LETO X7T1., 8TE7. 290
UCIUIM. P0IGDBJ1K, 17. VECEHI111*56
Cena 10 dfc
|3KlaJ* ta tastea Casopisno-gitote^fco podjetje sioveMkj po/ofittult«.
— Direktor: Rutfc Janliuba. — Glavni in odgovorni urednik; Serg«G ^ Vofoj«X. — Za tisk odgovarja Franc Plevel. — Urediuitvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. 1 ln 3. telefon štev. 23-522 do 23-52«. — Uprava: Ljubliana. Tomšičeva ulica štev. l/n. telefon itev. 28-522 do 23-J2JL
— Oe&soi oddelek: Ljubljana. Titova cesta št. 7, telefon St.
sa ljubljanske naročnike 20-433, aa zunanje 21-332. — Poštni preda* Itev 2». — Tekoči rač- 60-KB 5 Z-3S7. — Mesečna naročnina 200 dir.
2ISEDINJE V1CI0N1LME6I SVETI FBINC0SK1H S0C1KL1ST07
m	M	mASUIAJUb	HAVlvHJUcn&aa	BlliiB	monuuMnu*
Sestanek V Tel Avivn Osaailjenl nnponlklu
Poveljnik ček OZM, general Burns, se je sestal z načelnikom Izraelskega generalnega štaba Daynom — Pretežni del Port Saida je že pod nadzorstvom čet OZN — Jugoslovanski odfoa
je začasno ustavil napredovanje
Velika večina članov sveta nudi Guyu Molletu brezpogojno podporo, da bi preprečili krizo vlade — V Parizu menijo, da je vlada varna do sredine januarja, ko bo skupščina razpravljala o proračunu
TEL ATIV, 18. dec. (Renter). Poveljnik Set OZN general Bura« s« J« davi sestal na letališču Lida ▼ bližini Tel Aviva a načelnikom generalnega štaba izraelske armade Mošom ®a-
TaB pii. sestanku,	^	trajal	eno	uro,	je	Burns	ir	ja	ril,	da ao
se pogajali o tehničnih vprašanjih v zveza e nadaljnjim umi-kan !;:m izraelskih čet. Burns je izjavil, da ne more takoj povedati, kako daleč se bodo umaknile izraelske čete, ker mora najprej o tem obvestiti generalnega sekretarja OZN.
Na vprašanj« nekega novinarja o ukrepih 7.?. zaščito mednarodnih čet čred morebitnim napadom, {e general Burns de-
je i
da 40 ČClte O /■ N
«škeg.a prekopa, dokler se Izraelci ne bodo um-afeniiH- Eno-te, ki so to mejo že prekoračil«. so ban« dobilo ukaz, naj so umaknejo.
Bursj je tudi povedal, da sledijo jugoslovanskim enotam egiptovske čete, kj popravljajo komunakaci je.
Izraelski general Dayan je povedal. da je prišlo včeraj do kontakta med jugoslovansko enoto OZN in neko izraelsko oboroženo enoto. Dayan j« tudi rekel, d® de' preletavanje letal
nad jugoslovanskim odredom bilo »rzuitat pomote«.
Čete OZN so prevzele nadzocr-etv,0 skoraj nad vsem področjem Port Saida z izjemo oske-ga -pasu okoli pristanišča, iki je zavarovano z bodečo ži<S> m kjer so še manjšo anglo-franeo-®ke -enote. Britanski in francoski vojaki so že zapustili arabski del mesita, kjer je prišlo včeraj do več incidentov. Arabski del mesta je sedaj pod nadzorstvom čet OZN.
Sporočili so tudi, da »o egiptovske poldcujstke enote, določene Pont Sadd v Ismaiiiji, od koder jih bodo po nekaterih poročilih poslala v Port Said nocoj. Z egiptovske stran.; se j* zvedelo, d*a bodo prepeljali ▼ Port Said okoli 1000 egiptovskih policajev šele, ko bodo dobili za to navodila od poveljstva čet OZN.
General Burns
in da so » s®=*e sposobne hra-
Po poročžiih AFP J« Butu
ukazal j utroslovansikemu odredu naj ustav; napredovanj© v globino več kot 50 km od Su-
»MEPSZABADSAS« 0 DELAVSKIH SVETIH
Budimpe#*, 18. dec. (Radio Budimpešta poroča). Današnji »Naptarsš>adtmg< je objavil uvodnik. v katerem poudarja, 'da se nM-narava vlada v bodoče opirati na delavske svete. Vlada meni. pravj list. da ‘e treba odstranit; iz delavskih, svetov sovražne elemente, ter da morajo sami delavc; cdvzet-: zaupano e tistim.- ki ga ne zaslužijo.
Lisi izraža prepričanje. da bo delavski razred s pomočjo de-lavrkih svetov imel še bolj i>z-rsEirto vodilno vlogo rta Madžarskem- List piše. da se je po 23.
I,ennox-Bayd prispel v Istanbul
Istanbul, 18. dec. (Reuter).
Brštankkf minister za kolonije Lersnox-Boyd je prispel danes v Istanbul, kjer se bo posveto-va' s predsstavniki turške- vlad«
PUSTOŠENJE NA SINAJU
T zvezi s protestom izraelske kofnond« zaradi gibanj?^ sil Združenih narodov proti kmlsko-egiptovski demarkacijski
črti Je štab jugoslovanskega odreda v El Balahu izjavil, da jugoslovanske enote ne nameravajo odstopiti od »vojih položajev, ki ao Jih zavzele z največjimi težavami.
bolj česta pomembne za napnedovamje jugoslovanskih sil. To potrjuje tudi dejstvo. da so izraelske enote 14. t. m- spustile v zrak prelaz MitLa 'na južnem delu Sinajskega polotoka, prav v trenutku, ko so ga nameravale prekoračiti	priv e	j ugoslovanske
enote. Prelaz je dolg okoli 25 kilometrov in se nahaja, med gričevjem visokim 600 _do 800
Zadnje dni so vso poročita o -nadaljnjem tsnš6wa-nju komunikacij. ki eo poseono
c ciprskem problemu.
oktobru z elementarne aslo pojavila zafetev* za ustanovitev
deie-^kega samoupravlo arija-. .ter
da šo se v kratkem času rodili novj važni orgam; -delavskega rasreda: delavski sveta. Le-ti, piše list, imajo nekaj, kav prejšnja vodstva- tovarn niso .imela, in sicer . zaupanje dela-vcev. List meni da bodo prav zaradi tega zaupanja. mogli prebrodkd. mnoge težave. . •	......
Vprašanje madžarskih ; beguncev v Avstriji
F»riz, 16: dec. (Reuter.) Avstrijski zunanji minister Leopold Figi je pozval članice evropskega sveta, naj sprejmejo več madžarskih :beguneev. Povedal je, da je v Avstriji nad 150.000 madžarskih beguncev, da pa so sosednje države pripravljene sprejeti samo okoli 60.000 beguncev. Figi je prosil tudi za denarno pomoč Avstriji, da bi lahko rešila vprašanj« beguncev.
metrov. Pomemben j* zato, ter je nudil edino možnost za prehod.
Po - poročilih, ta prihajajo i* Ej Balah a. se jugoslovanski odred srečuje vsak dan z izrednimi teža vami in - ovirami. Vojaki morajo sami utirati, pot vo“ zovcm. Razen tega *o tu . številna mlinska. poJda. k} .jih Izraelci niso označili., na zemlj evidih. katere so izročili štabu generala Burns«,
V taifco težkih okoliščinah jugoslovanski odred često - nalejtd n* mrive feiah« in Beduin« in na pobito živino.
V Eli Bailahu eo začudeni, d* s© v teh tednih na svetu in posebno v Združenih narodih m-al0 govori o teh dogodkih. Sinajska puščava, v katero j« vložil Egipt precejšnja ‘sredstva za izgradnjo komunikacij in naselij. je dobila svogo prvotno obliko. Iz nekaterih poročil je lahko sklepati.. da *o zavzeta tudi naftne map?*v® Qa petBKfled-sfcih poljih, čepnsv na»o b-ffi* egiptovska last.
V jugoslovanski komandi v El .Balahu. prioa-kuibjo, da bo pot getiesaia Bobnat ▼ Jwwwtaa 3no« tudi njegovo porodile generalnemu BeŠtretarju. ZN Dagu
Hamonzurskj pidu vplivalo na hite r umik ieraeldciih siS k demarkacijski čnti. Dp9.jp . tudi, da bo ta akcij« proprefiila te-ael-'skiim enotam, dia ‘bi S« nspred kl'jubo".«a.l« odl&čitbvam ■ OZN la uničevale fnateir.ialn« doibrino na Sinajskem polotoku.
(Od posebnega dopianlkz -lu-gopresaj
PARIZ, 18. dec. (Tanjug). Socialistični »uporniki« so bili tudi danes osamljeni na zasedanju nacionalnega sveta stranke, ko se je davi nadaljevala razprava o politiki vlade Guya Mol-leta, kateremu je velika večina nudila brezpogojno podporo, da bi preprečila krizo vlade.
V imenu socialistične opozicije Je bivši minister Andre Philipe ostro kritizira! predsednika vlade Molieta - in začasnega predsednika stranke Comina, ter zahteval izredni kongres, k,i naj bi omogočil preporod stranke, ki vedno bolj izgublja vpliv na množice. Toda od 17 poslancev — upornikov, ki so istočasno tudi člani nacionalnega sveta, jih je prišlo na sestanek vodstva stranke samo nekaj, ker so. spoznali, da je njihova pobuda za spremembe v stranki ostala brez podpor« članstva.
Do takšnega stališča napram skupini upornikov v stranki je prišlo po zaslugi mnenja, da je parlamentarna desnica pripravljena izkoristiti zunanjepolitično razpravo v skupščini, M se bo začela v torek, za povzročitev vladne krize in za reorganizacijo vlade. Začasno onemogočanje so-cialistščnih upornikov, ima zato izključno značaj »strankarske discipline«.
Današnji sestanki vodstev koalicijske stranke degolističnlh desidontov in katoliškega narod-norepublikanskega gibanja so pokazali, da je grožnja resnična. Na sestanku narodnih republikancev je bivši minister Robert Schuman ostro kritiziral vladno politiko na srednjem vzhodu. »Pozdravljamo vladno odločnost ih hrabrost, da bi sueško vprašanje rešila v skladu s francoskimi koristmi, toda ne moremo
razumeti površne ocen« položaja, ki je imela katastrofalne posledice za domače gospodarstvo,« je dejal Schuman ter dodal, da njegova stranka ne more večno podpirati vlade, ne da bi zato dobila protivrednosti, čeprav je istočasno opozoril, ša reorganizacije vlade ne bi bilo treba for-sirati, ker bi to moglo povzročiti velike nesporazume med samimi socialisti.
Sodeč po vsem tem, splošna zunanjepolitična razprava v Skupščini ne. bo prinesla nobenih presenečenj. Stališča poslanskih skupin glede splošnih političnih problemov. Srednjega vzhoda, zlasti pa glede Alžira, se niso spremenila. Dosedanja politika vlade ni glavni razlog za protivladno razpoloženje. Po mnenju desničarske večine V parlamentu so krivci za neuspeh doaeda-nje politik« pred^em OZN, nato
ZDA in koačnb Sovjetska zveza.
Razlike. v mnenjih med temi strankami in vlado se pc-kažejo šele pri oceni možnosti za odstranitev posledic dosedanjih neuspehov. Zato menijo tukaj, da bodo kombinacije za padec vlade ali pa reorganizacijo ponovno odložili do sredine januarja. Tedaj bo skupščina namreč razpravljala o bilanci letošnjega proračuna in o amandmajih k proračunu za prihodnje leto.
Nehru prispel v Washington
Wasb!ngton, 16. dec. (AF.) Nocoj je prispel v Washingion predsednik indijske vlade Nehru na uradni obisk v ZDA. Na washingtonske*i letališču, kamor je pristpel z osebnim letalom predsednika ESsenhowerja so Nixon, zunanji minister Dulles in drugi funkcionarji. Prihod premiera Nehruja so pozdravili s salvo iz 19 topov. Premier Nehru ise bo v ZDA posvetoval
a predsednikom Eisenhowerjem o mednarodnem položaju ter o
odnosih med Indijo in ZDA.
Volitve brez razbnrienla
Razgovori w Rima
Popoldne je delegacijo ZKJ odpotovala na obisk
v Bologno
»im, 18. dec. (Tanjug). N* sedežu CK KP Italije v Rimu so -bili s»nM prvi rasgovori med. delegacijama Zveze komunistov Jugoslavije ln komunistične partije Italije. T razgovorih so izmenjali mnenja e perečih vprašanjih delavskega gibanja in • možnostih sodelovanja med raznimi komunističnimi ln delav-- akimi partijami, kakor tudi » nadaljnjem sodelovanju med KP Italije in Zvezo komunistov Jugoslavije. Predstavniki KP1 so . - poleg - teg*_ obsežno ialprmirali. predstavnike ZKJ • Jakušnjah ▼ delu partije na različnih področjih.
(Od našega stalnega dopisnika)
. .TRST, 16.= dec. (Po telefona). Danes ob 8. uri so odprli v goriški-pokrajini volišča. Volilni upravičenci bodo izvolili nove občinske svete, v Gorici pa še p okrkjinski- svet.' Volitve trajajo danes do 22. ure, jutri pa se bodo nadaljevale od. Tv ure do 14.'ure.
V- Gorici ni -nobene posebn« razlike med današnjo in ostalimi nedeljami. V mestu so sicer številni plakati, ki pa tudi ne .ustvarjajo tiste posebne volilne psihoze, - ki se občuti v večjih : mestih. Slika ■ tega mesta nudi opazovalcu presenetljivo harmonijo, ki temelji na lepo urejenih ulicah, vrtovih, stavbah, pri katerih se stari slog brez kontrasta preliva v novega, na čistoči, predvsem pa na podnebju.
Sir ^nthony Išče odgovore
¥ Lsndons merJfo, da osredje v parlamenta ni najbolj ugodno za premiera, ki bo moral danes zadeti odgovarjati na vrsto mučnih
vprašanj
LONDON, 16. dec. (T&njng). Britanski premier Ant h on jr Eden bo Jutri po 24-dnevnem dopustu ponovno prevzel svoje dcižnoeti, in sicer s nastopom v Spodnjem domu. Med njegovo odsotnostjo je prestala britanska vlada težke preizkušnje v skupščini in čeprav *o mnoge. kritike že utihnile, še vedno menijo, da ozračje v Spodnjem domu vendar ni najbolj ugodno za britanskega premiera.
stranki. »Observer« pripominja, da nekateri poslanci konservativne parlamentarne skupine menijo, da ne bi bili smeli napasti
Britanski ministrski predsednik se je z dopusta vrnil trdno odiočen, da bo izvajal svojo politiko, ter uspešno premagal težave zaradi sueške krize. Toda v parlamentu prevladuje negotovost glede bodoče vladna politike in iščejo odgovore na vrsto vprašanj: ali bodo konservativci strnili svoje vrste okoli Edena, kakšne so možnosti za hitro obnovitev anglo-ame riške zveze, kakšna so upanja, da bi se konservativci in laburisti sporazumeli glede zunanjepolitičnega programa, v kakšni stopnji se namerava Velika Britanija povezati z zvezo evropskih držav, itd.
VIEME
Stenje U. decembra: Jugozahodno Evropo in Alpe preplavljajo tople zračne gmote, katere povzročajo nad temi predeli lepo ln
sorazmerno toplo vreme. Atlantske frontalne 'motnje v zvezi » rilednim arktičnim zrakom se približujejo Pirenejskemu polotoku.
Mapoved za ponedeljek:	Delno
oblačno vreme, pozneje od zahoda naraščajoča oolačnost. Pihal . bo zmeren jugozahodni veter. Tvmaeratura ponoči meti —3 in 0, v Primorju 4. Najvišje dnevne temperature bodo v vzhodni ln luini S!nveni*ii do 13. v ostalih
r»   J--.’:	d/> O rtnninj (7
Na vsa ta vprašanja bo moral dati odgovor predvsem predsednik vlade Eden.
Britanski tisk je sprejel Ede-novo vrnitev brez pompa. Celo vladi bližnji konservativni »Daily Telegrap.h« je napisal: »Bilo bi nerealistično meniiti, da ni potrebno obnoviti zaupanja vladne parlamentarne skupine v Edeno-vo vodstvo. Eden se je vrnil v spremenjeno ozračje. Dolge mesece, če ne leta, se bomo morali boriti za svoj gospodarski in mednarodni po-ložaj. Ce bo sir Anthonv vzdržal ta napor, ko bo vodil državo, bo to dobro, če pa ne, bo moral praznino izpopolniti kdo drug.«
Laburistični »Daily Herald« piše, da je Eden naletel na zelo malo navdušenja v svoji lastni
SporoSilo o sestanka evropskega sveta
Farlz, 16. dec. (Reuter.) V Parizu so objavili sporočilo o sestanku zunanjih ministrov 15 držav evropskega sveta. Sporočilo pravi, da bodo iskali skupno evropsko politiko v zvezi z dogodki na Srednjem vzhodu in v vzhodni Evrorzi.
Anthony Eden
Egipta, drugi, da ne bi bili smeli prenehati z ofenzivo, medtem ko umirjena 'sredina želi samo vodstva.
Londonski »Times« je pozdravil Edenovo vrnitev, vendar p« je istočasno obtožil vlado zaradi neučinkovitosti egiptovske avanture. List piše, da bo moral sir Anthony Eden sedaj pokazati, ali zna voditi energično napredno in učinkovito vlado, ali pa bodo te naloge zahtevale neko drugo osebnost.
V prvih popoldanskih urah so
se volivci počasi vrstili pred volilnimi sedeži, od časa do časa pa so volilne komisije'dolgo čakale, da jih volivci obiščejo; Računajo, da je v Gorici volilo'do treh popoldne okoli 35 odstotkov volilnih upravičencev, na podeželju pa nekaj več. Kaže, da je bil največji odstotek dosežen v Tržiču in okolici, ker je na nekaterih sedežih volilo tudi do 45 odstotkov upravičencev.
Vzdušje mirnosti Gorice in go-riške pokrajine, kjer skoraj ni industrije; medtem ko ?e uspešno razvija drobno poljedelstvo, posebno pa vinogradništvo, s« odraža tudi na današnji dogodek. Volilnih plakatov po stavbah ni. ker je-to oblast prepovedala, paft pa so jih'nalepili po raznih deskah, ki so jih'postavili v glavnem tam, kjer se ulice širijo ali pa na trgih. Težko je pravzaprav reči, kdo se je najbolj potrudil s to ofenzivo. Baje nismo daleč od resnice, če rečemo, da največ plakatov poziva volivce, naj glasujejo za monarhistično in za liberalno stranko. To sta stranki, ki imata precej denarja, n« volitvah pa eta se doslej vedno, bolj klavrno odrezali. V Gorici tudi danes menijo, da bodo po teh volitvah krščanski- demokrati ponovno prevzeli večino v občinskem in pokra j inskem • srvetu. Slovenci imajo svojo Listo naprednih Slovencev, ki najavlja v glavnem naslednji program: borba za pokrajinsko avtonomijo, zboljšanje gospodarskih razmer (v tej majhni provinci j« 8000 brezposelnih), za socialne reforme, za povezoyanj« z naprednimi italijanskimi strankami.
' V gori Skl pokrajini, kjer Je 28 občin, je bilo razmerje med strankami odmerjeno ‘do danes s tem, da so imeli krščanski, demokrati občinsko upravo v rokah v 10 občinah, komunisti In socialisti v dveh, sami komunisti v eni, neodvisni zastopniki sredine v dveh, napredni Slovenci
v dveh (Sovodenj in Doberdob) druga slovenska skupina pa spet v podeželje. Toda . alkoholnih je morala prefektura zaradi nesoglasij ali malverzacij določiti prefektorske komisarje.
Za današnje volitve je prejelo v goriški pokrajini volilna potrdila 02.336 w Hvalcev, med
katerimi je skoraj . 6500 žensk več kakor moških. V sami Gorici je 28.572 volilnih -upravičencev, v drugi-na j večji, občini v pokrajini v Tržiču pa skoraj 18.000. Rezultati volitev bodo znani v torek dopoldne. Pravkar ‘poročajo, da se je število volivcev; ki so že glasovali, nekoliko dvignilo. Ljudem pa se vendar ne mudi. Lepo vreme jih sili na sprehode po mestu ali na izlete v podeželju. Toda alkoholnih pijač v -javnih lokalih ne smejo prodajati in se je zato dobršno število Goričanov raje odpravilo z obmejnimi dovoljenji na jugoslovansko stran.
Z italijanske strani so v razgovorih sodelovali: člani sekretariata Longo, Paietta, člani di-rekcije stranke di Vittordo Co-lombi, Ščoccimaro, Berlinguer, člani CK Guillarib Paietta ih Ceristi ter tajnik ‘oddelka za zve-'
Miellija odpotovali iz Rima v Bologno, kjer so jih sprejeli predstavniki federacije KPI Bologne. V- Bologni bodo predstavniki ZKJ obiskali razne organizacije KP, kakor tudi občino, ki jo vodi komunist Dozza. Iz Be-
te «. tujino CK Mielli;	logne bo delegacija odpotovala
Z jugoslovanske strani so na v Ferraro, razgovorih - sodelovali "> član . iz-	■—
vršnegg komiteja Z^J. Stambolič, člah izvršnega komiteja Lazar -Koliševski ter člani CK
ZKJ-‘ Sekulič, Lidij* -Sentjure',	«	«109
Anka> Berus, Cvijetia Mijatovič Trst. 18. dec. Dopoldne je biuo in Stevan Doronjaki.	.	v Trstu sibcieU®tičiu>. aboroivanoe
Po razgovorih je direkcija KPI fc so 3* ge ud-e&ežiJi številna priredila slovesno koail-o, na ka- pristaši socialistov in soaialds-terem sor‘izmenjali: zdravice, v	1	“
Zborovanja socialistov v Trstu
katerih » so predstavniki obeh strani izrazili željo za nadaljnjo razširitev sodelovanja.
Danes popoldne so delegati ZKJ v spremstvu Berlinguera in
roofcraitov. Na ztoorovan-idii »ta govorila tudi osrednja vedate-isa cibeh strank TolLoy in Zagari, ki sta poudarila potreibo po čimprejšnji združitvi dn žavahn: so-cdaiiistiiana. dejavnosti. M. K.
SLOVESNI OTVORITEV GORIŠKE SPL08NE BOLNIŠNICE
220 novih bolniških postelj
„___________________________________ pomen	nov*	bolnišnice.	Zatem
Nov* Gorle* 16. de«. Dopoi	Vrabičev«	predsednica
dne j« bila v Šempetru pru Go- 1* u-*a.	?	.	*	,—
rus pomembna svečanost
otvoritev n-ove splošne bolnišnice. Slovesnosti se je udeležilo več kot 1000 ljudi. Med uglednimi gosti j® bil dar. Jože Potrč, član 'izvršnega komiteja .CK ZKS, dalje predsednica sveta za zdravstvo LRS Olga Vrabič, sekretar republiškega sveta za zdravstvo Lojze Piškur, zvezni poslanec Franc« Bevk ter. številni predstavniki kliničnih in drugih bptait&aflc. Otvoritveni govor j« imel France Skok. podpredsednik OLO Nova Gorica, nakar' je govoril dr. France Marušič,	predsednik sveta	za
zdravstvo OLO Gorica, ki je govoril o trudu in prizadevnosti zdravstvenih delavcev ob pomo-6; ljudske oblasti za 'zboljšanj« preventivne in kurativne zdravstvene službe v letih po osvoboditvi in v zvez,; • tem poudaril.
svet* za zdravstvo LRS. izročila bolnišnico v upravljanje upravnemu odboru te ustanove. Ob tem je iare&la toplo priznanje predstavnikom ljudske oblasti, zdravstvenim delavcem in vse onim, ki so na kakršen koli način pripomogla k otvoritvi te bolnišnice. Sledil je ogled bolnišnice in zdravstvene razstave, k; v sfliikah in grafi-konsh prikazuje razvo-j zdravstva na Goriškem med NOB in v letih po osvoboditvi.
Dane« je biilo izročeno svojemu namenu prvo dograij en_o in opremljeno krilo popolne bolnišnice z 220 standardnimi posteljami. Nadzidava enega nadstropja nad bivšo bolnišnico za kostno tuberkulozo in oprema za novo bolnišnico je stala nekaj nad 100 milijonov dinarjev. Postopoma bodo bolnišnico v
Predsednik Boris Kraigher v Kanalu ob Soči
Kanal ob So*I, 16. dec. Predsednik Izvršnega sveta LRS tov. Boris Kraigher je popoldne
obiskal Kanal ob Soči. Sestal se je z zastopniki raznih organizacij, občinskega ljudskega odbora In podjetij kanalske občine. Pojasnjeval jim je delo zvezne ljudske skupščine na njenem zadnjem zasedanju in obširno govoril o naši gospodarski politiki ter glavnih značilnostih
zveznega družbenega plana za prihodnje leto. V razpravi je tov. Kraigher odgovarjal na razna vprašanja ljudskih odbornikov in zbranih političnih ter go-spodarsfeih delavcev.
Predsednik izvršnega sveta bo ostal v go riškem okraju še jutri ter obiskal "kmetijsko delovno zadrugo v Bukovici pri Gorici in svoj* volivce v Goriških Brdih.
J. P.
eficiadu * materialnimi možnostmi dograjevali' z novimi trakti, tako da bo v bodočih letih dosegla zmogljivost 700 standardnih postelj, škaf bo zadostovalo z«, vse potrebe goriškega okraja. Danes so pričeli delo kirurški oddelek, oddelek za ženske bolezni, otroški oddelek ter oddelek za bolezni ušes, nosu in grla. medtem ko bosta oddelek za interne bolezni i=n infekcijski oddelek do ,popolne dograditve bolnišnice še poslovala v pro-vizorijih v Vi-pavij in Ajdovščini. Taiko razpolaga zd>aj gorička bolnišnica. , vključno z obema . provizoriijema « 830 posteljami. Navzlic temu pa se bo moral še marsikateri bolnik zateči v bolnišnice v Ljubljani in na Jesenicah. Naijpomembnejša pridobitev nove bolnišnice je vsekakor pediatrični oddelek z 80 posteljami. Ta oddelek je popo,-noma opremljen z novo. sodobno opremo in z vsem instru-mentaridem. V sklop nove gori-ike zdravstven« ustanove spada tudi postaja za transfuzijo in odvzem krvi. ki je bila ustanovljena letos v Šempetru. Nova g o,riška bolnišnica ima tudi to prednost, da bolniki zaradi ugodnih podnebnih prilik prej okrevajo in okrevajoči zaradi bližine doma lahko' tudi prej odhajajo domov. Razen tega bo prihranil tudi tukajšnji Zavod za socialno zavarovanje letno ‘več milijonov samo pr j prevozu, ker se bo znatno zmanjša! prevoz n« specialne preglede in zdravil enj« v Ljubljano.
•T. F.
r * ffc 7 SLOVENSKI POKOCEV1LEC J »■ »■ - »• decembra —
ZBOROVANJE KOVINSKIH DELAVCEV
Povečana proizvodni«! za široko potrošnjo — Slab odnos do pospeševateljav proizvodnjo pri nagrajevanju — Delo po normah pada — Skrb za delovnega Človeka jo bila zanemarjena
ZAKAJ SO POTREBNI
NOVI PREDPISI 0 BANKAH
TrfooviJ*, M. dfia Na daoaž-Ujem ©Točnem zboru sindikata kovinskih delavcev Sl-ovenije so tiivahmo raizpraivijeli o uspehih,
Biapekah -in ipomainSikld-ivositjili Otadikataega dela v letošnjem letu. Poleg slabosti so ugotovili, da so -bili doseženi uspe-fcj v preusmerjanj iu pr-oi^vodnje ca itroko potmoiSnjo tor v trudu ta ustalitev tažlifi&a. Indeks pto-issvodi^Je sredstev za delo j* mašaa lani 111, medtem fco Je dosegel v 9 mesecih letošnjega teta te 86. Indeks proizvodnje reprodozkiciiij stkeiga materiala j» znašal leni 136, v 9 mesecih letos p>a ž« 138. Indeks proizvodnje za široko potrošnjo, ki Je znašal liani 134, pa je narasel po 9 mesecih letos že na 156. To dokazuje, da se proizvodnja dleikJtrilSke in kovinske prede-lovailin© dndUEtirije v Sloveniji na®S>a odločno v korist proizvodnje predmetov za široko potrošnjo in da se s tom uresničujejo smernim nase ekonom-ike pcčStaik®.
Nasprotno pa ni bdi dosežen uspeh pri zmanjševanju števila zaposlenih in. pri dviganju storilnosti, čeprav so dmeta posamezna podjetja, sicer lepe uspehe. Ugotovljeno j© namreč, da je v Ptvj polovici letošnjega leta padla storilnost na enega zan-o-etenega v primerjavi s prvo polovico lanskega leta. Izpad proizvodnje po vrednosti znaša v celoti okoili 2 in pol milijiarde dinarjev zaradi zmanjšanja etordlziosti v prvi polovici letošnjega, lelia. To zmanjšanje gre predvsem na račun zmanjšanja količine blaga za široko potrošnjo.
Kritično je bil osvetljen, tudi odnos do nagrajevanja uspehov racionjaEfi&atonjev, inovatorjev
Nov železniški most pH Splita
Bagreb, 16. dec. Danes Bo pri
Splitu preko rek© Jadro odprli moderen most, narivečji svoje vrste v DsCmadjl. Cez most vodijo tir,j železniške proge in sicer proti Zagrebu, novi tovorni postaj^ In Sfbobreču.
Frvt jngctlovnmld
tele vts5J skl Hlad
Zagreb, 18. dec. Podjetje »Za-greb-film* je končalo prvi jugoslovanski televizijski film, ki prikazuje ni. jugoslovanski radijski festival. Film je dolg 430 m, snemal .ga je Oktavijan Miletič, režiral Krečo Grčevič, ton pa je snemal inž. Albert Pregernik. Film bo predvajala Eurovizija.
M. B.
FartLsmuld pohod na Bleda
Bled, 16. dec. Danes 00 se sa-Kel* na B&edu pn-oslarve V zvezi • 13-tebnloo JLA. Občinski odbor Združenja. rezervnih oficirjev je na Bledu prireidlil tradied-omaHta,! partizanski pohod s siire-Ijtsinijem. Na pohodu so eodeilo-vale patiruije športnih organizacij, in Partizana. Pohod patrulj eo ■opremljala letala alpskega le-tsOske-ga centra iz Lesc. V tem tednu s© bodo proslave v fiaeit JLA še nadaljevale, zaključene pa. bod0 s slovesnostjo na predvečer prajzmifea^ -
B. B.
in pospeševaiteIjev proizvodnje sploh. Za milijonske vrednota! in prihranke. ki so jih dosegli racionaP.iziaitorj i, bo prejeli le-ti
sromo tno majhna • pr iim an j a. Skupna vrednost prihrankov, ki so jih dala ra-cionaftiiza oij e in izboljšave, znaša nad 240 milijonov dinarjev, za kar so prejeli rac iona! izatorji manj kot 3 milijone dinarjev nagrad, medtem
načinu formiranj a tistega del* dohodka, s katerim naj bi podjetja : prosto razpolagala ter krila ' plače, režije .in sklad«.
Glede nagrajevanja, članov kolektiva in del-itve dobička je bilo prav tako več predlogov. Tako n. pr. naj bi stoodstotno izpolnjevanje norm in akordov omogočilo 10«/» višji zaslužek, kot znaša osnovna tarifna po-
ko mnoge ■racionalizacije in im- stavka. Razen tega je bilo več-boJj&ave sploh * še niso bille nagrajene.
Nadalje so kovinarji ugotavljali, da organi upravljanja n« morejo spreminjati tarifnih postavk niti navzgor nitj navzdol.
Edino, kar lahko napravijo, je to. da v soglasju s komisijami za plače ustanavljajo nova delovna mesta. Tega se tudi poslužujejo. zahtevajo nove delovne moči, preimenjujejo in reor-ganiziraijo delovna mesta, vse z namenom, določiti nekomu višjo plačo. Vse to pa b; odpadlo, če bi lahko podjetja sama .odločala v okviru doseženih lastnih sredstev za plače in pr-ila-goj evsta tarifne postavke svojim potrebam za doseganje višje storilnosti. Pomanjkanje vzpodbude delovnih kolektivov se kaže v opuščanju dela in nagrajevanju po učinku. Leta 1954 je delalo po normah 73«/» za-poGCenih, lani 64«/», v petih mesecih letošnjeg* leta pa 1© še 48.9«/», medtem ko je bil zabeležen v juniju nadaljnji padec 7.3. 0.5 «/». Ostri kritiki je bilo podvrženo tudi striženje norm.
Iz bojazni, da ne bi previsoko preKoraič-e-valj. po&tavlj enih nonm in 'da ne b,; prišlo do revizij« norm, dosegajo delavci le zgornjo mejo preseganja in n&red-kok-rat že po sedmih urah končajo z delom., ker so že dosegli oziroma presegli normo za odstotek. k; ga posamezna podjetij,a smatrajo. še za realnega.
Za dvig storilnosti j« bilo po-dančih več predlogov. med njimi tudi predlog predsedstva sindikata kovinskih delavcev Slovenije o delitvi dohodka med podjetjem in skupnostjo te* o
krat poudarjeno, da obstaja še mnogo ovir. ki preprečujejo, da b; bdi delovni čas bolje izkoriščen. fcair bi pripomoglo k dvigu storilnosti. Tako j« omenil eden izmed delegatov, da njihovi delavci samo pni najemanju potrošniških posojil izgubijo 2 do 3«/» delovnega čaka.
Posebna pozornost je bila Se zlasti posvečena skrbi za življenjsko raven in delovnega človeka, o čemer je govoril tudi piredistgLvnik Zveze sindikatov Jugoslavije tov. Norbert Veber. Tov. Veber je poudaril, da smo to vprašanje v zadnjih letih za-, .nemairill. Dejal j«, da se navdušujemo nad tem, kaj je bi!o ustvarjenega, ne vprašamo se pa. kaj in fcakšne koristi ima od tega delovni človek. Poudaril je* da se moramo boriti m
višjo storilnost ne zaradi same storilnosti, ampak zaradi' toga, da se delovnim ljudem omogoči, boljše življenje. Neki drugi delegat pa je pripomnil, da v tovarni vsi vedo če pride nov stroj, nihče pa. oziroma le malo pa jih ve, če je prišel nov človek. Tov. Veber je pozval sindikalne organizacij«, naj pri. urejanju teh stvari delajo bolj borbeno ter dajejo v zvezi s tem konkretne in utemeljene predloge.	Z-ek
Prisega gojencev Vojne
akademije v Beogradu
Beograd, 16. dec. V Beogradu so danes položili prisego gojenci XII. razreda Vojne akademije JLA in IX. razreda gojencev In-tendaintsike vojne akademije. S svečanosti, ki je bila ob tej'priložnosti na Vojn; akademiji, so . gojenci poslali brzojavko vrhovnemu komandantu oboroženih sil FLRJ maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu. v kateri izražajo pripravljenost bodočih oficirjev Jugoslovanske ljudske armade, da branijo svojo socialistično domovino po svetlem zgledu borcev narodno osvobodilne vojn«.
Predsedstvo- Zrin komunalnih bank in hranilnic FLRJ, ki Je zasedalo od 4*. do 6. decembra t. 1. v Skopju, j« sprejelo resolucijo, ki ae izčrpno bavl s sedanjhn stanjem v naiem kreditnem sistemu. Na zasedanju Zveze so vsestransko proučevali zlasti dve. za naše kreditne ustanove trenutno najbolj
pereči .vprašanji:	ustanovitev
novih bank in njihov delokrog poslovanja ter metodologija
kreditiranja bank in hranilnic.’ Zeflio nagefl razvoj družbenega upravljanja na vseh področjih javnega življenja pri nas je nujno narekoval korenite izpremembe v bančnem sistemu, ki j« bil do nedavna občen le v eni. edinstveni banki; vendar je decentralizacija bančnega aparata presegla okvir veljavne uredbe o bankah in hranilnicah. Povsem je razumljivo, da je pomanjkanje zakonskih predpisov imelo, za pos.edioo, da se je pojavila vrsta odprtih vprašanj in nerešenih problemov v medsebojnih odnosih bank. Obstoječa uredba o bankah in hranilnicah daje sicer ljudskim odborom »n zadružnim organizacijam pravtico ustanavljanja bančnih zavodov, ne zajema pa vseh temeljnih vprašanj glede delokroga poslovanja in medsebojnih odnosov. Predsedstvo Zvez« je v tem vprašanju pri-
«0 o« podla«! dotedanjih Izkušenj do ugotovitve, da je decentralizacij* in specializacija bančnega sistema pri nas pravilna pot, ali 1« do določene meje. Ta meja je, rentabilnost in produktivnost v. poslovanju bank. Ne bi sme-i iti po poti ustanavljanja » poslovnih enot (podružnic — ekspoizitur) specializiranih bank — Narodne banke, Jugoslovanske Investicijske banke. Jugoslovanske bank« -za zunanjo trgovino v
družbama od noten eatreeoO
poslovanje med Narodno banko in ostalimi bankami na eni strani in med bankami ta gospodarskimi organizacijami na drugi strani. L« skozi takšen odnos organov družbenega upravljanja, dob« tl svojo pol« no vsebino ta smisel obstoja.
Obenem s to korenito Izpre-membo pa se že dalj čas* kaze potreba, da izpolnimo naše kreditno-moneta-me instrumente; tl »o namreč danes, takšni.
onih mestih, kjer to ni Sospo- <3* ne ustrezajo več sedanjemu
PREMALO ŠOFERJEV!
Strokovna vzgoja poklicnih voznikov ne gre v skladu z naraščanjem
števila motornih vozil
Ljubljana, 16. dec. Danes je KI v Ljubljani redni občni zbor sindikata prometnih delavcev Sioveniije, ki mu je poleg številnih delegatov in gostov prisostvoval tudi predsednik Centralnega odbora prometnih delavcev Jugoslavije Momčilo Krivokuča. Iz poročila in razprave Je bi'h> razvidno, da postaja vloga cestnega prometa v naši državi vedno večja, ugotavljamo pa lahko, da testa zaosta-
Lepi uspehi predavateljev predvojaške vzgoje
TJnHJns. 16. dec. Na dan&d-iSh. Ustni skupščini Društva pre-davaifeld ev predvojaške vzgoje LR Slovenije so ugotovili, da je ta stečcrn^no mlada stro-fcovno-poditrčna organieaoija predavateljev predvojaSke vzgoje dosegla v svojem delovanju, predvsem pri .vzgoji mladine, lepe uspehe. Predavatelji na srednjih in srednjih strokovnih šolah ter komandirji centrov za pr edv oij laško vzgojo delavske ta kmečke mladine- so ne samo upravičili nujnost predvojaške. vzgoje mladine, temveč so si tudi i* teta v leto prizadevali, dia bi pr«dvoda*ko vzgojo mladine kot sestavni del izvenar-, madne vojaške - vzgoje ljudstva vsebinsko ta metodološko čimbolj obogatila v skladu z razvojem sodobne vojaške tehnike, člani toiga društva so povečini tudj aktivno sodeloval; v odborih Združenja rezervnih oficirjev. pri prirejanju strelskih i>-Jkmovanj,, orientacijskih . in patrol-ndh tekov iitid. Vsekako-r ®o bili med najaktivnejšimi v re-publiifci predavatelji predvaja— ške vzgoje kranjskega, celjskega ta koprskega okraja.
Med bodočimi nalogami tega
društva je treba po»eb«<1 poudarili Eibrokbvno izpopolnjevanje članov, utrditev okrajnih aktivov ta aekcij, ter nalog« pre-davateljev predvojaške vzgioj« pr,; ideološki vzgoji, mladine. Vsekakor zelo umesten je bil predlog za družbeno upravljanje objektov predvojaSk« vzgoje ta znižanj« obveznih učnih ur.
B. Z.
Traktorji ▼ svetovnem kmetijstvu. Kmetijstvo na vsem svetu se vedno bolj poslužuje traktorjev, kar kaže povečanje njihovega- števila za skoraj pol milijona. Sorazmerno največja povečanje v "izkoriščanju traktorjev je btilo zabeleženo v najmanj mehaniziranih področjih, to je na Dalnjem vzhodu in v Južni Azili i, kjer se je število traktorjev povečalo za 55 odstotkov v času od leto 1952 do 1954.
Zahodnonemški	n v oz	vina.
Nemški minister za kmetijstvo je sporočil, da namerava dovoliti uvoz 500.000 hektolitrov belega vina in 100.000 hi viina za proizvodnjo penečih se viri, da bi nadoknadili sla&o letošnjo proizvodnjo v Zahodni Nemčiji.
ja za razvojem našega gospodarstva nasploh. Posebno vprašanje je tudi pravilna razporeditev vozili glede na rentabilno izkoriščanje. V javnem cestnem prometu, ki predstavlja naijeko-nomičnejšo obliko eksploatacije sredstev, je v naši republiki bd celotnega števila kamionov 14% v socialističnem sektorju. 80®/» v parkih za lastne potreb® ta
6°/o v zasebnem sektorju. V razpravi so posebej poudarili probleme naših cest, razen tega so bil; mnenja, da novoformirani sfelad ne ustreza v celoti svojemu namenu zaradi niakih dohodkov, kd jih usttva>ro«. Dosedanji način plačevanja predvidenih faks • na motoma vozila za cestn,; sklad ne -ustreza našemu gospodarskemu sistemu,-
ker se ta obveznost plačuje vnaprej. Pomembno 3« biilo delo sindikalnih organizacij pri sbro-ko-vno-poHiiitičnem Izobraževanju članov, vendaar — kakor je dejal v razpravi tov. Krivokuča — sedanj« možnosti za strokov-
no itoobnaževamli'© šoferjev n* grredo v sikladu z irai2vicij«,iii mo-torizaciije. V razpravi so nada-lje govorili o težkih stanovana-sfcih problemih samskih voznikov dn tudi fcriitizdirali sklep centralnega sveta ZSJ o iizll-očdtvi avtoremontniih podjeitij iz sindikata prometnih delavcev. Delegat iz Ljublijan© je fud; predlagal, naj bi se uvedlo v električni cestna železnici namesto
delavskega družbeno upfavlja-nj«.
Uspehi rafinerije v Siska
Zagreb, 16. dec. Rafinerij* nafte v Sisku j« (izpolnila letal plan in doslej predelala 300.000 ton nafte, od tega polovico z naftnih polj na Hrvatskem. To j« največja letna proizvodnja, dosežena v industriji nafte. To— vama ▼ Sisku bo predelala do konoa toga teta še okoli 20.000 ton nafte.
DVE PREMIERI IN DVE RAZSTAVI V MARIBORU
Maribor, 16. de«. Slovensko narodno gledališče v Mariboru Je dalo v soboto ta nedeljo kar dve premieri.’ Drama je kot svojo četrto premiero uprizorila v soboto Kreftove »Kreature« v režiji Jara Dolarja. V glavnih vlogah so nastopili Hugo Florjančič, Jože Mlakar, Danilo Gorinšek, Arnold Tovornik, Milena Godina in Mira Bedenkova.
Popoldne pa so v velika veselje mariborskih otrok postavili na oder priljubljeno spevoigro »Janko ta Metka«. Režiral je Peter Malec, scenograf je bil Jože Polanjko. Vsi nastopajoči so bili nagrajeni z iskrenim navdušenjem miade publike.
V nedeljo dopoldne }• tprvr-
nilk Umetnostne galerij« v Mariboru pnof, Branko Rudolf od-pril v zgornjih. pTO^torriih. raz-stavo sodobnega ameriškega' lesoreza. V zbirk; 40 listov, deloma večjega formata, so predstavljeni znani ameriišk; mojstri lesoreza. Občinstvo, ki je prisostvovalo otvo-niitvl, je pozdravil tudi amerišk; kulturni ataše iz Zagreba g. Ho*»ktas.
Zatem So odprli še razstavo mariborskega likovnega umetnika Xv.ana Cobaia. Zato evojo raizsitavo je zbral Cobal s v o-j a najnovejiša dela: 60 monotaipij, risb ta lesorezov. Obe razstavi bosta odprt; do 2. januarja. -JP
dttrsko upravičeno, t. .J., kjer ni podan pogoj rentabilnosti poslovanja. Smatra se, da se sa problem lahko reši zadovoljivo n> ta način, da specializirane
ln centralno vodene banke zadri® v av-ojem poslovnem delokrogi kreditno poslovanje svoj »h komitentov, ostalo finančno poslovanje gosopdar-skih organizacij, ki ao ga te dolžn« voditi po banki (plačilni promet, družbeni obračun) pa naj vrši lokalna banka, katere ustanovitelj j* ljudski odbor okraja — komune. Ker dobivajo komune vse večje pristojnosti v vodenju gospodarstva svojega območja, imajo te tudi vse večji Interea in potrebe, tako pri sestavljanju družbenega plana, kakenr tudi pni spremljanju njegovega iz-vrSevanja, da pridejo do potrebnih podatkov in nadzora nad Izvrševanjem družbenega plana po eni banki, namesto Po treh ali več bankah. Takšna rešitev bančnega poslovanja v okrajih ln občinah bo zavrla tudi težnjo za povečanjem števila bančnega kadra in potre D-nlh osnovnih sredstev v banč-nerp apairatu; ta pojav je Se sedaj vedno bolj številen in ako ga že v žačetku ne omejimcl. bo nedvomno prej ali slej vplival na podražitev bančnih ustug v celoti, obenem pa takšne lokalne bančne em-ote samo po nepotrebnem obremenjujejo proračun svojega ustanovitelja. Poleg tega stoji Zveza na stališču. da se specializirane banke ne smejo preveč obremeniti s posli plačilnega prometa m družbenega obračuna svojih komitentov, temveč je njihova glavna naloga obvladanje kreditiranja njim pripadajočih go-spodarsklh organizacij.
Predsedstvio Zvez« posveča
posebno pozornost enotnosti
kreditne politike, ki se mo-ra tudi v bodoče sprovajata po Narodni banki. Zahtevajo pa naši spremenjeni družbeni od-hosi, ki temelj« na načelih družbenega upravljanja, tudi spremembo v odnosih med bankami Dočim so upravni odbori v komunalnih ln ostalih lokalnih bankah ta hranilnicah že dobili vlogo organa družbenega upravljanja. n» to primer pri ostalih bankah. Temeljna naloga1 organov družbenega upravljanja v bankah pa J« v. vodenju kreditne' politike svojega poslovnega ..območja, v . okviru smernic vsakoletnega družbenega plana, katerega sestavni del naj bl.bila, po:eg vsakoletnega zveznega pTora-' čun-a tudi zvezna kreditna bilanca. Kreditna politika Narodne banke kot enotne izvrSe-valke monetarne ln kreditne politike, pa naj b.i bila osredotočena predvsem na kreditiranje ostalih bank. Pri tem
pa bi moral -izvrševati kreditiranje lokalnih bank upravni odbor republiških central Narodne banke, kot organ uprav-- ljanja, ne na uslužberiski aparat banke. S tem bo odstranjena ena od najvažnejših obstoječih ovir za or n v tl P o In našim
bančnemu aparatu, dotim so dobi ©n« same banke — Narodne banke —* v ce.oti ustrezali.
Tako bi po stališču Zveže, morale one banke, ki nimajo dovolj lastnih sredstev za dajanje kreditov svojim komitentom, predložiti, v utemeljitev svojih kreditnih potreb Narodni banki svoje kreditne bilanco, ki bi se opirale na družben® plan« okrajev odnosno občna. Posebne komisije Zveze Z® proučujejo metodologijo sestava kreditne bilance, na podlagi katere bi upravni odbori republiških central Narodne banke ugotavljali kreditno sposobnost in potrebo lokalnih ban* po njihovih poslovnih kreditih. Razdelitev poslovnih — obratnih sredstev lokalnih bank n* njihove komitente, pa naj bi bila izključno pristojnost organov družbenega upravljanj* banke t. J., predvsem upravnega -odbora. Le a takimi medsebojnim ; kreditnimi odnosi med bankami, bomo dejansko uvedli v banke družbeno-sociall-stične metode upravljanja. -Seveda se pa morajo z novim načinom vodenj« bank spremeniti ta dopolniti tudi ostali bančni instrumenti. Tu gr« predvsem za -obrestne mere, obvezno in -likvidnostno rezervo bank; rešiti bo nujno tudi vprašanj e * redni e-ročn-ih kreditov, plasmana dolgoročnih bančnih sredstev in drugo. Rešiti vsa t-a vprašanja z dopolnitvijo veljavne uredbe o bankah m hranilnicah, bi pomenilo le začasno in nepopotao rešitev. Zato stoji resolucija Zveze n*
3tališču, da naj vsa ta vprašanja reši načeln-o ta okvirno bodoči temeljni zako-n o bankah; na podlagi predpisov takšnega zakona. pa naj bi se izdajal« uredbe o posameznih bankah. Do objave temeljnega zakon* o bankah, pa naj se dopolni obstoječa uredba o bankah in hranilnicah. Z uredbo o Izpre-me-mb-ah ta dopolnitvah uredb« o bankah in hranilnicah, katere osnutek ie izdelala posebna komisija Zveze, bo uzakonjen v prvi vrsti pravni obstoj Zveze zadružnih branita.!cr, d-aiij« bo rešeno vprašanje registracije bank, utrjena bo poslovna pristojnost posameznih bank, k-a-r pomeni večjo sigurnost v njihovem poslovanju, zlasti 6« upoštevamo, da -osnutek rešuj® za sedanje razvojno obdobje
povsem izadc-v-oljivo kredita« odnose med Narodno banko in ostalimi bankami; a predpisom o obveznem vodenju žiro -računa pri teritorialno najb-Hžjl bančni e-noti, n-e glede na to, katera banka kreditira, odn. gospodarsko organizacijo. se daje le-tem vsa možnost hitrega ln cenenega bančnega poslovanja. Seveda bo potrebno d-o sprejetja zako-na o bankah
še precej proučevanja In globljih analiz. Razveseljivo Pa j® dejstvo, da gre za razvoj bančnega sistema po pravilni poti, po poti. ki odpira tudi v bankah vrata družbenemu upravljanju.
— »več
Vedno večje pomanjkanje energije v zimskih mesecih
nufao narekuje nadaljnjo izgraditev našega elektroenergetskega sistema — Vsako zavlačevanje povzroča milijardno škodo
Elelrtroenergetek* bilanca konzuma in proizvodnje električne energije v Sloveniji nam kaže, da primanjkljaj iz leta ▼ leto narašča, kar povzroča našemu gospodarstvu ogromno Ikodo ln postaja že skoraj ovira nadaljnjega uspešnega razvoja. Potrošnja energije se namreč o bnarm-almem razvoju v desetih letih podvoji. Pri nas pa gre tempo razam j a še mnogo hitreje in je zato pomanjkanje električne energije iz teta v leto občutnejše. Razen tega moramo računati z nadaljnjo izgraditvijo industrije, zlasti živilske industrije ta industrije za široko potrošnjo, upoštevati pa je treba tudi stanovanjsko izgradnjo, vse širše uvajanje gospo-dinjsidh strojev ta zato stalno naraščajoča konzum električne energij za široko potrošnjo. Razen tega moramo računati z izrednim in velikim protrošnikom električne energije, ki bo nastopil verjetno leta 1960, to je z drugo razvojno fazo tovarne aluminija v Kidričevem. Samo ta tovarna bo takrat potrebovala letno
stalno 40 MW ali 310 milijonov kWh - več. Zato se postavlja pred elektrogospodarstvo Slovenije problem, kako čim prej zagotoviti naši industriji ta za šircko potrošnjo električno energijo, zlasti v kritičnih zimskih mesecih, ko je potrošnja največja ta proizvodnja najmanjša. Na tem je še prav posebno zainteresiran mariborski okraj kot največji potrošnik električne energije v Sloveniji.
VSAKO ZIMO HUJSA KRIZA
Kljub temu, da se je proizvodnja električne energije po osvoboditvi več ko podeseto-n-la, pa imamo vsakoletne energetske krize, ki so posebno občutne v zimskih mescih. To je posledica vodnega pretoka reke Drave, ki pade v zimskih mesecih celo pod 100 kubičnih metrov na sekundo, tako da je zmogljivost dravskih elektrarn v zimskih mesecih in -ob suši enq tretjina, v najbolj kritični dobi pa celo le ena petina njihove instalirane moči. To nujno narekuje redne, poleg tega pa še izred-.
ne redukcije električne energije, kar povzroča našemu gospodarstvu ogromno škodo. Samo izredne redukcije so znašale v Sloveniji v letu 1955 nad 37 milijonov kWh. V letošnjem letu so izredne redukcije že do konca avgusta narasle na 32 milijonov kWh in bedo do konca leta dosegle okrog 50 milijonov kWh. Izredne redukcije najbolj pri-' zadevajo mariborski okraj, saj odpade na potrošnike električne energije v tem okraju skoraj 75 odstotkov vseh redukcij.
Statistika kaže, da se Izredne redukcije iz leta v teto večajo ta sicer po absolutni ta relativni vrednosti. Zlasti v zadnjih dveh letih je z redukcijami vedno občutnejše prizadeta naša spolšna industrija in široka potrošnja. Letos so te redukcije še posebno občutne, saj sq nastopile že meseca avgusta, čeprav je bil vodostaj Drave normalen in kljub temu, da so letos začete obratovati nove kapacitete in to HC Vuhred z 20 MW in TE Šoštanj z 30 MW ter je TE Trbovlj« dobila nov kotel.
NEPRECENLJIVA
GOSPODARSKA ŠKODA
Težko je popolnoma objektivno oceniti gospodarsko škodo, ki nastaja zaradi redukcij električne energije. Saj ima n, pr. samo Tovarna dušika Ruše, ki je kot potrošnik odvisne energije z reddkcijami najbolj prizadeta, dnevno o-krog 10 milijonov din škode na izpadu proizvodnje. Po podatkih Elektrogospodarske skupnosti Slovenije znaša izguba za kWh za razne industrijske stroke od 2.40 din pri aluminiju do 906 din v kemični industriji. Povprečno se lahko računa 200 din za izgubljeno odnosno reducirano kWh. Po tej računici znaša škoda, nastala zaradi pomanjkanja električne energije v j razdobju od leta 1946 do 1955 v Sloveniji 26.6 milijard dinarjev. Od tega odpade samo na mariborski okraj 19 mili-, jard dinarjev Za ta denar bi lahko zgradili na Dravi še tri nove hidroelektrarne v velikosti HC Mariborski otok, ki bi imele ks.oaciteto Približno 150 MW In letno proizvodnjo 900 milijonov kWh. Treba pa je upoštevati da je z omejeva-. njem proizvodnje zaradi redukcije in pomanjkanja električne energije močno prizadet-tudi naš izvoz ta s tem naš devizni fond.
NAJ AKTUELNE Jš A —
HC OŽBALT
Odgovorni činitelji se vsega tega dobro zavedajo ta so pri-
pravljeni tudi že načrti za izpopolnitev našega elektroenergetskega sistema. Toda računati moramo z razpoložljivimi sredstvi. Zato kaže po našem mneniu graditi najprej
tam, kjer bomo z najmanjšimi stroški najhitreje dosegli največji učinek. To je vsekakor predvidena HC Ožbalt. Za to hidroelektrarno je že odobren investicijski program ta generalni projekt, izdelan je splošni del glavnega projekta ta se izdelujejo tudi že podrobni gradbeni načrti. Tudi ni več nober.e odprte problematike, niti kar se tiče osnovnih podatkov, niti glede oprem«. Vse to je že razčiščeno.
Za HC Ožbalt se bo uporabila enaka oprema kot za HC Vuhred z neznatnimi spremembami, tako da je tudi že izdelana vsa dokumentacija za opremo. Sistem HC Ožbalt bo v glavnem enak kot v Vuhredu, so pa precejšnje, razlike ki jih narekujejo topografske in geološke razmere. V treh turbinskih stebrih bodo nameščeni trije agregati z zmogljivostjo po 20 MW, tako da bo znašala skupna zmogljivost 60. MW. Iskorišče-ni padec vode v Ožbaltu bo znašal 17.4 m, enako kakor pri HC Vuhred. Turbine bodo izkoriščale vodne količine do 450 kubičnih metrov na sekundo.
Zanimiva je tudi razdelitev proizvodnje na posamezne turbine. Prva turbina naj bi šla v pogon žc med samo
gradnjo druge polovice jezov-ne naprave. Proizvajala bo v hidrološko srednjem letu 172 milijonov kwh. Druga turbina, ki bi šla v pogon prav tako že med gradnjo, bo proizvajala 131 milijonov kWh. Tretja turbina, ki se bo vgradila nekaj let pozneje, bo proizvajala samo 57 - milijonov kWh. HC Ožbalt bo v sistemu dravskih elektrarn med Mariborom in Dravogradom enako močna kakor HC Vuhred in bo v končni zgraditvi proizvajala 20 odstotkov električne energije celotnega dravskega sistema šestih elektrarn.
POSEBEN POMEN HC OŽBALT
HC Ožbalt bo zadnja stopnja v odseku Drave Maribor — Dravograd in bo kot taka Še posebno pomembna v energetskem pogledu. Ko bo HC Ožbalt dograjena, bo namreč mogoče urediti - obratovanje vseh šestih hidrocentral- nad Mariborom na ta način; da se bo lahko proizvodnja električne energije prilagodila dnevnim variacijam porabe električne energije. Veriga dravskih elektrarn od Maribora do Dravograda bo potem obratovala po skupnem načrtu po principu tako imenovane pretočne akumulacije. V času majhne potrebe po energiji se hodn vrte1e samo tvrtjine v Dravogradu 'in na Maribor--k» motoku. V času večie potrebe, ob tako imenovanih ko-
nicah, pa bodo lahko šle v skrajnem primeru v pogon tudi vse turbine vseh šestih elektrarn na Dravi. Energetski pomen HC Ožbalt torej ni samo v veliki proizvodnji energije, temveč tudi v tem, da bo njena zgraditev omogo-r čila veliko boljšo prilagoditev proizvodnim potrebam menjajočega se konzumna.
ALI BOMO ZAMUDILI SE ENO LETO?
Pri gradnji HC Ožbalt bo treba izkopati 250.000 kubičnih metrov zemlje, napraviti 95 tisoč kubičnih metrov betona •aznih vrs-t in vgraditi 2.500 ton betonskega železa. Med gradbenimi deli bo najbolj zanimivo delo na gradnji pomožnih pregrad za ograditev gradbenih jam. Skala, na kateri bodo fundirani elektrarniški objekti, je namreč do 13 m pod vodno gladino pod' plastjo gramoza, debelo do 10 m. To deln pa le mogoče opraviti 1« v dobi nizkega vodostaja, t. j. v zimski dobi od decembra do aprila. Ce n« bo uspelo izkoristiti že letošnje zimsko dobe za zgraditev pomožnih pregrad, bo s tem izgubljeno eno celo leto gradbene sezona in s tem se bo tudi začetek obratovanja HC Ožbalt zavlekel za celo leto. Zato .ie izredne važnosti, da se z gradbenimi deli takoj začne, saj so v se priprave končane ln čakajo samo še na razpis gradbenih del.	R.	O,
Sr. »e — rr. decembra ism j SLOVENSKI POROČEVALEC J rtr. S "
>J'• ? <	»	»« „V
m,
a
1
cSž£
\\'*jl«A
MIMIk
maien$ek
^"- mm ~
v
•X)
_	ISA Tod* Knooljo ni MI mo?, Sjl b! «e dal ustrahovati
t^Hi 5^.	malopridnežu, kakršen je bil Akka. Stopil je k njemu in
J &»***	mu	pasji bič Iz roke. »Ze sta ti Utsi in deklica ušli,
tedaj ju išči drugod, ker ju ni tukaj, in če bi bili, bi ju nikoli no vrnil tebi,« je rekel. »Sploh pa se zavedaj, da jo najbolje late, če se vrneš na sever, ker bom drugače fetfcrbd, da boš kaznovan, ker si hotel odkupnino *a deklico!«
t51. Akka je Se nekaj časa divjal po MH, potem pa ee Je spet ‘odpeljal. »Jutri ne smemo potovati dalje,« je rekel Knooljo, »ker bosta	Utsi in Lučka najbrž kmalu	prišli.«
Čakali so Se tri	dni, toda ker	ni bilo sledu	o	Utsi in
Lučki, je Knooljo sklenil, da morajo potovati naprej. Toda preden so odšli, je	stopil predenj	Boberček in	rekel, da
pojde iskat Utsi in	deklico.
158. Knooljo Je malo pomišljal, potem pa dejal: »Težke te bom pogrešal, vendar pojdi. Zal mi je, da sem te odtrgal od deklice, zanjo bi bilo bolje, ko bi bil ti ostal pri njej. Pojdi proti morju, najbrž sta šli na morsko obalo, ker ne poznata druge poti.« Dali so mu hrane in Boberček se je poslovil od Knoolje, Keire in malega Sun a. Ubral je pot proti morja, ki mu jo je pokazal Knooljo.
KOLESARJI
l OBČNEGA ZBORA KOLESARSKE ZVEZE SLOVENIJE
NA PRAGU
Med prve slovenske Športne zveze, ki so naredile^ obračun VISOKEGA JUBILEJA
um
e delu v letošnjem letu, sodi tudi Kolesarska zveza Slovenije.
Ta krovna organizacija je tik pred visokim jubilejem — praznovanjem 70-letndce športnega kolesarstva v Sloveniji	c1,,	,	Wi-ir»t«dr*
Legla zelo lepe uspehe, ki bodo vsemu članstvu še v naprej precejšnja opora pri rednem delu.
KOLEDAR Ponedeljek, n. decembra: Lazar.*
KINO
IfOMP ZA FONIDBUCS 1
•UNION«: Ital. tlim .KRUH, LJT>« BEŽEN IN LJUBOSUMJE«. IL del. Tednik. Predstave ob 15,
17, 19 m 21. V gl. viogi: Gina Lollcbrigida in Vittorio de EUe*. Danes zadnjikrat!
»KOMUNA«:	amer. film »DAMA
S KAMELIJAMI«. Brez tednika. Predstave ob	15,	17,	19	ln	21.
V glavni vlogi Greta	Garbo	ta
Robert Taylor.
■•LOGA«:	jugoslov.-nemSkl film
»SOTESKA«. Tednik. Predstav« ob 15, 17. 19	in	21.	Ob	10	ja
matineja ital. filma »KRUH, LJUBEZEN IN LJUBOSUMJE«. »VIC«:	ameriški	barvni	film	—
sneman po sistemu Superscop »VERA CRUZ«. Tednik F. N. 49. Predstave ob	15,	17,	19	ln	21.
V gl. vlogi: Gary Cooper, Bur« Lancaster ln Denise Darcel.
Prodaja vstopnic v vseh Štirih kinematografih od 9.30 do 11 lil od 14 dalje, za matinejo v kinu Sloga pa od 9 dalje.
»SOCA«:	premiera sovjet, filma
»POMLADNE SLANE«. — Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. MLADINSKI KINO »LM« KOTNIKOVA S: Predvaja za mladino ameriški film »PAVLA«. Predstave vsak dan ob 10 in 15. •SISKA«:	ameriški barvni film
»PESMI ZLATEGA ZAFADA«. -
V glav. vlogi Mitzi Gaynor la Dale Robertson. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjikrat.
»TRIGLAV«: amer. barvasti tUra »NORO POČETJE«.1 Tednik. V gl. vlogi: Dannv Kaye in Mal Zetterling. Predstave ob 16. 18 ni 20. Prodaja vstopnic od 11 dalje.
Dom »JNA«: ameriški fant. film J »GOG>, ob 17 in 20. Prodaj* vstopnic uro pred pričetkom predstave.
»LITOSTROJ«! Jugoslov. film »DEKLICA IN HRAST«. F. N. H. 43, ob 20. Prodaja vstopnic ure pred pričetkom predstave. Kamnik »DOM«: amer. barv. film »GOLA MAMUZA«.
BLED: amer. kavbojski film »POSLEDNJI APAS«, ob 20.
Novo mesto »KRKA«: amer. barv, film »SASKACEVAN«.
Slovenski kolesarji bi bili lab- pa dobiti zanjo primemo lame-
fco opravili še mnogo več, ven- no. Se posebej velja opozoriti na dar ee niso lotili dela povsem to »preselitev« v druge republike pravilno, hkrati pa še marsikje prav pred praznikom slovenskih brez čuta za odgovornost, pred- kolesarjev — pred 70-letnico ko-
vsem pa seveda s premalo &e-Hu&rja. Prav ra radi tega je zveza letos načrtneje poskrbela za turistično kolesarjenje, storila pa bi bila lahko še več. če bi bile boljo fielsle njene komisije in ne fei bilo treba skrbeti zgolj za izvajanja koledarskih prireditev. Teh je bilo letos 5e vse premalo v posameznih okrajih po vaseh la večjih podjetjih.
Za predsednikom TCZS Lojzetom Ssvoraoin je podrobneje razčlenil prizadevanja za -večjo sano.čičnost in razna tekmovanja g turističnimi kolesi, sekretar Marjan Cajhen. Ta je poudaril še, da ves trud slovenske
sveže na tem področju ni bil zaman. To dokazujejo Številne, tekme, predvsem v Begunjah, v Cerkljah, v Cinkarni Celje, v Mostah, v Murski Soboti In še drugod. S temi akcijami se je sveža močno okrepila in ima za sdsj po klubih (lani 9) približnp 430 članov (lota 1S55 samo 319). Slovenski tekmovalci so nastopili na S4 dirkah v republiki, vsega skupaj pa na 51 tekmah s 553 kolesarji. (Iz poročila tehničnega referenta Teržana.)
»PO JUOOSLATm« —
ms VSO Piti NAS PTso*j živahno je bilo na »feup četni slasti še. ke so raz-piuvljeli o vsakoletni mednarodni kolesarski dirki »Po Jugoslaviji* (prej »Po Hrvatski in Sloveniji«). To dirko bo bržkone Kolesarska zveza Jugoslavije priredila letos v Beogradu, in Kicar kot zvezdnato dirko z vsakodnevnim startom in ciljem v Beogradu. Pravimo, da slovenska zveza skupno s hrvatsko ne bi smeli čisto opustiti te velike dirke, saj je bilo treba za njeno priznanje v Evropi celo vrsto let
lesarstva pri nas. Kolikor dirke po Jugoslaviji zares ne bodo več peljali po cestah ln slikovitih
mislimo, da ima slovenska zveza
vso pravico računati z enakovrednim nadomestilom za »izgubljeno« krožno dirko s takim-slovesom. Slišali smo, naj bi bila to mednarodna etapna dirka, na kateri bi tekmovale domače ln tuje klubske reprezentance po zgledu nekaterih v zahodni Evropi.
S£H DOMA IN NA TUJEM
Po sklepu kongresa FIDE bo na conskih turnirjih 1. 1957 igralo 5 Jugoslovanskih šajiistov. Sanovska zveza Jugoslavije bo določila teh pet zastopnikov, ki. bodo razporejeni na vse tri turnirje. Na tur-niriu v Dublinu, ki se začne 12. maja, bo igral eden naših, in sicer prvi z lestvice, medtem ko bosta na conskem turnirju v Bol-, gariji od 2. do 31. maja nastopila dva jugoslovanska zastopnika (tretji in četrti z lestvice). Drugi in peti najboljši šahist Jugoslavije pa bosta sodelovala na conskem turnirju na Holandskem, ki bo verjetno šele septembra. Na vsakem turnirju bo igralo po 18
Ameriko v začetku Junija ln se vrnili ob koncu avgusta 1967. Naj večje težave povzroča ta a-ranžma zaradi neprimernosti terminov, saj imajo naši šahisti v istem času nekaj obveznih nastopov drugje. Sem sodijo tudi conski turnirji, ki ne bodo končani do začetka junija, kakor tudi študentovska olimpiada, ki bo od 15. julija naprej na Islandu. Zveza bo skušala storiti vse, da bi naši šahisti vendarle odšli na gostovanje v ZDA.
Tajništvo SZJ je načeloma
Bpreielo ponudbe romunske šahovske federacije za medsebojno srečanje mladinskih in ženskih
šahistov, med katerimi se bodo reprezentanc Romunije in Jugo-
................. —’ slavije. Oba turnirja naj bi bila
L 1957.
Šahovski prvak-LR Hrvatske J« za leto 19S6 postal mojster Bertok ž 8.5 točke (brez poraza) med 12 šahisti — razen Eudererja in Nikoliča. Vrstni red naslednjih ja tale: Damjanovič, Dimc, Udovčič, Rabar, Marovifi, Jerman Itd.
prvi trije plasirali za medconskl turnir, ki bo leta 1958 v Jugoslaviji. Naše zastopnike za conske turnirje bo določil plenum SZJ konec januarja v Beogradu.
Ta čas tečejo razgovori za gostovanje ekib šahovskega kluba Partizana v ZDA. Po načrtu naj bi šahisti Partizana odpotovali v
PRTE PRIPRAVE
V razgovor je koristno poseglo zelo veliko športnih delavcev (o Izrečenih pobudah bomo pisali še pozneje), v tein poročilu pa bi se omejili le še na prve priprave ca proslavo 70-letnice v sestavu slovenskega festivala vse telesne kulture. Pripravljalni odbor Je že uvedel prve korake in vse kaže, da bodo slovenski kolesarji nadvse dostojno proslavili ta »voj praznik. Odbor je pripravil posebno dokumentarno brošuro, v prazniških dneh pa bo poskrbel že za kolesarsko zastavo v Ljubljani, za kriterij (verjetno okoli Tabora), dalje za cestno in dirkališč no dirko in hkrati 6e za veliko ocenjevalno; vožnjo s turističnimi kolesi s startom in ciljem vsak dan v Ljubljani.
Kolesarska zbornica ▼ naši republiki Je stopila v novo poslovno leto z mnogo obetajočimi načrti. Ker je ta športna panqga udomačena pri nas že več ko pol stqletja in ima nič koliko privržencev že samo zaradi svojega koristnega in neogibno potrebnega rekvizita, ni' treba dvomiti, da jih bo s primernimi prijemi lahko tudi uresničila. Pogojev za to je ie objektivnih ve8 ko dovoljl
jajo gluhonemi iz Ljubljane ln
Beograda.
Torek, 18. dec. ob 20: M. Gorki:
Malomeščani. Abonma red To-
ga današnji dan leta 1944 ao	rek. Vstopnice so tudi v prodaji. _________ _________________
Italijanski borci v naši narodno- Sreda, 19. dec. ob 20: I. Cankar:	Kranj	»STORSIC«:	ameriSki	film
osvobodilni vojski ustanovili sv o-	Pohujšanje v dolini Sentdorjan-	»GLEJ PTIČKA«, ob 16. 18 in
jo brigado. Imenovali so jo po	skl. Abonma LMS II.	20. Zadnjikrat
'	”1	*	Četrtek,	20. dec. ob 20: M. Gorki:
Malomeščani. Abonma red Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji.
Petek, Sl. dec. ob 20: A. Camus:
Pravični ljudje. Abonma red LMS rv. Vstopnice so tudi v prodaji.
slavnem furlanskem borcu Vinci-ju Fontanotu, ki je junaško padel v vrstah, narodnoosvobodilne vojake.
Jesenice »RADIO«:	amer. bar'.’ni
film »ČLOVEK IZ ALAMA«, ol» 13 in 20.	*
Jesenice »PLAVŽ«: Zaprta.
Združenje rezervnih oficirjev —
pododbor Miklošič vabi vse re-zervne oficirje, člane in nečlane, Miklošičevega in Resljevega terena na občni zbor, ki bo v torek, 18. decembra 1956 ob 17.30 v domu Maksa Perca, Slomškova ulica — vhod iz Kotnikove ulice. Udeležite se polnoštevilno. Odbor.
Rezervni oficirji občine Ljubljana- Center, ki so prejeli po-zivnico, kakor tudi vsi odborniki pododborov občine Ljubljana-cen-ter, tudi če niso prejeli posebnega povabila Prosimo, da se zanesljivo udeleže občnega zbora UROJ občine center, ki bo v sredo, 19. decembra 1S58, ob 17. uri v lutkovni dvorani doma Partizan na Taboru.
B R D I 0
KPD gluhih »Radivoje Popovič« la Beograda ln KPD gluhih »Vito Zupančič« iz Ljubljane prirejata, v
ponedeljek, 17. XII. ob 20. uri v dvorani Mestnega gledališča v Lj ubij ani
V E C E R
narodnih plesov in kpi, baleta,
ritmičnih vaj in recitacij — Vstopnice so v predprodaji pri blagajni gledališča.
MESTNO GLEDALIŠČ* CELJE .
Ponedeljek, 17. dec. Palev Golla: »Uboga. Ančka«. — Zaključena predstava za I. osnovno šolo. Torek, 18. dec. ob 19.39: Jerzi Lu-toivsm: Dežurna služba. Gostovanje v Velenju.
Sreda, 19. dec. ob 20: Potrč-Grtln: »Zločin« — premierski abonma ln izven.
■PORKD ZA PONEDELJEK
Poročila: 5.05. «••«,	T.40,	11.«%
15.00, 17.00, 19.00, 22.00 tn 22.53.
5.00—7.00 Pester glasbeni sporedj 7jjj—7.25 Naš jedilnik; 11.00 Glasbena predigra; 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — a) Dušan Radovič: Vražja lokomotiva — b) Tone Terdan: Na vojaških vajah; 11.35 Slovenske narodne . v priredba Matije Tomca in Zorka Preiov-oa pojeta tenorist Janez Lipušček in baritonist Anton Prus, spremlja Danilo Švara in Marjan Vodopivec; 12.09 wolfgang Amadeu« Mozart:	Divertimento žt. 2 V
D-duru K 131 (Igra komorni orkester iz Londona, dirigira Harxy Blech); 13.30 Kmetijski nasveti! Načrt kmetijskih zadrug za izboljšanje živinoreje; 12.40 Igra Mariborski instrumentalni ansambel) 13.15 Melodije za razvedrilo; 14.0» Radijska šola za višjo stopnjo — Slavko Tiran: Pri čuvarjih našega morja; 14.35 Želeli ste — po-
r ^	m	jm	§k|
/TOAI^To MILO
Četrtek, 20. dec. ob 20:	Potrč-	a	Luša	j	te!	13.40	Utrinki	Iz	literatu-
-   .,	,4,	.	«...	Y	,__»»______________________    XT	*T	—,,	—	-	TE	TV»	OTlAT
NOVOST! »puder« krema
»EVELINE« v treh tonih pokrije vse pomanjkljivosti kože, daje privlačen In svež ten. Dobi se v drogerijah in Na-M a!
Griln: »Zločin« — četrtkov abonma in izven.
Petek, 21. dec. ob IS: Potrč-Grtln:
»Zločin« — I. srednješolski abonma in Izven.
Sobota, 22. dec. ob 20: Potrč-Grtln: »Zločin« — sobotni abonma in izven.
Nedelja, SS. dec. ob 15.30: Potrč-Griln: »Zločin« - nedeljski abonma ln izven. .
Nobelov laureai Jimeneij
16.09 V svetu opernih melodij
Mihael Glinka:	Ruslan ln Ljud-
mila, uvertura Leoš Janaček: Ja-nufa, zaključni prizor iz Ul. dejanja, Bizet: Uvodna glasba k 4. dej. opere Carmen, Giuseppe Verdi: Odlomek iz opere Aida, P. L Čajkovski: Odiomki iz opere »Evgenij Onjegin«; 17.10 Malo od tu in malo od tam (Posnetki javne glasbene oddaje Radia Ljubljana 21. nov. v veliki filharmonični dvorani). Revija vokalnih in instrumentalnih solistov — sodelu-
PLAVALCI ILIBIJ* O S ▼ O J * M D * L O
TEKMOVALNA SEZONA
- KRATKA IN ZGOŠČENA!
trdega dela ln prizadevanj, ali stalo živahno, sproščeno, kar ne-
zmasusn UGBUINE TU31 POKALNI ZMAGOVALCI
Predsednik ni dolgo govoril — še krajši je bil blagajnik: dejstva, ugotovitve in na pogled suhe številke, ki pa so zgovorno pripovedovale o pomanjkanju, o naporih ln uspehih.
In — nekaj časa je ležalo kot mora na vseh. Morda so v sebi samemu šele dojemali vse, kar	_
jim je bilo povedano, morda raz- vanj. Sodelovati pa na vseh ofl-mišljali o problemih, ki so se bili	vi	«o v n»-
nanizali — tako številni in tako nerešljivi na pogled.
Ko pa je zbledel ta prvi težki vtis, ko se je otajal led, je po-
kako domača. Veliko mnenj »o povedali o tem, ali naj bi bila sezona tekmovanj dolga in raztegnjena, ali pa bi bila boljša kratka, Zgoščena, z daljšo dobo za pripravo in vežbanja. Končno ao ■e zedinili: boljše dolga, v prvem delu čim manj naporna, brez dolgih. utrudljivih in — dragih poto-
Kszea alovensklh zmučarjev so JtubPanakl dvigalci uteži, člani gTAK »Ljubljana«, edini v republiki, ki bo pravzaprav popolni gospodarji v »svojem« športu v Jugoslaviji splch. Dokazov za to trditev je nedvomno več, osvojitev prvega mesta v tekmovanju zn »Pokal Jugoslavije« pa je — po osvojitvi ekipnega državnega Prvenstva — samo zadnja izmed teh podkrepitev.
V Ljubljani sta v soboto nastopila v finalu za »Fokal Jugoslavijo« odlični ekipi ZTA5C »Ljubljane« in »Herkulesa« (Bač), prva prvak v zahodni, druga pa v Vzhodni skupini. Domači bo bili to pot spet vsi zelo pri moči ln *o Doveem zasluženo osvojili še to državno lovoriko z visoko zmago had gosti v razmerju 1533.5 : 1171,5 kg. Zlasti se Je izkazal Jože Co-
dvi gnil zmagovalec v srednjetež-ki kategoriji Tomraj Conno (ZDA)
447,5 kg. kar je hkrati tudi svetovni rekord za to kategorijo.
Razen Colariča sta se v fina-U slroKOVnjiiii iz.	----.“-'j'-,
(obaP Ltobijana)T kt °ta v trialto- nekdanji tekmovalec evropskega
cielnih prireditvah, ki so v načrtu ali bodo razpisane — tako so odločili.
Pripraviti se bo treba vestno,
marljivo, skrbno. Ne bo težko: saj je ekipa nova, mlada, polna volje in poleta. Pa če bi se pokazalo, da je morda številčno šibka, jo bomo ojačili. Cim bolj — četudi z novimi, manj lzvežbanimi, da ne bi posamezniki v bojih za točke morali na svojin, ramenih nositi težja bremena, kot so primerna njihovi telesni zmogljivosti. Upanje v uspeh je veliko: saj bo športno delo vodil najboljši strokovnjak iz Zahodne Nemčije,
slovesa in evropski rekorder, ki se je'še posebej usposobil za poklic športnega trenerja na visoki šoli za telesno vzgojo in s kate-, rim so vsi dogovori za njegov prihod k nam že dokončno zaključeni. Zelja vseh je samo še: imeti možnost za pričetek rednega vežbanja takoj po končanem najhujšem mrazu in skrajšati čimbolj presledek med končanim vež-banjem v zaprtem prostoru in pričetkom zunaj, če Se ni mogoče aploh izogniti so mu. Besedo im« upravni odbor.
Kolikšna mer« demokracije Je V prijateljskem boksarskem d v o- primerna v notranjem delovanju, j ju med Ljubljano in Mariborom r kako ustvariti čim boljšo poveza-* ’	*	90	zmagali	gostje	z	tezul-	vo med tako mladimi njihov«
nu dosegla svoja osebna rekord« (302.5 OZ. 257,5 kg).
Izidi — Ljubljana: Karallč 312,5, Jamšek 235, Godec 257,5, Jenko 252,5, Colarič 360, Pestator 302,5 in Dolenc 312,5 kg.
Herkules:	Marinkovič S. 297,5,
Bujak 302,5, Kori C 247,3, Pašti 200, Spajzer 217,5, Lutrov 25* in M. Marinkovič ISO kg.	<0)
v \mm
limi gledanji «o bili novi problemi, kjer so se izmenjale mnog« misli in pogledi, kar vse Je moralo roditi zdravo, iporaiumno rešitev teh sprva tako zaimotanih in težkih vprašanj.
Se o mnogih morda manj pomembnih, bolj internih zadevah so govorili in se pogovorili, pohvale in graje so izrekli ter koristne sklepe sprejeli plavalci in plavalke ljubljanske Ilirije - n« svojem občnem zboru. Ob koncu so izvolili pomlajeni stari odbor • predsednikom Zlatom Močnikom.
-šič.
Košarkarice Crvene svezde iz Beograda so na turnirja za veliko nagrado v Pragi sinoči premagale prvaka Francije pariški PUC v razmerju 45:42 (17:26). V ostalih srečanjih je »Maj< (Moskva) premagal Spartak (Praga) s'60:52 Udarnik iz Sofije pa domačega Slovana s 63:56. Igralke Crvene zvezd« bodo za p€»io (ali šeeto mesto) Igrale s praškim Spa.rtakom.
V tekmovanju za Davisov pokal so ZDA. premagale Indrjo z rezultatom 4:1.
Na 52. med narod nem Šahovskem turnirju v Hastingsu, ki se bo začel 27. t. m., bodo igrali tudi šahisti iz 12 držav, med njimi tudi prvaki Anglije, Belgije, Danske, Madžarske, Islanda, Portugalske in Jugoslavije. Jugoslovan Gligorič bo v prvem kolu igral s črnimi figurami proti' Madžaru Szalm.
KONCERTI
»o% madežev na obleki je mast- Slovenska filharmonija priredi
ja1o: Marija Ahačič, Majda Sepfc*
nih, »FLEX« čisti v^e madeže ma- ▼ ponedeljek, dne 17. t. m. kon- ^^-jeiina Groh, Jože Kampid* •ti, olja, znoja itd? »FLEX« mo- cert zbora Slovenske filharmonijje	in	dUo flavt Kocman-
rafi imeti doma in na poti.	F<S?aVTThaT<?^	Poeačnik	ter Plesni orkester R*-
so zastopan? naslednji skladatelju Mirk sSnoniti Srebotnjak. Sva-
ra, Ukmar in Vrabec. Vstopnic*	nidarien-	L3.10	Valčke	ln
od 150 do 60 din pri blagajni SF.	Pavla	Kosca igra Inštm-
MALI OGLASI
Katera žena sl ne Zeli mladostno in sveže lice? In vendar si ga z konmetlfino masko »TEINT BELL« lahko takoj pridobi.
nov jugo.lovanski rekord (112.5 kg), v trialtonu pa dvignil celo S69 kg, kar je tudi nov rekord za to kategorijo In hkrati absolutni jugoslovanski rekord. Doslej pri nas še nihče ni dvignil v trialto-nu te teže. Za zaključek samo še majhna primerjava: na letošnjih olimpijskih igrah v Melbournu je
iznajdljivi Jones
Američan Charly Jones se Je plasiral v finalni tek: na 3 tisoč metrov z zaprekami-. Toča to ni njegov največji uspeh v Melbournu. Tamkaj j« vzbudil splošno pozornost za-r&di tega, ker *e je udejstvoval kot brivec ameriške ekipe. V znčetku je njegov posel cvetel. Kasneje pa so njegovi kolegi ugotovili, da bi se v olimpijski vasi pri uradnih brivcih lahko obrili c^heje. Jones je poskušal z radikalnim znižanjem cene rešiti kar se da, toda bilo je prepozno. Američani so pač tudi nekoliko v »orodu s Skoti . . .
povprečna starost Je 16 let! — tekmovalci in preudarnimi, to mladino mestoma morda premalo razumevajočimi funkcionarji, kako vskladiti mladi zanos z zrelej-
I. DRŽAVNA GIMNAZIJA V CAST DNEVA JLA
Na I. državni gimnaziji v Ljubljani »o v čast Dneva JLA organizirali niz
Ponedeljek, 17. decembra.
Dežurna lekarna:	»Studenci«	—
Gorkega ulica .18.
NARODNO GLEDALIŠČ*
Ob 19.3*: Delderfield: »Visok J* aid«. — Red 213.
tatom 10:8. Za Mariborčane «o zmazali ZLžek, Hauptman. Trampuš in Peršak, za domače pa Kulčar, Sčurk in 1 n-be;.
Nogometna reprezentanca Zagreba je odigrala prijateljsko mednarodno tekmo v Charlroixu v Belgiji in zmagala 3:2. (2:0).
Mednarodni šahovski mojster dr. Lajos Astalos je pred tremi tedni umrl v Budimpešti. Astalos je precej let živel državi, kjer j
fesor v Mostarju, Sarajevu. z.a- ,,r,,i; .n;n grehu in Novem Sadu. Udeležil	^	8i-dijaki	izbrali	gojence	^toS ^f‘Xri “n ansamblih
se je mnogm jugoslovanskih tur- roj-ke sanitetne tole Udarnik ter »o-	**>,“§«	sporna Rad”
Jaške veterinarske šole Jedinstvo. Ljubljana; i4.35-15.00 Želeli ste -Tekme so tekle malo manj kot me- poslušajte! 15.00—17.00 Prenos spo-»ec dni in so dosegle Vrhunec včeraj. re(3a Radia Ljubljana; 17.0«—17.11 ko so bile zaključne borbe za prvo j>omača poročila- 17.10—17.20 Obja-mesto med člani Udarnika in Jedin- ve ln rebiair.e:	17.20L-17.S0 Tri
»tva. Odločilni za najboljšo oceno so hladne igra Mariborski godalni bili izidi v namiznem tenisu in »tre- angambel: 17.3®—17.40 Ml ln vi o
športu;	17.40—18.00 Pleano glasbo
igra kvartet Tipel; 18.00—23.00 Prenos' sporeda Radia Ljubljana.
živel tudi v naši športnih tekmovanj v odbojki, malem ti ,, bi 1 a na • 8
je služboval kot pro- rokometu, namiznem tenisu, šabu m	1  J ’
tarju, Sarajevu. Za- »treljunju z zračno puško. Za na- •	•	■
RADIO
6.00—8.00 Prenos sporeda Radia.
00—8.C5 Domače vesti; Objave in reklame; 8.15 do 9.00 Slovenske narodne pesmi
nirjev in bil tudi član naše olimpijske ekipe pred vojno. Po vojni se je preselil na Madžarsko, kjer je prav tako deloval v šahovski organizaciji.
SMbčAihkl .»!•,. d ENOTNOST obvešča vse svoje tekmovalce, da Ima-
li rl, alpski vsak četrtek ob 13. uri. NajboljSJ izidi so bili doseženi * Ostnlo članstvo bo imelo sestanke po aračno puško, kjer je peičlanska eki-.potrebi, predvsem pred izleti, o če- pa Jedinstva dosegla 693 kroge (izmed
UMETNOSTNA' GALERIJA Razstava sodobnega ameriškega
|’OLI V »11,	' l lil lf! OU IZ.AV.ll* V» «•«.	M J  ----------C '	J--	-	RafžZbO	V	*»	«FW»«Z»c.zv.	W«ZZ«.	«	-—»*-	—	ZS	-
mor boste pravočasno obveščeni. —	750 dosegijivih) • oziroma 1-0.6 kroga lesoreza ln grafična razstava Iva*
Telovadnica TVD Partizan. Narodni ~	 “	1 —	**	-	-	-	'	”	*	*	J
dom Jr nn razpolago tekmo-nlcem ENOTNOSTI za pred sezon r!cI trening vsak ponedeliek od 16. do 18. nr« -------------...-----
ter vsak petek od 15.30 do 17.30. Po- Dnjin tekmoval iaven konkurence, služujte »e te ugodnosti!	*•
na posameznika. Najboljši strelce je bil seveda Svctislav Dujin, ki je sam dosegel 140 krogov (izmed 150), žal pa ta izid ni štel v končno oceno, ker je
na Cobala sta odprti od 9. do 1A. ure.
KINO
FTUJt amer. barve** film »DVO*
mSCNO OKNO«.
GLEDALIŠČA
DRAMA LJUBLJANA
Ponedeljek, 17. dec.: zaprto.
Torek, 18. dec. ob 15: Golia: Jurček. Zaključena predstava za osnovno šolo Grosuplje. - Ob 20: Moližre: Sola za može. Izsiljena ženitev. Abonma G. Sreda, 19. dec. ob 15:	Shakes-
peare: Henrik IV. (drugi del). -Zaključena predstava za gimna-- zijl Trbovlje-Hrastnik. (Falstaff Pavle Kovič.)
Četrtek: 20. dec.: zaprto.
Petek, 21. dec.: zaprto.
Sobota, 22. dec. ob 20:	Shakespeare:	Henrik IV. (drugi del).
Abonma U. (Falstaff P. Kovič.) Nedelja, 23. dec. ob 15:	Moder-
AJdič: Janko in Metka. Krstna predstava. Izven ln za podeželje.
•
V nedeljo, 23. dec. ob 15 bo v Drami krstna predstava nove slovenske igre za otroke »Janko in Metka« Janka Modra in Igorja Ajdiča. Režijsko vodstvo predstave ima France Jamnik, sceno Je pripravil inž. arch. Niko Matul, kostum,e pa akad. slikarka Marija Kobijeva. Balet je naštudiral dr. Henrik Neubauer. Poleg članov dramskega ansapibla sodelujejo tudi člani Baleta Opere SNG, gojenci Srednje baletne šole in slušatelji Akademije za igral-Bko umetnost. Vstopnice za premiero bodo v prodaji pri dnevni blagajni v Operi od četrtka,20. decembra dalje.
OPERA LJUBLJANA
Ponedeljek, 17. dec.: zaprto.
Torek, 18. dec. ob 19.30: Čajkovski: Labodje Jezero. Abonma red B (Odette Milica Jovanovič k. g.) Sreda, 19. dec ob 19.30 Offenfcach: Hoffmanove pripovedke. Abonma red E.
Četrtek, 20. dec. ob 19.30:	Čajkovski:	Labodje jezero. Abon-
ma red C (Odette — Milica Jovanovič k. g.)
Petek, 4l. dec. ob 15:	Puccini:
Tosca. Zaključena, dijaška predstava za gimnazijo Jesenice. Sobota, 22. dec. ob 19.30 Čajkovski: Labodje Jezero. Abonma red D (Odette - M. Jovanovič k. g.) »
Direkcija Opere SNG prosi svoje cenjene obiskovalce, da oprostijo, ker je {bila primorana za-Ičititl točne obiskovalce pred zamudniki, ki motijo redne obiskovalce kakor tudi potek predstave. Zato prosi direkcija uvidevnosti, če biljeterji ne bodo smeli dovoliti vstopa zamudnikom po začetku predstave.
MESTNO GLEDALIŠČ* LJUBLJANA Gledališka pasaža Bonedeljek, 17. dec. ob 20: Večer narodnih plesov in kol, baleta, ritmičnih vaj in recitacij. Izva-
Na OGLAS MOJEGA MOŽA Sekač Lada, sedaj' stanujočega v Postojnski 11 pri Počivašek Bariki (materi dveh deklet), v katerem sporoča, da ni plačnik mojih dolgov, izjavljam, da je ta oglas popolnoma neutemeljen, ker nisem predložila jaz — niti kdo drugi njemu n*benih računov v Izplačilo. Sekač F,rlda.
KROJAČA, visokokvalificiranega, iščemo. Nastop službe takoj. — Plača po dogovoru. Obrtna delavnica »Kroj aštvo« Koper.
26603-1
PRENOSNI KOVČEK RA1JIO 4+1
mentalni sekstet; 18.3® Ra-dijsk* univerza — Dr. Niko Vončina! Psihiater kot sodni izvedeneoi 18.45 Bela B-artok:	V naravi —
suita za klavir (Izvaja Leonid Hambro); 19.00 Radijski dnevniki 20.00 Mladinska oddaja; 20.29 Simfonični koncert Radia Ljubljana J. S. Bach: Suita za orkester St. 3 v D-duru, L. van- Beethoven! Koncert za klavir m orkester št. 2 v B-duru, D. Šostakovič: Simfonija št. 5; 22..15 Iz jugoslovanske koinome glasbe — Stanko Premrl- Godalni Kvartet v D-duru (Ljubljanski godalni kvartet), Petar Stojanovič: Trio za dve violini in violo (godalni trio, Ali Dermelj, Uroš Prevoršek in Sre-
prodam. Možnost sprejema na tir'	v.ar	L	M.	Škerjanc: Ko-
dinamo kolesa ali tok 220 V. - ^in fuga za dve violini in violot
23.00—24.00 Oddaja za tujino
Cena 18.500 din; ljudski sprejemnik za 7000 din. Ogled od 16. do 20. ure. Kopina, Janševa 11, Ljubljana.	26176-4
OTROŠKO POSTELJICO z žimnico prodam. Ogled v ponedeljek popoldne. Naslov v ogl odd.
26357-4
PREKLICUJEM neresnične besede, ki sem jih izrekel.ene 10. dec. 1956 zoper tovarišico MOŽE Viktorijo, kateri sem tudi zelo hvaležen, da je odstopila od tožbe zoper razžaljeni* časti. Jule Zavnik.	26437-11
UMRLI
Vsem sorodnikom in znancen^ sporočamo žalostno vest, da je v 81. letu starosti umrla naša ljuba sestra in . teta
TEREZIJA KLEMEN
Pogreb nepozabne pokojnice ,bo v torek, 18. dec. 1956 ob 14.30 uri izpred pokopališča v Stožicah.
Do pogreba leži na Zalah v Janezovi mrliški vežici.
Ljubljana, 16. decembra 1958.
Žalujoči sorodniki.
na ““valu" 327.1 m' (prenos iz Zagreba).
Vsem sorodnikom ln znancem sporočamo, da je umrla naša ljuba mama, teta, babica
ANGELA KOROŠEC
vdova pošt. uslužbenca
Pogreb naše nepozabne pokojnice bo v torek, dne 18. dec. 1S56, ob 15.30 izpred Nikolajev* mrliške vežice.
Žalujoči: sin Jože, hčerki Majda por. Vrečko, Vera por. Pretnar, zeta Herman in Jurij, snaha Ivanka, vnučka Zorka in Joško in ostalo sorodstvo.
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo ?alost-no vest, da je po dolgi in mučni bolezni prenehalo biti zlato srce moje ljube žene, mamice, babic*, sestre, tete, sestrične, tašče in svakinje
J02EFE MEŽNARŠIČ roj. PLAVEČ
Pogreb bo v torek, dne 18. decembra 1958, ob 16. uri izpred Vinoceta na viško pokopališče. — Do pogreba leži v Jožefovi mrliški vežici na Zalah.
Žalujoče družine:	Mežnaršič, Drglin, Jeršin,
Rožanc, Naglost in Plaveč ter ostalo sorodstvo
NOGOMETNA ZVEZA IN NJENI KLUBI SO RAZPRAVLJALI O SISTEMU TEKMOVANJA V LETU 1*3T
Na posebnem posvetu so naši nogometni delavci pod okriljem NZS pretresali dobro znane probleme s tega športnega področja, predvsem pa iskali poti za najboljši tekmovalni sistem v prihodnji sezoni. — Sestanek še ni dal nobenega zaključka, kaže pa, da enotna slov. liga ni zadela povsod na nedeljeno odobravanje
Nogometna zveza Slovenije je sklicala v Ljubljani posvetovanj« zastopnikov slovenskih klubov, ki tekmujejo v prvi conski, varaž-flinsko-marlborsko-ceijski In ljubljansko-primorski ligi. Na posvetu so razpravljali o vsakdanjih in dobro znanih problemih slovenskega nogometa <po uvodnih besedah sekretarja NZS, Staneta Lavrica), o sistemu tekmovanj pri nas, o vlogi trenerja in njegovem delu v klubu (po referatu tov. Pileja( in delu z mladino ter njenr vzgoji (referent prof. Kompare). Zakaj je pripravila NZS ta posvet? Predvsem velja omeniti, daje nogomet po mnenju strokovnjakov v naši rfepubliki že dose-gel določeno kakovost. Za večji napredek pa je treba storiti še mnogo več; samo eden izmed teh ukrepov je med drugimi tudisprememba domačega prvenstvenega tekmovanja.
Kako Je zveza podkrepila te trditve? Vse od leta 1954 je NZS težila za čim večjo množičnostjo v tem športu, predvsem pa, za novimi aktivnimi pristaši na tistih področjih, kjer jih za zdaj še ni dovolj (Dolenjska, Notranjska, Primorska), in v šoiah, na vasi, v tovarnah in podjetjih. Hkrati s temi prizadevanji je zveza skrbela tudi za načrtno vzgojo strokovnega kadra, trenerjev in inštruktorjev ter za mladinska in pionirska moštva. Na tem področju je zveza žela že lepe uspehe. Za nogometno igro Je pridobila mladi-
no na Dolenjskem, Kočevskem In Notranjskem, manj pa še zmerom na Primorskem in v nekaterih krajih na Štajerskem.
V v letu 1953 so imeli slovenski nogometni klubi samo 25 trenerjev, letos pa jih je skrbelo za razvoj te igre pri nas kar 66, med njimi, tudi več inštruktorjev. Se več pa bi bili lahko opravili, če bi bila" klubska vodstva pravilneje razumela vse težnje republiške organizacije in glede tega več storila v korist vseh slovenskih Igralcev.
Kaj je v prilog enotni slovenski Ugi?
TTO NZS sodi, da bi bilo treba
za boljši razvoj te igre pri naš še naprej obravnavati vse probleme z vidikov slovenskega nogometa vobče ne pa zgolj po posameznih področjih. Razen tega je treba pri spremembi kmovalnega sistema
£
RZA.VNG PRVENSTVO V NAMIZNE TENISU
Slovenske mladinke - dobre!
V nadml je vanju tekmovanja *r na-
mizno-teniiko prvenstvo Jugoslavije t Subotici je v soboto pionirka Jernejčiče v a (Triglav Kranj) v finalu premagala članico beograjske Sloge Zra-kičevo 2:0. l9ia i&kruovaika je skupno s Plutovo (Kranj) osvojila tudi prvo mesto v kategoriji na la ti inskih parov z zmago nad Despotovičevo in <£.raJkičevo (Beograd) z izidom 2:1-
V prvi polfinalni tekmi moških parov sta Markovič in Petrovič (Partizan) premagala Barloviča in Hamer-lica (Grafičarj 3:0, medtem ko dta v drugem polfinalnem nastopu Gabrič in Harangozo (Sparlak) s 3:0 opravila f Hudcem in Franjičem (indusirograd-cja).
v zaključnem tekmovanju moških v prvem razredu ja Grujič (Novi Sad) premagal Krbuaa (Zagreb) 3:0, medtem ko je v drugem srečanju državni prvak ViUm Harangozo premagal hladeča. V konkurenci ženskih 'je Čovičeva (Partizan) premagala mlado Slovenko Trampuževo iz -Ljubljane s 3:0, medtem, ko je v drugem nastopu Dinka Nikolič (Zagreb) izločila Kranjčanko Plutovo 3:2 (18:21, 21:19, 20:22, 21:12, 21:4);
V tekmovanju pionirk (pari) sta prvo mesto io naslov državnega prvaka osvojili Nikoličeva in Bešlie-cva iz Magreba, ki sta v finalu premagali dvojko JermeniČ — Zrakič 2:0. V' finalu mladink je zasedla prvo mesto Plutova iz Kranja, ki je v finalu odpravila Despotovičevo iz Beograda 2:0.
KDO POJDB V ODBOJKARSKO
LloO
Fužmar - pred ciljsm
Zagreb, 16. dec. Odbojkarski prvak Slovenije Fužlnar iz Kaven na Koroškem je danes s 3	: 1
(16:14,	15:12,	7:15,	15,11),	— pre-
magal prvaka Rivalske — zagrebški EIcKtrostroj k kvalifikacijski tekmi za vstop v zvezno odbojkarsko ligo. Prihodnjo nedeljo bo v Ravnah. povra#tni dvoboj, v katerem je Fužinar zanesljiv favorit-
Odbojkarice * so prav tako tekmo cale za vstop v žensko zvezno ligo- Pri tem pa so prvakinje Slovenije, ekipa MarlOora Izgubile 0 : .3 proti zagrebški lokomotivi, ki si je s tem priborila vstop v zvezno odbojkarsko ligo. Vsekakor so Mariborčanke na tem turnirju premočno odpravile <3:0) prvaka BiH sarajevsko »Mlado Bosno«.
predvsem upoštevati vse možnosti za Čimvečjo množičnost, vzporedno s tem pa tudi kakovost. Za uveljavitev vseh teh načel pa je potrebno, da slovenski igralci še naprej tekmujejo po centrih in podzvezah, pri čemer je treba upoštevati komunikacijske zveze ne glede na meje posameznih podzvez. Medpodzvezna tekmovanja naj bodo le tam, kjer so zanje pogoji ugodni. Upravni odbor Nogometne zveze Slovenije zagovarja dalje mnenje, da bi bilo precej koristi za nadaljnji razvoj te igre, -tudi od ustreznega kvalitetnega republiškega tekmovanja za vse najboljše slovenske
klube. Svoj predlog' utemeljuje odbor predvsem z naslednjim: enotna slovenska liga bi bila cenejša od medrepubliških in med-podzveznih: zanimanje ‘med gledalci za ‘prvenstvene nastope bi bilo večje; z zmanjšanim številom medpodzveznih prvenstev bi na pomenu pridobila nekatera druga podzvezna tekmovanja; Slovenija bi neposredno dobila svojega zastopnika v višjem tekmovanju; razlika v kakovosti med hrvat-skimi in slovenskimi klubi je prav neznatna in še slovenski Igralci od naj bližjih sosedov ne morejo naučiti kaj več; ljubitelji nogometa bi si lahko ustvarili boljšo predstavo o kakovosti domačih igralcev, hkrati pa bi tudi zveza imela boljši pregled nad vsem slovenskim izvajajočim kadrom. Slednjič je treba vzeti v premislek še specifični razvoj slovenskega nogometa (malo profesionalnih trenerjev, mlad in neizkušen strokovni kader itd.).
V ra zn ra vo o sistemu prvenstvenih tekmovanj so se vključili zastopniki posameznih klubov. Večina je povedala le načelno mnenje (za eaoino ligo ali proti njej oziroma za spremembo dosedanjega sistema) in opozorila še na druge vsakdanje probleme. Proti enotni slovenski lig-i so bili zastopniki mariborske podzveze, Msirske Sobote in Nove Gorice, za tako razvrstitev (toda s pogojem, naj Mma Slovenija neposredno zašiopnika v viš jem ali na j viš jem tekmovan ju) so biii Grafičar, Rudar, Maribor, Ilirija. Izola in soriška podzveza. Za uvedbo- tega kakovostnega tekmovanja pa ?o bili zastopniki Triglava, Krima. Proletarca in Mladosti, nekaj klubov pa je. bilo le za ureditev tega -problema, Tnedte-m ko se drugi sploh uiso oglasili * v' razpravi.
Menda zasluži omembo še to, da nobeden izined zastopnikov prizadetih klubov ni imel pripravljenega^ nobenega konkretnega predloga in je bilo ' tako v razpravi pravzaprav samo' grra-divo, ki so sklicatelji oziroma posamezni referenti 'pripravili v ta namen. Z .drugimi besedami: na posvetu so zastopniki slovenskih nogometnih klubov slišali smernice in težnje, p« katerih naj »e ta šoort razvijal v naši republiki v naslednji sezoni. Tako pač za zdaj še ne kaže govoriti o nobenih zaključkih.
DOBRO SO DELALI, A LAHKO BI ŠE BOLJŠE
Madžarske Igralke malega rokometa so na turnirju narodov v Zagrebu zasedle prvo mesto z zmago nad Francijo II : 2 (Sil) in neodločenim izidom z jugoslovansko reprezentanco z 8:8 (3:1). Mad-
žarke so prišle na prvo mesto zaradi boljše razlike v solih pred Jugoslavijo in Francijo.
Včeraj dopoldne se Je t-dralo člans tvo _ AK Odred na svoj občnj zbor. Iz poročil in disisu-sdje smo iantedefl-j- marsoka.j zanimivega jz. življenja in d&la enega najmočnejših , atletskih kolektivov .v. Jugoslaviji. Klub ee je boril z v«laikim.i težavami, predvsem. finančnimi, saj je ime-i na -razpolago . približno za polovico manj sredstev kot lani. Uspehi so bila s sredstvi nekako v obratnem sorazmerju. Prvo m slo ženske ekipe, solidni rezultati ostalih ekip, pa uspehi posameznikov od republiškega, zveznega do mednarodnega merila, vse to j® pozitivna stran obračuna. Tudi število članstva (137 aktivnih, 31 »odmikov in funkcionarjev) je zadovoljivo. Ne sme-tuj pa pozabiti tudi na druge stvari. Trener kluba prof. Sturm je. med drugim rekal tudi tole-: »Naše garderobe b; bide naprednemu kmetovalcu komaj dobre za hlev« in pa »-premalo je bilo vzgojnega dela;, naših članov sicer nismo kvarili kot jih v nekaterih športnih organizacijah. zato jih pa iudn bistveno nismo popravili.« Zanimiv je tudi Sitavek 'igr organizacijskega poročila:	»Tudi v
Odredu je opaziti dajanje prednosti nogometa in zapostavljanje atletike,, čeprav ta rešuje čast društva. Tudi uprava stadiona ni zmeraj storila vsega kar bi za atletski klub morala storita.«
Teh nekaj besed nam da mil ali ti. Kažejo namreč na to, da v 5D Odred ni vse v najboljšem redu in da je še vedno do-voli ljudi, ki razen nogometa ne vidijo ničesar. To je opaziti tudi pri • dodeljevanju podpor od različnih kolektivov. Mnogi odklanjajo’ podpore atletom, češ da nimajo sredstev, hkrati pa dajejo denar nogometu, ki troši
-kljub mnogo nižji kvalliieiti mnogo več od ostalih športov.
Prva naloga novega upravnega odbora, ki ga bo vodil Miro Tušek, bo pritegnitev 6im večjega števiila mladincev in mladink v vrste kluba. 2e letos so-poskušali z vključitvijo predvsem srednješolske mladine, toda akcija je le delno uspeta, ker bito v tej smeri tudi premalo stoTj enega.' Za izpolnitev t« najvažnejše naloge pa bo klub potreboval precejšnjo podporo športnih, roiladšnskih in .drugiih množičnih organizacij.
ZI ZGLED
Smučarska zveza Slovenije je pred leti začela ure-sničevati geslo »Smučke v osnovno Solo*. Tej pobudi so se odzvali. Društvo prijateljev mladine, Zveza za telesno vzgojo Partizan, ner kateri šolski sveti in drugi. Po tej poti je naša mladina.dobi la kar precej smuči, toda akcija bi bila nedvomno -uspešnejša, če bi bili o tem vprašanju razmislili tudi upravni odbori naših podjetij, zlasti tam, kjer so dani pogoji za pro-cvit tega športa'. Nič kolikokrat je bila že beseda o tem, 'da . imajo podjetja tod ali tam denar za-razne »veselice*, ki prav gotovo ne vplivajo vzgojno na mladino, medtem ko so. za potrebe krajevnih društev povsem gluha. Da, celo v takih podjetjih, v katerih imajo'v svoji sredi precej mladine, ali pa so zaposleni tam njeni -starši. Prav gotovo so to dokazi stare miselnosti in znaki nerazumevanja za dobro i» koristno stvar!
Kolikor bi se te ali one organizacije ali delovni kolektivi odločili, da bi za Novoletno jelko s smučmi obdarovali mladino, tedaj bi. jim bito kazno priporočiti, naj te smuči usmerijo v naše gorske vasice, kjer imajo šolo in kjer so -a smučanje pogoji in v katerih bo obdarjena mladina imela možnost, da bo lahko vadila pod strokovnim vodstvom. To je predvsem odvisno od društev, ki delujejo na takih področjih.
Teh načel se je držala SZS, ko je na eni izmed zadnjih sej sklenila podariti za no-vo leto smučke 20 pionirjem in pionirkam osnovne šole na Planini pod Goiico. Starši teh otrok so v glavnem precej siromašni, razen tega pa imajo v vasi lepa smučišča do Črnega vrha — oddaljena ko-iriaj dvajset minut. -
Prepričan sem. da borno S tako. akcijo dobro naložili kapital, obenem pa dali lep' zgled tudi 'drugim forumom in podjetjem. Se tole! Kdor 'pozna finančne težave naših športnih organizacij in društev, ta ve, da SZS sredstev v te namene ni pogrešila najlaže. Toda žal ji pa ni treba biti zanje!	Maks Završnik
nogometna tetam aa pokal železničarjev
Tudi v tretje je šlo
VČERAJ JE NOGOMETNO MOŠTVO LJUBLJANE V TRETJI ZAPOREDNI TEKMI V ZVEZNEM POKALNEM TEKMOVANJU SLAVILO TRETJO ZAPOREDNO ZMAGO, TO POT NAD SARAJEVČANI. — RAVEN IGRE JE ZAOSTAJALA ZA PREJŠNJIMA DVEMA, NAJVEČ PO KRIVDI SLABEGA DOMAČEGA SODNIKA GVARDJANČIČA
Nogometno tekmovanje aa pokal Selezničarjev je vsaj pri nae -zdaj sredi pozornosti Športne javnosti, tembolj, ker - ni skoraj nobenih dragih prireditev, mimo tega pa je nogometna enajstorica »Ljubljane« Se tretjo nedeljo zapored pripravila, predvsem prijateljem iz svojega tabora, prijetno presenečenje. Za zagrebško Lokomotivo in Rabotničkim iz Skopi ja je moral to pot oditi praznik rok Se sarajevski Zeljezničar, tako da si je »Ljubljana« ustvarila v tem kratkem času razveseljivo bilanco: Sest točk in krepko zalogo v golih, ki so jo do prihodnje nedelje obdržale na vodilnem mestu. Se nekaj dni pravimo zato, ker bodo Siškarji v nedeljo igrali že povratno tekmo z Rabotničkim v Skopi ju, o kateri »i, vzlic ugodni oceni, ne drznemo izreči niti besedice njim v prid.
Se nekaj podrobnosti g današnja tekme na stadiona v Šiški:
Ljubljana : 2eljeznlčar 3:2 (1:1)
Spet sta dve točki ostali doma, to pot jih je moral prepustiti nocometni enajstoriei Ljubljane bivši elan I.
.zvezne lige ŽeljezniČar ja Sarajeva.
Ta, tretja zaporedna zmaga Ljubljane bi bila nedvomno še večjega pomena, če bi se bili dogodki, na stadionu v Šiški razpletali vsaj približno tako* kakor na prejšnjih srečanjih — ■ Lo-, komotivo in. Rabotničkim.
Ze kar r začetku naj_ povemo, da rlavna kri»da za drugačno sliko zadene domačega sodnika Gvardjančiča, ki — kdo ve zakaj in kako — ni znal obdržati Tajeti v rokah, pa tudi. m bil
dosleden pri presojanju prekrškov.
Ne bi dejali, da gredo te nevšečnosti oa račuc nesposobnosti, temveč so posledica nespornega predsodka,, da domač ttodniik kaj labko^zanemari, objekti vnosi, zlasti še, . če _ j« tekma ostra, nasprotnika, pa bolj ali manj izenačena. Številne nepravilnosti so se pokazale zlasti po odmoru, potem ko so gostje nepričakovano prešli v vodstvo 2:1. Domačim igralcem se je po daljšem prizadevanju vendarle posrečilo sprožiti več .nevarnih prodornih akcij, tako da so Sarajevčani le s težavo odvračali nevarnosti izpred svojega -kazenskega prostora. Slednjič je dobil -v eni izined takih kombinacijskih potez žogo Perhajrič; v trenutku, ko ae je pripravil za strel, se j« vratar Zelj-ezniČarja pognal -proti njemu in ga nepravilno nasko-.. čil, hkrati' pa ga. je brcnil že; desni ' branilec. Sodnik je pokazal na belo"
točko, še prej pa je izključil igralca Željezničarja. Grudnova žosa je; za-.: nesljivo obtičala v mreži in Ljubljana
je poslej zaigrala mnogo bolj, toda posamezni igralci so se začeli poslu* zevati nedovoljene igre. Sodnik ni videl vseh čedalje pogostejših bolj ali manj vidnih . fizičnih obračunavanj med posamezniki, razen nešportnega izpada med PerhariČom in krilcem go* stov, zaradi česar sta morala oba zapustiti igrišča. Toda grobosti je. bilo na obeh straneh vzlic temu Že zmeraj dosti. Ko je Blazaik v 33. minuti lepo preigral nasprotnega igralca, je ob naslednji zapreki padel — v kazenskem urostoru. Žoga je spet romala na belo i-ocko ih Dolenc je zabil	drugimi, ostrostmi med igro je bila
zmagoviti gol. Ta prekršek nad Blaz-	necfcvsle-daa in zato so se~ igralci po-
nikom j« bil zelo problematičen, med-	služevali pač dovoljenega in nedo-
tem ko sodnik malo pozneje očitno	voljenega, tekma pa je izgubila v^o
nepravilnega starta nad HacTerjem pa vrednost.
•»ni kaznoval — kdo ve zakaj? Skratka,	Ce iz današnjih dogodkov izločimo
pre^pja nad nedopustnimi star-tj .in	tiste temne sence, lalik-o. vnovič z za-
dbontovinUf ti&i Ce nadv&et
STANKO LORGER FISE T OLIMPIJSKI DNEVNIK Melbourne, 5. decembra
XVI. olimpijske igre
so za nami. Končana je doslej največja športna manifestacija med narodi vsega sveta. Mi si že zelo želimo domov In prva skupina gre res že jutri na pet. Upamo, da bomo kmalu odšli za njimi tudi mi.
Ce bežno pogledamo izide naše maloštevilne atletske ekipe, smo z njimi kar lahko zadovoljni. Pravzaprav smo želi popoln uspeli — razen edinega Mugoše, ki so ga naši domači .strokovnjaki* že kar razglasili’ za kandidata za tretje mesto. Morda je bilo prav to odločilno, da je moral tako nesrečno položiti orožje. V celoti pa smo dosegli eno peto. eno šesto, dve osmi in eno deveto mesto ter prav nazadnje še drugo mesto in olimpijsko kolajno v maratonu. Fosebno za slednjo smo bili nepopisno navdušeni. Jaz sam sem mimo policistov skočil pred častni oder in fotografiral Miho, čeprav je bilo to sicer strogo prepovedano.
Se mnogo več kakor športnega, pa smo videli v teh olimpijskih dnevih na poti na olimpijsko prizorišče. Ne morem pozabiti skrivnostnih lepot Indije, ki pa so bolj ali manj samo navidezne, kajti tu sta še tesno drug ob drugem siromaštvo in sijaj, siromak in bo-
gata! v izobilju. Bol] k« razmišljam o tej "čudni in samosvoji lepoti, bolj se mi toži;po domačih krajih; vaseh in -gozdovih, kakršnih ni. nikjer.-na svetu. Sele tedaj, če človek prepotuje mnogo sveta, res lahko * spozna, da je marsikje lepo, doma pa je vendar najlepše.. Zato sl zdaj morda še bolj vroče želimo, da bi čimprej spet videli naše kraje.
Morda vas ■ bo zanimalo, da so se žolčno prerekali med raznimi drugimi — denimo — tudi Nemci, ki $e niso mogli sporazumeti, pod katero zastavo (zahodno ali vzhodno) naj vkorakajo na olimpijski stadion. Slednjič so vendar prodrli tisti, ki so zagovarjali zahod-nonemške barve m obesili tudi pred. štabom nemške športne misije samo eno, in sicer zahodno-nemško' zastavo.
Madžarski olimpijci' Imajo svoje državne embleme še zmerom ovite v črnino — v znak žalosti ob dogodkih v svoji domovini. Čeprav so sprva rekli, da bodo žalne trakove odložili že po nekaj dnevih, so jih obdržali ves čas prireditev, verjetno zaradi tega, ker medtem iz domovini niso prejeli nobenih novih, najmanj pa razveseljivih novic.
Posebno čudno je po evropskih pojmih tu v Avstraliji prodajanje avtomobilov. Rabljeni avtomobili
so postavljeni v posebne ograde in tam na izbiro kupcem, ki si jih lahko nabavljajo že za dobro mesečno plačo. Tako ni čudno, če
pride v Melbournu eno motorno najprpj? vprašali; ali* imamo morda vozilo na vsakj^.tri ljudi. Trgovin s,-^eboj ščepec slotiehske zemlje.
»bili je toliko, da Da, 'tu - sredi mondenega življenja
a starimi
vitu:
?mila se je draga skupina olimpijcev
Ljubljana, 16. dec. Sinoči .se Je preko Jesenic vrnila v domovino druga skupina naših olimpijcev. V tej skupini so bili waterpolisti, plavalka Jeričeviceva, kolesar Petrovič in atlet Mihalič.
Jih ni treba Iskati kdove - kje, marveč zadeva človek nanje, kjer kodi hoče.
Sprva smo . se Jugoslovani zelo jezili, da nam doma niso kupili novih trenerk za olimpiado, kakor so to storili nekateri drugi. Pa ne vsi. Izjema so bili n. pr. Američani, ki so se pripeljali v Avstralijo kar v-svojih starih trenerkah.. Med njimi je bil posebno viden skakalec Dumas, ki mu je iz nje gledal ves komolec. Ko smo videli tega ameriškega vele-atleta, smo se tudi mi potolažili zaradi te pomanjkljivosti.
H koncu, bi hotel dodati le to,
in vseh mogočih zabav in visokega standarda pogrešajo samo grudico slovenske prsti. Domovina, ti si Is nad vsel
Stanko Lorger
Prijateljski nogomet v Beogradu. V Beogradu sta včeraj' na stadionu Crvene zvezde pred 15.000 gledalci igrala' prijateljsko tekmo Crvena zvezda in ESK. Zmagala je zasluženo Crvena -zvezda 2.:1 (1:1). SSK še je ves čas igre krepko upiral jesenskemu državnemu prvaku, vendar je 'moral zapustiti igrišče poražen.
doToljstvom ugotovimo, da ‘ je. enajsterica »Ljubljane« ne samo ▼ dobri formi, in je tudi to zmago povsem zaslužila. Ce bi bili napadalci priseb-nejši in bi bili reč streljali ns gol, te-aaj hi njihova na oko lep.a igra prišla še bolj do veljave. V nasprotnikovem kazenskem prostoru je bila situacija nekajkrat takšna, da ta ali oni iz napadalnega kvinteta, čeprav povsem neoviran, ni vedel, kaj hi počel z žogo v tako idealni priložnosti za dosego pola- Kakor na prejšnjih dveh srečanjih, sta se tudi to pot izkazala mladi Blaznik in zelo prizadevni Kotnoos, ki sta‘bila tudi nosilca vseh napadov. Razen njijn so bili dobri še Sočan — sieber obrambe, zraven nje^a čedalje boljši Maruša in vratar jereb, ki je s padcem pod noro nekajkrat rešil svoje svetišče, bil pa je tudi glavni krivec za oba zadetka.
Tekmo je gledalo približno’ 4000 gloda leev.
LESTVICA
Ljubljana
Spartak
Rabotnički
Lokomotiva
Zeljemičar
3	3*«	1:3	«
3	12	8	1#:T	i
3	18	1	2:3	*
«	8 2	2	8:9	2
4 1 8 3 7:12 2
Madžarski nogometaši pri nas
F2RENCVAKOS s VOJVODINA Sli (2:1)
Nov! 8nd, 16. dec, Pa*es Je- pred približno 10.000 gledalci bndiaupeštj?riški Ferencraros t povratni tekmi zmagal nad domafco Vojvcdšn« 7. dvorna. g^okmia razlike. Rezultat bi bil lahko ugodnejši za domačine, če Krstič I. v dragem delu igre ne bi hii iz nesp-osredne bližine .z udarcem z <jlaTO zgrešil mrež-. Ma-dsžari so igrali brtro in preprosto. Domačini po dosegli rodilni gol v 7. minuti po zaslugi BJažiča. Pet minut poz-neje je odlični Fenjiressi izenačil, pred koncem polčasa pa Kertea povišal na 2:1. Zadnji goi igre eo dali gožiie debri dve minuti čred koncem temine, ko »o že gledalci začeli zapuščati igrišče.
da so Avstralci zanimivi ljudje tudi zategadelj, ker se jim ne zdi vredno govoriti o politiki. Na vsakp. tako vprašanje leno odki-mavajo.ž glavo, .oživijo pa takoj, če _ p^ejdete na. razgovor o konj-skib dirkan in zadnjih st avali na-nje»	*	^ k ‘	•	-t-
.:Ko -smo otopili 't?. avstralska, tla. so iias naši rojaki izseljenci
VEL£2 : UJPEST 1:3 («:1)
McGrior, 16. dec. TihH t Mostarju je gostovalo budim peš lansko nogomemo moštvo, in sicer Ujpest, Iti »e jc ored okr-og 6000 gledalci z domačim V-eie-žera rajsSel z remijem. Gostje bi biii po odlični i^ri in spričo skoraj stalne premoči zashržiii tesno zna^o. Igra je bila -posebno v začetku xeJo žive, dinamična in tehnično dovršena. Gocije so t prvem poJčasu vodiH z edinim golom toga polčasa, po odmoru pa It z dvema goloma razlike (2:1), vendar je domačinom uspelo izGnz.črti ta na-9Kok. Krivdo za to zadene vratarja gostov, ki jo ne-soratno zaobrnil • žc-go v lastno mrežo. Madžari so se nr-ed-stavili, kot zek* okretni, ždtri ja nevarni z nenadnimi prodori. Občinstvo ie bilo zelo za do voMno.
Na gostovanju po ItaiJJ! je madžarski nogometni klub Hc-nved iz
Budimpešte v Cstanlju premsgal istoimenski klub z riookhr, re-raltatom 9:3 (4:1>.
SABLJANJ*
Vse zmaga za Marfbor
V Mariboru je bilo včeraj tradicionalno tekmovanje v sabiia-nju za »Hanžičev memorial*. Na tej prireditvi ja nastopilo 21 tekmovalcev in tekmovalk, in sicer 17 iz Branika, medtem ko so Ljubljančani poslali na to tekmovanje le 7 tekmovalcev. Prvo mesto ekipnega plasmaja je pripadlo domačemu Braniku z 32 točkam* pred TVD Partizanom Tebor Ljubljana (18) in Odredom (5).
Med moškimi je zmagal Mezgo-llts (Odred) brez poraza pred Simonitijem (Tabor), Baumgartr.er-jem (Odred), Oblatom (Branik) Lubejem (Branik) in .- Stegujem (Tabor). Ekipno je bilo takole: Branik 17 točk, Odred is, Tabor 12. Med ženskami je zmajala Frangeževa pred Prescovo (obe Branik), dalje pa so se zvrstile: Avšičeva (Tabor), Kranjčeva 'Branik), Spelakova (Tabor) in Lav-renčičeva (Branik).
HokaJ sa Jesenicah
Jesenice, IS. dec. Na umetnem drsališča pod MeSaiclui ie bil včeraj la danes manjši turnir, na katerem so sodelovali K A C iz Celovca, Ljubljana in ekipa Jeseni e:
"Včeraj sta igrala KAC in Ljubljana — 2:2 (2:9, 0:1), 0:1). O tej tekmi Je vredno omeniti le to, da je bil tik pred Koncem — polepi ko so gostje dosegli tretji gol — manjši incident, k čemur je prispeval tudi del občinstva, ker sodnik Pogačnik ni priznal zadetka. Celovčanl so v Enak protesta odšli z igrišča brez pozdrava.
Jesenice : Ljubljana- 6:2 (2:0, 0:1, 4:9). Moštvi sta nastopili v najmočnejši postavi. Jeseničani so se odlikovali zlasti v zadnji tretjini, pri čimer Je imel glavno zaslugo šijihov trener Til a ha.. Gole so drli Dolinar 3. Klinar in Finžgar po enega, za Ljubljano pa Janežič in Zupančič.	2.
K
N OFAClC R PPTKOVtr
Pretekla je že cela ura in nič se ni zgodilo. Od časa do časa je kdo prišel ali odšel iz hiše, toda okno v četrtem nadstropju je bilo ves čas odprto. Za hip je videl Nevenkino glavo, ki se je pomolila skozi okno. Pogledala je na ulico. Na glavi je imela modro ruto in bila je* videti povsem ravnodušna. Glavo je podprla z rokami, nakar se je počasi vzravnala in se umaknila nazaj v sobo. Otto je postajal nestrpen.’
Bife se je začel polniti. Ravnokar je prišlo nekoliko visokih in krepkih fantov. Natakar je prinašal in odnašal steklenice. Za sosedno mizo je nekdo kričal: — Nikar se ne vznemirjaj! Jaz sem rezervni narednik. Ti praviš, da bo Varšava padla. Ničesar ne veš, vidi se, da nisi bil vojak.
Otto je nervozno otresel pepel s cigarete in pogledal na stensko uro. Bilo je že poldne. Se vedno je napeto opazoval vhod v hišo na nasprotni strani ulice.
Kazalec na uri se je pomikal hitreje kot je računal. Odsotno je razmišljal o svojem načrtu. V duhu je gledal zaprto Nevimkino okno, mračno stopnišče četrtega nadstropja, lahko finsko bodalo, ki ga je imel pri sebi, videl je mesto kamor mora udariti, nato pa truplo... in še eno truplo ... Neprestano je grizel ustnice in krčevito stiskal prste. Ob pol petih je naročil steklenico piva. Časopis je položil na mizo in pogledal kvišku. Okno-je bilo še vedno odprto. Nato je poklical‘natakarja in plačal račun. Naročil je še steklenico piva in plačal naprej. Ozrl se je okrog sebe. Bife je bil poln. Vonj po slivovki je napolnjeval prostor.
Nevenkino okno je bilo že razsvetljeno. Otto je postajal čedalje bolj nesiguren. Čutil je, kako ga premaguje slabost. Napeto pričakovanje mu je zrahljalo živce, začutil je pritisk v glavi. Razdraženo je začel misliti o možnosti, da je prevaran in osmešen.	’
Nemočno je zrl v razsvetljeno okno, Nenadoma se mu je zazdelo, da so se mu zavrtela tla pod nogami Kolena so mu drhtela in moral se je prijeti z vs-o močjo za mizo. Videl je, kako je iz hiše stopil neki človek in se naglih korakov napotil proti desnemu • vogalu zgradbe. Jasno je videl njegov obraz.
Rothmullerja je oblila groza. Bliskovito je.vrgel pogled na Nevenkino okno. Bilo je še vedno odprto. Sevemikov je že izginil izza vogala.	-
V naslednjem trenutku je Otto poizkušal razvozljati misli, ki so se pletle v njegovi glavi. Globoko je dihal, pred očmi pa sta se mu prikazali dve temni senci. Popolnoma jasno jih je videl. Najpoprej včeraj v »Ruskem carju«, ko je sedel z Guba-revim, drugo pa danes zjutraj, ko je odhajal iz Peruninega kozmetičnega salona. Takrat je to pripisal svojemu strahu, češ, da so čisto navadne halucinacije, sedaj se je pa .spomnil, kako sta bili senci podobni Severnikovu. Še enkrat je pogledal ctkno na četrtem nadstropju: Še vedno odprto.
Mrtvaško hladen znoj ga je oblil — spomnil se je na Dunaj, na emigranta Frontova, ki je dolgo časa delal za tri obveščevalne službe, spomnil se je na šefa Inteligence Services v Berlinu, ki je delal i za Nemce i za Angleže. Na koncu koncev, ali ni delal isto tudi on sam? Mehanično se je spomnil, da mu je hotel Severniikov podtakniti plan za povzročitev inflacije, takoj nato pa mu je stopil pred oči človek, ki je na podoben način prevaral francosko vlado.
Ne misleč na nevarnost je odhitel na ulico. Cez nekaj sekund se je vzpenjal po mračnem Stopnišču, Pr^d Neven-kinimi vrati je za trenutek obstal, nakar je brez trkanja vdrl v njeno sobo.
Na tleh je vzrl samo nekoliko kapelj sveže krvL Poleg je stal kovček, cel in zaprt. Na ročaju je visel pričvrščen z vrvico.
košček papirja. Sklonil se je in čitai: Otto RcthmMlsr, Beograd. Streslo ga je po vsem telesu, odrinil je kovček, strgal papir in pogledal Nevenko. Ležala je na postelji, trda in nepremična, široko odprtih zledenelih oči. Slaba žarnica je razsvetljevala njen obraz.
Obrisal si je znojno čelo. Dolgo ni razmišljal, kaj se je zgodilo; En sam pogled mu je vse pojasnil. Sevemikov je igral dvojno vlogo. On je bil tajinstveni šef sovražnikove obveščevalne službe. Pogledal je na zmečkan papir, ki ga je še vedno držal v rokah. Zaveda] se je, kaj to pomeni v njihovem svetu. Strašno, poslednje opozoril6 — osmrtnica. Niso ga samo izigrali s čekom in odkrili njegovo tajno organizacijo. Vse skupaj je pomenilo tudi njegov popolen in grozen konec. Ulovili so ga in zdaj je izgubljen. Zaipičil je oči v kovček. Uvidel je, da je napravil usodno napako, ker ni likvidiral Freda, nezanesljivega Alzačana, ki je tudi sedel na dveh stolih. Kako naivno je verjel, da je Rozo in njene tajne predale odkril Ceda!
Zmanjkalo mu je sape, ko je videl, da je ujet v kletko, iz katere ne bo mogel več pobegniti. Sevemikov ga bo zalezoval s svojimi ljudmi. Niti pomisliti ni mogel več na beg z vlakam! Angleški vohuni, katerim je Olga že sigurno povedala o skrivnosti Ne-škina, poleg tega pa še Irena s svojimi... Obrnil se je. Prestrašila ga je lastna senca na zidu. Zmračilo se mu je pred očmi, strah kakršnega še ni doživel, mu je stiskal grlo in srce. Ničesar več ni mogel misliti.
Zdramil ga je neki zvok. Prihajal je s spodnjega nadstropja. Zvok zvonca, ki je nenadoma presekal mrtvaško tišino. Skočil je par korakov nazaj. Obstal je in nepremično prisluškoval. Ko je .vse utihnilo, se je pognal proti vratom in stekel po stopnicah', preganjan od divjega šumenja uničujočega strahu. Zdelo se mu je, da je nekdo streljal -za njim. Pred izhodom se je naglo obrnil. Bal se je oditi skozi slavna vrat«.