Leto II., štev. 141 •V VBUII!I0> imVfMH V LJubljani, četrte* dne fO. junija 1921 Posamezna štev. 39 par - 1*20 K rslnja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 240 K mesečno.......20 „ za zased, ozemlje. 350 „ za inozemstvo .. 600 » Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . i ■ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto ln politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta št lo nji zadnje seje je bilo prečitano poročilo "erifikacijskega. odseka, da. pride mesto odstopivšega poslanca Miloša Coeiea v zbor .ico Miloslav Tajsič. Voj:i minister general Hadžie je odgovarjal na vprašanje posl. Milana Bo-skoviča glede plačila žigosane živine v podrinjskem okraju, minister za grad-jevine Joca Jovanovič pa na. vprašanje posl. Mladenoviča glede državnega hovi zaslugi izvoljen za. ptujskega žu- m0stu ua Ibru. pana nemškutar Losingchegg. V objemu Pr :d prehodom na dnevni red je prečita! imenom zemljoradniškega kluba Vojislav Lazič klnbovo izjavo, v kateri se zahteva od vlade: s klerikalci sklepajo narodni socijalci klerikalne avtonomisticne resolucije, naperjene proti narodnemu edinstvu in bodočnosti države. Kje so primorski i'; koroški Slovenci, ki zavzemajo med članstvom NSS precejšnje število, da. so ostali docela mirni, ko je načelstvo NSS poga ni o načelo narodnosti kot temeljno točko narodno - socijalnega programa? Zakaj naj bo delavec še narodni socijalist, ako v narodnem oziru med njegovo stranko in stranko komunistov ni razlike? Za volitev župana se je osem občinskih odbornikov NSS za odkup župana Peska absolutno zasužnjilo klerikalcem in komunistom. Njihov organ «Jn-goslavija* zato že označuje protikleri-kalno smer demokratov kot «nepotre-j ben kulturno - bojni program*? Zaved- i nost o opasnosti klerikatizma je danes že v.zadnji hribovski vasi večja, nego v vodstvu NSS. « Straža-> in drugo klerikalno časopisje voditelje NSS hvali t* na vse pretege. Dokaz, da je njiho-a politika za pospeševanje klerikaliz-ma zftlo uspešna. NSS je pri volitvl ljubljanskega župana grešila tudi proti svojemu soei-jainemu programu s tem, da je izvolila ; za župana Antona Peska, ki si je mod voino pridobil — kakor sam zatrjuje — ad 20 milijonov premoženja. Njegovi osebi ua ljubo je vodstvo žrtvovalo svobodo in stranke. Niti dr. ljoradniki propričani, da. je mogoče sprejeli te zahteve, od česar je tudi odvisno njiliovo zadržanje napram vladi. ■ ' * Zbornica je prešla nato na dnevni red. Prvi je govoril Milovan Lazarevič proti ustanovi stalnega kadra, proti vojnim sodiščem in sedanji organizaciji vojske. Ivan Mermolja je izjavil, da sc sicer strinja z XI. poglavjem ustave. rriivjrcča pa, nai b"> vojaška obveznost za časa poljskega dela odpadla. Zemljoradnik Jeremija Jeremič je govoril proti vojnim sodiščem, socijalist Nedeljko Divac pa je razlagal stalisče 1.) Ustavne odredbe o agraru se mo-j?™j* stranke napram vojski Zagovar rajo revidirati in redigirati na novo v P' V zemljoradnikov in ~ ustanovitev narodne milice in mirno zunanjo politiko. Za govorom zemljoradnika Milorada, M.-irkoviča je, bila seja. zakl,jučena in sklicana prihod- j nja za- jutri dopoldne. smislu zahtev zemljoradnikov in sporazumno ž njimi. (Člena 42. in 43.) 2.) Odredbe od 12. maja o agrani se morajo ukiniti (begluki). S.) Vse odredbe, ki se nanašajo tiaj politično svobodo državljanov iu nai Popoldne je zboroval ustavni odbor, kontrolo narodne skupščine nad delom j ki se je ha vil z izpremembami \HL in vlade in odredbodajno moč vlade, se j Xm. poglavja ustave. S tem jc ustav-morajo izpremeniti v demokratičnem' ni odbor zaključil svoje delo. Nezmožnost rešitve avstrii-ske vladne krize SPOR MED DUNAJSKIMI IN ŠTAJERSKIMI SOCIJALCL — VP* LENEMCI VZTRAJAJO NA STAIERSKEM PLEBISCITU. Dunaf, 15. junija. (Izv). Vladna kriza, ki traja že 14 dni, postaja še boli zamotana. Krščanski socijalci so sklenili, da sodelujejo na sestavi vlade po sledečimi pogoji: 1.) ako se za-jamči nadaljevanje pomožne akcije Zveze narodov; 2.) ako se ne izvrži nobeno nadaljno glasovanje za pri-klopitev k Nemčiji po deželah; 3.) ako odpade tudi glasovanje, nameravano na Štajerskem dne 3.julija ti. Velenemška ljudska stranka je izjavila pri svojem posvetovanju, da so ti pogoji nesprejemljivi. Stranica da more le potem sodelovati na sestavi kabineta, ako se izvrši glasovanje ua Štajerskem dne 3. julija in ako sc pooblasti vlada, da glasovanje zastopa napram inozemstvu. Šele potem bi se mogla izjaviti Velenemška ljudska stranka za pripravljeno, odpovedati se nadaljnim ljudskim glasovanjem za priklopitev k Nemčiji. Jutri imajo krščanski socijalci os Štajerskem posvetovanje o zgoraj navedenih pogojih: ako bi se odločili, da se glasovanje ne vrši, bi nastala povsem nova situacija. Ni mogoča spraviti pod en klobuk črnožolto krilo dunajskih krščanskih socijadcev s onimi v posameznih deželah, ki zahtevajo glasovanje. Pogajanja s policijskim predsednikom Schoberjem zaradi sestave kabineta so toliko časa" nemogoča, dokler meščanska večina ne najde baze za skupna pogajanja. To se pa najbrž ne bo zgodilo pred početkom meseca julija, to je pred glasovanjem na Štajerskem. Hove carinske in tro-! Rsggovori zjdr. Ko-šarins&e postavke Beograd, 15. junija. (Izv.) Financno-ekonomski kouiite je danes popoldne sprejel novo trošarinsko uredbo. Trošarina ua kisle vode in soda vod o se ukine, na vino pa se bo plačevala, še naprej po 1 K od litra, oziroma od zaprtih steklenic, ki vsebujejo uajveč tričetrt litra po 1 K 60 vin. V ostalem ostane tro-. roscem Beograd, i" uiija. (Izv.) Zaradi izstopa Jugoslovanskega kluba iz skupščine ic '^^abi! Pašič g. rošca ua konferenco. Tndi predsednik skupščine g. Ribar je povabil g. Korošca na razgovor. NIKITOVI PRISTAŠI SE NA-SELE V RUSIJI. Sarina neizpremenjena. Dalje je komite razpravljal o izvozniki Rini. 15. junija. (Izv.) V osrednjem carinah in sklenil dovoliti izvoz kontin-; taboru v Gati nastai : Črnogorci genta 5000 lahkih konj, za katero se pla-i so se spričo dejstva, da jim je itali-ča carina 250 dinarjev od komada. Ca- j janska vlada podlasri pogodbe L NSS • rina za konje belgijske iu uoriske rase j Jugoslavijo odklonila nadaljno pod-amostojnost j preko tri lota stare se zniža na 400 di-šusteršič nI držal kle-j uaa-jev, pod tri leta pa m 200 dinarjev. likalne stranke v taki odvisnosti, kot j Svinje, žive, do 50 kg so izvozne oari-" io - sociialiie vodite-■ ne proste, nad 50 • | poro. obruii na iv ;s"SS. ki bi kot ča se za, živo živino po 250 dinarjev od Helainglors, 15. junija. (Izv.) Vodja sova stranka- morala čez vse oeuiti • komada. Za Šunko »e plača 40 dinarjev, svoj program, že v prvi preizkuse ji! od masti 50 dinarjev za 100 kg, salame praktične politike žrtvovala ideje na j so proste, lignit je prost. Od premoga korist osebnim interesom ovojih vodi-i se plača 5 »lin^rjev od 10»« kg. uremo-teljev. , govui prah urost. . Gospod Pesek naj le kar hitro na-, Ta- carina" se plača v zUtu fdvakmtm! ; Stopi župansko mesto. Čim prej, tem;weSek). Pri izvozu živine in mesa od- ,V8HMJ -..............■ tZmjeuje ouiogoca Ic tu finske trgovinske delegacij«, ki ae je fr-. nilj iz Rusije, j izjavil, da jc delegacija j i niasece prepuiuo prišla v Rusijo, ker j m že pred njo Nemci, Amerikauci in j Švedjc prodali velike niuožine blaga vi — Povedal je. da jc v Pctrogca.- j kraha iu moke. i hotapstvo /. živili, j prej bo sledilo iztreznenje onih d obrni pad kratkim je bil objavljen pro-pere-sa sedanjega madžarskega pred- j gram konference nasledstvenih držav v sednika grofa Bothlena informativen S Portorose, kjer se 2. julij- • -tanejo .-esf-ivek o madžarski notranji in zu-} zastopniki Italije. Jugosla.j.. i.eško-nanji politiki. ki zasluži. da ga- tudi mi j slovaške, Nemške Avstrije. Madžarske, podamo našim čitateljem v izvlečku, j Romunije in Poljske. Podlago za raz-— Grof Bothlem prav i: i pravo na konferenci tvorijo trgovske in Na madžarskem je pravno stanje po-} prometno-politične zadeve, ki obsegajo f-činoma vzpostavljeno. Zakoni so ab-j sledeče točke: omiljenje kompcnzaeij-solutno v veljavi in kazenski slučaji, ki skega prometa pri izmenjavi premoga, se pripetijo so podvrženi samo sodbi | oglja. rud. petroleja in kolonijalnega kc.nuietftntiuh oblasti. Delikti v Mad- blaga: ublaženje določil glede poštnega žarski ne presegajo kriminalne statistiki ",rugii; evropskili držav v nobenem pogledu. Možnost, da b! se ponovila boijševnka strahovlada, je na Madžarskem izključena. Obstoja sicer še bolj-ševiško rova re:.-je, katerega vodijo gotove osebe ostalih nasN pa minister za razdejane pokrajino(lisca. Torej tudi ni smatrati stvari kot iu brzojavnega prometa ter glede potovanja oseb in prevažanja blaga. Glede ublaženja določil v železniškem prometu so posamezne nasled-stvene države med seboj že sklenile delne pogodbe, ki pomenijo bistveno toueher. — Preosnova angleških ministrstev. Iu Londona poročajo, da računajo v tamkajšnjih političnih krogih z gotovostjo na to. da se bo moral Lloyd George vsled neuspehov vlade pri zadnji!: delnih volitvah posvetiti v prvi vrsti vprašanjem notranje politike. Vsled te- končno rešene. -f Nemški «Kulturbund» viji. Nemški »Kulturbund letom dni bil ustanovljen du v svrho, da vse Nemce v Jugoslaviji kulturno ujedini, je imel te dni svoj letni občni zbor. Ta kulturna zveza j"? prvi poskus nemške narodnosti ga postanejo posamezna ministrstva j v Jugoslaviji, da svoje gospodarske in predvsem ministrstvo za zunanje zade- ve bolj samostojna. O preuredbi so se prizadeti ministri že posvetovali in podali svoje mneje. — Grški kralj Konstantin se je zadnjo nedeljo pred poldne podal na fronto v Mali Aziji k svojim četam- V Smirni je prebivalstvo kralja navdušeno pozdravljalo. Moskve. Dunaja in iz j poenostavitev tega vprašanja. Posebno tvenili držav. Kljub te-j Nemška Avstrija so je izkazala v temi vJ.lt. 1 i , i II'-. • 1 . . ' ■ I f.iv • . ,) "■ j * ' ----- --— ------------------- uiu ju -;r:-nil sedanju vlada za tem, da j pogledu, ko je sklenila tozadevne kon- encijo z našo državo, s Češkoslovaško, i/jenu: • -tanje čimbolj omili in ga na-| pcsi-.-I popolnoma ukine. Madžarsko in Romunijo. Vprašanje že- Ouzure za brzojavke ni. Vojaški de- leznišbega prometa torej ne, bo tvorilo tašmaji, ki so zakrivili razna zločinska j na konferenc! v Portorose posebnih podjetja, so razpuščeni in njihove agen-! težkoč. ker so nanj vse države več ali de so prešle na policijo. Vse interna-! maj j pripravljene s praktičnimi izlije se podvržejo reviziji, katero bodo. kustvi. izvršili -odni organi. Od internirancev; Mnogo težje pa. bo rešiti vprašanje j - »ad polovico komunistov, ostala po-J potovanja iz ene držav e v drugo. To loviva pa so tatovi, navijal t-1 cen in ve-j stališče bo za nasledstvene države tem rižniki. k? so bili internirani iz preven- i težje, ker se ne ve, ali bo antanta izja-tivnil: razlogov. ' vila, da se strinja z dosedanjimi toza- Politične beležke '-> - Kdo je gospod Prepeluh? Ko je začel gosp. Prepeluh izdajati svoje in svojih avtonomistov glasilo »Avtoac-mist*. se je vse spraševalo, kako more socijalni demokrat pisati take stvari, kako mora ubirati pota za klerikalci in stopati v krog bojevnikov iz «Straže», »Novega Časa* in »Slovenca*? Današnji »Naprej* pa objavlja, da gospod Prepeluh sploh ui več član sooijalno-demokratske stranke. »Naprej > namreč Nogomet. S. K. Stutm iz Gradca, k? Jugosla-1 isra v soboto dne IS. in v nedeljo dne ■>, ki je pr-.l j 19-1 m. proti Iliriji, jc prvak Gradca in v Novem Sa- najboljši klub na jugu Avstrije. Znan ie po svoji lepi kombinacijski igri ter oživa sploh jako dobro irac. Avstrijski nogometni savez mu priznava prvorazred-nost po pojmih dunajske prvorazredno* sti. V Ljubljani igra s kompletnim I. moštvom. Francoski nogomet tcam v LjabljaitL Tcam francoske nogometne fedcracije, kf igra v četrtkek dne 23. t. m. proti repre- zentaciji našega nogometnega podsaveza. je sestavljen ii samih znanih igralcev pr- kulturne interese spravi v sklad z dr žavnimL Skupščina, katere se je udeležilo nad 2000 ljudi, je — kakor poroča »Riječ* — odposlala pozdravno brzojavko »Matici srbski*. Glavni tajnik zveze dr. OJrass je poročal o delovanju ,.,,,, „ zveze ter poudarjal, da. < Kulturbund* vorazredmh klubov- Pariza. Nogometni ne smo zasledovati'separatističnih ci-1 P°dJavez " i5. k. Ihnia pripravljata frats Ijev, marveč da mora spoštovati držav-j ^sknn .gostom, katerih turneja po Jono celoto. Zveza je končno otlp^lala protek oratom francoske- vdanoetno brzojavko regentu, v1 kateri "^/^ST3' °b -PrVCm ^ - - ' .» . - - isetu svečan sprejem. Turneja je naravoof obeča zvestobo dinastiji in domovini. * „„ „,„j„___.„„ „_ . T ._. Ali bodo Nemci v Sloveniji sledili ^ .. , yr .. i. , o l Je največjega pomena, vojvodinskemu »Kulturbundu* ? c ^ „.-.:.-_ Nov bolgarski vpad. Beograjska vladne -trankc ni izšla inicijativa iz; potujoče osebe, vseh držav, ki so ho-vladnih krogov. Sploh se z vplivom j tele prekoreačita meje. v :ade enotna stranka ne ua ustvariti, j Nadalje se bo na konferenci razprav-Nova. madžarska voiivna pravica bo ljalo o uporabi železniškega parka med skrajno demokratična. Načrt volilnega nasledst-venimi državami. Tudi bo kon-zakona pride še to jesen pred narodno j ferenca- morala določiti olajšave v tr-skupšČino. Magnatska zbornica se bojgovskem prometu. Tu pride predvsem zdemokratiziraJa. j v poštev vprašanje odstranitve ali vsaj Skrčenje narodue armade v smislu' znižan :a prepovedi o uvozu in izvozu, frianonske mirovne pogodbe se je že iz-j Konferenca ima torej tudi v trgovsko vršilo. Kar se tiče opreme, ni madžar- j političnem oziru važno nalogo, o kateri >ka armada - sled rnmunske okupacije! je želeti, da jo obvlada in reši v takem sploh ni koi i imela več orožja nego to]smfeIu, da bodo od tega imele koristi vse države, ki pošljejo svoje zastopnike v Porotorose , Program italij. socijja , i list stranke ¥ rimskem i h«tprmS parlamentu Na dan otvoritve rimske, zbornice je imela sooijalistična parlamentarna skupina sejo. kjer je sporazumno določila smernice za svoj nastop v novem parlamentu. Bistvene točke njooega programa so v glavnem sledeče: 1.) nastopiti z vsemi silami proti Gio-littijevi vladi: dovoljuje Madžarski trianonski mir. Težko breme za Madžarsko predstavlja izredno veliko število uredništva, katero dan za d nov o m prosi za službe. Vlada se trudi, da uradnike namesti, kjer in kakor more. Govorili pa se bodo za uradništvo tudi posebni tečaji, k" jih bodo vzgojili tudi za druge praktične. poklice. Sedanja vlada je šele malo časa na Svojem mestu. Vendar pa dokazuje ze njeno dosedanje delo. da želi živeti s sosednjimi državami v dobrih odnošajih. To prav lepo dokazujejo Češkoslo--»■žka-madžarska pogajanja, katera odobrava cela madžarska javnost. Na prt jo obnove je Madžarska do-Mgia ie precej uspehov. Vrednost madžarske krone se je dvignila, in glavne ■vjj,,!»ke potrebščine so se pocenile. Preostaja »e vprašanje varnosti obno-«i d»la v industrijskih podjetjih, kar ho pmSt v najkrajšem času rešeno. Jugoslovani v rimskem parlamentu •Edinost* od 14. junija piše: ▼ posebnem dopisu iz Rima razpravlja dopisnik tukajšnjega »Lavorat-ore* o namerah in načrtih Nemcev in Jugo-iJovenov v rimski zbornici. Nemci da so izjavili, da sc niso udeležili -o se udeležili »kraljevske seje*. Če bi se ne bili udeležili, bi moglo dati to povoda za kriva tolmačenja. Oni smatrajo to sejo kakor vsako drugo sejo. Oni morajo braniti določene politične interese in vprašanje vladavine je za njih povsem brezpomembno. Po vsem leni in po drugih znakih je soditi, da l>odo jugoslovouski poslanci zasledovali v Rimu politiko, kakršno so zasledo-j vali italijanski narodni poslanci na Du-, naju. K teiuu bi bilo pripomniti, da so naši poslanci že davno izjavili, da bo njihovo parlamentarno ilelovauje posvečeno j častne doktorje Sorbonne v Parizu, blaginji našega prebivalstva in da. jim j preteklo nedeljo sta bila predsednik bo cilj ta. da se odpravijo neštete kri- j češkoslovaške republike Masaryk in zu-v;ce. ki se gode našemu ljudstv u v po- Uanji minister Beneš proglašena za 11 turnem iu gospodarskem pogledu. j častna doktorja juristične fakultete Najodločneje pa protestiramo proti j pariškega vseučilišča. Odlikovanji, po-teiuu, da se naši poslanci postavljajo (deljeni Masarvku iu Bencšu. imata v v isto vrsto z nekdanjimi italijanskimi j prrj vrst; politični pomen, kamor is tiči umi poslanci v dunajski j _ Razkrit komunističen komplet. Iz Sčenju v naši stranki šele na strankinem zboru avgusta meseca, vendar smemo po 8. maju povedati, da gosp. Prepeluh ni vpisan v nobeni organizaciji naše stranke, da torej žo iz tega razloga ne more biti štet med člane. Svoja odborniška mesta v stranki je pa odložil takoj po volitvah v- konsti-tuanto, ko ni bil izvoljen. Iz načelnih razlogov načelstvo JSDS in KDZ do-zdaj o tem ni razpravljalo v javnosti, ker ne smejo pri nas odločevati osebnosti. Vseeno je, če kdo odstopi — stranka ostane stranka tudi brez takih »voditeljev*. Zdaj pa, ko nas napada j gosp. Prepeluh v svojem listu radi na-jših jasnih pojmov o samoupravi in jih imenuje «zmešnjavo», ko hodi celo k "-.Pravda* poroča iz Skoplja: V noči od 12. na 13. junija je vpadla 20 mož močna bolgarska komitska četa na naše ozemlje v gorskem srezu blizu Careve Česme. Komite so bili oblečeni v se-ljaške obleke. Naša orožniška patrulja jih je brzo izsledila in jih vrgla, preko meje. Trije komite so padli, en naš orožnik je ranjen. — Iz Djakovice p> roča isti list, da se je pojavil v okolici znani albanski kačak Zefa Mali. ki je pred nekaj časa pobegnil v Skadar, a os jc sedaj vrnil z dobro oblečeno in oboroženo bando. -f Diplomatični spor z Madžarsko. Iz Beograda poročajo: Zaradi neprijaznega postopanja tukajšnjega madžarskega diplomatičnega zastopnika z našimi državljani o priliki vidiranja potnih listov je naše zunanje ministrstvo naročilo poslaništvu v Budimpešti, naj usta »i vsako jako vidiranje potnih listov madžarskim podanikom, ki bi ho-i teli potovati v našo državo. Najbrže bo zaradi tega tukajšnji madžarski di plomatični zastopnik odpoklican. Lahkoatletični miting S. K. Ilirija. Zai* četkom meseca julija priredi S. K. Ilirija lahkoatletični miting, ki je dostopen za člane vseh klubov Slovenije. Miting naj bi bil nekaka preizkušnja za Sportni teden 1921. Na programu bo tek na 100 m, 400 m, 800 m, 1500 m, tek preko zaprek na 110 m, štafeta 4 x 100 m, skok v višino in daljino, skok ob palici, metanje diska, kopja in krogle, vlečenje vrvi in event. kot propagandna točka damska štafeta 4 70 m. Člani vseh klubov se vabijo, da sc udeleže mitinga v čim večjem številu. Prijave je poslati do dne 26. t m. na naslov Josip Beneš, Ljubljana, Jadranska banka. Prijava naj vsebuje 1.) ime in priimek, 2.) ime kluba, 3.) panogo, v kateri sc hoče tekmovati. Otvoritev koče na Stolu. Kakor nam podružnica Slovenskega planinskega društva v Kranju poroča, bo prihodnjo nedeljo otvorena Prešernova koča na Stolu. Prosvefa SLIKARSKI NATEČAJ. za svoj »avtonomizem*, smo J vsem somišljenikom povedati, da on ni ' več socijalni demokrat .* — Torej gospod Propeluh ni več socijalni demokrat a po njegovem najnovejšem pisanju v '-Avtonomij;tu> ni težko soditi, v kak varen pristan bodo od plule njegove barke! -f Istrani proti Laginji. Glat-ilo ne-I osvobojenih I=tranov »Pucki Prijatelj* pr; zume enak sklep radičovcev in fran-kovcev, ki jim je protidržavno delo; 3 .)zahtevati pravico do odločanja o smeri voanje politike, tako da ostane Italija daleč od vsakega novega pustolovstva in od vsakovrstnih akcij, ki so naperjene proti svobodi in avtonomiji : narodov; | 4.) zopet predložiti vse zakonske ua- črte socialnega značaja.^Id jih prejšnja, . itftTskem„ rojak„ Matlm zbornica m mogla proučiti, m sicer za- £ kako je moirel nri i v družbo cens od cmh o socialnem zavarovanju r. . J ' . - 1 T . , • „ j , • 'radieeve.pv m frankovecv. Istrski na- m o osemurnem delu: Urafitaifiki oddelek za jimsveto razpisuje na j »odstavi rešenja rohristra za narodno zdravstvo naAečaj za izvršitev umetniške slike, ki naj prikazuje škodljivo učinkovanje alkohola. Predmet, slike naj se posname iz domačega življenja. Natečati se morejo le umetniki, ki so državljani kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev. Rok za izročitev nateuajnili slik je 6 mesecuv po objavi tega natečaja. Nagrade ao: prva 5000 dinarjev, druga 3000 dinarjev, tretja 1000 dinarjev. Nagrajane stike se bodo odkupile po pogodbi z umei n ikern. Ooeiijevsdno razsodišče bo nakca«|no Porotno sodilfe Ljubljana. 15. junija. TATVINA PISALNEGA STROJA. Pri porotnem sodišču je bil danes »dafl tatov*. Pred porotniki so se vrstili navadni tatovi, drzni mladi žeparji iz Zagreba, vlomilci in drugi tatovi. Prvi je bil obsojen na štiri leta težke ječe v Mezicab pri Guštainu rojeni, 29. letni Maks Obid. ker }e dne 2. februarja ti. ukradel iz pisarne Kmetijske družbe na Turjaškem trgu pisalni stroj, vreden 8000 kron. Stroj je prodal v Zagrebu za 1000 kron Po polomu je bi! Obil koroški »Volkswehrovec» in pozneje celo v rdeči armadi v Budimpešti. DVA MLADA 2EPARJA Porotnikom sta se na to danes predstavila dva mlada /.eparja, 141etni Zagrebčan Fran Flatz in čevljarski pomočnik Jože Šctina, 25 let star in rojen v Zagrebu. Odšla sta začetkom letošnjega leta iz Zagreba na žeparsko turnejo. Flatz je praznil žepe, Jože. star in izkušen, pa jc vodil aranžma žepnih tatvin. V Slove- edina pozitivna točka njih proprama. j fioločJk> mhiistist.vo za prosveto. .._ _____ __________ ____ Neranljivo pa je. »ko se taki taktiki; pi^rne umetniškega, oddelka mini jniii ie bil prvi plen na kolodvoru v Mo-pridružuje tudi Narodni klub kot par- >r za pr„vveto 1122 z dne 20. ma- {krono««. Tam je Flatz dne 2. januarja t. 1________,_____: ~UrtT.,f^l.„ ________'I :____I___-1 ) : , - , ..' n___- - J____, ! lam en tam i zastopnik Hrvatske zajed- j -a jooi. ' niče. Se bolj se pa čudi »Pucki Prija-j" I dic-e nezakoslenosti; 6.1 odločno nastopiti v obrambo or ganizacijske pravice tudi za državne žavneinu edinstvu. Ali smo mi Istrani žrtvovali samo za to. da morajo sc- namescence m dosledno takoi zahte- J ,... , - - _________,-„ ,____: ,.„ j j »omagali zgraditi idi s svojimi krva- vati preklicanje kazni, ki so bije dolo-j čene. vsled zadnjega gibanja-. Na seji je bilo tudi sestavljeno novo vodstvo, v katerem se nahajajo ti le. člani socijalistične stranke: Bara,tono, Vella. Maffi, Cazzamali, Maiolo, Musat-ti. Zilocchi, Modigliano, Turnti in Ba!-desi. Po svetu — Promocija Masaryka in Beueša za lici. Ti so bili v Trstu tuleči opozi-1 Budimpešte poročajo M. juniia: Pošt-alui volkovi, na Dunaju so bdi oa no ravnateljstvo v Szecedinu je danes vimi žrtvami! Naš narod v svoji nesrečni domovini najodločneje obsoja post.ipanje svojih lastnih sinov, ki plačujejo bogato in mateiin-ko gostoljubje jugoslovanske države s črno nehva-ležnostjo in rovarjenjem proti njenemu narolnemu in državnemu ediustvu. j Ta očitek Matki Laginji od strani nj'e-'govih najožjih rojakov, je tako znači-j len. da bj odpr loči vsakemu, toda Lu-tginji jih gotovo ne bo! — Tu bi imeli i tudi uaši avtemomisti in federalisti dovolj prilike, da se pouče kako mišljenje vlada v neodrešeni domovini o njih razdiriivin delovanju. Žalostno je, da so se političnim skupinam, ki se bore proti državnemu edinstvu. torej proti moči in bodočnosti uaše države, pridružili po nekateri malkontenti iz neodrešenc domovine, ki na ta način delujejo proti notranji konsolidaciji Jugoslavije in iz-podkopujejo vse liade v bodočnost uc-osvobojenih bratov. Mesto da so sinovi I. izmaknil dekletu Ani Povše devet do-tlarjev in nad 2500 kron, poleg voznega i listka H. razreda za Ljubljano. Po tem Strvtdbcrgova znamenita drama Peli-, plenu sta odšla v Zagreb, kjer sta vse kan - v šentjakobski gledališki dvorani jc! zapravila. Nato sta se sredi meseca ja-dosegla v torek popoln uspeh. Dvorana j nuaria pojavila v Ljubljani, kier ie na ie bila nabito polna občinstva, ki jc igral- ' glavnem kolodvoru Flatz izpraznil dve-ce burno aklamiralo po vsakem dejanju.! ma ženskama torbice ter dobil 80 lir in Pa se ie tudi igralo res precizno in so ; 1240 kron. Kmalu pa so iu aretirali in iz-liibc prve predstave izginile. «Pelikan=> se j ročili sodišču, ponovi danes, v četrtek, v drugič ob pol i devet: uri zvečer. Dvorana je v Flor ionski ulici 27. I. nadstropje, poleg Florjan-ske cerkvc. Predprodaja vstopnic v šentjakobski napredni knjižnici. Vabimo občinstvo, da se predstave udeleži in se prepriča, kako vestno in vztrajno vrši dramatski odsek šentjakobskega naprednega društva svojo kulturno nalogo, k Nove hrvatske drame. Znani hrvatski književnik Božo Lovič ie napisal novo j Vprašan, kdo ga je naučil žepnih tat« ' vin, ie mali Flatz mirno odgovoril v me-i likeni zagrebškem narečju: »Naučili so me dečki v Zagrebu!-. Porotniki so soglasno potrdili žepne tatvine. Bila sta obsojena: hran flatz na dve leti in Jože Šctina na dve leti in pol težke ječe. Vn.tKF. TATVINE F POLLAKOVI TOVARNI. Koncem lanskega leta so bile v Polla-dramo iz snciialncga življenja Sin-.. Pre-1 kovi tovarni na Sv. Petra cesti v elike tat-l vod te drame je izšel v češkem prevodu,'vine gonilnih jermenov in podplatov. Dne. zaple bil Naslovfjenec Evgen aretiran. Pri hišni preiskavi v njegovem stanovanju so dobili mnogokomu- ■ like kolobarje- gonilnih jermenov v vred-; i nosti 26.48S kron 8 vin. Ko so mladeniči v nabrbnikih nesli jermene proti dolenj- -[- Koroško vprašanje- Avstrijsko n vinstvo se obširno bavi s koroškim vesti zbornici, eijonahii krotka jagnjeta, ki so kar jedla iz vlu-dine roke iii glasovala vladi vse kreditu za vojne priprave proti - Italiji! Znano je bilo. da ni imela avstrijska -vkida. z nobeno parlament;-.nio skupino •ako malo preglavic, kakor ravno z italijansko. Časih je padla zavoljo lepšega javno res kaka opozicijoualna, beseda, ali za kulisami so bili italijanski poslanci — krotka jagnjeta. Taka neiskrena. hinavska in dvolična politik i j ^ jim je sicer donašala — odlična mesta, odlikovanja, križce in tudi Fran .Tosi-_______________________ _ ^ _______ _________ jiove rede — ali ni jim donašala —- č'i- j •:, gevai ZVezo z debereczensklmi iu bu- i malo treznejše iu opominjajo, da- one-;- ki ga je oskrbel češki pisatelj .'lan Hu-12 decembra 1.1. so trije mladi tatovi od dec, v reviji -Cestar. Vprizoritcv drame i ®ps,i_ '"z tovarniškega skladišča štiri veje prevzelo češko narodno gledališče na Vinohradih v Pragi ter se delo vprizori v prihodnji sezoni. Dekoracije, opremo in kost-Jine je izdelal naš slovenski arhitekt! skemu kolodvoru, jih jc ua Dolenjski ce-Jože Plečnik. O novi hrvatski drami so jsti oknii treh zjutraj prijel nad.stražnik z velikim priznanjem pisali v čeških listih i Kvas. Dva sta mu ušla, tretjega. Francn-D.vk, Čapck-Ciiod in Rutte. — Danes se Ita Goltesa, pa jc straimk privedel na vurizori v zagrebškem narodnem gleda-! stražncio. Pozneje so tudi oba druga — liscu izvirna drama mladega hrvatskega ; P"dolia Prevca iu Antona C rekov i ča — knjižnika Josipa Kuludžiča »Poročt,. O i Izsledili in prijeli. Naoahne poizvedbe so delu pravi -Riieč^: S to dramo se odpi- i dognale, da sia Prevc in Crnkovič ukrad- vpogledi v i 1» šc večjo množino jermenov in pod- rajo prvič na hrvatskem odru vpogledi v upin ain ustanovil komuni; stranko in zlasti poljske delavce prido-i-----„ . bil za stavko ob žetvi. Tudi v Szege-luo rešitev koroškega vprašanja: so pa I najmlajših pričakujejo umuništičuo i dovoljstvom in pozdravlja ta -kiup vr-!jo je napisal za »Ponoči Osi avee prido-i hovnega sveta kot končno in definitiv- j vič. Vsi prijatelji in častilci do tatvine, toda s pristankom rnad '.00, lutiio simboliko jutrišnje! V skladu š stl- j a 4000 kron ■ z V£Čin'3 g!asov 'pa so zanikali krivdo pri Francetu Golte-su. Na podlagi tega poroiniškega izreka it bil France, tioltes popolnoma oproščen. Obosoien j pa sta bita: iludnlr Prevc na Oskar Jozeio- > mcsccev Anton Crnkovič na IS me-: I sccev težke ječe. umetnosti prizoritev tega z največjim zanimanjem. TATVINA 1-KSA. Na podlagi soglasnega porotaiškcgt ----. . , : -............- —----------- ------------------- ------- ------j— ... -------— j j prostorčka jc bil pri današnii večerni po- hoče našim poslancem podtikati. a:i j dimp»eštanskimi komunisti in pošiljal i ga lir ttkega izraza »zaenkrat nikakor- BOGASTVO NAŠE DRŽAVE spozna- \ rotni razpravi oproščen bivši poslovodja bodo v Rimu ubirali poti kakega KO-j^a nuni i vedno norneila. c, noliv/.iin 'ne jre Drezreti. Tako niše »Arbeiter! nm nnilnžin iz nrrtvbnr iriiln tniier. A. i le*;;ip rfrirh« t,- !.-i h;l nhfn. inendatorja Rizzija. "jna Dunaj veduo jioročila o položaju.!ne gre prezreti. Tako piše »Arociterj mo najlažje iz pravkar izišlc knjige A. i lesne družbe ^-Croaiia* K., ki je bil obto 'Oddali so ga državnemu pravdništvu. j Zeitungs-, da je usoda južne Koroške! M elik: Jug o s lavi j a. ki podaja zem- žen, da je vzel deset kubičnih metrov ; — Sestanek antatnih finančnih mi-1 edinole odv isna otl Avstrije same, ker1 Ijepisni, narodopisni in gospodarski pre- desk v vrednosti 12.000 kron. Poslovodja j nistrov. V soboto se sestanejo v Londo-1 gotovo je. da bi vsak nepremišljen ko-1 gled naše kraljevine. Knjiga je neprccen-, -__- - -- - _ 'uu zavezniški finančni ministri, da se j rak avstrijske v lade prisilil zaveznike.' Ijiv vir za vsakogar, ki sc zanima, v j NIKA BODI NAŠA POŽRTVO- j sporazumejo o razdelitvi prve milijarde! da :e poslužujejo tega svojega pridrž-: kakšni državi živimo in kakšni so pogoji | ral i:ot poslovodja izplačevati navadnim ' ----»Tiri •----1. v z]a(u y j0 je yemfiia olačala! ka. Isti list roroča iz Beosrada, da ju-. za naš orocvit. VEČ TA OD NASILJA SOVRAŽ-I, NIKA, BODI NAŠA POŽRTVO- •; VALNOST ZA TRPEČE BRATE! mark se jo zagovarjal ua skrajno bedo in stisko. Imel jc p!ače šOO kron, dočim je mo- i dekivcem !500 kr.oa. nI otj&ifl. da sme pobirati sledeče nove T doklade in pristojbine: 65odstotno na Ljubljana, 15. junija. rešenja, suče nas na pomoč. Na svidenje! * Ministrski predsednik Pašič pride na Bled. Kakor smo že svojedobno poročali, pride čez poletno sezono ministrski predsednik Nikola Pašič na odmor na naš lepi Bled. Stanoval bo v Windiscbgratzo-■vt vili, ki jo je baje najel za vso sezono Pozdravljamo to vest. s srčnim veseljem, ker bo imel naš narod priliko videti in spoznati našega velikega državnika. Tu sam na priliko, da se natančneje seznani z našii)] narodom. * Z ljubljanske univerze. Za dekana fi-1 govi ulici so izpraznili. Tozofske fakultete za študijsko leto 1921| in 1922 .ie, bil izvoljen gospod prof. dr. Artur Gavazzi, za prodekana pa gospod prof. dr. Ivam Prijatelj. * Imenovanje v državni službi. Komisar pri poverjeniStvii za socialno skrb- r" „„s~s- c,arlin<.rw.vM»a <.f,r,-) dalje uakiado po 100 K od hektolitra! Gospod inž-Sivic je priobčil pod gor- Snočetka kmalu znatne izgube. J 0 i Pečenega vina, po 10 K od hektoli- njim naslovom v .Jugoslovenski Sumi, Izvoz ^ živ;ne ;n S»ga v ja. uanes okou j. uib ujjnjumv. 1 ! tersbe Stopnje navadnega žganja in no zanimiv članek. iz katerega posnemamo! —v«,, r T- t • ,______* _ *— ---- L" ---• i>A L" druŠtvo bilo šole imelo že vasja organi stanovanjskega, urada pričeli z deložacijo Szantnerjevih sob na Kralja Petra trgu št. 3. Postreščki so izpraznili vse sobe ter odnesli pohištvo in drugo hiš 110 opremo na cesto, kjer so vse spravili v voz šped;cijsk9 tvrdko Ranzinger. i Tudi Szantnerjevo trgovino v Selenbur- * Za zgradbo pravoslavne cerkve v Ljubljani je zbralo nekaj članov Sokola I. vsoto 1000 K z geslom ^Skromen pri- j 5 K od litra poslajenega žganja, 60 K od vsake steklenice šampanjca, 12od stotno vodovodno doklado od najoin ščine, K JO K od vsakega psa (psi ču- Avstri- zanimiv članek, iz katerega posnemamo | j0 je precej padfil_ ker ^ začela Avstrija nekoliko zanimivih informacij o stanju, j ;nr3d{ j^gj, vitkih ,-eu uvažati cenejše pripadnosti in velikosti gozdnih posestev i žjvin0 ^ mefin iz dnlga, držav, v Sloveniji. ! = Nova premogavna dražba v Bosni. Gozdna statistika glene stanja gozdov ; y Kukav.ici {okr!1j R0gatica v Bosni) so vaji so prosti), enotni lOoclstOtni vese-jse je naslanjala doslej v prvi vrsti na | bi,a izsledena znatna ležišča dobrega pre lični davek, davščina. lia avtomobile,: podatke zemljarmskcga katastra. Za le- moga EkspJoatacijo preraorovuika je ekvipaže in prenočišča v znesku, ka- i to 1920. pa teh podatkov davčni 111 evi- | zeln z Havnico 3 milijonov kron. pg.un.i^v.., ^»uiu preko Kalvarije za ideale pravega — _ . . . s t v o v Ljubljani dr. Karel Dobida je Lbovega človekoljubja in strpnosti ter j met BTOtao ponarejeno bankovce po imenovan za'pomočnika inšpektorja rada za narodni ideal osvoboditve in ujedinjc- j »0 kron. bo — kakor nam poročajo iz v Dubrovniku v činu sekretarja tretjega; nja Jugoslovanov.* — Vsota naj se dvig-j Zagreba — v kratkim^ izdana omot- !ne v redakciji «Jutia». bor ga je določil gerentski sosvet na; denčni uradi zemliarinskega katastra m- : DcIxljžka. dru2ha za eksploatacijo premo-ji 15. marca. !so sestovfli zaradi neurejenih mej Slove-: v KnkavfcL . * Obtožnica proti blejskim poaareje- :B«\V * b,1° ™omce uy0tt0V1^ = Rude v djakovaškem kota«. V dja- pro ^ . so Zbrd. podatke na zalitevo mmistra za kova^em ^ je izsledil nld Jkl gozde ln rudnike gozdarski organi. . nadzorDik Vojnikovič bogata ležišča pre- Iz tabele, ta nam predocuje Pregled! ^ „ak7a. medenino in gozdov in posestveno razmerje, ie raz- 1 razreda. * Osebui vest. Minister za vojno in, jx i niča. Kakor smo svojedohno poročali, «Koio jugoslovanskib sester: priredi je Galovič s svojimi soobtoženimi tova-tnomarjeo je odredil da se major Anton i dne 23. junija, v Bellevue kresno veseli- n« bival deli časa v vili barona IvanoviC Mecger zaradi telesno nespo-lco z bogatim vsporedom, v prid bednim | Schwegla na Bledu, kjer so si bili ure-sobaosti na njegova lastno prošnjo raz-I Rusom, na kar cenjeno občinstvo že da- i dih1 pravo= pravcato1 udarno za pona-reši službe na voj-ški realki v Maribc-; nes opozarjamo. vidno, da znaša v 21 političnih okrajih I Slovenije celokupna površina gozdov 677 ; Položaj v industriji bombažnega in tisoč 686 ha. Od teh odpade na državne i volnenega blaga. Položaj češkoslovaške gozdove 1764 ha, na verski zaklad 19333 I industrije bombaža se je nekoliko zbolj- rii in v pokoj vložil namenom, posvet-v dr j ribors smo izvedeli, je * Zdravstvene stanje v Ljubljani. Gla rejauje jugoslovanskih bankovcev. . Ljubljanska policija je prišla, ponareje-: major r-si.jo za vpokoiitev zisom uradnega zdravstvenega izkaza, se : talcem na sbd, ati so jo seo pravem i hektar0V) , , da »«' patem lažje popolnoma j je v mestni občini ljubljanski v dobi od oakiml? na brvatsKo (-aiovic *s\lu.ktarov jn hektarov, na občine in podobčiue 5725 hektarov, na dežele in okraje 276 ha in ravno toliko na druge javne zaklade. Cerkve, nadarbinc in cerkvena naprave posedujejo nadalje še 15.123 ha, gozdovi zadružnikov in solastnikov merijo 18.122 na fidejkoniise odpade 36.609 ostanek 580.458 ha na zaseb- šal. Vsled nižjih cen so doma več kupuje in tudi izvoz je oživel. Temu nasprotno preživlja italijanska tekstilna industrija težko krizo. Stanje bombaža v Zedinjenih državah ni posebno povoljno, a vendar boljše, nego lansko leto, ki jo bilo izredno slabo. Zaradi nizkih ton bombaža se je površina posajena z bombažem zmanjšala za 28 do 30 odstotkov proti lanskemu letu. Cene volni so nekoliko narastle, ter se pričakuje še nadaljnji prorart cen. 'stop jc prost, članom in -...............-- - ... , 1-11 1 * Predavanje grofa Begouena v Zagre- j Povratni vozni listek velja G K. Občia-1 i^vanstou bankovc fcu. Na zagrebškem Ijud.-Lem vseučilišču stvo te fonomo opozarja, da drfi v ko-je sinoči predaval grof Begouen. Pre-1 pališau strogi rfd :n snago. Straniš' R bo j scarski pomoe.11 davanju je prisostvovalo veliko število ■ jostavljfuo v prihodnjih dneb. Vstop in : delal pri odlične pahiikc. zastopniki kulturnih in-. izstop jc dovoljen samo po dohodni o-vi. •tov. ]7. tega sledi, da ic les najvažnejši Pri- ; časnikarjem, da je Rusija v Petrogradu «n. Miha Oražem, m t- < delek deželno kulture in po vsej pravici j ^ v jjos&vi nakopičila mnoao izvoz- : nega blaga, zlasti konopelj, usnja, kož go' poc.itsv\u. j in konjake žime. To blago ic še prčdvoj- ^. elikost gozdnih posestev posar-nezinh I, Nesreče pri de k pri Gugali na Bledu, jo t valcu činitelj obla:ijc. Pri tem mu • je spodlcicl 1 ia je zagrabila klina; no. V Rusiji s j izvrši le malo sa sobnega ^•lUVll^ J/U«. I • 1«.- [ruir.i uuttui u ■ ■ ... • ■j--' •. ' r --- -- - - - ^ - ^-t ..... j..-- -J, — - ... ——• ^ v V. sKitucij ter francoski kouzol v Zagrebu.: poškodovan ie poljskih nasadov, sadnega • za pa'"- Wr r"ko iu mi; ga odrezale. rr-sestniRov ;e v Movcniit ?aKo razucna. j de]a_ v pcto>gradu onemogoča vclikan- Predavateij je opiial antropološke pule-i drevja itd.je kamiivo. Prepovedan., je - Codoo .Tcr:;i ^n-a m mo«omi t ok? veleposc.stnikov imamo mnogo, gko pomanjkanje kruha vgako industrij- ontološke preiskav^ v Franciu ter se ob'kuriti v kopališču in t.rg.-M f.f.vsV. --i mn ie z?-m-io ^ol^no v srednjib. največ pa malih posestnikov. |Kto Hr>1n inrfnvmi« »» nnv,!. :šine. Pre- tej priliki bavil tudi z važnostjo krapin- ; fkrbljono je. da bodo občinstvi na rn» skega ninveka. prihodnjem predavanja polago no zmernih cenah mrzla jedila in ki se vrši danes gouen opisal živ človeka. ob IS. uri bo grof Bt brezalkoholne pijače. — Ker je glavua vljcn.ie in inteligenco pia-'struga nasproti dohodne brvi m-vam s, inaj nikdo ne pl.-n a r»mko toga most.«, ki * Smriua ;-.osa. V Apačah je umrl tam- bo označeno s svarilnim napisom. Tjajšnji učitelj Andrej '"iabruč v svojih bil /lian u ''' Knjigovodski tečaj v Ljubljani. 1'r.ui i za pospeševanje obrti priredi za obrtnike cHu mr ie zagnslo poleno obra?. Ko je hoi«l poVro uje'i, ga ' r -'-.rabi!: /-'e-1 za kanale«* leve roke plcbiieiln so ga pregnali • do sobote dne 20. junija. Pouk se i o j'-v • • 0! • k. ■ • v Z:;:r.?>n. Ker ni -lobil s Koroškega •-Heiajatsdinstovci*. V Apa- vrsfl ob večernih arah, ki bodo do- prcu-rk' a, sedel jO na. klopi pred ko! 1- , „ . I sko delo. Ukrnjenje prepovedi za privaf- I Skero vsak zemljiški posestnik mia -|JJ0 trgovmo je ust7arilo olajšave. Sov- izvzeirtsi nekatere dele Prekmuna ,n po- ; fetska v]ada je tfla maJe tyorj)k samczml, ok?iev (n pr. Brez.ee) - po k ^ do ;i0 delavi)ev; ;von)ico d;!. eno ah vec ratastrafnih gozdnih .Parcel da j de,() ^ 8voj ^ pometa« razbere vebkost.. Gozd, zadrug m fo-lraz^Jso ^ ma]o ;zboljšaJe. Med Pe- lasrmkov so manjšega oosesM. Samo dve ,__, ■ .. , t . . j , • ... ___ , trogradom m Moskvo vozno zopet redno zaoruti imata nad 1004» ha velike gozdo-1 , . . , . . . . - i vlaki. V Moskvi vzbuja pozornost izve. velika večina gozdnih lasinikov — f , , . ^ _ redno živalmi promet z avtomobili. Tam ci nič manj kakor 15.000 avtomobilov za zasebni promet. Mesto dela žalosteu ' ! vtis. Izvozno blago se mora pri odpoči- <še ja prišel fel<» pred kratkim časom. — jg-jvorno • V Beli cerkvi pri Novem metla je umri ;otvoritve. udelezonri n->taviie na dan danes odlični ca prednja k. posestnik Franc .M a i z e i j. Pogreb bo v petek ob Tečaj za krojače v Ljobiiani. kr.! i pospeševanje obrti otvori v ponedeljek j pvbudi!, ni bilo i.ikjrr nieg dv. rrm. 0 polno- i mu nek :-e.:nai:ec .»•-nudi prenočišče ter ga pri jo v neko j.raznt! barako. Ko sc jf Košeuina zjutraj veja kov- -- !>ne 13. junija je po dolgi in ; dne 2U. junija celodnevni prikvojevalni i t ka. Od težki bolezni umrla v Celju ga. Justa i tečaj za krojače. Poleg prikj-o.ievaaja Kus- soproga višjega davčnega upravi-j bo predavalo tudi kalkulacijo in knjigo- ! jc neznan tat. V kovčku j zadrug (2.5 po številu) ima gozdove v velikosti od 50 do 100 ha. Gozdovi privatnih lastnikov pa imajo j sledečo velikost: nad 1000 ha velike go- .... , „ . ... Zdovc ima samo 2o posestnikov, od 500 i 'Jfvl ^ ^zemstvo piaoat, v valuti i.i je! f pomenek o ustanovitvi cSvobodne misli:. Udeležite se vsi! Iz višnje gore liani pišejo: -sSlove- jimija, ckem dobljeno. Orožniki na Vsanskem • 06 793 ha. Ako odštejemo izkazana po- j 23, rublji 30, češke krone 105, funti 54«, loži na, to zaplenili dvema vrtnarjema Vojteiiu .- cr-tva nad 50 ha (skupaj okroglo 197 ■ napoleoni 460 — 462, marke 215 — 217, Pranflu ia Bohumilu Hcrgesellu kolo. i tisoč ha) od celotne gozdne ploskve |i;re 795 _ 732. soboto prihodnjega todna. * Požar na Selu pri Moravčah. Po.-.es! - ! znamke • Lskav. ki je bilo vredno 3000 j (okroglo 677.600 ha) ostane nam ploskev j niči Frančiški Gerar na Selu pil Morav- 'kron in ukradeno trgovskemu pomočni-1480.600 ha, iorei 70-9 odstotkov, ki je v j Hrvatska eskomptna banka . čah je požar ponoči okoli 1. ure uničil'ku V. Ekerlu v Ljubljani. j lasti malih posestnikov, katerih število se j Llublianska kreditna banka . denar blago npr . veseli v številki z dne 14. junija I hišo in vse gospodarsko poslopje, kakor * Sumljiv) elementi. Po raznih lokalih ne da hitro dognati za vso Slovenijo. ! Slavonia . rad tem, da. je bil izžreban za župana tudi več prašičev, v»e zaloge živil in i Kolodvorske ulico v Ljubljani hodijo j Takih posestnikov je n. pr. v maribor-repsta Višnjo' gore pristaš klerikalne sena. Cerarjeva ima 400.000 K škode, za- ;sumlji\d moški, ki se nred vsem dobri-1 skem oleraiu 10.670. Največ bo pač po-st-anke g. Fugec Ivan. To veselje «Slo- j varovana pa je za 1400 E. Ogenj jo na-: kajo ▼ Ameriko potujočim potnikom,] sestnikov, ki imajo do 5 ha gozda. V tem rikalcem vsi radi privošči- ] stal v listnjaku, kjer je tudi zgorel pes j posebno mladim dekletom. Pozor pred ; se Slovenija bistveno razlikuje od flrvat- vencuv in k mo in želimo, da ostane v občinskem svetu tako, kakor je sedaj. Glede napadov na osebo g. Aloizija Turka pa moramo ugotoviti, da co nestvarni. Laz je, da se ;e pilo pe prvi volitvi župana na njegov račun, laž je tudi. da bi bil on n&- ! | ske, kjer je število gozdnih maloposest- Trgovsko-obrtna banka Jadranska banka . . . Praštediona .... Banka Brod na Savi 4 Gutman ..-...» Srpska banka ... s Tugos!avenska banka « 61C 750 730 240 860 750 260 1910 5000 cuva-j. ; njimi * Zagorje ofc Savi. Dramska sekcija ju- [ * Male tatvine v Ljubljani. Gostilničar- nikov jako pičlo. Značilno za Slovenijo (.............. ....... goslovanskega naprednega akademične- .i" Josipu Čadu je bil ukraden 400 K i Pa ie obenem, da mah posestniki, z ne- , Rečka pučfca banka . ga društva 'Jadran- v Ljubljani, priredi' vreden, bel oven. - V kinu je j katerimi izjemami, ne vpostevajo vztraj- ; Narodna šumska industrija , v nedeljo, rlnn 19. junija ob 7. uri zve-i bil nekemu obiskovalcu ukraden dežnik, I nega gospodarstva in v njih - J *" — ~ čer dramsko predstavo <-Pohujšanje v i vreden 28(1 K. v - " gozdih ve- i Oorant 1 loži! precej vinjenih fantov na vozi. i dolini Šentflorijanskr- v Sokolskem do- i Jeziki, lii »govorec, da je g. Turk sam : cm v Zagorju oh Savi. Iz prijaznosti so- napisal brzojavko in častitko po prvi vo-1 deluje popoln orkester Glasbenega diu-j N&S9 JSVIia RIOP8I9 lii\i za. <-Slovenski naroda, so res zlob-|gtva iz Zagorja ob Savi pod osebnim ni. naše dobro ljudstvo ... Mi pa se še bijomo po prsih s svojo nadkultiiro. pa bi nas moralo biti sram ! pred — Mac-idonci in Albanci. Marsikdo petje, srečolov. šaljiva pošta, ples, -'e.dba. j južni kolodvor, kjer mu je nenadoma ta^ Sv. Jošt je znano letovišče. Od tam se ko slabo, da je čez par minut umrl. vidi Triglav, ta pozdravlja vse Slovane * Nove občinske doklade in pristoj- j bi se lahko šel med nje učit morale in ud Urala do Balkana. Bratje in sst>s, bine v Mariboru, Deželna vlada za i nravnosti, naš brat ječi obupan v robt-tvu. čaka .od-. Slovenijo ie dovolila mariborski mest-1 —" I gost v kakem revirju, se dobivajo od ' Slej le pri odboru imenovanega društva. — Poročila o trgovini s poljskimi pridelki 14. junija. S o m b o r: Pšenica se ne dovaža. Producenti špekulirajo na višje cene. Zato mlini nimajo pšenice in cene moki rastejo. Nominalna cena pšenici je 1020 do 1030 K. Koruze dovolj, a se slabo kupuje. Cene za izvoz so previsoke. Cena: 410 do 420 K Ovsa skoro ni. Zaradi izgledov slabe žetvo cene rastejo. Notira: 480 do 490 K. — V i n- ( kovci: Dovozi pšenice slabi. Mlini n-i ? -.i73t6 stavljajo obrate. Pšniea notira 1010 do t 15. .xzoi;' 14. uril 2 1020 K. Koruza s trži po 420 do 430 K. Ovsa je malo, a cena mu je 450 do 460 K. - Cene cementu padajo. Iz Zagreba se poroča: Dočim se je še nedavno plačeval cement 220 K za 100 kg iranko vagon postaja Zagreb, prihajajo sedaj ponudbe iz Splita po 155 K za 100 kg franko vagon nostaia Zagreb. Ziirich, devize: Berlin 8.55. Newzorl: 598, Londou 22.41. Pariz 47.55, Milan 30.40, Praga 8.25, Budimpešta 2.35, Zagreb 4.10. Bukarešta 8.90, Varšava 0.50, Dnnaj 1.25, avstrijsko žig. krone 0.92. Vremensko poročilo Liub!-ana H06 ro na** rn«»'«©m ! jf I Š^! O ' — c - T SL jLfJSSlJSi Joo X ^ t. : 7* V«trovi .M^bo ! 21. ari 754 i 12 2} atsz vetr« > v. obl. li 9- m. sv.-h. ,, 13.7 si STSh. ! oblifnc- ! t Sr*ta a rčerajsnia lenipera-.ora iS 0 . rraalna 17-fl Vramer.sica napoved: v. lepo, sev. vremo Solnce vzija a ob 1-05 zaisia oa i8 S5 Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Mene, Blagajns velika vojvode Roman. i^etelovooa F. ff-o. ?yafg;a vzame vrag! Dokler via- f¥T fo vj&aSfflje ~ši Ji oagovon!1 ga ničesar ni mogel "dcbTH, 'da Bi za-gospod Bekker, kosmato kletvico, j čel delati in razvijati svoje zroožno-stopa v hotelsko obednico, pojedel! sti, da bi pokazal svojo voljo za de-hitro svoj zajuti-ek in odšel v svojo j lo. Kajti mladi Luis Hernandez je ,sobo. Tam je premišljeval kake pol imel veliko voljo do dela. In ako je are, potem je pa poklical senora stari Porfirio premišljal, od kod ta iLoisa Hernandeza. nenavadna lastnost njegovega sina, ~ ---* * O ' —--- ;ivel dolgo vrsto let v raznih drža- i njegovi glavi. Življenje je bilo ena- i zadnje zanesli bacile nezadovoljstva vah srednje Amerike, so za njega ta- komerno, dohodki so bili majhni, i tudi na Minorko. ke revolucije prava malenkost, kate- j toda dokler človeku ni neba delati-1 Ker so prihajali v hotel včasih :.,h se more posluževati, ako druga i mučiti se in še stradati, je dobro ta- jtrjci in inozemci, prilastil si je mladi sredstva ne pomagajo. A gospod i ko, kot je. To je bila njegova živi jen-j Luis nekoliko znanja v raznih jezi-Bekker je prežvvel precej let v onih ska filozofija, ki bi je sicer ne mogel !kih in njegovo največje veselje je bi-kraiih in prišel do prepričanja, da | formulirati, in v tem smislu je hotel ;lo, ako je mogel sedeti v družbi tuj-!*e mora človek v slučaju potrebe po-' vzgajati tudi svojega sina Luisa, ki cev in jim v kričečih barkah shkati služiti na komat konca tudi takih | je dobil svoje ime po takrat vlada- življenje na otoku. Komaj je videl piasua, tooa to k uchoumj, ^uuu uuu^^i^u, muuahu. — — ga je že njegovo premoženje m pre na Turčijo m Portugalsko. Ko j On je bil večni nezadovoljnež. Mi- misija!, kako in zakaj se more mudi-je iam narod napodil raz prestol do-! norka je bila jako uboga a obenem ti tako bogat inozemec, kot je bil go-redaoje vladarje, se Evropa ni zme- pokvarjena! Nikjer ni bilo denarja, spod Bekker tako dolgo na Minorki. nila tore? je mnogo verjetnejše, da I a davki so bili tako veliki. Podjetju . Poskušal se je parkrat približati go-«c Evropa ne bi vznemirjjala ako se j svojega očeta ni mogel pomagati, j spodu Bekkerju, ali ta ni pokaral vo-/<*odi kaj takega na otoku Minorki! j razmere so bile take, da ni bilo mo- |lje, da bi se seznanil z mladim go-Kai briga Evropo otok Minorka? goče ničesar storiti. Pa tudi druge- spodom. Toliko boli se je pa iznena- !"dii sečfal Ičo ga Te gospod Be£1c?r poklical k sebi sam, radoveden in razburjen je hitei v njegovo sobo. Ko je vstopil, videl je gospoda Bekkerja, ki je komodno sedel v edinem naslonjaču v sobi; v ustih je j držal leno svojo cigaro, roke pa je . imei v žepu. i Na mizi je ležala poleg velikega , kupa zlatnikov in cekinov knjiga s i četi... ko je mladi Luis videl to bo-1 gastvo je široko odprl svoje oči... 'Gospod Bekker ia je vstal iz našlo-j njača, ko je vstopil mladi Minorčan, zamrmral skozi zobe: «dober dan, kar je bilo z ozirom na njegove na-jvade, precej nenavadno. . Luis ga je opazoval in videl je njegov rdeči in zabuhli obraz v Dober dan gospod Bekker» je odgovoril v holandskem jeziku ponosen, da je mogel pokazati, da zna i tudi ta jezik! «Da, nisem se niti spomnil senor iHernandez, da govorite holandsko!* i je rekel Bekker. ! Na Mmorkj je navada, da se z na-^ 1 zivom senor m polnim priimkom [jjoslavlja samo glava družine to je | vedel gospod Bekker prav dobro. S f svojim pozdravom mlademu možu } jc hotel samo dokazati, da smatra | Luisa za najvažnejšo osebo v družini Hernandez. Luis je nalahno zardel, ko je čul to laskanje, molčal je, bržkotne zato, ker je bilo njegovega znanja holancskega jezika konec. Gospod Bekker je opazil mladeni-;čevo zadrego. <'Sefior Heriiandez*, je rekel, -jaz govorim mnogo raje špansko. Dol-; ko vrsto let sem bil v inozemstvu in ; odvadil sem se svojega materinskega jezika. Jako me pa veseli, da sre- !čam fudi fukai na Minorki človeka, ki se zanima za naš jezilo. ! Luisu je bil ta poklon neznansko ■ všeč. «Kaj hočete», je odgovoril ravno-; dušno, je že tako, živimo pač na Minorki in to življenje je naravnost i strašno. «Vj ste častihlepni, senor Hernan-i dez! Vi bi se hoteli dvigniti nad tem minorčanskim ozračjem... iaz sem ' dcbl vsaj tak utis,v je rekel Bekker uljudno in zaupno. Luis je postaja! vse bolj živahen, j «Da, to sem poskušal vse svoje ; življenje, senor. 1 oda kaj hočete, če. j sa naj se lotim tu na Minorki. Tu je i sploh nemogoče začeti nekaj novega, človek mora delati to, kar so delali njegovi predniki v zadnjih dvesto letih; tu je nemogoče, da bi človek dosegel nekaj poštenega, da bi nekaj zaslužil. To je zato tako, senor, ker živimo na Minorki.-* «Ako je stvar taka» je odgovorit počasi Bekker, potem vam preostaja samo dvoje: da zapustite Minorko, ali pa da... da jo preuredite* Luis se je žalostno nasmehnil. Vise šalite, gospod. Tu na Minorki se ne more spremeniti ničesar. Hiše, pota, trgovina, poljedelstvo, ljudje — vse je ostalo ravno tako, kot je bilo pred 500 led. Na Minorki se ne da preurediti ničesar, a najmanj pa Minorka sama!* «Motite se, mladi prijatelj- je re kel Bekker resno. «Nekaj se je vendarle moralo spremeniti na Minorki, |ker so se pojavili mladi možje vaše-;ga kova. Jaz sem prepričan, da bi ! štorih vse, samo da bi mogli izboljšati položaj svoje domovine.-* 1 (Dalje prihodnjič.) trii©* Ljubljana, Kreditni zavod za tr&omn® Branimi mOmz Kredit LJubljana PreŠOMVOVa Uli(8 50, V laStiteH) ^OSlOPlU. "" Telefon št. 40 m 467 Obt estovanje vlogj nakup in prodala vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi te krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd, itd Tovarniška zaloga papirja dh te >1—mlifcTh potreb^čtn. HaMK UMIKI Ilirih rargledilc. . Tičazs LJabljana Priporočano domače tvrdke: Mali trgovski io obrtni oglasnik. Izhaja pel|utiio. Vsaka objava 4 K. 79» so—» Tri hiše ,__ami poslopji, poljubno zemljišča, . ss vaako obrt, tik državne ceste, carinskega urada, ▼ »lo prometnem aaprodaj pri A. Lanrloa, Pla-alaa pri Bakeka. 961 3-3 Um\m stanovanje, ^if^J a pritidinaaH hi kopalno sobo, t sredini «Mta, b stanorujem treh sdb, kopalno solio ia pritjkliuimi, istotako v sredini mesta. Bmndbe prosim pod ,,StanOVčinja S" na »praraigtro «Jntra-». 971 2—2 Klad, dobro altatraa gospod lioe proti najboljšemn plačilu lepo mesečno solbo » posebnim rhodorn in po možnosti t centru ««?+». Prijazne ponadbe pod ..Trajno" ni npraTO <3utra>. 979 5—1 Skladišča: Balkan, d. 4, Donajska c. 33. [d. p.] Špedicija: Balkan, d. d. Dunajska c. 33. [d. p.] Trgovine: L. Mlkuš, izdelovanje dežnikov, Mestni ta^ 15. 5 Derenda Fran, konfekcija, manufak- i tura na debelo, najnižje cene, Emon-; ska cesta 8. PučkarJI: Kaiser F. K., SelenbnrigOTa nI. 6. Urarska popraiilna delavnica Ivan Seliškar, Pot v Kožno dolino 10. Vsako popravilo izvršujem točno in solidno. Predfiiskariia kieklania in veziva C. J. HAMAN Mestni trs E R J A V E C & TURKI Arhitekt in vestni stavbenik 799 ,,pri 7la!i lopati" 28-« : TTff T I* M IPD?!) trgovina z žeieznino ¥ IIiiJ hm IKljU Ljubljana, Gosposvetska c. 10. |1 COSUL6CH-LINE (pre| ftustro-Amerikana) TRST - AMERIKA (prej KammerscIimMt) Ljubljana, Valvazorjev trg št.: nasproti kriievniike cerkve. Zaloga cementa in karbida ____ ^ito^S.-* Pojasnili in prodaja voznih listkov 1 Telefon interurb. št. 103. Ustano vljeno L1850. 1 se priporoča za zgraflbe vseh vrst ter iz-, vržnje načrte in prorafinno. ?ia 13—10 prevaža potnike v New-York redno trikrat, v jnžno Ameriko po enkrat mesečno. - Simon Kmetec, glavni zastopnik za Slovenijo f Ljubljžni, Kolodvorske slina it. 2B P. n. potniki, ki se žele voziti z brzoparnikom «President Wilson» na dan 18. jnnija v New-York, sprejemajo se še do 15. junija ti. 714 37-H Podpisani obžalajem psovke, s katerimi sem popolnoma brez povoda in nezasln-,-eno napadel svojo sosedo, gospo M. S., ter io prosim odnaščsfflja, da se re?im sodnijske kazni. * 978 Anten Costa. Gradišče 14. Barva vsakovrstno blago. i išnkZZ ir^u Semidn0 či,ti oblTke- Svetloiika ovratnike, za- i liabtisfla.Peljaiiski nasip 4. PotfrolBlca: ŠelSBburgota4 pestnice in PODRUŽNICE: 3HABI30R NOVO MESTO KOČEVJE Gosposka uL 38. Glavni trg. Etev" J8S2 26.. Tovarna JOS. REICH Hiia(GO) isn knjigovodstvo in praktikanta sprejmejo Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani. 977 2—1 ,, ---------^ ; kot lipovo cvetje, boagovo ovetje, tršljikovo lubja, borovnloe itd. kupa- j jemo po najvlajlli dnevnik oenah. Natančna navodila o ravnanju z zdravilnimi | . zelišči brezplačno na razpolago. Iščemo ajllne zastopnike za raki ^^ 31°- venije. — Ponudbe na JUifl^jU1 lovvuiv m — HEBBA", zadruga za Izkoriičanja zdravilnih ae-i liso, z o. z. v Zagrebu, Palmotloeva ul. 10 883 7 v ljubljanskem predmestju, pet minut O.I ŽBiezniike postaje, poleg glavne L-este, 20 minut cd ljubljanske glavne poŠte. Pri-, pravna ai ^iir>. zdrava lega in zrak, v lepem fersju. pripravna tudi za vsako obrt. Kje? ' j.ove- uprava «Jutra>. 977 2—2 , Mjs sfenllo nehvalificfrsnlh DELNIŠKA TISKARNA _ d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16. sprejmi Strejne mm in livarne! v Ljflfeljani. 376 2-2 Izdeluje vsakovrstne tiskovine za urade. trgovce in obrtnike, društva, zasebnike. Knjige, brošure, časopise. Točna izvedba, zmerne cene. Zaloga uradnih tiskovin za okrajna glavarstva Umetniške tiskovine, barvotiske vseh vrst izvršuje tiskarna, hi je opremljena z vsemi najmodernejšimi stroji, pripravami in tehničnim materialom, najhitreje in dovršeno strokovnjaško <* LASTNA KNJIGOVEZNICA izvršuje knjigoveška dela od najpriprostejše do najfinejše vrste Centrala: Ljubljana,, Rimska oesta 2. Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev ze. tovorne avtomobile tovarne Walter Martiay. Avtogaraže in avtodelavnice s stiskalnico za montiranje gumijevih obročev pod vodstvom inženirja v centrali. Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar ie na razpolago 10 tovornih avtomobilov. 543 36 Podružnice: Ljubljana. Dunajska c. 20, tel. it 470. Maribor, Jurčičeva nL S, teL št 133. Beograd, Knez MiLaj-lova nL 3. II S n 11 ■ n novo! Albin Ogris novci Borba za jugoslovansko državo. j| Cena 32 K, po pošti K 1'SQ več. . . I C ------ ' Q - ' ' " ■■ " J »' I' ■ noma nov». dosedaj pri nas neznana dejstva. Knjigo naročajte pri 207 15 Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Sodna ulica 6. m.