Cebin, je koncert pripravil zelo spretno ter sploh izpeljal vso podporno akcijo tako široko-potezno, da bo vsaj za prvo silo mogoče nasititi najrevnejše ter zakrpati obleko naj potrebne jšini.
Koncert so Trboveljčani izpeljali s svojimi lastmmi silami in reči je treba, da bi kaj takega v takem obsegu, v taki raznovrstnosti in v taki visoki popolnosti zmogel le malokateri naš domaČi kraj, pa četudi bi zato imel ugodnejše razmere, prilike in pogoje. Da bi ostalo od prireditve čim več čistega prebitka za lačne rudarske želodčke. je prometno ministrstvo na prizadevanje akcijskega odbora vsem ude-lžeencem iz Trbovelj dovolilo četrtinsko vožnjo, dobri ljubljanski meščani pa so čez noč in na zajtrk sprejeli z odprtimi rokami vsak pc enega, dva, tri, celo Štiri mlade pevce.
Ljubljanska publika je do zadnjega kota napolnila dvorano. Ni tega storila samo iz sočutja in sentim dobrosrčnosti, temveč tudi v pričakovanju resnega umetniškega užitka, saj so si najboljši sloves pridobili pri nas že davno vsi, ki so pri koncertu sodelovali. In zopet in iznova je bila umetnost v službi milo3rdja. Ne umetnost, ki je rada v taki službi povprečne ali celo podpovprečne vrednosti, a najboljše, kar so zamogli dati in za odprte roke zameni ti žilavi, vztrajni in močno nadarjeni Trboveljčani. Ce so le slišali ime Trbovlje, so se včasih naši mali meščani že križali. Intenzivna gojitev lepih umetnosti, zlasti glasbe, petja je omilila in izgladila nekdanjo premogarsko grobost, je ublažila robate šege in navade in dandanes vsega tega v gladko civiliziranih rudarskih revirjih niti sledu niti sence ni več. Le eno je: siva beda. Preganjajo jo s pesmijo, posredstvom katere se jim je vsaj v soboto posrečilo odpreti marsikatero zakrknjeno srce ter Izvabiti za svoje lačne male marsi-kak dinarček iz sicer še bolj zakrknjenega žepa. V jedrnati, umetniško izklesani uvodna besedi je g. L. Mrzel, ki je trboveljski rojak, orisal nekdanje in sedanje Trbovlje ter živo pred očal rudarsko bedo. Posebni poudarek je dala njegovim besedam sledeča recitacija zagorskega pesnika Mileta Klopčiča >Moj oče«, ki jo je zelo lepo podal meščanskošolski učenec Skrinar.
Z gromom ploska pozdravljen je stopil nato na oder moški zbor »Zvona« iz Trbovelj pod vodstvom svojega dolgoletnega, energičnega pevovodlje g. Oskarja Molla. Zapel je tri pesmi: Mirkovo >Katrico«, Preiovčevo >Zapoj mi pesem« ter mojo >Bog daj!« Te jasno zveneče, jedro vi te, zdrave glasove je veselje poslušati. Nimamo ga moškega zbora, ki bi se zamogel z nrjim prav uspešno kosati. TI odlično disciplinirani iti samozavestni pevci imponira jo in z lahkoto zmagujejo vse naloge, ki jim jih zadaja dostikrat zelo svojeglavi in skoro nikoli zadovoljni pevovodja. Toda tak mora biti, ako hoče, kakor on, vedno vitje m vttfte. Sve*, mlad, sočen in zvočen je tudi njegov mešani zbor, ki je zapel
mojo »Ptički lepo pojo« ter živahne, zelo vžigajoče, iz folklore zajete Tajčevičeve »Vesele popevke«, s katerimi je Moli še nedavno spravil na ravno tem mestu vse poslušalce v navdušen aplavz. Ravno takega ploskanja so bile deležne tudi to pot. Po kratkem odmoru je sedel za klavir, s katerim ni bil bas najbolj zadovoljen, profesor beograjske glasbene šole, trboveljski domačin, g. Ciril Ličar ter s samobitno interpretacijo in nevsiljivo virtuozno spretnostjo zaigral V. Novaka »Eklogo«, Fau-rejev >Impromptu« v as-duru, Szopenov »Nokturno« v f-molu ter živo in močno učankujočo Smetanovo »Slavnost čeških kmetov«. Moral je, hočeš — nočeš, dodati še C. Scottov »Ples zamorcev«. G. Ličar je na lastne stroške pripotoval na koncert ter sodeloval brez vsake nagrade, za kar so mu zlasti ožji rojaki dolžni prav posebno zahvalo.
In k sklepu »Trboveljski Slavček« s suligojem. Vsi ga poznamo. Občudujemo ^Slavčka« in njega pevovodjo, poslušaU bi te mile pevčke brez konca in kraja. Poročevalcu se upira ponavljati vedno ene in iste čez in čez zaslužene pohvale. Poudariti pa moram vendarle iznova virtuozno, seveda le z neumornim, vztrajnim, veščim in strpnim delom pevovodje in pevcev doseženo bravurnost, s katero tako osupljivo lahko zmagujejo vse intonacljske, harmonične in dekmamatorićne težave Osterče-vega »Kvarteta«, najtežje skladbe celega njihovega programa. Obenem pa je »kvartet« dokaz, da za Slavčke ne eksastirajo nobene pevsko-tehnicne težave več. Poleg te centralne točke programa smo slišali glasbeno in tekstovno nekoliko premo-zaično, močno čuvstveno novo Preiovčevo »Očka moj je delavec«, Grgaševičev krepki »Karneval« in z ljubkim solom opremljeno »Pastirsko«, širokopotezne Tajčevičeve »Dodolske«, Pahorjev ljubki »Pravijo«, Pregljevo poredno »Zlato v Blatni vasi«, učinkovito MokranjČevo »Bolno čedo« z lepim solom Rezike ter nekaterimi mojimi priprostim! prireditvami narodnih pesmi. Pred sklepom se je Ljubljani za tako mno gobrojen odziv zahvalil majhen pevec, pravi vzorec nezmagljivo upornega knapa. Dvakrat je zastavil, nd se udal. Tretjič je šlo. In ta železna vztrajnost ter pogumna nezlomrjivost bo pomagala kmalu tudi vsem Trboveljčanom na noge! —č.
Zvočni kino Ideal
Buster Keaton
prinaša smeh v
Za ljubezen ni zdravila
Film smeha in zabave.
Polly M oran, Irene Purcell, Roland Gilbert. Mona Mari s
Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer
Iz Črnomlja
_ Promoatltav. S reski šol »k i nadzor* njfc Is Ornomtja g. Andrej Horvati* je premeščen k Sv. Duhu na Stari gori.
_ Volilne rezultate U občine Stati trg
ob Kolpi so nekateri listi napačno objavili. Popraviti jih Je treba v toliko, da Je lista g. Starka Josipa dobila 210 glasov (15 odbornikov), lista g. Mavrlna Petra pa 6 glasov (nobenega odbornika) In ne narobe, kakor je to prvotno bilo objavljeno. Poleg teh llet je dobila Se lista dosedanjega župana g. Marka Majerleta 16S glasov. Zanimivo je, da so vae tri Hite JNS.
— Sadjarski tsčajl, ki jih prireja društvo »Bela Krajina« s podporo banske uprave, a vodi jih sadjarski nadzornik g štrekelj, so se sedaj pričeli tuđi v našem srezu. Predavatelj je v metlišsem sresu obiskal Lokvico, Radovico, Dragi Šče, Bo-žakovo, Metliko iti Podzemelj, t črnomelj. skem pa v nedeljo Adlešlče, v ponedeljek in torek bo obiskal Gradac, v torek in sredo Semič, v sredo in četrtek Črnomelj, v četrtek In petek Dragatufi, v petek ln soboto Vinico in v soboto ln nedeljo Stari trg ob Kolpi, kjer bo vrsta teh enodnev nih praktičnih ln teoretičnih predavanj zaključena. Ti tečaji bodo nedvomno našim kmetovalcem ln sadjarjem precej koristili, vendar pa bi bilo potrebno organizirati kot stalno smotrno prodajo bek> krajnskega sadja in grozdja, ker bo sicer kmet, ki mu samemu zaradi velike oddaljenosti od trga ni mogoča rentabilna prodaja, to nadvse koristno gospodarsko panogo zopet zanemaril, ako ne bo mogel pridobljenega sadja tudi po ugodnih cenah prodati. To je potrebno tem bolj, ker so doslej razni brezvestni prekupci izrabljali nevednost našega kmeta ln mu odkupo vali sadje po sramotno nizkih cenah.
_ Iz vlnlškega kota   se le redko kdaj
kaj sliši, dasi je ta kotiček eden najlepših v Beli Krajini. Posebno oučutno je pomanjkanje vode. Prebivalstvo jo dobiva sedaj iz večih studencev, ki pa so pod naseljem, ker sama Vinica leži na 30 visokih obronkih nad Kolpo, pa je torej dana možnost infiltracije. Celo primeri tifuz-nih obolenj niso redki, kar to možnost le še potrjuje. Studenec Cerkovnik, ki je izven trga pod pokopališčem, pride Be manj v poštev in bi bilo potrebno na levem bregu Kolpe zgraditi vodnjak do primerne globine pod talno vodo, na katero se ra<li bližnje Kolpe mora računati. Vse to bi seveda bilo Izvedljivo le, če bo analiza dokazala, da voda po gvojl kakovosti pride v poštev za dobro ln higijensko oskrbo trga. V ugodnem primeru bi se lahko zgradil stolpni rezervar pri vlni-škem gradu na Rtiču, Is katerega bi se kasneje speljalo celovodno omrežje po trgu. Predvsem pa se seveda mora Vinica priključiti banovinBkemu električnemu omrežju, da tako poleg razsvetljave dobi tudi potrebno ceneno pogonsko sik).
Zvočni   kino Dvor
Telefon 2730
TOM MIX
Velenapeti film
Eno minuto pred dvanajsto
poln divjih scen,  akrobacije -i konju. Tom kot junak dneva. Lepi konji.
Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer
Ljudske cene 2, 4, 6 in 8
Iz Metlike
_ Sestdesetletnlco   EngeTborta Gatrgla,
enega svojih najodličnejših rojakov in enega pTvih organizatorjev Jugoslovanskega učiteljstva in sokolstva, bo MetLia prav dostojno proslavila. Proslav« Be bo vršila na Ganglov rojstni dan v nedeljo 12. novembra. Ker Engelbert Gangl nI le naš dober pedagoški pisatelj ln pesnik, nego ima tudi mnogo neprecenljivih zaslug za Belo Krajino in predvsem »a metliški srez, bodo na tej proslavi sodelovali vsi domačini brez razlike, kakor vrli jubilant s svojim neumornim ji poztvoval-nim delom tudi zasluži. O podrobnostih proslave bomo še poročali.
_ Žilavost Belokranjcev tudi v drugih
krajih kljub trpljenju in dedu Je dokazala zakonska dvojica Jakob in Marija Sto-nič v Hoolywoodu v Kaliforniji. Rodom sta iz Otovca in sta te dni nraznovala svojo zlato poroKo. Stonič je kot trgovec z zlatnino potoval 3S let po ameriškem zapadu. Njegova mlajša brata Janez Iti Fran, ki sta enako sodelovada v zlatarski trgovini, pa sta letos drug za drugim umrla. — V Jolietu v Ameriki Je nedavno umrla v visok* 6tarosti Metličanka gospa Neža Piškurjeva, ki je bivala v Ameriki že 40 let in je zapustila tri sinove in eno hčer.
— Radi romajo Ljubljančani v Belo Krajino, kakor na neko znamenito božjo pot. Seveda so obloženi s kosi in košarami, ser je sladki plod trte letos kljub sicer slabim vremenskim razmeram še pre. cej sladek in kar Je glavno, tudi poceni. Za kilogram grozdja ne plačajo domačinu več, nego dva ali dva ln pol dinarja, dočlm je grozdje iste kakovosti v LJubljani vsaj dvakrat dražje. Lep ,pa Je tudi dan v vinskih goricah *n Je že to vredno sicer dolge poti. Motorni vlak bi se na tej progi res izplačal, dočim za krajše nikakor ni tako zelo potreben, ker uro vožnje lahko vsa* prenese. Od daljših prog edino dolenjska železnica nima brzega vlaka ln Je torej potreba za hitrejšim prometom oči-Vrdna in zahteva utemeljena.
_ Trgatev se bliža koncu in so vinogradi že skoraj pusti. Grozdje se je Vpak bolje obneslo, nego so splošno pričakovali, pa bo zlasti črnina letos prav dobre kakovosti. Kakor vedno, se je tudi letos zgodilo za časa trgatve nekaj nesreč, vendar pa brez hujših posledic. Najtežjo Je doživel gospodar Janez Primožič iz Otoka pri Podzemlju, ki je v vidošički gori strmo navkreber vozil s konjsso ln volovsko vprego sladko breme, a so se konji apla-šili In mu je voz šel čez prsni koš. Zdravnik je ugotovil le notranjo krvavitev, do čim so rebra ostala cela. Pre pel Jah ao ga na dom, ker bo ob skrbni negi gotovo okreval.
»SLOVENSKI NAROD«, đM ». (Mn 198S
otev. ?42
A. O
(D
203
siroti
Picard je v mislih izračunal, kako dolgo je že zadržal oba policista. Bil je prepričan, da je vitez de Vaudrev gotovo Že dovolj daleč, da se mu ni treba več bati polioistov.
In tako je hotel vstati s pručice, kjer je že dolgo klečal.
Obenem z njim sta vstala tudi oba ufvijcista.
— Torej pojdemo vsi trije iz cerkve? — je vpraša^ Picard na videz bcječe.
— Menda.
— Zdi se mi, da hočeta oditi. — Rad bi pa vedel, — je nadaljeval Picard z nepričakovano samozavestnim glasom, — ali je vaju privedlo v cerkev samo golo naključje?
Nikomed se je ozrl na svojega predstojnika, kakor bi mu hotel prepustiti besedo.
In Marest je odgovoril brez oklevanja:
— Ne, prijatelj Picard. prišla sva sem, ker sva vedela, da vas najdeva tu.
Picard se je zdrznil.
— Gromska strela! Ta je pa dobra! — se je zasmejal policist; — če je človek deležen časti, da služi Njegovemu Veličanstvu kralju in gospodu policijskemu ravnatelju, kaj je posebnega na tem, da skuša najti ljudi, ki se mora z njimi sestati?
— Torej ste me potrebovali? — je vzkliknil Picard.
— Kdo ve? — je odgovoril Marest.
— To bomo zvedeli takoj, — je pomislil Picard.
In pogumno je krenil protd vratom, da bi odšel iz cerkve.
— Kam se vam pa tako mudi? — je vprašal Nikomed porogljivo.
— Pa menda vendar ne hitite sia-čajno za svojim gospodom? — je pripomnil Marest tudi porogljivo.
— Vama je lahko zbijati šale, gospoda. — je vzdihnii Picard; — jaz Da nisem tako dobre volje, kakor vidva ... Po pravici me je razburilo to, kar sta mi povedala o mojem gospodu...
— In vendar vas lahko pomiriva. .
— Kaj?
— Da, ni se vam treba tako žuriti... Gospod vitez de Vaudrev ie prišel v to cerkev, kakor sami dobro veste...
— Kako pravite?
— Videla in spoznala sva ga, — je dejal Nikomed.
— In tako dobro sva ga videla, — je pripomnil Marest, — da veva, da i« odšel iz cerkve skozi zakristijo.
Picard je naglo obstal baš v hipu, ko je prestopal prag.
— Čudite se temu, prijatelj, — je dejal policist. — toda povedal bi vam celo še več, če bi se vam tako ne mudilo od nas.
Picard ni več mislil na pobeg.
Zrl je na policista s pogledom tako smešne groze, da se policista nista mogla ubraniti glasnega smeha, čeprav sta bila v cerkvi.
Marest je takoj zopet spregovoril:
— Gospod vitez je komaj stopil >z cerkve, pi so mu že sledili korak za korakom in niti za hip ga niso izgubili izpred oči...
Picard je od groze izbuljil oči.
— Kaj hočemo, — je nadaljeval Marest. — Vsak človek se razume na svojo obrt. No, prijatelj, vaš gospod bo zaman gledal, če ga zasledujejo; gotovo ne bo opazil agenta, ki mu bo ves čas za petami... In zdaj vam že lahko povem, da sledi moj agent vitezu korak za korakom ...
— §e danes bo vitez de Vaudrev v naših rokah, — je pripomnil Marest zmagoslavno.
— Nesramnež! — je zamrmral Picard sam pri sebi.
Toda Marest ie pograbil to besedo.
— Človek ni nesramen, — je dejal. — če zvesto izpolnjuje povelja gospoda policijskega ravnatelja... Prej bi zaslužil to počastitev sluga, ki je tako grdo zlorabil izkazano mu zaupanje, kakor ste ga vi.
Toda Picard ga ni več poslušal.
Prepričan, da pade vitez v nastavljeno past, je mislil siromak na nemogoče stvari.
Planil je na ulico, kot da hoče hiteti za svojim gospodom.
Toda takoj sta bila oba policista pri njem in prijela sta ga za roke.
In Marest mu je dejal porogljivo:
— Kaj, prijatelj, tako nevljudno bi se hoteli posloviti od naju?... Spodobilo bi se stisniti nama za slovo vsaj roko.
Picard ni verjel svojemu sluhu.
— Kaj, — je dejal začudeno, — ločimo se?
— Da, — je pritrdil Marest, — midva imava opravke drugod. Vaše družbe sva sicer zelo vesela, vendar vas pa morava žal zapustiti.
— Toda, — je zajecljal sluga, — menda me ne mislita aretirati?
— Midva? ... Zakaj naj bi vas aretirala? — je vprašal Marest.
Nikomed se je zasmejal glupemu izrazu Picardovega obraza. Marest je nadaljeval:
— Svobodni ste in greste lahko, kamor hočete... Za aretacijo nimava povelja,
— Kaj ga vama gospod grof ni dal? — je vprašal sluga začudeno.
— Kar se tiče vaše osebe ne.
— Saj ni mogoče!
— Zdaj pa končajmo, — je dejal Marest namestu odgovora. — Z Niko-medom nimava časa.
In policista sta porogljivo pozdravila slugo ter odšla. Marest mu je še zaklical:
— Svetujem vam ne prestopiti v tej obleki praga grofove palače. Mislili bi, da niste pri zdravi pameti.
In policista sta se zakrohotala ter pokazala Picardu hrbet.
Tedaj šele je Picard spoznal, da njegov položaj ni posebno ugoden. Zdelo se mu je, da so izrabil! njega, da so izsledili viteza in ga ujeli v spretno nastavljeno past.
On je pa tako rekoč izdal svojega gospoda policijskim agentom. Mar ni zirasla na njegovi njivi misel, da bi se z gospodom sestala v tej cerkvi. Da, to je njegova krivda.
In dočim je mislil, da je pretental dva najpremetenejša agenta, je zmagal Marest na celi črti.
Zanašajoč se samozavestno na svojo prebrisanost, ni ničesar opazil... Zdaj je bilo že prepozno... Kaj storiti?
Bilo je že pozno... Z brezplodnim govoričenjem je bil izgubil celo uro.
Pasja noga! Prav za prav sta po-lioista zadržala njega, on je pa mislil, da je narobe.
Nista bila prišla z namenom aretirati ga. Pripisovala sta mu premalo pomena, da bi mu izkazala to čast.
Ne! Pustila sta ga pri miru. kakor bi se ne bilo nič zgodilo, kot da ni on tisti, ki je pomagal vitezu pobegniti.
Zdaj mu ne kaže drugega nego vrniti se v grofovo palačo in počakati tam, da ga pokliče policijski ravnatelj, ki ga bo seveda pošteno ozmerjal, a morda celo zapodil iz službe.
Da, tako tudi stori, vrne se v palačo, samo preobleči se mora še prej.
Naenkrat mu je pa šinila v glavo misel, da se je vsa zadeva z aretacijo viteza de Vaudreva hudo zapletla.
Čim pride zopet v roke svojemu stricu, ne bo vitez nikoli več videl Henrike.
To  vendar ni mogoče!   To se ne sme zgoditi!
19 kilometrov nad zemljo
Kaj pripoveduje posadka ruskega balona, ki je dosegla
višinski rekord
Moskovska »Pravda« ptriobčuje zanimive izjave udeležencev poleta v stratosfero. Za priprave nismo imeli mnogo časa, pripovedujejo drzni letalci. Naš polet ni bil zadnji. Izkušnje so pokazale, da se bo dalo letati v stratosfero, kadarkoli bo to potrebno za znanost. To je važno zlasti zato, ker se posebno v višjih zračnih plasteh često pojavljajo   meteorološke izpremembe.
Zato se bo treba dvigati v stratosfero v vseh letnih časih. Najkočljivejše je bilo vprašanje oboda balona. Zelo hitro, skoraj neopažecio smo se ločili od zemlje in v 43 minutah smo dosegli višino 17 km.
Kako smo se počutili v stratosferi? Približno tako, kakor v podmornici, samo da nismo vedeli, kaj bomo tam našli. Pod vodo so se že mnogi spusti-
li, v stratosfero so se pa dvignili doslej le redki. O poletih prof. Piccarda se je pisalo zelo malo in sicer zato, ker ni bilo podrobnih poročil. Na prvem poletu je doživel Piccard silno vročino, na drugem pa hud mraz in tako je obakrat le s težavo delal. Poleg tega se mu je pa obakrat poškodovala gondola. Nasprotno smo se pa mi ves čas prav dobro počutili in smo z lahkoto delali. Videlo se je dobro. Ves čas smo se lahko orientirali. Ceste in železniške proge smo videli jasno. Nebo je postajalo vedno temnejše. 19 km visoko je bilo temno vijoličasto. Brez očal v stratosferi nismo mogli biti. če je slučajno padel solnčni žarek na oči, seno za nekaj časa izgubili vid.
Naš prvi polet v stratosfero je odkril široke perspektive za nove polete in raziskovanje doslej neznanih višin. Le v enem smo se dali potegniti. Vsi na zemlji so nam zatrjevali, da bomo v stratosferi zmrznili, in tako so nas pregovorili, da smo se toplo oblekli. Samo Prokofjev se ni dal pregovoriti in oblekel je navadno promenadno obleko. V gondoli je pa toplota vedno bolj naraščala in končno je znašala 30 stopinj nad ničlo. Morali smo se sleči in ostati samo v srajcah in spodnjih hlačah. Posebnost našega poleta je bila stalna zveza z zemljo potom radia, ki ga Piccard ni imel. Kako je nam zaigralo srce, ko smo prvič zaklicali v mikrofon: »Tu govori Mars!« Tako se je namreč naš balon prvotno imenoval. Vse je bilo v najlepšem redu. Do konca poleta smo imeli zvezo z zemljo. Sprejeli in odposlali smo približno 30 radiogramov. Polet je pokazal, da je bik) vprašanje vodstva stratostata rešeno pravilno.
Strasten kadilec
med opicami
Kadilska strast je grda razvada in če se hoče pravi kadilec odvaditi kadi, i. mora napeti vse sile in imeti res trdno voljo. Pravi kadilec bo lačen in žejen, .oda za cigareto bi dal vse. Odpovedati se kaji naenkrat je zelo težko, ker se organizem preveč navadi na nikotin in človek čuti navadno težke posledice, če naenkrat neha kaditi. Kakor je kadilec število cigaret ali ci&ai postopoma zviševal, tako ga mora zopet postopoma zniževati, če se hoče odvaditi kaditi, ne da bi škodoval svojemu organizmu.
Enako postopajo pazniki v londonskem živalskem vrtu s opico, ki je strastna kadilka. Bubu, črni šimpanz v londonskem živalskem vrtu, bi bil kot strasten kadilec kmalu zakrivil strašna nesrečo. Čeprav so povsod po živalskem vrtu napisi, da je strogo prepovedano dajati opicam cigarete ali cigare, je dal neki posetnik šimpanzu že prižgano cigaro. Bubu je izkušen star kadilec, ker pa ne ve, da tlečega ogorka ne sme vreči v slamo, je to mirno sto-i". Slama se je seveda takoj vnea in že so švigali kvišku plameni, ko so k sreči v zadnjem trenutku prihiteli paznik: in ogenj pogasili.
Angleški listi pišejo, da je šimpanz bubu nepoboljšljiv kadilec in vodstvo žvalskega vrta razmišlja zdaj, kako bi ga odvadilo kaditi, ne da bi začel divjati Predno je prišel Bubu v londonski ž;valski vrt, je živel v rodbini, kjer ie iahko kadil, kolikor je hotel. Kmalu se je navadil pokaditi najmanj 5 cigaret na dan. V živalskem vrtu so pa opicam prepovedali dajati cigarete in cigare. Toda prebrisani Bubu si je znal poma-
gati. Videč, da mu ljudje nočejo več dajati cigaret, se je vrgel na beračenje in znal je tako lepo prositi, da se ga je marsikdo usmilil in mu dal cigarete. Poleg tega pa ljudje radi gledajo, kako šimpanz kadi, a nad njegovo veliko kletko je visela fotografija širrrpanza s cigareto v ustih. Tako se šimpanzu ni bilo treba posebno truditi, da je dobival cigarete, kolikor jih je pač potreboval. Že opetovano je kadil preveč, tako da mu je postalo slabo. Zdai, po srečno preprečeni nevarnosti, je vodstvo živalskega vrta sklenilo, da počasi odvadi šimpanza kaditi in zaenkrat dobiva samo po dve cigareti na dan, pa še ti dve mora pokaditi vpričo paznika. Ljudje mu pa ne bodo smeli več dajati cigaret
Filmska igralka zapeljala milijonarja
Zakaj filmske igralke vedno zapeljujejo zakonske može? — je tarnala pred ameriškim sodiščem neka žena. Saj imajo dovoli kavaiirjev, od vseh strani jih oblegajo moški, toda to jim še ne zadostuje in uničevati morajo še družinsko srečo. V razmeroma kratkem razdobju se je v Ameriki že drugič pripetilo, da je filmska igralka zapeljala zakonskega moža. V tem primeru gre za milijonarja Sterna, ki njegova žena zahteva od filmske igralke Ruth Nathanove odškodnino, ker ji je zapeljala moža. Sodna obravnava je spravila na dan take podrobnosti iz mi-lijonarjevega zakonskega življenja, da je moralo sodišče javnost izključiti. Ženin zagovornik je prinesel s seboj filmski aparat, da bi pokazal, kako srečno je bilo rodbinsko življenje njegove klijentke. dokler se Steni ni se-
znanil s filmsko igralko. Ruth je naučila svojega ljubčka piti. čeprav poprej nikoli ni pokusil alkoholne pijače. Začel je posečati zabave po cele dneve ga ni bilo domov. Končno je pa svojo ženo zapustil.
Sternova je zahtevala od filmske igralke odškodnino v znesku 5,000.000 dolarjev in sodišče ji jo je prisodilo Zapuščena žena je na razpravi pripovedovala, kako se je njen mož seznani s filmsko igralko in kako ga je hitro ujela v svoje mreže. Ruth se je pa samo ironično smehljala, kakor da se je to ne tiče. Starši so jo hoteli rešiti iz kočljivega položaja in zatrjevali so. da ni pri zdravi pameti. Poklicali so zdravnika, ki je izjavil, da je ekscentrična, vendar pa duševno popolnoma normalna. Končno je vstala Ruth in začela pripovedovati, kaj vse je moral ubogi milijonar pretrpeti v zakonu. Zapeljani mož je pa ves čas molčal. Nervozno se je oziral po sodni dvorani in nič ni na njem kazalo, da se potegujeta zanj dve ženi. Bil je tako poparjen, da se je ljudem smilil.
Iz Celja
—c Razmere na derovnem trgu se v zadnjih tednih stalno slabšajo. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju se je od 11. do 30. t. m. na novo prijavilo 88 brezposelnih (70 moških in 18 žensk), delo je bilo ponujeno za 32 oseb (21 moških in 11 žensk), posredovanj je bilo 33 (za 1Q moških in 14 žensk), odpadel je 1 moški. Dne 20. t. m je ostalo v evidenci 452 brez poselnih (426 moških in 26 žensk) napram 406 (384 moškim in 22 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobijo: po 1 krojač, brivec, mizar, hlapec in pomožni delavec. 4 služkinje. 2 kuharici ter po 1 tkalka, pletilja in kmečka dekla.
—c Na progi Celje-Laško je bil danes zopet otvorjen redni avtobusni promet. Dokler ne bo novi most čez Savinjo v Celju dograjen, bo postajališče za avtobus na desnem bregu Savinje na Bregu.
—c O danski duševni kulturi s posebnim ozirom na Grundtvigovo ljudsko visoko šolo in krizo demokracije bo predaval drevi ob osmih g. svetnik inž. Kuko-vec, predsednik Ljudske univerze v Mariboru. Predavanje, ki bo na Ljudskem vseučilišču v Celju v risalnici meščanske šole, bodo spremljale lepe skioptične sl;ke in danske narodne pesnv na gramofonskih ploščah.
-—c Pes jazbečar se je zatekel k tape-tarju g. Ivanu Strelcu na Glavnem trgu štev. 12. Lastnik dobi psa pri g. Strelcu.
—c Izgubljeno in najdeno. V petek 20 t. m. ob 14. je bila v mestnem parku na neki klopi pozabljena temnorjava usnjata ročna torbica z rjavo usnjato denarnico, v kateri je bil bankovec za 5 avstrijskih šilingov, 3 do 5 avstrijskih zlatnikov po 10 K in nekaj drobiža; skupna vrednost /naša 500 Din. Dne 20. t. m. je bila v celjski okolici najdena rjava ročna torbica z drobnarijo, istega dne dopoldne pa je bila v Prešernovi ulici najdena rjava denarnica z manjšo vsoto denarja. Najdeni predmeti se dobijo pri predstojništvu mestne policije v Celju.
—c Nedeljski nogomet. V nedeljo 22 t. m. ob 13.30 se je pričelo na igrišču SK Olimpa v Gaberju drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Jugoslavijo iz Celja in SK Laškim. Moštvo Jugoslavije je zasluženo zmagalo v razmerju 4 : 2 (2 : 1). Tekmo je sodil g. Janežič iz Celja zadovoljivo. Ob 15.15 se je pričela na Glaziji prvorazredna prvenstvena tekma med SK Celjem in Čakovečkim SK. ki se je končala neodločno v razmerju 1 : 1 (polčas 1 : 0) za SK Celje). Igra je bila po večini izenačena in zelo živahna, zlasti v drugem polčasu. Obe moštvi sta igrali požrtvovalno, toda precej ostro. Celjanni. ki so nastopili v nekoliko oslabljeni postavi, so vodili do 36. minute drugega polčasa z 1 : 0, v 36. minuti pa so Čakovčani po krivdi celjske obrambe izenačili Gol za SK Celje je padel v 17. minuti prvega polčasa po Trifunoviču Koti 6 : 6. Tekmo je sodil g. Cimperman iz Ljubljane točno in objektivno. Gledalcev ie bilo okrog 600.
Solnce in mraz
Vaša koža potrebuje nove hrane, ker se vam je pri soln-čenju in kopanju poleti izsušila. Koža brez maščobe hitro ostari, postane nagrbančena, hrapava, razpokana, lišajeva.
Največji sovražniki lepe kože so: mraz, veter, megla in dež. Da se izognete tem maščevalcem Lepote, uporabljajte URA_n KREMO; tudi ako slučajno imate hrapavo, razpokano, nagubano in liSajevo kožo, vam krema URAN odstrani vse madeže. Mamice, negujte tudi ve svoje otročičke z URAN KREMO, ki je tudi za nežno kožo prvovrstna. — Dobiva se v lekarnah, drogerijab in drugih strokovnih trgovinah. Cena velike škatle Din 12.—, male Din 5.—.
Zapomnite si besede:
»Lepota ima sitno moč,
Da srce od srca ne more nroč!«
10276
Neveste!
Gospodinje'
Najlepši okras vašega doma je perilo, zavese, posteljna pregrinjala! Najfinejše in naj trpe žnejše ga. okrasite z vezenjem od tvrdke
MATEK & MIKEŠ, Ljubljan?
(POLEG HOTELA ŠTRUKELJ)
Izdelujemo gumbnice, prebadamo šablone, pred tiskamo Cisto ženska ročna dela, imamo specijelni entel za obleke in
volane, ažuriramo ln en ti amo. Vsakdo že ve, da imamo naj v ač jo in najmodernejšo vezilnico. Ker sami delo sprejemamo, ga sami nadziramo, zato vas tu \ nafboliSe postrežemo.
AJDOV EN ROŽNI MED
po Din 15.- kg razpošilja Kova-čič, Kukava, p. Juršinci pri Ptuju. 4139
TOVORNI AVTOMOBIL
Ford proda — šolar, Gorje pri Bledu. 4135
ZELJE Ia
varaždinsko nudi na vagone — Štern, Vidovec pri Varaždinu.
4118
SLUŽBE
MESTO GOSPODINJE
išče A. Jamnik, Velike Lašče.
4137
GOSPODINJO staro 26—40 let sprejme Mihec, Mislinje. 4136
POSESTVO v Vojniku pri Celju naprodaj. — Kovačič, Vojnik 7. 4134
POSESTVO
naprodaj; 35 oralov zemlje. — Bezenšek, Podsreda. 4133
POSESTVO pri Bledu proda Panger, Selo št. 11, Bled. 4119
&TAN0VAM\
DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami in vrtom oddam z novembrom na Dolenjski cesti 18/1. 4140
250— DIN MESEČNO stanovanje dveh sob, kuhinje ln pritiklin — oddam takoj. — Naslov v upravi >Slcvenskega Naroda«. 4122
IVAN MAGDIČ
krojač
LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA ST. 7 — ae priporoča za zimsko sezono. 74/L
Će
želite
imponirati
se morate lepo obleči. Lepe tkanine:
2LENDER
Mestni trg 22
Modna konfekcija
Najboljši nakup
A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14, 11/T
Poleg skrbi, tudi malo veselja!
Dobro boste razpoloženi, ako si izposodite plošče in gramofon pri:
„ŠLAGER"
Aleksandrova cesta 4, prehod »Viktorije«
Nakup ln predajo HRANILNIH KNJIŽIC
posredujem hitro in točno. — Rudolf Zore, Gledališka ulica št. 12. 757L
PEKTNESKA PSIČKA (Pekineser Palast) išče partnerja iz Ljubljane ali bližnje okolice. — Ponudbe se prosijo pod »Čistokrvna 4141« na upravo »Slovenskega Naroda«
Narodna
tisk arna
LJUBLJANA
KNAFLJEVA
IZVRŠUJE vsa TISKARSKA DELA TER SE PRIPOROČA
Ar
KUPIM
JAMSKI LES
smrekov, kupi Frizzi, Vuhred ob Dravi. 4138
DORSMfcE
KU
dvignite pismo v upravi > Slovenskega Naroda«. 4132
ZIMSKA JABOLKA
D r o d a j a
Gospodarska
zveza
ljub lj an a
Urejuje: Josip Zupančič Za »Narodno tiskarno«: Fran Jeaeraak — Za upravo in tnseratnj dal Usta: Oton Chrtstol — Val t Ljubljani