mamtom/m:
http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
1143
ČETRTEK 10.MAREC 2016 / ŠTEVILKA 1143, LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 E
s'mobil
iko	Dz>\ /z^il r\r\\yr\ I	o
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit 040410 743
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
MANDRAC
NAROČNINA IN REKLAMACIJE 040/211-434
V ? 'Mk i z ^

/ ;>
Včasih je res bolje molčati
Pridejo trenutki, ko se mi zazdi, da sem prevečkrat navaden oportunist, ker sogovorniku ne povem v obraz, da se z njim ne strinjam ali, da imam celo povsem nasprotno mnenje. Ampak, tak sem že od nekdaj. Dokler nimam občutka, da sem kakorkoli ogrožen, raje spremenim temo pogovora.
(Mef) Potem mi kdo zabrusi, kako dovolim, da nekdo klati takšne neumnosti in včasih me res prime, da bi šel do dotičnega in mu povedal, kaj si mislim o njegovih idejah. Pa me tudi hitro mine.
Ne vem, zakaj bi se prerekal z nekom, ki razmišlja drugače kot razmišljam jaz. Vsak ima pač pravico do svojega mnenja in le čas bo pokazal, kdo je imel bolj prav. Seveda pa obstajajo meje in tisti, ki so me zadeli v najbolj občutljive točke dobro vedo, kako se konča potem. Moji pravijo, da se mi razširijo oči, da začenjam zajemati zrak, da govorim vedno hitreje in potem povem stvari, ki jih od mene ne bi pričakovali in jih niso vajeni. Ni se zgodilo velikokrat, ko pa se je ...
Ko pa se je so nekateri morali skozi vrata pisarne ali pa so samo obstali odprtih ust in niso razumeli, kaj se je sploh zgodilo. Pa mi ni bilo žal, le nerodno mi je bilo, ker po naravi nisem tak. Pa bi lahko bil.
Lahko bi bil, če bi nadaljeval z branjem različnih forumov in komentarjev ob posameznih vesteh, posebej tistih, ki so govorile o Mandraču ali mojih kandidaturah za različne politične funkcije. Takrat me je imelo, da bi nekatere ljudi preprosto tožil zaradi razžalitve, saj so si privoščili toliko, da bi katerega najraje »na gobec«, če bi vedel kdo se skriva za različnimi psevdonimi. Potem sem nehal prebirati forume in komentarje in takoj mi je bilo lažje.
To svetujem tudi vsem tistim, ki mi zadnje čase pripovedujejo o ksenofobičnih in fašistoidnih zapisih, ki jih najdejo na internetu, pod članki o beguncih in podobnem. In se sekirajo in bi sekirali še mene.
Zato mirno priznam, da se strinjam s tisto spremembo zakona o medijih, ki omejuje sovražni govor, posebej anonimnega na spletu in ne razumem tistih, ki zdaj modrujejo o tem, kaj je sploh sovražni govor. Moja definicija je preprosta: Sovražni govor je vsak govor ali zapis, ki nekoga žali z navajanjem neresničnih informacij, je napisan z namenom prizadeti nekoga in ni slovnično pravilno napisan ali izrečen. Morda prvi dve zahtevi še dovolita kakšen dvom. Slovnica pač ne.
Invalidi po starem
Na volilnem oočnem zboru društva invalidov Izola, se je v soboto 5. marca zbralo preko sto članov. Od gostov je bil prisoten tudi predsednik ZDIŠ g. Drago Novak, direktor doma upokojencev g. Vasja Medvešček ter mnogo drugih predstavnikov društev. Žal tudi letos kljub vabilu ni bilo nobenega predstavnika Občine Izola.
IT Po temeljitem poročanju delovanja S. društva v preteklem letu, je pred-| sednik Dl, Franc Poropat, poročal ;e tudi o neljubih dogodkih, ki jih je ž imelo društvo v preteklem letu z = bivšimi člani 10. Med drugim je 1 prebral tudi finančno poročilo re-5 vizorja. Prisotni člani Dl Izola so se ^ zgražali nad početjem bivših članov 10 ter enoglasno potrdili predlog g. g Poropata, da se strošek revizorja na-~ loži bivši predsednici NO.
Po očitkih, da društvo zapuščajo člani so opravili temeljit pregled in ugotovili, da je v prejšnjem letu žal umrlo 26 naših članov, 4 so samovoljno izstopili iz društva, samo lani pa je prišlo 12 novih članov.
Volilni zbor članov je potekal normalo, za predsednika Dl Izola je bil ponovno enoglasno izvoljen Franc Poropat. Večer pa so člani društva zaključili ob prijetni glasbi in dobri večerji.	szj
mr
BANKA KOPER
OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 -700
10 Vet	j X
Ambulanta za male živali Lara
Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA tel. 05/ 64 01 300 mob. 031 344 832
URNIK
vsak dan
od 8.00 do 18.00
sobota
od 8.00 do 12.00 Naročanje zaželjeno
Znašli smo se v slabi družbi
Evropa (in z njo tudi Slovenija) je ohranila svoj življenski prostor. Tako vsaj mislijo tisti, ki so prepričani da so že sami dovolj za obstoj Evrope. Tako so se zmenili (tudi v našem imenu) predsedniki vlad in držav, članic EU in Turčije, 7., in 8. marca tega leta Gospodovega v Bruslju..
Splošno mnenje udeleženih na tej nočni seji je, da je Evropa na pragu končne rešitve begunske krize.
Nočna mora na bruseljskem ali istambulskem bazarju trgovine z življenji otrok (v tej bruseljski noči jih je bilo samo na grško-ma-kedonski meji na dežju več kot
5.000	in še deset tisoč njihovih staršev in ostalih), seje končala z dogovorom z nemško kanclerko. Ta je morala popustiti pred madžarskim Orbanom, francoskim Hollandom, italijanskim Ren-zijem, angleškim Cameronom, grškim Ciprasom, našim Cerarjem in ostalim, na eni strani, ter turškim predsednikom vlade Da-vutoglujem. Ta je bil samo glas predsednika Erdogana in je samo prenesel njegove pogoje: dodatne tri milijarde evrov (skupaj 6 milijardi), in vrsta hitrih sprememb v pogajanjih o sprejemu Turčije v polnopravno čalnstvo EU.
Pred turškim ultimatom je EU kapitulirala. Sploh ni pomembno, da Turčija uničuje Kurde in pripravlja genocid podoben genocidu nad Armenci, da je Erdo-gan vse bolj diktator, ki zapira, pa tudi ubija drugače misleče, od novinarjev do uničenja celih časopisnih uredništev, študentov in njihovih profesorjev.
Naš predsednik vlade je jasno in glasno povedal, da bo Slovenija sprejemala samo tiste, imenuje jih »migranti«, ne nesrečniki, ki imajo urejene dokumente in še to samo na mednarodnih mejnih prehodih, čeprav je splošno sprejeto dejstvo, da človek, ki ima potni list, lahko mirno prehaja vse meje. To drugače pomeni, da za nesrečnike ni izhoda. Zbežali so pred smrtjo, uničenjem, zdaj pa jih nihče noče in nikogar ne skrbi zanje, razen preutrujenih prostovoljcev. Vse je v absolutnem soglasju s testom resnice preizkušenim še v času srednjeveške inkvizicije:
»Če izgine pod vodno gladino, je begunec, če izplava, je migrant.« Migrantov pa ne sprejemamo.
Življenski prostor-Lebensraum
Te dni poslušamo, da moramo varovati naš življenski prostor (karkoli bi že to bilo), naše navade (kakršnekoli so), našo civilizacijo (kakršnakoli že je), in naše družine. Za vsako ceno. Edino to je domoljubno in samo za to se borijo domoljubi. Nasproti “domoljubov” stojijo levi ekstremisti, kakor se je nedolgo tega videlo na Kotnikovi v Ljubljani. Zbrali so se izdajalci in prodajalci svete slovenske zemlje, med njimi Jani Kovačič, Kombinatke, Roza, kup novinarjev, ki niso bili tam zaradi službe, igralcev, pisateljev, tudi prvi predsednik Kučan je bil tam.
V slabi družbi sem bil, sem pomislil, ko sem prebral, da je predsednik parlamentarne Komisije za nadzor obveščevanih in varnostnih služb, Branko Grims, zaskrbljeno ugotavljal in opozarjal, kakšno nevarnost pomeni sprejem teh izgubljenih šestih sirijskih otrok sirot in več družin z otroki v samski dom. Govoril je, kakšna nevarnost za neposredno soseščino so, od islamizacije do posilstev, do nasilnih levih ekstremistov, ki so dočakali in sprejeli begunske otroke in begunce, Jani, Kombinatke in drugi pa so jim zapeli in povedali da so dobrodošli.
Branko Grims, je sklical nujno sejo komisije zaradi levih ekstremistov, ne pa zaradi njegovih domoljubov, od Šenčurja in Kranja, do Kotnikove, ki nasprotujejo onesnaževanju Slovenije z islamisti, džamijami, šamijami in burkami, in Zdravico razumejo kot: ..Žive vsi narodi..." razen neslovenci.
Neslovencev pa je te čase na svetu kakšnih sedem milijard. Da ne omenjam nekega domoljuba, ki je bluzil tam okrog in spraševal: »Kje se dobi sendvič in 20 evrov?«
Dogovor iz VVannnseeja
Davnega 20. januarja leta 1942, je bil v vili na VVannnseejskem jezeru sestanek namenjen varovanju in zaščiti življenskega prostora, - Lebensrauma. Dogajalo se je v strogi tajnosti. Zapisnik je narejen v samo 30 kopijah, ki so bile oštevilčene poslane samo Hitlerju, naročniku sestanka, in njegovem najožjem krogu. Med udeleženci je bil tudi Eichman. Pa Heydrich. Germansko pedantno, kot to pri tiče pravni državi, s številkami in imeni, po posamezmih evropskih državah, od katerih je večina že bila pod nemškim škornjem.
Udeleženci sestanka v Wannsee-ju so razpravljali o tem, kako najbolj učinkovito razrešiti usodo 11 milijonov evropskih, ukrajinskih in beloruskih Judov, da se zavaruje in ohrani čist Lebensraum, življenski prostor za Nemce, samo za Nemce in celo ne za vse Nemce. Samo za tiste, pravoverne, predane Vaterlandu, Reichu, nacionalsocialistični stranki in Fuehrerju.
Nadljudje in podljudje
Govorim o Germanskemu mitu, Nibelungu, Arijcu, Nadčloveku, o zemlji in krvi, ker so vsi drugi podljudje za katere velja pravilo Nacht und Nebel - noč in megla. To pravilo, česar Branko, Janez, Tonko, Tanko in Vinko in Ljudmila ne vedo, velja za vse slovanske, vključno s slovenskimi, in za vse ostale arabske, nenemške, nearijske podljudi, ki jih je treba izbrisati z obličja zemlje. Ali pa jih spremeniti v sužnje. Ostale pa pobiti. Sežgati. Spremniti v dim. Kakšna je bila končna rešitev judovskega vprašanja danes vemo. Med 50 in 60 milijonov mrtvih od Evrope do Japonske in Avstralije. Danes spet govorijo o življen-skem prostoru. V Evropi, v Sloveniji, Na Poljskem, Madžarskem... Samo imena protagonistov so drugačna.	z.Odič
Na torkovem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v zvezi s »razmerami v Siriji", ki jih je predstavila visoka predstavnica za skupno zunanjo in varnostno politiko EU in podpredsednica Komisije Federica Mogherini je slovenski evroposlanec Ivo Vajgl povedal:
„Po veliko letih smo prišli do tega, da humanitarno katastrofo rešujemo, ali pa vsaj poskušamo rešiti, paralelno s političnim procesom, ki naj pripelje do miru v Siriji. Humanitarna katastrofa je posledica napačne politike, tudi naše, v odnosu na kompleksnost Sirije - nismo razumeli, kam pelje začetek zaostrovanja v Siriji. Imamo gotovo, kot ste rekli, tri pozitivne stvari v tem trenutku: eno je premirje, drugo je koordinacija med Združenimi državami Amerike in Rusijo in tretje, inkluzivnost v pogajanjih, v katerih sodelujejo tudi Rusi, tudi Asad.
Rekli ste, da nismo v »hladni vojni", bojim se, da po retoriki nekaterih kolegov, ki se ne morejo usmeriti na Sirijo, ampak polemizirajo s Putinom, popolnoma nepotrebno v tej situaciji, da v tej hladni vojni tičimo. Mislim, da je končni cilj, ki si ga moramo zastaviti, demokratična Sirija. Mogoče bi bilo prav, da mi, v Evropi, že začenjamo razmišljati o tem, kaj bo po vojni v Siriji, namreč proces sprave.	SZJ
Občinski svet

Razvojni proračun brez investicij
Občinski svetniki so v četrtek sprejeli proračun Občine Izola za leto 2016. Po trditvah občinske uprave gre za razvojno naravnan proračun, ki je usmerjen k ljudem, čeprav v njem ni predvidenih sredstev za investicije, ne za gospodarstvo, najbolj vroča razprava pa se je vila okoli zmanjšanja sredstev Rdečemu križu.
Na četrtkovi izredni seji so izolski občinski svetniki potrdili proračun Občine Izola za leto 2016. Letošnji proračun je težek 20,5 milijonov evrov na strani prihodkov in 20,6 milijona evrov na strani odhodkov.
Kot je povedal direktor občinske uprave Marko Unterlechner, »je proračun, navkljub vsemu usmerjen k ljudem in razvojno naravnan.« Unterlechner je povedal, da v letošnjem letu ni predvidenih velikih investicij, ampak gre za leto priprav na investicijske projekte. »Pripravljamo projekte za paket komunalne infrastrukture na Šaredu, prometne infrastrukture kot je podaljšek Južne ceste in družbene infrastrukture«, je še povedal Unterlechner, ki je poudaril željo Občine pri angažiranju zunanjih virov financiranja, predvsem kombinacije financiranja z različnimi skladi Evropske unije.
V proračunu je tudi razvidno novo zadolževanje Občine Izola v višini petih milijonov evrov, a tukaj gre, kot je razložil Peter Zovko, za odplačevanje starih in najemanje novih, ugodnejši kreditov. Novo zadolževanje je sicer težko 1.150.000 eur, kjer je en milijon evrov namenjen zadevi Riba, 150.000 evrov pa evropskemu projektu Mala barka.
Kje sta razvoj in sociala?
Alojz Zorko (Izola je naša) je v razpravi, ki je sledila, očital pripra-vljalcem proračuna, da le-ta ni nič kaj razvojno naravnan, predvsem pa da ni namenjen ljudem. »Za razvoj gospodarskih dejavnosti ste namenili 100.000 evrov ob proračunu, ki je težek 20 milijonov evrov. Dolga leta je realno zaokrožiti izolski proračun med 15 in 16 milijoni evrov, vse ostalo pa je slikanje mavrice na meglo. Za investicije ni predvidenih nobenih sredstev, za promocijo mesta pa jih zapravljate 600.000 brez kakovostnega nadomestila. Če ne bo izpolnjena prihodkovna stran proračuna, nam bo zmanjkalo štiri milijone evrov in vemo, kaj se bo zgodilo: varčevali boste na vzdrževanju in čiščenju cest in kanalizacije.«
Bogdan Gerko (IJN) je poudaril, da je proračun nastavljen zgolj za preživetje. »To ni zgledno. Opažamo, da so spet okleščene nevladne organizacije in društva, pa tudi novorojenčki. Ne vem zakaj bi se morala Občina Izola zgledovati po sosednjih občinah?«
Manca Vadnjal (IJN) se sprašuje, če živi v istem mestu, kot pripra-vljalci proračuna. »Radi se primerjamo s Koprom, a le mi imamo na razpolago 24 stanovanj za 280 prosilcev, naši brezdomci odhajajo v Piran, v našem mestu pa otroci ostajajo brez ljudi, ki bi jim lahko pomagali v času, ko nimajo druge pomoči.«
Ne rabimo subvencioniranih podjetij
Zanimiva je bila razprava, ki se je vnela ob trditvi Alekseja Skoka (SD), da nekatera podjetja bežijo iz Izole zato, ker ne dobijo pomoči in subvencije. »Morda pa je to prav. Takšna podjetja nimajo kaj delati v podjetnem svetu«, je povedal Skok. Trditev je več svetnikov iz vrst opozicije označilo za neprimerno, saj, kot je povedal Gašper Čehovin (Izdani), so tudi zelo uspešna podjetja lahko zadolžena in jemljejo subvencijo kot dodaten vir poslovanja. Ob tem je Aljoz Zorko povedal, da je v letošnjem proračunu za subvencioniranje gospodarstva namenjenih vsega
8.000	evrov, medtem ko jih je bilo lani 80.000. »Kozina je nekaj naredila za podjetnike in zato imamo tričetrt izolskega podjetništva v njihovi občini. Reši nas lahko gospodarstvo, ne pa politika«, je še poudaril Zorko.
Amandma zavrnjen zaradi peska
Danilo Markočič (DeSus) je povedal, da pogreša strategijo za kmetijstvo ter obžaluje, da je župan Igor Kolenc zavrnil amandma za povečanje sredstev namenjenih lokalnemu Društvu za dobrobit živali iz
4.000	na 6.000 evrov. Župan je povedal, da je amandma zavrnil zato, ker društvo porabi preveč sredstev za mačji posip: »V upravi iščemo rezerve, poleg tega tudi svojo do-
hodnino namenjam temu društvu. Že lani sem jih prepričeval, da je
2.000	evrov za mačji pesek, ob tem, da jih za hrano porabijo vsega 1.800, vsekakor preveč. Želim jih podučiti, ne pa dajati potuho. Za ta denar bi mi pripeljali nekaj tovornjakov peska, ki pač ne bi bil dišeči«, je povedal Kolenc. Prosili smo predsednico društva Nevenko Gregorčič za komentar in je povedala, da v objektu, ki ga trenutno uporablja društvo za svojo dejavnost gostijo prav toliko živali, kot jih imajo v zavetišču v Svetem Antonu: »Ne moremo pa uporabljati navadnega gramoza namesto mačjega posipa, saj vendarle ne gre samo za dišeči pesek. Zato res obžalujem odločitev, ker to pomeni, da bo velik del finančnega bremena spet na ramenih aktivistov.« Razprava je bila še najbolj vroča ob predlogih amandmaja IJN in SDS, da bi se 30.000 eur pobralo turizmu, oziroma promociji mesta v prid subvencioniranju novorojenčkov in Rdečega križa, o čemer pa pišemo obširneje na naslednji strani. Amandma je bil na željo župana razdeljen na dva ločena amandmaja, saj je župan podpiral subvencioniranje novorojenčkov, ne pa povečanja sredstev za Rdeči križ. Na koncu sta bila vendarle oba sprejeta.	AM
Občinski svetniki sprejeli proračun Občine Izola
Na včerajšnji izredni seji so izolski občinski svetniki potrdili proračun Občine Izola za leto 2016. Ta predvideva 20,5 milijonov evrov prihodkov in 20,6 milijona evrov odhodkov. Občina Izola se lahko v letu 2016 dolgoročno zadolži za izvedbo investicij do višine 1.1 milijona evrov in za upravljanje z dolgom do višine 4 milijone evrov.Ena večjih naložb v letošnjem letu na območju nove vpadnice v Izolo - vključno s krožiščem za izvoz iz hitre ceste, vpadnico v Izolo in krožiščem pri Komunali je zaključena, saj je Občina včeraj pridobila uporabno dovoljenje, danes bo sproščen tudi promet. Poleg tega bo Občina uskladila prostorske akte z namenom omogočiti vzpostavitev dodatnih poslovno-proizvodnih kapacitet za dve poslovni coni: Kajuhova-Morer in PUP Oprema, ter s tem omogočila nadaljnji razvoj lokalnega gospodarstva. V teku so tudi pogovori z lastniki nepremičnin na območju prostorskega akta ZN Polimer s ciljem, da bi skupaj poiskali rešitve za območje, na katerem je še nekaj neizkoriščenih kapacitet. Želja Občine je namreč, da omogočimo nadaljnjo rast obstoječih podjetnikov in vzpostavimo možnosti za odpiranje novih delovnih mest v Izoli. Načrtovana je tudi izgradnja Centra starejših občanov z oskrbovanimi stanovanji. Prav tako bomo skladno s prednostno listo občanom oddali še kakšno neprofitno stanovanje.
Zagnan bo še projekt urbanih vrtov, s katerim bomo občanom dali možnost za lastno pridelavo sadja in zelenjave. V letu 2016 bomo za zeleno Izolo poskrbeli tudi z večjo zasaditvijo dreves. Prvi premik k ureditvi obalne ceste pa bo zaprtje za promet območja ob avtokampu Jadranka. Na podlagi sprejetega Odloka o koncesiji za prenovo in urejanje javne razsvetljave bo urejena tudi javna razsvetljava, ki bo varčnejša in kvalitetnejša ter skladna z veljavno zakonodajo.
Svetniki so poleg proračuna in načrta razvojnih programov potrdili letna načrta razpolaganja in pridobivanja nepremičnega premoženja in se seznanili s kadrovskim načrtom občine.	<-7i

Rdeči križ
Na Rdečem križu so si oddahnili
Kot je povedal Branko Simonovič, so se svetniki opozicije borili za to, da bi preko proračuna Občina namenila Rdečemu križu dodatnih 30.000 eur, kar je vsega 0,015% vrednosti celotnega proračuna. Amandma, za katerega je župan povedal, da ga ne podpira, je vendarle podprla večina svetnikov.
Največ pozornosti na četrtkovi pro-
računski seji je bil deležen skupni amandma svetniških skupin Izola je naša in SDS, s katerim so želeli prerazporediti sredstva namenjena promociji turizma in delovanja Turističnega informativnega centra na Rdeči križ in enkratnemu subvencioniranju novorojenčkov.
Na predlog župana Igorja Kolenca so amandma ločili na dva amandmaja in s sprejetjem subvencije novorojenčkom ni bilo težav, saj je ta bil soglasno podprt. Daljšo razpravo in razkol med svetniki pa je povr-zočil amandma, ki bi vzel 30.000 evrov turizmu v prid Rdečemu križu. Predlog proračuna za leto 2016 je namreč predvideval le 59.000 evrov za Rdeči križ (proti lanskim 87.000 evrov), s tem, da so bila tudi ta predvidena sredstva letos namensko porazdeljena tako, da je bilo za plače zaposlenih na RK predvidenih vsega 15.500 evrov, medtem ko bi jih potrebovali 32.000.
Župan Kolenc je povedal, da ne bo podprl amandmaja za Rdeči križ, saj se je financiranje organizacije s strani Občine povečalo od 28.000 eur iz leta 2008 na 87.000 eur v lanskem proračunu. »Letos smo spremenili financiranje Rdečega križa. Dali smo točne postavke. Postavko za plače, postavko za pakete in postavko za tople obroke. Zagotavljam pa, da v kolikor bi se izkazalo, da bi bila potreba po paketih, bomo to ali skozi rebalans, ali skozi prerazporeditve, tudi pokriti.«.
Med najbolj glasnimi na razpravi je bil Saša Glavaš (SDS), ki je očital pripravljalcem proračuna, da so Rdečemu križu namenili samo sredstva za plačo tajnice, ne pa sekretarja, ter županu očital, da predsednice Rdečega križa Alenke Ceglar dlje časa sploh ni sprejel na pogovor. »Predsednica Alenka Ceglar nam je na odboru za družbene dejavnosti natančno razložila situacijo. Bila je psihično na tleh in nam je povedala, da, ko vas je vprašala, kako bodo pokrili plače zaposlenih, ste ji povedal, naj se znajde. Smo morda prvi območni odbor Rdečega križa, ki ne potrebuje sekretarja? Boste vi vodil Rdeči križ? Se ne zavedate, da je v Izoli vedno več revščine in vedno manj gospodarstva?«
Župan Kolenc se je očitkov branil in poudaril, da so vsako leto dali več sredstev Rdečemu križu, kljub temu, da »vsi ostali kazalniki prikazujejo nekaj drugega. In pozabiti ne smemo, da Rdeči križ lahko s svojo dejavnostjo, torej prirejanjem tečajev prve pomoči in ostalimi, lahko zasluži od 8 do 14.000 eur. Poleg tega ima še 10% prihodkov plače s strani Rdečega križa Slovenije. To pomeni, da imajo, v kolikor bodo delali, na razpolago več kot 30.000 eur za plače. Mi pa želimo, da se denar, ki ga dajo občani, vrne občanom v večini.«
Vlado Marič (DeSus) je poudaril, da je v Izoli vedno več socialnih težav, Alj oz Zorko (UN) pa je povedal, da so predlog pripravili zato, ker se nekateri v državi ne zavedajo, da imamo revščino. »Kar se pa plač tiče, sem prepričan, da se tudi na Občini nihče ni pripravljen odreči plači, zakaj bi se ji potem delavci na Rdečem križu? V Izoli smo izbrisali tudi Zvezdice. Lahko pa teh 30.000 evrov tudi namenimo izključno prehrambenim paketom, ali pa plačevanju najemnine brezdomcem, ki živijo v domu v Piranu. Vedno smo rekli, da želimo sodelovati. Zdaj imate svetniki možnost, da pokažete, tudi v primeru, ko ima župan drugačno stališče, s čemer ni nič narobe, da mislimo nekoliko drugače in podpiramo socialni program, ki je nujen.«
Nadzor brez nepravilnosti
Znano je, da je pred enim letom bilo veliko govora o domnevnih nepravilnostih na sedežu Rdečega križa Izola, o čemer so razpravljali tudi občinski svetniki, a Zorko in Marič sta prisotne spomnila, da sta nadzorna odbora občine Izola in Rdečega križa Slovenije opravila revizijo poslovanja Rdečega Križa Izola, kjer
nista ugotovila nobenih nepravilnosti. »Pred enim letom je bilo veliko očitkov, kako so na Rdečem križu zapravljali denar in so kazali s prstom na občana občine Izola. Do danes ni nihče ne zapisal ne odgovoril, da v Rdečem križu ni bilo nič narobe«, je poudaril Zorko.
Svetnica SD in predsednica Odbora za družbene dejavnosti Romina Kralj je na seji povedala, da so sredstva, ki jih opozicija zahteva za Rdeči križ namenjena plačam in ne paketom. »Meni se zdi, da občanom ni vse jasno, ko ugotovijo, da je 36% tistih 88.000 eur, ki jih Občina na-
meni Rdečemu križu za hrano, namenjenih za plače razdeljevalcev. Predlagam županu, da naslednje leto teh 88.000 eur da na razpis, da bodo šli izključno za hrano, za denarno pomoč in za vse tisto, kar bo šlo direktno občanom. Tako bomo dosegli ljudi. Na odboru za družbene dejavnosti ni bilo govora o tem, da bi bil denar potreben za dodatne pakete in račune. Mi smo se izključno pogovarjali o denarju za plače. Skozi RK, ki je humanitarna organizacija, skušamo izvesti neke naše želje, to je razdelitev hrane tistim, ki so najbolj potrebni in če je to danes RK, bo to jutri lahko katerakoli druga organizacija. RK ima v Sloveniji poseben status in ga zato tudi imamo najprej v mislih, ni pa edini.«
Svetniki so ob koncu razprave, tesno, z 9 za, 8 proti in štirimi neodločenimi, amandma sprejeli. am
Malo po četrtkovi seji občinskega sveta je Alenka Ceglar nepreklicno odstopila s položaja predsednice Rdečega križa Izola. Ceglarjeva je funkcijo predsednice, ki ni plačana, prevzela maja 2015 od Vlada Ostrouške. Ob ustoličenju se je zavzela za posodobitev komunikacije Rdečega križa in rešitev problematike z brezdomci. Na funkciji pa ni zdržala niti eno leto. »Prišla sem na Rdeči križ z namenom, da bi socialne probleme reševala, ne pa, da bi jih ustvarjala. A, če amandmaja ne bi sprejeli, bi morala dati odpoved enemu od zaposlenih, kar pa ni moja želja«, je povedala vidno razočarana Ceglarjeva. Rdeči križ Izola trenutno šteje tri zaposlene, od katerih je eden zaposlen preko javnih del, tajnica in sekretar. »Na seji je bilo slišati, da bi morali plače pokrivati z lastnimi sredstvi. Res je, da smo lani zabeležili 14.000 eur prihodkov, a vsa ta sredstva smo namenili nakupu prehrambenih paketov, saj so proračunska sredstva hudo zamujala. Poleg tega pa niti teh 14.000 eur ne bi bilo dovolj, da bi pokrili vse plače. In glede na to, da je sekretar zaradi bolniške na polovičnem delovnem času, nam tudi ne morejo očitati, da je preveč zaposlenih«. V vsakem primeru je jasno, da tudi lanskoletnih 87.000 eur ni dovolj, saj je socialno stanje v Izoli res slabo, kljub temu, da »kazalniki prikazujejo nekaj drugega«, kot pravi župan Igro Kolenc. »Vedno več je lakote. Veste, k nam prihajajo tudi zaposleni, ki ne shajajo skozi mesec. Ko smo lani eno soboto zbrali za eno tono in pol hrane, smo jo v ponedeljek razdelili v dveh urah. In to izključno tistim, ki prejemajo pomoč.« Ceglarjeva je povedala tudi, da je že tako racionalizirala delovanje Rdečega križa s tem, ko je ukinila nagrade, dnevnice, potne stroške ter abonmaje za parkirišče prostovoljcem in zaposlenim. Morda bi lahko bolje tržili učilnico, pravi, a to je tudi vse. »Rada bi povedala, da sem bila zelo žalostna, ko sem gledala sejo, saj je bil RK zelo degradiran. Zmotila me je izjava, da bi naslednje leto imeli razpis, preko katerega bi razdelili prehrambene pakete. Veste, RK ni samo razdeljevanje paketov, ampak je ogromno drugih stvari, od prve pomoči pa do nudenja psihološke opore. Poleg tega naj poudarim, da so letos v predlogu proračuna namenili 7.000 eur manj za pakete ob tem, da so popolnoma ukinili denar za ekipo prve pomoči, za oganizacijo tedna starejših občanov in za sprejem krvodajalcev jubilantov. Tako da niso rezali samo pri plačah.«
Rdeči križ Izola skrbi za več kot 600 Izolanov, tako s prehrambenimi paketi, kot tudi z občasnim plačevanjem kakšne položnice. »In srečala sem vedno nove prosilce. Med njimi so mlade družine, priseljenci ter ogromno upokojencev. V Izoli imamo revščino, a si pred tem dejstvom nekateri očitno zatiskajo oči. Kot bivša predsednica pa bi jim svetovala, da si za začetek preberejo, s čim vsem se ukvarja Rdeči križ«, je še povedala Ceglarjeva in poudarila, da si je funkcijo predsednice Rdečega križa želela zato, da bi še bolj poudarila humanitarno noto, a se je na žalost morala ukvarjati bolj s politiko, kot dobrodelstvom.	am

------------------------------------Naš glas----------------
Kako in kdaj smo nehali načrtovati
Naš glas, se je nekoč imenovalo interno glasilo kolektiva Delamaris, Napisano je bilo, seveda, na pisalni stroj, razmnoženo s ciklostilom, prelom pa narejen po vzoru zapisnikov, Danes bi rekli, da to ni za branje, toda v glasilu je toliko zanimivih informacij, da bi ga prebirali tudi danes. Pa ni niti glasila niti Delamarisa,
Tudi danes tovarniška in občinska glasila govorijo o tem, kako je kdo posloval in kaj vse bodo storili v prihodnje, toda, za razliko od ciklostiranega glasila, v teh informacijah ni več čutiti ljudi. Tudi zato je vse več predlogov, da se tovarniška in občinska glasila izvzamejo iz seznama javnih glasil, saj gre pri večini za piarovske izdelke, ki jih kritična javnost niti slučajno ne zanima. To je nedavno ugotovil tudi Transparency international Slovenija, ki je posebej omenil glasila mestnih občin Ljubljana in Koper, ni pa spregledal še mnogih drugih.
Planiranje nekoč
V glasilu Delamarisa smo seveda naleteli tudi na načrte kratkoročnega in srednjeročnega razvoja ter se ob tem spomnili starega planskega gospodarstva, ki je temeljilo prav na takšnih načrtih. Že res, da takrat trga dejansko ni bilo in so cilje opredeljevali na ravni države in občin, toda dejstvo je, da smo takrat vsaj vedeli, kaj bi radi dosegli (država), danes pa tega velikokrat ne vemo in je načrtovanje prihodnosti bolj zbirka želja kot realnost.

Razvoj z ničlami
Na občinski ravni o prihodnosti govori ravnokar sprejet proračun oziroma Načrt razvojnih programov, ki lahko nepoučenega obča-naspravi v depresijo ob pogledu na vse ničle, zapisane v letih 1017, 2018 in 2019. Kaj naj pričakuje izolski občan v naslednjih treh ali petih letih? Podaljšanje Južne ceste od “Ritoše” do novega krožišča in morebitno načrtovanje ter začetek gradnje kulturnega doma za katerega nimamo niti lokacije, niti ideje in niti denarja.
Država še brez vizije
Država ni nič boljša, razlika je le v tem, da tam, o načrtovanju prihodnosti, vsaj razmišljajo. Vlada si je namreč, kot pomembno prednostno nalogo svojega mandata zadala pripravo Strategije razvoja Slovenije. Prvi in temeljni korak priprave strategije razvoja Slovenije je oblikovanje Vizije Slovenije 2050, ki ji bo sledila priprava strateškega dokumenta, ki bo opredelil ključna razvojna področja naše države do leta 2030, temu pa bo sledil še srednjeročni akcijski načrt. Za prihodnje mesece je napovedala tudi dogodke po različnih krajih Slovenije.
Če bodo prišli v Izolo bodo lahko le ugotovili, da občina še nima pripravljenega občinskega prostorskega načrta, kar je, na nek način, dobro, saj smo se že leta 2007 odrekli priprave vizije razvoja Izole, nato pa tudi pripravi strategije (če odmislimo tiste o turizmu in prometu, ki smo jo itak vrgli v predal). Očitno bo zdaj nova priložnost, da se načrtovanja prihodnosti lotimo tako, kot je treba. Načrt razvojnih programov ni dobra napoved, d.m.
Ekološki otok naj postane spina
Na pobudo krajanov in krajevne skupnosti Staro mesto je izolska Komunala odstranila kontejnerje iz dveh ekoloških otokov v starem mestu. Zdaj je čas za dogovor kakšno namembnost dati tem prostorom.
Prihodnost ekološkega otoka pri muzeju Parenzana je bolj ali manj znana, saj so tam kamnite skulpture japonskega kiparja Nagaseja, ki so namenjene druženju otrok in odraslih. Drugače pa je z donedavnim komaj urejenim in zdaj izpraznjenim ekološkim otokom pri Bes-enghijevi palači. Odstranjen je bil zato, ker pač ne sodi v neposredno bližino turistično zgodovinskega spomenika, zagotovo pa tja ne sodi niti parkirišče, ki si ga je zamislil voznik iz glavnega mesta.
Bralec Mandrača, ki nas je tudi opozoril na ta problem je ob tem tudi predlagal, da bi v ta prostor lahko spet postavili pipo oziroma špino, kot se je reklo včasih.
Menda je njega dni tam špina že bila, uporabljale pa so jo gospodinje iz soseščine in obiskovalci palače ter bližnje cerkve sv. Mavra. Zelo verjetno obstajajo tudi fotografije tega trga iz preteklosti.
Zagotovo pa prostor ne bi smel spet postati parkirišče, saj na ta način razvrednotimo vse, kar smo, kot občina in država, v teh letih vložili denarja v obnovo Besenghijeve palače in Cerkev sv. Janeza Krstnika
Tako je bilo včasih
Članek iz internega glasila Naš glas, izolske tovarne Delamaris iz leta 1959. Glasilo so urejali: Miro Banovac, Miro Brecelj, Draga Božič, Albin Bubola, Viljem Može, Zvonko Grahek, Ivan Lenič in Eva Javoršek. Odgovorni urednik je bil Avgust Brezavšček.
Iz sej Delavskega sveta
Na 11. seji je Delavski svet najprej obravnaval in potrdil sklepe Upravnega odbora in nato obravnaval predloge, ki jih je Upravni odbor (danes bi temu rekli uprava) pripravil za Delavski svet.
Občinski ljudski odbor Izola je namreč dobil od Republiškega kreditnega sklada 60 milijonov dinarjev ter s tem denarjem tudi že zgradil stanovanjski blok. Od celotnega kredita pa bo ostalo okrog 20 milijonov dinarjev, ki jih daje na razpolago za gradnjo še enega stanovanjskega bloka, ki bo imel 21 stanovanj. Celotni stroški gradnje tega bloka bodo znašali 60 milijonov dinarjev. Zaradi visoke participacije (2/3 celega zneska) sta za gradnjo tega bloka zainteresirana le naš kombinat in Meha-notehnika in sicer mi za 11, oni pa za 10 stanovanj. Pri mestni hranilnici v Izoli bomo najeli posojilo za soudeležbo v znesku 7.000.000 din, kar bomo morali vrniti v roku enega leta. Delavski svet je smatral, da so ti pogoji sprejemljivi in gospodarsko zmogljivi, zato je ta sklep potrdil.
Nadalje je bilo govora o tem, kako bi se osamosvojili glede ulova atlantske tune. Da ne bi bili vedno odvisni od tujih podjetij bomo skušali formirati poslovno združenje Delamaris - Riba, ki naj bi si oskrbelo ladje in organiziralo ulov v Atlantskem oceanu. Ker je še vsa zadeva v razvoju bomo o njej obširneje poročali kasneje. Upravni odbor je obravnaval nabavo treh kamionov, na Delavskem svetu pa je bilo pojasnjeno, da smo v letošnjem letu plačali cca. 42 milijonov din za izvršene tuje prevoze. To samo še potrjuje potrebo po novih kamionih, zato delavski svet sklene, da bomo kupili 3 nove kamione TAM 4500, med katerimi bo eden prekucni. Za Saurerjevo prikolico pa je treba prej poizvedeti ceno, nakar bomo sklepali tudi o tem.
0 ukinitvi obrata IKRA so že govorili na sejah Upravnega odbora. Delavski svet je potrdil ukinitev tega obrata.
Delavski svet odobri uvedbo treh novih delovnih mest in sicer za vodjo razvojnega oddelka, referenta za izobraževanje in vrtnarja za vzdrževanje parkov, nasadov in plantaže. (Delamaris je namreč imel lastno plantažo 2.537 smokev in 2.640 marask ter kurjo farmo.
—------------------------------------ Šared----------------
Če prodajajo vsi pa bo tudi občina
Dolgo je trajalo dogovarjanje o sprejemanju prostorskega načrta za naselje Šared. Končno je bil v prejšnjem mandatu ta prostorski dokument sprejet, zdaj pa že poteka intenzivna prodaja zemljišč v zasebni lasti. Nič čudnega torej, če se je podvizala tudi Občina Izola, ki ima na tem območju kar nekaj zemljišč.
V proračunu Občine Izola za leto 2016 je predvidenih nekaj več kot 4 milijone evrov prihodkov iz naslova o prodaji stavbnih zemljišč. Pomemben del le-teh je v Šaredu, in so del pred dvema letoma sprejetega OPPN Šared.
Na javni obravnavi OPPN Šared, ki je bila decembra 2013 v zadružnem domu v Kortah, so bili najbolj glasni podporniki sprejetja prostorskega načrta, ki v Šared prinaša veliko izboljšav, a tudi nekatere pasti. Med temi je vsekakor dejstvo, da bo, če bo OPPN izveden tako, kot pričakujejo v občinski upravi, Šared postalo mesto, s to razliko, da bo od središča mesta in za mesto pomembne infrastrukture razmeroma oddaljeno. Zato nas je zanimalo, ali je realno pričakovati, da bi letos že prodali katero od zemljišč v občinski lasti?
»Občina Izola že v tem letu načrtuje prodajo nekaterih zemljišč v občinski lasti, v obsegu kot je predvideno v letnem načrtu razpolaganja (za leto 2016). Pri tem bo potrebno urediti tudi določena premoženjska in pravna razmerja ter pristopiti k postopku parcelacije območja (predvsem odčitati območja, ki bodo namenjena cestam). Parcelacija bo predvidoma opravljena na celotnem območju, ki ga pokriva OPPN Šared, potekala pa bo fazno. Tudi prodaje nepremičnin v lasti Občine Izola na območju Šareda bodo potekale v več sklopih.«
Novogradnje z greznico?
Med najpomembnejšimi argumenti za sprejem prostorskega načrta je bila vsekakor gradnja kanalizacije, ki je v 21. stoletju takorekoč nujna. Trik je v tem, da v OPPN-ju ni zapisano, da je kanalizacija tudi pogoj za prodajo zazidljivih zemljišč. In kot je znano, je postavitev kanalizacije (še vedno) odvisna od trase sle-menske ceste Jagodje - Šared, ki pa se je v zadnjih letih ustavila. Zanimalo nas je, če to pomeni prodajo parcel za gradnjo individualnih hiš z greznico?
»Gradnja kanalizacijskega sistema v naselju Šared v letu 2016 ni predvidena. Predhodno je potrebno rešiti navezavo naselja Šared na kanalizacijsko omrežje mesta Izola in posledično navezavo na čistilno napravo v Kopru. Skladno z Zakonom o graditvi objektov je, ne glede na določila prostorskega akta.
možno izvajati gradnjo v naselju s samooskrbo objektov, kar pomeni, da morajo graditelji zagotoviti potrebne alternativne načine komunalne oskrbe objektov do izgradnje javnih sistemov (kanalizacije, vodovoda).
Prav tako je v Odloku o OPPN Šared določeno, da je za odvajanje oz. prečiščevanje odpadnih vod možna postavitev malih čistilnih naprav ali tudi skupnih čistilnih naprav za potrebe več objektov. Razmišljanje gre v smeri, da bi občina kupcem in drugim lastnikom zemljišč na tem območju torej dala soglasje k postavitvi malih čistilnih naprav in sicer za čas do izgradnje ustrezne komunalne infrastrukture, ki bo omogočila priključitev na kanalizacijsko omrežje.«
Kaj se dogaja s slemensko cesto?
Kot rečeno, je komunalna povezava Šareda in Izole odvisna od gradnje slemenske ceste Jagodje - Šared. Gradnja te ceste pa ni predvidena v kratkem. Zanimalo nas je, kje je prišlo do zastojev oziroma, če so na Občini predvideli kakšne druge variante priključitve komunalnega omrežja Šareda.
»Do zastojev pri projektu Slemenske ceste Jagodje - Šared je prišlo pri pridobivanju zemljišč za gradnjo ceste v kateri poteka tudi predvideni fekalni kolektor za odvajanje odpadnih vod naselja Šared.
Zaradi navedene problematike smo, za navezavo naselja Šared na kanalizacijsko omrežje mesta, pristopil k iskanju rešitev in na ravni idejne zasnove pridobili možne rešitve poteka fekalnega kolektorja izven območja predvidene slemenske ceste. Na osnovi idejnih zasnov bomo, po opredelitvi izvedbeno najbolj oprijemljive rešitve, v letu 2016 pristopili k naročilu projektne dokumentacije.
Zaenkrat je predvidena samo prodaja
Glede na to, da letošnji proračun ne namenja takorekoč nič sredstev za investicije, postaja jasno, da večjih urbanističnih posegov na Šaredu ne bo. To so nam potrdili tudi iz kabineta župana, kjer pravijo, da »V okviru proračuna 2016 so za naselje Šared predvidene parcelacije cest in izdelava projektne dokumentacije za dograditve omrežij komunalne infrastrukture (vodovod), ki so potrebna za priključevanje objektov. Gradnja cest v tej fazi ni predvidena saj je predhodno potrebno izvesti vgradnje vseh predvidenih komunalnih naprav z OPPN, ki pa bo potekalo fazno po posameznih območjih Šareda in v skladu s planiranimi proračunskimi sredstvi v posameznih proračunskih obdobjih.«
Kaj se bo zgodilo s Šaredom?
Podporniki spremembe prostorskega načrta za Šared so bili, kot rečeno, zelo glasni na javni obravnavi, zato so tisti, ki se s spremembo vasi v mesto niso strinjali, kar nekoliko poniknili. So pa že takrat opozarjali, da gre morda za preveliko spremembo okolja, ki večjih sprememb v zadnjih desetletjih ni doživelo.
Komunalno opremljanje objektov, obstoječih in novih, bo torej še počakalo, ampak očitno je obstajal tudi velik interes posameznikov za prodajo zazidljivih zemljišč v idiličnem izolskem zaselku z neverjetnim pogledom na morje. Naj omenim, da je ta trenutek na najbolj znani neprimičninski spletni strani na prodaj kar 22 zazidljivih zemljišč v Šaredu.
Prodaja tako velikega števila zazidalnih parcel je nedvomno rekord za vas, ki šteje dobrih 500 prebivalcev. In kdo ve, če se krajani Šareda zavedajo, kaj se bo zgodilo, če bo Občina uspela s prodajo svojih zemljišč, ob vseh tistih, ki jih že pro-

Kmetijska zemuišča
dajajo zasebni lastniki? Za mnenje smo povprašali Borisa Palčiča, ki je bil med tistimi redkimi, ki so na javni obravnavi upali povedati kaj proti OPPN-ju.
Živeli bomo na gradbišču
»Bojim se, da se ljudje povsem ne zavedajo, kaj pomeni sprejetje tega zazidalnega načrta.
Če upoštevamo, da slemenska cesta ne bo zgrajena še nekaj časa in da ni predvidenih nobenih izboljšav obstoječe ceste, lahko pričakujemo, da se bomo naslednjih nekaj let vozili med tovornjaki. In edina prava izboljšava, kanalizacija, ki je marsikoga prepričala, da podpre projekt, zaenkrat še ve-
dno visi v zraku. ((
Da se vas počasi spreminja v gradbišče je že moč videti po nekaterih prvih začetkih gradenj. Naslednja bodo, če se bodo našli kupci, občinska zemljišča, kjer so predvidene terasaste gradnje., kjer bo problematika komunalne infrastrukture še posebej vidna.
Šaredu se prav lahko zgodi, da se bo vas spremenila v mesto, le kanalizacije ne bo imela.
»In zanimivo, ob javni obravnavi so predstavniki Občine povedali, da sami nimajo nobenega interesa ob sprejetju zazidalnega načrta. Očitno vendarle ni tako«, je še povedal naš sogovornik s Šareda.
A.M.
Zadnja vest
Istrabenz plini lzola:Trimo Trebnje 26:25(16:15)
Izolani so včeraj vknjižili prvo zmago v spomladanskem delu prvenstva in tako povečali svoje možnosti za obstanek v prvoligaškem tekmovanju.
Odločilni gol je v zadnjih trenutkih tekme dosegel Andraž Velkavrh, nova okrepitev na golu, Zoran Puhanič pa je v zadnjih minutah tekme obranil vse tri poskuse nasprotnikov ob strelih s sedmih metrov.
Razpis za kulturna društva
Center za kulturo, šport in prireditve Izola je objavil Javni razpis za sofinanciranje programov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Izola za leto 2016 Predmet razpisa je sofinanciranje izvajalcev letnega programa ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Izola.
Na razpis se lahko prijavijo izvajalci ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki so vpisani v register društev pri Upravni enoti Izola, in sicer kot kulturno društvo, imajo zagotovljene materialne, prostorske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih aktivnosti, imajo strokovni kader, ki izpolnjuje pogoje za vodenje aktivnosti društva, imajo zagotovljene vaje vsaj 36 tednov v letu, imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini ter podpišejo pogodbo o sofinanciranju, oziroma: so registrirani kot društvo pri Upravni enoti Izola, ki sicer ne sodijo med kulturna društva, vendar imajo v svojem letnem programu predvideno izvajanje posameznih kulturnih projektov, da se projekt, s katerim se prijavljajo na razpis, izvaja v naši občini ali vsaj prvič predstavi v naši občini. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za leto 2016 je 75.000,00 EUR.
Vabilo društva invalidov
Vljudno vabljeni na telovadbo na Društvu invalidov izola Vsak ponedeljek od 10.00 do 11.00 ure.
Že
prijazni do kupcev skrbni do vaših vozil odgovorni do okolja
in ponosni, da vse to delimo z Izolo in Izolani
AVTO CENTER
Pomembne tekme pred rokometaši

Rokometaši Izole igrajo zadnja dva kroga ob sredah: minulo sredo so izgubili v Celju, sinoči pa so doma igrali z ekipo Trima iz Trebnjega. Sicer pa je po prejšnjem krogu prišlo do spremembe na lestvici. Slovenj Gradec je z Izolo zamenjal mesto in je s točko prednosti na enajstem mestu, naši fantje pa so tako na repu seznama, kar jih še ohranja v prvi ligi. Zelo pomembna bo tako sobotna tekma s Slovenj Gradcem, ki jo bodo Izolani odigrali na Koroškem. V prejšnjem krogu je zmagal tudi Slovan in se tako našim približal na dve točki razlike. Po Slovenj Gradcu prihaja 19. marca v Izolo Koper 2013, zatem pa bo - če naši prej ne naberejo prepotrebnih točk, najbrž odločilno srečanje na Kodeljevem med Slovanom in Izolo.
V drugem polčasu precej bolje
Celje PL : Istrabenz plini Izola 36:18 (22:6)
CELJE Dvorana Zlatorog, gledalcev 200, sodnika Vidic in Žibert.
Istrabenz plini Izola: Gregorič, Štavar, Čolič 1, Božič, Zorič Stepančič, Čosič 3, Kecman 4, Redžič 1, Vukovič, Stopar 1, Ravlija 1, Velkavrh 7, Matijaše-vič, Madžarevič. Trener: Borut Hren.
Izključitve: Celje PL 6, IP Izola 6 minut; 7-m: Celje PL 4 (4), IP Izola 3(1).
Gostovanje Istrabenz plinov Izole v Celju se je končalo s porazom s 36:18. Ob čvrsti domači obrambi so imeli gostje težave že od uvodnih minut. Sredi polčasa je bil izid 11:3 (vse tri gole za naše je zabil Elvin Čosič), do odhoda na odmor pa se je rezultat še ‘podvojil’. Kljub veliki razliki se Izolani niso predali, ampak so se v nadajevanju precej bolj enakopravno kosali z domačini. Delni izid drugega polčasa je bil 14:12, to pa je pred odločilnimi tekmami v boju za obstanek vzpodbudna novica za izolski tabor.
Kadeti odščipnili točko Koprčanom
V soboto so nas razveselili naši kadeti, ki so v tekmi 7. kroga polfinalne skupine A v gosteh remizirali s sosedi iz Kopra, bilo je 22:22 (11:10). Zadnji gol za izenačenje je dosegel Poberaj, ki je bil s sedmimi goli najboljši strelec v naših vrstah. Izolani tako ostajamo na lestvici četrti, z dvema točkama prednosti pred Koprčani.
Mlajšim dečkom B pa ni šlo, saj so v 7. krogu polfinalne skupine A izgubili na gostovanju pri Marku Olimpiji s 35:23. Škoda, saj so naši upi v prvem polčasu vodili že s petimi goli prednosti, ob odhodu na odmor pa za dva (15:17). Najboljša strelca sta bila Mohorič in Orbanič s po 5 doseženimi goli.
SBKH3] BfSCMZLBO1
Na deževno nedeljo so naše SDA in KAD odigrale tekmi z Rokometnim klubom Olimpija. Žal so dekleta obe tekmi izgubile.
KAD RK Olimpija - ŽRK Izola 26:22
SDA: RK Olimpija - ŽRK Izola 24:19
Naše odbojkarice so minuli konec tedna doma gostile ŽOK Triglav Kranj, ki je bil s 3:0 boljši od Izolank. Te so se sicer dobro upirale Gorenjkam, vendar jim ni uspelo osvojiti niti niza (20:25,17:25,21:25).
V soboto, 12. marca, igrajo naša dekleta v Ljubljani z Vitalom.
todrnEB
Premalo tvegal in zdrsnil po lestvici
Za jadralci v olimpijskem razredu finn je tretji tekmovalni dan odprtega evropskega prvenstva v Barceloni, zaradi slabih vetrovnih razmer pa so spet izpeljali le eno regato. Vasilij Žbogar je bil daleč od želenih mest in je v skupnem seštevku nazadoval na 15.
V sivi in mrzli Barceloni so danes napovedali nekaj več vetra kot v preteklih dneh, a tudi tokrat ga je bilo le za vzorec. Po daljšem čakanju so le izpeljali eno regato, v kateri pa Žbogarju nič ni šlo po načrtih in končal jo je kot 43. "Danes je bilo še malo slabše kot ostale dni, zelo težke razmere, malo vetra, na trenutke nič, na trenutke zelo malo, tako da nikakor ni šlo. Hitrost jadrnice ni prava, težko je jadrati, jaz ne jadram pogosto po sredini in vedno veliko izgubim. Danes je bil prav tak dan, ko sem po sredini poskušal ujeti nekaj jadrnic, pa sem samo izgubljal. Potem je še veter obrnil za 40 stopinj in se ni dalo več nič pridobiti,” je o današnjem dogajanju na morju povedal Izolan, ki je v skupnem seštevku izgubil 7 mest.
Ne le Žbogar, tudi številni drugi odlični jadralci so v spremenljivih razmerah daleč od želenih rezultatov, aktualni evropski prvak, Hrvat Ivan Kljakovič Gašpič je šele 20.
"Razmere so zelo težke, na morju se dogaja vse, zelo je nepredvidljivo, kar kažejo tudi rezultati. Nekaterim jadralcem se uspe držati v ospredju, ostali zelo nihamo, ampak veter je za vse enak, ” je razmere opisal drugi z lanskega evropskega prvenstva, a krivdo za slabši rezultat prevzel nase: "Ne smem kriviti vetra ampak sebe, ker po takšnih razmerah bi moral malo več tvegati, kajti jadrati po srediti se po takšnih razmerah ne izplača. ”
Po štirih odjadranih regatah je na odprtem evropskem prvenstvu v vodstvu Novozelandec Josh Junior, ki ima 9 točk prednosti pred Madžarom Zsomborjem Bereczom, 23 točk pa zaostaja trenutno tretji Nizozemec Pieter Jan Postma. Do danes vodilni, Hrvat Milan Vujasinovič je peti, Vasilij Žbogar pa na 15. mestu zaostaja že za 66 točk.
Zaključek EP razreda laser in laser radial
Na Kanarskih otokih se je z zadnjimi tremi plovi končalo odprto evropsko prvenstva razreda laser in laser radial. Najvišje uvrščeni Slovenec je Žan Luka Zelko v olimpijskem razredu laser, ki je zabeležil še 61., 47. in 33. mesto in prvenstvo končuje na 52. mestu in 45. mestu v evropski razvsrtitvi. Nik Ple-tikos je danes končal kot 39., 32. in 20. v srebrni skupini in je na skupnem 76. mestu in 68. mestu v evropski razvrstitvi. Do zmage in naslova evropskega prvaka je prijadral Šved Jesper Stalheim, na drugem mestu končuje Korejec Jeemin Ha, tretji pa je Norvežan Kristian Ruth.
Edina slovenska jadralka Kim Pletikos v olimpijskem razredu laser radial je danes v cilj prijadrala na 10. in 14. in 28. mestu srebrne skupine in se povzpela na končno 64. mesto in 56. mesto v evropski razvrstitvi. Zlato in naslov evropske prvakinje je osvojila Nizozemka Marit Bo-uvvmeester, srebrna je Švedi-nja Josefin Olsson, bron pa gre Finki Tuuli Tenkanen.
Zaključen drugi Spring Meeting
Ta vikend je v organizaciji ŠD Piran v Portorožu potekala druga od kriterijskih regat za razred optimist, regata Spring Meeting. V petek, soboto in nedeljo se je skoraj 140 jadralk in jadralcev iz Italije, Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije petih plovih pomerilo za čimboljše uvrstitve.
V razredu optimist je v absolutni konkurenci zmagal Fi-lippo Costa (C D V Muggia), drugi je bil Leonardo Honold (Bodensee YC), tretji pa Matej Planinšič (JK Pirat Portorož). Prvo mesto med dekleti si je prijadrala Giorgia Sinigoi (JK Čupa), drugo mesto je osvojila Rosa Doner (KYCK), tretje pa Caterina Sedmak (JK Izola). Med kadeti je prvo mesto osvojil Luka Zabukovec (JK Jadro Koper), drugi je bil Jan Basi (JK Jadro Koper), tretji pa Ni-colo Coslovich (SNPJ). Med kadetinjami je zmagala Alja Petrič (JK Jadro Koper), druga je bila Elena Degrasi (Societa Triestina Vela), tretja pa Chiara Barbarotto (ASS Velica Lido). Zaradi tehničnih težav z računalnikom je regatni odbor rezultate delal ročno in z delom končal pozno. Vsem tekmovalcem bodo priznanja podelili ob velikonočni regati konec marca 2016.
1. SNTL- članice
Arrigoni: Letrika 5:0
V nedeljo so članice igrale doma tekmo 11. kroga. Proti oslabljeni ekipi Letrike so naše igralke zmagale veliko lažje kot
smo pričakovali. V prvem delu prvenstva smo v Vrtojbi slavili tesno s 5:4, tokrat pa so pri Le-triki manjkale kar dve ključni igralki, tako da zmaga ni bila vprašljiva v nobenem trenutku. Po dve tekmi sta zmagali Jana Ludvik in Urška Čokelj, eno zmago pa je dosegla Katrina Sterchi.
1. SNTL-člani
Arrigoni: Križe 5:1
Tudi člani so odigrali v soboto domačo tekmo 15. kroga proti zadnjeuvrščeni ekipi iz Križ. Na dvoboju smo izgubili le prvo tekmo, nato je vse steklo po pričakovanjih in naši igralci so zasluženo zmagali. Po dve tekmi sta zmagala Erik Paulin in Michele Vigini, en dvoboj pa je zmagal Simon Frank.
1. SNTL - člani
Krka 2 : Arrigoni 5:0
Že v ponedeljek so člani vnaprej, zaradi nastopa mladinske reprezentance, odigrali tekmo 16. kroga. Na Otočcu so se nam domačini oddolžili za poraz v prvem delu prvenstva. Tokrat so nam res pokazali, kako se igra namizni tenis. Enostavno so bili boljši v vseh elementih igre, za kar jim lahko samo športno čestitamo.
Mihael Kocjančič in Manca Paljk prva
V nedeljo je v Izoli potekalo regijsko prvenstvo za mlajše kadete in maljše kadetinje. Igralo se je v treh disciplinah in sicer posamezno, v dvojicah in mešanih dvojicah.
Posamezne naslove sta osvojila Mihael Kocjančič in Manca Paljk. Ob tem velja omeniti še drugo mesto posamezno Uroša Žavbija, ki je zmagal v paru prav z Mihaelom Kocjančičem. Do svoje prve medalje na regijskih tekmovanjih sta prišla Benjamin Lakošeljac in Emanuel Kocjančič, ki sta bila tretja. Za oba tekmovalca je to nedvomno lep uspeh ob upoštevanju dejstva, da bosta v tej kategoriji lahko igrala še štiri, oziroma tri leta.
©0DSlSu\!5®
Tekme se kar vrstijo
V	zadnjih treh vikendih so se tekmovalci strelskega kluba Izola udeležili kar štirih tekem. Na Vrhniki je 21.2.2016 potekalo Regijsko prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško. Ciciban Martin Frank je bil šesti. Mlajši pionirji pa so bili ekipno prvi (Jaka Hrvatin L, Vito Kavalič 2., Aljaž Bajt 3., Val Lorbek Ivančič 4., Martin Memon 11., Luka Karapandžič 14., Luka Blaževič 15., Klemen Švara 17. in Alen Karajkovič 18. mesto). Med Pionirji je bil Dan Lorbek Ivančič tretji, Mark Ro-žac deseti, Pionirka Lara Frank pa med Pionirkami prva.
Člani so bili ekipno peti (Aljoša Frank 7., Ivan Božič 11., Bojan Šuštar 17. in Dorjan Rožac 18. mesto). Članice so bile druge (Dolores Šuštar 5., Patricija Memon 6. in Nataša Sušnik 7. mesto).
27.2.2016 je na Vrhniki potekalo Regijsko prvenstvo v streljanju s standard zračno pištolo, kjer se je naš edini predstavnik med člani Ivan Božič uvrstil na 12. mesto.
V	Piranu je 28.2.2016 potekal 5. turnir II. Državne lige Zahod. Ekipa standard zračne puške je bila peta (posamično Enej Šuštar 10., Katja Reja 14. in Jernej Galjanič 15. mesto), ekipa z zračno pištolo pa je bila druga (Andrej Jakomin tretji, Ivan Božič četrti in Leon Tomažin deveti).
To nedeljo, 6.3.2016, pa je v Ankaranu potekalo še Regijsko prvenstvo v streljanju s standard zračno puško. Med Članicami je bila Katja Reja četrta in Dolores Šuštar sedma, med Mla-
dinci pa Jernej Galjanič prvi in Enej Šuštar drugi.
Na višku je torej sezona regijskih prvenstev, na obzorju pa se že kažejo državna prvenstva in izolski tekmovalci se nanje intenzivno pripravljajo. Zapisala: dš
C0k»
V	počastitev dneva žena je bil v ponedeljek 7.marca turnir v taroku za posameznike. Kot že vrsto let je bilo tudi letos Društvo upokojenvec Jagodje Dobrava pokrovitelj turnirja, ki je bil odigran v hotelu Delfin Izola.
Odigrana so bila tri kola po 15 iger. Odlično formo je pokazal Miro Mezgec, ki je ponovno osvojil vseh 6 možnih točk in dobro razliko +1094. Po 5 točk sta osvojila Ivica Grdič in Miran Zajc. Odločala je razlika, ki je bila v prid Grdiču s +1298, Zajc pa je zbral razliko +572. Četrto mesto je osvojil Božo Praprotnik s 4,5 točkami in razliko +398. Peto mesto je pripadlo Antonu Sevčnikarju s 4 točkami in razliko +865.
V	piceriji hotela Delfin Izola je bila razglasitev rezultatov. Podeljene so bile nagrade, ki jih je prispevalo DU Jagodje Dobrava. Ženske so dobile rdeče nageljne in tarok karte. Prav tako je prvouvrščeni Miro Mezgec prejel tarok karte. Sledilo je družabno srečanje vseh nastopajočih, ki se zahvaljujejo DU Jagodje Dobrava, da je kljub okrnitvi sredstev obdržalo pokroviteljstvo tega turnirja. Naslednji turnir bo 14.3. s pričetkom ob 16.00 uri v kavarni hotela Delfin Izola.
D.B.
Sobotno poplavljanje morja je presenetilo voznike, ki so parkirali avtomobile na Velikem trgu. Nekateri od njih so pogrešali sireno, kot jo poznajo v Piranu, res pa je, da so na teren prišli tako gasilci kot občinski redarji in poskrbeli, da med poplavo ni bilo prometa po poplavljenem sončnem nabrežju. Domačini iz sosednjih ulic pa so se tudi pripravili na poplavo.
Izolani smo pod povprečjem
Tokrat ni kriva ne občinska oblast ne politika, pač pa naša slaba odzivnost na povabilo programa Svit, ki pomaga odkrivati pre-drakave spremembe in raka na debelem črevesu in danki.
Lani je bilo v Sloveniji v program povabljenih 299.407 oseb izjavo o sodelovanju pa je vrnilo 177.979 oseb (59,67 %). Komplet testerjev za odvzem dveh vzorcev blata na prikrito krvavitev blata je bil poslan 167.994 osebam. Za analizo primerne vzorce je do 31.12.2015 vrnilo 158.464 (94,06 %) oseb. Med analiziranimi osebami je imelo 148.144 (93,48 %) oseb negativen izvid in 10.328 (6,52 %) oseb pozitiven izvid. Presejane 1 je bilo 55,12 % povabljene populacije. V letu 2015 je bilo izvedenih 9.476 kolonoskopij v 26 pooblaščenih kolonoskopskih centrih.
Na koprskem je bilo lani je v program povabljenih 22.593 oseb, od tega 11.105 moških in 11.488 žensk. Izjavo o sodelovanju je vrnilo 12.640 (56,32 %) oseb, od tega 5.749 (52,28 %) moških in 6.891 (60,21 %) žensk.
Od 11.282 vrnjenih kompletov vzorcev blata primernih za analizo je bilo 10.559 (93,59 %) testov negativnih in 723 (6,41 %) testov pozitivnih. Presejane je bilo 52,02 % povabljene populacije.
Odzivnost Izolanov je bila celo med najnižjimi tudi v koprski regiji. Če je bila v Postojni več kot 60%, je bila v Izoli le 55,56%, med moškimi celo, samo 50,48%. V letu 2015 je 723 oseb s pozitivnim testom na prikrito krvavitev v blatu prvič opravilo kolonoskopijo. Odkritih je bilo 11 primerov raka debelega črevesa in danke, 179 oseb je imelo napredovali adenom, kar predstavlja večje tveganje za nastanek raka.
Vsekakor podatki niso ravno razveseljivi in če ste doslej pozive Svit-a jemali bolj z rezervo, je zdaj morda čas, da nekaj storite tudi za svoje zdravje. Storitev, ki jo opravlja Svit je brezplačna, Svitovia kontaktna točka v Izoli pa je Taja Benčič Ribarič iz Zdravstvenega doma Izola.
Krožišče je odprto
S simboličnim odprtjem je v petek, 4. marca, župan Igor Kolenc sprostil promet na novi izolski vpadnici. Ob odprtju je poudaril, da je bilo po skoraj polletni zamudi v začetku februarja dokončano krožišče pri komunali po prvotnih načrtih, kar pomeni, da je bila izvedba v vseh pogledih enaka kot je bilo primarno načrtovano in opredeljeno v javnem naročilu za izvedbo del. Prav tako se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so aktivno pripomogli k uresničitvi projekta, ki pomeni nov zagon za gospodarski razvoj na tem območju in dodano vrednost za Izolo.
Dela na regulaciji hudournika in na velikem krožišču so se začela v letu 2014, vpadnica pa je bila zaključena v letu 2015. Prav tako je z deli na krožišču pri komunali Občina Izola pričela že v juliju 2015. Tega je želela urediti v sklopu vzdrževalnih del v javno korist. Dela so bila na podlagi odločbe gradbenega inšpektorja lansko poletje začasno ustavljena. Po skoraj polletni zamudi je bilo v začetku februarja dokončano krožišče po prvotnih načrtih, kar pomeni, da je bila izvedba v vseh pogledih enaka kot je bilo primarno načrtovano in opredeljeno v javnem naročilu za izvedbo del. Vrednost vseh del je bila v višini 1,5 milijona evrov, pri čemer je večino investicije sofinanciral Dars. Izvajalec vseh del je bil Grafist d.o.o., s podizvajalcem CPK d.d.	SZJ
Smučanje ni samo na snegu
Človek je del družbenega okolja, v katerem raste, živi in deluje. Da bi lahko otroci sodelovali z okoljem, vplivali nanj in ga pozneje aktivno spreminjali, morajo postopoma spoznati bližnje družbeno okolje in hkrati dobivati vpogled v širšo družbo.
V vrtcu Mavrica Izola je v mesecu februarju otroke skupine »Ježek« obiskal Vid Baruca, demonstrator pri komisiji za alpsko smučanje Smučarske zveze Slovenije - ZUTS. V zvezi se ukvarjajo s snovanjem tehnike in izobraževanjem kadra, tako tehnično, kot didaktično. Otrokom je predstavil svoj poklic, opremo in pripomočke, ki jih uporablja pri svojem delu. Seznanil jih je tudi z varnim vedenjem na smučiščih in s pravili, ki jih je potrebno upoštevati.	skupina Ježek
Mojca je že botra. Kaj pa ti?
Novogoričanka Mojca Žorž se je kot članica inštituta l{us} in botra deklici Kumba Ba-djie, decembra lani odpravila v Gambijo. Seznanila se je z delom in načrti slovenskega društva ZA OTROKE SVETA in šole Mobeta. Družila se je z ljudmi, ki so vpleteni v celotno zgodbo izobraževanja in nudenja pomoči skoraj dvestotim otrokom.
Prejšnji torek je v izolski mestni knjižnici, v okviru Študijskega krožka Svet v dlaneh, doživeto povzela utrinke z njenega potovanja v Gambijo, potek botrstva in zanimive dogodke, ki so prispevali k temu, da se je zaljubila v to deželo nasmejanih ljudi. Dogodka se je udeležilo veliko ljudi, marsikoga je s svojim srčnim pripovedovanjem spravila do solz, bodisi s čustvenimi in žalostnimi zgodbami, bodisi s smešnimi opisi dogodkov, ki jih je doživela v tej najmanjši afriški državi.
Gambija je poznana po najbolj ugodnem podnebju v zahodni Afriki, zato je med »zahodnjaki« zelo priljubljena zimska počitniška destinacija. Žal je Gambija tudi ena izmed najrevnejših afriških držav. »Večina prebivalcev živi v skromnih razmerah, večinoma v malih hiškah, brez elektrike in tekoče vode. Po vodo morajo številni še danes hoditi daleč stran. V eni sobi spi tudi 5 ali več ljudi, na tleh. Kuhajo zunaj na ognju. Toaletni prostor predstavlja luknja v zemlji na prostem, so pa Gambijci kljub siromašim življenjskim razmeram zelo snažni ljudje,« je razmere ponazorila Mojca Žorž.
Botrstvo otrok
Revščina najbolj prizadene ženske.
Prostovoljci iz društva Za otroke sveta delujejo izključno v Gambiji, kjer so stalno prisotni na eni lokaciji in tako zagotavljajo, da sredstva pridejo v prave roke. Njihovo najpomembnejše poslanstvo je zagotavljanje sredstev za izobraževanje in izboljšanje življenjske ravni otrok iz najrevnejših družin, otrok iz enostarševskih družin in sirotam brez staršev. Zavedajo se, da je izobrazba osnovno orodje pri razvoju otrokove identitete in je ključno pri razvoju lokalne skupnosti in na splošno dežele.
Otroci iz revnih družin imajo s pomočjo botrstva stabilno in varno otroštvo, dostop do osnovnega zdravstvenega varstva, hrane in kakovostne vsaj osnovne izobrazbe.
Kdo bo novi direktor CKŠP?
V torek je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imela sejo, na kateri so obravnavali osem prispelih prijav za mesto direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve.
Neuradno smo izvedeli, da le štiri prispele vloge ustrezajo pogojem. V naslednjih dneh bodo člani komisije opravili pogovore s primernimi kandidati, ter na koncu izbrali tistega, ki bo vodil CKŠP predvidoma naslednjih pet let.
Svojo kandidaturo je potrdila vodja območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Zvonka Radojevič, neuradno pa naj bi se prijavil tudi Boris Kobal, ki je CKŠP vodil v preteklem letu kot vršilec dolžnosti.
Vsa sredstva, ki jih botri za otroke nakazujejo na račun, so namenjena izključno njim in njihovim družinam - za potrebna oblačila, izobraževanje, hrano in medicinsko pomoč.
Prepričala se je, kam gre njen denar
Veliko ljudi se ne odloča za botrstvo v državah t.i. tretjega sveta, ker so mnenja, da se ta denar izgubi v špranjah pogoltne administracije. Mojca Žorž je vzela pot pod noge in se na lastne oči prepričala, kam ozirom h komu odhaja njen denar.
V Gambiji jo je pričakala njena varovanka, čudovita, bistra in radovedna desetletnica, Kumba Badjie, ki, podobno kot naše desetletnice, obožuje roza barvo. In po Mojčini zaslugi obiskuje šolo. Pričakala jo je tudi hvaležna družina deklice in širša skupnost skromnih, nesebičnih in vedrih ljudi. V njenem dvotedenskem bivanju v Gambiji je Mojca Žorž delovala tudi kot prostovoljka v šoli ter se podrobno seznanila z njihovim načinom življenja, dela in miselno naravnanostjo.
Dinamična pripoved Mojce Žorž je marsikateremu obiskovalcu odprla srce in ponudila drugačen pogled na botrstvo. Zagotovo pa smo vsi odšli domov z globokim zavedanjem o tem v kakšnem privilegiranem svetu živimo, ter smo, morda, enkrat za spremembo pozabili na vse, česar (še) nimamo.
Ksenija Orel
KAR TE NE UBIJE, TE KREPI
piše: Barbara Motoh Bračanov
O tej kolumni razmišljam že kar nekaj časa, urednik bo tudi vedel povedati, da sem poslala že vsaj dve in jih kasneje umaknila, ker nikakor ne želim, da bi izpadla patetično ali usmiljenja vredno pisanje. Razmišljala sem celo o neke vrste raziskovalnem novinarstvu^ pa statistikah in podobnem. Ampak nič od tega ni v mojem stilu.
V četrtek, na dan izida Mandrača, bo namreč moj zadnji uradni delovni dan na Društvu prijateljev mladine. V dveh mesecih, odkar to vem, se vrstijo obtožbe in očitki, zakaj je prišlo do tega, da nam je potrebno toliko skrčiti sredstva, nekaj s strani moje skoraj najljubše institucije, nekaj sem jih prebrala sama kot komentarje uporabnikov na različne članke na spletu. Zato bi rada nekaj stvari razčistila...
1.	Ne, nisem petnajst let nazaj zaslutila gospodarske krize in iz tega naredila svojo službo - če bi imela takšne vizionarske sposobnosti, bi mi bilo v življenju najverjetneje precej lažje...
2.	Strinjam se, imela sem dobro službo, o dobri plači bi se lahko pogovarjali,to je precej relativen pojem, resnici na ljubo pa prav redna ni bila nikoli...
3.	Da, svoje otroke sem vozila s seboj v službo. Ker je bila moja služba med drugim popoldansko varstvo šoloobveznih izolskih otrok. Moji otroci ustrezajo vsem tem kriterijem, enako kot vsi ostali izolski otroci. Zato to, vsaj kar se mene tiče, ni niti najmanj sporno.
4.	Da, moja birokracija šepa.Priznam. Šepa od vedno. Ker pač raje svoje ure porabim za delo z otroci kot za premikanje kupov papirja iz enega na drugi kupček. V glavi imam vsa poročila, za vsakega otroka posebej, za vsa leta nazaj.
5.	Res nas je bilo zaposlenih več kot drugje. Zato, ker smo bili hkrati organizatorji, izvajalci, animatorji, tajnice, čistilke, varuške, učitelji, športni vaditelji, prijatelji, zaupniki, v nekaterih primerih tudi skoraj nadomestki staršev, vzgojitelji, pa še kaj bi se našlo. Če ni bilo nujno potrebno, pri nas ni bilo zunanjih izvajalcev, ki bi jih bilo potrebno plačati. Za takšno delo, kot ga imamo mi, je potrebno nekaj več kot ustrezna izobrazba ali doktorat. Potrebno je srce.
6.	Ne, nismo se sami odločili, da ostane samo eden. Tako nam je bilo diktirano, in glede na to smo se prilagodili, kot smo najbolje zmogli.
Najverjetneje sem še kaj izpustila. Kar pa je pomembno je, da se bo v bistvu premaknila samo moja delovna knjižica; jaz ne grem nikamor. Zvezdice so eden izmed mojih otrok, in slaba volja oblasti nikakor ni razlog, da se bom obrnila proč. Bom pa v petek stala na Ljubljanski ulici, samo par metrov naprej od tam, kjer se je pradavnega leta 2000 vse skupaj začelo - in bom začela znova. Kar te ne ubije, te okrepi, je dejal Nietzsche...
Barbara Motali Bračanov je do današnjega dne delala kot mentorica v izolskem Društvu prijateljev mladine, je začetnica projekta Zvezdice, stalna aktivistka in ob tem žena in mati treh otrok. Je tudi pesnica, vsestranska ustvarjalka in pisanje kolumne ji je neke vrste sprostitev.
20.00 Hotel Delfin
Pevski večer namenjen mednarodnemu Dnevu žena
Nastop : Marjetka Popovski
20.30 Art kino Odeon Izola
Sufražetke
Režija: Sarah Gavran / Igrajo: Carey Mulligan, Helena Bonham Carter, Meryl Streep ... Politična drama se osredotoča na žensko gibanje sufražetk v poznem 19. stoletju. Emmeline Pankhurst je igrala veliko vlogo pri Representation of the People Act iz leta 1918, ki je reformiral volilni sistem. Umrla je nekaj tednov pred potrditvijo volilne pravice za ženske, starejše od 21 let...
11.3. petek
18.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje in delavnica Razumevanje sebe in otroka
namenjeno staršem in otrokom skupaj.
Živimo v času, v katerem je tempo življenja pogosto prehiter, da bi lahko sledili vsemu, kar si želimo. Trudimo se delati kompromise in se odrekamo stvarem, da bi sebi in našim otrokom omogočili srečo, ljubezen, zdravje in veselje. Četudi se trudimo z vsemi svojimi močni, se nam pogosto dogaja, da drugi določajo kaj je dobro za našega otroka in kako bi se morali z njim obnašati. Stroka, knjige in revije, strokovnjaki, družina in prijatelji... vsi zelo radi svetujejo o tem, kako naj ravnamo, da bo vzgoja idealna. Vse se dogaja z namenom, da bi otroka vzgojili v prijaznega, ljubečega, inteligentnega in sposobnega človeka, ki se bo znašel v vsaki življenjski situaciji. Ker časa vedno primanjkuje, izberemo tisto, kar je na dlani. Predavanje in delavnico bo izvedla Maša Plaznik, univ. dipl. sociolog
20.00	Kulturni dom Izola
Monopredstava Irena! ali Ne morem več!
To je predstava o zategnjeni novinarki in intelektualki Ireni, ki želi postati pisateljica, najraje slavna. Svojo prvo knjigo je že oddala založbi in čaka, da jo pokliče urednik, a klica ni!
21.30 Hangar Izola
(elektro/punk, Zagreb)
Baden Baden
12.3.	sobota
10.00	do 12.00 Mestna knjižnica Izola
miniaccessbab brezplačna sobotna delavnica za otroke stare od 7 do 15 let
Otroci bodo v delavnici spoznali bodo eno postavitev bars točk, naučili se bodo, kako se sprostiti in se povezati sami s seboj, ter kako reševati probleme z vrstniki in v družini. Za udeležence je delavnica brezplačna. Udeležba je omejena na 10 sodelujočih. Prijavite se lahko osebno v pisarni Borze znanja Izola v Mestni knjižnici Izola, na e-naslovu: izola@borzaznanja.si, ali na tel.št. (05) 6631-282.
17.00	Kulturni dom Izola
LKD Mari O Net.te: lutkovna predstava
MURENČKOVE DOGODIVŠČINE
18.00	Manziolijeva palača Izola
Gledališka skupina Lidense Mosaico Veneziano predstavlja
Versi in tavola, el disnar co' Goldoni...e altri
16.3.	sreda
19.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje Svet na pragu preobrazbe
predavanje o notranjih vzrokih in rešitvah za svetovno krizo
V današnjem kaosu boja za preživetje in na drugi strani materializma in pohlepa, ki človeštvo in planet ženeta na rob uničenja, je vendarle mogoče slišati tudi sporočilo upanja. V vsaki novi dobi in v času izjemnih kriz so v svet prišli veliki duhovni učitelji, da bi človeštvu pomagali napraviti naslednji korak v razvoju..
17.3.	četrtek
18.00	Manziolijeva palača Izola
Forum italijanskega filma - Ci vuole un gran fisico.
Režija Sophie Chiarello, igra Angela Finocchiaro
19.00	Mestna knjižnica Izola
Srečanje bralnega kluba KIRA KNJIGA
Mesec marec je mesec poezije, v marčevskem srečanju bomo torej dali prostor poeziji dveh izvrstnih slovenskih pesniških glasov: klepetali bomo o čudoviti pesniški zbirki Maje Vidmar KAKO SE ZALJUBIŠ?, da bi tehtnico tematsko in avtorsko nekoliko uravnotežili bomo pokukali še v pesniški svet Esada Babačiča in v njegovo zbirko PRIHODI, ODHODI.
19.00- Kulturni dom Izola
Pogovor »... na štiri oči...«: vino ima mlade
Na četrtem večeru "...na štiri oči..." bomo gostovali 4 izolske vinarje (Božič, Korenika, Praprotnik in Žaro) in njihove sinove ter enologa Boštjana Zidarja. Kakšna je prihodnost izolskega vina?
Galerija Alga
razstava
Sanja Tosič Fluid dynamics in square space
Razstava bo na ogled ves mesec.
Galerija Insula
razstava
BERKO SELFI
Razstava bo na ogled do 30. marca 2016.
Pretorska palača v Kopru
razstava
ALENKA VICELJO: KAR ŽENSKE RABIJO
Sončna dvorana Izola
razstava tradicionalne in digitalne ilustracije
Rok Kleva Ivančič A/o v/ svetovi
Galerija Plač Ljubljanska32
Martina Žerjal
razstava I

Kava bar TISA
razstava fotografij
Oskar Jogan
Kavarna Zvon
razstava slik na platno
Življenje je polno barv Nadja Lorbek
www.center-izola.si | www.odeon.si
Center za kulturo, šport in prireditve
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola
KULTURNI DOM IZOLA
•	petek, 11.3., ob 20.00: komedija IRENA! ALI NE MOREM VEČI (org.: CKSP Izola). Vstopnina: 10 € v predprodaji, 13 € na dan dogodka.
•	sobota, 12.3, ob 17.00: predstava senčnih lutk za otroke v izvedbi LKD Mari o neLte MURNČKOVE DOGODIVŠČINE (org.:JSKDOI Izola, CKSP Izola). Vstopnina: 5 €, vstopnice bodo na voljo v uri pred dogodkom pri blagajni Kulturnega doma.
NAPOVEDUJEMO... KULTURNI DOM IZOLA
■	četrtek, 17.3., ob 19.00: pogovorni večer z izolskimi vinarji"... NA ŠTIRI OČI..."
(org.: CKSP Izola). Vstop prost.
•	sobota, 26.3., ob 20.00: koncert MASCARA OUARTET (org.: CKSP Izola). Vstopnina: 8 € v predprodaji, 10 € na dan prireditve.
GALERIJA ALGA IZOLA
Do 5.4. je ogled fotografska razstava Sanja Tošič FLUID DVNAMICS IN SQUARE SPACE. Vstop prost.
ART KINO ODEON IZOLA
•	četrtek, 10, petek, 11, sobota, 12, in sreda, 16.3, ob 18.00 ter nedelja, 13, in torek, 15.3, ob 20.30: psihološki triler NEMIRNA OBALA
•	četrtek, 10, petek, 11, in sobota, 12.3, ob 20 JO ter nedelja, 13, in torek, 15.3, ob 1830: zgodovinska drama SUFRAŽETKE;
•	sobota, 12, in nedelja, 13.3, ob 16.00: KINO VETRNICA: animacija ROKI GRE V RING
■	ponedeljek, 14.3, ob 1830: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: dokumentarec VOLČJA DRUŠČINA
■	ponedeljek, 14.3, ob 20.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: drama SAVLOV SIN
■	sreda, 16.3, ob 20.30: biografska drama TRUMBO
Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati?
www.facebook.com/kulturnicenter.izola	https://twitter.com/CK5Plzola
www.facebook.com/art.izola	https://twitter.com/artodeon
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; e: galerijaiacenter-izola.si), ponedeljek, torek, petek: 9.00-13.00, sreda, četrtek 16.00-19.00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t:051/396 283;e: info@odeon.si), vsakdan od 18.30-20.30.
-------------------------------TURA
Murenčkove dogodivščine

■r-v
' '
MURENČKOVE
DOGODIVŠČINE
M
20I0 grillo
Z
J
y
Lutkovna predtava za otroke
Predstava senčnih lutk LKD MARIO O NET.TE
V društvo Mari o net.teso se leta 2006 organizirali veliki in mali navdušenci nad lutkami in se odločili, da se igrajo svoje pravljice. Danes sami izdelujejo svoje junake, jih postavljajo v kraje in jim določajo igro. Postavili in izvedli so nekaj večjih predstav, jih uprizorili v gledališčih, po mestnih ulicah in trgih, ter v vrtcih na Primorskem. Skupina se udeležuje številnih likovnih, lutkovnih, gledaliških, retoričnih in glasbenih izobraževanj. Prav tako se radi odpravijo na pravljične festivale, lutkovna srečanja in druge kulturne dogodke po Sloveniji ter v njih sodelujejo kot gledalci.
Sobota, 12. marec 2016 ob 17.00, Kulturni dom Izola
Baden-Baden (elektro/punk)
Baden-Baden sestavlja 5 legionarjev elektro-punka: Borna, Goran, Frank, jabolčna in Luka. V maju 2013 so izdali svoji prvi EP, ki seje hitro razširil po regionalni underground sceni s hitoma "Honigmund" in "To You" ter takoj prejeli odlične kritike. Čeprav seje zdelo, da so zgolj zajecljali, so po EP-ju in kultnem 3 mestu še vedno tu. Septembra 2015 so izdali svoj prvi singel "strahu" in tako napovedali svoj prvi studijski album, ki bo luč ugledal v začetku aprila 2016. Oboroženi z novim materialom in videom se bodo tik pred izidom predstavili tudi v petek 11.3. ob 21.30 uri v Hangarju v Izoli.
Avtorji kratkih filmov,
še en teden časa je na voljo za prijavo na natečaj!
Video na plaži je tradicionalna sekcija Mednarodnega filmskega festivala Kino Otok - Isola Cinema ki že leta zoperstavlja udarne kratkometražce še ne uveljavljenih avtorjev od blizu in daleč. Omejitev glede filmskih zvrsti ni. Dokumentarne, igrane, eksperimentalne ali animirane kratke metre naj zaznamuje predvsem nezamejen, svoboden, povezovalen duh, ki tako ali drugače ruši vrsto konstruiranih družbenih, političnih, kulturnih, narodnostnih, verskih, medgeneracijskih ter seveda izraznih pregrad. Dolžina prijavljenih filmov naj ne presega 30 minut, prednost pri izboru pa bodo imeli filmi, ki so nastali v lanskem in letošnjem letu. Vabljeni, da do torka, 15. marca 2016, svoje izdelke (vključno z izpolnjenim prijavnim obrazcem,), vsaj eno reprezentativno fotografijo iz filma in fotografijo avtorja) dostavite prek: - ustaljenih digitalnih poti (VVeTrans-fer, dropbox ali sorodne strani) na vid-eo(s>isolacinema.org - ali pa DVD z vsemi podatki in pripisom >Video na plažk staromodno naslovite na: Otok, Metelkova ulica 6 / 1000 Ljubljana
Mestna knjižnica Izola
TORKOVA PRAVLJIČNA URA - Vsak torek ob 17. uri v pravljični sobi Mestne knjižnice Izola K pravljični uri so vabljeni otroci od dopolnjenega 4. leta starosti. Otroci naj s seboj prinesejo copatke. Vstopnine ni. Vabljeni vsak torek ob 17. uri v pravljično sobo Mestne knjižnice Izola.
SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE
Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov (npr. za učenje tujih jezikov, računalništva), iskanju informacij prek spleta, pisanju dopisov, vlog za zaposlitev, seminarskih, raziskovalnih ali diplomskih nalog ter tiskanju. Učenje v središču je brezplačno, pogoj je članstvo v knjižnici ter vnaprejšnja rezervacija datuma in ure učenja. Dodatne informacije na tel.št.: (05)6631-282.
BORZA ZNANJA IZOLA
Borza znanja Izola deluje v okviru Mestne knjižnice Izola. Če se želite nečesa naučiti, vam borza znanja posreduje podatke o ljudeh, ki vas lahko želenega naučijo. Če želite s svojim znanjem pomagati drugim, vam borza znanja nudi podatke o ljudeh, ki potrebujejo vaše znanje in izkušnje.
Znanja, ki se posredujejo preko Borze znanja Izola so zelo raznolika in segajo od znanj tujih jezikov, najrazličnejših ročnih del ali vrtnarskih in drugih tehničnih spretnosti, poznavanja različnih oblik sproščanja, nasvetov za bolj kakovosten življenjski slog, astrologije in alternativnih metod zdravljenja ter številna druga uporabna znanja.
Borza znanja Izola vabi vse, ki imate znanja in veščine in ste jih pripravljeni deliti z drugimi, ter vse, ki bi se radi naučili nečesa novega, da se nam pridružite. Prijavili vas bomo v našo bazo podatkov in poiskali ljudi, ki so na voljo za izmenjavo znanj. O načinu sodelovanja se s ponudnikom ali povpraševalcem dogovorite sami. Oddolžitev se izvede brezplačno v obliki menjave znanja za znanje, ali drugače v dogovoru med obema uporabnikoma. Veseli bomo vsake vaše povratne informacije o tem, kako je izmenjava potekala.
K XMmV
|^C	v
slika je simbolična
mail: mislejprimus@gmail.com
fb: www.facebook.com/mandrac.si
tel: 040/432-943
Ljudje o uudeh
Halo Zupan, imamo problem
Reševanje socialnih problemov je stalnica izolske občine. Zanje, vsaj v večini primerov, ni kriva niti občina, niti občinska oblast, niti politika, hkrati pa so krivi vsi. Reševanje problemov je v sedanjih razmerah še toliko težje in enega takšnih primerov smo spoznali te dni.
Mati samohranilka z dvema otrokoma je sicer redno zaposlena v hotelskem podjetju, vendar je, zaradi težav s katerimi se srečuje, že nekaj časa na bolniškem dopustu. Zdaj pa so se težave, ki so jo pripeljale tudi do zdravljenja v psihiatrični ustanovi, le še povečale in jo spravile na rob obupa.
Prva izselitev
Začelo se je takrat, ko sta z bivšim partnerjem najela kredit in kupila stanovanje v starem delu mesta. Potem je on ostal brez dela in pristal na cesti. Ostala je sama z dvema šoloobveznima hčerkama. Čeprav ima redno zaposlitev sama ni mogla odplačevati obrokov kredita in banka je brez veliko socialnega čuta, stanovanje prodala. Njen dolg do banke je takrat znašal kakšnih 47 tisočakov, banka pa je stanovanje prodala za približno 10 tisočakov nižjo ceno. Končala je v osebnem stečaju.
Takrat se ji je prvič podrl svet, bila je sama z dvema hčerkama in odločbo o izselitvi. K sreči je ravno takrat družina v soseščini izpraznila občinsko neprofitno stanovanje in tako so našle streho nad glavo. Sicer takšno, ki ob nalivu pušča, pa vendarle. O vselitvi je obvestila tudi Občino Izola in dobila odgovor, da
oni uradno o tem nič ne vedo.
Druga izselitev
Občina, seveda, ne more kar tako reševati stanovanjskih problemov, zato ni dobila nobenega uradnega zagotovila, da lahko ostane v tem stanovanju. Zato pa je bila zelo uradna zahteva, da izprazni občinsko stanovanje v katerem so živeli brez plačevanja najemnine, saj je ni mogla plačevati, čeprav je to želela. Končala je na sodišču, enkrat dosegla, da so vrnili obravnavo na prvo stopnjo, pred kratkim pa je prejela dokončno sodbo po kateri mora stanovanje izprazniti. Medtem so se za pomoč zavzeli v osnovni šoli, ki jo obiskujeta hčerki, k reševanju je Občino Izola pozval izolski Center za socialno delo, Varuhinja človekovih pravic in še nekateri. Žal, vsaj zaenkrat, brez odgovora, ki bi ji zbudil upanje, da ji ne bo treba s hčerkama postaviti šotor pred Centrom za socialno delo.
Na občini ponavljajo, da zakoni in odloki veljajo za vse in ni mogoče, da bi nekateri probleme reševali po bližnjicah. Glede tega imajo prav, toda, poleg povsem formalnih postopkov moramo v družbi, ki se ima za socialno, poiskati tudi mož-
nosti za reševanje prav posebnih problemov. In ta je eden takšnih. Dejstvo je, da materi samohranilki, zaradi tako dolge odsotnosti z dela, v podjetju, ki na veliko odpušča delavce, grozi, da jo bo doletela podobna usoda. Potem ne bo več niti sedanjih 500 Eurov, ki jih prejema med bolniško, kar bosta najbolj občutili hčerki, ki imata zaradi vseh teh težav, tudi sami, že opazne zdravstvene težave, zato razmišlja o
tem, da jih, vsaj nekaj časa, ne bi izpostavljala pogledom sošolcev.
Skupaj do rešitve
Povsem jasno je, da ima izolska družina težave, ki bi jih v nekem drugem času, obravnavale vse pristojne službe in inštitucije, danes pa celotno breme pade na župana, ki mora delovati v skladu z zakonodajo. Razen...
Razen če skliče vse, ki primer poznajo in morda lahko pomagajo najti ustrezno rešitev. Ni vrag, da ob vseh socialnih in humanitarnih organizacijah, ob pshiatrih in šolnikih, varuhih človekovih pravic in nevladnih organizacijah, ne bi našli načina za reševanje tega in podobnih problemov. Nekoč smo imeli takoimenovane bivalne eno-
Vrtički so projekt tega leta
O ureditvi takoimenovanih mestnih vrtov, ki jih danes pozna že večina slovenskih in evropskih mest, smo tudi v Izoli razmišljali že od takrat, ko so se, zaradi gradnje Kampusa v Livadah, od tam morali umakniti številni izolski vrtičkarji.
Potem je, v takrat še aktivni Civilni iniciativi za Izolo, nastala pobuda za ureditev območja mestnih vrtičkov na območju trikotnika pred Delfinom, ki je že dve desetletji spremenjen v odlagališče gradbenega materiala oziroma v deponijo izkopane zemlje, katerega lastniki se nenehno izmenjujejo. Trentno je omenjeni trikotnik v lasti Gorenjske banke, po besedah izolskega župana pa se za tisto območje zanimajo kupci iz Rusije. Pobuda o ureditvi vrtičkov je tako šla po slabem. Vseeno pa je ta pobuda, ki so ji sledile še nekatere podobne, na nek način prisilila občinsko upravo, da pripravi podoben projekt in pred časom so Izolani izvedeli, da bo letos najprej izbrana in potrjena prva lokacija mestnih vrtov. Sledila bo ureditev vrtov in nato, v sodelovanju z društvom, ki bo urejalo delovanje skupnostnih mestnih vrtov, začetek same uporabe. V kolikor bo možno mestne vrtove urejati na prvi izbrani lokaciji, bodo na tej lokaciji delovali t.i. samooskrbni vrtovi. Med seboj bodo vrtičke ločevale pešpoti. Na skupnih površinah bodo urejene tudi lope za spravilo orodja, parkirna mesta za avtomobile oziroma kolesa ter morda stavba/prostor za potrebe društva.
Seveda je informacija vzbudila veliko zanimanja med potencialnimi vrtičkarji, med njimi je tudi Jožica Salkovič, ki jih zanima tudi to, kdo bo ustanovil omenjeno društvo ion kako lahko postanejo njegovi člani. Mnogi so prepričani, da bi postopki potekali veliko hitreje, če bi društvo že delovalo in na nek način vzpodbujalo k čimprejšnjemu začetku obratovanja vrtov.	ur
Obiskali izolske 80 letnice
Dijaki Srednje šole Izola tudi letos niso pozabili na 8. marec mednarodni dan žena. Pod mentorstvom Franke Vilhar in s predstavnico RK Izola Branko Požar so obiskali 30 občank Izole starejših od 80 let. Dijaki so sami izdelali voščilnice in spekli pecivo s pomočjo učiteljic kuharstva na šoli. Veselje in navdušenje občank je bilo veliko. Topel stisk rok in prijeten klepet jim je privabil smeh na lice in občutek, da nekdo še misli na njih. Ob slovesu pa so izrazile željo, da se drugo leto ponovno vidijo.
Rdeči križ Izola
Predzadnja
Na volilnem občnem zboru Društva invalidov Izola so člani govorili tudi o spru in neljubih dogodkih na Dl ter o neresničnih izjavah, ki so bile posredovane članom in medijem, kljub temu, da so tisti, ki so te informacije širili, že decembra dobili na vpogled v finančne rezultate revizorja, ki je pregledal delo in poslovanje Dl in napak ni našel. Tudi zato je bil za predsednika Dl Izola, ponovno soglasno izvoljen Franc Poropat. (v sredini)
Obvestilo
o delni zapori Brkinske ulice
Obveščamo stanovalce Brkinske ulice v Izoli, da bomo v času od četrtka, 10. 3. 2016 do sobote, 12. 3. 2016 izvajali gradbena dela za obnovo priključka na vodovodno omrežje in priključka na kanalizacijo za stavbo v
Brkinski ulici štev. 2.
Zaradi izvajanja del bo v tem času na ulici delna zapora prometa v skladu z dovoljenjem Občine Izola .
Prosimo stanovalce, da v tem delu ulice ne puščajo parkiranih vozil in se opravičujemo zaradi motenj pri vožnji po tej ulici, v času opravljanja del.
Izola, 7. 3.2016	družina Habič
Izola z bodečo žico
“Več kot mesec dni je od akcije zavednih anonimnežev, ko so protestirali proti žičnati ograji v Istri in v Sloveniji” je zapisal bralec Mandrača in pripisal, da občinska oblast očitno tako podpira to dejanje, da ni naročila odstraniti bodeče žice iz prometnega znaka ki označuje kraj IZOLA. “Morda pa župan in direktor Komunale za žico sploh ne vesta, ker prihajata v Izolo z druge strani? Ali pa je Izola mesto z utrjeno mejo v katerega ni primerno vstopati. Turisti se pogosto ustavljajo in fotografirajo to "zanimivost”, še bolj zanimivo pa je to, da oni to opazijo, mi, domačini in dopoldansko zaposleni na občini, pač ne,« je še zapisal.
Kdor je drag in ljubljen, ni nikoli pozabljen.
V spomin
Mineva dvajset let odkar nas je, tistega žalostnega 15. marca 1996, zapustila naša draga hčerka
Tiziana Dudine
Naj bo spomin na njeno slovo tudi poziv staršem in posebej zdravnikom, da prisluhnejo otroku, ko jim zaupa svoje težave in naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da pomagajo.
To še posebej velja za zdravstvene delavce. Saj ni rečeno, da bo pomoč uspešna, toda mi tega ne vemo, saj nam je umanjkala.
Hvala vsem, ki še vedno obiskujete njen grob in ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Za vedno boš ostala v našem srcu in spominu Starša
Izola, marec 2016
Za vedno nas je zapustila draga žena, mama, nona in pranona
Lidija Špoljarič
16.2. 1937 -4.3.2016 z Manziolijevega trga v Izoli
Po daljši, hudi bolezni je odšla Lidija Špoljarič, ena tistih Izolank, ki je še kot dekle prišla iz Butarov na delo v izolski Delamaris in si v Izoli ustvarila družino ter dočakala upokojitev.
Brez nje bi bilo staro mesto bolj tiho in prazno, veliko bo tistih, ki bodo pogrešali njene bistre misli in zanimive pogovore.
Od Lidije se bomo še zadnjič poslovili v četrtek, 10. marca, ob 14.00 uri na izolskem pokopališču, žalujoči: mož Milan, sinova Dariq in Ivan z družino
Izola, marec 2016
PRODAMO
-	Prodam 2sobno opremljeno stanovanje v Livadah, tel 031 389 752
-	Prodam kmetijsko zemljišče, 2.306 m2, južna lega, odprt pogled na sečoveljsko dolino. Urejen javen kolovoz-pot do zemljišča. Sončna lega je primerna za oljčni nasad, sadovnjak ali vinograd.
Tel. 041666924’
-	Prodam ali zamenjam stanovanje v Ljubljani 54m2 z garažo 28m2 za podobno na obali, tel 040 327 127
ODDAMO
-	Oddam povsem opremljeno stanovanje v izolski obrtni coni (45 m2) za daljše obdobje. Najemnina 350 Eur in stroški.
-	Oddamo enosobno opremljeno stanovanje za Smesecev do 30.6.2016 v centru Izole s posebnim vhodom in parkiriščem, tel 040 732 666
-	Oddam 2sobno stanovanje v starem mestnem jedru, 50m
- Nudim delo vrtnarju ali kmetu z izkušnjami. Tel: 031 861 013
NAJAMEMO
-	Za daljše obdobje iščem manjše stanovanje v Izoli ali Kopru, kjer so dovoljeni hišni ljubljenčki. Največ 350 eur skupaj s stroški. 040/896-509
-	Iščem garsonjero za daljše obdobje, možnost subvencioniranja. Tel: 051 877 541
-	Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v starem delu Izole za daljše obdobje. tel 070 351 135
-	V Jagodju podarim rabljeno, uporabno pohištvo: tri enojne postelje, dve zakonski postelji (vse z vzmetnicami, dve kuhinjski mizi za 4 osebe, sedem zložljivih kuhinjskih stolov, dve mini kuhinji skupaj s stenskimi omaricami (enojno pomivalno korito in dve grelni plošči), dve garderobni omari, dve klubski mizici, dva televizorja z daljincema. Pokličejo naj samo resni in ne firbci s pogojem »Vzemi, naloži in odpelji vse!« Tel 051 655 220
-	Prodam kotno sedežno garnituro z ležiščem, garderobno omaro in peč na pelete za centralno ogrevanje Nordica. Tel: 051 428 568. Po 13. uri.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211 434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
7.00	€
prava nedeljska KOSILA
8.0	€
Saj veste kje? Med parkom in Ion ko.

Mala šola
Ko ugotovite, da za uresničitev svojega finančnega cilja potrebujete kredit, si morate najprej odgovoriti na vprašanja: koliko denarja potrebujem, zakaj ga potrebujem in kako dolga bo doba odplačevanja kredita. Dobro pa je poznati tudi pojme kot so BOM, anuiteta ...
Glavni parametri pri povpraševanju za kredit
Znesek kredita: Med seboj lahko primerjamo le kredite z enakim zneskom in ročnostjo. Priporočena stopnja srednjeročne zadolženosti (1 -5 let) naj bi bila 10 odstotkov osebnega priliva, dolgoročne zadolženosti (5-30 let) 30 odstotkov. Vrsta kredita: Banke imamo v svoji ponudbi različne vrste kreditov, ki se v osnovi delijo na stanovanjske in potrošniške (osebni, avtomobilski, študentski, premostitveni krediti, hitri krediti...).
Ročnost: Glede na ročnost so krediti lahko kratkoročni, srednjeročni (1-5 let) ali dolgoročni (5 let in več).
•	Stanovanjski kredit - namenjen nakupu, gradnji ali obnovi nepremičnin. Običajna ročnost od 5 let pa tudi tja do 30 let.
•	Osebni kredit - za vse, ki želijo na hiter in enostaven način priti do ugodnega kredita. Ročnost je dokaj fleksibilna in se največkrat začne pri 3 mesecih.
•	Avtomobilski kredit - za nakup novega ali rabljenega vozila oz. plovila. Ročnost je običajno od 1 pa tja do 5 let.
•	Študentski kredit - za nakup knjig, plačilo šolnine, najemnine, tečajev ali potovanja. Največkrat se odobri za obdobje do 1 leta.
Efektivna obrestna mera (EOM) za jasno sliko
EOM poleg deklarirane obrestne mere upošteva vse neposredne stroške, ki jih bomo imeli z najemom kredita, kot so stroški odobritve, administrativni stroški, stroški vodenja kredita in računa, zavarovanje in stroški odplačevanja kredita. Manjši ko je znesek in krajši ko je čas odplačila kredita, višja je EOM. Nestanoviten EURIBOR ključen pri določanju višine kredita Odločite se lahko za nespremenljivo ali za spremenljivo obrestno mero (to je obrestna mera, ki je sestavljena iz EURIBORja in fiksnega pribitka). Pri spremenljivi obrestni meri morata vedeti, da banke uporabljamo različen EURIBOR, po navadi 3- ali 6-mesečni. Pri 3-mesečnem EURIBOR-ju bo skupna
obrestna mera najverjetneje nižja, vendar bosta izpostavljena večjemu tveganju spremembe obrestne mere, saj se bo spreminjala vsake 3 mesece, pri 6-mesečnem EURIBORJU pa vsakih 6 mesecev.
Kaj primerjati iz prejetih ponudb?
Za lažjo primerjavo v ponudbah bank poleg višine začetnega mesečnega obroka našega kredita ter postavk EOM in EURIBOR poiščimo tudi skupne stroške in skupni znesek kredita, ki ga bomo kot kreditojemalci morali odplačati banki. Sicer so v ponudbah navedene še nekatere druge postavke, na primer datum prve in zadnje anuitete, način zavarovanja, strošek odobritve pa interkalarne obresti, ki jih stranka plača v mesecu črpanja kredita, ko se odplačevanje še ni začelo.
Zahtevajte individualno ponudbo!
Zdaj ko veste, kaj pri kreditnih ponudbah primerjati, pridobite informativni izračun kredita. Ker informativni izračuni na spletnih straneh temeljijo na splošni ponudbi, se vam bo pot v banko do kreditnega svetovalca obrestovala. Pripravil vam bo informativni izračun kredita posebej za vas, glede na vaše finančno stanje in pogoje najema kredita. Pomagal vam bo izbrati najprimernejšo rešitev, da bodo leta odplačevanja kredita lahko bolj brezskrbna.
Pokličite 05 663 06 00, se oglasite v
NLB Poslovalnici Izola ali izpolnite obrazec na www.nlb.si/stanovanjski-krediti.
A NLB