-JMI P • HflH ve land, Ohio. By Postmaster General. of the President, A. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "Am*ri mt f* NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI CLEVELAND, OHIO, MONDAY,j JULY, 14. 1919. LETO XXII. - VOL vencem prepovedane protestrati preti Italijanom. Za dan 13. junija je bil napovedan ogromni ljudski protestni snod v Ljubljani, katerega so sklicale vse slovenske stranke, da ljudstvo da duška v protestu proti Italijanom, ki je zasedel petino najlepše slovenske zemlje. Časopisi in plakati so pozivali vse ljudstvo cele dežele, da se zbere in veličastno protestira proti Italijanom in mirovni konferenci v Parizu, ki je dovolila rop jugoslovanske zemlje. Toda kdo more popisati začudenje slovenskega naroda, ko je jugoslovanska vlada ljudski shod zadnji trenutek prepovedala ! Tozadevno piše "Slovenec" dne 14. junija: "Protestni shod, ki bi se imel vršiti včeraj, (13. junija) popoldne v Ljubljani, je vojaška oblast prepovedala. O vladi, ki obstoja iz mož našega ljudstva in čuti že sama vso obupnost in krivičnost položaja, si težko moremo misliti, da bi si upala s takim ukazom na dan. Da bi kar naenkrat predrznila poteptati s silo izraz ljudske volje, si tudi ne moremo misliti. Vojaška oblast je s svojim dosedanjim nastopom dokazala, da ne mara uporabljati svoja oborožene moči za poseganje v naše notranje razmere in doslej smo ji smeli priznati, da se je vedla korektno napram našim političnim oblastem. Kako naj si človek tedaj razlaga in predstavlja, da bi vojaška oblast kar na mah, kar čez noč postala nekorektna? To je Jako nevrjetno, da lahko rečemo, da nemogoče. Zato si človek niti predstavljati ne .more, da bi bilo naše vojaštvo iz LASTNEGA NAGIBA zatrlo glas ljudstva. Tukai morajo biti drusre sile na delu, in sicer sile, ki leže izven nase države, daleč na zapftdu. Zopet je ona odurna moč na delu, ki leži kakor skala nad pravicami malih narodov. Ono, proti kateremu smo hoteli javno [protestirati, je s svojo pod-|,zemsko pestjo seglo v Ljubljano in zadušilo naš upor. Temna sila, ki'reže in me-sari narode, je v Ljubljani prepovedala, da pozdravi svo ie rojake na jugu. Ogromna lora biti njena moč, ds ne smemo v srcu naše domovine,, v kulturnem središču le begajte ljudstva govorite resnico! Gotove ljudi strašno skrbijo "kište" katere so poslali naši rojaki v staro domovino v pomoč njih sorodnikom. Dočim smo mi popolnoma mirni radi teh "kišt", ker vemo da so v rokah Zjed. držav, pa te preklicane kište ne dajo spati niti clevelandski Enakopravnosti, niti chica-ški Prosveti. Priobčili so neko pismo, kjer pišejo, da so dobili namesto obleke in hrane v stari domovini "papir in žaganje". To pismo je bilo pisano v stari domovini 6. junija, mi pa smo javno naznanili, da so odšle "kište" iz New Yorka" šele 11. junija. Dotično pismo toraj, ki ga priobčuje Enakopravnost, je bilo pisano 5 dni prej predno so šle "kište" iz New Yorka. Ali vidite ljudje, kako se vas blufa? Ali pri vsem je pa še najbolj imenitno to, da dotični človek, ki je pismo prejel in ga dal priobčiti v Enakopravnosti, sploh ni poslal nobenega zaboja potom Jugoslav Reliefa, toraj je pač lahko umljivo, da je prišla njegova "kišta" napolje-na s slamo in žaganjem! Mi smo se informirali kaj je na tem in smo zvedeli, da so one pošiljatve, ki so bile poslane iz Amerike pred vojsko in so dospele na mejo ko je že bila napovedana vojska in zato tan) obstale Yes čas vojne. Naravno je, da so potem prišle prazne sedaj na naslov adresatov. Rojakom povemo samo to: Vsi zaboji ki so bili poslani potom Jugoslav Reliefa, so šli v staro domovino na ameriškem pa miku, pod strogim nadzorstvom ameriške vlade, ki garantira razdelitev nas-lovljencem in absolutno garantira pred vsako izguto), tatvino, ognjem in poškodbo. .Počakajte še par tednov, pa vam to dokažjemo črno na belem. — Listi pa, ki s tako slastjo poročajo vedoma enake laži, bi prijazno svetovali, naj ne razburjajo ljudstva na tak podel način, ko se vendar pri vsaki priliki ba-hajo, da delajo v dobrobit naroda. Ako res delate za narod, bodite tudi tako kulan-tni in poročajte resnico! — Umrla je tudi soproga Julijana R^šnov. stanujoča na 32. cesti, rodom Hrvatica. Umrla je par dni potem, ko je bilo rojeno dete. Stara je bila 27 let in zapušča pet otrok. Naj počiva v miru! Rova delavska stranka v Clevelandu. Politična delavska stranka je sedaj gotova stvar v Clevelandu. Temelji so bili položeni v petek in v soboto. Delavci so ustanovili svojo politično stranko iz več« vzrokov, in sicer, ker nečejo imeti ničesar skupnega zboljševiki, največjimi zatiralci delavca, drugič ker se jim je priskutila socijalisti£na stranka radi svoje izdajniške akcije tekom vojne, tretjič ker obstoječe politične stranke ne skrbijo dovolj za korist delavca. V jeseni bo delavska stranka postavila v kampanjo svoje može za razne urade. • Platforma delavske stranke bo sledeča: Ljudska lastnina vseh javnih naprav in trgov. Podržavljenje železnice, telefona, brzojava, rudnikov in mornarice. Splošni osemurni delavnik, in če jih je mnogo brez dela, se te ure še znižajo. Skupno delovanje med delodajalcem in delavcem; delodajalcu se garantira 6 proč. čistega dobička, ostalo se razdeli delavcem kot plača. Policijsko varstvo štrajkarjev. Poštene plače,' ki so preračunjene, da se ob njih družina 5 oseb lahko pre živi, ne da bi bilo treba trpeti pomanjkanje. S tem programom bo šla delavska stranka pred volitve v jeseni. - Sprevodniki in motorma-ni Cleveland Southwestern ulične železnice so v soboto zjutraj glasovali ali naj gredo na štrajk ali ne. Štrajk je bil odklonjen z veliko večino glasov, ko je kompanija naznanila, da je pri volji primakniti 8 centov qa uro. Uslužbenci so zahtevali 16c. To je ona železnica, ki vozi iz Clevelanda v Elyrio, Medino itd. (zelene kare ) - 82 oseb je bilo aretiranih v soboto, rekord policije. 15 mladih fantov so zaprli, ker so na nekem šolskem dvorišču denar metali v zrak. 18 jih je bilo prijietih radi nen-ravnosti in 2 radi pijanosti. - Iz Strassburga, nedaleč od Clevelanda, se poroča, da je toča, ki je padala zadnji četrtek v vasici, ubila dvoje telet na paši. Mnogo dreves in grmovja je popolnoma izgubilo listje radi toče. -o- Dobili smo popolno zvezo s staro domovino, in nam je mogoče sedaj pošiljati naš ča-Fopis direktno v vso slovenske kraje, kamor že ni zahajal od marca meseca leta 1914 nas prepovedala citati v Avstriji, ker je pisal resnico, ki je bodla v oči cesarske in kraljeve biriče. Danes je pot zopet odprta in svobodna, in mi priporočamo vsem roja- do- jjje do- svoje simpatije za lastne bra- j pa nam tudi kaže, kako re- Tri mesece predno je izbruh-te. Ljubljana ni več Ljublja-; sen je naš položaj, pokazu- nila svetovna vojna, je ay-na, temveč okupirano ozem- je nam, da plavajo nad našo strijska vlada naš časopis Ije. domovino nevidne sile, ki Ljudje, ki imajo poklic, j nas vladajo. Kaže nam, da ži-pljuvati na samoodločbo na-: vimo v vzduhu, ki tesni in rodov, so pač tudi take pre- j duši naša prsa. Mi smatra-držnosti sposobni. Če misli- mo to v posmeh in sramote-jo, da bo Slovenec roko, ki i nje našega naroda. Da vrže- bije po njegovi pravici, po- mo to sramoto za vse čase od kom, ki imajo znance v ljubljal, ga ne poznajo. sebe, moramo ljudstvo pol movini, da naročijo za Prepoved včerajšnega sho- tično in gospodarsko organi- naš list.. Cena za staro da je za nas dokaz, da smo zirati in v tem leži naša re-brezmejno požrešnost in ne-|šitev. sramnost sovražnega m* Prepovedani shod naj pa alizma pravilno presodili, da! da vsakemu izmed nas zavest smo upravičeno-hoteli prote- da imamo v naši deželi dve tirati. Ta prepoved nas za-1 vladi: vlado in vlado vlade! hodil točno in redno. Naš more le v našem moralnem Iz tega vidijo rojaki v A- list ima v domovini mnogo uporu potrditi, ga zamore meri ki, da Slovenci, sinovi kredita, ker se je vseh pet povečati in poglobiti. svoje zemlje, na svojih last- let svetovne vojne boril za Roka, ki je segla včeraj I nih tleh, v središču svoje do- svobodo naroda brez ozira jpoldne v Ljubljano, bo vr-1 movine, v Ljubljani, ne sme- na ogromne napade od te ali po naši deželi vihar in jo protestirati oroti nasilrto- one strani. In stali bodemo z sti Italijana. "Slovenec" si- narodom, dokler si ne osvobo movino je sledeča Za celo leto $4.00 Za pol leta $2.25. Za 3 mesece $1.25. Za list garantiramo, da bo ivila na površje ravno to, je hotela zadeti. Roka. so visele na njej ak-bila signal, da mora na cer ne pove, kdo je temna si la, ki to dela, toda prišlo bo na dan, kadar bo ves narod planil kvišku za svoje pravi- di vseh svojih krajev, dokler si ne pribori vlade, kakor jo sam hoče, in to je repu bi i- Po Evropi še dvi ga plamen upora. Pariz, 13. julija. Po vsej Evropi skoro tli plamen upora in nezadovoljnosti, jn zavezniški mirovni, posredovalci s skrbjo gledajo na svoje delo, ki ne rodi skoro nikjer sadu. Položaj je Najslabši na Ogrskem in Bolfrarskem, in skoro gotovo jefda bodejo" morali zavezniki&z vojaško silo posredovati teh dveh deželah. Včeraj se je vršilo v Parizu veliko vojaško posvetovanje med voditelji zaveznikov, Čeho-$lovakov in J U GOS LOVA NGfV, tekom katerega se je Obravnavalo o potih in načirflh, kako bi mogli Čeho-Slovalci in Jugoslovani zatreti jboljševiške punte in nemire na Ogrskem Pričakovalo se b, da ko bo Nemčija podpisal i mirovno pogodbo, da prid i mir avtomatično, toda zf odilo se je nasprotno. Bolga ska mirovna komisija je kli ;ana v Pariz za dan 25. juli a, toda Bol garija je na robi revolucije. Ogrska se -ne zm&i za ukrepe zaveznikov, inf'Clemence-au seje izjavil, dir potrebujejo zavezniki 200.dp0 mož, da prisilijo Ogre 4c »pokorščini. Kje dobiti vojakej? Amerika hitro demobiliziraj Anglija se umika, Italija je rtvoljna, ostane samo Francija. Predsedniku Wilsonu je znan položaj in $i prizadeva najti najus[ kaosa, v katerem se nahaja politični in gospodarski položaj Evrope. o — Ako želite imeti knjigo slovenskega pesnika, ki je izšla v Ameriki, naročite jo takoj, kajti knjige bodejo hitro prodane. "Poezije Ivana Zormana", edinega slovenskega pesnika v Ameriki, so ravkar izšle in se lahko do-ijo v našem uradu malo svoto $1.25. Kulturen narod podpira svoje duševne delavce, ki so narodu v ponos. —*Iz Detroita so prišli izku-šenci, ki bi radi proučili v našem mestu, kako je mogoče, da so bile plače tukajš-nim uslužbencem cestne železnice povišane, za 25 odstotkov, a kljub temu se je znižala voznina. V Detroitu plačujejo ljudje 6 centov za vožnjo, v Pittsburgu pa celo deset, pa so obe kompanije bankerotne, v Clevelandu i-mamo petcentno vožnjo, pa kompanija dobro izhaja in boljše plača svoje uslužbence kot kompanije v Detroitu in Pittsburgu. — Poroča se, da je Samuel Gompers, predsednik American Federation of Labor, odpotoval na delavsko zborovanje, ki se bo vršilo v Amsterdamu, na Nizozemskem. — M. C. Petrich, Slovencem dobro poznani uradnik na zvezini sodniji, ki je dajal prve in druge papirje, je pustil svojo službo. Sprejel je službo k<3t vodja tujezemske-ga oddelka pri Garfield Savings Bank. Če bi biL kdo mladih slovenskih fantov izurjen in podjeten lahko vpra ša za službo na zvezini sodniji. Poučen mora 63 NO. 81. Mon. July 14. 1919. je postal narod gospodar, iz no in ponižno sledila biričei Kako je v stari domovini. Sedaj ko imamo na razpolago skoro vse časopisje iz stare domovine, ki prihaja jako točno in redno v naš urad in poleg tega tudi redna pismena pošta, lahko podamo či-tateljem precej podroben pregled o razmerah in položaju v stari domovini v gospodarskem, zdravstvenem, poljedelskem, delavskem in političnem oziru. Mnogo časopisov iz Zagreba smo dobili 8. in 9. julija, datirane od 18. junija, toraj potrebuje poŠta iz stare domovine v Cleveland, približno 20 dni. Pisma iz Ljubljane Imamo v uredništvu že od 22. junija, toraj je vzelo le 16 dni, da so dospela sem. Iz Slovenije gre sedaj pošta s pariškim orijent ekspresom, ki je svoje dni vozil preko Duna ja, Budimpešte, Belgrada, Niša in Sofijo v Cargrad, a sedaj vozi iz Pariza, čez Simplon, Milan, Trst, Ljubljana, Belgrad. Iz Ljubljane pride pismo v Pariz v 36 urah, hitreje kot pred vojno. Kako je v.stari domovini? Pet let nismo imeli podrobnih podatkov o zibelji naši in naših dedov, in sedaj se polagoma razgrinja pred nami popolna slika. Vsa drugačna je naša domovina, kot. je bila pred vojno. Ves drugi duh veje v Časopisju, v uradih, na kmetijah. Nepopisno gorje, ki ga je moral pretrpeti naš narod tekom vojne, tisoče obešenih Slovencev, preganjanih, metanih v ječe, lakota, smrt, bolezen, dogodki svetovne vojne, vse to ni ubilo našega naroda, nasprotno, podelilo mu je jeklene živce. Iz hlapca nezavedne mase, ki je pokor-biričem cesarsko-kraljevih povelj, je stal zaveden narod, ki zna in ima voljo ustvariti si veliko bodočnost. Gospodarske razmere so sicer skrajno slabe v naši domovini. Toda kje sedaj na svetu, razven v Ameriki, niso? pomislimo, da Čeho-Slovaška republika komaj prenaša in ogromno breme gospodarskega pritiska, če pomi-, da nemška Avstrija je danes ničla v gospodarstvu, Francija niti ne ve, kako si bo opomogla, če je Italija na propada, in celo mogočna Anglija ima gospodarski blem, katerega trenutno ne" nfiorejo rešiti najbolj brih-e glave ekonomske, bodemo pač vrjeli, da gospodarski položaj tudi pri nas ne more biti kaj prida. Gospodarsko stanje ene dežele je odvisno od industrije, od obilega proizvoda v tovarni, od tega, koliko dežela eksportira svojih pridelkov v druge kraje, koliko ima kredita pri drugih državah, koliko ima dolga pri njih, nadalje kako se dviguje poljedelstvo, kakšna so polja, zanemarjena, ali skrajno marljivo obdelana, ali je dobra ali slaba letina, kakšen promet na železnicah, ali so slednje zaposlene, itd. itd. Gospodarski položaj je tudi odvisen od politične napetosti, in te imajo.zaenkrat v naši domovini precej. Slovenija še ni mirna, Jugoslavija ne pozna miru, kajti ogoljufana na mirovni konferenci, nikdar ne bo dovolila, da bi Italijan se polastil ene petine jugoslovanske zemlje, kjer prebiva nad en miljon najboljših Slovencev in Hrvatov. Ta politična nestalnost, bližajoča se nevihta proti Italijanom, vojaške priprave za vojno proti Italiji, ki je neizogibna, vse to nikakor ne kaže na dober gospodarski položaj, kajti kdor se pripravlja za vojno, za življenski obstanek kdor mora izbirati med politično smrtjo in svobodnim življenjem, ne more mnogo računati kako bo tovarne zboljšal, kako bo blago eksportiral, kako si pridobi kredit pri svetovni družbi. O vojnih pripravah napram Italji omenimo pozneje podrobneje, rečemo samo še to, da je vojna z Italijo neizogibna, in je ves srbski, hrvatski in slovenski narod kot en mož pripravljen naskočiti Laha v ugodnem trenutku ter mu prizadjati tak poraz, da ga za večne čase minejo skomine po lepih slovenskih deželah. Sicer pa ne smemo misliti, da naši ljudje v stari domovini mirno sede in jokajo radi slabega položaja. Ne, ne, naši ljudje v stari domovini kljub vsem neprilikam, nejasnemu položaju, so skrajno agilni, iščejo prometne zveze, naše slovenske hranilnice in posojilnice financirajo slovenska podjetja, vsepovsod poganjajo tujce iz podjetij, iz rudnikov, iz tovaren, iz veletrgovin, in na njih mesta prihajajo Jugoslovani. Deželna vlada v Ljubljani je celo izdala dekret, d.. ::obcn .T. id ali Nemec ne sme za golOvo število let trgovati v slovenskih deželah. Je sicer ostra ta odredba, toda deželna slovenska vlada je najbrž sprevidela, da bo le na ta način mogoče Slovence pripeljati na površje nuditi jim priliko, da pride vsa trgovina v slovenske roke, toraj tudi ves dobiček; naravno je, če imajo Slovenci do biček, da ga zopet pustijo pri narodu, a tujci-trgovci z dobičkom podpirajo tuje narode. Tuji trgovci radi uslužbijo tuje delavce, a domačini bodo vedno gledali, da dobi domač človek zaslužek. Poleg tega pa imamo Slovenci v domovini mnogo gospodarsko izkušenih mož. Eden največjih slovenskih ekonomov je bil ranjki dr. Janez Evangelist Krek, organizator jugoslovanskega gibanja, prvi slovenski revolucijonar. ki je dvignil bakljo upora slovenskega kmeta in delavca proti tiranskemu habsburškemu sistemu. Krek je prehitro umrl, njegova smrt je največja škoda, ki je mogla doleteti flovenski narod. Toda Krek je vedel, da ne bo večno živel. Izučil je nebroj navdušnih, zavednih, plemenitih svojih rojakov. Izučil jih je, kje je bodočnost naroda, povedal je, da gospodarsko krepak narod ne more propasti, vladi je danes mnogo Slovencev, ki so Izkušeni v vseh gospodarskih strokah, in kot čujemo namerava jugoslovanska vlada poslati v Ameriko več izvedencev na gospo-polju, ki bodejo tukaj študirali gospodarskrmeto-:ušali uvesti tudi v jugoslovanski državi. ameriška vlada in ameriško trgovstvo jugoslovansko misijo. Jugoslavija je mlada, vojna jo je. k tlom, toda naš narod je žilav, ima mega sebe, da ne bo samo v kratkem premagal vse ogromne težkoče, ampak bo v kratkem tudi gospodarsko nadkri-lil marsikaterega svojega soseda, ki se nima boriti s toliko težavami kot se bori naš narod. Imejmo zaupanje v sebe, vselej čutimo, da nekaj znamo, da nismo zadnji, in irdna volja poleg našega naravnega talenta, ki ga ima naš narod že od nekdaj, bodemo storili čudeže. V drugih člankih se dotaknemo drugih važnih vprašanj o položaju v stari domovini, da bodejo naši rojaki natančno informirani. Skušali bodemo vse faze življenja v stari domovini verodostojno in natančno opisati, in priporočamo rojakom, da ne zamudijo nobenega teh naših člankov. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. VALUTNO VPRAŠANJE. Izdaja novega denarja. — Državno posojilo in valuta. —Izjava finančnega ministra dr. Momčila Ninčiča. (Tiskovni urad SNZ.) Finančni minister dr. Mom čilo Ninčič je podal o valutnem vprašanju nastopno izjavo: Bliža se trenotek, da se reši valutno vprašanje, zakaj načrti klišejev za bankovce so že izdelani. Te dni smo v Parizu dotiskan naš denar dinarskega tečaja in ne bomo dolgo čakali, da razpolagamo z zadostnimi količinami, ki jih hočemo v gotovem roku zameniti za krone, ki so dosedaj še v prometu v našem ozemlju. Pripravljajo se tudi tehnični detaili izmenjave, a razmerje med dinarji samimi se ugotovi, ko bo čas za to. Za sedaj morem toliko reči, da je ministerski svet odločil, da se lastnikom državnih bondov, kolikor jih bodo vpisali do 1. junija t. 1. izplača o priliki izmenjave na vsakih sto kron pet dinarjev več, kakor ostalim. (Po poročilu socialističnega lista "Ljudski Glas" od 23. maja velja ena srebrna krona ravno toliko kot en dinar, na drugem mestu pa poroča list, da se dobi za en dinar tri krone.) Razumljivo je, da favorizira naša država zlasti svoje papirje, kar so delali tudi drugod. Prehodna pogodba o izpeljavi valute reforme se pripravlja. Osnavlja se že tudi emisijska banka, ki se spoji s sedanjo priviligirano Narodno banko kraljevine Srbije. Namerava se tedaj ustanoviti za vse naše ozemlje ena pri-viligirana emisijska banka na delniški podlagi, tedaj ne državna, ki bo izdajala denar in povlekla krone iz prometa. Minister za trgovino bo stavil predlog za osnovanje nove emisijske banke najbrž meseca junija Narodnemu predstavništvu v rešitev. Jaz sam se bavim s vprašanjem, kako naj se ustvari valuti podlaga in na kateri osnovi naj se dtVar izda. Lipam, da dovedejo moja na~ daljna pogajanja do povolj-nih zaključkov. Verjetno je, da bodo služile gotove mnogo vredne državne domene kot oosebna garancija za izdane bankovce. Priprava za rešitev valutnega vprašanja bo obsežna in ie treba za to časa in smo-trenega dela. Poleg tega se morn počakati np trenotek, da se naše gospodarsko- prometne in druge razmere urede, da bo čim manj nereda, ki v gotovi meri povsod ne izogiben. ("Jugoslavija" 15. maja) K temu dodajemo še poročilo iz lista "Ljudski Glas" od 23. maja: V Zagrebu so pričeli v deželni tiskarni in tovarni Rožankovski na Savski cesti s prvimi pripravami za tiskanje bankovcev. 'Oba zavoda so adoptirali nalašč za tiskanje bankovcev. Okna so opremljena z železnimi zastori ter se bodo stroji mesece rabili samo za tiskanje bankovcev. Vojaške in finan-1 čne straže bodo noč in dan vršile nadzorstvo ter bo tudi poslopje samo, kjer bodo iz-delov?Ji bankovce, neprestano zastraženo. V Zagrebu bodo tiskali v Pragi in v Parizu. Wilson in jadranski kompromis. (Slovenec, 13. junija. "Secolo" 10.. t.m. pravi med drugim v uvodniku: "Kar je naredil Wilson med Italijani in Jugoslovani, ni ne dobro ne lepo. Italiji je rekel trdo in brezobzirno, kar ji gre, se očitno uprl reškemu italijanstvu. Toda z Jugoslavijo uporablja Žametne rokavice postopnega prepričanja; zna se uveljaviti ali javno protestirati, če ona odkloni Tardieu kompromis, katerega je Wilson odobril. Italiji jemlje vsako ped zemlje, ako leži izven jezikovnih mej. Jugoslaviji odpušča nasilno zasedbo nemškega Celovca, sedenj mesecev po premirju. Z ono nastopa, kakor z nasprotnico, s tarčo dekorativnega antiimperijalističnega stremljenja. S to ravna kakor z varovanko, od katere pričakuje dobrohotni varuh vseh čednosti ob polnoletnosti, kadar se izkipi prva mladostna vihravost." Uboga laška preganjana nedolžnost! Ali je že premislil kateri Lah in se skušal poglobiti v duševni položaj Slovencev, ki vsled italijanske pohlepnosti izgubijo petino svojega naroda, poprej povečini strjenega v en oce-loto ? Celje. — V Celju so še vedno ljudje, ki so prav trmaste glave in zagrizenci. Med drugimi si je dal prejšni nem čurček, preslikati svoj napis. Ime je napisal pravilno slovensko, a svoj stan je označil Mizar-Tischler. Čemu še je treba v čisto slovenskem Celju mazati dvojezične napise? Ven s popolnoma jugoslovanskimi napisi! Gosposvetsko polje — Zilj-ska dolina. — Konec tega našega včerajšnega Članka nam je cenzura zaplenila. Vložili smo takoj protest zoper to neosnovano zaplembo, ki je imela popoln uspeh. Vsebina članka je, da nam je Gosposvetsko polje brez koristi, če nimamo tudi Zitjske doline, kjer prebiva nad 50.000 zavednih Slovencev zvestih Jugoslovanov. Članek pravi da ni prav, da smo sklenili premirje z hinavskimi Nemci, katere podpirajo zviti zahrbtni Italijani, temveč, da bi morali prodirati naprej, da osvobodimo vse Slovence tujega jarma, Včeraj zaplenjen konec tega članka se glasi: "Če imamo moč, je edino umestno, da zasedemo vse kraje na Koroškem, kjer res bivajo Slovenci. Kdor žrtvuje naše ljudi, je izdajalec! Proč s takimi ljudmi in s takimi prismodarijami! Zasesti in najsi Lah še tako grozi! Naj pa napove vojno! Bomo videli, kdo bo podlegel. Saj se bo dvignil zoper njega ves troimenski narod in vse ljudstvo v zasedenem ozemlju, da bi marali biti pod knuto take kulture še nadalje. Kaj bodemo govorili: čez pet, čez deset let dobimo vse nazaj! Odloči naj se sedaj! Naj spozna in ve tudi konferenca v Pariza« da dru?a odločitev ni mogoča kakor ta: Vse Slovence v državo SHS. Brez teira rešitev našega K stanovanj. primanjkuje pišejo dan za ki. Belijo si i kam bi spravili časni- si gospodje glave, invalide, bolnike, Šolo za invalide itd. Po deželi pa stoje prazne graj-ščine, parki, vrtovi in zemljišča onih mogotcev, ki bi nas potapljali v žlici vode, ako bi zmagala gnila Nemška Avstrija. To gospodo pa pardo-nirajo, namesto da bi posegli z jekleno roko ter rekvirira-li prostore v korist naše države. V Mokronogu stoji prazen grad s parkom in vsemi potrebščinami, ki je last nemškega odvetnika dr. O. Vallentschg-a v Ljubljani. Za kaj se to ne izroči javni uporabi, posebno tistim, ki so nepotrebno prelivali kri za prusko pikelh-avbo? Našim junakom bi bil to zaslužen raj, državi v korist in Ljubljani v olajšavo. Demonstracije proti razkosanju slovenskega naroda. Cel teden smo se pripravljali na veliki protestni shod, ki bi se bil moral vršiti 13. jun. popoldne na Kongresnem trgu. Vse je bilo pripravljeno za ta shod, ki bi bil jasno izrazil zahtevo našega naroda po popolnem narodnem uje-dinjenju. Zadnji trenotek, štiri ure pred napovedanim shodom, pa je vojaška oblast shod prepovedala, iz ozirov na zunanjo politiko. Kljub prepovedi se je zbrala na Kongresnem trgu velika množica ljudi, ki se je takoj pridružila tržaški mladini, katera je korakala na trg s trobojnico prepevajoč narodne pesmi. Pozivu tržaške mladine, naj se priredi po mestu obhod, ker je bil shod prepovedan, se je množica takoj odzvala in se razvrstila v velik sprevod, ki je šel sko zi Wolfovo ulico pred mestno hišo in od tu pred palačo deželne vlade. Med obhodom je množica prepevala narodne pesmi, manifestirala za jugoslovansko Gorico, jugoslovanski Trst, Istro, Korotan, Prekmurje, Reko in Dalmacijo. Poleg manifestacij pa so se čuli tudi najrazličnejši demonstrativni klici proti italijanskemu imperializmu. Ko je prišel sprevod z Bleiweisove ceste skozi Pre-' šernovo ulico zopet na Marijin trg, sta stala tam v bližini Prešernovega spomenika dva italijanska častnika, ki sta na vsak način hotela zadostiti svoji radovednosti. Kljub temu, da sta morala takoj sprevideti, da jih množf-ca ne bo trpela v svoji bližini, se nista hotela odstraniti. Niti pozivu policije, da naj se odstranita, se nista hotela odzvati, s čemer sta dokazala namen izzivanja. Šele po energičnem ponovnem nastopu policije sta" se odstranila. S tem je bil preprečen tudi povod za kak incident. Pri tej priliki snfo videli pomnožene policijske straže. Dohodi do hotela Union, kjer stanujejo tudi italijanski člani ententne komisije, so bili vojaško in policijsko zastraženi. Ljudje, ki odločujejo v Parizu o naši usodi, naj izpro* dijo, da naš narod ne bo priznal njihove odločitve! vet porofiali (Adv.) 11 ■ '■•"' ------- POZOR DELNIČARJI. S. N. DOMA V NEWBURGU. Uradno se vam naznanja, da se vrti seje delničarjev, dlrektorljev in zastopnikov dne 20. julija ob 3. uri popoldne, t. j. tretjo nedeljo v mesecu, v prostorih Sole sv. Lovrenca. Ker Je na tej seji nekaj važnega za refiiti v korist bodoče stavbe S. N. Doma se vas izrecno prosi, da pridete na sejo in tam poveste svoje ideje in mnenje, da ne bo potem protestov in nezadovoljstva. Frank LočniSkar, tajnik S. N. D. NAPRODAJ Je hifia 10 sob na Alham bra Rd. blizu London Rd. dvoje kopališče, furnes. Se renta za $60 na mesec. Samo $1500 takoj; tlakana cesta. Hiša je vredna $7000. Takoj se proda samo za $6000. Več se poizve na 1065 E. 66th St. (83) KAJ SO MAKABEJCI, (The Maccabees.) Makatcici. "The Maccabees", je ena najmočnejših organizacij v ; Ameriki. Makabejci so močni ne samo po članih katerih imajo nad 330.00 z nad 8000 šotori (šotor je kot eno društvo), ampak so v moči tudi v denarni zadevi. V blagajni obstoji rezerva nad 23 miljonov dolarjev. Ko je razsajala zadnja influenca je imela Maccabee jedno-ta samo v Ohio nad S3.000.000 smrtni-ne. In t drugih državah je bilo povprečno .izplačanih nad pet miljonov dolarjev smrtnine za influenco brez drugih smrtnin, ki šo bile izplačane. Dofim so razne organizacije v velikih stiskah in so postavno primorane zvišati asesment, pa niso Makabejci zvišali nobenega asesmenta, in v pripo-znenje vseh bratov je bila edina dokla-da v 15 letih svota $2.00 na člana. Vpisnina od novih članov je kot je bila navadno. Jednota Maccabees obstoji ie 26 let. napredek |e bil stalen in pravilno pripoznan od države. Poleg podpore in smrtnine, katero dobivajo člani, je pa še družabno življenje, ki ie velikega pomena v bratovščini. Vsakega Makabejca dolžnost ie upo«te"ati b-a-tn in mu v stiski priti, na pomoč, ob Času ko brat potrebuje pomoči. Makabejci imajo svoje zabavne vr*e-re in razne prireditve, da ce utrdi bratski duh med njimi. Politični in verski preoiri so ie v glavnih pravilih med Maitnbeici prepovedani. Vse kar bratovščina Makabejcev zahteva od svojih članov je bratsvo med seboi, zvestoba Ameriki in podpiranje bližnjega kadar je v potrebi. V CteveUadu, Obi O ^lllllllllllllllHIUllllllllHIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIllHIIIIIIIIIINinilllllllllllllllllllHIIIIK Cistenje in likanje oblek. DOBRO DELO: Molke obleke..........»1.25 MoSke suknje.........$1.25 Jopiči..................50c NIZKE CENE: 2ei»ke kiklje ..........SOe Ženske dolge suknje.. .$1.25 Ženske obleke.........$1.50 The Damm Dry Cleaning Co. Princeton 790 2381 E. 82 ST. GarfieM 2650 A. J. DAMM, poslovodja bi pazilo na otroke. Plača po dogovoru. Vprašajte na 6626 St. Clair ave. f (81^ Naprodaj ste dve hiši na enem lotu; V frontni hiši je dvanajst sob, v zadnji hiši pa pet velikih sob, kopališče. Električne žice napeljane. Rent $80 na mesec. Cena je $8500. Vpraša se na 1107 E. 64th St. (81) Naznanim vsem Slovencem, da strižemo v naši moderni brivnici z električnim strojem lase. Nadalje imamo fino' sredstvo proti prah-ljaju (Dandruff) in izpadanju las. Ne zamudite te prilike. Sedaj je čas, da si prihranite in ohranite vaše lase. Prodajam tudi raznovrstne ne-alkoholne pijače, tobak, cigarete, cigare. Cigare prej 15c. sedaj 10c. Se priporočam za obilen obisk Louis Upanje, 6111 St. Clair ave (90) HIŠE NAPRODAJ. Hiša 16 sob na Bonna Ave. rent $70, cena $6500. Hiša za 2 družini, na 60. St Jot 40X178, cena $4600. Hiša za 2 družini na 70. cesti, cena $4200. Takoj polovico. Hiša z 10 sobami na 53. cesti, lot 50X125, cena $5100 Dve hiši na Norwood Rd. cena $7200. Hiša z 11 sobami na 49. St. 2 kopališča, fn barn, cena $5400. Rent $60. Takoj $190. Hiša na Prosser ave. 8 sob, elektrika, ko pališče, škrljeva streha lot 40X 125, cena $4600. Dve hiši na 1 lotu, na 60. cesti, cena $6200. Hiša 12 sob na 64. cesti, 2 kopališča, cena $6000. Hiša za eno družino na 63. cesti, kopališče, furnes, cena $3500. Hiša za eno družino na 76. St cena $3500. Hiša za eno. družho na Ansel Rd. cena $5000. Hiša za 1 družino na 135. cesti, cena $5000. Hiša za 2 družini na 77. cesti, elektrika, kopališče, škrljeva streha, cena $4200. 3 hiše na 68. Cesti, cena $6200. Hiša 16 sob na Bonna ave. cena $6500. Rent $70. Hiša 14 sob, na 64. cesti, lot 50X150, cena $7500. Zidana hiša na E. Boulevard, cena $45.000. Zidana hiša na St. Clair ave. ,2. prodajalni in stanovanje, cena $17.000, Zidana hiša na 65. cesti z 36. sobami, ve lik lot, cena $21.000. Zidana hi* ša na St. Clair ave, 12 sob in trgovina $9500. Hiša z 8 sobami na Alhambra Rd. elektrika, 2 kopališča, cena $5000. Takoj $1500. Hiša 8 sob, na Sylvia-av. elektrika, 2 kopališča, cena $4800. Takoj $2000, Hiša z 10 sobami, na 161. St. cena $3800. takoj $500. Nova hiša, 11 sob nil Darwin ave. elektrika, 2 kopališča, škrljeva streha, lot 60X 280, cena $8000, takoj $4000. Imamo tudi nove hiše, plača se takoj $1000. Več farm naprodaj, ki se zamenjajo za mestna poslopja. Za podrobnosti se po-zve na 6106 St. Clair Ave. Vprašajte za FRANK MEH ali FR. SEŠEK. (81) DELNA Th» Slortnian Mutual Btntfit Af'n. Chvlmnd, Ohio Cesto sline bolečine, ki so posledica kake nepravilnosti v njihovem delikatnem sistemu. Potrebujejo tonike in popravljalnega zdravila, ki bo zmanjšalo nevarnost ter pregnalo bolečine. ZVEZINO PREMOŽENJE V GOTOVINI DNE 31. MAJA, 1919 osmrtninski sklad ..................................$41.802.58 *>lnlftki sklad .............................. ........$26.014.44 'upravni sklad/......................................S 2.951.50 Skupaj......................$70.768.52 Ima 18 krajevnih dru&tvev z 2123 Članicami In člani. j Semolunas : O. D. n SPECIALIST ZA OČI. \ M 8115 ST. CLAIR AVENUE. S 2. nadstropje. H M H n Zdravimo oči in jih preiš- E M v * h cemo. h M H j Preskrbimo prava očala, jj uxxuxrxKniiiiiiiixiiiii Takoj dobi delo izurjen popravljalec ur in pomočnik v zlatarski trgovini. Dobra plača, Hueter Jewelry Co. 5372 St. Clair ave. (81) Najboljši ekstrakt hmelja in sladi. Doma narejeno pivo ZA MANJE KOT 3 CENTE STEKLENICA. Mi prodamo dovolj hmelja in sladi, da naredite ZA $1.50 NAD 60 STEKLENIC DOBRE PIVE. Po naših priprostih navodilih dobite pripravo kot zamaške, kapice, gumijevo cev in stopper je po oeni na debelo. Nobenega izgovora ni pri tem, da SNZ. sprejema člane samo za Ohio za bolnidko podporo. Zveza je bila pod tem pogojem tudi ustanovljena in se je pokazal napredek v tem, da so možje, ki so ustanovili to Zvezo dobro pomislili. Pri Zvezi je več članov in članic, ki žive izven Ohio in so še vedno člani Zveze, samo, da ne plačujejo za bolniško podporo. To je laž, ker nekateri govore, da potem zgubijo pravice do Zveze če se selijo izven Ohio. Potni list naj vsak zahteva In ostane lahko član te domače družbe in bo zadovoljen z njo. DELO DOBIJO PREM0GARJI Prebavna tonikaP0tr<*na jt za večkrat vzemite z drugimi zdravili vred in Severov 2ivljenski B alzam (Scvera's Balsam of Life) je dobro znan kot tak družabnik pri zdravljenju nevarlnih bolezni. Njegovo glavno delovanje je poprava prebovnega pomanjkanja ter izjava pomirjevalne učinke na ves sistem. Cena 85c in 4c takse. Pršne kopel'«*«!0 Pri zdrav-večkrat priporo-1 jen ju raznih bolezni, posebno, kjer so prizadeti občutljivi deli. V to svrho naj se pridene Severov Antisepftol (Severa's Anti-s^psol) v vodo, katero nameravate rabiti. Pridenite eno žlico vsakemu kvortu prevrelc vode in pustite, da se shladi v popolno raztopino. Cena 35c in 2c takse. Najbolj&e jame. Plača od tone. Za pojasnila se obrnite na 313 Superior-av. N. W. Cleveland, O. zgoraj. SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUŠTVIH, ASESMENT ST. 68. JUN. '19. ZOPET SPREJETI: I PRI ST. I. C. 1052 Fr. Semprimožnik, 1305 John Slogar, 1324 Mike Sed-mak, 2532 Fr. Pavlovlč, 1408 Fr. Colarlč, 1984 Kozman Harambaša, 233 Ant. Kolenc, 1308 Fr. Zalokar, 199 Fr. Globokar, 108 Tomaž Zele, 395 Ant. Jalovec. PRI ST. 2. C. 2155 Ivana Kuhelj, 1307 Mary Poznik, 1213 Jedert Dolinar, 1876 Fanny Rebolj, 1234 Ana., Judnič. i: PRI ST. 4. C. 1148 Mary Urbančič, 1105 Alice Jaklič, 1271 Mary Kurent, s 1407 Ap. Zalaznik, 1817 Jenny Lenarčič, 1490 Al. Paklž, 1744 Mary Tomažin, l 1575 Rozi Eckart, 1981 Fr. Znidaršlč, 1572 Josipina Jerše, 1541 Ana Jerše, 1390 Mary Žnidaršič, 1604 Ema Lučič, 457 Frances 2uliČ, 1940 Al. Leskovec, 1228 Mary Gorenc, 2367 Fr. Modtc, 477 Fr. Kozoglav, 827 Ant. Nadbath, 1820 t Mary Cimperman, 245 Jožefa Ogrln, 1416Mary Jerič, 1639 Mary Tomažin, 1709 Ana Posh. t v PRI ST. 8. C. 949 Anton Kerimanc, 371 Mary Gros, 358 Ignac Medved, /61 Ignacij Gros. Ji PRI ST. 10. C. 1629 Rozi Perhavec, 2317 Al. Zupančič, 2546 Mihael Maver |aPf457 Frank Hočevar, 2220 Marija Jernejčič, 1367 Mihael Gnidovec. PRI ST. 11. C. 2493 Jostplna Furlan, 2123 Ana Hočevar. PRI T. 12. C. 840 Josip Bogolln, 534 Fr. Sober, 669 John Blatnik f PRI ST. 14. C. 429 Jakob Sušclj, 925 Mat. Mihevc, 2599 Fr. Simončič, 1085 John Simončič, 2741 N. Terček. PRI ST. 17. C. 763 Fr. Fridhofer, 1769 John Jatnnik. PRI ST. 18. C. 2290 Tomaž Leveč, 846 Matej Holmar. PRI ST. 20. C. 1997 Mike Femec, 2234 Fanny Tomažin, 2024 Josip Zura, 2244 Julija Femec. PRI ST. 2L C. 2654 Josip Vidmar, 2688 Frank Rešek, 2749 Josip Tilo-' sinez. t PRVI MESEC SUSPENDIRANI: PRI ST. 1. C. 12"6 Joe Lušin, 981 Fr. Senica, 991 Fr. Gabrijel, 1033 Joe Hren, 1315 Louis. Intihar, 995 Joe Zupančič, 1256 John Ponikvar, 2174 Jakob t Brezec, 1684 Frank Zalar, 1499 Ant. Anžur, 2276 Joe Benko, 2377 Frank Vln-tar, 1503 Maks Ivančič, 2378 Martin Vintar, 2306 Louis Mohorčič, 152 John Straus, 403 Mike Cvetkovič, 1985 Joe Jene. 2178 Peter Ocvirak, 2429 Lovr. Skrjanc, 50 John Zdovc, 18 Frank Okički, 642 John Pajk, 9 Frank MatjaSič, «30 Joe Nose. PRI ST. 2. C. 1116 Ivana LauSin, 1558 Jenny Pekol, 1875 Karolina Golob. , PRI ST. 4. C. 1300 Iv. Petkovšek, 1992 Margareta Jamnik, 1359 Jožefa Antončič, 1339 Ter. OStir, 1356 Krist. Urbas, 1492 Jera Skubic, 1382 Johana Božič, 1607 Frances Nose, 1229 Ana Maver, 1957 Ana PriSel, 1530 Mary Ma-usaer, 1715 Ivana Ježek, 1958 Mary Zabukovec, 1239 Helena 2lindra, 1589 Frances Žnidariič, 542 Josipina Posh, 1542 Matolda Starič, 1926 Mary Sadar, 1221 Agnes Baraga, 269 Mary Novak, 1296 Agnes Matjaiič, 2277 Jenny Hro-vatin, 777 Jožefa Podobnikar, 1574 Agnes Germ. 450 Ana Leriče, 435 Angela 21bert, 440 Mary Repar, 505 Johana Koprivec, 720 Mary 2ot. PRI ST. 8. C. 948 Martin Luznar. PRI ST. 9. C. 2667 John Gerbec, 2736 Anton Roje. PRI ST. 10. C. 1621 Mihael Horvat, 2120 Ignacij Dolenc, 2342 Frank Ter-lep, 2137 Anton Kmet, 2456 Ana Legati, 2138 Jožef Kmet, 2460 Jožefa Terlep, 2462 Jožef Terlep, 2637 Mary Šinkovec. PRI ST. 11. C. 1519 Ana Blatnik, 2094 Mary Jerše, 664 Frances Si- ii mončič. fj ppj 12. C. 2495 Frank Sile. PRI ST. 14. C. 311 Frank Hrovat, 2676 Fr. Strajnar, 1920 John Ausec, 302 Lovrenc Hrovatin, 647 Anton Zakrajšek, 26 John Velkovrh, 2431 Louis Mežnar. PRI ST. 16. C. 2551. Josip Malovasich. PRI ST. 17. C. 1863 Josip Žgajnnar, 672 Josip Kodrič, 765 Mihael Dren-šek, 598 Louis Kovačič, 2356 John Robas, 6 0 John Podobnikar, 740 August Guštin, 685 Frank Zgonc, 185 Ferdinand Kohlar. PRI ST. 20. C. 2397 John Zupan, 2398 Frank GrobovSek, 2400 Fanny Gli-var, 1991 John Boben, 2002 Mike Skerl, 2474 Louis Skufca, 2416 Mary Kramar 2057 Andrej Zadnik, 2069 John Kodeh, 2476 Mary Zabukovec, 2477 Mike Skubic, 1995 Andrej Slokar. PRI ST. 21. C. 2503 John 2orž, 2516 John Jelerčič. PASIVNI ČLANI: C. 2589 Frank Bizjak — 1, 976 John Hlad — 1, 1883 Matevž Mavko — I, 955 Jenny Požun — 4, 1231 Jožefa Vegel — 4, 1415 Johana Kolenc — 4, 1243 Rozi Cimperman — 4, 2557 Frances Mihelčič — 4, 1914 John Gustinčič | — 8, 1627 Martin 2ugel — 17, 684 John Jevnikar — 17, 2395 Ignac Glivar — 20, 2614 Frank Kužnik — 21, 2615 Anton Rosa — 21. IZOBČENI ČLANI: ^ C. 2379 John Vegelj — 1, 996 Anton Sernel — 1. PRESTOPILA: C. 1494 Mary Marko od št. 10 k št. 4. £ UMRLA: C. 959 Andrej Draksler — 7, umrl 15. junija ..................$300.00 Eh C. 301 Martin GoriSek — 14, umrl 12. junija..................$1000.00 v NOVI ČLANI: * ST. L C. 2830-26 Louis Pirnat, 2831-25 Frank Oblak, 2832-25 Florijan Kovačič, 2833-34 Rudolf Pate, 2834-24 Anton Marn. ST. 4. C. 2835-22 Mary Kocjan, 2836-17 Pauline Lekše, 2837-31 Frances Germek. ST. 14. C. 2838-26 Frank Mramor, 2839-40 Frank Jakomin, 2840-39 Frank Grofelnlk. ŠT. 18. C. 2841-47 Fred. MlSič, 2842-45 John Avsec, ST. 20. C. 2843-25 Joe Novak. ST. 21. C. 2844-27 Frank Lenček, 2845-35 Mary Skrjanc, 2846-39 Joe Razdrh, 2847-29 Joseph Millek,..............Skupaj novih članov in ic "18" I Cleveland, Ohio dne 9. julija, 1919. FRANK HUDOVERNIK, tajnik Opomba tajnika: Ker je pol leta Že poteklo, hočem tukaj podati statistiko / o napredku članstva v Šestih mesecih. Koncem leta 1918. j«, Zveza štela 2023. M Število članstva je naraščalo po mesecih: januarija "20", feb. "26", marca "8", M april "18", naj "28" in junij "14", skupaj za 114 novih članov in članic v teku ■ 6 mesecev. Število članov šteje z dne 30. junijem 1919, 2137. članom in članicam se priporoča, da povsod agitirajo za SDZ., ker je edina organizacija, katera je bila na trdni in solidni podlogi ustanovljena. Cleve-land«'an i orno lahko ponosni na njo. čitaj zgoranje poročilo. $26.000.00 dolar-k jev v bolniškem skladu. POZOR! PLUMBING! B Severova družinska zdravila prodajajo vsepovsod lekarnarji. H Zahtevajte Severova zdravila ter zavračujte ponaredbe. Če jih ne g morete dobiti v svoji bližini jih naroČite naravnost ter pridenite poli trebno svoto z davkom v red. W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA. Ako rabite v hiši zanesljir vega delavca za vsakovrstno plumbersko delo, potem se oglasite pri vašem starem, dobro znanem prijatelju Geo. A. Lorentz, 6203 Superior ave. Sprejemam vsakovrstna popravila, postavljam kopališča, vsakovrstne sinke, boi-lerje na paro, za vroCo vodo toilete in najnovejše vrste fornese. CENE NIZKE IN DE LO GARANTIRANO! Bell Phone Rosedale 5224 Princeton, 1319 (x25) PROTI VROČINI! Otvoril sem novo KOPALIŠČE, z vročo ali hladno vodo, kakor tudi "shower baths", kakor želite. Brisače i milo ?0c za kopel j. 921 St. Clair ave. blizu 9. ceste. (101) Avtoriziran kapital Nobena banka vam ne plačuje tako visoke obresti kakor 1105 WALMUT AVE. blizu E. 9th St. Zastopniki se iščejo. Prospect 2768 Tudi v grocerijah in lekarnah. 6313 ST. CLAIR AVL Vloge nosijo po 5 odst. in delnice lepe dividende. Naš zavod je pod državnim nadzorstvom. Ves denar se pogojuje samo na prve vknjižbe, In je najbolj varno naložen. Obiščite nas in dali vam bodemo vse potrebne informacije. ZAKAJ si zavijate sami cigarete? ZATO ker se ZANIMATE vedeti kaj kadite. Da boste imeli najboljši užitek, rabite LIBERTY CLUB cigaretni papir, kateri je najboljši in najfinejši in ki zadovolji najbolj delikalni okus. VARUJTE SE PRED PONAREDBAM1. Cena zavojčku $4.25. 100 kosov v zavojčku. Edini razpošiljale! National Importing Company Inc. 727 FIFTH AVE. Pittsburg, Pa. POPUST PRODAJALCEM PRI NAS ODPRTO VSAK VEČER OD 7. URE DO 8. URE ZVEČER. Tri dnevno zdravilo z TO NAZNANILO VELJA, DOKLER NISO NASI PROSTORI PREUREJENI LEO. SCHWALB, 6131 St. Clair Ave. Onim, ki trpijo na zaprtju, dispep-siji, kislem želodcu, neredih v obis-tih je Laxcarin dragoceno zdravilo za slabe živce, zgubljeno živahnost, moč in energijo, glavobol, brezspa-nje, nečisto kri, splošno slabost, ne-vrastenijo. Pošljite 10c v znamkah za stroške zavijanja in poštnino. LAXAL MEDICINES COMPANY Laxal Bldg. Dept. 18 435— 4th Avenue, Pittsburg, Pa. NAZNANILO. Članom dr. Bled, št. 20. na<-znanjam, da je iz glavnega urada razpisana naklada 50c. za vsakega člana in članico za mesec julij v pokritje stroškov prihodnje konvencije, ki se prične drugi ponde-ljek v septembru. Bratje, opominjam vas toraj, da se udeležite prihodnje seje, ker sedaj ne bo nobenega izgovora, bom plačal prihodnjo sejo, ker kdor naklade ne plača, tudi asementa ne sprej mem. Kdor pa se slučajno n* more udeležiti, naj pošlje asesment drugim potom, naj doda še 50c. za naklado. Z bratskim pozdravom Anton Gorenc, tajnik. 1 H l i t MIH H Lake Shore Banking & Trust Co. ST. CLAIR AVE. VOGAL 5 5. CESTE IŠČE SE čedna, mirna in svetla soba pri dobrih ljudeh, ki ki so mirni. Za eno osebo. Kdor ima kaj primernega, naj pove v upravništvu lista. (8i) POZOR ROJAKI f Nekateri bi radi kupili v Not-tinghamu lote v bližini Kastel-čevega posestva, je že več let rojakom dobro poznano. Nekateri bi radi naravnost od lastnika bolj poceni kupili, pa se ne vedo kam obrniti. Jaz imam 7 lotov naprodaj, katere lahko kupite z malim denarjem. Cena je ista kot'je bila pred štirimi leti, in sicer samo za deset dni po tej nizki ceni. JOHN HOČEVAR, lastnik, blizu stop 117, 15400 Lucknow-a. Collinwood (84) 1355 E. 55th St.vog.St. Clair Vstop na 55. cesti nad lekarno Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer. Zaprto ob sredah pop. tudi v nedeljo zjutraj. **** M- >»»+***** * * »■!■ i * t i + Pošiljamo denar v staro domovino točno in hitro. Vsaka poŠiljatev je jamčena. Prodajamo šifkarte. Pomagamo dobiti legitimacije, pase. Plačamo od hranilnih vlog 4 proc. obresti. Pišite za na< uljne informacije slovensko ali hrvatsko. J, B. MIHALJEVIČ, upravitelj inozemskega oddelka« PODPIRAJTE DOMAČINA. Spodaj podpisani Jugoslovan se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom za vsakovrstna plumberska dela, kakor upeljavanje toilets, sinkov, boilers, in tako dalje. Vse dejo izvršujem v vašo popolno zado-voljnost in garantirano, po zmernih cenah. Priporočam se vsem rojakom v obilna naročila. Podpirajte domačega Človeka, ki vam pošteno postreže. / NICK DAVIDOVICH, 6620 St. Clair ave. Tel. Princeton 1173 POZOR! Ako hočete kupiti ali prodati hišo ali zemljišče, oglasite se pri Jakob Tisovec, Ako potrebujete odvetnika, da se pogovorite v slovenskem jeziku, oglasite se pri Harry F. Click, odvetnik. Jakob Tisovec 1366 Marquette Rd. nasproti Lake Shore Banke.— Cen- DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša posebnost 308 PERMANENT BLDG. 74$ EUCLID AVE. NEAR E. 9th ST. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popoldne od 7. ure do 8. zvečer Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. Naprodaj je vsa oprava za saloon, ali pa se da' tudi v najem. Velik, lep prostor, ja-ko pripraven za pool room. 1316 E. 55th St. | (81) Butler & Kmetz se priporočata Slovencem za barvanje in papiranje hiš. Posebno nizke cene vsem, ki naročijo delo tekom julija meseca. Telefonirajte Union 601 K in naročite kar želite, ali se oglasite na 3620 H. 82nd St. (81) Odda se v najdi tri sobe za malo družino,' elektrika in kopališče. Vpraša se v uredništvu. (82) --..... V najem se odasti dve sobi spodaj, za dva fanta, s posebnim vhodom. Voda, plin in elektrika. Pripravno tudi le vrdte. Naša izdeloval niča mehkih pijač je dobila priznanje od mestnih in državnih oblasti kot najbolj čista in pravilno urejena. Pri nas rabimo samo najboljši materija] za mehke pijače. Izdelujemo: Selcer, vse vrste popa, ginger beer, root beer, najfinejšo pijačo iz limoninega in pomarančnega soka. Slovenci, podpirajte domače podjetje. DANES SLOVENSKI Double Eagle Bottling Works Zdravje je največji imetek v življenju. Dober oh ran je veleč istega je naš. 6127 St Clair Ave. «h Knaosovo poslopje nad Grdi- 1 novo trgovino i Najboljše zo bo zdrav- V niško delo po niz- I kih cenah. I I Uradu« ur« od 130 zjutraj d« 1 ' 8:30 zv«£er. ' , * * Slovenec ki je izučen v me- JOHN POTOKAR, lastnik. 6517 ST. CLAIR AVE ki ne vsebuje nobenih kemičnih primesi. Prirejen je, I da po našem navodilu vSak 1 ahko doma vari pravo, sveže in okusno pivot deset galon $1.50. Hranite denar in kupujte doma. Pišite in prepri-^ 4 čajte se. Navodila kakor tudi vse potrebno se dobi pri I Cuy. Central 8821-W MIHAEL S. ČEREZIN, Hrvatsko-slovenski odvetnik Jmim — HANS IZ ISLANDA SPISAL VICTOR HUGO, ROMAN ZA "A. D." PRIREDIL P. "Starec," začne zdajci mladi potnik, "ko se je blisk pravkar posvetil, sem opazil Vygla stolp na najini desnici; zapustiva toraj to pot po kateri sva do sedaj korakala in obrniva se proti stolpu, kjer lahko poiščeva zavetje." "Zavetje v J)rokletem stolpu!" zakriči stari mož, "naj vas brani sveti Hospicij! Le pomislite,, mojster, da stolp je zapuščen in le strahovi prebivajo v njem." "Toliko bolje, starec! Nama pri vratih ne bo treba čakati na milost domačinov, da nama odpro." "Toda spomnite se na prokletstvo, ki je v zvezi s tem stolpom!" "Ha, če je stolp sedaj pro-klet, bo naenkrat blagoslovljen, ko poiščeva midva zavetja v njem. Le pojdi za menoj, starec, nič se ne obotavljaj! Povem, da pri takem vremenu bi raje poiskal družbo razbojnikov kot da bi se močil pod milim nebom." In kljub nadaljnim ugovorom starca, ga prime mladi potnik pod pazduho ter potegnne s seboj proti poslo-pjli, ki je bilo prav v bližini kot so kazali bliski, ki so urno sledili eden drugemu. Ko kim jopičem iste barve kot njeno krilo, katerega rokav-niki so bili odrezani pri komolcih. Veter, ki je zdajci svobodno pihal pri odprtih vratih, je grozil ugasniti svetilko in medtem je metal njene že itak razkuštrane sive lase, ki so ženski podajali še groznejše lice kakor ga je imela v resnici. "Dobra žena!" reče mlajši novodošlec v katerem je cenjeni bralec gotovo že pogodil našega mladega prijatelja Ordenerja de Gulden-lew, sina danskega podkralja "dobra žena, zunaj lije dež mi opisali, in skoro me mika in pri dobri volji sem, da se spoznam z njim kaj bolj natančno.' "Mladič, z njim se prav hi tro spoznaš, toda še hitreje se to znanje neha. Če ti tvoj nemirni in zli duh ne da mi ru, pojdi in ubij Človeka, ali pa razmesari mrtvega člove >ka, in kmalu se boš seznanil z njim "Razmesari mrtvega človeka!" ponavlja starec s tresočim glasom, ko se skrije v senci svojega spremljevalca. "Skoro je ne razumem, kaj govori," pravi Ordener; prideta v neposredno bližino i tal, stala je nepremično pred kot bi nocoj šel zadnjič; vi ''žena, vi ne govorite odkri vi imate gotovo streho, mi i- to in naravnost; bolje je, da mamo pa zlato." j nehate s svojo govorico in Njegov starejši spremiie-1 nam odkažete prostor v tem valeč pa ga zdajci potegne za stanovanju, kajti le blazen rob plašča in mu zašepeče v človek bi šel v takem vreme-ušesa: "Ža božjo voljo, moj- nu ven in nadaljeval svojo ster, kaj govorite! Če to ni pot." prebivališče roparjev, tedaj "Nesrečni mož!" vzklikne je gotovo hudič na stanova- ženska, "nikar ne trkaj na nju v tej podrtiji. Naš denar, vrata moža, ki ne more od-namesto, da bi nama priboril preti nikomur drugih vrat streho, bo usodepoln za na-ju." Medtem pa je ženska pozabila nekoliko na strah radi nepričakovanega prihoda dveh tujcev. Začela ju je meriti s pogledom od vrha do stolpa, opazita v eni izmed op stolpnih linic luč. "Glej," reče mladenič, "videti je, da je stolp zaseden in da ni tako zapuščen, kot se je zdelo tvojim starim kostem. Gotovo ti bo sedaj la-glje pri duši, starec!" "Oh, moj Bog, moj Bog!" kriči stari mož. "Kaj me vodite mojster! Sveti Hospicij naj me obvaruje pred vstopom v to hudičevo maliko valnico!" Zdaj lajci sta dospela pred vznožje stolpa. Mladi potnik prav krepko potrka na nova vrata te jako razvpite razvaline. "Pomiri se starec! Prav gotovo je prišel v poslopje kak pobožen puščavnik, da posveti to razvpito razvalino s svojo navzočnostjo.' "Ne, ne," protestira starec, "jaz ne grem notri. Jaz sem vam priča, da noben menih ne more Živeti v tem »kletem stolpu, razven Če la s seboj eno izemd sedmih Belcebubovih verig, da iveže vraga, ki stanuje v razvalinah." Med tem pogovorom pa se je pomaknila luč iz gorenje linice vedno bolj navzdol in |dajci je zasijala skozi ključavnico na notranji strani vrat. "Pozno prihajaš, Nychol" zahrešči zdajci oster glas. "Vislice so bile postavljene opoldne, in le šest ur dolga pot je od Skongena do Vyg-le. Ali si mogoče imel kaj iz-vanrednega dela?" Ta vprašanja so se vsula nad novodošleca v trenotku ko so se odprla vrata. Ko pa ženska, ki je odprla vrata, zagleda dvoje tujih postav zunaj, namesto onega, katerega je pričakovala, prestrašeno zakriči in se hitro umakne nazaj. Njena postava nikakor ni bila taka, da bi zbudila zaupanje. Bila je precej visoke postave; nad svojo glavo drži železno svetilko, ki je razširjala precej jasne ,žarke svetlobe po njenem ffiličju. Njena živahna, toda su hotna koščena postava je bila ro podobna mrtvaški, in njenih globoko udrtih oči ihajali pogledi, ki so bili enaki odsevom mrtva-Ije. Oblečena je bila rdeče domače bla-je tvorilo dolgo krilo, ji je segalo do golih so bile deloma blatno rdečo uptdla prsa so napol pokrita z njima, ne vedoča, kaj bi odgovorila. Mladi popotnik pa odvrne svojemu starejšemu spremljevalcu: "Molči!" Potem pa potegne iz notranjosti svojega plašča precej težko mošnji-co in pokaže precej zlatnikov dočim ponavlja svojo prošnjo za prenočišče v tem slabem vremenu. "Tujca!" krikne zdajci ženska, kot bi prej ne slišala njiju glasov, "ali so vaju vajini angelji varuhi zapustili? Česa iščeta pri prokletih prebivalcih prokletega stolpa! Tujca, pri moji veri, ljudje vaju niso poslali v te razvaline v prenočišče, kajti sicer bi vama povedali: "Bolje je prenočiti na prostem v gromu in blisku kot pa v prokletem Vygla stolpu! Edino živo bitje, ki prestopi ta prag, ne prestopi praga nobenega druzega živega človeka. Kjer je množica, »tam naredi on prostor in vrzel v množici, kajti on se živi samo od smrti, on nima nikjer prostora in počitka razven tam, kjer vlada smrt, kjer se sliši ljudsko prokletsvo. On je pokoren samo ljudskemu mašče vanju. In živeti ne bi mogel če ljudje ne bi bili zločinci. In največji zločinec, ko pride ura njegove usode, ga pro-klinja, in v tem prokletstvu si on služi svoj kruh. Tujci! Da, v resnici morata biti tujca, ker se je\drznila vajina nora prestopiti prag tega bivališča! Nobenega strahu ne berem na vajinih licih. Nikar ne vznemirjajta nadalje volkuljo, ki doji svoje mJadiče, vrnita se na pot, po kateri hodijo ostali ljudje, in če hočeta še kdaj priti v pošteno Človeško družbo, tedaj nikar ne pripovedujta ljudem, da sta prestopila prag, kjer stanujejo prokleti stanovalci Vygla stoipa!" Ko spregovo ri te besede, pokaže ženska proti vratom in se približa novodšlecema. Starec se je tresel po celem telesu, menda mu je zadnja kost grozila pasti iz sklepov. Proseče pogleduje svojega mladega spre mljevalca, kateri pa skoro ničesar ni razumel kaj je ženska govorila, ker je pripovedovala tako hitro, da ni mo-M slediti njenim besedam. Mislil je. da se ie ženski zmešalo v glavi, poleg tega pa nikakor ni bil pripravljen, da ^e poda znova ven na dež, ki ie Se vedno padal v gostih kot vrat groba." Dalje DrthodnjlC. — Pisma imajo v našem uradu John Samsa in John Božič. Izkazati se morajo da so pravi, da pisma lahko prejmejo. ATI KJE FANTJE se sprejmejo na stanovanje, pripravno za pečiarje. 1378 E. 47th St. (84) FANTJE SE SPREJMEJO na hrano in stanovanje. 6021 Bonna ave. NAPRODAJ SO HARMONIKE, Fu-ksovega dela. Prodajo se poceni. 3123 St. Clair ave. (83) •**—"J" I .... v ■ _ i II PRODA SE dobro ohranjena peč, na plin ali premog. Rabljena samo eno leto. 1401 E.53rd St. *(83) IŠČE SE SLOVENKA ali Hrvatica, ki bi pazila na otroke. Vpraša se na 1070 E. 64th St. (83) LEPA, ČEDNA SOBA, brez hrane se da v najem za I fanta. 1075 E. 64th St. Naprodaj je dobro idoča mesnica. Proda se radi boleli nosti gospodarja. Vprašajte na 4706 St; Clair ave. (81) "NAPRODAJ JE Candy-Store. Vprašajte na 3942 St. Clair ave. (Mo 84) za noge. e. Vprašajte ni . 47th St. zgoraj. (81) Ako Vami » pri . pri Vi ranjena nog;o aH cc ir na ta način povzroče bolednine, ki ign in i srbljenjo, ako nabreknejo rlijh In ran® povzročajo inje, ne cagajte. Dobite i lekarnarju Severn's Foot Powder (Severov Praiek za nog«) In kom-fort za Val® noge bo zagotovljen. To je prijeten praiek za posutega praška med prati in na vrh t®r podplatih viako jutro In nekoliko v vsak čevelj ali nogovico po- vzroči Čudeže, davka. centi in lo W. F. jSEVERA CO. CEDAR, RAPIDS, IOWA National Drug Store! SLOVENSKA LEKANA Vogal St. Clair ave. in 61. cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. "Pri podinja. Rojaki, take prilike ne bo več! Hiša naprodaj za 3 družine, na 1153 Norwood Rd. samo $1500 takoj, drugo na obroke. Hiša, 6 sob, s kopališčem, na 68. cesti. Cena $3500 Hiša 6 sob, na 67. cesti, cena $3500. Moderna hiša, 10 sob, na 53. cesti, cena $4600, za dve družini. Hiša za 4 družine na 53. cesti, cena samo $6400. Takoj $2000. Hiša, 15 sob, na St. Clair cesti kjer je bil prej saloon. Rent $100 na mesec, cena $9700. Takoj $2500, če se proda v sedmih dneh. To je ako poceni, pripravno za mesnico. Zidana hiša za 6 družin, blizu Norwood Rd. cena $13.500. Hrta za 2 dru-i, blizu 79. ceste. Proda se radi odhoda iz mesta, aki. oglejte si te hiše, • jako poceni. Poizve se Lusin, 1065 E. 66th FARME NAPRODAJ! v državi New York. 65 akrov sčiščene ravne zemlje, 6 akrov gozda, brez poslopja, cena $800. $500 takoj in drugo $100 na leto in obresti po 5 proc. 67 akrov ščiščene zemlje, 8 akrov gozda, in zemlja ravna, hiša 9 sob in hlev, cena $1500. Takoj se plača $600, drugo po $100 na leto in obresti po 5 proc. 60 akrov ravne zemlje, 6 akrov gozda, poslopje bolj zapuščeno, cena $1300. Takoj se plača $500, drugo po $100 na leto in obresti po 5 proc. Opomba: Vse te tri farme so prav skupaj, sedaj ni nič oranega na njih, ampak kosijo mrvo. Lastniki teh farm so v mestu New York in zato jih prodajajo poceni. Do teh farm pride voz vsaki dan, da mleko pelje v mlekarno in so samo 4 milje od mesta in mlekarne in od ukaj, kjer jaz stanujem, eno miljo od šole. To je zla-i:a prilika za revno družino, catero veseli iti na farme. Farme naprodaj z živino! 118 akrov, poslopje v dobrem stanjq in vse potrebno orodje, 7 ferav, en bik, 5 te-ic po dve leti stare, 5 telet, 2 konnja, 3 prašiči, 130 kokoši. Ker je mož zelo star in brez otrok, proda vse skupaj za $5000. Takoj plačate $1500 drugo po $100 na leto in obresti po 5 proc. Ta farma sedaj prinese $8 dnevnih dohodkov brez drugih pridelkov, samo od živine in kokoši. Je pol milje od tla-kane ceste, dve in polj milji od postaje in mlekarne. Farma ni hribovita ampak je nekoliko opeta, in je tekoča voda pri hlevu in hiši. Slovenci v Clevelandu, takšnih farm imam več naprodaj, in tukaj je že 14 Slovencev kupilo farme in so vsi zadovoljni. Ako katerega veseli kmetija naj mi piše za pojasnila. John Zulich, East Worcester, New York. Tem potom tudi naznanjam vsem Slovencem v Clevelandu, da sem^e preselil iz Cleveland'*, 1261 Norwood Rd. v East Worcester, New York. To je farmarsko me-rto in je jako zdravo podnebje, zato prosim vse slovenske turiste, kadar greste poleti ven na deželo, da pridete tudi nas obiskat. Kako bomo še kaj tukaj kmetovali, to bom še poročal v listu. John Zulich, East Worcester, New York. (81) NAZNANILO. Članom dr. Ribnica št. 12. SDZ se naznanja, da se pobira meseca julija 50c. naklade za stroške konvencijej. Vsak član mora poleg rednega ase-smenta plačati tudi 50c. do-klade. Prošeni ste, da se udeležite prihodnje seje vsi. A. Lausin, tajnik (81) POZOR! Prejel sem zopet nekaj jugoslovanskih pisemskih znamk, ki so prav pripravne, ako jih pošljete v pismu svojcem v staro domovino, ker s tem prihranite stroške za odgovor. Zelo poceni v ameriški vrednosti se dobe pri Rud Perdanu, 6026 St. Clair ave. ali pri Mike Kos Dry Cleaning, kakor tudi pri meni na domu. S tem pomagamo dragim domačim, ker denar je namenjen za invalide. Se priporoča Frank Pečjak, 1395 E. 43. St. (82) Naprodaj je farma, 105 akrov, izvrstno obdelana, fina črna zemlja, hiša 7 sob, lepi hlevi, 18 akrov pšenice, 12 akrov ovsa, 8 akrov koruze, 6 akrov krompirja, 25 akrov travnika, 25 akrov gozda, ostanek so pašniki. 4 konji, krav, 2 teleti, prasec svinj, 30 kokoši, vse potrebščine. Prostor je idealen, 2 milji od mesta in miljo od tla kane ceste. Za podrobnosti se obrnite na M. R. Steibel 1013 Evangeline Rd. Vzemite London Rd. karo. Tel Wood 456 R. (82) če vi niato dobili pomoči za svojo bolezen in ste __________________________________. ... _......_____________ BO- LEZNI ŽENSK in MOŠKIH, in vi imate dobiček moje skušnje, če vas osebno vselej vidim. Dam vam najboljše moderno in znanstveno zdravljenje, električno in zdravniško. MOŽJE IN ŽENE ki trpijo na kroničnih, nervoznih, krvnih, kožnih in drugih nerednosti, ali če trpite na želoden, odvajalnih organih ali oblstih, ali če imate revma-tizem, bolečine v hrbtu ali v sklepih, z gubo apetlta, glavobol, zaprtje, vrtoglavost, katar v glavi, nosu ali vratu, vprašajte za nasvet sedaj: -ODLAŠANJE JE NEVARNO. Uspehi so kar šteje. Mnogo bolezni, ki se jih je zanemarjalo ali nepravilno zdravilo, ali mogoče kaj druzega, je bilo že ozdravljenih pri meni. Pridite in vam povem kaj morem narediti za vas. PREISKAVA IN NASVET Je popolnoma ZASTONJ. Moji računi za zdravljenje so Jako zmerni in JIH LAHKO PLAČA VSAK za pomoč in korist ki jo dobite od mene. Nobenega slučaja ne prevzamemo, če ne moremo ozdraviti. Pridite dane«. Uradne ure: PRIDITE DANES Ob nedeljah: Od 9. zj. do 8. zv. PREISKAVA ZASTONJ Od 10. zj. do 2. pop. DR. KENEALY 647 EUCLID AVE. 2. NADSTROPJE, CLEVELAND,O NASPROTI Rennblic Blrlfr ' ZRAVEN STAR TAYLOR ARKADE KCpUDUC tfldg. GLEDALIŠČA 3 MAGNIFICENT STEAMERS 3 Th« Gf»t Ship "SEEANPBEE" — "CITY OF ERIE" "CXTY OF BUFFALO" ' aiTwusu CLEVELAND — Daily, May lat to Nov. 15th—BUFFALO Lowe CumtLAND - 9:00 p. M.) Eastsr* ( Lcre Buffalo - 9,00 r. M. Arrirc Huffalo . 7i80 A. M. ) Standard TlKit \ Arrtre Cleveland 7i80 A. If. SKS^^L'lLPS'^SJSfor. N'i«?"*-Klt)1'' »V ftortcm r.iid Canadian pofnta. Railroad tickets ticket nient cr Amarijw E*w»» A,-ir>t '.i* tlokct j » j C. & 1J, Ur«. NowToariitAntanihiil iUt—»7.60 Koaim irip. with i dayn return lip.it, jot era apt ciewdhigmtajj^lbSg? y tond owtwwJ puw.to chart „f The CIllitti i? "SliEANlW;'' Mat on racal* of Are cctU. Alaoaak for ourgl-pagc ptct.irial and dcacriytlm WMnt frw roc*lpt ol Tha Cleveland & Buffalo T ran »it Company -0T,:? Tko Gnat SUp '8EIAH9B1E" —ihm iargcit and mart coatly paaaouger Htcaitirr on inland waU-raof Ibu world. SImdIuc FARE*4°3 Soba se odda 1376 E. 47th St. za 1 fanta, zgoraj. (82) POZOR! Proda se korner lot v Garfield parku, radi odhoda v stari kraj poceni. Lot je 50X 109, cesta tlakana, voda, ka-; nal, elektrika. $100 izpod cene. Vprašajte na 1155 E. 58. St. Lahko odpfačujete na mesec. Požurite se, kdor želi biti zraven parka. (82) J. S.Jablonski SLOVENSKI FOTOGRAF. 6121 ST. CLAIR AVE. Izdeluj^ slike za ženitbe in drulinake slike,otrolke ■like, bo naj; ovejši modi in po nizkih cenah. Za 4M"00 vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti ZASTONJ. VSE DELO JE GARANTIRANO. 'A. ALI ČAKATE? , Bp - j Čakal bom, dokler me ne bo bolelo, ta izraz se dostikrat rabi, kar se tiče zob. Ali vi čakate, dokler pogori vaSa hiša, predno jo pustite zavarovati? Kadar zboli vaš otrok, ali čakate, da u-mrje, predno pokličete zdrav nika? AH čakate januarsko mrzlo vreme, predno kupite zimsko suknjo? Ne čakajte tolio časa, doler vask boli.. Dr. F. L. Kennedy, zobo-zd&vnik, 5402 Superior ave. ceste r Uradne ure od 9-12, in od 1-5. GovcStt slovensko. Zaupno zdravilo dela čudeže. Skoro že trideset let se Tcinerjeva zdravila rabijo z največjim zaupanjem. A to ti}di radi pravega vzroka, toeir zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Mak> povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zaaiesjiva vsebina izdelkov. Branili smo de c^olgio zoper Id'raginjo na vseh števžlnih potrebščinah naših, a novi vijni dlave'k (nam je spod-bil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko (povišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih lekov,priznava brez ugovora, da v sedanjosti, 'ko moramo veilikto' več •plačati za potrebščine, iro tudi lekarja stane veliko več, ni mog>ofče draginji v okom priti. Zato 'Pa bo vrednost Trinerjevih lefkov povrnila odjeniaketn vse kar več plačajo aa nje. TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej ima tako zaupamje in vspeh med svetom, iker učini, da 'bol z«gqbi svoje stališče, Izmed vseh bolezim jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spooetiih v želokku. Trinerjevo Z-dravilno Grenko Vino očisti želadiec in odstrani iz notranjščine drobovja vse! »niabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. TrirHerjevi leki so iprosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in .vsebujejo le potrebne zdraviilne grenke koreniniae ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, nepre-bavnosti, glavobola, polhglavobda, nervoznosti, navadne slaboče, (kakor tudi v želtodidnah neprilikah, ki rade nadlegujejo žens-kta ob premembi žitja ali rudarje ali druge 'cJelavce, ko d daj o in vdihavajo plin, če rabite tak !ek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. D-dbite j'e v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prode«re vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protiraa, ali revma-tizina, rcevragije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša pomoči. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnertje živcev in za mazanje po koipanju nog. Dobite je*v vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN je izvrstno inprav prij'eitno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla ku st; istotako za čiščenje ran,, izpušcamje in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vsefh lekarnah. Naj novejše nagrado so dobila TrinCrjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Medal—San F**nciscO igi5t C rand Prix —Panama 1916. JOSEPH TRINER, MANUFACTURING CHEMIST. 1333-1343 So. Ashland Ave. Chicago, 111. IB1 1731