DNEVNIK Ljubljana, sobota 22. septembra 1951 Štev. 72 — Leto I. Predvolilni dvoboj na Angleškem med konservativno in laburistično stranko Konservativci obljubljajo) da bodo vrnili jeklarsko in transportno indu¬ strijo privatnikom, če bodo zmagali na volitvami London. 22. sept. UP: David Maxwe!I Fyfe,* orisraš Churchillove konserva. tivne stranke je v četrtek zvečer go. vorll v okviru prcdvolivne kampa' n.’e po radiu in izjavil, da bo knnscr. vativna stranka Winstona Churchi'1* izročil« nacionalizirano britansko je«c larsko ;n transportno industrijo nazaj privatnim lastnikom, če bo zmagala splošnih parlamentarnih volitvah dne 25. oktobra. Fyfe je v radijskem govo- ru prav tako Izjavil, da nameravajo konservativci razveljaviti nadzoi ki ga je uvedla laburistična vlada nad dividendami, da bi s tem opogumili kapital, ki naj bi igral večjo vlogo prt razvoju britanske proizvodnje. Fyfe ni omenil drugih industrij, ki jih je cionalizlrdaia laburistična vlada i njega ministrskega predsednika Cie. meni a Attleeja, vštevšl industrijo prc. mr>-a. električno energijo, letalstvo ir železnice. Te industrijske panoge bo do verjetno ostale tudi v primeru kon servativne zmage v vladnih rokah. Tajnik laburistične stranke Morgar drugim izjavil, da je edina pot. če s« Ogromni sirotki angleških volifev London, 22. septembra (Tanjug): i tele i d .tv i bile in razpisane volitve v Uritaniji dar je volilna kampanja že v polnem razmahu. Obe vodilni stranki, laburi¬ stična in konservativna, imata na raz¬ polago nad vse obsežen aparat in ve- lika finančna sredstvu za kritje volil, nih stroškov, ki so sicer zakonito ome¬ jeni, vendar pa dosegajo velikanske zneske Za sedaj ie ni mogoče reči. koliko'bodo stale za 23. okt« ber raz- pisane volitve, vendar pa bo čisto za. nimivo, če sc pri tem nekoli.cn pomu¬ dimo pri Sirnikih zadnjih vrnitev, ki so b:’e v februarju 1950. Konservativ- ra stranka, ki jo financirajo njeni bo. pat: somišljenik', je porabila 478.738 funtov šterlingov. To se pravi, da so konservativci plačali za vsakih 22 gla- sev 1 funt ali za vsakega poslanca 1.703 funta šterlinga. Laburistična stganka. ki nima bogatih članov, zato pa se vzdržuje s finančnimi sredstvi - . 'e bila nekoliko skromnej. ša. Za volilno agitacijo je porabila' 428 000 funtov iterlingov ali en funt na vsakih 30 glasov oziroma 1.360 funtov za vsak sedež v parlamentu. in la- predvolilni stroj liberal¬ ne stranke kaj žalrTSTno Škriplje. Po britanskih zakonih mora vsak poslan- ski kandidat ki hoče kandidirati, po¬ ložiti 150 funtov kavcije, ki jo zgubi, če ne dobi najmanj Šestine glasov vseh volivcev, ki so glasovali v njegovem okraju. Pri preteklih volitvah so do. živeli liberalci prav 0 katastrofo. Od 475 liberalnih kandidatov je bilo iz¬ voljenih samo devet, tako da je veli¬ kansko Število kandidatov izgubilo po¬ loženo kavcijo. Stranka je porabila skupaj 217.291 funtov Sterlinkov ali cn| funt za vsakih 13 glasov oziroma več kot 24 000 funtov za vsak sedež v par. lamentu. Velikanski stroški pri pretek, lih volitvah so izčrpali finančna sred. stva liberalne stranke. Liberalci, ki so jih izučile lanske Izkušnje, so skle¬ nili kandidate likih okrajih, pa še za nimajo zadosti finančnih sredstev. najO namreč bogatih mecenov in tudi ne opirajo na močne sindikai- stranke. Odmev na Bcvanuvo brošuro London, 22. pt. (Tanjug): Vse Ion- e se ukvarja z Beva- novo brošuro, ki je izšla obenem z razpisom volitev. Po njegovem mne. nju je golo naključje, da je Bevan Iz¬ dal svojo brošuro cb istem času. ko je Atllee izdal sporočilo o volitvah. »Ti- mes« piše. da za to istočasno priobče- nje ne moreta biti odgovorna niti Att. lee ne Bevan. Bev..n in njegovi pri- vržene! lahko rečejo, da niso mogli ve- deti, aa bodo volitve razpisane prav takrat, ko bo izšla njegova brošura. Vendar pa tu okoliščina ni najbolj ugodna za laburiste in se bo moral predsednik britanske vlade zelo trudi, ti, da obvaruje enotnost svoje stranke za volilni boj. Laburistični narodni poslanec Bar- bara Castle, ki ie v Bevnncvi skupini, je rekla, da pri sestavljanju brošure niso mislili na volitve. Brošura je od. govor na kritiko v britanskem tisku in ;e nov prispevek k razpravljanju v vrstah laburistične stranke. Nemški militaristi dvigajo g!ave in zahtevajo soodločanje v politiki Izjava bivšega nacističnega generalnega polkov¬ nika Friessnerja na tiskovni konferenci Kdo je provokator? V Rimu izhaja revija »Esteri*. Revi¬ ja vela za glasilo italijanskega zunanje¬ ga ministrova. V zadnji številki je zapiha, da »g'C mimo provokatorskega značaja jugoslovanske note - Po njenem tolmačenju ir dobila nota 'se bolj očiten provokatorski značaj po govoru maršala Titi in razgovoru tovariša Kardelja s t vprašati, kaj k provokacija, ds pile italijanski tisk — k st a)a nota - o italijanski Reki, i Dalmaciji — ali to, da zahte- ir v Italiji prenehajo imperiali- jampa- , da tepta • pisanju sejanje meje vse etničn zgodovinske, zemljepisne, ekonomske strateške kriterije ter celo — Atlantsl listino. Tud, so baje v nasprotju z i Ijami. fr: iih je izrazilo prebivalstvo. Tako pisanje ugledne italijanske ret je pomoti resno opozorilo, da liudie okator-kn t nekaterih isanje pomeni nično pret¬ okih listov. Taks niso zadovoljni s sedanjimi jih hočejo pri Pulju, Reki, 7.aji kje drugje, čeprav tega narjvnos vedo. Pomeni tudi, da gredo preko etnič¬ nih dejstev, da ne priznavajo Slovencev na Goriškem in drugod pod Italijo. In povrh še trditev, da so meje v nasprotju z želiami prebivalstva. Ali je morda pi¬ sec članka presoa! dobo, ko so primor¬ ske in istrske brigade gnale fašističnega okupatorja s svoje i.mlje. Ce kdo lahko trdi, da to sedanje meje nasprotju s protin z željami prebivalstva, potem je to Jugoslavija, k: je ob podpisu m' pogodbe preko svojih zastopnik tudi jasno povedala. Smatrali p: to žrtev za nujno, zaradi dragocenega Zatrjevanje člankarja v »Esteri*, di je grof Sforza svečano razglasil »faši¬ stično zunanjo politiko, ki je dovedli do razkola z lugoslavijo za nasprotne, z interesi italijanskega naroda* zgubi skoraj ves pomen ob tem novem ireden- Kdo je ^provokator in kdo služi izzi¬ valcem mi r u na svetu ter razbija priza¬ devnost za zbližanje Italije in Jugosla- Bonn. 22. septembra (Tanjug). Bivši acisticni generalni polkovnik in in- špektor celotne vojaške vzgoje v hit¬ lerjevski vojski Hans Friessner ;c imel včeraj tiskovno konferenco, na kateri e tujim novinarjem razložil cilje nem- 'ke vojaške zveze, katere predsednik e. Friessner je 'brez kakršnih k"li imejitev in pridržkov razložil cilje te veze, ki je bila nedavno ustanovljena ob udeležbi bivših nacističnih gcnerai v Gndcriana in Ramckeja. Glede ponovne oborožitve Zahodne Nemčije m njene udeležbe v zahodno- ropskem obrambnem sistemu, je •lessncr dejal da je treba predvsem orisati zloglasnost nemške« vojaka. Messner je dalje dejal: »Zahtevamo avico, da v imenu nemških vojakov odločimo, ali so ustvarjeni pogoji za udeležbo Zahodne Nemčije pri obrambi Zahoda.« Fo njegovem mnenju so po¬ goji tile: da bodo zahodnonemške eno. ibnroiene, opremljene in organizi- ne podobno kot euiote zahodnoevrop- *kih sil, da sc dajo Zahodni Nemčiji jamstva, da bodo zahodne velesile bra. nile njeno ozemlje kot ozemlje drugih zahodnih držav, dalje, da mora Za¬ hodna Nemčija sodelovati pri izdelavi strateških načrtov in v vrhovnem po¬ veljstvu Atlantskega pakta, da zahod- nonemška vlada odgovarja za svoje 'note. kakor tudi da se izvede obvezno mvačenje, namesto prostovoljnega. Friessner je zatem dejal, da je bilo mnogo bivših nemških vojakov nepra. ično obsojenih ter v zaporih. Kot pri- ter za to njegovo trditev je navedel ivšega feldmaršala Lista. Kakor zna- io, je bil List med vojno hitlerjevski mveljnik v Jugoslaviji ter je zakrivil številne zločine. Ko so časnikarji zahte. ili. naj navede imena vojakov, ki so, bili po njegovem mnenju pravično ob¬ sojeni, je Friessner umolknil in dejal, da se je vodila druga svetovna s »jna zato. da bi ie »rešila Evropa boljše- viške nevarnosti«. Glede nemškega na. pada na Poljsko leta 1939 je Friessner poskušal opravičiti Hitlerjevo agresijo in se skliceval na dozdevne zločine Poljakov. ne. »ko •r je ludi dejal, da bo zveza la socialni sklad za svoje čla- le bi do državna sredstva, ki jih zveza dobiva, zadostovala. Splošni vtis tiskovne konference to¬ ga bivšega nacističnega generala je bil, da ta iskreno govori kar misli. Opazo. valci v Bonnu menijo, da dobo njegn. ve navedbe povzročile škandal, pred¬ vsem pa zato, ker sc je odkrito izjavil proti ljudem, ki so 24. julija leta 1944 sodelovali v zaroti pr-.t: Hitlerju. V določeno število vojaških oseb. ki so sedaj v uradu za namestitev zasedbe, nii. čet. kakor se uradno naziva nem¬ ška ustanova, v kateri teoretično izde¬ lujejo načrte za morebitno remilitari- zasecibcnih čet. Tu z velikim zanima¬ njem pričakujejo, da bodo na to iz¬ javo reagirale zahodne velesile. Hudi boji na korejski fronti Tokio, 22. septembra (Tanjug). Sile Združenih narodov so včeraj na treh mestih vdrle v kitajsko-severnokorejsko obrambno črto na srednjem delu korej¬ skega bojišča. To je bil najhujši napad oklopnih enot od začetka vojne na Ko. reji. Iz štaba ameriške osme armade so pozneje sporočili, da je bila tankov¬ ska kolona Združenih narodov zaustav¬ ljena. Enote te divizije so se prebile nekaj kilometrov severno od Kumson. ga in prišle do bližin t Pjongjanga, se¬ vernega oporišča »»koimenovanega »že¬ leznega trikotnika«. Nekatere izmed teh enot so naletele na glavnino kitaj, skih in severnokorejskih sil. Taktične sile. ki so prodirale severno od Corvo* na, so naletele takoj na močan zaporni ogenj topov in minometov, vendar so končno prebile sovražne obrambne črte in uničile več tankov sovjetskega iz- Na vzhodnem delu bojišča so Kitajci in Severnokorejci, ki so dobili okre¬ pitve. skoraj popolnoma zaustavili ofenzivo ameriške mornariške pehote in drugih sil Združenega poveljstva. Pekinški radio je poročal, da so ki¬ tajske in severnokorejske sile uničile od 6. do 10. septembra 5200 sovražnih vojakov fn sestrelile oziroma pojkedo. vale 52 sovražnih letal, vštevši 6 bomb¬ nikov kakor tudi i-zbile tri tanke. Japonska že pripravlja sklenitev mirovnih pogodb Tokio. 22. septembra, (United Press): Japonsko ministrstvo ’ za mednarodno trgovino in industrijo je sporočilo, dn bo poslalo trgovinske misije v različ. ne države, s čimer bi rade pripravile podlago za sklenitev novih trgovinskih pogodb, ki bodo podpisane po uve¬ ljavitvi japonske mirovne pogodbe. V poročilu je rečeno, da bodo te misije odpotovale v Srednjo in Južno ameri- ko. na Cey!on, v Pakistan, Birmo in Južno Afriko. Pričakujejo, da b«do misije odšle na pot sredi oktobra. Huda železniška nesreča v Angliji Northampton, 22. septembra (United Press): Vlak. ki »vozi n« progi Liv rool—London, je v petek pri brzini 65 milj na uro iztiril B milj zahodno od Northampton«. Pri tem se je 10 vagonov zvalilo čez nasip. Najmanj 10 potnikov je bilo ubitih. 46 pa so jih n»rali odpeljati v bolniš¬ nico. Med razbitinami so našli 8 tru¬ pel. mrd njimi trupli pripadnika letal, skih sil ZDA in okrog 10-letneg dečka. Dva druga potniku sta pozneje umrla v bližnji bolni Morrisonov diplomatski korak da bi Ejiptu preprečil odpoved pogobde Anglija bo formulirala nove predloge za nada¬ ljevanje pogajanj glede pogodbe iz leta 1936 London, 22, sept. (Tanjug, Reuter): sko pogodbo, toda razgovori, ki so bili V svoji poslanici, ki jo je včeraj po- v zvezi z revizijo te pogodbe, sc bili slal pej britanskem veleposlaniku v, v zastoju zaradi vprašanja obrambe Kairu predsedniku cuiptovske vlade ( Sueškega prekopa in bodočnosti Nahas paši. Je britanski zunanji mi- j dana. V svojem odgovoru na Mori nister Herbert Morrison storil korak,'novo poslanico od avgusta, v kateri je da bi preprečil Egiptu odpoved anglo. Morrison zahteval od Egipta, naj ne egiptovske pogodbe iz leta 1936, prc- bi ničesar napravil, kar bi škodovalo den bi Velika Britanija stavila nove j razgovorom za revizijo omenjene po- prcdloge za revizijo te pogodbe. Ob godbe, je egiptovska vlada zahtevala iložnostl menijo v diplomatskih, krogih, da je Morrison v tej poslanici poudaril dejstvo, da bo Velika Brita¬ nija formulirala nove predloge glede nadaljevanja pogajanj z egiptovsko Kot je znano, je egiptovska vlada nedavno neknlikokrat zagrozila, da bo enostransko odpovedala angln-egiptov- seh britanskih čet iz Jkega prekopa, zedinitev Sudana pod egiptovsko krono in uresničitev egip. lovskih »nacionalnih aspiracij«. Razen je tudi zagrozila, da bo Egipt, če ne bodo ti pogoji izpolnjeni, odpovedal pogodbo. Sprememba v perzijskem stališču London, 22. septembra (Tanjug): Kakor je zvedel »Daily Telegraph« je perzijski šah zahteval od priJsednika perzijske vlade Mosadika, naj opusti svoj načrt, d a se pošlje ultimat bri¬ tanski vladi in da namesto tega pri¬ pravi nov predlog, ki bo omogočil na. daljevanje razgovorov med Britanijo In Perzijo. »Daily Telegraph« je zve¬ del, da bo novi predlog odposlan Har- rimanu in da bodo od njega zahtevali, naj znova posreduje v anglo . perzij. skem sporu. Dopisnik Associated Pressa Iz Tehe. rana pa poroča, da je Mosadik skle¬ nil. da bo poslal ultimat Veliki Bri¬ taniji šele po britanskih volitvah. Zvedelo se je tudi, da bo perzijska vlada poslal« Londonu poziv z a po. novnl pričetek razgovorov, vendar ne bo v tem pozivu naznačen rok niti ne bo navedena grožnja o Izgonu Britan¬ cev iz Abadana. Sodijo, da Mosadik smatra, da predsednik britanske vlade Attlee ne bo mogel napraviti nikakih nadaljnjih kompromisov md predvolil¬ no borbo s Churchillom, šefom konser¬ vativcev, ki zastopa mnenje, da je treba proti Perziji zasledovati »čvrsto puliUJigg, Od romunske vlade zahtevamo naj končno prepreči izzivanja na meji Zunanje ministrstvo FLRJ je izročilo noto romunskemu veleposlaništvu zaradi incidenta 5. septembra Beograd. 22. sept. (Tanjug): Romun- ski obmejni organi so 5. septembra iz¬ vršili novo provokacijo. Omenjenega dne je ob 10.05 delaia pri vasi Kusiču v bližini kote 91 globoko na jugoslo. vanskem ozemlju skupina 20 jugoslo. vanskih državljanov, članov kmečke delovne zadruge. Romunski obmejni organi so začeli nanje streljati in pri tem huje ranili enega izmed jugoslo¬ vanskih državljahov. Jugoslovanski ra. jonski stražnik je tudi sam začel stre. Ijati in primoral romunske obmejne organe k umiku. Obenem je krenila proti omenjene, mu mestu, kjer se je zgodil incident, z romunske strani vojaška enota, ki je štela približno 60 vojakov, za njo pa je vozi! tovorni avtomobil z vojaštvom. Obe enoti sta takoj zavzeli borbene po. ložaje nasproti jugoslovanski meji. Ko je malo pozneje prišla na kraj inči. denta jugoslovanska komisija, da bi raziskala okoliščine, ob katerih So ro- munski obmejni organi izvršili oboro. Izjava ženi* v Bratislavi umorje¬ nega jugoslovanskega državljana Babiča V četrtek zvečer je prispela iz Bra. tislave v Zagreb žena pokojnega jugo- slovanskega državljana Fran »e Babiča, ki ea je policija v Bratislavi med 24. in 25. avgustom ubila, ko je zahteval, naj mu dovolijo vrniti se v Juaosiavi. jo. Pokojni Babič je sodeloval v delti l.iudske fronte Jugoslavije v Bratisla¬ vi in bil aktiven č'-n nien*aa izvršne, ga odbora d»kler češkoslovaške obla¬ sti k'.n-.' leta 1949 delovanja te orga. niracij niso prepovedale. Babičevo žena Karolina, ki je za¬ radi doživetij v zadnjih mese« h teles¬ no in živčno izčrpana, je izjavila, da je srečna. d a je v Jugoslaviji daleč od terorja iti mučenja, ki sta ca m-rata 7 možem IM. v Bra’ • . V > , je videla mrtvega v mrtvašnici brati¬ slavske policije tri dni po njegovi are. taciji. Videti je bilo. da mu i«* malo kar je bil pač dokaz, da ni umrl. ko je skočil skozi okno z drugega nad- strooia policijskega postenja. To je zgodilo 27. avgusta, niei pa so rekli na poht*ij>. da je skoči! n len mož sk»zi okno preišnji dan. Na moževem čelu je videla dve rani. n'egov hrbet « n srajca pa ;t a bila okrvavljena. Takni ie spoznala, da so ga ubili. Odločno je Babičeva zavrnila laži bratislavske policije, da je njen mož namenoma skočil »kozi okno in se ubil. Vsi ljudje v Bratislavi vedo. da so okna poliriiskih zaporov zamrežena. »Mojega moža«, je rekla Babičeva, rsn zahrbtno ubili, ker je ljubil svojo’ do- movlno in ker je ni hotel Izdati«. Potem je pripovedovala o moževem pogrebu. Za pogrebom je šlo nad 100 ljudi, med njimi samo rekni Jugoslo¬ vanov drttoi pa so bili Slovaki. Mnogi skrivaj roslnni venci in šopki so pri. čili. kako je če*ko«'oveikn n u ne politike, mc. rala sama prevzeti odgovornost. MmlŽarski vojaki hežo k nnm Beograd. 22 sept. (Tanjug): Pred kratkim so pribežali v Jugoslavijo štir-- madžarski vojaki, t- dni p* je zopet prestopila madžarsko-i igoslovan- •’k 0 mojo skupina madžarskih vojakov, ki niso mogli več prenašati nasilja ■ovjetskrga in madžarskega inlorm- birojevskega vodstva. Sedemnajstega septembra je pribežal iz Madžarske v Jugoslavijo madžarski Vojak Horvat Jar»z. ki te rekel, da ni mogel več prenašati nevzdržnega go¬ spodarskega stanja na Madžarskem. Dva dnj za njim sta pritin v Jus«- slavij n še dv» pripadnika madžsrsk- vojske tri k !*'metre severovzhodno od Bačkega brega. 1 km severno od kn*- 92 v sorrbor- •kem obmejnem odseku je prestopil me,n 1 *. t m ob 17. url rc«tavnifc madžarske vojske Rarij Ištvan. koman¬ dir obmejne strrže. Istivan je rekel, da je pobegnil zaradi nevzdržne diktature in nasilja, k ca izvajajo Rusi tako n*d civilnim prebivalstvom kot tudi nad madžarsko v..S’a- reKi vndn k madžarske vojske Juhas Gvdre jo prav tako pribežal v Jugo. •Izviin 19 septembra, in Sicer oh 3.30 /Minraj. 9 km severovzhodno od Subo- Sklif.nijc Liuriske skupščine FLRJ Prezldij Ljudske skupščine FLRJ )e včeraj izdal ukaz o sklicanju Ljudske skupščine FLRJ k četrtemu rednemu zasedanju drugega sklicanja za 28. september. oroti pritegovanju Franca v zahodno obrambo »Populaire« objavlja brzojavko španskih sociali¬ stov ameriškemu in francoskemu veleposlaniku v Madridu Pariz. 22. septembra (Tanjug)? Da nošnji »Populaire« prinaša izvleček i? pisn\a, kj so gn 30 julija t. |. poslale ilegalne izvršilne komisije delavske socialistične stranke Španije In splošne zveze španskih delavcev, katera ima svoj sedež v Francovi Spnniji. ameri- škemu in francoskemu veleposlaniku \ Madridu. V pismu, katerega izvleček Je pri občil v časopisu Daniel Mayer, član uprnvncga odbora francoske sociali¬ stične stranke, je med drugim poudar jeno. da se ameriška vlada zel n moti če misli, da bi bila Španija Jnhkn ena¬ kovreden del skupne obrambe demo krntičnih držav, dokler bo v' njej vla¬ dala Francova diktatura. V pismu je rečeno: »Mar mislite, d? se bodo špan¬ ski borci hoteli boriti rod Francovim poveljstvom, ko vedo. dz od njega lahko pričakujejo satu« revščino in suženjstvo, v kakršnem danes živijo. Odkrito vam povemo, da se ti borci ne bodo borili Španski delavci bi se orav radi borili z ramo ob rami t demokraiicnimi državami, če bi ži- veli tako. kot živijo svobodni narodi.« Popravek V objavi glede Izdaje prehrambenih bonov za mesec oktober Je btlo pomo¬ toma objavljeno, da prejmejo dodatne kategorije potrošnikov po IS din pre¬ hrambenih bonov. Pravilno se mora gla- ŽtMska volilna pravica v Švici Bern, 22. septembra. (Tanjug): V Švici bodo ženske dobile omejeno vo¬ lilno pravico. V zvezi s tem Je bil* včeraj v nacionalnem svetu razprava o vprašanju ženske volilne pravice. Po razpravi je.nacionalni svet sprejel po. ročiln federalnega sveta o postopku za uvedbo ženske volilne pravice. V poročilu se priporoča najprej uvedba ženske volilne pravice v kantona V ih in komunalnih tek,»ih preden dote vo lllno pravico tudi za federalno skup- 4člao. Ih i I« pisarne Glavne uprave t« trgovino VREMENSKA NAPOVED ZA NEDELJO, U. SEPTE.SIBRA Nevarnost slane. ’ e. z jutra- ratura po- slopin C. Slrun 2 CJOBCJANSKt DNEVNIK LETO I. - 22. SEPTEMBRA 1951 Ob koncu tedna Zadnje tedne je ivet pod vtisom naglega ukrepanja in številnih izme¬ njav misli najodgovornejših zahod¬ nih politikov. Vse kaze, da se japonskemu San Franciscu naglo bliža podobe.i nem¬ ški San Francisco. In že držijo zatr¬ jevanja komentarjev resolucije zase¬ danja Sveta Atlantskega pakta v Otlarvi, da se nanaša formulacija o 'odstranitvi vseh zaprek na temelju enakosti* posebno na Italijo, potem tudi neke vrste italijanski San Fran¬ cisco ni vež daleč. Prihodnje zaseda¬ nje zastopnikov držav članic Atlant- skega pakta, ki bo žez dober mesec v Rimu, bo prineslo vež jasne Washingtonski in ottarvski nek sta pokazala mnogo soglasij med zastopniki zahodnih držav glede utr jevanja Severnoatlantske skupnosti Bodoča politika, o kateri so se spo¬ razumeli, pa bo zopet sprožila tudi mnoga trenja. Posebno okrog škega vprašanja so razni zahodni po¬ litiki izrekli zelo različna stališča. Francoskega zunanjega miniu Schumana čaka po povratki domov hud boj v parlamentu. V politično idilo prepirov okrog šolstva v Fran¬ ciji je pač krepko posegla zvaihing- tonska teza o čimprejšnjem uresniče¬ nju zamisli o enotni evropski arma¬ di, ki jo je pred letom dni izrekel ministrski predsednik Pleve; cosko vojaško uniformo bo zamenja¬ la enotna evropska vojaška unifor¬ ma, vojno ministrstvo bo samo' po¬ družnica skupnega evropskega voja¬ škega vodstva itd. To bo sezeda tjalo tudi za druge države članice Plevenovega načrta. Kaže pa, da bo ta načrt postal kmalu resničnost, prevzema obrtna zbornica, za Šolstvo, prosveto, kmetijstvo, komunal- Itd. Da ljudem ne bi bilo potrebno z. vsako stvtr hoditi na MLO, naj bi s« osnovale posebne Izpostave v Mostah, na Ježici, v Šiški St. Vidu, na Viču. Rudniku in v Polju. Te izpostave ne bi bile oblastveni organ, ampak naj b lju-fem služile samo zato. da bi na njih lahko opravili vse vsakdanje opravke, ki jih doslej opravljajo na RLO MLO. Profesionalce po Izvršilnih odborih naj bi zamenjali z neprofesionalci, čemer bi ustvarili pogoje, da bi te o- bore lahko čimprej odpravili. V bodo¬ če naj bi namreč aparat neposredni' Izvrševal vse sklepe skupščine. Po odpravi RLO bi bilo potrebn" zvišati število poslancev MLO od se¬ danjih 123 na okrog 250 do 300, taki. da bi vsakih 450 do 500 volivcev volili, po enega poslanca. Upravne meje na; o’ s« sprcmentlc. Mestu naj bi se prl- kMučIl del Koza rij, Podutik, Glince Medno Šmarna gora in Črnuče, Črna vas pa naj bi se Izločila. Da bi se zbori volivcev čimbolj utr- dlll in uveljavili, naj bi imeli stalna rdsedstva za določeno dobo. Njihova naloga naj bi bila skrbeti za redn« sklicevanje ln za pravo vsebino zbo- povezovati poslance z volivci in izvajati sklepe ter predloge, sprejete i zborih volivcev. To je le nekaj misli o bodoči orga¬ nizaciji ljudskih odborov. Na tem za¬ sedanju Je skupščina sprejela sam" sklep da se postopoma začne ukinjati profesionalizem v rajonskih izvršilnih odborih, o ostalih predlogih pa bo raz¬ pravljala še na naslednjem zasedanju. Ob koncu Je skupščina sprejela odlok o ureditvi In poslovanju gostinskih obratov, nekaj odločb in nekatere spre¬ membe v sestavu skupščinskih komisij, s čimer je zaključila svoje zasedanje. Dolenjski mlinarji, bogati kmetje in poštaržca izkoriščajo dobrosrčnost stoventk h izseljtmev v Amer ki KLOBUKE, SRAJCE, ČEVLJE in vse MODNO BLAGO, kupuiejo moški v poslovalnici na Miklošičevi cesti štev. 1 ;ra. podjetja * meda * ,IZBIRA" v Ljubljani Poročajo nam Iz Jesenic iv pt ffnanin?°simnj r, itS Iz Kranja Kako dole« bodo v Poljčanah še brez zdravnika? 60 novih obrtnih pomočnikov nico pa bt lahko vprašanje strokovnega Veliko zanimanje DIT Železarne Jesenice za nov finančni sistem Minulo »redo Je unclo Društvo tnše- Uruitvo Inženirjev In tehnikov pomag pri pravilnem tolmačenju uredb o v*-m finančnem In plačilnem »litemu p ja * ln*°posuneznitn 'komisijam, kt^ r*r.: Umazano » številne p»xete, Je dobro znano vsej naši javnosti. Nihče ne more biti proti p«.močt, ki 'o nudijo potrebnim in sl- romašnejšim družinam svojci — slo¬ venski Izseljrnci. Namesto upravičenih prošen) za pomoč pa dobivajo v zad¬ njem čas«; naši Izseljenci čedalje več pretiranih zahtev za mogoče in nemo. goče predmete od znancev še več pa od popolnoma neznanih oseb. Pred kratkim je prišla prvič na obisk po 4G letih tudi izseljenka Lu. leljenka Gra- ko Je šla prvič služit, na Hmeljniški in Bajnofikt graščini, v Gradcu in na¬ to v strojarnl v Ameriki. Navzlic svo- II visoki starosti še dela: pospravlja pisarn? ln prevzema tudi nočna dela samo da nekaj več zasluži. Lucija Gregorčič je pobožna ženska — zato se je rada usmilila »ubogih in nedolž¬ nih otroka, ki na Dolenjskem »stra¬ dajo ln prezebajoa. Iz svojih skromnih dohodkov Je kupovala moko. riž, slad¬ kor, stare obleke, čevlje ln perilo in 18 hektarjev zemlje ima, pa berači za moko; stara je 66 let pa pričakuje sedmega otroka Ena Izmed številnih, ki so pisali v Ameriko po paket je Ivana Hrovatič, kmetica is Koroške vasi št. 8 pod Podgr:.d<»m. Ima 18 hektarjev zemlje; letos je oddala obvezne oddaje 340 kg belih žit. Na BO umeškem trgu staln- prodaja svoje pridelke, znana pa ji po podgrrskJh vaseh tudi po svoji je- zikavost!. stara je 6« let. navzlic starosti pa laže kakor pes teče. Po¬ sl- šojte jo, kaj je natvezla izseljenki Gregorčičevi v Ameriko: »Draga gospaI Najprej Vas lepo pozdravim In Vam sporočim, da sem Vaš paket dobila. Ne morem Vam popisat veselja r otrok, vsuk svoje hlačke so držali pa vpili: te bodo moje, te bodo moje In dalje: »Draga gospa ne morem Vam popisat hvaležnosti, ki jo čutim v do Vas, vse kar ste ml poslali bo šlo prav če nc enemu pa drugemu ali pa tretjemu, dobila sem tudi žakel ke ki ste Jo gotovo VI poslali (s da če pišeš na več naslovov, re: veš, kdo vse tl pošilja...) oh, t šele prav prišla, ker pri toliki družini mora biti že veliko da ne zmanjka otroci čejo pa kar naprej kruha, oh gosp. VI znate molitvico telesno dele usmiljenja lačne nasiti nage oblačit. Draga dobra gospa, kar ste mi po slall, je skoraj tako kot bi na oltar darovali, zahvalim se Vam tudi zt rožni venec, ker tukaj se ga ne dobi kndnr bom šlo k sveti maši bom m njega molila za Vas naj Vam ljubi Bog tisočkrat povrne na 'tern ti nem svetu. Gospa ne smete misliti, da serr hvaležna če Vas š prosim, čez dober mesec dn! bom rodila sedmega ot morete pošllte mi kaj cukra p ne kaj gorkega za oblečt. ker hudo prehlajena in me Se sedaj poleti r je deževno zmiraj zebe. Gospa če morete Vas lepo prosim če p pa ne. Sc enkrat se Vam lepo z: lim jast In moj mož in Vas prav lepo pozdravljam do smrti Vam hvaležna Hrovatič Ivana.! Upajmo, da bo sedmi porod Hrovati- čeve iz Kc oške vasi srečen! Saj zve¬ sto zahnja k svetim mašam in kot po¬ božno ženska ne preklinja, ne laže in nc goljufa - • • Hvaležni bi ji bili le kratko obvestilo: kdo je vlekel hlačke Izmed njenih otrok in vpil: NALIVNA PERESA. SVINČNIKE. ZVEZKE In »se po-rebiilee za ŠOLO, URADE In DOM ter razna DARILA kot KERAMIKO. SERVISE. ALBUME Itd. VAM NUDIJO ..PAPIRNICE • i Trgovsko podjetje ..IZBIRA", Ljubljena Privite mi tt ptrt vin mesarje Ljubljana 22 septembra Sinoči ob 19. uri je okrožno sodišče izreklo sodbo zoper nepoštene ljub¬ ljanske mesarje, ki so za svoja kazni va dejanja sedeli na zatožnih klopeh ni torka 18. t. m. Obsojeni so: Mihael Verbič na 5 let strogega, Svetozar Pi¬ škur na eno leto, Rudolf Vovk na 3 le¬ ta strogega, Janez Letnar na 2 leti strogega. Martin Rožmane na 8 mese. cev, Jože Avbelj na eno leto, Alojz Košenina na 8 mesecev Franc Kavčič na 9 mesecev, A. »J? Matko na eno leto strogega, Mihae! Maček na en« leto ln pol strogega, Vinko Dolenc na 9 mesecev strogega. Franc Stupnik na 4 leta strogega, Karolina Stupnik na 7 mesecev, Anton Štajner na 2 leti Ivan Bergant na 3 leta, Andrej Bricelj na eno leto strogega, Janez ErčulJ na io leto ln 2 meseca ln Adolf Ucman na 6 mese v zapora. Vsem obtožen¬ cem se všteje v kazen preiskovalni ILIRIJA' tovarna kemičnih izdelkov LJUBLJANA-VIČ, nudi zo takojšnjo dobavo: Muholovce* »Volbran« proti moljem, čistilo za kovine, klorovo apno v zavitkih ter »Narta« koz¬ metične izdelke: kremo za lice, otročji nasip, brilantino, toal. vazelin, toal. boraks, orehovo olje, zobni prašek, vodo za lase in ostale izdelke izredne proizvodnje. bodo moje, tc bodo moje. Znano nam je namreč — ln vsem vaščanom — da je njen najmlajši otročiček star šele 24 let, vsi ostali pa so že starejši in sploh ne živijo doma... sama česa prodati, da bi za Izkupiček svojih oblek M. lahko zbrala za nov paket, j« šla do znancev in sosedov ter prosila pri njih pomoč za »uboge Slovence!... Mesec J mesecem so prihajali pa¬ keti Luci Gregorčič na Dolenjsko. Nekega dneva pa je prišla domov tudi »Srečna sem, da sem Se enkrat pred smrtjo videla drago slovensko domo¬ vino, ki ml je bila vedno tako zelo pri srcu •..« Je rekla svojcem, nato ua je odšla na obiske k »revežema, ki so ji pisali v srce segajoča pisma. Ze po prvih obiskih pa se Je Lucija Gre. gorčič zgrozila — spoznala je preva¬ ro. - • Njene pakete so dobivali mli¬ narji, bogati kmetje, ki pridelajo do 100 mernikov in več žita. ljudje, ki jim nlčesa ne manjka. Ljudje, ki so ji pisali za rožne vence, mašne knjižice in pod. (vse to obvezno spremlja vsa pisma, ki romajo na njen naslov v Ameriko), hkr ti pa seveda za slad- kor, olje riž. kavo, ure. obleke itd. Itd., imajo vsega več kakor ima Lu¬ cija Gregorčič v svojem domu v ame¬ riškem mestu Milvvaukee. TOMBOL* t l.ltljl, ki je bila 16. t. m. preložena bo v nedeljo 23. septembra ob 13. uri s točnim začetkom Sindikat Pradllnlc* Zavistna postarica in njenih 5 otrok Sreča Hrovatič Ivane ni ostala skri¬ ta poštarlci Francki Turk v Stopičah (skozi njene roke gredo vsi paketi stopiške fare). »Ce dobivajo kmetje pakete, čemu bi jih še jaz ne?i se je nekega dneva vprašala itopiška pošta, rica in pisala gospej Luciji Gregor¬ čičevi da »je mati 5 ubogih otrok!. Francka se zgraža v svojem pismu nad Hrovatlčkino nesramnostjo in izkori¬ ščanjem — pozabila pa je pripisati, d Jr sama lažnjivka. Nima še nobe. nega otroka, pa tudi slabo se ji ne godi. kakor je pisala... Slavka Oimernflinčič in Marija Bar- borlč. vdovi po belogardistih, ki ima¬ ta v Jurni vasi p<» Iti ha veliki pose¬ stvi, in šivilja Ana Šušteršič, ki ima v Jurni vasi hišico, ni poročena in nima otrok, so obrale v pismu pol vasi, mimogrede redile na pepir ne¬ kaj otrok in škof solza — ter se pri. poročile za velik paket. Pet otrok, izgubljenega moža In po¬ žgano hišo je objokovala v svojem pismu tudi Rozika Avbar iz G. Ka¬ mene 14 pri Novem mestu, žena mil. narja Virca, pri katerem se pravi po domače pri Avbarju. 2enska pa nima doslej nobenega svojega otroka, nikdar ji ni še nič pogorelo. Da bi dobila čimvrč, Je v Istem pismu pripisala še prošnto »svoje sosede Roze Zagari — pri čemer pa je porabila le svoje de¬ kliško ime... Na posestvu Julke Avbar na Dalj¬ nem vrhu 4/5 so letos oddali 535 kg belih žit. saj imajo 15,78 ha zemlje. Navzlic temu pa st-i hčerka Marija in mati Julka pisali v Ameriko po paket. Jožica Skubic, gospodinja na Dalnjcm vrhu št. 3. kjer je 17 hektarjev po. sestva, se Je zahvalila za vrečo moke, hkrati pa pristavila, da »vsak dan pro¬ si boga, da bi .e Lucija Gregorčič še kaj spomnila na njeno družino« ... Verni sadovi klerikalne vzgoje Lat ln goljufija zavist ln obrekova¬ nje, zlagana pobožnost ter hinavščina si v vseh pismih, ki jih je debila Lu. cija Gregorčič tesno podajajo roke. Premalo je prostora, da bi navedli šte¬ vilne primere zlagane revščine, nero¬ jenih otrok, izmišljenih bolezni, v fan. taziji piscev požganih hiš in vsega drugega, kai se je kakor ogabna reka podlosti In goljufije Mlinar Kovačič-Laibek lz Stopič je dobil 2 vreči ameriške moke; kmet c z Dalnjpga vrha pri Novem mestu so ameriško nmko prodajali in kupoval: žganje. Pepca Regina iz Bučne vasi je vabila 1 uclji Gregorčič k sebi na dom- prinesti pa bi morala s seboj »en patnošter, da bomo kaj mo!i!e. ■ •» Fnnčiškn Golobič na Dolžu k! pride¬ la 5—8 vc krompirja, ima 2 kravi, dve ovci in stalno po 2 prašiča, jr pisala »da bo morala živa pc-d zemljo ker pri -as ni ne živeža ne denarja r*» prav nič---! Bivši belogardistični pomagač Jože Brajer iz Bučne vasi. ki je bil obsojen na 7 let odvzema prostosti, Je letos v maju prišel iz za. pora (2 let! sta mu bili odpuščeni!) Tako* je pisal v Ameriko po »cuker, olje rajž in po uro bekarco, ker je tako žalostno pri hiši, če ni nobene are-.-! Doma pa Je z bivše gostilne In večjega posestva! Čeprav mu oče še živi Je napisal, da sta mu umrla mati ln oče In dn sc tmra zato pripraviti »na novo življenje!. Od Gregorčičeve pričakuje vsega, »kar se rabi takele z= Vrste zlaganih pisem še dolgo ni ko¬ nec. Iz Bučne valL Kamene, Trške gore, Bršljina, Jesenic. Smarjete, Škofje Loke, Uršnih sel, Šiške v Ljubljani, iz Most. Kranja iu lz številnih aolenj- sk h vasi je prišlo samo v juliju na naslov Lucije Gregorčič v Milwaukee 39 pisem, v avgustu pa kar 110. Brez časti in ponosa so pripravljeni dolenj. ski bogati kmetje — pisma pravih re¬ vežev so redicost v tej pisani koren- spondenci! — navzlic vsej svoji pobož. nosti napisati največjo laž. samo da bi opeharili ubogega izseljenca za paket. Ali ne vpijejo navedeni primeri po ostrem kaznovanju? »V Ameriki imamo nešteto vdov, ki ne prejemajo nobene pokojnine, kakor jo dobivajo vdove pri vas; za te in za mnoge druge morajo skrbeti naše organizacije! je dejala gospa Lucija C egorčič, ko Je užaloščena ln globoko razočarana pripovedovala o sramotnih odkritjih v dolenjskih vaseh. »V Jugoslaviji Ima vsakdo delo, če •er hoče prijeti za njega... nobenega Se nisem videla, da bi zaradi sin mašiva pobiral premog ob železnici — jaz pa n ' j« v Ameriki in kupovala v sta¬ rinarnah obleke, samo da sem lahko pošilja’a tistim- ki so me prosili - - .* Besede »krom-’ s slovenske izseljen, ke. ki je prišla na svoj prvi ln zadnji obisk v staro domovino, so obsodba vseh. ki se niso sramovali lagati in goljufati, samo da bi dobili paket iz Amerike. Ni Ljubljanski živilski trg je nekaterih vrat povrtnine, k*. Je po zavzemala največ prostora na trgu je proator za zelenjavo manj ta*e- Tem več pa Je sadja Zdaj proda- ph ljudskih republik Izgovarjajo »e morejo blaga prodajati ceneje dr«ge prevoznine D»ne» »o po: Jati slive po 20 din in grozdje po 50 kg. Z«to niso mogli tekmovati z na* podjetji snciatlBtlčnega sektorja -jnteah »Sadje-zelenjava. so p dajali breskve po 23 din, lepa Jabolka . 20. grozdje po 27 papriko po 18. jajčevec po M. korenje po 12 In zelje po s din kg Nekaj prodajalcev Je prodajalo tud •SO zelje po 22 din kg Med sadjei bl'o razmeroma malo hrušk. ki so po 22 din Na stojnici državnih posi do 10 papriko so lo Je z*d bil paradižn: zelenjadarjev nudil po smokve po 25 tn grozdje po 3S dir kg Dobro Je bila založena tudi atojnic* podjetja »Prehrana« Precej to Imel- krompirja ki so ga prodajali po 10 din Cene drugega blaga so na splošno ne krompirja ki 'IJem** suhim mesom >a je zadnje iiadkonvb cenila te no (ostro) Olje le p« 1 aladkorja. • pride- več po¬ le prejeli letošnjega ^pšenič¬ no din kg. poceni, če- nud:Jo po •odeja uidi mesar- .. —--- - .»r ogo manj prodajalcev kakor na »ptoino »o din 'n ae precej Sla« ebrana« (ki ga \ Slovenska vina na svetovni razstavi v Parizu Ljubljana. 21 septembra. Slovenija -v» leto* prvič sodelnvnla na svetovni razstavi z« ocenjevanje vin. k| jo bo. 1o odprli 8. oktobra v Parizu. Iz klert Iržavnlh posestnikov in vinogradni¬ ških zadrug Je podjetje »Sloven ja— vino« že odbralo 56 različnih vzorcev najbolj znanih ln najboljših slovenskih vin me dnjlml rumeni muškat, trami- nsc. muškatni silvanec, renski rizling, laški rizling, šipon, merlot, teran in cviček. TOM Med dobitki: motorno kolo. spalnica, cement, moško kolo. dva prašiča Itd. Tablice dobite v predprodaji po trafikah. Cena 48 dinarjev. LETO I. - 22. SEPTEMBRA 1951 C J nB E I A N S K I DNEVNIK S! ran S Dve mesti ob Savi Ob naši najvažnejši ifaravnl pro- merni žili, to je Savi, leži mnogo na¬ selij in mest, da navedemo le naj¬ važnejše: Beograd, Zagreb, Ljubljana. Beograd leži ob sotočju Dunava in Save In se razlikuje od drugih dveh most, Zagreb in Ljubljana pa Imata že po Svoji leg! mnogo podobnega. Obe mesti sta nekako odmaknjeni od Save in Sele novejSi razvoj je mestno obrobje potisnil prav ob Savine bre- mestih in porast prebivalstva, potem vidimo, da se Stcv.ika giblje neznatno v korist Zagreba. Ta prednost i malenkugjna. če upoilevamo, da bi Zagreb potreboval danes najmanj SvOO stanovanj, Ljubljana pa okoli tiCOO (stanovanjski uradi imajo sle« nekoliko nižje Število prosilcev za sti □ovanja, toda, kakor je pokazal pri gled v Zagrebu, je tudi med tistimi prebivalci, ki nimajo vloge za s vanja pri stanovanjskih oblastih, : Ce Ima Zagreb za svoj razvoj kot ravninsko mesto mnogo več prostora, se Ljubljana le bolj stiska okoli zad¬ njega obronka dolenjskega gričevja. Morda prav različni pogoji vplivajo, da je Zcareb živahno mesto, ki diha ■ polnimi pljuči. Ljubljana pa živi živ* ljenjc umirjenega človeka. Obe mesti sta se po osvoboditvi močno razvili. Pred vojno je na pri¬ mer Zagreb Imel okoli 280.000 prebi- \alccv. Zadnje Štetje in priključitev nekaterih obrobnih krajev so povišali Število zagrebškega mestnega prebi¬ valstva na okoli 327.000. Število pre¬ bivalstva je torej v zadnjem deset- letu naraslo za okoli 40.000. Nekaj po- dobneg« je tudi z Ljubljano. Njen pri rovek v zadnjem desetletju n* skoro nič manjSi. Zaradi tega je osnovni problem obeh ljudskih odborov, koko porastu prebivalstva sorazmerno gra¬ diti nove stanovanjske stavbe. V Ljubljani je bilo n. pr. od leta 1945 zgrajenih 1903 stanovanj. od I 834 ! anj zgradil l i l-udski odbor, 398 privatniki, ostala go takih, ki bi Jih bilo treba Itetl rred nujne slučaje za stanovunja). Zanimivo je primerjati delo dveh v marsičem podobnih ljudskih odborov. V Zagrebu so n. pr. je letos spomladi z nekaterimi svojimi rajoni v razvoji, oblasti tli precej naprej. Pet novo pri¬ ključenih rajonov so organizirali po. polnnma v smislu tez o reorganizaciji ljudskih odborov, ki jih Je kasneje iz¬ dal Svet za izgrndnjo ljudske oblasti. Ti rajonski ljudski odbori imajo samo šest svetov, plačan aparat pa je le neznaten. Gospodarstvo so popolnoma iočili od oblasti, tako da se odbori lahko posvečajo predvsem vprašanjem oblasti. Tn velja pravzaprav zn pod¬ ročje vsega zagrebškega mestnega ljudskega odbora. NekaJ^ čez 250 raz¬ nih podjetij je letos do poletja uprav¬ ljal ljudski odbor. Razumljivo, da sc zaradi tega funkcionarji niso mogli to¬ liko baviti z vprašanji oblasti. Zdaj so vsa ta podjetja popolnoma ločena, po¬ vezana v svojih združenjih. Ljudski odbor edino postavlja direktorja zdru- ženja. dpugače pa so podjetja popol- noma samostojna. V glavnem je nji¬ hovo poslovanje po tej reorganizaciji mnogo boljše, k čemer so mnogo pri¬ pomogli delavski sveti. Zanimivo vprašanje Je sodelovanje ljudstva In državljanov z oblastveni¬ mi organi v obeh mestih. Sistem dela zagrebške«« I turiškega odbora »Ioni predvsem na zborih volivcev. Odbor¬ niki imajo stike s svojimi volivci pred¬ vsem na ta način, nimajo pa določe¬ nih dni. ko bi se volivci lahko pome nlll i svojim odbornikom tako kot v Ljubljani. V* Kakor večina naših mest ima Za- greb tudi isto težavo: vse od leta 1941 Je bilo prav malo storjenega ze olepšavo mesta, niti niso bila Izve¬ dena nujna rodno popravila. Svet za komunalno naprave Ima sedaj veliko nalogo, kako na pr. popraviti močno zanemarjene ceste, mnoge stavbe In lavne naprave. Samo letos bodo za ureditev zagrebških cest porahlll 93 milijonov dinarjev. Z reorganizacijo ljudskih odborov upajo, da bodo pri¬ spevala v mostni proračun tudi zvez¬ na ln republiška podjetja, tako da bo vsota za razna popravila in redno urejevanje mesta precej višja. Kljub vsemu pa moramo reči, da Zagreb ne dela vtisa zanemarjenega mesta. Morda Je res tujcu bolj pred »črni vse lepo in privlačno, a tudi. če pogleda s kritičnim očesom, mora pri¬ znati, d a sc mnogokje pozna skrbna roka ljudskega odbora. Mesto ob srednjem toku Save raste se krepi ln živo utripa kot srce hrvat- ske republike. Njegov pobratim ob zgornjem toku Save prav tako iz dne. va v dan spreminja svoje lice. Mor¬ da bo po razvoju Zagreb prehitel Ljubljano, morda bo obratno. A na' tako ali tako. mi smo veseli raz- » ln rasti obeh. ■—«J Ljubijcm bo dobila 7CC0 novih telefonskih številk Montiranje naprav v novem moder¬ nem pos'Oju za telekomunikacijo v Ljubljani hitro napreduje. Montirali -n že visokofrekvenčne nnprnve sngle. škega Izvora, kj bodo omogočile na¬ govorov hkrati ir. tako znatno zbolj- ^3ie zvezo med Ljubljano In Rcogrn. rtom. Te dni bodo monterji podjetja Ksr k merai v župnišče prida ti bom že jaz sestavil prošnjo za izstop iz zadruge ledijo s tako slepo pokorščino kakor tekoč in to je njegov najhujši poraz. Zadružniki so že spoznali župnika Clančnika in mu popolnoma prav po. .•edali. da ne bomo dovolili, da bi tdor koli razbijal naše zadruge. Kdor f veter pljuje, ta nima čistega obra- a. pravi svetopisemski izrek. Gospod župnik, ali ne velja to tudi za vas? Ce »e voziš iz Maribora proti Dra¬ vogradu, ne more pogledu uiti prijaz¬ no naselje okoli tovorne poljedelskih strojev onstran Drave. To je »Spod¬ nja Muta«, pravzaprav del Mute, ki leži malo višje zgoraj sredi rodovit- nih polj lu ki nosi ime »Gornja Mu¬ ta«. Kraj ima razen drugih gospodar¬ skih podjetij in ustanov tudi kmetij¬ sko delovno zadrugo. Zadruga ima 77 družinskih članov ter 127 ha zemljišča. Poprej so si mo¬ rali zadružniki izposojati vprežno živi. nr> in stroje od privatnikov. Sedaj pa imajo svoj traktor! Ne orje in vozi 1« 7a zadružnike, temveč tudi sosedom, privatnim kmetovalcem, če je potre¬ ba. Zadružniki radi ustrežejo z njim kmetu, če le utegnejo In tako prak¬ tično dokazujejo, da ;e skupni način Obdelave hitrejši, lažji In cenejši — seveda — če imaš moderno orodje. Pri tem pa ne zanemarjajo svojih polj. Pravočasno obdelujejo ln po¬ spravljajo posevke. Ni čudno torej, da Je zadruga ob takšnem gospodarjenju ob koncu obračunskega leta izplačala svojim članom delovne dneve po 125 dinarjev! Za zadružnike pa. ki ni- majo svojih domov in družin, je za¬ druga drugače poskrbela. Odprla je na Muti zadružno menzo, ki jo redno oskrbuje. V njej se hranijo poleg za¬ družnikov tudi ostali delovni ljudje. Zadruga oskrbuje s svojimi pridelki delavce Iz tovarne, tovarna poljedel¬ skega orodja 'na Muti ji pa nudi svo¬ je Izdelke In ostalo pomoč. Seveda ima zadruga tudi nasprotni- ke. ki jim ni prav, da se je zadružna misel v Muti tako rnzmahnila. Med njimi je tudi Ernest Klančnik, župnik iz Mute. ki Je pred kratkim v krajev¬ ni gostilni javno nagovarjal zadružni¬ ke. naj izstopijo iz zadruge. Tako je nagovarjal zadružnika Her- šolda. naj Izstopi Iz zadruge, »ker se s takimi ljudmi (mislil je druge za¬ družnike) sploh ne da Siveti. Le za¬ kaj bi ti garal,« mu je pihal na dušo župnik, »garal za predsednika !n taj¬ nika ter knjigovodjo In brigadirja, ker te oni samo Izčrpavajo. Kar k me¬ ni v župnišče pridi. Ti bom že jaz sestavil prošnjo za izstop iz zadru¬ ge.« P ri pom n il }e da so vsi za. družnlki veliki nasprotniki cerkve in vere In d* so »sam! divjaki«. Zupnlk Ernest Klančnik bi prav gotovo rad videl, da bi zadruga na Muti razpadla in da b! šlo tam vse zopet po starem kakor rekoč v »do¬ brih starih časih«. Zakaj bi kmetje na modernejši način obdelavah svoja polja, saj jim bo potem vendar pre¬ več časa ostajalo za razmišljanje. Drži., mo lludl v temi. pa ne NyJo nikoli utegnili podvomiti o naših naukih! Zares velika, plemenita in dobro na. mestno telefonsko centralo. Potem se bo lahko število teleprinterskih na¬ ročnikov povečalo za 200 % Avtoma¬ tična mestna telefonska centrala je montirana že do dobre polovice in ta dola bodo do konca leta končana. Cen. trnla pa bo začela obratovati šele prl- hodnje leto, ker primanjkuje pogon¬ skih sredstev. Prihodnje leto bo do¬ bila Ljubljana 7.000 novih telefonskih številk. Pripravim jo tud| prostore za montiranje pogonskih polnilnih naprav. Hkrati z napredovanjem m on tir at 4 , ja v poslopju si gradbeni kolektiv pod¬ jetja »Splošne« prizadeva..- da bi do konca leta končal še zadnja gradbena dela in uredil zunanje lice poslopja. Tuji gosti v Opatiji Opatija, 21. sept. Od začetka leta do srede septembra je obiskalo opatijsko riviero več ko* 4000 tujih turistov. La. ni je bilo v istoin času v Opatiji ko¬ maj 1200 tujih gostov. Po steklenih ste¬ nah dvanajstega nadstropja na ljub- janskem nebotični, ku so spolzele de¬ bele dežne kaplje. Uglajene melodije orice* . ki * dojenjih kavarni¬ ških prostorov »ko- raj nemoteno vti¬ hotapljale v osam. Ijeno teraso, se še ta hip začno vse bolj ln bolj izgub- 'jati v šumu nara¬ ščajoče plohe. Nad mestom se je hipo. ma stemnilo in le kratki bliski od ča- s* do časa zasikajo skozi odvraten po¬ poldanski zrak. V tej vrtoglavi višini, sredi nena. vadnega laboratori¬ ja, prenatrpanega z najrazličnejšimi napravami in in- strumentl, daleč in blizu od vseh ljudi je tudi tokrat opa¬ ziti mladega ln gibčnega človeka, ki se neprestano suče okrog svetilka, jočih elektronk, ne¬ pojmljivih cevi in Konstruktor skrivnostnega in- strumentarija, katerega prepleta ‘to raznobarvnih žic. Njegova Izredno Impatična zunanjost, ki že sama po sebi daje izraz nenavadno Inteligentne vseh svojih potezah povsem nevsiljivo odkriva vse talente mladega slovenskega uči n jaka. To so najakrom- nejše besede o liku ki ge predstavlja ing. Wedarn Albin — naš prvi stro¬ kovnjak za televizijo. Hrvatski prevod Župančičevih pesmi Zagreoška založba »Zora« Je izdala mali knjižnici pesmi Otona 2upan- ča v prevodu Stanka Tomašiča in ustava Krkleca. Zbirka obsega iz- bor nad 50 pesmi od prve Zupančičeve zbirke »Čaše opojnosti« do njegove zadnje zbirke partizanske lirike »Zim. zelen pod snegom«. Reallstičnost, mu. zikalnost, mojstrstvo stiha, predvsem umetniška kakovost Zupaniččcvih pesmi so ohranjeni tudi v prevodi v večini pesmi. Le tu pa tam se preva¬ jalcema ni posrečilo preliti originalni ritem v svoj jezik. Ponekod sta mo¬ rala prevajati dokaj prosto In ohraniti temeljni smisel Zupančičevih stihov. Izgleda, da ima neko posebno do znanosti. S televizijo se praktično ukvarja šele poldrugo leto, toda m ’i laboratorij Je zajel tisoče ln če Izkustev, kakršne so drugi stvenikl osvajali cela desetletja. Da nes dela poslednje preizkušnje na raturi malega amaterskega -televizij skega aparata, katerega je skonstruira s svojimi sodelavci. To je pravzapra\ prvi televizijski aparat, ki je izdelat v naši državi. Aparat sestavlja poseb¬ na kamera za televizijsko snemanje ter mali televizijski sprejemnik ki reproducira gibljive scene na zaslo¬ nu posebne katodne cevi v vel 15 X 10 cm. Kamera za televizijsko snemanje ns prvi pogled malce sliči na klno.ka mero — Je pa neprimerno komplici¬ rana. V njej Je poseben sinhronizator, ki Je pravzaprav duša cele aparature Slike na sprejemniku so dokaj ostre, svetle in silno privlačne. Praktično delovanje tega amaterskega televizij¬ skega aparata bo prvič prikazano obi¬ skovalcem zvezne razstave radioam; terjev v Beogradu, katero prireja Rt dioamaterska zveza Jugoslavije. po damov-utC HOTELU SLON V KAVARNI igra od 23 t. m. zopet redni prvovrstni orke¬ ster od 20 do 24 uro Cb sobotah in nedeljah tudi popoldanski koncert! 3205/A V »lici Valentina Vodnika Je bilo že pred sedmo uro zjutraj živahno kaker v panju. Sel sem med gručami ljudi, ki se Jim Je že po govorici In obleki poznalo, da so prišli od vse¬ povsod. Najbolj živahm Je bila skupi¬ na iz Rosne: nekaj moških v slikovito okrašenih jopičih in več žensk v piša. nih. širokih hlačah. Pred njimi Je šla v složnem koraku gruča moških, ki Jih Je govorica izdajala za Štajerce. Za menoj Je sopihalo nekaj debelih Voj. vodincev. Pisana množica — delavci, kmetje, nameščenci, dijaki... Tu In tam m| udari na uho tuja govorica. Zagledam človeka s pipo v ustih In z živo pisano kravato za vratom. Amerikanec. Radovedno opazuje ži¬ vahni vrvež In, koraka med pisanim sprevodom profl širokemu prosloru, kjer med bučnimi glasovi zvočnika vi¬ hrajo zastave vseh mogočih barv Tako Je zdaj vsako Jutro v ulici Valentina Vodnika — ne morda v Ljubljani, nmpak v Zagrebu — In v vseh drugih ulicah, ki peljejo prod velesejmu. Časopis! so pisali, da Ima letošnji velesejem trgovski značaj. Da Je to res. lahko spoznaš že pred njegovim glavnim vhodom. Glej, nad Izložbeni¬ ma okni. kjer so razstavljene foto. gralije prlrodnih lepot naše države, se blesti napis v štirih Jezikih: Dobro¬ došli v Jugoslaviji! Na stenah vise reklamni napisi domačih tvrdk. N'a nasprotni strani — pred novim de'om «e»mlšča — vihrajo zastave dvanajstih držav. Poteg Jugoslovanskih barv z rdečo zvezdo na sredi vidiš egiptovski polmesec. ?nc!rški križ, amer i kanske •e?de. tržaško sidro... V sprednjem V vrtinca velesejemskih dni •nade bi videle vse. kar Je nove¬ ga.« Je dejala ena izmed njih. bTo se pravi: koliko smo napredo¬ vali od lani«. Je pristavila druga. In zdaj smo se spet srečali — pa se pozdravimo kot stari znanci in gre¬ mo skupaj proti paviljonom lesne in¬ dustrije. Ko poslušam njihov prešerni smeh, sl mislim: So pač ženske. Go¬ tovo Jih bodo zanimali predvsem Iz¬ delki tekstilne, obutvene in drobne industrije. Ko tako premišljujem, zagledam znanca, ki se mudi na velesejmu kot trgovski zastopnik. Takoj sva v po¬ govoru. Kako napredujejo trgovski posli?- Doslej bolj počasi, ml pove. Kaže. da se bo kupčija bolj na široko razvila šele drugi teden — v pone¬ deljek bo namreč spet trgovski dan. Sicer Je bil trgovski dan že takoj po otvoritvi, kar pa ni prav. Blago sl Je treba najprej ogledati In Izvedeti o njem vse podrobnosti, potem šele lah¬ ko začneš s kupčijo. Zanimanje ino- zcmcev? V paviljonih, ki Jih pozna, povsod zelo živahno. Pa to ni prav¬ zaprav nič posebnega, saj to so že Upre zveze, l-es smo n. pr. prodajali že prej — zdaj gre samo za to. da prodamo več končnih izdelkov. Pcd- jetje •Slovenija lesa že ima pogodbe za Izvoz finega pohištva. Pa organL zacija na velesejmu? Boljša kot lani — blago Je razstavljeno tako, kakor zahteva trgovina. Sicer Je v organiza¬ ciji še mnogo slabosti, zlasti v infor¬ macijski službi. Tamle Je o. pr. tele. fonska celica, tod:, brez telefona, ln še več takih malenkosti. Ko se poslovim od znanca, pogle¬ dam za zadružnlcami iz mariborske okolice. Ni Jih več. Končno sem v paviljonu C. Koliko lesa! Vse mogoče vrste. Iz vseh delov države. Polizdelki in Izdelki. Parjena bukovina, resonančni les Iz Jelovice, upognjeno pohištvo Iz Duplice, furnir, vezane plošče... Največ radovedne¬ žev Je zbranih okrog pohištva v na¬ rodnem slogu, ki ga Je Izdelala Indu¬ strija lesnih proizvodov Maribor. — Potem grem v drugi paviljon. In že zagledam Izdelke kranjske »Save«, vrhniško usnje, žirovske čevlje In domžalske kovčke. Krasni Izdelki. Zen- ske se najbolj zanimajo za visoke zim. ske čevlje, izdelane po tržaškem vzor¬ cu. Kje Jih lahko kupimo? — »Zaen. krat samo v Kopru«, pojasni zastop¬ nik. «Pa jih bodo kmalu prodajale tu¬ di zagrebške trgovine«, Jih potolaži. Potem pokaže na vrsto špo“*nlh čev¬ ljev in pove. da se zanje zanimajo Švedi, Norvežani In Švicarji. Kaže, da bo dobra kupčija. V paviljonu tekstilne Industrije se ml pridruži mlad letalski poročnik. Obraz mu kar žari, ko pripoveduje, za koliko Je od lani boljša kakovost izdelkov. aPogleJte te vzorce«, mi po¬ kaže na pisano vrsto blaga. «tjn| ni bilo sledu o njih. Vidite, to Jo posle¬ dica novega načina trgovine.« S poročnikom greva dalje — mudi se nama v paviljon težke Industrije. Tu so Izdelki iz Jesenic, Guitanja Štor, Izdelki »Prvomajske«. »Lltoslro. Ja«. »Potlsja«, tovarne »Ivo Ix>la Ri¬ bar«, »Rade Končar Itd. Potem Izvem, da se za izdelke »Litostroja« In «Po- tisla« zanimajo trgovci Iz Turčije; za računske stroje trgovci Iz Bombaja in Franclje; za Izdelke podjetjn »Jugo- dent« trgovci Iz Tangera, Pakistana In Izraela. Ogledujejo In sc zanimajo za nakup Izdelkov naših novih tovarn — tovarn, o katerih pred nekaj etl veči¬ del Se ni bilo sledu. Največ ljudi Je zbranih pred ogrom¬ nimi stiskalnicami podjetja »Ivo Lola nibar«. Se midva s poročnikom 'se zrineva tja. In tedaj zagledam zraven največje stiskalnice — zadružnlce Iz mariborske okolice. Kako krivo sem Jih sodil! Mislil sem. da sl bedo ogle¬ dale le tekstilne Izdelke, čevlje In po¬ dobno. zdaj pa vidim, da se zanimalo težko Industrijo prav tako kakor H-lu "i«č a vabijo merna skrb! Gotovo b! z vesel lem or ganlzlral procesik> z geslom »Raši nai zadruge o gospod«. Učinki proti zodmžnega rov»r)en'i župnik« Eme«tn Klančnik« e* Mu*1 popolnem« drugačni, kot Jih je želel ‘ niče so. Ce to bile že kdaj na vele- doseči. Pred zadružniki je pokazal J rejmu? I>a, že dvakrat — lani In pred- ■voj pravi obraz. Toda ljudje mu ne I Unskun. Ge-ma, Fiat, Hill Duraper, Mercedes Benz. Velesejem Ima torej pretežno trgov, skl značaj — pa kljub temu ga obisku¬ jejo tudi preprosti ljudje iz vseh de¬ lov države. Čeprav so tuji napisi bolj kričeči In vabljivi, si vsi obiskovalci ogledajo najprej Jugoslovanski del ve¬ lesejma. Kako ga gledajo? Sioplmo v reko ljudi in poslušajmo! Ko se zrinem v vrsto, zagledam zraven sebe tri ženske, ki sera Jih bil spoznal že v vlaku. Preproste, kmet. ske ženske, zagorelih obrazov In žnljavlh rcJc. Povedale so ml. da so prišle s Štajerskega. Iz okolice Celja? Ne, ampak Iz okolice Maribora. Ze včeraj zvečer so obe električne energije. Tretji kongres irrkcdcnskih zdravni¬ kov končan V Ohridu so več dni zborovali makedonski zdravnik* na svojem tretjem rednem kongresu. Na dnevnem redu je bilo več za- n im Ivih referatov, ki jim je sle. dila živahna diskusija. Med dru¬ gim so zdravniki ugotovili, da število rojstev v Skoplju in tuli drugod po Makedoniji narašča. Leta 1949 je naraslo v Skopi 1u za 24%. lani pa za 28%. Umrljivost otrok pa občutno pada. Iz Makedonije Je odšlo v Vojvodino več sto delavcev. Zadružnik; s področja Krivopalnnečka v Make¬ doniji so se takoj odzvali klicu vojvodinskih kmetovalcev in jim pohiteli na 'pomoč., 'Takoj prve dni jih Je odšlo v Vojvodino 400. Razen tega sta odšli iz Makedonije dve delo ml brigadi. V Slcoplju so se poslovili od ponesre¬ čenega pilota Zdravka Smoleja. V torek so se v Skoplju poslovil! od p!lnta-podporcčn!ka Zdravka Smoleja, ki se je v ponedeljek smrtno ponesrečil. Bi! je iz Tuzle. Ko mu je bilo 13 let, je odšel v partizane, s 15. letom pa je postal pilot .lovec. Sele 19 let je b!! star. (o je pesta! komandant eskadrile. Mnogj riši Inteljl VtWi »y»th tffififfU 1 » 1 J 1 U \iS$8ft9 K« kHUtk ieirzara« 8 tor« Jaz. »Kakšno krasno delo'«, pravi poroč¬ nik. »Kaj vse bi morali izvoziti, če bi hoteli kupiti tako stiskalnico v tu fini'« »Pa res, koliko vagonov svinj bi morali Izvoziti!«, pravi ena Izmed za- družnlc. — »Ali pa lesa«, pristavi etru ga. Pomislil sem: Da Izvažamo lesne Iz. delke, usnjeno galanterijo In rodobne stvari, da zdaj sklepamo za njih Izvoz nove pogodbe, to pravzaprav res ni nič posebnega. Toda to, da nam zdaj ni treba več Izvažati živil lesa in drugih predmetov za take L-delke, ki so razstavljeni v paviljonu težke In¬ dustrije. to. da se za nakup teh Izdet. kov zanimajo celo trgovci iz tutlne — to Je velika stvar, ki nam pove. da smo že daleč v gospodarstvu I Ko sem st v družbi treh zadružnlc ogledal Se Inozemske oavtljone. Je ena Izmed njih dejal«: »7rtal *em videla, da »mo spet za veliko smernico na¬ prej. Se so tuje države pred nami: mnogo stvari, ki jih razkaznteto. še ns IzdeluJeJo naša podjetja. t«nogo mo. ramo še od njih uvažati TMa hitro rremo za nHml In kmalu Jih bomo dohiteli. — Pa brez zamer«* In na svt- teUe dreto telo!« r. Strtlerslf spremili na zadnji poti do želez¬ niške postaje. kjer se je v ganlji¬ vih besedah poslovil od njega pi- lot-polkovnik Petar Radovič. N« tisoče novih strojev za makedon¬ sko kmetijstvo. Blizu 6000 večjih kmetijskih strojev, traktorjev. m'»- tllnic, sejalnic, železnih plugov in samovezaik so dobili makedrrskl kmetovalci v zadnjih mesecih. Do konca leta jim bo dobavila do. mača Industrija kmetijskih strojev še okrog 5000 strojev. Držovna kmetijska posestva in kmečke de. lovne zadruge so dobile 30 doma Izdelanih traktorjev, drugih 32 pa so- kupile za devizne dinarje, ki so jih dobile za izvožene kme¬ tijske pridelke. Kmečke delovne zadruge Makedonije bedo dobile letos za kmetijske pridelke nad 32 milijonov deviznih dinarjev. Bolnišnica za kostno tuberkulozo pri Ohridu. Na bregu Ohridskega je¬ zera. med mpsti Ohridom in Stru- go stoji posebna bolnišnica za kostno in sklepno tuberkulozo. Bolnišnica Je vplikega pomena ker Je v Makedoniji precej Hudi. ki Jih muči ta bolezen, pa se drugje ne morejo zdraviti. Bolnišnica je zelo lero urejena in v njej so dosegli žp razveseljive uspehe. V zariniti. 18 mesecih 'e sprejem 157 bolnikov, med njimi tudi več ta¬ kih,- o katerih so zdravniki dvo- še mogli poma- rrestreljeitln: srcem gatl. Divji me J« Se bežal. Divji prašiči * po svoji žilavosti. To naibolje ve- do lovci. Vendar pa so zelo redki primeri, da bi divji prašič s pre- »treljenim srcem še bežal. To se Je pripetilo oni dan pri Duel Gla. vi bMzu Duge Rese 2e dvakrat so bili lovci priredili na merjasca pogon, ker le delal na polju veli. ko škodo. N»no«!ed pn so nu le prišli do živega. Član lovskega društva v Dugi Res: Ljubomir Ml- sir ga je hodil večkrat čakat. Za¬ lotil ga je neke noči .okrog polno¬ či. Prva krogla Je prebila mer¬ jascu predr.io nogo. lopatico, plju. . ča in srce. pa vendar n| podel, nm- ' pak je začel bežati. Sele, ko ga . --- • • 1 jetra, CTPBETINSK! DNE V N!K LETO I. - 22. SEPTEMBRA 195f 1 Ljubljanska opera ob začetku sezone (Iz razgovora z direktorjem S. Hubadom) Obiskal Hubada. < za novo operno sezono. P 0 uvodnih te. j bo ljubitelj« zelo zanimala. Bedah sva bila kmalu sredi razgovora. I AH Je vodstvu za to sezon osvežiti solistični ansambel Kdaj se bo začela leto&nja operna sezona v Ljubljani? S predstavami bomo začeli v prvih dneh oktobra. Dotlej izkoriščamo z intenzivnimi vajami za nov reperto¬ ar. V vseh letih po osvoboditvi sir namreč začenjali sezone z obnovitvan predstav iz prejšnjih sezon in smo šel postopoma vključevali v repertoar n« ve uprizoritve. Letos pa smo se odit čili, da bomo spet odprli sezono premiero, in sicer z Verdijevo mo; strovino. komično opero »Falstaffi Uprizoritev pripravljajo dirigent di Švara, režiser Ciril Debevec in insce- nator inž. arh. Franz. V naslovni bo stalno gostoval prvak reške Opere Milan Pihler ki šteje to zahtevno par. tijo med svoje najboljše stvarit’ ostalih vlogah bodo sodelovali Bukov, čeva. Karlovčeva, Stritarjeva. Vidmar, jeva, Patikova, Brajnik, Lipušček, Janko. Smerkolj, Korošec,’ Lupša, Ču¬ den in Štrukelj, In nadaljnji novi repertoar? V novembru bomo uprizorili uprizoritev Puccinijeve opere »Bohe- me«, teza standardnega dela železne¬ ga opemeza repertoarja. Naša zadnja uprizoritev te opere se nam. je v šte vilnih predstavah scenično in odrsk« zelo razrahljala, zato smo Jo pred leti začasno odložili s sporeda. Letošn; novo uprizoritev bosta pripravila di¬ rigent Bogo Leskovic in kot gost za grebSki režiser prof, Vlado Habunek ki je nedavno to opero odlično upri. aoril v Skoplju. Kot naslednja premi¬ era bo prišla ra vrsto znano de'o nem- Ikega verista D'A!berta »Nižava«, ki je bilo v letih 1909 do 1939 večkrat tud; na našem odru z velikim uspehom uprizorjeno. Tudi to uprizoritev bo¬ sta pripravila dirigent dr. Švara in režiser Debevec. Kot četrto premiero bomo uprizorili po dališem razdobju v opernem svetu zelo priljubljeno opero Italijanskega skladatelja Umfcerta Gi¬ ordana »Andrea Chenier« s sižejem iz francoske revolucije. To delo je bilo v Ljubljani uprizorjeno samo v letu 1933/34 in je imelo tnkrnt 7 predstav. Uprizoritev bosta pripravila dirigenta Lovro Matačič k. «. in Rado Simoniti ter režiser prof. Sest. Ljubljano bi zelo zanimala kaka modernejša operna noviteta, saj po osvoboditvi menda še nismo videli nobene? Tega dejstva se dobro zaveda tudi bperno vodstvo, toda vedeti je treba, da je bilo vsa ta leta skoraj nemogoče dobiti iz tujine potrebne partiture in Se bolj seveda orkestralne materiale, ki jih imajo v zakupu posebne založ¬ be. Zato so bili tudi sporedi vseh oper¬ nih odrov v državi tako zelo drug dru¬ gemu podobni, saj so vsa gledališča morala računati samo z materiali. ki so na razpolago v arhivih v naši drža¬ vi. Za letošn sezono pa si je operno vodstvo vendarle zagotovilo uprizori, tev moderne opere švicarskega kompo¬ nista Sutermeisterja »Romeo In Juli¬ ja«. k: smo jo nameravali uprizoriti že pred nekaj leti. a je zaradi težave v zasedbi takrat mogala odpasti. Upam, d a se bo v prihodnjih letih mednarod¬ na kulturna izmenjava toliko normali¬ zirala, da bomo v bodoče tako dobili Širše repertoarne možnosti. Ta opera, ki je zelo vešče in z modernimi orke-. »tralniml sredstvi »komponirana po Nekaj nam Je uspelo. Predvsem smo angažirali novo dramsko aopranistkr Matijo Skenderovlčevo iz Subotice. Pevka je že v zadnjih letih ponovno pri nas gostovala v partiji Tosce. Dru¬ go našo pridobitev predstavlja angaž. ma baritonista Simeona Čara iz Sara. jeva, ki je tudi že vzbudil na našem odru mnogo obetajoč vtis ob priliki svojega gostovanj« pred letom dni partiji Escamilla v »Carmen«. S ter pevcema smo.zamašili vrzeli dramski stroki našega ansambla, kar kratkem, upamo, odprlo In sicer mlajšega brata ‘Antona Dermote Gašparja. ki obeta, da se bo sčasoma razvil v dobrega tenorista lir. ske stroke, in Poldeta Polenca, tudi tenorista, ki razpolaga z dobrim gla¬ sovnim materialom dramske s 1 Ker je v našem solističnem ansamblu udi basovska stroka po številu šibko zasedena, smo za manjše vloge angaži. rali basista Svetozarja Drakuliča iz Beograda. Kaj pa balet? Naš baletni ansambel Je pod vod- vom naših plesnih mojstrov m kore. ografov Pie in Pino Mlakarja v zad¬ njih letih uprizoril nekaj zelo lepih. lojnih bnletnih uprizoritev, od katerih moram predvsem omeniti Ohridsko legendo, Danlno in Srednje- ljubezen. Tl baleti bodo se¬ veda letos še vedno ostali na našem sporedu, sai vlada zanje pri občin. •edno precejšnje zanimanje. V letošnji sezoni bosta Mlakarjeva z amblom obnovila priljub¬ ljen Lhotknv balet »Vrag na vasi«, ibsolulna noviteta za Ljubljano in Jugoslavijo pa h«*do trije krajši mo¬ derni amerikanski baleti komponistov Coplanda Dukelskega in Gershtvlna v originalni koreografiji a Mlakarja, h opernih in baletnih no. itet bomo seveda iz prejšnjih sezon vsa tista dela. ki niso še iz- Tako bo dirigent Lovro Ma. tačič kot gost obnovil Musorgskega •Borisa Godunova«, dirigent Bogo Le- Cajkovskega »Pikovo damo« v deloma nori solistični zasedbi, nadalje bomo iz prejšnjih sezon ponovili še Beethovnovega »Fidelia«, od lani pa tdvsem »Luizo«. »Carmen«. »Desete, brata«. »Veroniko Deseniško«, »Don Juana«, »Cavallerio rusticano« in •Glumače«, »Trubadurja«. »Traviato«. onega sveta«, »Don Kihota« Jev. Abonenti »o pač pri nas v Ljub. IJani najbolj zvesti obiskovalci gleda¬ lišča. Čeprav »e ne strinjam z vsemi navedbami nekega abonenta, ki jih Je nedavno objavil v časopisju, moram vendar priznati, da smo v pogledu iz¬ bire 'abonmajskega repertoarja lansko leto vendarle nekoliko grešili. To pako bomo vsekakor poskušali letos popraviti. Predvsem bomo letos dvig. nlll število opernih abonentskih pred¬ stav od 8 np 10, izmed katerih bodo abonenti dobili nad polovico letošnjih novitet. Ce prlštejem -k temu še »Sred. njeveško ljubezen« in »Luizo«, ki je zaradi pozne premiere abonenti lani niso dobili, se pravi, da bo letos abonmaju 7 do 8 novitet. Ob koncu bi vam lz naše statistike del« *e rad navedel, da je naša Opera šestih sezonah po osvoboditvi Imela i sporedu 47 del (36 oper in 11 bale. v), ki so v tem času doživela na našem odrt 1161 predstav, Jd jih ji obiskalo 704.877 obiskovalcev! To so vsekakor impozantne številke, zlasti če š<» pogledamo po posameznih pred¬ stavah: »Traviata« 93 predstav ln 67.194 obiskovalcev, »Prodana nevi 70 predstav ln 47.467 obiskovalcev* •Tosca« 63 predstav in 44.631 obisko¬ valcev. »Ohridska legenda« 48 pred- In 30.660 obiskovalcev Itd. Pri takih številkah se nam seveda v Ljub¬ ljani še ni treba bati, da bodo operne ' i baletne oredstave slabo zasedene. Ali Vma ljubljanska Opera letos v načrtu še kako gostovanje in ali bodo v Ljubljani kaka gostovanja? Naša Opera bo gostovala sredi mf- spca oktobra s šestimi predstavami v Skoplju ln na povratku verjetno tudi nekal predstavami v Beogradu. An¬ sambelsko gostovanje v Liubljanl za- nkrat letos še ni nobeno dogovorjeno, •ač pa bodo kot običajno gostovali predvsem naši stalni gosti: Heybalnva, Gostič, Pihler in drugi. _c- dr. Kakšen je bil obisk r lanski sezoni ln kako se Je obnesla obnovitev abonmajskega sistema? V večini drugih gledališč v državi je bilo lansko leto opazit! precejšen padec obiska, kar j« verjetno v naj- •ri vzrok spremembe ekonom- ikih prilik. Odkar je na tržišču na izpotfcgo več vsakovrstnega blaga, zahajajo manj vneti obiskovalci v ma- ijši meri v gledališče. Ta padec obl¬ ika pa se pri na* v Ljubljani zaen- kar je predvsem razlog v višji kultur¬ ni ravni pri nas. v nemajhni meri pa je uspelo ohraniti obisk prav z inskoletno ponovno uvedbo abonma- Hrvatska književna kritika Matic* Hrvatska izdaja zbirko pod islovom Hrvatska književna kritika, kt bo obsegala osem knjig. Pred ita izšla dva zvezka, prvi in ji, v katerih je obdelano najzgodnejše razdobje hrvatske književne kritike Vraza do približno osemdesetih let minulega stoletja (v prvi knjigi) in prikazan kritik Milan Marjanovič ( tretji knjigi). Pravkar pa je izšel za mujenl drugi zvezek, ki predstavlja presek hrvatske književne kritike zad- njih dveh desetletij devetnajsti letja, to se pravi obdobje realizma^ nekako od Senoine smrti do nastopa^ Hrvatske moderne. Knjigo je uredil in tekste izbral dr. Anlun Barac.' V ob¬ dobju realizma, ki je po svojih naj¬ različnejših zastopnikih v hrvatskem pripovedništvu zanesel kritični duh tu¬ di v sama leposlovna dela, ki so jih zvečine pisali veliki narodnjaki in za¬ to hudi sovražniki tujstva na Hrvat¬ skem. pristaši stranke prava (Kovačič, Kumičič itd.). Je posebej književna kritika doživela tako širok razmah ka- kor nikoli dotlej. To so. kakor opravi¬ čeno poudarja Ante Velzek, »prepo¬ rodu« let« hrvatske književne kritike«. Kritiki tega obdobj« so imeli zdaleč večjo razgledanost in so bili v glav. nem na tekočem a takratnimi vzori književne kritike na zahodu kakor tudi med Rusi. Ta čas je hrvatska književ¬ na kritika postala samostojna literarna zvrst ln Je «Ha njenem področju de¬ lovalo več kakor trideset več ali mani nadarjenih ljudi. Seveda je urednik dr. Barac imel precej težavno delo, ko je moral prelistavajoč tolike let. nike najrazličnejših književnih revij in listov, v katerih so bite premnoge kritike prvič (in tudi zadnjič) tiska, ne, izbrati izmed njih najtehtnejše in najsamnstojnejše. To dokazuje že dej¬ stvo. da je v tekstih te knjige zasto¬ panih le šest kritikov tega obdobja z 22 kritičnimi sestavki. To so Janko Ibler, Josip Pasarič, Milivoj Srepel, Dinko Politeo. Jovan Hranilovič in Jakša CednmII. V knjigo je namreč uvrstil le tiste, ki se odlikujejo »po či¬ sto določenih .pogledih na književnost« in ki »so v svojem času pomenili do. ločeno smer v književnosti. Hkrati je ta knjiga sestavljena namenoma tako. da je v sestavkih zvečine govora o najizrazitejših hrvatskih književnikih predhodnega, to se pravi romantične- realističnega obdobja. T .P. KULTURNO PISMO IZ KOPRA Koper, septembra Pisati o kulturni problematiki ln kulturnem življenju v Jugoslovanski coni Trsta, pomeni pisati o razdobju petih let uprave Jugoslovanske arma¬ de, kj je kot nosilec qsv<>boditve in jevi ljudski igri »Rnzvallna življenja«. In prav zato stoji kot prva velika od¬ govornost pred novim gledališčem — kvaliteta predstav. Začetek stalnega gledališča lahko iščemo v uprizoritvi Feldmnnove dra- soclnlizma omogočila in doprinesla levji delež h graditvi ljudske oblasti in demokracije na tem ozemlju. Vsi vemo, da smo po osvoboditvi našli kraje v popolni kulturni zaostalosti in to ne samo slovenski in hrvatski «velj. ki ga jo fašizem nacioi popolnoma zatiral, temveč tudi itali¬ jansko prebivalstvo v obmorskih kra¬ jih in mestih. Zato lahko po potih le- lh dela ln skrbi za dvig kulture in prosvete nrirn 0 trdimo, da je bil v tem razdobju ogromen kor;»k naprej. Popolnoma slovenska gimna- :ija v Kopru, nova italijansko-slovon- ka osnovna šola na ruševinah proslu- e kaznilnice v Kipru. nova mogočna irvatska gimnazija v Bujah, slovensk,, učiteljišče v Portorožu, italijanska gimnazija .ln učiteljišče v Kopru, ob¬ eljeno gledališče, nova modema ra dijska postaja v Koptru — vse i« dovolj zgovorno priča o silnem napori ljudske oblasti in željch prebivalstvi istrskega okrožja prj delu na kultur nem ln prosvetnem polju. Dalje pri čajo 0 dvigu kulture na vasi številn-i novi |n moderni zadružni domovi, k imajo prav tako prostrane dvorane li odre zn svoje kulturne prireditve ii različna gosnomnja^Se In še bj lahki naštevali dejstva. kT jih poprej ni Ml. — v okraju Izhajata dvn tednika - [sirski tednik in La n ost ra Lotta ~ (Naša borba). Pred kratkim s 0 v Ko. pru odprli novo. moderno knjigarno, kjer lnhko kupiš poleg slovenskih novitet in antikvitet tudi številne ita- lilanske knjige, in končno še slovet ska založba »Lipaa. ki je izdala k> prvo knjig 0 Levstikovega »Martina Krpana«, pripravlja pa Jurčičevega »Desetega brata« — potem resnični lahko rečemo, da se je Koper v tel letih razvil v pravi kulturni center Istrskega okrožja In postal iz malega provincialnega io zaostalega obmor¬ skega mesteca upravno ln kulturno središče jugoslovanske cone Trsta. tem naglem kulturnem vzponu. Prvi je ojačitev našega odaajnika radijske postaje jugoslovanske cone Trsta, drugi pa ustanovitev stalnega polpro¬ fesionalnega slovenskega gledališča v Ustanovitve stalnega slovenskega gledališča v Kopru niso narekovnii •Ja kaki nagibi posameznikov — ljubiteljev gledališča, temveč dozoreli pogoji za lo. ali bolje — zahteva in ba slovenskih ljudi po gledališču, p,, slovenski besedi. Nikakor ne sine- »b tem zanikati tudj dejstva, da temu zanimanju veliko prtpo. moglo tudi Slovensko narodno gledali- le v Trstu, ki je polnih pet let s lalnlmi gostovanji v Kopru. Piranu i slovenskih vaseh Šmarjah in De¬ anih izpolnjevalo to praznino, in iko uspešno skrbel n za dvig gledali¬ ške kulture pri tukajšnjih Slovencih, Naši ljudje si namreč želijo slovenske lo 7 odra. želijo spoznati svet in življenje s tega sveta v miniaturi. Morda bi kd n pomislil, da so marši- ta dramska dela pretežka za te ljudi, ki skoraj petindvajset let niso smeli nit j slovensko govoriti, vendar pa Je nasprotno res — morda ne naj. dem 0 zlepa hvaležnejše publike in sam vem, da So z enakim zanimanjem in ljubeznijo slovenski kmetje v Snmrjah ali Dekanih sledili predstavi r kakega Shawa, kakor Finžgar- me »Iz temnih dni«, ki Jo je uprizorila skupina ljubiteljev — amaterjev za deseto obletnic n Osvobodilne fronte. Predstava v Koprskem ljudskem gle¬ dališču je uspela kljub temu. da pred- »ihološka d: Gledališki svet, ki je bil ustanovljen avoljo koordinacije gledališkega dela in dv/ga kvalitete, se je po tej upr zo¬ ritvi začel resno ukvarjati s te m, kako bi se ustanovilo staln n gledali« šče, saj so zanj govorila tri poglavitna, csnovna dejstva: hvaležna, željna pub¬ lika. talentirani, požrtvovalni igralci in končno lepa gledališka hiša, ki je bila v nekem smislu dokaj malo iz¬ rabljena. Torej resnični pogoji za usta. novitev ln rast gledališča. Tako je gledališka uprava razpisala ob koncu s ista avdicijo za sprejem igrale .*v. F irilo se je enajst igral¬ cev in igralk, ki so vsi uspešno opra¬ vili avdicijo. Med njimi je bilo tudi neknj domačinov, ki so pokaže H lep talent ln čvrsto voljo, da postanejo igralci, kljub osnovnim težavam za tu¬ kajšnje Slovence — težave zavoljo Je¬ rka. Izgovarjave in akcentuacije. Morda najtrši oreh predstavlja vpra. šanje repertoarja. Do konca leta na¬ merava novo gledališče uprizoriti štiri premiere. Za otvoritev bo gleda¬ lišče v Kopru igrali klasično delo slo¬ venske dramatike: Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«. Kot drugo delo bi, kot prvo gledališče na Slovenskem sploh, uprizorilo dramo sodobnega na¬ prednega angleškega pisatelja John« Pricstleva »Inšpektor na obisku«. Tre. tja premiera naj bi bila kokšna slo. venska originalna ljudska igra, četrta Pa Gobčeva opereta »Planinska roža«, saj je pestrost repertoarja zelo važna. Pred novoustanovljenim gledališčem v Kopru stojijo torej težke začetne, a hvaležne naloge. Kako Jih bo rešilo, bodo pokazale predstave snme, vendar dr pomeni prav ustanovitev gledali¬ šča enega najvažnejših kulturnih do 3*>dkov v istrskem okrožju. Dušan željeznov. KULTURNE VESTI Noto gledališka sezona r Zagrebu nima Hrvatskeaa narodnega gleda čal. dajala še tri ma Filipoviča sl blematika kakor roč je Bosne), in »Kreature« Jetno prideta r ledju« Miroslav Bralka F i Felriman in »Raz. potje« (Rfskrsnica) Milana Dj-kovlč. V operi bodo' najbrže obnovili tuc znano Zajčevo opero »Nikola Šubic Zrinjski«, ki j n je stavilo na program tudi osiješko gledališče. Ob koncu •-menjam, da bo tudj varaždinsko sle- dslišče te dni začelo sezono s »Celj¬ skimi grofi« Bratka Krefta v režiji Osipa Šesta. T. P. 0 novom romanu Thomasa Manna Thomas Mann je napisal nov romar z naslovom »Svet! grešnik«, ki je po¬ dobno kot Faust zasnovan na stari sred¬ njeveški pripovedki. Roman so kmalii zidu prevedli i delu naslednic >enderi ilegort pesnika (k: biva Zagrebu) Srephc: novi roman (ki je hkrati veškega duha) je zgodba mukah in o liuhczni. ki temelji n; povem kompleksu, godi se pa v sr vevkem ozraČ-u. »Sveti grešnik«, romana, je bencd : kr : nski mon h. znan pod imenom Klement Irski oseba romana je baje vzeta iz nega Sivi lc: : u). Zrodba XII. odkri da Po rf (kicr ,c sam prikuj, je pa rešen, pos-nne zadnje cc*o v R : mu Tema tega roman; novodobno obdelavo nieveškega krščanske« po ' Avstrijsko-juKosioTanski film -Bola ptica* Naši odnosi z Avstrijo se v»e bolj razvijajo v znamenju dobrega sosed¬ stva in poglobljenega kulturnega so. delovanja. Viden izraz tega so pripra- strijsko.jugoslovanskega filma v Du¬ brovniku. Upravno vodstvo produkcij« je jugoslovansko, na čelu z direktor¬ jem dr. Mladenom Kozino. Film se bo Vogel). Posneli iHa plie i bodo (Der iri ju. ;i str ga napisal* Aldo von Plnelli n Arthur Kuhnort. Pod režijskim •odstvom Eugena Yorka bodo igrali mane avstrijske Igralke in igralci: n ge Eeger. Ed;th Mili. Tilla Durleu* ■tena Creon Josef Meinrad. Walter tichert, Hermann Spelmanns in Ru- lolf Femau. Razen v Dubrovniku bo. lo posamezne det« film« posneli š« ’ Sarajevu in v Postojni, vse interjer« >a v ateljejih v Beogradu. O filmu, zlasti o vsebini b! hoteli vedeti kaj podrobnejšega. Upamo, da o delo plodno, sodelovanje uspešno n. da bo vodilo k sprostitvi In pogin, -itvi kulturnih stikov z našo severno ^Zbornik rndova 1951« Filozofska fakulteta zagrebške uni¬ verze ja izdala čez 800 strani obseg«, ioč: »Zbornik rsdova 1931«. ki so g* ure« »11 dr. Antun Barac, dr Grga Novak. dr. St epan Pmnkl in dr. Petar >k*«k. Več kakor tretjina obsega te za¬ nimive znanstvene publikacij« Je po. ^večena književnosti Tak 0 razpravlja dr. Barac o odnošnjih Avgust« Seno« do nemškega naroda. Emil Stamoar o ■blemih, ki so nastali pri sestavlia- i bibliografije Josipa Kozarca, dr. Olga Sojat o prvi hrvatski satri na in književne razmere v ob¬ dobju ilirizm« (o delu v veirih »Ci> dnovate diple« Vladovita Zorca lz Siska. 1842). dr Josip Brnlal č dveh rageilijsh Sumarokova. ki sta roko- Jisno ohranjeni v zagrebški Vseuči- ščni knjižnici, medtem ko Ljudevit Jonke razpravlja n češkem realistu Nerudi. Nadzlie piše Milivoj Sronič Ezopu in grški basni. Rudolf Filipo- 6 o začetkih anglistike mod Hrvati Zdenko Skreb o liriki Ericha Kastnerja. T. P. 0 srbolirvnfski nnrotlni pesmi S posebnim veseljem zapisujem, da bo Jugoslovanska akademija v Zngre- j izdala v hrvaščini življenjsko delo srbskohrvatski nerodni pesmi natega rojak« dr Matije Murka, ki iz poli¬ tičnih motivov ni mog| 0 iziti na Ce. ■kem. Obsegalo b n dva debela zvezka n bo sedaj prvič objavljeno. T. P. V torek, 4. Bcpcembra, »cm zvedel, da ao nafti Louisa Adamiča v n j egov ih. Ji Cirrvega. Samomor ali umor? Radijsko poročilo o tej nenadni «mrti je bilo ti¬ stega večera zelo skopo in skoraj nrko- tško skrivnostno. Naslednjega dne je bilo poročil vedno več, in prepričanje, da je bil Adamič žr.ev atentata, je z vsakim poročilom dobivalo trdnejšo opo¬ ro. Torej umor! Politični umor. Govoril sem z ljudmi, ki so ga dobro poznali ae od takrat izpred vojn«, ko je prišel prvič na obisk v domovino, in i tistimi, ki so se pobliže spoznali z nf.m zdaj, po vojen. Nekajkrat sem bil tudi sam i. njim v družbi. Lani pa ga je bra/t, ki se je z delegacijo Osvobo¬ dilne fronte mudil v Ameriki, obiskal na domu. V njegovi samotni hiši v Mil- fordu, kjer je bil Adamič p-av tisti čas zedo zaposlen s pisanjem knjige o Jugo- daviji. Vsi ti ljudje so vedeli povedati isto. Adamič je bil človek, ki se je znal nenavadno lepo smejati. Bil je umirjen, redkobeseden; človek, ki je dobro opa¬ zoval, ki ga je zanima'a vsaka malen¬ kost ia ki je imel izreden spomin. Pa ie nekaj: bil je zelo ponoun na svoje ddo, na svoje Številne knjige, ki jim je posvetil večji del svojega življenja. Brat mi je pravil, da je Adamič prese¬ del pri pisalni mizi tudi po petnajst in še več ur. Spal je zelo malo. Knjigo o Jugoslaviji je želel končati, čimprej, kakor da je slutil, kaj ga čaka. Nekoč sem ga tudi sam videl, kako M je znal smejati, če pomislim nanj, gS vidim samo smejočega, takega, ka¬ kršen je bil takrat, ko j« sedel v krogu nekaterih književnikov, in ie od vsega srca, odprto in z na j večjim zadovolj¬ stvom smejal. V razgovoru in med opa¬ zovanjem je bil preprosto prisrčen ir tej prisrčnosti je dajala barva njegove domače govorice še toplejši prizvok, Prav zato ne morem verjeti, da je Ada¬ mič naredil samomor. In kdor ga je poznal, bo le stežka pomislil na tak Vse to mi je rojilo po glavi, ko sem se dva dni po Adamičevi smrti peljal proti Grosupljem, v njegovo rojstno vas Blato. Pridružil sem se Evardu Kocbe¬ ku, ki je šel k Adamičevi materi, d; v imenu Izvršnega odbora OF in Dru¬ štva slovenskih književnikov izreče so¬ žalje. Oba nisva bila še nikoli v njegovi rojstni hiši. Vedela sva le, da je ta hiša nekak star dvorec ali pristava, 'da leži v ravnini blizu Grosupljega in da je bila nekoč last grofov Lichrensteinskih. Kar sva vedela o Adamičevi družini, o njegovi materi in očetu, o Številnih bra¬ tih m sestrah, sva vedela največ iz nje¬ gove kniige »Smeh v džungli«, ki smo jo dobili pred osemnajstimi leti v slo¬ venskem prevodu. Ta knjiga me je ta¬ krat, ko sem jo bral, zelo navdušila. Vsa knjiga je od prve do zadnje strani pol¬ na optimizma in trdne vero v življenje. To je knjiga Človeka, ki se j« znal bo¬ riti, ki je znal vztrajati in ki se ni ustri- Šil nobenih težav ter naporov. V prvih dveh poglavjih te knjige govori dosti o svoji materi, h kateri sva bila zdaj namenjena. Adamiču je bilo takrat, ko je odhajal ▼ Ameriko, približno 14 let, mater; pa nekaj nad trideset. Popisuje jo kot zdravo kmečko ženo, visoke po¬ stave, krepkih rok, od sonca zagorelega obraza in velikih svcrlo rjavih oči, katerih je sijala prijazna in prcpri veselost. Louis Adamič — doma so rekli Lojze — je bil njen najstat sin; v času, ko je odhajal v Ameriko, je imel še enega brata in dve sestri, pozneje — tako pravi sam v knjigi »Smeh v džungli« — jih je mati rodila še četvero, dva dečka in dve deklici. O materi pripoveduje Adamič, da je imela in »da najbrže še vedno ima dar smeha v veliko večji meri kakor večina ljudi okrog nje, pravzaprav kakor ve¬ čina ljudi kjerkoli na svetu.« Tega pisateljevega opisa sem se do- mislU, ko smo se po prašni cesti bli¬ žali prvim hišam v Grosupljem. Bilo ;r tik pred prvim mrakom. Dvakrat smo ^ ustavili avto, da »mo povprašali, kje je vasica Blato in Adamičev dem. Toda ko smo ustavili drugič, smo bHi samp Je nekaj sto metrov pred njim. Sredi polja ih do »trehe skrit v zelenju sadnega drevja je bil ta dom resnič.io bolj podoben dvorcu ali večji pristavi kakor kmečki hiši. S ceste smo zavili na ozko poljsko pot in med njivami zavo¬ zili na temačno dvorišče. Pred visokimi, obokanimi vrati nas je »prejela ž/nd 3 hišo majhno, dvole. 1 pa je zbežalo dekletce svetlih ijeni temni notranj- : rekla ženska, ki je »V kuhanji naju radovcdi Stegnila je roko in pokazala skozi niz¬ ko vežo v prostrano kuhinjo, kjer je bila pod oknom postavljena dolga miza. Od tam »c je počasi in mimo dvig¬ nila visoka, kmečko oblečena ženska. Njenega obraza zaradi mraka nisva mogla razločiti. čc bi prišla ob kakšni drugačni pri¬ liki in ne zdai, ko je minilo komaj dva dni od Adamičeve smrti, bi bil ta obisk za naju zanimiv in prijeten — zanimiv zato, ker sva stopila v rotstno hišo pi¬ satelja, ki ga človek spoštuje in ceni njegovo delo, ker se bova srečala z nje¬ govo materjo in z okoljem, v katerem je preživel svojo mladost; prijeten pa zato, ker bi ne bilo treba misliti na to, da je naju privedla v to hišo in k pisateljevi materi tragična smrt njenega sina, in da sva prišlz z dolžnostjo, iz¬ reči ji »ožalje. Priznam odkrito: taJca dolžnost me je doslej skoraj vedno moč¬ no zmedla. Nikoli nisem zna! najti to¬ lažilne besede za trpljenje, ki sem ga videl na obrazu človeka, zlasti matere ob izgubi naibližjega. Takrat zveni vsa¬ ka beseda nekako prazno in neresnično. vedel, kaj in kako naj rečem. Ko sva obstala pred njo, t ji drug za drugim segla v roko. Selc rrenutek sem zagledal njen obraz. Dro¬ ben, naguban obraz s svetlimi, ne vadno živimi očmi, v katerih ni 1 opaziti solz. Na tem šestinsedemde 1 letnem obrazu ni bilo nič drugega kot m:r, dostojanstven mir, ki je globoko pod zunanjostjo skrival bolečino, ki ;o je prizadejala sinova smrt. Pogled i ra mir, na to iz ponosa pritajeno bo! č:no, ki se ni hotela kazati pred tujci, je naju v trenutku pomiril. Začutil da imava pred seboj prav tisto žensko, o kateri je zapisal njen sin, da — kot je zvedel od sestre v Ameriko — v porodnih bolečinah ob njegovem po¬ rodu smejala. »Naslednje jutro »o mi prišli pove¬ dat.« je rekla in naju povabila k mizi. Sedla je na klop, da ji je medla, ve¬ černa svetloba padala na obraz pod ru¬ to. »Prepričana sem, da »o ga ubili.« da ga stresa zatajevana bol Nato je Še rekla: »Nekateri ga niso marali. Samomora t bi Lojze nikoli naredil.« Dekletce, ki sva ga videla pri vhodu, je brez glasu pristopicalo k mizi in se stisnilo k njenim nogam. Debelušno, svet¬ lolaso dekletce, ki je bilo v obraz ne¬ navadno podobno Adamiču. »Staška,« reče mati potem, ko sva de¬ kletce zaman spraševala, kako ji je ime. •Lojzetova nečakinja. Tako mu je p j dobna, da bi bila lahko tudi njegov; Otrok naju zvedavo opazuje in počasi povzpne na krila stare mate Njene velike, rjave in dela vajene ro so se nežno oklenile vnukinje, ki je z glavo naslonila na nične prsi. Obr stare ženske je spreletel rahel, svet smehljaj. »Čc boš pridna, se boš lahl peljala z avtom. Ko je bil »trie Loj tu, se je peljala z njim.« Govori nama o vnukinji, toda kak nehote se vedno znova vrača k umrl mu sinu- Julija ji je pisal zadnje pi«m Obljubil ji je, da pride kmalu sp domov. Zadnje mesece je imel veltl dela s knjigo, v kateri je popisoval rv io domovino. Prav zaradi te knjige ga ubh. Pripoveduje nama o njego ženi, ki *e je zdravHa v Kalifomi •Zelo dobra sta si bila,« pravi. »Ko bila bolna, ni mogla brez niega. Hote ga je imeti zmerom pri sebi. Zdaj t težko preživela njegovo smrt.« Brž nato se povrne spet k smuktn io poboža in se ji nasmehne. Bolečii nad izgubo sina se ji prepleta z ljube: 1:0 do vnukinie; m’ado živlienje, I i čuti v svojih rokah, ji daje upaa i tolažbo. čez nekaj trenutkov »e dvigneva. Zt naj je žc gost večer. Pred avtom se nJ zahvali za obisk. Skozi lipe se 1 at ozreva nanio. Preprosto, kmečk ob!«fnu, vzravnana in i veliJaraiii n na obrazu m v visoki, vitki pc je stala sredi ds orliča. Milan Se it LETO I. -- 22. SEPTEMBRA 1951 tJDBLIANSICt DNEVNIK .ROKAVICAH V PALAČI HOTELA »S L O N“ TRG. PODJETJA „1 ZBIRA* V LJUBLJANI L J U B E JAN S K I DNEVNIK LETO I. - 22. SEPTEMBRA ml Milijonsko mesto Mexico se pogreza Ponekod se je pogreznilo Ž8 za 30 metrov, prebivalci pa se za nevarnost ne zmenijo Glavno mesto Mehike MexIco Je zgrajeno na blatnem jezeru. Pr.bivalcev ima 2.500.000 in čudno se sliši, da pi- Jejo vodo v lastno škodo. V Mehiki je razmeroma malo padavin in zato tudi malo pitne vode. Ker je staro naselje hitro naraslo. Je bila mestna uprava primorana črpati vodo za prebivalce iz blatnega jezera, na katerem je mesto zgrajeno. 2e le‘a 1936 jo je mehiški inženir Čuevas svaril, da je nevarno črpati večje količine vode izpod mesta. Domneval je. da bi se utegnila gladina jezera znižati, kar bi povzročilo zlom kanalizacije, da bi greznična voda ne mogla več odtekati iz mesta. Toda mestna uprava se 'za svarilo ni zme¬ nila. Zdaj pa so v mestni upravi čedalje boij zaskrbljeni, ker so se znatni deli mestne kanalizacije pogreznili ln je nujno potrebno obnoviti vse omrežje za odvajanje vode. Nesrečo bi prepre. čili, če bi sploh nehali črpati vodo iz blatnega jezera in če bi priskrbeli pit. no vodo iz drugih virov. Le-ti pa so zelo daleč od mesta in stroški za vo. dovod bi bil preveliki. Mex:co stoji ob vznožju 5452 m vi- ! šoke gore Popokatepctla. 2ivUenJe v mestu gre svojo pot in ljudje niti ne pomislijo, da se tla pod nJiml z vsemi hišami vred polagoma pogrezajo. Nek. daj vodoravne strehe so že nekoliko valovite, prav tako robovi oken in bal. konov. Cerkveni zvoniki so že za spo¬ znanje nagnjeni. Palača lepih umetno, sti se Je že pogreznila za dobre štiri metre Druga poslopja pa so se neko- liko dvignila iz tal. Temelji spomenika neodvisnosti že Strle za dober meter visoko iznad cestnega tlaka. Zemlja, na kateri stoji mesto, se je začela zadnje čase premikati. Razmeroma tanka ze¬ meljska plast nad dobrih 100 m globo¬ kim blatnim jezerom ne more več no¬ siti velikanskega bremena. Črpanje vode Iz jezera je povzročilo, da se je njegova gladina naglo nižala.' To pa ni edini vzrok preteče katastro¬ fe. Ze stari Azteki so vedeli, d a Je okrog doline vulkansko gorovje, pod dolino pa blatno jezero. Ko so gradili svetišča, so zabijali v zemljo močne lesene pilote- Spanci so leta 1521 za¬ vzeli glavno mesto Aztekov in prevzeli tudi njihov način graditve. Ohranil se je skozi stoletja in nobena večja ne¬ sreča se ni pripetila. Mehiško glavno mesto pa se Je če- dalje bolj Sirilo. Velikanska teža ne¬ nehoma pritiska na njegove temelje. Pri vrtanju so dognali, da je jezero Iz mešanice 93*/« vode in 7*/» pepela, spo¬ daj pa so plasti ilovice in peščenega proda Zato so mislili, da velikih poslo¬ pij na takšnih temeljih ne bi smeli graditi. Inženir Cuevas pa je rešil tudi to vprašanje. Nebotičnike gradi kot ne¬ kakšne plavaiočc otoke. V močvirje po¬ greznejo velikanske železobetonske tanke ali rezervoarje In na njih so zgradili nebotičnik za državno loterijo, ki ga lahko naravnavajo v vodoravni in navpični smeri. Ce se nagne na eno stran, napolnijo tank na nasprotni strani z vodo. Teža vode potiska tisto stran v globino in nebotičnik se vzrav¬ na. Ce Je v njem mnogo ljudi. n. pr. ob kakšnem kongresu, da se pogrezne za nekaj centirrentrov, izčrpajo iz tal ustrezno količino vode in palača se zo¬ pet dvigne. Po teh načelih so zgradili že več ne¬ botičnikov, ki jim ne preti nevarnost, da bi se pogreznili, pač pa grozi vsem drugim poslopjem. V zadnjih 40 letih se je mesto pogreznilo za 3—4 m. V zadnjih letih pa se pogreza mnogo hit¬ reje. Ponekod se pogrezne letno za 30 metrov. Angleška križarka ..Liverpool" Zgradili so jo teta 1938 in med drugo svetovno vojno je izpolnjevala važne naloge Potrošnja živil v Angliji Minister za prehrano Velike Brita¬ nije Austin \Vebb je objavil zanimive podatke o potrošnji živil v Angliji. Prehrano v Angliji primerja z drugimi deželami Marshallovega načrta. NVcbb prihaja do sklepa, da pojedo Angleži več krompirja in popijejo več mleka, kakor ljudje v drugih državah. Zdaj popijejo prebivalci Anglije 160% več mleka in pojedo 130% več krompirja kakor pred vojno, pač pa samo 81% mesa. Znano je, da v Angliji mesa če. dalje bolj primanjkuje, pa tudi sicer so morali Angleži zadnja leta precej pritegniti pasove. Več mesa kakor An¬ gleži pojedo Francozi (112%), Norve¬ žani C97%), Švedi (96%), Italijani (95%) ter Belgijci ln Luxemburžani (93%), manj pa Nemci (75%), Av- strijci (62%) in Grki (60%). Sladkor¬ ja potrošijo Angicži samo 76%, med¬ tem ko ga potrošijo Švedi 111%, NI. zozemci pa 112% predvojne količine. Avtomat proti brencljem Obadi, brenclji in muhe, ki napada, jo živino, delajo kmetovalcem občutno škodo. Ne le da živino vznemirjajo, marveč tudi ovirajo njeno rast. Poleti, ko je brencljev in muh mnogo, se ži¬ vina zelo malo ali pa nič ne zredi. Da bi jo rešili te nad.oge. so v Ameriki izdelali zelo preprosto m praktično na. pravo. Napajali ca za živino so ogra¬ dili tako, da mora vsako živ inče, ko gre pit, skozi ozek preh«>d, kjer stoji širok lesen most. podoben mostni tehtnici. Ko stopi govedo ali konj na most, sproži njegova teža cel sistem brizgaln, ki obrizgajo živinče od vseh strani z gosto kemično tekočino proti brencljem in muham. S kemično tekočino oblite živine brenclji in muhe nekaj časa sploh ne napadajo. Ko pride živinče čez most, da ga ne ootežuje več, se brizgalne avtomatično zapro in delovati začne črpalka, »1 potegne Iz rezervoarjev no- vo količino kemikalije. Ko tekočina preneha delovati, kar se zgodi pribli¬ žno v času, ko postane živina zopet žejna, se procedura ponovi. Angleška križarka »Liverpool«. ki Je včeraj teden odpilila izpred Splita, so¬ di v razred bojnih ladij »Southamp¬ ton«. Ta 9400 tonska ladja je bila zgra¬ jena leta 1938. Dolga je 180 m in njeni stroji razvijajo 82.500 ks. Križarka »Li¬ verpool« vozi s hitrostjo nad 30 vozlov na uro. V začetku vojne je stražita trgovinske poti v Adensketn zalivu in večkrat je plula tudi vzdolž jadranske obale, kjer je patruljirala. Pozneje so jo poslali na Sredozemsko morje, kjer je potopila italijanski rušilec »Espe- ra«. Z drugimi angleškimi bojnimi Ir Ijami je pognala v beg znatno moč¬ nejše Italijansko vojno brodovje. Med operacijami na Sredozemskem morju jo je zadei letalski torpedo pa so jo v nekaj mesecih popravili. Leta 1942 se je pridružila osemnajsti eska- dri križark v Scapa Flowu, da je šči¬ tila v Rusijo namenjene konvoje. Sre¬ di junija 1942. ko je spremljala kon¬ voj blizu Malte, jo je napadlo pet so¬ vražnih torpednih letal. Zadeta je bila v strojni oddelek, pa je vzlic temu prispela v Gibraltar. Leta 1947 je plula pod zastavo admirala sira A. Wil!ysa. d/eh letih službe v tujih vodah se i Je vrnila v Veliko Britanijo. Od za¬ četka lanskega leta pa je zopet na Sre¬ dozemskem morju. Vrhovni poveljnik angleškega sredo¬ zemskega ladjevja admiral sir John Edelston, ki je prispel s križarko »Li¬ verpool« k nam na obisk, je bil med drugo svetovno vojno pomočnik šefa pomorskega štaba v odseku za boj proti podmornicam in za vzdrževanje trgovinske plovbe. Imel je važno vlogo v organiziranju prekomorskih konvo. jev in v boj. proti sovraznin podmor¬ nicam. Pozneje j« postal krntraadmi- ral angleškega pacifičnega ladjevja in leta 1945 je sodeloval v zaključnih operacijah proti Japonski. Leta 1946 ga je predsednik ZDA odlikoval z na¬ ziv im Komandanta legije za zasluge Nov svetovni višinski rekord Ameriška mornarica je objavila, da je njeno poskusno letalo D 558-'i Douglas Skyrocket prekosilo vse d«'- sedanje višinske rekorde, ker se j*’ dvignilo više kakor balon let a 1935. ki je dosegel višino 13.607 milj. Zad. nji višinski rekord je bil dosežen na poskusnem letališču v Južni Kalifor. m ji. Dosegel ga je veteran Iz druge svetovne vojne ameriški kapetan Wil- Mam Brtdgeman <3:a | imo-pCeteno jopico Nov orjaiki bombnik Iz Londona sporočajo nekaj podrob¬ nosti o novem štirunotornem angle¬ škem bombniku na reakcijski pogon Short — S a/4. Vse podrobnosti o njem še niso znane, pač pa Angleži trdijo, da je štirikrat močnejši od največjih ameriških bombnikov. (Slik.* novega bombnika smo priobčili v sobotni šte¬ vilki.) Bombnik ima 4 motorje na re- akcijski pogon in zmogljivost vsakega ustreza zmogljivosti največjega itiri- motornega ameriškega bombnika. Mo¬ torji so montirani navpično v parih. To bo v bodoče omogočilo montirati še močnejše motorje, ne da bi bilo treba spremeniti strukturo letala. Novi bombnik je dolg 33 m, čez krila meri 36 m, razdalj med kolesi pa znaša nad 10 m. Posadka bo štela 5 mož. Novi bombnik se bo dvignil na letalskem mitingu v okviru razstave Društva angleških aeronavtičnih kon- struktorjev v Farnboroughu. Bambus namesto jekla Bambus prav lahko zamenja jeklo v betonskih konstrukcijah. Ameriški znanstveniki že sedem let delnjo po¬ skuse na tem področju In pravijo, da je bambus priporočljiv pri vseh kon¬ strukcijah kot okrepitev. Na vzhodu In v južni Ameriki, kjer Je mnogo bam- busa In malo jekla, bo to odkritje zelo važno. Nobenih znakov ni, da bi bil bambus podvržen zobu časa če ga uporabljamo kot okrepitev za beton¬ ske konstrukcije. Takšne konstrukcije vzdrže najmanj sto let. Ameriška voj¬ ska že dela poskuse z novo betonsko konstrukcijo. Za vojaške namene so konstrukcije z bambusom zelo primer¬ ne, ker je bambus razmeroma lahek, da le malo obteži letala, če prevažajo konstrukcije v daljne kraje. Bambus zelo dobro uspeva v jugovzhodnem delu ZDA, kjer doseže višino do 24 m. Nemški fotoaparati izpodrivajo italijanske Nemška optična industrija sl Je že toliko opomogla. Ja je začela zopet uspešno konkurirati optičnim izdel¬ kom drugih držav na svetovnem trgu. Njeno konkurenco čuti tudi Italija. Domača ln izvozna prodaja fotoapa¬ ratov je začela v Italiji občutno na¬ zadovati. Od leta 1948 se Je uvoz fo¬ toaparatov več ko podvojil, izvoz, k je znašal leta 1948 okrog 40% celotne proizvodnje, pa Je znatno nazadoval. Italijanski industriji je otežkočen kon. kurenčnl boj zaradi velikega ugleda nemških optičnih izdelkov. Do tega spoznanja prihaja tudi Italijanski tisk. Na sliki vidimo lepo žensko jopico, I ki jo lahko napravimo iz debelejše volne in bo prav zaradi tega primerna za nas, ker je debele volne dovolj v prodaji. Lep., je taka jopica sive barve in zraven po okusu izberemo barvo volne za progo: temnomodro, vinsko, rdeče, zeleno, rjavo ali. ali... Rob okrog pasu, rob sprednjega dela z ovratnikom in zapestja pletemo »pa- desno podpletemo zadaj. Pri mkavnem izrezu na sprednjem, niti zadnjem delu nič ne snemamo. Posnamemo samo nc. kaj pentelj v sredini med robom in sprednjim delom, kakor vidimo na kroju. Ko pletemo zadnji del ovrat¬ nika. kar nadaljujemo sprednji rob, tudi širino obdržimo. Rokav nasnuje« mo pri zapestju in nabiramo pentlja po vsej dolžini: ko je r kav dovolj dolg, snamemo vse pentlje naenkrat in ga ravno zapletemo. Tudi to vidimo na kroju. Proge pa pletemo takole. Najprej nad robom pletemo 6 vrv z osnovne, 6 vrst modre 2 vrsti osnovne in spet 6 vrst m«=dre. Prav tako pie. temo tudi rokava. Gumbnice naredimo na desn-rn sprednjem delu. Jopi-a je prav l**pa in nam bo dobro služila, nosil« jo bomo s krilom ali z obleko. JEDILNIK ZA DVA DNI Kosilo: Zeljnata juha, kuhani štruk¬ lji s kompotom. Večerja: Svinjska glava v Juhi. Kosilo: Rjava Juha. nadevani omleti, mešana solata. Večerja: Ocvrti krompirjevi kifeljčki, endivija. Svinjska glava v Juhi: Na četrtino razsekano svinjsko glavo kuhamo v sla¬ ni vodi. Pridcnemo precej veliko ko¬ renino peteršilja, košček zelene, 3 do 4 rdeče korenjčke, polovico rumene kolerabe, lovorov list. vejico majarona in dva na kose narezana krompirja. Ko je meso toliko kuhano, da odstop; »d kosti ga vzamemo iz juhe in od¬ stranimo kosti. Meso narežemo na pri¬ merne kose in ga stresemo v juho. V posebnem lončku žvrkljamo v vodi 2 do 3 žlice bele moke. pridenemo kisa po okusu. Podmet počasi vlivamo v ju- ho, ki jo moramo mešati. Juha naj še enkrat zavre. Serviramo jo lahko z ajdovimi žganci ali brez. ?Java juha: V ponvi razbelimo mast. pridenemo sesekljano čebulo, na kolo¬ barčke zrezan korenjček, zeleno, pe- teršiij; vse to dobro prepražimo in za¬ lijemo ter osolimo. Ko je zelenjava mehka, zakuhamo rezance, krpice ali Nadevane omlete: Spečemo navadne omlete (palačinke) in jih namažemo z mesnim nadevom. — Nadev: na masti opražimo sesekljano čebulo, peteršilj, nekaj zmletega mesa. ki ga osolimo, pridamo malo majarona in popra. S tem nadevom namažemo omlete, jih zavijemo ter jih postavimo v ne pre¬ vročo pečico tako dolgo, da omlete le- do zarumene. Ocvrti krompirjevi kifeljci. Skuhamo neolupljen krompir ln olupljenega pre¬ tlačimo. Na desko stresemo krompir in prav toliko moke (vsakega ',i kg), pridamo lOdkg maščob, jajce, osolimo In zamesimo. Iz testa oblikujemo majh¬ ne kifeljce, ki jih ocvremo na vroči masti. Napolnimo šc zadnjo kozarec Ostalo nam je še nekaj kozarcev in bi jih radi napolnili z zelenjavo, ki nam bo pozimi najbolj dobrodošla. Pri¬ pravimo zelenjavo oziroma paradižni. ke in papriko za džuveč. Pripravimo enake dele narezane čebule, paradižni¬ kov in paprik. Paradižnike in paprike očistimo semena in pazimo, da so sa¬ deži zdravi. Razbelimo precej masti (najbolje je. če vzamemo na tri četrt kilograma .Čebule, paradižnikov to pa¬ prik četrt 'kilograma masti), in strese¬ mo v kozico čebulo. «ti jo svetlo opra¬ žimo, dodamo paradižnike, papriko ter pražimo tako dolgo, da paradižnikova voda shlapi. Ko je zelenjava brez vo. de, in osolimo in šc vročo naložimo v kozarca, ki smo jih prej dobro po¬ mili po navodilih v prejšnjih številkan. Počakamo, da se kozarci nhiade in j:h ka zelenjava dobro služi za džuveč. pa tudi pogreta s kruhom nam bo tek¬ nila. Cc pa nam je že zmanjkalo ko^ar- ! cev in nimamo na razpolago dovolj masti, pripravim«, zelenjavo za dzu- več takole. Očiščene paradižnike in pa¬ prike narežemo na rezine in jih na- tresemo v steklenice, ki smo jih prav tako dobro pomili. Hrt tem receptu moramo še bolj paziti na čistočo in na to. da so sadeži zdravi. Najprej na¬ polnimo steklenico s papriko do polo¬ vice. vmes potresemo sol, do vrha pa naložimo paradižnike prav tako s so. i jo. Vse potlačimo z ročajem kuhalnice. Na vrhu bomo stresli še nekoliko na¬ rezanega zelenega peteršilja, soli in salicila. Steklenici '.aniašimo z zamaški, ki smo Jih tudi namočili v saiicil. K«« pozimi uporabljam.} zelenjavo odlije- nico vzamemo pest S;di. S tem bomo letos končal! z vkuha« Ija to povri . Čakat m«, še gobe, za kar smo recept že ob¬ javili. Upamo, da si je vsaka c spo« dinja pripravila v bogati -srn vsaj toliko, da ne bo v zadregi, kadar ne bo na trgu več zelenjave in sadja: ali če bo nepričakovano dobila «ib:ske in ne bo več časa letati po trgovinah, kjer bi poiskala nekaj, s čimer bi jih - NASVET! Ce hočemo, da je goveje me«o okaz- ga pustimo v soli vsaj e:i dan. Ce smo prisiljeni shraniti rib« č.'z noč, j h dotm po.n'jfr-% S -,ii nat r-se¬ rih nikakor držali delj ko č*z r. r \ Na¬ soljene ribe drug dan splaknemo. Kompot kuhamo vedno tako. da «ad_ in kuhamo uko dol 6 o, kolikor zahteva posamezno sadje. Maslo ostane dolgo presno, če ga po- vodo. ki jo vsak dan izmenjamo. vlažne, zato jim moramo obesiti na obešalnik in jih pustiti obešene tako dolgo, da se popolnoma posuše po¬ sebno velja to za nagubane obleke. Nikdar ne smemo obleci obleko, ki Ce imamo čebulo, ki povzroča močno sol zen je, stopimo k toplemu štedilniku TgJNOtTI I DRUGE SVETOVNI: VOjNc | Odgovor, ki ga je prinesel v Berlin, je bil popustljiv v vsem razen glede varnosti Impe¬ rija. Anglija je predlagala naj bi bodoče polj¬ ske meje določila konferenca petih velesil: Francije, Velike Britanije, Italije, Nemčije in Rusije. Mora u je v tem popuščanju tlel začetek no¬ vega Miinchena. Morda je imel Hitler v rokah sredstva za pritisk na Poljsko, ki bi mu z malo potrpežljivosti omogočila ponoviti sudetsko ope¬ racijo. Zadostovalo bi. da bi samo privolil v po¬ puščanje napetosti in nadaljeval to pot. Toda demon vojne mu ni dal miru. Njegova vojska je bila pripravljena in »strateg« je bil v ne¬ strpen. da bi čimprej uresničil svoje načrte. Ra¬ zen tega je pred štirinajstimi dnevi izjavil Cia- nu, da je "0. avgust zadnji dan za začetek voj¬ nih operacij, ker pohod sicer ne bi mogel biti končan pred jesenskim deževjem. V Berlinu je čakal Dahlerus z britanskimi predlogi, da hi gn Hitler sprejel. Ure so tekle, mir je visel na nitki. »Prvega septembra ob osmih zjutraj,« pri¬ poveduje Dahlerus, »sem se sestal z Goringom v Ministrstvu za letalstvo. Preeej v zadregi mi je sporočil, do so se sovražnosti že začele, ker so Poljaki napadli radijsko postajo v Gliwicab in razstrelili most v Teze\vu. Sele popoldne sem srečal tudi Hitlerja na hodniku Kujhsiaga. Ravnokar je bil končal go¬ vor, ki je v njem naznanil svetu, da je izbruh¬ nila vojna s Poljsko. Bil je nervozen in zelo razburjen. Rekel mi je. da že dolgo natanko ve, da želi Anglija vojno, kljub temu pa bo prega¬ zil Poljsko in vso zasedel. Potem je posegel v pogovor Gbring, češ da bodo Nemci vkorakali na Poljsko «amo na nekaterih krajih. Tedaj je Hitler popolnoma izgubil oblast nad seboj. Kar na hodniku je začel kričati, da se bo boril, če bo treba, leto dni. dve leti, in nazadnje je silno razburjen zatulil, da se bo boril tudi deset let.« Zarana tistega dne pa so nemška letala že spreminjala v razvaline poljska mesta, promet¬ na križišča, glavne štabe in letališča. VII KAKO JE HITLER PRIPRAVIL SEDANSKI NAČRT Ob napadu na Poljsko je pustil Hitler na francoski meji samo pet divizij. To je Kcitel izjavil na zaslišanju in potrdil pred sodiščem. »Cisto z vojaške strani smo mi. vojaki, raču¬ nali, da nas bodo zahodne države napadle, ko botno na Poljskem. Začudili smo sc, ko ni bilo nobene akcije razen neznatnega puškarjenja med Maginotovo in Siegfrictlovo črto. Iz tega smo sklepali, da Francija in Anglija nimatu resnegu namena poseči v vojno. Vzdolž vse fronte na zahodni meji tja do Baseln je bilo samo pet na¬ ših divizij, kar pomeni, da je bila NVestfalskn zelo slabo zavarovana. Ce bi Francozi in Angleži napadli, bi sc mi mogli braniti samo navidezno.« V septembru so Nenici okrepili obrambo na zahodu. Operacije na Poljskem so se namreč razvijale tako ugodno, da so mogli poslnti na Ren več novih divizij, ki so bilt sicer namenjene na Poljsko. Vendar je bil položaj kritičen, dok¬ ler niso Nemci glavnine vojske prepeljali nn zahodno mejo. »Ušli smo katastrofi.« pripo\cdnje Jodl. »sa¬ mo zato. ker tistih 110 divizij, ki so jih po na¬ šem računu imeli Francozi in Angleži, ni nasto¬ pilo proti našim 23 divizijam na zahodu.« Nemška vojska se je pravzaprav rodila šele septembra 1959 in iz njene šibkosti je bilo vi¬ deti, da se ni dolgo nsposabljala. Na zunaj je bila močna, toda za zunanjim licem se je skri¬ vala mrzlična improvizacija v največjem raz¬ mahu. Bila je vojska igralca, ki si upa tvegati vse. »Imeli smo tako pičlo odmerjene zaloge stre¬ liva.« pripoveduje Jodl, »da smo ušli nesreči samo zato. ker na Zahodu ni prišlo do boja.« Kakor vojska tako je bila tudi mornarica šele v razvoju. »Vojna napoved.« pripoveduje Don it z. »jo je našla popolnoma nepripravljeno. Nove ladje smo šele začeli graditi in četudi bi vse dogradili, bi bila tonaža nemške samo tret¬ jina tonaže britanske mornarice. Imel sem samo 42 dobrih podmornic. Letalstvo — orožje, ki se hitro proizvaja in prav tako hitro zastareva — je bilo v primerjavi s sovražnim nekoliko na boljšem. Vendar je Gb- rtng menil, da bi bilo dovolj močno šele leta 1941; in še 15. aprila 1959 je govoril Ciami (do¬ kument 1874 P. S.) »da bo Os močnejša v zraku šele čez devet mesecev.« »Leta 1939 in že leta 1938«. izjavlja general Milch. generalni inšpektor letalstva, »je Hitler zavrnil zahteve generalštaba glede izdelovanja bomb. Hitler je želel, da bi jeklo in lahke ko¬ vine prihranili /n topništvo in za proizvodnjo letal V začetku vojne so naše zaloge bomb za¬ dostovale kontni za pet tednov. Od teh smo jih polovico porabili v oscmnnj«tdnevn : vojni s Poljsko, čeprav smo uporabljali sam« del naših bombnikov. Rombe, ki mno jih vrgli leta 1940 uu Fruncijo, smo izdelali šele pozimi.«