\ hbhmj \ v
cena 0,42 €, poštnina plačana pri pošti 2250 PTUJ
Las.
elovni obisk Vlade RS v Spodnjem Podravju
Pogovor s Krešimirjem Benčevičem ■ Predstavniki Vlade na kolegiju županov ■
_ Ti"1»
Ekipa prve pomoči CZ MO Ptuj prva v Sloveniji ■ Otvoritev prenovljenega gledališča 14. decembra ■ Dimnikarsko službo bo opravljalo Dimnikarstvo Kamin ■
26. NOVEMBER / LISTOPAD 2007
AKTUALNO
Delovni obisk Vlade RS v Spodnjem Podravju
13. novembra so imeli predstavniki vlade natrpan urnik obiskov in srečanj na ormoškem in ptujskem območju. Izpostavljena so dogajanja na Ptuju.
Mateja Tomašič
Premier v Perutnini in v Vrtcu Ptuj
Premier Janez Janša je z gospodarskim ministrom Andrejem Vizjakom in kmetijskim ministrom Iztokom Jarcem
najprej obiskal Perutnino Ptuj. Vodstvo podjetja jim je predstavilo poslovanje podjetja, spregovorili pa so tudi o načrtih za naslednje petletno obdobje, hkrati pa so izrazili pričakovanja vladne podpore pri teh načrtih. Janša je potrdil, da gre za uspešno podjetje, ki ustvarja dobičke: »Pogovarjali smo se tudi o tem, da bo potrebno nekaj več skupaj storiti za promocijo kvalitetnih domačih prehrambnih izdelkov«. Janez Janša je nato skupaj z ministrom za šolstvo in šport dr. Milanom Zverom obiskal Vrtec Ptuj. V enoti Zvonček ju je sprejela ravnateljica Božena Bratuž. Med predstavitvijo Vrtca Ptuj, enega prvih v Sloveniji s certifikatom kakovosti, je izpostavila njihov mednarodni program. Svojo kreativnost in ustvarjalnost pa so otroci ob obisku pokazali s pesmijo in plesom.
Foto: Mateja Tomašič, Uroš Gramc
gradu izročil diplome šestim diplomantom prve generacije rednih študentov Višje strokovne šole Šolskega centra Ptuj, ki so si pridobili strokovni naziv inženir mehatronike. To so Branko Adam, Ervin Bratuša, Andrej Hedl, Aleš Horvat, Dejan Kukovec in Damjan Zupanič. Zver je poudaril, da si ta uspeh svoji tudi šolstvo, saj podelitev teh diplom izraža dejstvo, da je slovensko srednje- in višješolsko izobraževanje organizirano preko potreb gospodarstva.
Projekt Vitalizacija Ptujskega jezera zaključen
Na Ranci na Ptuju je minister M. Zver sodeloval pri slovesnem zaključku projekta Vitalizacije Ptujskega jezera. Projekt je obsegal izgradnjo dveh vstop-no-izstopnih mest (v Zabovcih in pri Termah Ptuj), veslaške proge v dolžini dveh kilometrov ter označitvi plovnih poti s prometno signalizacijo. »Ta projekt kaže dobro prakso, kako lahko dve sosednji občini sodelujeta. Projekt Vitalizacije
Minister dr. Milan Zver ter župana dr. Štefan Čelan in Franc Kekec so kar s plovila simbolično prerezali trak.
Člani vlade so se v Grand hotelu Primus srečali z župani, gospodarstveniki, poslanci in državnimi svetniki iz tega dela Slovenije.
Prvih šest inženirjev mehatronike v Sloveniji
Minister M. Zver je na ptujskem
Ptujskega jezera ima zelo dobro izhodišče za razvoj vodnih športov in turizma na našem 'kopnem',« je ob odprtju dejal Franc
Kekec, župan občine Markovci. Ptujski župan dr. Štefan Čelan
pa je dodal, da si z ministrom prizadevajo, da bi to postal tudi največji učni in izobraževalni center na Slovenskem. Ta prizadevanja pa so šele na začetku.
Predaja Robotske celice
Minister Vizjak se je srečal z gospodarstveniki regije ter se udeležil slovesnosti ob predaji robotske celice v uporabo v Šolskem centru Ptuj: »To je vzorčen projekt sodelovanja med gospodarstvom in šolstvom. Ključno je, da šolski sistem izobražuje in tudi pripravlja kader, ki ga lahko gospodarstvo čimprej vključi v svoj proizvodni proces.« Razvoj gospodarstva pa A. Vizjak v Spodnjem Podravju vidi predvsem v turizmu: »Enega izmed projektov tukaj smo že uspešno izpeljali v Termah Ptuj, ki se bodo z novim hotelom še nadalje razvijale. Velik projekt je lahko tudi Megalaxija kot tudi razvoj Haloz.« Kmetijski minister Iztok Jarc je obiskal OE KGZ Ptuj, ministrica za visoko šolstvo Mojca Kucler Dolinar ter državni sekretar na Ministrstvu za finance mag. Andrej Šircelj pa sta se udeležila posveta o davčni olajšavi za vlaganje v raziskave in razvoj v Revivisu Ptuj. Slednji je obiskal tudi podjetje Intera, d.
o. o. Državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje Robert Marolt je bil na Državnem pravobraniteljstvu, Okrožnem državnem tožilstvu ter v Upravni enoti, kjer so se pogovarjali o reševanju denacionalizacij-skih zahtev. Upravno enoto je obiskal tudi državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo mag. Roman Rep. Minister za razvoj dr. Žiga Turk si je ogledal ZRS Bistra Ptuj, ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič pa se je pogovarjala z vodstvom Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča in Zdravstvenega doma Ptuj.
Ob koncu dvodnevnega obiska v Spodnjem Podravju so se predstavniki vlade na Ptuju srečali tudi z župani, gospodarstveniki in drugimi nosilci regionalnega razvoja. V uvodnem nagovoru je premier povedal, da je bilo v času od prvega vladnega obiska februarja 2006 v regiji opravljenega precej dela, zasluge za to pa je pripisal tudi novemu načinu financiranja občin. Spomnil je tudi na bodočo pokrajinsko ureditev ter na možnosti črpanja evropskih sredstev.
2
Sferi
•fffrff/t
UVODNIK
26. NOVEMBER / LISTOPAD 2007
Živeti v srcu
Kako pomembno se je osredotočiti na pozitivno, nam lepo kažejo prav bližajoči se prazniki, „veseli december", čas, ki simbolizira mir, spokojnost, vedrino, upanje v novo in dobro.
Ravno v tem času, ko se trgovine polnijo z raznoraznimi darili, tistim in onim, ko bomo okrasili domove, mesta, jih razsvetlili, se bolj posvetili svojim družinam, bomo žal tudi posekali na milijone smrekic, porabili ogromno energije, jedli izdatno več hrane in slaščic kot sicer, s pokanjem petard strašili ljudi in živali, žurirali pozno v noč ter popili hektolitre alkohola. Za praznike se mnogo družin zbere in mirno praznuje, veseli in radosti, toda mnogo jih je še vedno osamljenih, samih, lačnih, razočaranih, mnogo družin svojim otrokom ne more nuditi niti osnovnega, kaj šele praznično vzdušje, ogromno ljudi prav za praznike naredi samomor. Kakšen je potem sploh smisel praznikov?
Sama v praznikih ne vidim nič od zgoraj omenjenega. Ne vidim nesmiselnega zapravljanja, ne vidim nesramnega pokanja, ne pretiranega hranjenja, ne vidim pomena v zabavah in alkoholu in tudi ne vidim praznikov v osami. Zame pomeni ta čas čas, ko se lahko zazrem v svoje srce, čas, ko lahko prižigam lučke z dodatnim nasmehom, dodatno pozornostjo, ko delim dodatne objeme, pomežike in dobro besedo. V tem času rada prižgem svečo, ki s svojo svetlobo pomaga ob zimskem sončnem obratu soncu, da premaga temo. Božič mi predstavlja novo rojstvo, začetek novega, dan, ko se lahko umirim ter zavržem vse nepotrebno in pustim novemu, da se rodi. Za novo leto rada pogledam svoji družini in prijateljem globoko v oči in jim nato z objemom želim vse dobro. Za praznike rada živim v svojem srcu, v ljubezni, z zavedanjem, da je vse materialno minljivo, da v življenju ne potrebujem jeze, užaljenosti, prizadetosti, osamljenosti ...
Življenje v srcu mi omogoča, da ga vidim s pozitivne plati, da izniči nepotrebno, da lahko svoj mir potem prenesem in delim tudi z drugimi.
Vsakdo lahko to izkusi! Vsakdo se lahko odloči, da bodo njegovo življenje prežemali dobri nameni, nasmehi, dobra volja, mir in razumevanje, na začetku morda samo eno minuto v dnevu, kasneje več. Tudi ta minuta lahko resnično spremeni celo življenje posameznika, ki smo se mu morda le nasmehnili. In nasmehi se nato samo širijo kot neskončna veriga nasmehov, ki v pravem trenutku, ko jih res najbolj potrebujemo, doleti ravno nas.
Starejši ljudje in tudi drugi posamezniki ter družine v tem času doživljajo zelo velike čustvene stiske, zato se spomnimo na njih: obiščimo jih, podarimo komu kakšno malenkost, pozornost v obliki nasmeha, dobre besede ali pomoči. Pomislimo tudi na živali in ne dovolimo nesmiselnega pokanja s petardami. Te praznike se zazrimo globoko v svoje srce, ki nam govori o ljubezni in miru.
Naj postane mesto Ptuj tudi zakladnica dobrega, nasmehov in miru!
Vse dobro!
Mojca Lešnik agharti@siol.net
MISEL MESECA
"Ljudje vlagajo več napora v svoj lasten propad, kot bi jim bilo potrebno, da se obdrže na pravi poti."
Digby
SPREHOD PO VSEBINI
Predstavniki vlade na kolegiju županov
Z novembrske seje mestnega sveta
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov z oktobrske seje
Pogovor z dr. Bojanom Pahorjem
Na Ptuju imamo žal le kolesarske oaze
Dimnikarsko službo bo opravljalo Dimnikarstvo Kamin
Martinovanje 2007 na Ptuju
Imamo princa!
Otvoritev prenovljenega gledališča 14. decembra
Zbor Perpetuum Jazzile navdušil
Predstavi Jajce in Halo, Rdeča kapica? za Veseli december
Dela Petra Dajnka v domoznanskem oddelku knjižnice - I. del
Ljudska univerza Ptuj - dobitnica priznanja Andragoškega centra RS
Mednarodno sodelovanje na OŠ Mladika
Grajenski osnovnošolci v boju za čistejše okolje
Kako naj se vključim med vrstnike? Metalblast
Humanitarna akcija LU Ptuj
Bomo v letu 2007 priča »babyboomu« - II. del
Zakonsko-družinski center Midva na Ptuju
Odnos do prepovedanih drog na Nizozemskem
Ekipa prve pomoči CZ MO Ptuj prva v Sloveniji
Obisk gasilcev ptujske Območne gasilske zveze v Arandželovcu
55 let Judo zveze Slovenije
Kolaričeva najboljša med mlajšimi članicami
Olgica - 13. sezona v projektu ŠKL Center aerobike
Naslovnica: Prenovljena stavba Mestnega gledališča Ptuj Foto: Aleš Šprah
4
5
5 8 9
10 11 12
12
13
14
14
15
15
16 16 17
17
18
19
20
21
22 23
23
24
25
Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov.
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrja-nec, s. p., tel.: 041 684-910, elektr. pošta: vejica03@siol. net. Naslovnica: Repro studio Lesjak. Tisk: Grafis, tel.: 02/608-92-25, elektr. pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 771 08 82, gsm: 040 218 895; elektr. pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.
3
26. NOVEMBER / LISTOPAD 2007
IZ MESTNE HIŠE
Predstavniki vlade na kolegiju županov Spodnjega Podravja
Predstavniki slovenske vlade s predsednikom vlade Janezom Janšo na čelu so 12. in 13. novembra imeli ločena srečanja s predstavniki političnega, gospodarskega in družbenega življenja na Ptujskem. Prvi dan, ki je bil bolj uvod v obisk, je ministrica za delo družino in socialne zadeve Marjeta Cotman v Muretincih obiskala enoto ptujskega Doma upokojencev, ki letos praznuje 80. obletnico. Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivan Žagar ter mag. Zvonko Zinrajh, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, pa sta se udeležila kolegija županov Spodnjega Podravja.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
Živahna razprava o redarski službi
Državni sekretar mag. Zvonko Zinrajh in svetovalec sekretar Štefan Gostič sta na kolegiju sodelovala pri obravnavi vladnih smernic za izdelavo občinskih programov varnosti, izhodiščnih dokumentov za področje delovanja občinske redarske službe, ki je z novim zakonom pridobila precej večje pristojnosti. Zakon o vzpostavitvi redarske službe je začel veljati 1. januarja letos, župani pa ugotavljajo, da za organiziranje teh služb v proračunih ni denarnih sredstev. »Zakon velja in vse določbe je treba spoštovati. Da imajo posamezni župani, predvsem majhnih občin, pomisleke, kako bodo to realizirali, seveda razumem, saj gre za dodatna sredstva. Zakon predvideva tudi nekaj rešitev. Financiranje se lahko zagotavlja delno skozi globe, ki jih redarji izrekajo. Morda pa je rešitev v ustanovitvi medobčinske redarske službe. Manjše občine imajo vzpostavitev redarske službe zgolj kot možnost, morajo pa imeti svojega redarja, medtem ko je sistem redarske službe za mestne občine obveza.« Župani so imeli pomisleke tudi o učinkovitosti te službe ter da gre za vzpostavljanje vzporedne policije. Zinrajh na to odgovarja, da gre med njima za partnerski odnos. Policija se ne umika s tega področja, saj ji to tudi nalaga Zakon o policiji in Zakon o varstvu javnega reda in miru. Pri tem ne vidi nobene dileme, temveč novo kvaliteto pri elementu varnosti v lokalni samoupravi. Redarji imajo pravico do uporabe sredstev prisile, za to področje dela pa se bodo usposabljali 12 tednov. Glede na to, da je zakon že skoraj
leto dni v veljavi, je vzpostavitev redarske službe obvezna: »Marsikdaj se je že zgodilo, da kakšna zakonska določba ali celo zakon ni bil upoštevan. Če se ta ne bo izvajal, gre odgovornost posamezni lokalni samoupravni skupnosti in seveda se je ne bodo mogli kar tako otresti,« je pred koncem opozoril Zinrajh. Župani so tako sklenili, da bodo o vzpostavitvi redarske službe razpravljali v okviru Skupne občinske uprave in bodo do decembrskega srečanja poskušali poiskati najboljšo rešitev.
Minister Ivan Žagar o sprejemanju pokrajinske zakonodaje
Kasneje se je kolegiju pridružil še minister Žagar, ki je županom in drugim prisotnim predstavil trenutno dogajanje na področju pokrajinske zakonodaje in tudi aktivnosti, povezane z izvajanjem Zakona o financiranju občin. Po načrtovani regionalizaciji bo Spodnje Podravje, ki naj bi obsegalo 19 občin, uvrščeno v eno od prihodnjih 14 pokrajin. Pokrajine pomenijo, da se lahko priložnosti na posameznem območju bolje izkoristijo. Žagar meni, da je razvoj pokrajin potrebno pospešiti, saj se bo povečal razvoj države in decentralizacija nenazadnje pomeni prerazporeditev finančnih virov. Pokrajine naj bi, če bo zakon sprejet, zaživele s prvim januarjem 2009. »Pri tem pa nikakor ne gre za še dodatno birokratizacijo države, temveč le za prenašanje kadrov, nalog in finančnih virov navzdol. Tudi občine v bodoče načeloma naj ne bi izgubile nobenih pristojnosti, imajo pa možnost, da določene naloge, ko je to smiselno, prosto-
Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar je županom predstavil predloge zakonov, s katerimi naj bi določili vsebino bodočih pokrajin.
voljno prenesejo na pokrajine,« je pojasnil Žagar. Po ministrovih besedah je največ odprtih vprašanj v delu, ki govori o prenosu
nalog iz upravnih enot na pokrajinsko raven. Po trenutni rešitvi naj bi na pokrajine prenesli vse tiste naloge, ki so tesno povezane z njenimi razvojnimi nalogami (gospodarstvo, kmetijstvo). V razpravi so nekateri župani izrazili pomisleke o posredni izvolitvi predsednika pokrajine, saj bi imel neposredno voljeni predsednik večji vpliv. Župani so še poudarili, da mora zakonodaja zagotoviti partnerski odnos med državo, pokrajinami in občinami. Če želi država resnično pospešiti razvoj, potem mora na pokrajine prenesti ne le finančna sredstva, ampak tudi avtonomijo o njihovi porabi.
Komisija za priznanja in odlikovanja Mestne občine Ptuj na podlagi Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/03) objavlja
RAZPIS
za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj na področju kulturne dejavnosti
1.
Mestni svet Mestne občine Ptuj podeljuje priznanje velika oljenka:
•	za izjemne zasluge na področju kulturne dejavnosti, umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, ki predstavlja Mestno občino Ptuj v širšem kulturnem prostoru.
Župan Mestne občine Ptuj podeljuje priznanje oljenka:
•	za uspehe, dosežene na kulturnem področju.
3.
Predlogi za priznanja morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, delovni skupini, podjetju, organu in društvu ter natančen opis posebnih in izrednih uspehov, doseženih na področju kulturne dejavnosti.
4.
Predloge za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj lahko dajo zavodi, družbe, organizacije in skupnosti, organi, društva in posamezniki.
Predloge za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za odlikovanja in priznanja oziroma županu Mestne občine Ptuj najkasneje do 30. decembra 2007.
5.
Priznanja bodo podeljena na prireditvi ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika.
Komisija za priznanja in odlikovanja Mestne občine Ptuj
4
Sferi
•fffrff/t
MESTNI SVET
26. NOVEMBER / LISTOPAD 2007
Sprejet Odlok o oddajanju poslovnih prostorov in garaž
Na novembrski seji, ki je potekala 20. tega meseca, se je prvič zgodilo, kot je ugotovil ptujski župan, da pri sprejemanju dnevnega reda niso dodajali ali odvzemali točk. Vendar pa so pozneje med obravnavo kljub vsemu ugotovili, da Pravilnika o osnovah in merilih za določitev najemnin poslovnih prostorov in garaž ne morejo obravnavati, dokler ni veljaven odlok, ki ureja to področje. Na to neskladje je opozorila Helena Neudauer, svetnica iz vrst SDS.
Milena Turk
Tik pred tem so namreč sprejeli Odlok o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem, ki pa mora biti najprej objavljen - kar se lahko zgodi šele po preteku 15-dnevnega roka po sprejemu, oziroma mora pričeti veljati in tudi temu pogoju bo zadoščeno šele 15 dni po objavi. Z Odlokom o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem je določen postopek oddajanja poslovnih prostorov in garaž, ki so v lasti MO Ptuj. Za upravljanje in gospodarjenje s temi prostori je pristojen Oddelek za gospodarske javne službe, investicije in kakovost MO Ptuj, ki vodi
tudi register sklenjenih najemnih pogodb. Za vodenje postopkov oddaje prostorov v najem je pooblaščena komisija za izvedbo postopka ravnanja s stvarnim premoženjem MO Ptuj. Komisijo imenuje župan. Poslovni prostor se lahko odda v najem na podlagi javnega zbiranja ponudb ali v primerih določenih z uredbo z neposredno pogodbo. S tako pogodbo se prostor lahko odda, če je MO Ptuj manj kot 50 % solastnica poslovnega prostora, če javno zbiranje ponudb ni uspešno, če je glede na ocenjeno vrednost najemnine in trajanja najema predviden letni prihodek
od oddaje nižji od 10.000 EUR in v primerih oddaje prostorov osebi javnega prava za izvrševanje javnih nalog, razen javnim podjetjem. Namera o oddaji se mora objaviti na enotnem spletnem portalu najmanj 15 dni pred javnim zbiranjem ponudb.
Garaže se prav tako praviloma oddajajo v najem na podlagi javnega zbiranja ponudb. Prednost pri najemu garaž imajo lastniki ali najemniki stanovanj ali poslovnih prostorov v zgradbi ali na njenem funkcionalnem zemljišču ali v neposredni bližini. O oddaji poslovnih prostorov in garaž v najem odloča župan. Te se lahko odda največ za pet let, v izjemnih primerih je možno najem tudi podaljšati.
S pravilnikom za to področje, ki bo obravnavan po veljavnosti odloka, bo določena letna stopnja najemnine, ki pa je odvisna od lege in namembnosti poslovnega prostora. Glede na namembnost bodo tri skupine. Prav tako bodo glede na lego tri cone.
Med drugim so svetniki nadaljevali z obravnavo odloka o ustanovitvi Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki pa je še niso zaključili. Sprejeli so spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževal-nega zavoda OŠ Breg, odlok o gasilski javni službi v MO Ptuj, podali soglasje k razširitvi dejavnosti Zavoda za šport na območju športno-rekreacijske infrastrukture na Ptujskem jezeru in na reki Dravi v občini Markovci, soglasje o vključitvi MO Ptuj v LAS - Društvo za razvoj podeželja in soglasje k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja v MO Ptuj. Seznanili so se tudi z dokončnim poročilom nadzornega odbora o pregledu vlaganj in izvedbi del v Vrtec Zvonček na Bregu. Večina aktov je bila sprejeta brez večjih pripomb in razprav.
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov z oktobrske seje
Pobudi Mirana Meška:
1. Predlagal je spremembo prometnega režima v modri coni v Prešernovi ulici, in sicer spremembo namembnosti uporabe modre cone v Slomškovi in Prešernovi ulici od tržnice do OŠ Olge Meglič tako, da bi ukinili neomejeno parkiranje in uvedli brezplačno parkiranje, omejeno na 15 minut.
Odgovor: V MO Ptuj imamo v pripravi Prometno študijo, ki bo opredelila prometno strategijo MO Ptuj (kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno), in ukrepe strateškega pomena na prometnem omrežju. Prometna študija bo podlaga mikroskopskim simulacijskim modelom za podrobna preučevanja učinkov prometnih sistemov. Prav tako bo podlaga za projekt kompletne prenove prometnega režima oz. prometne ureditve v starem mestnem jedru. Zaradi tega bi bilo v tem trenutku nesmiselno obstoječi prometni režim spreminjati.
2. Predlagal je uvedbo prepovedi tranzitnega prometa za vozila težja od 7,5 ton skozi središče Ptuja ter postavitev prometnih znakov z omejitvami in oznakami za obvezno smer, in sicer:
-	v naselju Hajdina pred nadvozom iz smeri Kidričevo proti Ptuju,
-	v krožišču na Ormoški in Pu-hovi cesti iz vseh smeri,
-	pred semaforji na Potrčevi cesti (pri gostilni Krona) iz smeri Lenarta,
-	pred krožiščem na Zagrebški cesti (pri bencinski črpalki) iz vseh smeri,
-	iz smeri Dornava v krožišču s Puhovo cesto.
Odgovor: Že od junija letos se izvajajo aktivnosti za prepoved tranzitnega prometa nad 7,5 t skozi središče Ptuja. Na zadnjem delovnem sestanku, 1. oktobra letos, ki je potekal v Uradu župana s predstavniki Ministrstva za promet, Direkcije Republike Slovenije za ceste, je bilo dogovorjeno, da se ves
tovorni tranzitni promet nad 7,5 tone, ki poteka po Mariborski cesti skozi Ptuj in naprej proti Ormožu, skozi mesto prepove. Rok za postavitev prometne signalizacije je bil 15. november letos (op. ur.: ta še vedno ni postavljena). Za težki tranzitni promet, ki poteka iz smeri Gornje Radgone in Lenarta, pa moramo predhodno preveriti kapaciteto križišča z Dornavsko cesto, ali je sploh možno speljati tovorni tranzitni promet čez železniški nadvoz do krožišča s Puhovo ulico in naprej čez Puhov most oz. v smeri proti Ormožu. Preverbo kapacitete križišča izvaja Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru.
Andrej Trunk ♦ ♦♦
Pobuda Petra Pribožiča: Zakaj je izpadel projektno predviden krak izgradnje kanalizacije v predelu naselja Osredek, kjer ima Slavica Be-denik z Ribiške poti 22, Ptuj,
stanovanjsko hišo?
Odgovor: Stanovanjska hiša na Ribiški poti 22, ki stoji na parceli 605/1, k. o. Brstje, v prostorskih planskih aktih Mestne občine Ptuj ni zajeta v poselitveno območje, temveč je zajeta v območju gozda. Lastnica zemljišča je lani podala pobudo, da se parcelo 605/1, k. o. Brstje, zajame v poselitveno območje. Pobuda bo obravnavana v postopku priprave občinskega prostorskega načrta MO Ptuj, ki ga mora občina sprejeti v 24 mesecih po uveljavitvi Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07). Pravilnik je bil objavljen 30. oktobra 2007, veljati pa je začel petnajsti dan po objavi.
Če bo na obravnavani parceli po sprejemu novega občinskega prostorskega načrta opredeljeno stavbno zemljišče, bomo pristo-
ä^k^r/M 5
26. NOVEMBER / LISTOPAD 2007
MESTNI SVET / STRANKE MESTNEGA SVETA POROČAJO
pili k izvedbi kanalizacije. V skladu z Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/00, 9/01, 12/02, 11/03, 6/04, 12/04, 13/05, 14/06 in 12/07) se v MO Ptuj za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. V skladu z določili 2. in 2. a člena navedenega odloka se za zazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začela gradnja stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5. Preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Danica Hren,
Branko Novak, Samo Segulin Vprašanje in pobude Marjana Kolariča:
1. Kdaj bo izdelan izvedbeni projekt za pločnik skozi naselje Podvinci?
Odgovor: Ker gre za regio-
nalno cesto R3-712, ki jo ima v upravljanju država, vas obveščamo, da ima Republika Slovenija v NRP načrtovan začetek urejanja ceste skozi Podvince v letu 2009. Takrat naj bi bil po planu izdelan izvedbeni projekt za pločnik skozi naselje Pod-vinci, za kar bomo v proračunu MO Ptuj morali zagotoviti so-financerska sredstva.
2.	V naselju Podvinci naj se poskrbi za varnost občanov tako, da se na ceste pri avtobusnih postajališčih namestijo talne cestne ovire za umirjanje cestnega prometa; na cesti Ptuj-Juršinci skozi Podvince naj se v bližini avtobusnih postajališč postavijo prometni znaki za omejitev hitrosti vožnje na 30 km/h.
Odgovor: Pobudo, da se namestijo talne cestne ovire za umirjanje cestnega prometa in da se postavijo prometni znaki za omejitev hitrosti v bližini avtobusnih postajališč, bomo proučili ter na primernih lokacijah tudi uredili naprave in ukrepe za umirjanje prometa.
3.	V proračunu MO Ptuj za leto 2008 naj se zagotovijo sredstva za izdelavo projekta in izvedbo kolesarske poti na relaciji Ro-goznica-Podvinci.
Odgovor: Pobuda bo v okviru zmožnosti upoštevana pri rebalansu proračuna za leto 2008.
Andrej Trunk ♦ ♦♦
Vprašanje Mirana Meška: Kakšen je status ceste med Zagrebško cesto in Puhovim mostom? Je kakšna informacija,
zakaj še cesta vedno ni odprta za promet?
Odgovor: Povezovalna cesta med hitro cesto, ki vodi na Pu-hov most, in Zagrebško cesto bo imela status lokalne ceste. V okviru nadaljevanja izvedbe gradbenih del na Zagrebški cesti se predmetna povezovalna cesta že uporablja kot obvoznica. Po zaključku gradbenih del na Zagrebški cesti bo opravljen tehnični pregled predmetnega dela Zagrebške ceste skupaj s krožiščem, ki je sestavni del povezovalne ceste.
Mag. Janko Širec
Vprašanje Albina Piška: Ali je za ptujska pokopališča že pripravljen spremenjen prometni režim parkiranja ob dnevu mrtvih, da ne bo negodovanja in nezadovoljstva obiskovalcev pokopališč? Odgovor: Obiskovalci pokopališč bodo morali parkirati svoja vozila na obstoječih parkiriščih in na parkirišču Mercatorja ter Merkurja na Dornavski cesti. Ureditev dodatnega javnega parkirišča ob starem rogozni-škem pokopališču bo predmet naslednjih proračunov Mestne občine Ptuj.
Zdenka Matjašič
Pobuda Miroslava Letonje: Mestni svet naj na podlagi 5. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9-460), 3. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni
list RS, št. 459/1992), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93) pristopi k Sklepu o ustanovitvi varuha bolnikovih pravic in njegovih pristojnosti. Odgovor: Predlog Zakona o pacientovih pravicah je v proceduri sprejemanja. Tako se še vedno razrešujejo vprašanja vsebine in pristojnosti posameznih nalog bolnikovih pravic in njihovega ustreznega urejanja. Problematiko bomo uvrstili v obravnavo na kolegij županov Spodnjega Podravja po sprejemu zakona, ki bo opredelil posamezne pristojnosti za ureditev bolnikovih pravic.
Maja Erjavec
Pobuda Albina Piška: Javnost je potrebno seznaniti, kje so vzroki, da še ni bilo otvoritve prenovljene stavbe Mestnega gledališča Ptuj in zakaj je rok te otvoritve podaljšan za dva meseca.
Odgovor: Imetnik stavbne pravice in izvajalec del prenove gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje iz Ptuja je 24. oktobra 2007 sklical novinarsko konferenco, na kateri je pojasnil vzroke za nastalo zamudo pri načrtovanem odprtju obnovljene zgradbe. Pojasnil je, da je glavni vzrok zamuda pri dobavi nastopnih steklenih ploskev na stopnišču v notranjosti gledališča. Otvoritev gledališča je predvidena za 14. decembra 2007.
Zdenka Ristič
Za mlade na Ptuju premalo prostora
Mladi Zeleni Slovenije so s pomočjo Zelenih Ptuja izvedli anketo med 350 mladimi na Ptuju v starosti od 15 do 29 let.
Odgovori iz ankete so nadvse zanimivi in zaslužijo pozornost vseh, ki se ukvarjajo z vprašanji mladih na Ptuju. Večina, 78 % mladih, meni, da je na Ptuju za mlade premalo prostorov, prav tako aktivnosti, predvsem pogrešajo rekreacijo, športne površine, koncerte in mesta, kjer bi se lahko zbirali. Veselijo se nove mladinske hiše, ki naj bi jo uredili v Mestnem kinu na Ptuju, a se hkrati bojijo, da se bodo v njegovih prostorih naselili tisti, ki bodo stremeli le za zaslužkom.
Pomanjkanje prostorov in programskih dejavnosti za mlade pa naj bi bilo glavni krivec za pojav vandalizma, meni večina anketiranih. Kar 92 % mladih se ne strinja s sklepom mestnega sveta, ki je kljub nasprotovanju svetniške skupine Zelenih Ptuja v proračunu zmanjšal sredstva za šport, kulturo in dejavnost mladih. Dobrih 61 % jih podpira nov Zakon o kajenju, 95 odstotkov pa jih meni, da ni prav, da so športni objekti in prostori CID zaprti ob koncu tedna in med počitnicami. S stanjem okolja na Ptuju je nezadovoljnih 93 % mladih, najbolj so nezadovoljni zaradi stanja potokov Grajena, Rogoznica in Studenčnica.
Zeleni Ptuja
6
Sferi
YffW/t
STRANKE MESTNEGA SVETA POROČAJO
26. NOVEMBER / LISTOPAD 2007	PTUJČANI
Šestega novembra je na povabilo območnega odbora DeSUS Ptuj obiskal najstarejše mesto Ptuj predsedniški kandidat Danilo Türk.
Srečanja in pogovora z bodočim predsednikom v Veliki dvorani Narodnega doma na Ptuju se je udeležilo več kot 130 obiskovalcev, med njimi je bilo veliko število upokojencev, saj je srečanje na Ptuju pripravila stranka DeSUS. Predhodno se je predsedniški kandidat sestal z županom dr. Štefanom Čelanom v Mestni občini Ptuj, ki mu je zaželel veliko uspeha na volitvah in ga nato ponovno povabil na Ptuj. Obiskovalci v Narodnem domu so z velikim navdušenjem spraševali o tekoči problematiki v Sloveniji. Dr. Danilo Türk je na koncu tudi omenil, da se bo še vračal v tako lepo zgodovinsko mesto.
Albin Pišek,
vodja svetniške skupine DeSUS Ptuj
Si
Dobili smo novega predsednika!
^HB	V naši stranki smo verjeli, da bomo Slovenci končno izvolili predsednika, ki bo jasno predstavljal desni
^^^	politični pol in bo izviral iz krogov, ki niso imeli vzorov na vzhodu.
Novemu predsedniku čestitamo za bleščečo zmago z željo, da uspešno vodi vse nacionaliste, turbo kapitaliste, staro- in novokomuniste in tudi tiste, ki so se letos zresnili. Verjamem, da nas bo predsednik hitro seznanil in navdušil s spremembami, ki jih je po izvolitvi napovedal.
Janez Rožmarin,
predsednik MO N.Si Ptuj
Nova Slovenija
Mriiamko i}tid*ya ttmnka
Slovenska nacionalna stranka se zahvaljuje vsem volivkam in volivcem, ki so v prvem krogu predsedniških volitev v tako velikem številu glasovali za našega kandidata Zmaga Jelinčiča Plemenitega. V SNS menimo, da je zmaga našega kandidata v 8. volilni enoti in na ptujskem območju rezultat kvalitetnega dela naše poslanske skupine na državni ravni in dobrega dela naših predstavnikov stranke, svetnikov na lokalni ravni. Ptujčanke in Ptujčani pa ste dokazali, da vam za Slovenijo ni vseeno.
Miroslav Letonja,
predsednik MO SNS Ptuj
Podpora vladi in predsedniku Janezu Janši
Ob obisku Spodnjega Podravja je predsednik vlade Janez Janša komentiral aktualne politične razmere, pri čemer je opozoril zlasti na to, da se je predvolilna kampanja ob volitvah predsednika republike v veliki meri usmerila v obračun z vlado, zelo malo pa je bilo razprav o slovenski prihodnosti.
V Mestnem odboru SDS Ptuj zaupamo predsedniku vlade. Prepričani smo, da vlada dela dobro, saj se nikoli prej ni zgodilo, da bi bila gospodarska rast višja od stopnje brezposelnosti in inflacije. Ukinjene so bile nepotrebne in drage nalepke za avtomobile, socialna varnost je na evropsko primerljivi ravni, nenazadnje pa vlada delodajalcem tudi ne prepoveduje dviga plač. Morda vse rešitve niso dobre in sprejemljive za vse, vendar nenehno kritizerstvo ne sme postati vseslovenski vzorec vedenja.
Janeza Janšo podpiramo v njegovi odločitvi - odprte so vse možnosti.
Mestni odbor SDS Ptuj
SDS
Prelomen kongres SLS
Slovenska ljudska stranka je na nedavnem volilno-programskem kongresu izvolila novo vodstvo in Sro^nska ljudska str&nkf. sprejela prenovljen program.
Za novega predsednika je bil skoraj soglasno izvoljen Bojan Srot, župan Mestne občine Celje, za podpredsednika pa dosedanji predsednik Janez Podobnik in Irena Majcen, županja Slovenske Bistrice. V najvišje organe stranke je bil s ptujskega območja izvoljen Franc Obran, in sicer v Svet SLS.
Delegati so kongres ocenili kot prelomen, saj računajo, da bo Bojan Šrot z novo energijo in načinom vodenja prenesel uspešne rezultate pri vodenju Mestne občine Celje tudi na državno raven. Zagotovo bo z novim predsednikom SLS še okrepila tudi že doslej dobro sodelovanje Mestne občine Ptuj s Celjem in vladno stranko SLS. Mestni in regionalni odbor SLS za Spodnje Podravje bosta pri tem tudi nadalje aktivno sodelovala.
MO SLS Ptuj
7
26. NOVEMBER / LISTOPAD 2007
PTUJČANI
r\	• -i	•	' 1 j 1 'v • vv • r>	••
Raziskave in razvoj kot križišče informacij
Pogovor z dr. Bojanom Pahorjem, svetovalcem predsednika uprave Perutnine Ptuj, d. d.
Bojan Pahor je Ptuju postal znan, ko je zasedel mesto direktorja Znanstveno-raziskovalnega središča Ptuj (ZRS Bistra). Z novim letom je nastopil na novo delovno mesto v Perutnini Ptuj, d. d., kot svetovalec predsednika uprave za raziskave in razvoj.
Pogovarjala se je: Staša Cafuta
Kako je prišlo do zamenjave delovnega mesta?
S predsednikom uprave Perutnine Ptuj dr. Romanom Glaserjem sva že prej odlično sodelovala, saj je med drugim tudi predsednik sveta zavoda ZRS Bistra. Povabil me je v svojo ekipo in glede na ponudbo, ki mi jo je dal, je enostavno nisem mogel zavrniti.
Kakšna je bila ponudba?
Ponudil mi je mesto svetovalca predsednika uprave, ki bi se v skupini Perutnina Ptuj načrtno in sistematično ukvarjal z raziskavami in razvojem. Perutnina se je seveda z raziskavami ukvarjala že do sedaj, vendar ne kot s samostojnim področjem. Moja naloga je, da raziskave in razvoj organiziram in samostojno umestim v strukturo podjetja. Sam jih vidim kot križišče informacij, tako z vidika raziskav in razvoja novih proizvodov kot tudi tehnologije, marketinga, nabave ...
Na katerem primeru trenutno najbolj intenzivno delate?
Konkretno vodim projekt rekonstrukcije kafilerije, obrata
Foto: Staša Cafuta
predelave klavničnih odpadkov na Bregu, v mesni industriji. Obnova, ki bo trajala predvidoma še leto dni, je vredna več kot tri milijone evrov. Rekonstrukcija bo usklajena z vsemi okoljskimi direktivami, ki jih narekuje slovenska in evropska zakonodaja. Kot kemijski inženir se še posebej veselim takšnih projektov. Ekologija in okolje sta zame
eno izmed najpomembnejših področij, s katerimi se želim prvenstveno ukvarjati.
Za Perutnino Ptuj je znano, da ima velike načrte.
Zastavili smo si drzen strateški načrt, ki bo dosežen do leta 2012. Želimo postati glavni igralec med Munchnom in Istanbulom. V zvezi s tem na nivoju celotne skupine Perutnina Ptuj začenjamo velik investicijski ciklus, ki bo zajemal tudi rast in strukturo zaposlenih, njihove aktivnosti, vse z namenom, da bi sledili temu planu. Tudi raziskave in razvoj so del tega načrta.
Dobro sodelujete tudi z mariborsko Univerzo.
Tako je. Letos smo skupaj s
Fakulteto za strojništvo dobili dva aplikativna razvojna projekta na temo razvoja senzorjev za ugotavljanje svežosti živil. En del se ukvarja s kemijskimi, drugi pa z mikrobiološkimi senzorji. To so testerji, ki bodo v embalaži, recimo kot neke vrste semaforji - v rdeči, zeleni in rumeni barvi. Proizvajalcem in potrošnikom bodo zelo eksplicitno dali vedeti, ali je jed ali meso sveže, oziroma ali je še uporabno ali ni. Na projektnem nivoju dobro sodelujemo tudi s Fakulteto za kmetijstvo ter s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Kakšno je vaše sodelovanje z ZRS Bistra?
Glede na to, da za zdaj novih večjih razpisov, razen vsakoletnih, pravzaprav še ni bilo, bolj ali manj potekajo večletni projekti, ki še niso zaključeni in sem jih skupaj s sodelavci pripravljal, ko sem bil na čelu ZRS Bistra Ptuj. Pri nekaterih še vedno sodelujem, enega sam tudi še naprej vodim. Uporaba sekundarnih surovin živilskopre-delovalne industrije za gojenje medicinskih in jedilnih gob je znanstveno-raziskovalni projekt, ki poteka skupaj s Perutnino. Gre za uporabo odpadkov iz lokalnega okolja, na primer piščančjega gnoja in drugih organskih odpadkov, ki v lokalnem okolju nastajajo v velikih količinah (kot recimo še oljčne tropine v Slovenski Bistrici, ostanki rožmarina v Markovcih ali pa slama, vinske tropine in podobno). Ti odpadki nimajo uporabne vrednosti, a s predelavo pridobijo dodano vrednost, hkrati pa se s tem zmanjšujejo obremenitve v okolju.
Sem tudi mentor mladi raziskovalki, ki dela doktorat - tudi ta se dotika ekologije in trajnostne-ga razvoja.
Pri delu vedno poudarjate timsko delo.
Prepričan sem, da je prihodnost le v timskem delu, ne le v Perutnini Ptuj ali pri ZRS Bistra, temveč nasploh. Nimamo niti časa
niti denarja, da bi vsak zase »odkrivali toplo vodo«. Tudi ZRS Bistra vidim kot sestavni del našega tima, seveda na področjih, ki jih lahko skupaj razvijamo. Recimo področje vinarstva je lahko izredno zanimivo. V Bistri je Sandra Pivec, prodorna mlada znanstvenica, po drugi strani imamo v Ptujski kleti izrednega kletarja in enologa Bojana Koba-la, ki ima ogromno idej, ki bi jih lahko skupaj razvijali.
Aktivno ste tudi sodelovali pri kandidaturi Ptuja za evropsko kulturno prestolnico 2012.
To je bil eden izmed zadnjih projektov, ki mi je uspel še kot direktorju Bistre. V prepričevanje, da je takšen način sodelovanja za Ptuj optimalen in pravzaprav edini možen, sem skupaj s sodelavci iz Bistre, predvsem pa s sodelavcem in prijateljem dr. Alešem Gačnikom, vložil resnično veliko truda. Verjamem, da bo to pospešek, ki bo Ptuju pomagal iztrgati se iz tisočletnega sna. Nedvomno velika, verjetno pa zadnja priložnost za naš Ptuj in njegov razvojni preboj. Še posebej, ker je to povezano z nepovratnimi sredstvi, ki jih bo na ta račun možno pridobiti za ptujske razvojne projekte. Popravnega izpita res ne bo. Se že veselim tega projekta. Nenazadnje ne le zato, ker si Ptuj zaradi svoje zgodovine enostavno zasluži biti v »prvi bojni vrsti« v času evropske kulturne prestolnice, ampak tudi zato, ker sem na začetku svojega delovanja na Ptuju preko medijev in drugače dobival očitek, da sem le »tehnološko usmerjen« in da bom iz Bistre naredil »kemijski laboratorij«. S tem, pa tudi z aktivno podporo projektom kulture ves čas vodenja institucije, upam, da odgovarjam vsem, ki so me na začetku ocenili, še preden so me sploh (s)poznali.
Kako se bo Perutnina Ptuj vključevala v ta, za Ptuj »življenjski« projekt?
Perutnina je javno podprla projekt s pismom o nameri. Moramo se zavedati, da je to predvsem
8
PTUJČANI
26. NOVEMBER / LISTOPAD 2007
gospodarski projekt. Brez sodelovanja velikih gospodarskih subjektov absolutno ne bo šlo. Seveda je to tudi priložnost za njihov razvoj in promocijo. Perutnina bo zagotovo prva med njimi. In skozi to prizmo se bom
zagotovo pojavljal tudi sam.
Ptuj ni vaše rojstno mesto. Ste priseljenec. Kaj bi povedali o Ptuju?
Po Sloveniji sem se do sedaj selil že štirikrat. Ptuj sem si izbral
za mesto, v katerem z družino živim. S tem želim povedati, da sem si izbral mesto, ki mi je všeč, ki ga imam rad. Verjamem, da je tu kakovost življenja med najvišjimi pri nas. Ponuja »vse, kar imajo veliki«, in to
brez avtomobila, ampak peš ali s kolesom! Da bo kakovost res najvišja, oziroma da se bomo res »fajn« imeli, bo potrebno tudi še kaj postoriti. Z veseljem bom pomagal soustvarjati prihodnost na Ptuju.
Na Ptuju imamo žal le kolesarske oaze
Pogovor s Krešimirjem Benčevičem, Ptujčanom, ki v vsakem vremenu uporablja kolo kot
prevozno sredstvo
Ptujčan Krešimir Benčevič je mestni posebnež. Ob vsakem vremenu se vozi s kolesom, pa naj bo plus 35 ali minus 28 stopinj Celzija. Pravi, da je že »zraščen« s kolesom. Ni turni, rekreativni ali tekmovalni kolesar. Kolo mu služi v vsakem vremenu, predvsem kot prevozno sredstvo. Od doma do službe na Zagrebški cesti, kjer dela kot veterinarski inšpektor na Veterinarski upravi Slovenije.
Pogovarjala se je: Staša Cafuta
Pri nas nikoli ni bilo prave kolesarske kulture. Razen takrat, ko ljudje niso imeli avta in so pogosto sedli na kolo. Zdaj je to drugače. Na cestah srečujemo redke kolesarje, ki skoraj redno kolesarijo. Tudi pešci izumirajo. Na tradicionalni ptujski Poli maraton se vsako leto zgrinjajo množice kolesarjev. Letos so jih zabeležili več kot 6.000. A kam vsi ti kolesarji med ostalimi 356 dnevi izginejo, se sprašujeva s Krešimirjem.
Mali Krešo s svojim prvim kolesom, ki mu ga je podaril oče.
Foto: Staša Cafuta
Se spominjate vašega prvega kolesa?
Seveda. Kupil mi ga je oče. To je bilo rabljeno nemško kolo. Tisto kolo me je spremljalo dolga leta. Bilo je neuničljivo.
Kaj vam predstavlja kolo?
Dnevno rabim hrano, vodo, oblačilo in kolo. Normalno, še marsikaj drugega, ampak zraven vsega tega je nepogrešljivo kolo. Spremlja me od rane mladosti. Služi mi predvsem kot prevozno sredstvo. Z njim se pripeljem, z njim marsikaj peljem, z njim si na potovanjih ogromno ogledam.
Veliko ljudi se ne počuti varno na kolesu, zato ga tudi ne uporabljajo. Kakšne so vaše izkušnje?
Zraščen sem s kolesom, cesto in avtomobili v prometu. V veliki meri mi je otopel občutek, da je vožnja s kolesom nevarna. Se boste čudili, ko vam bom rekel, da so motorizirani soudeleženci prometa izredno strpni, ko se znajdemo skupaj na cestišču. Vidim jih v mojem velikem avtomobilskem vzvratnem
»Obožujem Ptuj. Ne predstavljam si, kje bi raje živel. Tudi moj Lotmerk je že na drugem mestu, a moram reči, ko pade beseda o možnosti kolesarjenja na Ptuju in okolici, po urejenih kolesarskih stezah in poteh, je sivo, sivo.«
ogledalu (ki ga imam pritrjenega na krmilo). Zmanjšajo hitrost, nekateri se za mano skoraj ustavijo, tem maham, naj me prehitijo.
Ste bili kdaj ogroženi v prometu?
Na prste ene roke lahko naštejem, kdaj sem začutil »opa, to je bilo pa tesno«, kaj šele, da bi me kdo zbil. Številni ljudje pri nas, ko jim priporočam kolo, takoj odvrnejo, da si na cesto ne upajo, ker se ne počutijo varne. Za občutek varnosti bo potrebno poskrbeti s kolesarskimi povezavami in stezami.
Katero kolo vozite?
Vsak dan uporabljam Rogovo kolo. Malo sem ga preuredil. Ima posebne dodatke: ščitnik za verigo lastne izvedbe, na prtljažniku ima veliko košaro (od hladilnika) in zame nepogrešljivo avtomobilsko vzvratno ogledalo. Z ženo imava avtodom. Ko potujeva po Evropi, sta kolesi obvezno zraven.
V vsakem vremenu ste na kolesu.
Da. Najbolj hecno je, ko me ljudje pri minus pet vprašajo: »Kaj se še vedno s kolesom voziš?« Jaz pa pravim: »Kje je še minus 28.« Za zimski čas imam v garaži kolo, ki ima bolj ekstremne ježevke na zračnicah. Ko sneži, gre najprej plug po Potrčevi, da sčisti 20 centimetrov snega, nato pa jaz z mojo »ježevko«.
Ptuj je dobro opremljen z znaki o prepovedi vožnje s kolesom.
Tako je, žal. To očitno manj stane. V središču Ljubljane je po pločnikih razvidno: toliko pešci in toliko kolesarji. Na poti iz Kvedrove do službe na Zagrebški, kar je približno dva kilometra, sem večino poti na pločniku. Redko srečam pešca, sem pa vedno v prekršku. Opažam, da tudi pešci »izumirajo«.
Vsak dan ste na kolesu. Kakšne so razmere za kolesarje na
9
26. NOVEMBER / LISTOPAD 2007	PTUJČANI
PTUJČANI / GOSPODARSTVO
Ptuju v primerjavi z drugimi evropskimi mesti?
S kolesom se lahko peljem skoraj 200 km okrog Balatona, da o Evropi na splošno ne govorim. Na Ptuju imamo žal kolesarske oaze. Sto metrov tu, sto metrov tam, ki nenadoma poniknejo.
Katera izmed teh držav, po katerih ste potovali, živi s kolesi?
Posebne so skandinavske dežele. Z ženo sva prekolesarila podol-gem in počez Stockholm, Oslo ter Kopenhagen. Severne dežele so prepredene s kolesarskimi potmi. Vsepovsod je na stotine koles. Tudi poslovneži so na kolesu. Ko rahlo rosi ali dežuje, ne odprejo dežnika. Včasih tudi mene preseneti dež. Pa mi tu in
tam kdo reče: »Boš ja moker,« jaz pa dodam - samo do kože. Imam kultni odnos do kolesa, kolo je del mene.
Ste se kdaj osebno angažirali za izboljšanje kolesarskih razmer na Ptujskem?
Za ureditev kolesarskih poti je potreben najprej posluh, potem pa kar nekaj denarja. Vsakdo mi
lahko reče: »Lahko je kritizirati, a si se kaj angažiral?« Sprejmem kritiko. Je pa zaradi mojega kolesarjenja manjša gneča na cesti in zrak toliko in toliko čistejši, pa še nekaj goriva bo ostalo za vnuke.
Dimnikarsko službo bo na območju MO Ptuj opravljalo
Dimnikarstvo Kamin
Dimnikarska služba spada pod obvezne gospodarske javne službe, ki jih določa Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS 41/04). Ta med drugim pojasnjuje, da gre za peto gospodarsko javno službo, ki jo država organizira in nadzira na državnem nivoju, in sicer preko Ministrstva za okolje in prostor. Z javnim razpisom, ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor objavilo septembra lani, je bilo izmed petih ponudnikov na podlagi podrobnih meril kot najboljši ponudnik izbrano Dimnikarstvo Kamin. Vlada je izbranemu dimnikarskemu podjetju za izvajanje dimnikarske službe na območju MO Ptuj z odločbo podelila koncesijo za izvajanje dimnikarske službe za osem let. Izvajanje dimnikarskih storitev se bo pričelo 1. decembra letos.
Sporočilo za javnost Dimnikarstva Kamin
Z izborom koncesionarja in s podelitvijo koncesije za izvajanje dimnikarske službe na območju MO Ptuj končujejo dileme o tem, kdo je pristojen in kdo ima pravico izvajanja te službe na ptujskem območju. Do sedaj so to službo opravljali posamezniki, ki za to niso imeli ustreznih pravnih podlag. Uporabniki so bili zaradi tega zavedeni in v neenakopravnem položaju pred ostalimi občinami, ki so imele to službo organizirano po veljav-nopravnih predpisih.
S podelitvijo koncesije se je MO Ptuj pridružila skupini 104 občin v državi, ki že imajo kon-cesionarje za izvajanje dimnikarske službe.
Osnovni predpisi s področja dimnikarske službe
Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS št. 41/04), Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev,
pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Ur. l. RS št. 129/04), (Ur. l. RS, št. 57/06), Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Ur. l. RS št. 128/04), Sklep o določitvi tarife za cene storitev obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Ur. l. RS št. 71/07).
Dimnikarske storitve v gospodinjstvih Čiščenje naprav se opravlja glede na vrsto kuriva:
na napravah na trdo gorivo se opravi čiščenje štirikrat letno, na napravah na tekoče gorivo pa enkrat letno, enkrat letno se čistijo tudi naprave na plin.
Letni strokovni pregled je namenjen požarni varnosti in se opravlja na vseh napravah enkrat letno ne glede na vrsto kuriva, ki se uporablja. Pregled se opravlja tudi na rezervnih dimnikih, zračnikih in pečeh, ki niso v redni uporabi in služijo za rezervni vir ogrevanja.
Meritve emisije dimnih plinov se zaradi varstva zraka opravljajo na vseh napravah na tekoče in plinasto gorivo enkrat letno.
Dimnikarji so dolžni opravljati še ostale obvezne dimnikarske storitve na kurilnih napravah, kot so prvi pregled pred vpisom kurilne naprave v kataster, kontrolne preglede, izredne preglede po naročilu inšpektorja ali na zahtevo uporabnika, izžiganje katranskih oblog, generalna čiščenja kurilnih naprav večjih toplotnih moči, opozarjati uporabnika o ugotovljenih pomanjkljivostih, voditi kataster storitev itn.
Vse storitve, ki jih bodo dim-
nikarji opravili pri uporabniku, bodo obračunali po veljavnih cenah, ki jih potrjuje in nadzira vlada.
Družba Dimnikarstvo Kamin je bila ustanovljena leta 1991 kot družba z omejeno odgovornostjo
Dejavnost podjetja je izvajanje obvezne, gospodarske, javne službe, ki opravlja dimnikarsko službo na podlagi pridobljenih državnih koncesij že v delu Mestne občine Maribor in v občini Duplek. Ima 12 zaposlenih dimnikarjev, ki skrbijo, da so na vseh napravah opravljene storitve dimnikarske službe v rokih in na način, kot ga predpisujejo zakonski predpisi. Iz podanih poročil je razvidno, da so pri svojem delu nadpovprečni, saj jim uspeva na področjih, ki jih pokrivajo s svojimi storitvami, opraviti več kot 90 % vseh obveznih dimnikarskih storitev.
10
UVODNIK
26. NOVEMBER / LISTOPAD 2007
Martinovanje v znamenju nove vinske kraljice in 9. princa
karnevala
M Mino ni rado samo, ima rado izbrano glasbo, dobro l# družbo in lepo besedo, zato se prazniku Martino-W vanje 2007 na Ptuju pridružite tudi vi. Dobrodošli v mestu trte in vina, je Ptuj vabil ljudi iz bližnje in daljne okolice. Dobili smo drugo vinsko kraljico Tatjano Caf, ki je s svojo čudovito obleko blestela. Prav tako je bil razglašen 9. princ karnevala 2008 Miran Urih - majer Cirkovški. Škoda, da se na martinovanje ni odzvalo več ljudi.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Letos se je večina martinovih dogodkov v soboto in nedeljo zgodila na Miklošičevi ulici ter na Novem trgu. Na stojnicah so svoje dobrote ponujali vinogradniki, turistične kmetije in društva kmečkih žena: Turčan, Roman Petrovič, Vinogradništvo Rebernišek, Vinogradništvo Potrč, Milan Breg, Marjan Sirec, Marjan Lovrec, Sebastjan Rojs, Franc Vaupotič, Turistična kmetija Urban. Prav tako je za kulinarične dobrote skrbela Gostilna PP, za dobro kapljico pa je poskrbela tudi Ptujska klet. S svojimi nastopi, kot jih je napovedala moderatorka Nada Kotar, so čaše kulture polnili nastopajoči: Štajerski koledniki, Mešani pevski zbor Ivan Rudolf, Turistično društvo Podlehnik -ljudske jabloške pevke in ljudski godci, Ptujski nonet, Moški pevski zbor Jezero, Pihalni orkester Ptuj, PD Cirkovce s Folklorno skupino Vinko Korže in pihalno godbo Pepi krulet. Za zabavo so skrbeli ansambli narodne in zabavne glasbe. Na Slovenskem
trgu je v soboto potekalo tudi sklepno študentsko martinova-nje v sklopu 6. festivala Vino ni voda. Pred uradnim začetkom Martinovanja so v Hotelu Park predstavili tri nove blagovne znamke, programske in projektne usmeritve, ki so povezane z vinskimi zgodbami.
Osrednji dogodki
V soboto je prva ptujska vinska kraljica Svetlana Širec po dveh letih kraljevanja na prestolu vinskih trt ptujskega območja vrnila krono. Župan dr. Štefan Čelan, predsednik komisije za izbor Vinske kraljice vinorodnega podokoliša Srednje Slovenske gorice Aleš Arih ter predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Andrej Rebrnišek so v družbi ptujskega mestnega viničarja Franca Emeršiča ter vinskih vitezov slovenskega in evropskega reda vitezov vin okronali drugo ptujsko vinsko kraljico Tatjano Caf, ki je s svojo zanimivo obleko vzbujala
številne poglede. Kreacijo je naredila Sanja Veličkovič, sešili so jo v krojaštvu Roman Ilijevec, s.
p. »Želela sem zajeti in povezati čim več niti, ki bi prepletene med seboj predstavile vinsko kraljico kot ptujsko, vinsko in vsekakor tudi žensko. Pri izbiri barv sem kot osnovno barvo izbrala barvo ptujske modre frankinje, za detajle sem uporabila šampanjsko barvo,« predstavlja svojo kreacijo kreatorka.
V nedeljo, na dan svetega Mar-
tina, ki spremeni mošt v vino in najavlja tudi šegavi čas pusta in njegovih norčij, je bil razglašen natanko ob 11. uri, 11 minut in 11 sekund novi, deveti princ karnevala 2008. Laskavi naziv majer Cirkovški nosi Miran Urih. Poslanstvu ohranjanja dediščine je predan že več kot trideset let. Je aktivni član Prosvetnega društva Cirkovce, redni glasbeni spremljevalec Folklorne skupine Cirkovce in prepoznavnih plo-harjev.
Tatjana Caf (peta z leve) je postala druga ptujska vinska kraljica vinorodnega podokoliša Srednje Slovenske gorice.
Tudi letošnjemu princu, ki prihaja iz Cirkovc, so v ptujskem Zgodovinskem arhivu poiskali primerno zgodovinsko osebnost. V predstavitvi je Marija Hernja Masten zapisala: »Zgodovina Cirkovc sega daleč v preteklost in je tesno povezana s samostanom studeniških dominikank. Ženski dominikanski samostan v Studenicah je ustanovila Zofija Rogaška. Že pred letom 1237 je v Studenicah ustanovila hospic, oziroma hospital. Pod Bočem ustanovljen hospic je bil namenjen popotnikom in revežem, ki so se ustavili na dravinjski poti med Ptujem in Celjem. Zofijina sestra Rikarda, žena Otona Kunšperškega, je sestri pomagala in je hospicu darovala posesti iz svoje dediščine - in sicer na Dravskem polju. Darilo je obsegalo dvanajst kmetij, dve v Stražgonjci, osem kmetij v Dragonji vasi in dve kmetiji v Cirkovcah na Dravskem polju ter v kraju Mlamona pri Studenicah. Žensko vejo dominikanskega reda, tako imenovani drugi red, je leta 1219 ustanovil sv. Dominik iz Caleruege (1170-1221). Redovnice so živele v strogi klavzuri. S svojo molitvijo in žrtvami so podpirale pridigarsko dejavnost dominikancev. Posvečale so se vzgoji ženske mladine, glasbeni dejavnosti, lekarništvu, umetnosti itn.
V	letu 1527 je deželni knez razpisal davek (glavarino), da je lahko oborožil 300 konjenikov in 600 pešcev za boj proti Turkom. Takrat je bilo v Dragonji vasi devet družin, v Cirkovcah ena, v Stražgonjci sedem, skupno torej 17 družin, ki so bile podložne studeniškim dominikankam.
V	času, ko so se Turki vračali z neuspelega pohoda na Dunaj leta 1532 in so se utaborili pred Mariborom, so pustošili po Dravskem polju. Nekateri pa so tukaj tudi ostali, na kar kažejo še danes priimki Predikaka, Farkaš itn. Nekatere priorice so dobro gospodarile. Naj omenimo Katarino Retter, ki je bila dobra gospodarica in je od 1612. leta naprej kupovala posesti. Med njimi od Viljema Herbersteina vasi in podložnike v Starošincah, v Šikolah in Pongrcah.
Samostan je z leti od dobrotnikov dobil še druge posesti in v Cirkov-cah (kjer je bila posest bolj zaokrožena) so poleg župnije sv. Marije naredili tudi studeniško majerijo. Studenice so imele na Dravskem polju dve pristavi. To majerijo je upravljal in vodil majer, ki je bil hkrati: pisar, upravitelj, gospodar pristave. Majer je vodil finančne in gospodarske posle, pristavo, pobiral dajatve za svojo gospoščino. Majerji so se menjevali glede na svojo uspešnost gospodarjenja. Komisija je leta 1782, ob popisu - pred ukinitvijo samostana ugotovila, da je na majeriji delalo poleg majerja in družine tudi nekaj hlapcev, dekel in pastirjev. Pri nekem izkopavanju so na nekdanji pristavi Studenic našli: rimski lonec s 100 lepimi rimskimi denarci - zlatniki, iz časa Oktavijana in Flavijcev. Ko je bil samostan leta 1782 razpuščen, je posesti prevzela država in služba majerja je prenehala. Mi jo bomo znova oživili z umestitvijo 9. princa ptujskega kurentovanja.
11
26. NOVEMBER / LISTOPAD 2007
TURIZEM / KULTURA
Imamo princa!
Martinovanje - jesenski pust
Branko Brumen, predsednik FECC Slovenija
Slogan Ptuj - zakladnica tisočletij in tradicij je na letošnjem martinovanju doživel še eno potrditev. Tradicionalna prireditev, ki bi jo kazalo organizacijsko, programsko in marketinško združiti s projektom Vino ni voda, je ponovno pokazala in dokazala, da se Ptuj upravičeno ponaša z nazivom Mesto trte in vina.
Martinovanje pa ni zgolj praznik vina in svetega Martina ter njunih častilcev. V evropskem karnevalskem prostoru velja tudi za jesenski pust, ko se lahko začnejo priprave na pustno-kar-nevalske dogodke, ki doživijo kulminacijo v času med svečnico in pepelnico.
Del te tradicije smo na Ptuju obudili in na novo zastavili leta 1999, ko smo inavgurirali 1. princa karnevala v Sloveniji, ki vse bolj prerašča v enega bolj prepoznavnih simbolov našega mesta in karnevala. Sploh, ker
Foto: Langerholc
mu Marija Hernja - Masten
iz Zgodovinskega arhiva Ptuj poišče in najde ustrezno zgodovinsko podlago, ime, opravo in spremstvo.
Na letošnjem martinovanju smo inavgurirali že 9. princa karnevala, ki se bo dosedanjim pridružil v novoustanovljenem svetu princev karnevala. Svet je odigral pomembno vlogo pri izbiri naslednika s soglasno odločitvijo: »Imamo princa!«
Prince karnevala predlagajo etnografska društva iz našega okolja. Z iniciativnim pristopom in izborom smo z vsemi dosedanjimi princi uspevali prostorsko in vsebinsko pokrivati tako območje Ptuja in Spodnjega Podravja kot avtohtone pustne like.
Z letošnjim princem karnevala smo uspeli zaobjeti tudi Dravsko polje in avtohtoni lik ploharje iz Cirkovc. Tradicijo tega lika ohranjajo v Prosvetnem društvu
Princ karnevala 2008 (peti z leve) je oblečen v oblačilo bogatega uradnika s konca 18. stoletja. Oblečen ima daljši plašč, pod njim so hlače pumparice, bela srajca in telovnik. Na glavi ima klobuk. Kostum je kreirala Vera Maroh, sešili so ga v šiviljstvu Lidije Šmigoc.
Cirkovce, ki je predlagatelj letošnjega princa. To je princ Miran Urih, majer Cirkovški.
S princem karnevala dodajamo tradicionalnim avtohtonim etnografskim likom našega okolja (kurenti, piceki, vile, kopjaši, pokarji, orači, ruse, medvedi in ploharji), katerih ohranjanje in razvoj predstavlja osnovo ku-rentovanja, lik in novo tradicijo,
ki predstavlja tudi druge pustne like in maškare ter simbolizira kulturo mask in maskiranja v mestu in okolju. Posebna zahvala za to gre vsem dosedanjim in bivšemu princu Slavku Plemenitemu Kacherlu, ki je ob martinovanju - jesenskem pustu - predal prinčeva-nje.
Otvoritev prenovljenega gledališča 14. decembra
Prazna hiša se lahko kiti z nazivom gledališče le po imenu
Resnično vesel in prazničen december se obeta v Mestnem gledališču Ptuj, poln zanimivih in pomembnih dogodkov. Med njimi tudi kakšen zgodovinski, kot bo na primer otvoritev prenovljenega gledališča 14. decembra. Vsekakor zelo pomemben dogodek ne samo za mesto Ptuj, ampak tudi za gledališko ustvarjanje v Sloveniji. Končno bodo gradbeniki predali stavbo v roke ustvarjalcev, ki bodo z nekoliko zamude z novimi močmi pognali svoj gledališki stroj, ki je že počasi upehoval na strmini vseh teh provizoričnih in nadomestnih lokacij, ki so jih morali uporabljati, da se je program izvajal po načrtovanem urniku. Včasih jim tudi kljub najboljši volji ni uspelo vse, kar so si zamislili, vendar nikoli ne po svoji krivdi.
Mestno gledališče Ptuj
Tako se je žal pripetilo, da zaradi odpovedi SNG Drame Ljubljana načrtovane abonmajske predstave obeh odraslih abonmajev Tespis in Orfej Služkinji ne bo in bo namesto nje pred-
Foto: Marcandrea
stava Prešernovega gledališča Kranj Podeželje. Ta skorajda že psihološki triler izpod peresa sodobnega angleškega avtorja Martina Crimpa s svojo napeto psihološko zgradbo, ki jo poga-
nja izvirna in z nepričakovanimi obrati strukturirana zgodba o zapletenih odnosih med možem, ženo in mlado neznanko, gotovo ne bo razočarala še tako zahtevne gledališke publike.
Predstava bo na sporedu 28. novembra ob 19.30 v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj in bo zadnja, ki bo odigrana izven gledališke stavbe. Vse naslednje abonmajske predstave bodo
12
Sferi
YffW/t
KULTURA
26. NOVEMBER / LISTOPAD 2007
že na prenovljenem odru. Tako bosta zaradi zamude pri otvoritvi gledališča na voljo kar dve abonmajski predstavi: 21. decembra ob 19.30 bo na sporedu črna komedija Gledališča Koper Plen in 27. decembra ob 20.00 partizanska uspešnica Raztrganci, ki je nastala v lastni koprodukciji Mestnega gledališča Ptuj (kot večinski nosilec produkcije), E. P. I centra Ljubljana in Cankarjevega doma.
Predstava Raztrganci partizanskega pesnika in dramatika Mateja Bora, ki je doživela svoj premierni krst že v oktobru v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, bo končno doživela tudi svojo ptujsko premiero. Dvignila
je v slovenskem javnem prostoru nemalo prahu in polemik, tednik Mladina na primer že v naslovu govori o triumfu predstave. Ta bo 17. decembra ob 20.00, seveda doma.
1. decembra se bo zgodila naslednja predstava otroškega abonmaja Kresnička (ob 10.00) in Zvezdica (ob 11.30) z naslovom Nerodna Avguština. Lik, ki je gotovo poznan vsem otrokom iz istoimenske slikanice, se bo najmlajšim predstavil v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Dve predstavi, Jajce Lutkovnega gledališča Maribor in Halo, Rdeča kapica Lutkovnega gledališča Unikat iz Ljubljane, pa Mestno gledališče Ptuj organizira v sklo-
pu prireditve Veseli december, ki to leto poteka v isti dvorani.
15. decembra v Mestnem gledališču Ptuj pripravljamo dan odprtih vrat. To bo dan, ko gledališče svojim zvestim obiskovalcem na stežaj odpira svoja vrata in si bo tako mogoče ogledati novo gledališče tudi od znotraj, od 'glave do pet', kot se temu reče - prav tako pa gledališče ta dan podarja brezplačno predstavo. To bo Hamlet, monokomedija v izvedbi neprekosljivega Tadeja Toša, ki bo ta svoj srednjeveški rokenrol komad v decembru kar sedemkrat odigral v mariborskem Narodnem domu.
Prenovljeno gledališče, ki kakor da že komaj čaka na vse te do-
godke - kajti prazna hiša se lahko kiti z nazivom gledališče le po imenu, za gledališče v polnem pomenu besede pa jo morejo narediti le ustvarjalci in publika - ponuja v tem prazničnem mesecu na ogled tudi nekaj svojih najuspešnejših predstav. Te so vsekakor: legendarna Marjetka str. 89, prismuknjeno Poljubljanje z Mr. Beanom, zvezdniški Hamlet in poskočna Micka.
In naj omenimo še snemanje televizijske oddaje Živa mariborske televizijske hiše RTS, ki bo oddajana v živo iz dvorane MGP, in snemanje Kokoloreka v Ljubljani za potrebe otroškega programa RTV Slovenija.
Zbor Perpetuum Jazzile navdušil
Mladen Delin
Društvo Arsana j e na svojem drugem koncertu v sezoni 2007/08 16. novembra gostilo priznan zbor Perpetuum Jazzile. V nabito polnem amfiteatru ptujske gimnazije so mladi glasovi z odličnim izborom svetovnih uspešnic, obarvanih z jazz harmonijami in latinskimi ritmi občinstvo takoj pridobili na svojo stran. Ob izvrstnih solistih, izdelani koreografiji ter dinamičnem vodstvu dirigenta Tomaža Kozlevčarja so poslušalce napolnili z energijo, svežino in mladostnim žarom.
Vokalni ansambel Perpetuum Jazzile je edini slovenski jazzov-ski zbor. Letos bo pod taktirko umetniškega vodje Tomaža Kozlevčarja dopolnil že 24. leto. Njegov repertoar predstavlja atrak-
Fotoarhiv Arsane
tivni izbor vokalne jazzovske in popularne glasbe. Stilno široki a cappella in ponavadi tudi s strani vrhunskih jazz instrumentalistov spremljani repertoar Perpetuum Jazzile, ki koncertira v najrazličnejših številčnih sestavih, se razteza od brazilske bossa nove, swinga, close harmony stila do z jazzom bolj posredno povezanih funka, gospela in popa. Glasba Perpetuum Jazzile, ki jo najbolje predstavlja na najnovejšem albumu Čudna noč, poslušalca neizogibno napolni z energijo, a obenem mu prišepne: pozabi, da se ti mudi.
Koncerta se je udeležilo 200 dijakov ptujske gimnazije ter občinstvo iz vseh koncev Slovenije. Nad izvajalci je bil navdušen tudi župan dr. Štefan Celan s
Popravek
V oktobrski številki Ptujčana, ki je izšla 26. oktobra 2007, je bila na strani 25 pod člankom Po domače pomotoma podpisana Barbara Ferčec. Avtorica članka je Maja Kračun. Obema dopisnicama Ptujčana in prav tako bralcem se za neljubo napako opravičujemo.
Uredništvo Ptujčana
svojo soprogo.
Arsana ponovno vabi na glasbeno poslastico 15. decembra, na novoletni koncert opernih
duetov, v Slavnostno dvorano ptujskega gradu. Vse informacije o koncertih so dostopne na: www.arsana.si
REVIVIS
K£GIJSXO VlijtSOLSKO I* VISOKOŠOLSKO SfUiLUŠČE ITUf
Fotografska razstava
Od novembra 2007 do konca februarja 2008 bo v naših prostorih (predavalnica P2) fotografska razstava Skrite lepote Slovenije. Fotografije so delo Gera Angleitnerja, člana Fotokluba Maribor.
Vabljeni!
Revivis Ptuj, Krempljeva ulica 1, 2250 Ptuj, tel. (02) 77 11 092, http://freeweb.siol.net/upptuj04/, info.up.ptuj@siol.net.
ä^k^r/M 13
26. NOVEMBER / LISTOPAD 2007
KULTURA / KNJIŽNIČARSTVO
Predstavi Jajce in Halo, Rdeča kapica? za Veseli december
Kot vsako leto, smo tudi letos v Društvu prijateljev mladine Ptuj združili moči s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj, Mestnim gledališčem Ptuj in Gimnazijo Ptuj ter skupaj pripravili prireditev za otroke pod že tradicionalnim imenom Veseli december. Pokrovitelj projekta je tudi letos Mestna občina Ptuj, pomemben del pa prispevajo številni sponzorji in donatorji.
Simona Meglic, predsednica DPM Ptuj
Prireditev bo potekala v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Zaradi velikosti dvorane bo lahko na vsaki predstavi do 400 gledalcev, kar je dvakrat toliko kot v gledališču. Zaradi tega ponujamo predstave dva dni, 22. in 23. decembra.
Dedek Mraz s spremstvom bo na Ptuj prispel že v soboto, 15. decembra, ob 17. uri. Po tem datumu se bodo odvijale številne prireditve za otroke, ki jih pripravljajo različni organizatorji in bodo objavljene v skupni programski knjižici. Kot nosilec projekta jo bo izdalo DPM Ptuj. Zloženka bo izšla v nakladi 2500 izvodov in bo razdeljena vsem otrokom v Vrtcu Ptuj ter otrokom od 1. do 3. razreda v vseh osnovnih šolah v mestni občini Ptuj.
Veseli december bo tudi letos otrokom ponudil odlične predstave, ki jih bo spremljal obisk dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva. Ti bodo otroke obdarovali z jabolki, prestami, baloni in majhnim posladkom. Otroci bodo predstave s pomočjo sponzorjev obiskali brezplačno.
Jajce nastaja po besedilu hrvaškega pisatelja Zlatka Krilica v režiji Tineta Varla, likovna podoba pa je v rokah Sabine Šinko. Zgodba je namenjena najmlajšim in jih nazorno popelje v svet narave. Govori o dečku Janezu, ki si močno želi petelinčka, da ga bo vsako jutro zbujal. V gnezdu so jajca najrazličnejših velikosti, oblik in barv. Iz njih se izležejo enkrat kača, drugič krokodil, pa noj in orel, samo petelinčka ni in ni. Končno se iz lupinice izleže
tudi petelinček, ki bo Janezov najboljši prijatelj. Nekoč je živela ljubka majhna deklica in kdor jo je videl, vsak
Sobota, 22. decembra, ob 16.00 in 18.00
Lutkovno gledališče Maribor - Jajce
jo je imel rad. Najraje pa jo je imela njena babica, ki kar ni vedela, kaj vse bi dala otroku. Nekoč ji je podarila kapico iz rdečega žameta, ki ji je tako lepo pristajala, da od tega časa ni marala nositi nič drugega več, in zato so ji vsi rekli Rdeča kapica ...
Halo, Rdeča kapica? je sodobna predstava, ki ohranja izvirno zgodbo, a jo postavlja v zabavno igro različnih gledaliških žanrov in stilov. Je tridesetminutna zabavna zmešnjava že znanega in novega. V predstavi sodelujejo štirje igralci, zgodbico pa je priredil in režiral Goran Za-vršnik.
Po zadnji predstavi bo 23. decembra ob 19. uri še slovo dedka Mraza in njegovega spremstva
od ptujskih otrok pred Gimnazijo Ptuj.
Veseli december je za otroke seveda brezplačen, pri čemer
Nedelja, 23. decembra, ob
16.00 in 18.00
Gledališče Unikat - Halo,
Rdeča kapica?
potrebujejo tudi otroci vstopnico, ki jim zagotavlja sedež v dvorani. Vstopnina na predstave za odrasle je 3 evre. Predprodaja vstopnic bo potekala v Mestnem gledališču Ptuj od 10. decembra dalje vsak delavnik od 9. do 13. ure, ob sredah pa do 17. ure, ter 22. in 23. decembra uro pred predstavo.
Pri izvedbi prireditev bo sodelovalo okoli 50 prostovoljcev iz DPM Ptuj in Gimnazije Ptuj, ki bodo delali brezplačno. Prijazno vabljeni v svet pravljic, domišljije in čarobnosti, kjer lahko otroci in starši skupaj odložijo predpraznične napetosti, se sprostijo in obogatijo svojo zakladnico doživetij!
Dela Petra Dajnka v domoznanskem oddelku knjižnice - I. del
Letos mineva 220 let od rojstva Petra Dajnka, duhovnika, štajerskega razsvetljenca, slovstvenega ustvarjalca, jezikoslovca in nabožnega pisatelja, ki se je v slovensko slovstveno zgodovino zapisal predvsem s pisavo dajnčico. Predstavil jo je leta 1824 v svoji slovnici Lehrbuch der Windischen Sprache. Dajnko s svojimi deli ni samo izobraževal, temveč je v njih ohranil tudi neprecenljive zapise vzhodnoštajerske slovenščine prve polovice 19. stoletja.
Melita Zmazek
Domoznanski oddelek ptujske knjižnice hrani nekaj redkih in dragocenih tiskov, izdanih v letih od 1817 do1837 v Gornji Radgoni in Gradcu, v katerih se Dajnko predstavlja kot pisec samostojnih proznih del, prevajalec zahtevnih svetopisemskih besedil ter sistematičen poljud-no-strokovni učitelj.
Peter Dajnko se je rodil 23. aprila 1787 v Črešnjevcih pri Gornji
Fotoarhiv KIP Radgoni. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru, po maturi leta 1808 pa se je vpisal na študij filozofije in teologije v Gradcu, kjer se je srečal s slovensko slovstveno in duhovno tvornostjo: na graškem liceju je poslušal predavanja Janeza Nepomuka Primica, prvega profesorja novoustanovljene stolice za slovenski jezik, in se seznanil z delovanjem graškega Slovenskega društva. Po konča-
nem študiju (1814) in duhovniški posvetitvi je Dajnko odšel v Gornjo Radgono, kjer je dve desetletji opravljal službo kaplana. Od leta 1831 je bil župnik in dekan v Veliki Nedelji, nekaj časa pa je opravljal tudi službo šolskega nadzornika.
V radgonskem obdobju je dokončal poglavitni del svojega slovstvenega dela. Nanj so močno vplivali Jernej Kopitar s svojo idejo o preprostem in enotnem črkopisu, Janez Šmi-goc, avtor prve tiskane slovnice vzhodnoštajerskega narečja (Theoretisch-praktische Windische Sprachlehre, 1812), in Josef Dobrovsky, avtor slovnice češkega jezika, ki ga je imel Dajnko za idejnega vzornika pri pisanju slovnice in se je nanj oprl, ko je uresničeval svojo zamisel o narečnem govoru, izreki
I. I S 'J' I
1 BVA\tJELJJ
j i
V&K KKDJT.K, tVBTKE ISO IÜE-KITNK5J* BJiKVI CKLJiGA K>:¡1. , ÍASSÍP ■ KATOLVKIGJ tri(KV£-skc.l ltta-
Naslcvna stran Dajnkcve slovnice Lehrbuch der Windischen Sprache (Graz, 1824). Hrani KIP
in pisavi, ki naj bodo razumljivi njegovim rojakom.
(nadaljevanje prihodnjič)
14
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
26. NOVEMBER / LISTOPAD 2007
Ljudska univerza Ptuj - dobitnica priznanja Andragoškega centra RS za izjemne strokovne dosežke
Dušan Šilak, Ljudska univerza Ptuj
Predlagateljica za to priznanje je bila Mestna občina Ptuj, za kar smo ji hvaležni; posebej še ptujskemu županu dr. Štefanu Čelanu za njegovo zaupanje in podporo našim prizadevanjem. »Ponosni smo na njihove dosežke,« so zapisali na MO Ptuj, »saj veljajo za primer dobre prakse. Mlada direktorica in sposoben tim, ki ga vodi, so se izkazali z zmožnostjo ne samo preživetja, temveč uspešne rasti v izobraževalnem svetu, polnem konkurence.«
Razvitost in prilagodljivost izobraževalnega sistema je
pomemben dejavnik razvoja. Lahko rečemo, da je LU Ptuj svojemu mestu v resnično oporo, saj imamo dobro razvit sistem programov za brezposelne in dvig izobrazbene ravni.
V podporo kakovosti življenja v različnih starostnih obdobjih zagotavljamo bogato ponudbo neformalnih oblik učenja, na primer v študijskih krožkih, središču za samostojno učenje, svetovalnem središču, borzi znanja, univerzi za tretje življenjsko obdobje in v programih Usposabljanje za življenjsko uspešnost.
Za boljše počutje udeležencev
Mlada direktorica Klavdija Markež in sposoben tim, uspešni kljub močni konkurenci. V Postojni, 17. oktobra ob prejemu priznanja.
skrbimo z razvojem sodobnih, uporabnikom prijaznih učnih okolij in z uvedbo novih, pred-
vsem računalniško podprtih učnih programov.
Mednarodno sodelovanje na OS Mladika
V oktobru so v OS Mladika potekale tri mednarodne dejavnosti, ki so se jih udeležili udeleženci različnih evropskih dežel. V prvem tednu so nas obiskali učenci iz Burghausna, ob koncu izmenjave pa so se pridružili še njihovi učitelji, na začetku drugega tedna pa so gostili Comenius konferenco.
Karmen Ivančič in Jelena Novak, koordinatorki
V	letošnjem letu smo na šoli izpeljali četrto izmenjavo učencev, ki jo pripravljamo z namenom, da bi uspešno izvedli cilje, ki smo si jih zadali pred petimi leti.
V	tem letu se je nekateri učenci zadnjič udeležujejo, zato smo jim ob tem pripravili tudi ustrezen spremljevalni program, ki so se ga udeležili z nemškimi in naši učenci, med katerimi so bili Vito Meznarič, Ana Meznarič, Matevž Frajnkovič, Mojca Zem-ljarič, Rebeka Komel in Nuša Lisjak. Učence iz Burghausna je spremljal učitelj Bartholomäus Lehrhuber. Ob šolskih dejavnostih so se udeležili pedagoške delavnice na gradu, prav tako so si ogledali minoritski samostan in njihovo knjižnico, obiskali so tudi Terme Ptuj.
V	času nadaljevanja obiska so nas obiskali tudi nemški učitelji, ki so nam vrnili obisk. V aprilu so se izmenjave učiteljev iz OŠ
Foto: Lehrhuber
Mladika namreč udeležile dve strokovni delavki in učiteljica. Takrat so se dogovorili, da nam bodo vrnili obisk. Nemške učitelje Annemarie Waschta, Christa Fußstetter, Hannes Schneidersa smo gostili tri dni. V tem času so bivali pri naših učiteljih. Seznanili smo jih s slovenskim šolskim sistemom, organizacijo pouka in oddelčnih skupnosti, spremljali so ure pouka. Ob vsem naštetem smo zanje pripravili tudi spremljevalni program. Skupaj s slovenskimi učitelji smo si ogledali ptujsko vinsko klet in staro mestno jedro, udeležili pa smo se tudi sprejema pri županu in piknika pri našem sodelavcu.
V času od 11. do 14. oktobra so nas obiskali partnerji v projektu Comenius iz sedmih evropskih držav: Španije (Palma de Mallorca), Nemčije (München), Finske (Kuopio), Avstrije (Baden),
Starši, učitelji in učenci, ki so sodelovali v izmenjavi s šolo iz Burghausna.
Poljske (Torun), Madžarske (Csorna) in Italije (Torino). Skupaj dvanajst učiteljev. V dobrodošlico smo jim pripravili kratek kulturni program s skečem in nastopom pevskega zbora. Na pripravljalnem sestanku smo določili teme, cilje, načine in možne rezultate sodelovanja v projektu v dveh prihodnjih šolskih letih, kjer so najpomembnejše aktivnosti učencev. V kolikor bo naša prijava uspešna, bomo v letu 2009 gostili mednarodni razred. Prav tako bomo v ta projekt vključili še dodatno obliko sodelovanja, in sicer bi-
lateralno izmenjavo učencev z izbrano državo.Tako bomo lahko še več učencem omogočili mednarodno izkušnjo in spoznavanje vrstnikov v partnerskih državah, kar smo počeli že do sedaj. Naši učenci 9. razredov so se skupaj z učiteljicama Kristino Vuzem in Ireno Prelog v lanskem šolskem letu udeležili mednarodnega razreda v Munchnu.
Ob konferenci smo poskrbeli še za pester družaben program. Udeleženci so poskusili slovenska vina, si ogledali mesti Ptuj in Ljubljano in se udeležili kostanjevega piknika.
15
26. NOVEMBER / LISTOPAD 2007
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
/H •	1 •	V 1 •	1	v • J_ • v	1 1 •
Grajenski osnovnošolci v boju za cistejse okolje
Nada Sevšek, koordinatorka Ekošole
Učenci in delavci OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena, že peto leto sodelujemo v nacionalnem projektu Ekošole. V teh letih smo izpeljali številne projekte.
V letošnjem letu smo se odločili za nadaljevanje projekta Zdravje in mi s poudarkom na zdravilnih zeliščih (vodji projekta sta Milka Koser in Irena Pukšič) ter za dva nova projekta: Revščina v svetu in pri nas (vodja projekta je Vanja Majcen) ter Očistimo Slovenijo nevarnih odpadkov.
Tako smo sredi septembra, v sklopu projekta Očistimo Slovenijo nevarnih odpadkov, med starše razdelili 150 anket o nevarnih odpadkih in črnih odlagališčih v naši okolici. Vrnilo se je kar 85 % izpolnjenih anket. Iz njih smo ugotovili, da je približno tretjina objektov pokritih z azbestno kritino. Kar pa nas zelo razveseljuje, je dejstvo, da polovica od tega odpade na gospodarska poslopja in garaže ter da kar 70 % ljudi razmišlja o zamenjavi te kritine z neazbestno.
Fotoarhiv OŠ Ljudski vrt
Razveseljuje tudi podatek, da kar 86 % ljudi pozna nevarnosti azbestnih bolezni in da še večji delež ljudi ne ve za črno odlagališče nevarnih ali drugih odpadkov v svoji okolici.
Anketiranci so navajali predvsem dve področji (Grajenščak in ob cesti Vurberk-Štuki-Ptuj, naselje Krčevina pri Vurberku), kjer se nahajajo črna odlagališča. 16. oktobra smo se odpravili na ogled navedenih odlagališč. Pri ogledu so sodelovali: mag. Olga Fekonja - komunalna inšpektorica, Miro Brlek - lovec LD Jože Lacko, Liljana Kampl - predstavnica staršev, učenki Iva Kampl in Urška Cebek. Pridružila se nam je tudi novinarka Večera Slavica Pičerko Peklar. Ugotovili smo, da razen v enem primeru na črnih odlagališčih ni nevarnih ali azbestnih odpadkov. Dve črni odlagališči bosta sanirani do konca letošnjega leta, tri obsežnejša odlagališča pa bodo zahtevala sodelovanje mestnega sveta in financiranje
Popis črnih odlagališč na Grajeni.
iz občinskega proračuna. Zato smo v torek, 6. novembra, medse povabili Milana Petka, svetnika v mestnem svetu iz četrtne skupnosti Grajena. Predstavili smo mu dosedanje aktivnosti in izrazili željo po podpori v mestnem svetu. Pohvalil je naša prizadevanja in obljubil, da se nanj lahko zanesemo in da bo akcijo peljal tudi na višjih nivojih. Z zanimanjem si je ogledal razstavo fotografij s popisa črnih
odlagališč in rezultate ankete med starši, ki smo jo pripravili v šolskem ekokotičku. Učenci in delavci naše šole želimo, da bi bil naš šolski okoliš kmalu brez vseh črnih odlagališč, zato pozivamo vse krajane, da se nam pridružijo in s svojimi dejanji prispevajo za lepše, čistejše in bolj zdravo okolje.
Kako naj se vključim med vrstnike?
Zadnje leto mi je veliko staršev potožilo, da se njihovi otroci težko znajdejo med vrstniki, kar pomeni, da se zelo hitro sprejo pri igri in potem iščejo zaščito in podporo pri njih. Vprašanje je bilo seveda, kako ravnati. Ali otroka vračati v igro, skupaj z njim razčiščevati, zakaj so se sprli, ali pa mu ponuditi sebe kot nadomestek za družbo vrstnikov.
Ivo Kornik
Menim, da je zadnja rešitev najslabša, v praksi pa prevečkrat uporabljena. Starši imajo resnično pogosto premočno potrebo, da bi otroka zavarovali pred konfliktnimi situacijami. Kar naenkrat so nehote tudi sami veliko prispevali, da se med vrstniki ni mogel vključiti v pravila igre. Delali so v izmenah - ali pa samo mama - in ker so bili že tako prikrajšani za stike z otrokom, so jih želeli nadomestiti
Fotoarhiv vrtca Spominčica
tako, da so se v prostem času igrali z njim.
Vedeti pa je treba, da se otrok v igri z odraslim vede tako, kot da bi imel pred seboj svojega vrstnika, odrasli pa ne. V prepiru bomo gotovo popustili v njegov prid, tudi v drugih okoliščinah bomo naredili največkrat preveč namesto njega. Ob tem je treba še poudariti, da ga tudi takrat, ko se razburi, poskušamo pomiriti, medtem ko med vrstniki takšna
Otroci, ki se več gibajo, športno udejstvujejo in so telesno dejavni, so tudi v šoli bolj uspešni.
situacija pomeni merjenje moči.
Če želimo, da se bo znal vključevati v družbo vrstnikov, mu je najprej treba to omogočiti. Otrok si enostavno mora pridobivati
izkušnje tudi v praksi. To se razvidno odraža, ko pridejo otroci v vrtec med svoje vrstnike prvič šele pri petih letih starosti. Če so bili do tedaj večinoma v varstvu
16
Sferi
•fffrff/t
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI ZA MLADE
UVODNIK	26. NOVEMBER / LISTOPAD 2007
pri starih starših brez druge družbe, so potrebovali za prilagajanje v igri veliko več časa kot tisti otroci, ki so že bivali v vrtcu. Ker niso imeli izkušenj v druženju, so pač pričakovali, da bodo njihovi soigralci tako strpni, kot so bili starši. Kadar je šlo še za občutljivejše otroke, je to lahko povzročalo kup kriz, ki so jih starši narobe razumeli. Ker se je otrok težko vživljal v skupino, so mu želeli to prihraniti tako, da so ga občasno imeli v varstvu doma. Vsak naslednji nov prihod za otroka pomeni novo stresno situacijo. Ustvarja se začaran
krog, ki ga je mogoče pretrgati samo tako, da si otrok z vztrajnostjo izbojuje svoj prostor.
Pa še nekaj je treba poudariti. Kadar malčki začutijo, da je novinec negotov, da se ne zna zavzeti za položaj v skupini, lahko postanejo do njega celo kruti. Tedaj se začne izogibati družbi, ker se enostavno boji, da bo tarča močnejših ali celo agresivnejših.
Zanj je torej najkoristneje, da je že zelo zgodaj vključen med vrstnike. Najbolje je, da je to družba kakšno leto mlajših in starejših otrok, ker si lahko vsak najde svoj prostor. Starši se
igramo z njimi res izjemoma, ker večinoma ne zmoremo biti njihovi partnerji v igri. Šele pri malo starejših, že sposobnih iger z žogo, ki zahtevajo določena pravila, in teh se moremo seveda držati, lahko postanemo njihovi soigralci.
Velikokrat sem starše vprašal, kako ravnajo, kadar se igrajo z otrokom, denimo Človek ne jezi se. Mnogo jih je odgovorilo, da on zmaga približno tolikokrat kot oni, saj tako ni preveč prizadet. Kadar otrok še ni kos prenesti poraza, to pomeni, da potrebuje še precej izkušenj ali
pa za to obliko igre še ni zrel. Če ima igra pravila, se jih je treba držati, ker samo tako omogočimo otroku, da spoznava svoje možnosti, spozna omejitve in se nauči tudi prenašati poraze.
Težava s starši je torej ravno v tem, da vidijo samo trenutno otrokovo stisko, kadar je prizadet pri vključevanju v različne dejavnosti z vrstniki. Zato mu poskušajo takoj pomagati. Pred sabo pa bi morali videti otroka, ki se bo dobro počutil le takrat, kadar bo lahko našel svoj prostor v katerikoli skupini, in ki bo znal sam reševati svoje težave.
Metalblast
Dejan Klasinc
V petek, 16. novembra, se je odvijal že četrti Metalblast na Ptuju. Organiziral ga je Klub ptujskih študentov. Ob 20. uri, ko je bila dvorana Ivana Spo-lenaka - t. i. Koruzjak že dobro napolnjena, so pričeli ljubitelje metalne glasbe ogrevati ptujski perspektivni »bendi« Xaphagos in N.O.B. Vrhunec se je pričel z nastopom ljubljanske skupine Scaffold in seveda glavne skupine legendarnih Interceptor iz Žalca. Na koncu so še nasto-
Foto: Boris Voglar
pili ponovno oživljena skupina iz Varaždina Youth Against. Ob zaključku prireditve so seveda sledila klasična vprašanja publike, kdaj bo naslednji Metalblast. Z vseh koncertov je razvidno, da še obstaja zelo veliko zanimanje za podobne dogodke, zato gre velika zahvala za posluh Klubu ptujskih študentov. Metalblast ekipa pa že razmišlja o naslednjem dogodku prihodnje leto, ki zna presenetiti, kar se tiče obsega in glasbenih skupin.
Skupina Interceptor.
Humanitarna akcija LU Ptuj
Posebne vrste občutek je, ce lahko pomagaš bližnjemu in človeku v stiski. Če pa gre še za zapuščene in hendikepirane otroke, je poziv po humanosti še močnejši, srčnejši in odločnejši. Tudi v tem letu smo se na Ljudski univerzi Ptuj odločili, da bomo namesto božičnih ter novoletnih čestitk in poslovnih daril denar namenili v humanitarne namene.
Mag. Petja Janžekovič, Ljudska univerza Ptuj
Na povabilo Irene Luci, žene veleposlanika Republike Slovenije v Srbiji Miroslava Lucija, smo se odzvali njenemu pozivu in v oktobru zbirali najrazličnejše reči za 350 varovancev sirotišnice Sremčica, med kate-
rimi so vojne sirote in otroci z motnjami v duševnem razvoju. Na pobudo o donaciji najrazličnejših potrebščin, oblačil, obutve, šolskega pribora, posteljnine in podobnega so se odzvali tudi mnogi udeleženci naših izob-
raževalnih programov, za kar se jim najprisrčneje zahvaljujemo. Pokazali so, da imajo široko srce in posluh za težave tistih manj srečnih med nami.
Predajo humanitarne pomoči smo izvedli v novembru. Irena Luci nas je 8. novembra 2007 povabila v Beograd, da bi na sprejemu pri upravniku Doma Sremčica Miljenku M. Čurovi-cu prihodnji dan osebno predali reči, ki smo jih uspeli zbrati.
Ne moremo opisati občutkov, ki so nas ob tem dejanju preveli. Veselje, ki so ga ob našem prihodu pokazali varovanci doma,
je bilo neopisljivo. Toliko sreče, topline in ljubezni iz oči teh otrok in topel sprejem upravnika so takoj potrdili pravilnost našega sodelovanja, hkrati pa so še okrepili našo željo po podobnih in še večjih humanitarnih udej-stvovanjih v prihodnosti.
Naj na koncu še enkrat izrazimo svojo hvaležnost vsem tistim dobrohotnim in empatičnim ljudem, ki so se pridružili naši humanitarni akciji.
17
26. NOVEMBER / LISTOPAD 2007
SOCIALNO VARSTVO
Bomo v letu 2007 priča »babyboomu« - II. del
Bronja Habjanič
Očetovski dopust
Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 90 dni (ne glede na to, koliko otrok se rodi hkrati), pri čemer mora prvih 15 dni dopusta koristiti do dopolnjenega 6. meseca otrokove starosti (sicer ta del očetovskega dopusta zapade), drugih 75 dni pa lahko izrabi najdlje do 3. leta starosti otroka. Za 15 dni očetovskega dopusta mu država zagotavlja očetovsko nadomestilo, za druge dni pa zgolj plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače. Pri uveljavljanju pravice do očetovskega dopusta morate biti pozorni na naslednje:
-	30 dni pred predvidenim datumom nastopa očetovskega dopusta ali 60 dni pred predvidenim datumom poroda (na podlagi potrdila ginekologa) se oglasite na Centru za socialno delo, pri katerem je mati uveljavljala pravico do porodniškega dopusta,
-	na vlogi za uveljavitev pravice do očetovskega dopusta morate označiti, da uveljavljate plačani in neplačani očetovski dopust, sicer slednjega kasneje (naknadno) ne morete uveljavljati. Vlogo si lahko natisnete tudi na spletni strani Ministrstva, ki smo jo zapisali zgoraj,
-	najpozneje 30 dni pred predvidenim nastopom očetovskega dopusta obvestite o nameri izrabe dopusta vašega delodajalca,
-	ker se pravica do očetovskega dopusta pridobi šele po rojstvu otroka, morate o rojstvu otroka obvestiti Center za socialno delo in predložiti obvestilo porodnišnice o rojstvu otroka oziroma rojstni list otroka,
-	v primeru zunajzakonske skupnosti je treba za uveljavljanje te pravice predložiti zapisnik o priznanju očetovstva.
Starševsko nadomestilo
Starševsko nadomestilo je nadomestilo plače oziroma osebni prejemek, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo. Vrste starševskega nadomestila so:
-	porodniško nadomestilo,
-	očetovsko nadomestilo,
-	nadomestilo za nego in varstvo otroka,
-	posvojiteljsko nadomestilo.
Pravico do starševskega nadomestila imajo:
-	tiste osebe, ki imajo pravico do starševskega dopusta in so bile zavarovane po tem zakonu pred dnevom nastopa posamezne vrste starševskega dopusta,
-	osebe, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, če so bile zavarovane po tem zakonu najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih pred nastopom posamezne vrste starševskega dopusta.
Upravičenci do starševskega nadomestila, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, so v času prejemanja starševskega nadomestila obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Upravičenci so tudi zdravstveno zavarovani za primer bolezni in poškodbe zunaj dela, in sicer za plačilo zdravstvenih storitev, za povračilo potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino. Tudi upravičenci do starševskega nadomestila, ki jim je prenehalo delovno razmerje v času trajanja starševskega dopusta, so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, obvezno zdravstveno zavarovani ter zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo.
Višina starševskega nadomestila
Osnova za izračun posamezne vrste starševskega nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred mesecem vložitve vloge. Če prispevki za starševsko varstvo upravičencu niso bili obračunani za vseh zadnjih 12 mesecev oziroma so bili upravičenci zavarovani najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih, se opravi obračun po posebnem ključu na podlagi zakona. Starševsko nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100 % osnove. Izplačilo starševskega
nadomestila ne more biti višje od 2,5-kratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji na podlagi zadnjih znanih uradnih podatkov, niti ne more biti nižje od 55 % minimalne plače v Republiki Sloveniji. Izjema je porodniško nadomestilo, pri katerem višina navzgor ni omejena.
Večja skrb za nosečnice tudi v ptujski, novorojencem prijazni porodnišnici
Od letošnjega marca v porodnišnici, v kateri se letno rodi do 900 otrok, pod vodstvom medicinske sestre-babice Ane Španinger poteka projekt Porodnišnica Ptuj se predstavi. V okviru omenjenega projekta vsak tretji ponedeljek v mesecu ob 17. uri v prostorih bolnišnične jedilnice pripravijo predavanje na temo starševstva. 15. oktobra je denimo o odvzemu matičnih celic po porodu predaval Samo Borko, direktor Neocelice. 19. novembra bosta prim. Majda Šarman, dr. med., spec. anest. in diplomirana medicinska se-stra-babica Angela Forštnerič predavali o porodnih bolečinah in kako jih omiliti, 17. decembra bo specialist ginekologije in porodništva Sašo Djukanovic predaval o patološki nosečnosti. 21. januarja prihodnje leto bo Miroslav Beric, spec. pedop-sihiater, predaval o vplivu odnosov med staršema na otroka in o poporodni depresiji, 18. februarja pa bo pediatrinja Irena Puntarec Djukanovic predavala o razvoju otroka v prvem letu starosti.
Telovadba za nosečnice
Tudi v času nosečnosti je še kako pomembno, da poskrbimo za fizično oziroma telesno aktivnost. Če so nosečnice zdrave, lahko brez skrbi telovadijo. Letošnja novost, ravno tako uvedena v okviru ptujske porodnišnice, je telovadba, ki je namenjena vsem zdravim nosečnicam od 12. tedna nosečnosti pa vse tja do poroda. Izvaja se pod vodstvom strokovnjakinje Ane Španinger, in sicer ob ponedeljkih v treh
skupinah - ob 17., 18. in 19. uri v pritličju kirurškega oddelka nasproti fizioterapije. Prijavite se lahko na telefonski številki 749 14 58.
Družinski prejemki
Vrste družinskih prejemkov:
-	starševski dodatek (izplačuje se leto dni, do njega so upravičene brezposelne mamice, študentke, dijakinje; znaša 175,15 evra mesečno)
-	pomoč ob rojstvu otroka (enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca)
Letos znaša 250,26 evra. Namesto denarja je mogoče v enaki vrednosti izbrati opremo za novorojenca v obliki zavitka.
Izbirati je mogoče med štirimi vrstami zavitkov. Vsebino posamezne vrste zavitka si lahko ogledate na Centru za socialno delo oziroma v materinski šoli, predstavljena pa je tudi na spletni strani Ministrstva za delo. Pravico uveljavlja eden od staršev 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni več mogoče uveljaviti.
Na kaj morate biti pozorni pri uveljavljanju te pravice?
Pravico do pomoči ob rojstvu otroka je mogoče uveljavljati hkrati z vlogo za uveljavitev pravice do porodniškega dopusta ali z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka.
Mati ali oče lahko uveljavljata pravico do pomoči ob rojstvu otroka pred rojstvom otroka tudi za več pričakovanih otrok, če je iz potrdila osebnega ginekologa razvidno, koliko otrok mati pričakuje.
Ko je pravica do pomoči ob rojstvu otroka priznana, in sicer v primeru, da se upravičenec odloči za eno izmed štirih vrst zavitkov, izda Center za socialno delo upravičencu nalog za izdajo zavitka za opremo novorojenca, na podlagi katerega izbrani izvajalec po preteku 14 dni od prejema naloga izroči upravičencu izbrani zavitek.
(nadaljevanje prihodnjič)
18
SOCIALNO VARSTVO
26. NOVEMBER / LISTOPAD 2007
Ljudje smo bitja odnosov, ki nenehno iščemo nam že
poznani odnos
Pogovor s Sabino in Tomažem Stanovnikom, vodji zakonsko-družinskega centra na Ptuju
Na Ptuju se je v novembru odprl Zakonski in družinski center Midva za nudenje strokovne pomoči vsem, ki se znajdejo v raznih partnerskih in družinskih stiskah. Vodja centra sta Sabina in Tomaž Stanov-nik, specialista zakonske in družinske terapije.
Pogovarjala se je: Staša Cafuta
Ob besedi zakonski in družinski terapevt marsikdo postane radoveden ali skeptičen, kaj sploh je družinska terapija. So ljudje, ki jo izvajajo, dovolj kompetentni? Na koga se lahko obrnemo, ali resnično potrebujemo pomoč terapevta? Da bi odgovorili na takšna in drugačna vprašanja, smo ju prosili, da predstavita center.
Kje sta se izobraževala za nudenje tovrstne strokovne pomoči? Tomaž: Oba sva diplomirala na podiplomskem študiju Zakonske in družinske terapije, ki jo izvaja Univerza v Ljubljani, kjer sva pridobila tako teoretičen kot tudi praktičen temelj. Nato sva nadaljevala s svojo prakso v Logatcu in seveda v najinem zakonu kot tudi starševski vlogi. Želel bi poudariti, da v našem procesu ne gre za svetovanje, temveč za vodenje posameznikov, parov oziroma družine skozi proces, kjer sami spoznavajo, kakšni in kateri naj bi bili njihovi naslednji koraki.
Kontakt: GSM: 041 867 856 e-pošta: midva.zdc@siol.net www.med.over.net (spletni forum: Partnerska in družinska posvetovalnica)
V svetu je prisotnih več različnih psihoterapevtskih pristopov. Katerega izvajata vidva?
Tomaž: Gre za Relacijsko družinsko terapijo, ki jo je razvil dr. Christian Gostečnik s sodelavci. Gre za sistemski pristop, v katerega so združeni svetovno najučinkovitejši pristopi. Temelji na teoriji, da smo ljudje bitja odnosov, ki nenehno išče-
Foto: Staša Cafuta
mo nam že poznani odnos, ne glede na to, ali je bil ljubeč ali zlorabljajoč.
Ali se zato torej znajdemo v odnosih, ki so nam poznani že iz otroštva?
Sabina: Res je, saj ne iščemo odnosa, ki bi bil poln ugodja, temveč odnos, ki je prežet z enakimi čutenji kot tisti odnos, ki smo ga bili deležni v naši mladosti. Ker naša nezavedna čutenja, s katerimi nismo v čustvenem stiku, vplivajo na naše misli in dejanja, se nam v odrasli dobi dogaja, da se začnemo vrteti v začaranem krogu, iz katerega ne vidimo izhoda. Velikokrat si skušamo pomagati z raznimi nasveti, ki jih preberemo v knjigah, dobimo od prijateljev ali znancev, vendar se še vedno vrnemo k nam poznanim modelom v odnosu z drugimi.
Sliši se zelo brezupno. Kako lahko torej naredimo spremembo in izstopimo iz začaranega kroga?
Tomaž: Res se sliši brezupno in tako se tudi mnogo ljudi počuti, saj se jim znova in znova dogajajo ene in iste stvari, ki si jih ne želijo in jim predstavljajo breme v življenju in v medosebnih odnosih. Naj vam na vprašanje odgovorim v prenesenem pomenu. Če hiša ni ustrezno podtemelje-na, se zgodi, da čez čas na zidovih nastanejo razpoke. Če bomo krpali te razpoke, se bodo znova pojavile, in to še večje. Potreben je torej globlji poseg, ki zahteva ustrezno podtemeljevanje hiše in šele nato ustrezno saniranje nastalih razpok. Le tako bomo dolgoročno zadovoljni in ne bomo izgubljali energije in denarja za popravljanje posledic.
Tomaž in Sabina Stanovnik, Družinski center Midva: »Ptujčanom želiva sproščen današnji dan, v katerem si dovolite vzeti nekaj minut za ljudi, ki vam največ pomenijo, ter vam želiva veliko mirnih dni, ki prihajajo.«
S kakšnimi težavami se torej lahko obrnemo na vas?
Sabina: V našem centru smo terapevti usposobljeni prav za to, da vam pomagamo preko pogovora odkriti vzroke depresije, nenehnih prepirov, osamljenosti, ločitev, fizične in čustvene zlorabe, alkoholizma in druge oblike odvisnosti v zakonu ali družini kot tudi slabe ocene otrok, težave s prehranjevanjem, nenehne zdravstvene težave, smrt v družini, rojstvo otroka, odhod otroka od doma ... Skratka, nudimo pomoč pri vsakovrstnih stiskah, ki nam otežujejo naše vsakodnevno delovanje.
Kdaj je dobro, da poiščemo pomoč terapevta?
Sabina: Ko začutimo, da so težave, s katerimi se soočamo, enostavno prezahtevne, da bi jih reševali sami, ko jih težko obvladujemo, ali ko ob sebi nimamo odrasle osebe, ki bi ji lahko zaupali težave.
Ali vas poleg zakoncev in družine lahko obiščejo tudi posamezniki?
Sabina: Seveda, saj se vsak posameznik nenehno sooča z raz-noraznimi izzivi, ki so pogosto tako zapleteni in težavni, da jih je mnogo lažje rešiti s pomočjo strokovnjaka.
Pred kratkim mi je kolegi-
ca potožila, s kako napornimi odnosi se srečuje na delovnem
mestu. Ali sodelujete tudi s podjetji?
Tomaž: Seveda, podjetjem nudimo že peto leto svoje izobraževalne storitve iz področja vodenja, sodelovanja, komunikacije ter prodaje. Sodelujemo s podjetji, ki se zavedajo, kako pomembno je graditi kompeten-co na dobrem odnosu s svojimi zaposlenimi in strankami. Tudi v delovnem okolju se namreč odvijajo različni medosebni procesi, ki so temelj sodelovanja, tako dobrega kot slabega. Z učinkovitim in uspešnim sodelovanjem med zaposlenimi kot tudi z nadrejenimi in podrejenimi bo uspeh podjetja mnogo prej in bolje dosežen, kot če je naš odhod na delovno mesto nočna mora. Ponujamo jim nov, svež pristop, ki omogoča, da zaposleni sami pridejo do spoznanj, uvidov, ki omogočajo pozitivno dolgoročno spremembo, hkrati pa se na delavnicah še aktivno zabavajo, sprostijo in kot tim stopijo na višjo stopnico dobrega medsebojnega sodelovanja.
Kakšne programe še ponujate?
Sabina: Odpiramo skupine za zakonce, starše, ločene in posameznike, ki aktivno stremijo k osebnostni rasti. Občasno bomo
19
26. NOVEMBER / LISTOPAD 2007
SOCIALNO VARSTVO
izvedli tudi javne delavnice in predavanja z aktualnimi temami. Redno sodelujemo tudi z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami, kjer se na delavnicah srečujemo s starši, vzgojitelji, učitelji in profesorji kot tudi z otroci.
Oba sta zakonska in družinska terapevta. Ali je vajin odnos in odnos do otrok popoln?
Sabina: (Smeh) Tako verjetno razmišlja mnogo ljudi, vendar sva tudi midva mož in žena in hkrati starša. Najin zakon in starševska vloga nista popolna, saj iz dneva v dan najdemo kaj, kar nam predstavlja nov izziv in omogoča rast. Res je, da s pridobljenim znanjem bolj razumeva vsak sam sebe in drug drugega.
Tomaž: To nama omogoča
mnogo lažjo komunikacijo in sodelovanje, saj bi se sicer ob »oblačnih in deževnih dnevih« zaprla vase, se umaknila ali gojila zamero, tako pa lažje in hitreje s pogovorom najdeva pot »na sonce«. Pravzaprav nama je vsaka težava izziv, ki nama omogoča, da se še bolje zbližava.
Menite, da smo Slovenci,
pravzaprav Ptujčani, že pripravljeni obiskati tovrstno strokovno pomoč?
Tomaž: Seveda, vedno bolj, kar dokazuje tudi polna zasedenost sorodnih centrov, ki že nudijo tovrstno pomoč. S tem pa vam bomo prihranili dodatno pot v oddaljene centre z zakonskimi in družinskimi terapevti.
Odnos do prepovedanih drog na Nizozemskem
Velika večina ljudi zmotno misli, da so prepovedane droge iz skupine kanabis, kamor spadajo rastlina konoplja, marihuana, hašiš in hašiševo olje, na Nizozemskem legalizirane. V praksi bi to pomenilo, da jih lahko vsakdo nekaznovano proizvaja, hrani, prenaša, prodaja, kupuje z namenom nadaljnje preprodaje itn. Gledano iz vidika nizozemske zakonodaje pa je precej drugače. Na žalost se zakonodaja zaradi ekonomskih, političnih in drugih interesov v praksi pogosto ne izvaja. Tako Nizozemska še naprej ostaja Meka, kamor romajo množice predvsem mladih ljudi iz drugih držav z namenom nakupa in uživanja prepovedanih drog.
Stanislav Ivanuša
Nizozemska je šele leta 1993 ratificirala konvencijo o psiho-tropnih substancah iz leta 1971 in konvencijo ZN zoper nezakonit promet z mamili in psiho-tropnimi snovmi iz leta 1988. To dejstvo ji je omogočilo, da je lahko izvedla eksperiment na področju prepovedanih drog, ki traja še danes.
Nizozemska je kot prva država »de facto« opustila nadzor nad prodajo in uživanjem kanabisa, čeprav njeni zakoni predpisujejo zaporno kazen do enega meseca za posedovanje do 30 gramov kanabisa, do dveh let pa za količine večje od 30 gramov. Za nedovoljeno trgovino s kanabi-som je zagrožena zaporna kazen do štirih let zapora. V praksi se zakonodaja ne izvaja, temveč se tolerira prodaja in nakup kanabi-sa v teži do 5 gramov.
Področje prepovedanih drog na Nizozemskem ureja opijski akt iz leta 1919. Akt je bil dopolnjen leta 1928 in 1976. Z dopolnitvijo iz leta 1976 je posest do 30 gramov kanabisa postala prekršek in ne več kaznivo dejanje. Prav tako je bila v zakonu določena razmejitev med mehkimi in trdimi drogami. O mehkih in
trdih drogah se še danes občasno govori tudi pri nas, čeprav strokovnjaki te delitve prepovedanih drog ne uporabljajo več, ker je bila zgrešena. Po starem pojmovanju so za mehke droge šteli tiste, ki so povzročale psihično zasvojenost, med trde droge pa so uvrstili substance, ki so povzročale fizično zasvojenost. Skratka, nizozemska zakonodaja deli droge še vedno na trde in mehke. Nizozemska policija je takrat od pravosodnega ministrstva dobila navodila, naj bo tolerantna do mehkih drog in naj svojo pozornost bolj posvečajo trdim drogam. V praksi je to pomenilo, da si lahko v posebnih lokalih, imenovanih Coffe Shops, kupil do 30 gramov kanabisa, od leta 1995 dalje pa le še 5 gramov te droge za osebno uporabo.
Čeprav opijski akt še vedno določa relativno visoke kazni za posest in trgovino s trdimi drogami, pa je policija od pravosodnega ministrstva leta 1985 dobila navodilo, da se ni potrebno strogo držati zakona v primerih, ko gre za manjše količine trdih drog. Policija zatrjuje, da ve, kdo prodaja trde droge in kje, vendar
preprodajalce prikrito nadzorujejo, zoper njih pa ne ukrepajo. Vse to je ustvarilo pravi raj za ulične preprodajalce prepovedanih drog. Na nizozemskih ulicah se brez velike nevarnosti prodaja in kupuje heroin, kokain, ecstasy in ostale droge. Samo v Amsterdamu danes obstaja in deluje nekaj sto lokalov Coffe Shops, kjer pa se lahko prosto, brez kakršnekoli nevarnosti prodaja, kupuje in uživa kanabis.
Uradni cilj nizozemske politike do kanabisa je razmejitev med trgom mehkih in trdih drog, kar po njihovem mnenju bistveno zmanjšuje dostop do trdih drog in s tem možnosti prehoda od mehkih na trde droge. To stališče zagovarjajo zato, ker osebe, ki bodo uživale kanabis in zaradi tega ne bodo kaznovane, naj ne bi čutile potrebe po drugih vrstah drog. Njihova politika temelji tudi na prepričanju, da bodo nekateri uživalci posegli po bolj nevarnih drogah, če jim manj nevarne droge ne bodo prosto dostopne. Cilj te politike je, da se doseže čim več uživalcev in se jih spodbudi, da se začnejo zdraviti oziroma da se zmanjša nevarnost pri uživanju drog (Harm Reduction Policy). Harm Reduction Policy ima tudi pozitivne učinke, in to predvsem pri vključevanju heroinskih zasvojencev v programe zdravljenja in rehabilitacije. Nizozemci ocenjujejo, da je okrog 75 % heroinskih zasvojencev na kakršenkoli način vključenih vsaj v en program obravnave ter da se je število in stanje zasvojencev stabiliziralo. Nizozemci radi poudarjajo tudi svoje uspehe pri zmanjševanju sekundarne krimi-
nalitete v povezavi z uživanjem prepovedanih drog. To naj bi dosegli z nižjimi cenami drog, ki so tako lažje dostopne uživalcem. Ena izmed raziskav med zasvojenci v Amsterdamu je pokazala, da si lahko 63 % zasvojencev drogo kupi z denarjem, ki so ga dobili na legalen način (delo, socialna podpora, prostitucija ...). 15 % zasvojencev si je denar služilo s preprodajo drog, 22 % pa z drugimi kaznivimi dejanji. Vse te navedbe so relativne, saj Nizozemci ne govorijo o kriminalnem obnašanju ljudi pod vplivom prepovedanih drog, kot so umori, fizični napadi, posilstva, trpinčenje, nasilništvo, vandalizem, samomori, prometne nesreče itn.
Iz navedenega je razvidno, da prihaja do protislovja med uradno deklarirano politiko do prepovedanih drog in resnično prakso. Trde droge so od mehkih ločene le do te mere, da se jih ne prodaja skupaj v isti prodajalni. Prodaja pa se jih na vogalu iste ulice in so brez težav dostopne širšemu krogu uživalcev in zasvojencev. Žal je med njimi tudi veliko mladoletnikov in celo otrok.
Prodajalne Coffe Shops, kjer se prodaja kanabis, se morajo držati določenih pravil, če se nočejo izpostaviti obravnavi zaradi kršenja določil opijskega akta. Ta pravila so naslednja:
-	prepovedano je oglaševanje prepovedanih drog,
-	v Coffe Shops je prepovedano prodajati trde droge,
-	kupec je lahko oseba, ki je dopolnila 18 let,
-	na eno osebo se lahko proda največ 5 gramov kanabisa,
20
SOCIALNO VARSTVO / VARNOST
UVODNIK	26. NOVEMBER / LISTOPAD 2007
-	v prodajalni je lahko zaloga kanabisa, ki ne sme biti večja od 500 gramov,
-	prodajalne ne smejo motiti okolja.
Ta pravila se pogosto izigravajo. Spet pa je tukaj dobro izraženo protislovje v odnosu do ostalih vrst prepovedanih drog, ki se na ulici prodajajo brez vseh pravil. Ker so Coffe Shops lahko moteči za okolje, je zakonodaja županom omogočila, da lahko v svojih mestih odredijo zaprtje takšnih lokalov, vendar v praksi zelo poredko prihaja do tega.
Liberalna politika nizozemske vlade do prepovedanih drog povzroča velike težave sosednjim
državam, celotni EU in tudi državam izven EU. Nizozemci se branijo, da cilj njihove politike ni bil, da bi druge države oskrbovali s prepovedanimi drogami ter da je trgovina s kanabisom in drugimi prepovedanimi drogami, ki so namenjene izvozu, za policijo stalna naloga. V praksi pa ni vedno tako. Vemo, da na Nizozemskem proizvedejo velike količine prepovedanih drog, ki pridejo na ilegalni trg drugih držav, med drugim tudi v Slovenijo.
Na Nizozemskem je danes veliko uživalcev kanabisa. Anketa, ki jo je pred časom izvedel njihov inštitut za alkohol in druge dro-
ge, je pokazala, da se je uživanje prepovedanih drog med šolsko mladino v starosti od 12 do 18 let po letu 1984 povečalo za 250 %. Kanabis naj bi uživalo okrog 4,6 % populacije, starejše od 12 let. Zaskrbljujoči so tudi podatki o številu oseb, ki so iskale zdravniško pomoč zaradi težav, ki so nastale po zaužitju kanabisa. Leta 1992 je iskalo pomoč 1533 oseb, leta 1995 pa že 2456 oseb. V to število niso vštete osebe, ki so se zaradi zasvojenosti zdravile v psihiatričnih bolnišnicah.
Prav gotovo je, da se bo Nizozemska v prihodnosti morala odmakniti od zdajšnje tolerantne politike do prepovedanih drog,
saj je njihova zakonodaja nesporno v nasprotju z zakonodajo ostalih držav članic EU. Zadnji namig, ki je prišel iz Nizozemske, je ta, da nameravajo omejiti prodajo kanabisa. Omejitev bi se izvajala na ta način, da tujci v Coffe Shops ne bi več mogli kupovati te droge, temveč le domačini. Ali je to prava rešitev, pa presodite sami!
Literatura in viri:
•	Potparič D., (1999), ČZP Dnevnik,
•	Klančnik A., (1995), Cannabis Legalis, Revija Sled,
•	Highlife, (2/1994)
Ekipa prve pomoči CZ MO Ptuj prva v Sloveniji
13. državno preverjanje ekip prve pomoči
Dnevna črna kronika opozarja na zamujene priložnosti, ki jih je vsak dan več, kot je več nesreč. Ne glede na sistem, ne glede na organizacijo bo znanje iz prve pomoči vedno pogosteje iskano. To je hkrati razlog, da se pospešeno preventivno dela tam, kjer je to najbolj potrebno. Mestna občina Ptuj daje velik poudarek vsem oblikam usposabljanja bolničarjev, tako tudi na tekmovalnem področju dobri rezultati ne izostanejo.
Mag. Janez Merc
Ekipa prve pomoči Civilne zaščite mestne občine Ptuj, ki je zmagala na regijskem tekmovanju 22. septembra na Hajdini, je po dodatnih pripravah sodelovala na 13. državnem preverjanju ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, ki je bilo 18. oktobra v Novi Gorici. Strokovno kvalitetno delo, ki je bilo merjeno v omejenem času, je bilo tisto, česar je ekipa PP iz MO Ptuj prikazala največ in zato tudi na tem tekmovanju zmagala. Drugo mesto je dosegla ekipa mestne občine Ljubljana. Mestno občino Ptuj so na državnem tekmovanju predstavljali: Matjaž Antonič kot vodja ekipe in člani Tomaž Bombek, Milan Kunčič, Boštjan Krajnc, Janez Fridl, Darko Kuzma in Miran Arnuš. Člani so za priprave žrtvovali veliko svojega prostega ali službenega časa. Dosežen rezultat predstavlja le enega od njihovih uspehov. V priprave ekipe smo vključili tudi
Fotoarhiv MO Ptuj
bolničarje druge ekipe in tako še okrepili znanje.
Na državno preverjanje se je uvrstilo 10 zmagovalnih ekip z regijskih tekmovanj iz cele Slovenije. Ker je čas vse manj naklonjen delu ekip prve pomoči - nekoč jih je bilo na regijskem tekmovanju od 10 do12, danes 3 in na državnem nivoju nekoč 12, danes 10 - je toliko zahtevnejše delo tistih, ki se s to dejavnostjo še ukvarjajo.
Državno preverjanje se je odvijalo ob primernem vremenu v lepem in skladno urejenem mestnem okolju. Cilj je bil usmerjen k tekmovalnim rezultatom ekip, hkrati pa k predstavitvi tiste plati našega življenja, ko nam sposobnost reševati življenje pomeni najvišji cilj in vrednoto. Če velja, da naj bi vsakokratno preverjanje gradilo na izkušnjah predhodnih, je letošnje zraven tega predstavljalo potrebo po fleksibilnosti ekipe, ki mora opraviti naloge, ki niso bile zaje-
Ekipa prve pomoči Civilne zaščite Mestne občine Ptuj zmagala na državnem preverjanju, oktobra v Novi Gorici.
te v testnih polah ter potrebo po stalnem preverjanju življenjskih funkcij in stanja poškodovanih. Vtisi občanov in tistih, ki so se za trenutek ustavili in si ogledali, kako so ekipe pripravljene za prvo pomoč, so bili pozitivni. Kljub temu pa se nam postavlja vprašanje, kako globoko nam bo v zavesti ostala takšna scena ali dogodek. Znanja iz prve pomoči sodijo danes med tista znanja, ki v marsikateri situaciji rešujejo življenja. Če k tej dodamo še pogostost raznih nesreč, potem ne govorimo le o humanem delu na področju prve pomoči, ampak o odgovornosti in nujnosti vsakega okolja, da si zagotovi sredstva in
kader, ki bo pripravljen tedaj, ko bo pomoč potrebna. V MO Ptuj se zavedamo svoje vloge ob mnogih nesrečah, hkrati pa je usposobljenost obveznikov v prvi pomoči prednost za podjetja in zavode, kjer so ti zaposleni. Kljub temu da zapisano drži za večino, se najdejo tudi takšni, ki jim je malo mar to delo in s tem tudi zakonska določila, še huje, tudi človeška življenja.
Letošnja vsebina tekmovanja je bila posvečena aktualnim skupinskim nesrečam. Tako smo na šestih kontrolnih točkah uprizorili nesreče v diskoteki, prometne nesreče, delovne nezgode, oživljanja, vojaškega obračuna
21
26. NOVEMBER / LISTOPAD 2007
VARNOST
in nesreče na skejterskem poligonu. V vseh primerih je bilo poškodovanih več. Čas, v katerem je ekipa morala oskrbeti 4 do 7 poškodovanih, je bil 10 minut. Mnenje profesionalnega zdravstvenega kadra je, da marsikatera profesionalna ekipa ne bi bila povsem uspešna.
Ob dobri pripravi ekip prve pomoči naj ne bo odveč opozorilo,
da je najboljša pomoč preventiva. Zato moramo najprej dobro varovati to, kar imamo, in že v preventivi upoštevajmo to, kar se nekateri naučijo na tečaju ali v nesreči. Ne čakajmo na situacijo, ki bo naša zadnja možnost. Pri pripravi ekipe sem sodeloval sam, pri strokovni pripravi pa višja medicinska sestra Rozika Ojstršek. MO Ptuj je skupaj z
Območno organizacijo RK zagotovila materialne pogoje za priprave. Vsem omenjenim in še mnogim drugim gre zahvala za prispevek k najvišji uvrstitvi.
Prvo mesto na tako množičnem tekmovanju, kjer je sodelovalo mnogo tekmovalnih ekip in je bil v ocenjevanje vključen široki krog zdravstvenega kadra, predstavlja izjemen rezultat. Do-
seženo prvo mesto v Sloveniji pa predstavlja tudi izziv za nadaljnje delo, še posebej ob dejstvu, da bo ekipa junija 2008 sodelovala v Angliji na evropskem preverjanju prve pomoči. Ekipi je za dosežene rezultate čestital tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki za člane pripravlja sprejem.
Obisk gasilcev ptujske Območne gasilske zveze v
Arandželovcu
Območna gasilska zveza Ptuj je za člane svojih organov organizirala strokovno ekskurzijo v Arandželovac. Ciljev pred samim obiskom tega srbskega mesta ni manjkalo, saj je razen vpogleda v njihovo gasilstvo obisk v mnogih prebudil nostalgijo za desetletja nazaj, če pa k temu dodamo še domačnost in gostoljubje povezano z našo skupno polpreteklo zgodovino, je mera polna. Ekskurzija, ki se je odvijala dva dni v oktobru, je imela več namenov. V ospredju je bila želja po spoznanju, kako je gasilstvo v Srbiji organizirano in v kakšnih pogojih se izvaja.
Mag. Janez Merc
Zraven Arandželovca je gasilce zanimalo tudi, kako se počuti in dela nekdanji ptujski župan Miroslav Luci, zdaj veleposlanik Republike Slovenije v Republiki Srbiji. Z veseljem nas je sprejel na svojem začasnem bivališču v Beogradu. Gasilci in predstavniki občin Ptuj, Hajdina in Markovci so gostiteljem izročili simbolična darila, za tem pa je sledil sproščen pogovor ob dobro obloženi mizi. Kasnejši ogled nekaterih delov Beograda je bil za mnoge zanimivo doživetje. Hkrati smo vsi skupaj z velikim zanimanjem spremljali stanje in organizacijo gasilstva tako v Srbiji kot Črni gori, gostitelje pa je zanimalo stanje v Sloveniji. Naj za tiste, ki jim organiziranost gasilstva v SCG ni poznana, povem, da je težišče gasilske organizacije na poklicnih gasilcih. Teh je v Arandželovcu 18 in so v resorju Ministrstva za notranje zadeve. Obstaja tudi prostovoljna sestava, vendar večina aktivnosti sloni na poklicni sestavi. Gasilske enote, ki so bile
Foto: Rado Škrjanec
v podjetjih Elektroporcelan in Šamot, so ukinjene. Ob dejstvu, da je prostovoljnih gasilcev zelo malo, saj zgodovinska pot tej obliki ni bila najbolj naklonjena, se nam postavlja vrsta vprašanj o okoliščinah in možnostih operativnega delovanja ob kompleksnih nesrečah in hkrati o možnih posledicah takšnega reševanja. Vsaka oblika organiziranosti ima svoje prednosti in slabosti, zato nam spoznavanje različnih načinov organiziranosti v drugih državah pomaga pri oblikovanju smotrov naše organiziranosti.
Stanje opremljenosti gasilstva odraža splošno usodo tamkajšnje družbe. Opremljenost z vozili je ostala na nekdanjem nivoju, novih vozil skoraj ni. Financiranje sistema je neurejeno. Plače za zaposlene so urejene s strani države, o njihovi višini ni vredno govoriti. Nabava opreme in tehnike je odvisna od dobre volje donatorjev, ki pa jih je prav tako težko najti. Osnovni vozni park na nivoju gasilskih vozil je takšen, kot ga pri nas
Udeleženci strokovne ekskurzije z Miroslavom Lucijem, veleposlanikom RS v Srbiji, in njegovo ženo Ireno pred njunin bivališčem v Beogradu.
izločamo iz rabe. Zelo vznemirljivo je bilo srečanje z nekaterimi kolegi gasilci, ki so bili nosilci nekdanjega sodelovanja. Svojevrsten pečat je pustil tudi sprehod po mestu, ogled načina življenja, primerjava s standardom ljudi in spoznanje, da se veselijo življenja, čeprav je težko, so zelo domači, hitro poiščejo skupne korenine s Slovenijo. Tudi hotel Šumadija je zanimiv, čeprav je podoben kakšnemu študentskemu domu. Bivanje v njem je od nas zahtevalo prilagoditev za nekaj desetletij nazaj.
Izpostaviti je treba poveljnika poklicne gasilske enote iz Arandželovca Dragana Adamoviča,
ki je sodeloval pri pripravi programa in izboru gostiteljev tako, da smo bili ves čas obiska dobro vodeni in smo si lahko ogledali nekatere povsem gasilske aktivnosti, organizacijo in opremo ter hkrati imeli možnost videti
nekatere zgodovinske in turistične destinacije Arandželovca z okolico. Še posebej nepozaben bo ostal vtis ob ogledu Oplenca z grobnicami njihovih velikih vodij Karadžordževičev.
Predstavniki gasilcev iz Arand-želovca se vključujejo tudi v kulturno, društveno in etnografsko dejavnost ter ob tem izražajo pripravljenost za sodelovanje z našimi kulturnimi društvi, posebej s tistimi, ki imajo podmladek. Tako velja povabilo za tiste, ki si želijo tovrstnega sodelovanja.
Ob vseh pohvalnih ugotovitvah po obisku Arandželovca bomo v naslednjem obdobju proučili možnosti za poglobitev sodelovanja in nadaljevanje tistega, za kar so nekateri že v preteklosti ugotovili, da je dobro. Takšno sodelovanje nam ponuja tudi celovitejši pogled in kritično oceno naše organiziranosti ter krepitev nekaterih gasilskih vrednot.
22
UVODNIK
26. NOVEMBER / LISTOPAD 2007
55 let Judo zveze Slovenije
Dve bronasti in dve srebrni plaketi na Ptuj
Sebi Kolednik
Na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani je 28. oktobra potekala slovesnost ob 55-letnici delovanja JAJKZS (Judo, aikido, ju jitsu, kendo zveza Slovenije). Praznovanju so prisostvovali zraven tekmovalcev, trenerjev in funkcionarjev JZS tudi predstavniki Olimpijskega komiteja Slovenije, Ministrstva za šolstvo in šport, Evropske judo zveze in nekaterih ministrstev, s katerimi JZS že dolga leta uspešno sodeluje.
Ob tokratnem jubileju je bilo še posebej slavnostno, saj judo zraven pomembnega jubileja beleži odlične rezultate v vrhunskem športu in športu mladih. Po re-
Fotoarhiv JK Drava zultatih lahko ugotavljamo, da ta hip sodi med pet najuspešnejših olimpijskih športov v Sloveniji.
Ob 55-letnici organizirane vadbe juda je JZS nagradila tiste člane, ki so v zadnjih petih letih izpolnili kriterij za podelitev bronastih, srebrnih in zlatih plaket. Priznanja so podeljujejo za predano in uspešno delo na področju trenerskega dela, organizacijskega dela in določenega tekmovalnega staža. Iz ptujskega Judo kluba Drava sta bronasto plaketo prejela Bruno Krajnc in Tanja Žuran Putora, srebrno plaketo pa Robert Polajžer in Silva Čuš.
Dobitniki priznanj od leve: Bogdan Gabrovec, predsednik JZS in podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, Silva Čuš, Robert Polajžer, Bruno Krajnc, Tanja Žuran Putora in Vlado Čuš, selektor slovenske kadetske reprezentance ter strokovni vodja JK Drava.
I / *t «v	• i i•v	i	i 'v1 • vi	•	•
Kolaričeva najboljša med mlajšimi članicami
V letu največjih uspehov slovenske atletike do sedaj je bila izbira najboljšega atleta in atletinje težavna, a sladka naloga. V moški konkurenci je največ točk v anketi zbral Brežičan Primož Kozmus, drugi iz svetovnega prvenstva v Osaki v metu kladiva, pred Maticem Osovnikarjem, prvim belopoltim sprinterjem, ki je tekel v finalu največjega tekmovanja v zadnjih dvajsetih letih. Med članicami je največ glasov zbrala Brigita Langerholc iz Kranja pred Marijo Šestak. Kot je na slavnostni prireditvi ob podelitvi nagrad v hotelu Lev v Ljubljani povedal Peter Kukovica, predsednik Atletske zveze Slovenije, so cilji slovenske atletike še višji: »Vprihodnjem obdobju nas poleg olimpijskih iger čakata še dva zelo smela, vendar izvedljiva načrta: Primož Kozmus - svetovni rekorder v metu kladiva ter Matic Osovnikar - prvi belec pod desetimi sekundami na 100 metrov.«
Uroš Esih
Na gala prireditvi je Nina Kolarič, najboljša atletinja Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj, dobila priznanje za najboljšo atletinjo v konkurenci mlajših članic do 23 let. V letošnji sezoni je Kolaričevi uspel velik rezultatski preboj, saj njen osebni rekord sedaj znaša 657 centimetrov, kar pomeni 49. mesto na svetovni lestvici ženskega skoka v daljino. Prav tako se je letos
Fotoarhiv AK Ptuj
udeleževala največjih atletskih tekmovanj: osma je bila na evropskem prvenstvu za mlajše člane v Debrecenu in trinajsta na Univerzijadi v Bangkoku, k temu pa je dodala še naslova državne prvakinje v absolutni konkurenci in v konkurenci do 23 let. Do norme za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu ji manjka osem (B-norma) oziroma trinajst centimetrov (A-norma). V močni konkurenci
Nina Kolarič in njen trener Gorazd Rajher, AK Cestno podjetje Ptuj.
obetavnega slovenskega atletskega podmladka je Laura Pajtler osvojila tretje mesto. Ocenjevalce je prepričala z napredkom v teku na 400 metrov (56,33 sekunde) ter z uvrstitvijo v polfinale svetovnega prvenstva za mlajše mladince. Omenjeni priznanji sta pika na i in potrditev zelo uspešne sezone Atletske kluba Cestno podjetje Ptuj. Po prireditvi je Kolaričeva za Ptujčana povedala: »Naziv naj atletinja za mlajše članice za
leto 2007 mi pomeni potrditev mojih letošnjih dosežkov in nekakšno plačilo za vse ure, ki so bile vložene v naporen trening in rehabilitacijo po operaciji. Je pa tudi spodbuda za naprej, ki mi bo pomagala uresničiti cilje za naslednjo leto. Vsekakor pa je to plod načrtnega dela s trenerjem Gorazdom Rajherjem, ki se mu ob tej priložnosti zahvaljujem za ves vložen trud, saj brez njega teh dosežkov ne bi bilo.«
23
26. NOVEMBER / LISTOPAD 2007
VARNOST
Olgica - 13. sezona v
v
projektu SKL
Naša šola se ves čas razvija in sledi svojim ciljem, tudi športnim, in tako postavlja trdne temelje za nadaljnje delo, pravi ravnatelj OŠ Olge Meglič Ervin Hojker, ki diha športno in je največja opora Šolskemu športnemu društvu. Ta je v slovenskem osnovnošolskem vrhu.
Ivo Kornik
Fotoarhiv OŠ Olga Meglič
osnovnošolske košarke ŠKL. Dvorana v Prešernovi je bila prizorišče tekme med OŠ Olge Meglič in OŠ Rogaška II. Mladi Ptujčani so z navdušenjem sodelovali pri vseh aktivnostih in so bili po koncu srečanja zadovoljni s celotno prireditvijo, čeprav so varovanke Dušana Lubaja in varovanci Kristjana Iljevca izgubili. Ob polčasu je bil izid sicer zelo obetaven, v nadaljevanju pa so nekoliko agresivneje in natančneje zaigrali gostje, kar se jim je obrestovalo. »Na šoli smo letos ostali brez vseh nosilcev igre, tako da je bil uvoden preizkus zanje velika šola in tudi izkušnja, ki bo v prihodnje prišla prav. Ponavljanje uspehov je zame stvar preteklosti. Ko se ekipa uvrsti v finale, vsi pretirano izgubijo glavo. Saj ne rečem, to je lep občutek in zahteven dosežek, toda name na-

1AVOO ItlHltl
rrur
Športne prireditve - DECEMBER
Zabavno in razigrano je bilo pred ljubljanskim kinocentrom in v njem, saj so prav na tem prizorišču košarkarji iz Osnovne šole Olge Meglič Ptuj začeli svojo že 13. sezono nastopanja v ŠKL. Mlajši so pred centrom merili moči ob igranju med dvema ognjema, preizkušali so se kot maskote, poskušali so dobrote podpornikov ... V kinocentru so nato osnovnošolci uživali ob gledanju izbranih filmov, starejši povabljeni pa so skozi videofilm spoznali novo sezono, se sproščali na plesnih in glasbenih nastopih ter prijateljevali s tistimi, ki projekt podpirajo. Večurno druženje se je končalo še prekmalu. Odbojkarji in nogometaši so s tekmovanjem začeli novembra, ko se začne tudi dolgo pričakovano tekmovanje mlajših osnovnošolcev ŠKL med dvema ognjema.
Košarkarske ekipe ŠKL so v preteklih tednih odigrale tekme prvega kroga, drugega in delno tretjega. O favoritih še vedno ni moč govoriti, z zmago se v tem trenutku ponaša tudi ekipa OŠ Rogaška II, ki želi v sezoni 2007/2008 poseči v sam vrh
redi precej večji vtis stalnost v daljšem obdobju in dokazovanje prav vsako sezono,« meni Lubaj, po teh merilih najuspešnejši trener košarkarske mladeži na tem prostoru.
ŠPORTNA DVORANA CENTER	
Sobota, 1. 12. 10.00 - 12.30 14.00 - 21.00	Rokomet, prvenstvene tekme, ŠD Rokometna šola Ptuj Mali nogomet, turnir veteranov, ŠD Center Ptuj
Nedelja, 2. 12. 9.00 -17.00 18.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj Rokomet, 2. DRL ml. -ci, MRK Drava : MRK Moškanjci - Gorišnica
Sobota, 8. 12. 10.00 - 12.30 14.00 - 16.30 17.00	Rokomet, prvenstvene tekme, ŠD Rokometna šola Ptuj Rokomet, st. deklice, ml. deklice A in B prvenstvene tekme ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj Rokomet, 2. DRL, člani MRK Drava Ptuj : MRK Črnomelj
Nedelja, 9. 12 9.00 - 20.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Sobota, 15. 12 10.00 - 12.30 14.00 - 21.00	Rokomet, prvenstvene tekme, ŠD Rokometna šola Ptuj Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Nedelja 16.12 9.00 - 20.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Sobota, 22. 12. 9.00 - 20.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Nedelja, 23. 12. 9.00 - 18.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Sobota, 29. 12. 9.00 - 20.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Nedelja, 30. 12. 9.00 - 18.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA	
Sobota, 1. 12. 9.00 -18.00	Mali nogomet, turnir U-8, NŠ Poli Drava Ptuj
Nedelja, 2. 12. 9.00 - 18.00 18.00	Odbojka, turnir, deklice, OK Kurent Ptuj Košarka, prvenstvena tekma, mladinci, KK Ptuj : KK Paloma
Sobota, 8. 12. 17.30 20.00	Odbojka, 1. DOL, članice, ŽOK Ptuj : ŽOK Jesenice Bled Odbojka, 3. DOL, članice, OK Kurent Ptuj : ŽOK Valšped
Sobota, 15. 12. 17.30	Odbojka, 1. DOL, članice, ŽOK Ptuj : ŽOK Sloving Vital
Četrtek, 20. 12. 16.30	Božiček pleše, PK Mambo Ptuj
Nedelja, 23. 12. 18.00	Košarka, prvenstvena tekma, mladinci, KK Ptuj : KK Dravograd
ŠPORTNA DVORANA MLADIKA	
Sobota, 8. 12. 10.00 - 18.00	Smučarski sejem, SK Ptuj
Nedelja, 9. 12. 10.00 - 15.00	Smučarski sejem, SK Ptuj
Sobota, 22. 12. 14.00	Zaključna prireditev, Gastro Ptuj
24
ŠPORT
26. NOVEMBER / LISTOPAD 2007
Center aerobike
Kaj boste pa vi naredili za svoje telo?
Verjetno vam kratica TNZ nič ne pomeni. Če vam povem, da pomeni kratica TNZ trebuh, noge in zadnjica, vas gotovo pomen podzavestno spomni na vadbo. Lahko bi rekli, da že vrabci v grmovju čivkajo, da je gibanje zdravo. In to dobesedno. A kaj, ko se nam velikokrat dogaja, da si želimo biti zdravi, želimo imeti lepo postavo, želimo imeti veliko kondicije, a zato bore malo ali celo nič ne storimo.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Pa da ne boste mislili, da smo samo takšni, ki imamo vedno znova slabo vest in si dopovedujemo: »Ta mesec pa res začnem.« So tudi tisti ali natančneje tiste ženske, ki pridno vadijo in si krepijo dušo in telo. Pred kratkim je na Ptuju potekal v organizaciji Centra aerobike Mini maraton aerobike, kjer so v športni dvorani Gimnazije kar pet ur potekale različne vadbe.
Andrej Cafuta, vodja Centra aerobike. »Veseli smo, da nam je že peto leto zapored uspelo organizirati mini maraton aerobike, kjer smo letos pet ur kurili maščobe.«
»Vadeče so želele, da bi bila vadba več ur skupaj, zato smo pred petimi leti ustregli njihovim željam. Cilj te maratonske vadbe
je kurjenje maščob,« pojasnjuje vodja, Andrej Cafuta, ki je svoje znanje nadgrajeval med drugim tudi na Kitajskem in v Indiji. Vadbe potekajo na Ptuju, nad tribuno mestnega stadiona, v OŠ Olge Meglič, OŠ Kidričevo, v Bukovcih, Cirkovcah in tudi v Ljutomeru. »Ponujamo zelo pestre programe. Začetniške vadbe, klasično step aerobiko, talno aerobiko, pilates, tai-ji, vaje za oblikovanje in krepitev telesa (TNZ - trebuh, noge in zadnjica) ... Letos smo začeli z gymstick palicami, kjer posebej oblikujemo mišične skupine. Vadimo po sklopih, imamo več zvrsti: dance in latino ritmi, chacha-cha, mambo obrati ... Za vsakega je nekaj,« predstavlja center Teja Stefanovič, ki je bila najprej tudi sama vadeča, nato pa je pred štirimi leti »prestopila« med vaditeljice.
V zimskem času velikokrat sklenemo, da bomo doma vadile. Kupimo to ali ono napravico oziroma navodila za vaje. Ker pa ni prave motivacije, se skoraj vedno zgodi, da se na napravah začne nabirati prah, na našem telesu pa odvečna maščoba. Skupinska vadba je tista, ki potegne skupino in nam da motivacijo za naprej. Skupini se lahko pridružite kadarkoli v letu. Termini za
Nasvet za sodobno žensko
Vadbe se udeležujejo že srednješolke in predvsem ženske, ki imajo občutek, da bi želele nekaj narediti zase. Dobrodošle so vse, tudi tiste, ki imajo prekomerno težo in se zavedajo, da je gibanje ključ do znižanja telesne teže. Kam iti? To se sprašuje večina žensk. V Centru aerobike je možno spoznati več vadb in lahko izberete tisto, ki vam osebno najbolj ustreza. Lahko pa tudi kombinirate več različnih vadb. »Vsi ste dobrodošli, pomagali bomo vsem.«
Več na: www.aerobika.net
Teja Stefanovič s svojimi varovankami. »Center aerobike je med prvimi v Sloveniji pridobil licenco za vadbo s palicami gymstick. Vadba je v svetu izjemno poznana«.
začetnice so vedno odprti. Treba je samo priti. »Letos sem začela gymstick, lani sem hodila na step aerobiko in pilates. Všeč mi je, ker lahko kombiniram vadbe. Enkrat to, drugič ono. To je prava poživitev. Potrebno se je malo
motivirati in spraviti k sebi. Po vadbi se veliko bolje počutim,« navdušeno pripoveduje Tanja Horvat iz Ptuja, ki je ena izmed skupno 150 članic, ki obiskujejo Center aerobike v prej omenjenih krajih.
HCPLA
drvžinsk« rekreacij»
Vadba za nosečnice
Hopla - društvo za družinsko rekreacijo vas vabi na vadbo za nosečnice.
Aktivne v nosečnosti za vaše boljše počutje in zdravje dojenčkov.
Informacije: Marjeta 041 590 981.
DRUŠTVO ARS VITAE
društvo za pomoč odvisnikom od nedovoljenih drog
- svetovanje in visnikom, staršem, žrtvam nasilja in zj gotrajno brezpose' drugim družbeno posamezniko:
ar
fíjrfct itstO'!
ffitjwm 25
26. NOVEMBER / LISTOPAD 2007
PRIREDITVENI VODNIK
VESELI DECEMBER - predstave so v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj	
22. 12. 2007 ob 16.00 in 18.00	Zlatko Krilič: JAJCE, LG Maribor
23. 12. 2007 ob 16.00 in 18.00	HALO, RDEČA KAPICA, LG Unikat, Ljubljana
ZA ODRASLE IN MLADINO	
14. 12. - OTVORITEV GLEDALIŠČA	
15. 12. - DAN ODPRTIH VRAT od 11. ure dalje	
15. 12. 2007 ob 19.30	Tadej Toš, William Shakespeare: HAMLET »Stand up« komedija
19. 12. 2007 ob 19.30 za izven	Lutz Hubner: Marjetka, str. 89, Komedija
PROGRAM december

¿Afe3nà tj/eda/Hčc 'Ptuj
02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si
ZA OTROKE
1. 12. 2007 ob 10.00
za abonma Kres- Otfried Preussler, Herbert Lentz, Sten Vilar:
nička in izven NERODNA AVGUŠTINA, Studio Anima Medvode ob 11.30 Kulturna dvorana Gimnazije Ptuj za abonma Zvezdica in izven
17. 12. 2007 ob 19.30
abonma Tespis in Orfej
20.	12. 2007 ob
19.30
za izven
21.	12. 2007 ob
19.30
za abonma Tespis, Orfej in izven
22.	12. 2007 ob
19.30
za izven
27.	12. 2007 ob 20.00
za abonma Tespis, Orfej in izven
28.	12. 2007 ob
19.30
za izven
29.	12. 2007 ob
19.30
za izven
Matej Bor: RAZTRGANCI / Učenci in učitelji partizanski učni komad po drami Mateja Bora produkcija Mestno gledališče Ptuj in E.P.I. center Ljubljana, koprodukcija Cankarjev Dom Ljubljana PREMIERA
Robert Farquhar: Poljubljanje z Mr. Beanom Romantična komedija
Joe Orton: PLEN, črna komedija, Gledališče Koper
Tadej Toš, William Shakespeare: HAMLET
»Stand up« komedija
Matej Bor: RAZTRGANCI / Učenci in učitelji partizanski učni komad po drami Mateja Bora produkcija Mestno gledališče Ptuj in E.P.I. center Ljubljana, koprodukcija Cankarjev Dom Ljubljana
Tadej Toš, William Shakespeare: HAMLET
»Stand up« komedija
A. T. Linhart: Micka veseloigra
NA GOSTOVANJIH
2.	12. 2007
ob 17.00 in 20.00
3.	12. 2007 ob 20.00
4.	12. 2007
ob 20.00
Tadej Toš, William Shakespeare: HAMLET
»Stand up« komedija
Gostovanje v Narodnem domu Maribor
8.	12. 2007
ob 20.00
9.	12. 2007
ob 17.00 in 20.00
8. 12. 2007
ob 11.00
12. 12. 2007
ob 19.00
18. 12. 2007
ob 18.00
Tadej Toš, William Shakespeare: HAMLET
»Stand up« komedija
Gostovanje v Narodnem domu Maribor rokgre:
Gostovanje v Cerknici
Tadej Toš, William Shakespeare: HAMLET
»Stand up« komedija Gostovanje v SNG Maribor
rokgre: PAVLEK
Gostovanje v Dvorjanah
n d
C
P t u I
PROGRAM V DECEMBRU
Center interesnih dejavnosti Ptuj Osojnikova 9, Ptuj www.cid.si,cid@cid.si
KLUBSKI PROGRAMI
Sobota, 1. decembra, ob 20.30 TRIO OKO: TRIBUTE TO JIMI HENDRIX
V goste prihaja legendarni slovenski rockerski trio OKO.
Petek, 7. decembra, ob 19. uri POTOPISNO PREDAVANJE: ALJASKA
Petra Draškovič je na Aljaski preživela več mesecev, od vsega jo je najbolj navdušila neizmerna toplina in domačnost pristnih aljaških prebivalcev.
Sobota, 8. decembra, ob 20. uri OBLETNICA TEČAJA KITARE
Za vse, ki so v preteklem petletnem obdobju obiskovanja tečaja oz. delavnic kitare tako ali drugače sodelovali pri izvedbi glasbenih nastopov in ostalih prireditev.
Petek, 14. decembra, ob 20. uri KITARSKI VEČER
Koncert CID-ovih kitaristov.
Sobota, 15. decembra, ob 19. uri ZAKLJUČNI NASTOP ŽONGLERJEV
S spretnimi mladimi žonglerji in z začetniki se bosta potrudila mentorja Anja Rogina in Nelej Brunčič. Vabljeni žonglerji in gledalci!
Petek, 21. december, ob 20. uri VEČER ROCKA
Vrtela se bo glasba pod umetniškim vodstvom DJ BOŽIČKA.
Sobota, 22. decembra TURNIR V NAMIZNEM TENISU OB 16. URI PREDPRAZNIČNI VEČER OB 20. URI
Za vse, ki si bodo v predbožičnem času zaželeli praznične glasbe in prijetnega kramljanja ob božičnem čaju. NEFORMALNO UČENJE
Sobota, 1. decembra, od 10. do 12. ure IZDELAVA ADVENTNIH VENČKOV
Delavnico bo vodila Ana Žmavc Težak. Kotizacija je 4 EUR. Potrebne so predhodne prijave, število mest je omejeno.
Petek, 7. decembra, od 16. do 18. ure In sobota, 8. decembra, od 10. do 12. ure IZDELAVA ANGELČKOV IZ VOLNE IN FILCANJE
Delavnico bo vodila Natalija Resnik Gavez. Udeleženci bodo oblikovali z naravno volno in spoznali tudi tehniko filcanja. Kotizacija je 4 EUR. Potrebne so predhodne prijave, število mest je omejeno.
ODPIRALNI ČAS: od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, v petek od 9. do 23. ure, v soboto od 19. do 23. ure.
Med božično-novoletnimi počitnicami bo CID odprt v delovnih dneh med 9. in 12. uro, v prazničnih dneh pa bo zaprt.
26
Sferi
•fffW/t
OGLASI / REKLAME
26. NOVEMBER / LISTOPAD 2007
Vabilo na monokomedijo
v
Cistilka Marija
Dramska sekcija KPD Stane Petrovič Hajdina vabi
Vabimo vas na ogled monokomedije Toneta Partljiča Čistilka Marija v izvedbi Dramske sekcije KPD Stane Petrovič Hajdina. Igra je avtorjevu najljubše delo, zato vas vljudno vabimo, da se nam pridružite na predstavi, v kateri skoraj minuta ne mine brez smeha. Pričarajmo si večer poln smeha in zabave.
Ponovitve: v petek, 30. novembra, v soboto, 1. decembra, in v nedeljo, 2. decembra, ob 19. uri v dvorani DU na Hajdini (pri
cerkvi).
N
dežurstvo: december 2007
ntd*U< I pon*dtlft41 torek I »red«
Za vai smo luhaj:
med tednom od 6 dO 19. Ufft ob scho'ai od S. da 12. ur?
4ttH*k I polih I »oboH
IOI>.
3 .-i 4 luf. ■ 5 nú*- É 10--- ■ T loj*. 3 TO»'- ,-.
CJinjitne dnb d»tur< nnia Mami, In («ir
ob dominum	od Z5 Ho r im
OlíSOtKÜL'i	Od 14 du 7 Li!
Hb nuu.niaü in prilnftlli	24 ur
PQTBÍCVft 25, 2250 PTUJ, Id M TflJ M 90
nwn íofcjjnj.fDjrfn*.^
LEKARNE PTU¡
LEKARNA PTUj TRSTEN ¡AKOVA 9 51-2250 PTU¡ T 02 771 EÜ 01
LEKARNA PTU¡ ¡E ODPRTA MED DELAVNIKI! 7.00 - 20.00, V SOBOTO! 7.00 - 14.00
dežurstvo: december: 1.12.2007
3.12.2007 - 31.12.2007
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH P0TEKAj0 OD 20. 00 7. URE zjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEDELjo IN OB PRAZNIKIH PA ¡E DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN 00 7. URE zjUTRA| 00 7. URE NA5LE0NjEQA DNE.
II
C Ö

ŠIROKOPASOVNE STORITVE SiOL NA OPTIČNEM OMREŽJU TUDI NA PTUJU
Letos spomladi je Telekom Slovenije začel z uresničevanjem svojega največjega projekta v zadnjih letih - do vsakega gospodinjstva v Sloveniji, tudi izven urbanih središč, pripeljati sodobno optično povezavo, ki zagotavlja izjemno zanesljivo, hitro in vamo uporabo širokopasovnih storitev. Priključitev na optično omrežje Telekoma Slovenije nudi zelo ugoden dostop do interneta, telefonije in televizije, naročniki pa si lahko svojo kombinacijo storitev oblikujejo sami.
Suzana Prelec B račko, direktorica sektorja rezidenčnih uporabnikov pri Telekomu Slovenije
Kje je optično omrežje Telekoma Slovenije na Ptuju naročnikom že na voljo in kje bo v prihodnje?
Na Ptuju se lahko stanovalci izbranih lokacij Osojnikove in Volkmerjeve ceste ter ulic 25. maja in 5. prekomorske brigade ter Arbajterjeve ulice že lahko priključijo na najsodobnejše optično omrežje Telekoma Slovenije. V prihodnje se bo optično omrežje postopoma širilo tudi na ostale lokacije, in sicer na preostale lokacije 5. prekomorske brigade in Volkmerjeve ceste ter na izbrane lokacije Kraigherjve in Kvedrove ulice, Rimske ploščadi, Panonske in Potrčeve ceste ter Ciril Metodovega in Gregorčičevega drevoreda.
••• ••••• •••••
Kako poteka priklop naročnikov na optično omrežje?
Vsakemu uporabniku, ki se bo odločil za namestitev optičnega priključka, mu ga bomo brezplačno namestili v bližini vhoda v stanovanjsko enoto. Namestitev je hitra in brez večjih inštalacijskih del. Stanovalce o možnosti priklopa na optično omrežje na njihovi lokaciji predhodno obveščamo z direktno pošto, kjer je predstavljena tudi ponudba širokopasovnih storitev SiOL.
Kaj nudi optično omrežje?
Kot omenjeno, optično omrežje Telekoma Slovenije nudi izjemno hitre, varne in zanesljive povezave. Na optičnem omrežju je uporabnikom na voljo SiOL internet s hitrostjo dostopanja od 6/6 Mbit/s do neverjetnih 1/1 Gbit/s; za zahtevnejše uporabnike celo več. Vsi naročniki, ki želijo uživati v širokem in pestrem naboru televizijski kanalov, se lahko odločijo za SiOLTV ali za klasično kabelsko televizijo. Poleg tega je naročnikom samostojno ali v kombinaciji z intemetom in televizijo na voljo tudi SiOL telefonija.
Kam se lahko uporabniki obrnejo za več informacij?
Vse zainteresirane uporabnike vabimo, da se oglasijo v njim najbližjih Teletrgovinah in prodajnih enota Telekoma Slovenije. Naročilo na izbrano storitev ali paket pa lahko uporabniki najpreprosteje opravijo s klicem na telefonsko številko 080 8000 ali obiščejo spletno stran www.siol.net, kjer sta objavljena ponudba in cenik vseh storitev.
Telekom Vj
Slovenije	\\
27
V M K AW A VAM LA Z VAŠt Mi FOWGXAFUAmif
NOVO NOVO NOVO;
Samopostrežni terminal
FUJICOLOR ORDER-IT.
Fotografije izbirate in naročate sami!
- ^T™ ^ ~ ^ w
\Lrt f1 ■ Sv ■	Jfc A	lifl*
f}BluElon1h' fp *
iz vseh i/igrtrifm/T medijev
Tiskanje
velikih fotografij, p/ak3tovo fco/edar/ev...
• a "	j
lAATGÊR/ÎOAC
Abn* t. p. frfitrvT* J JJJö Pti',1
T»E>R?M»E
SAVA HOTELS & RESORTS
TERME PTUJ d.o.o.
Pot v toplice 9, 2251 Ptuj T.: ++386 2 74 94 100 F.: ++386 2 74 94 520 E.: info@terme-ptuj.si


Na Piti; se Primus vračal
Grand Hotel Primus
^^ ^^ ^^ ^^
www.terme-ptuj.si
GEMINA
K • L • U • B
GEMINA KLUB 13
v GRAND HOTELU PRIMUS je odprt vsak dan od 20.-02. ure
►	Četrtek - Jazz glasba
►	Petek - Disko glasba 70- in
80-tih let
►	Sobota - Plesna glasba in
zimzelene melodije
Zdravje in dobro počutje... ... je lepo darilo,
zato obdarite svoje poslovne partnerje, sorodnike, prijatelje ... z darilnimi boni
wellness storitev.
Informacije, tel: 02/ 74 94150
VALENS v*
i i "T rj	v Grand hotelu Primus
.LIV LUj L il	je odprt vsak dan
"^rs-sr? 1 WELLNESS	od 9. do 21. ure
Au
V svetu dobrega počutja Vas bodo terapevti z izbranimi lepotnimi tretmaji, sprostitvenimi kopelmi in oblogami ter raznovrstnimi masažami, razvajali v imperialnem slogu.

or
Vas vabi v hladnejših mesecih vsak dan med 7. in 22. uro
Termalni Park
(pet
sob
do
Ternie
Piuf
23
ure
kupon za im) m popust
za eno osebo (4 ure) v savne in termalne kopeli Flavia v Grand hotelu Primus.
Drugi popusti so izključeni. Kupon velja do 26.12. 2007
Terme Ptuj d.o.o., Pot v toplice 9,2251 Ptuj, ID št. za DDV: SI20241275