ttorlr»* izhaja vsakl lorek In soboto Ako pade i>a ta dnevn praznik. dan poprej. se nahaja v „Narodni Tiskarni", ullca Vetturini 8t. 9, kamor je naslflvljati pisma. Nefr&nkirana piHffiH se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. ftokopitfi dopisov se ne vraLa|u ¦ .ttorica* siane na leto 10 K, m pol let« 5 K, im (tin leta 2 50. flpravnifttvo *e nahaja v „Narodni Tltkarnr uiica Vettutini It. 9. A» «.xla*** te piačuje od čveterostopne p«Ut vrste po 1* vtn., za večkratni natis primeren popust. Poftaaic Kile itevilkr staneto 8 vin. in se piodajcjo v raznih gonikili trafikah. St. 12. V (iorici, v soboto dne 11. februvarja 1911. Leto Xlil. Qlvorifev nove umobolnice^ Deželni odbor razpošilja jj&J&če vabilo: ^> ' „DeŽelni odbor se počaščujKva- biti V, Bl. k slovesni otvorilvi deželne umobolnice Franca Jožefa I., ki se vrši dne 15. t. m. ob 10. uri predpoldne. Ob določeni uri se zberejo vabljenci v zavodovi molilnici, ki se pri tej pri- liki blagoslovi, nakar bode čital slo- vesno sv. mašo Nj. Prevzvišenost knez in nadškof. Nato se vrši slovesna otvontev v za to pripravljeni dvorani in ogledo- vanje zavoda." K tej slavnosti so vabljeni vsi na čelniki civilnih in vojaških oblastev v mestu, vsi deželni in državni poslanci te provincije in vsi župani. Slavnost bo, kakor se ra;.vidi iz tega vabila, jednostavna in priprosta, kar odgovarja resnemu in žalostnemu poklicu zavoda. Od srede naprej bode umobolnica odprta vsakemu, ki si jo hoče ogledati, in sicer skozi štiri dni. Vsekako je vredno, da si vsakdo ogleda zf.vod, o katerem so politični nasprotniki S. L S. toliko pisali in la- gali, da se je vse kadilo. Vsakdo se prepriča, da je to rnonumentalno delo, ki dela cast deželnemu odboru in de- želi v obče. Vsi veščaki, ki so si ogle- dali to napravo, so se zelo pohvalno izrekli o njem in dodali, da je ta umo bolnica v majhni meri vzor vseh umo- bolnic v Avstriji. Psihijatri iz Avstrije in iz inozemstva, ki so si ogledali ta zavod, so se čudili, kako je bilo mo- goče zgraditi za tak nizek znesek (pri- bližno 1,400.000 K) tako ve.likansko podjetje. Tudi domači obiskovalci, ki si na- tanko ogledajo zavod z vso njegovo opravo, bodo morali priznati, da se je čuditi, kako je bilo mogoče izvršiti dandanes pri toliki draginji materijala in delavcev tak zavod za navedeni znesek. Obiskovalci se pa tudi prepričajo o brezstudni lažnjivosti „SoČe", ki hoče uže v štirih številih dokazati svojim obžaljevanja vrednim čitateljem, da je uniubolnica povsem italijanska. kakor da bi stala v sredini Toskanskega V predzadnjem številu uže reii rira lažnjiva ,,Soča" in se baha. da je njena zasüiga, ako bodo poleg itali- janskih tudi slovenski napisi v tem zavodu. V zadnjem listu z dne 9. fe- bfuvarja pa piše, da se je deželni gla- var üsmilil klerikalcev ter dal napra- viti tudi slovenske napise; a to še le pottm, ko se je oglasila „SoČa". List misli, da so na eni strani laški. na drugi slovenski napisi. Obiskovalci se pa prepričajo na lieu mesta. da sta oba napisa na jedni in isti tablici in da je izključeno, da bi se bili prvim drugi kasneje dodali. Piepričali se bodo, da se je popolnoma pravično postopalo, kar se jezika tiče, in spoznali bodo lažnjivo „Sočo" v njeni polni nagoti. In tako je prav! Na tak nesramen način lagati se drznejo ljudje, ki imajo v narodnem in gospodarskem oziru toliko smradljivega masla na glavi. Ti širokoustneži so ku- pili za drag denar „Hotel Südbahn", so sami gospodarji istega; a vzdržujejo tarn dunajsko Nemko, da se šopiri po njeni t njeno nemščino, in nimajo za slovenski narod niti toliko obzira, da bi priklopili poleg nemškega napisa „Hotel Südbahn" vsaj v skromni obliki tudi slovenski, kar je pač Skandal! Poglejte njihove prodajalnice, tarn vidite skoro same nemške in italijan- ske reklame. Oglejte si iste na kolo- dvorih. po kavarnah, povsod so raz- glasi nemški ali itaüjanski; o sloven- ščini ni duha ne sluha! In ti „Slo vena" se drznejo še nesramno lagati, da ni izvedena v novi umobolnici po- polna jezikovna jednakopravnostl A zdaj si še domišljujejo ti go- spodje, da je njihova zasluga, če se je uvedlo to v novo umobolnico, kar je ob sebi umljivo? A ne slišijo ti ljudje krohotanja in ne vidijo zašmeha Lahov in Nemcev, ki jasno in glasno zasra- mujejo njihovo bobnanje o narodnem ponosu, ki vendar sami teptajo na naj- nesramnejši m čin narodne pravice tarn, kjer so sami gospodarji ? Banditje v Abrucih so pač po- štenjaki proti tem naprednim politikom! Dopisi. Solkan (Požar). V noči od četrtka na petek in sicer okoli II. ure zvečer izbruhnil je v Solkanu požar in sicer v poslopju dedičev pok. župana solkan- skega A. Mozetiča v takozvanem „klo- štru". Ogenj. ki je nastal baje le po ne- previdnosti, je uničil več hišne oprave, steljo, seno in mnogo drugega blaga. Kar je ostalo sobne oprave. ki je bila vižena skoz okno na tla, se je večino- ma pokvarila. Na pomoč so kmalu po- tem prišli ognjegasci z državnega kolo- dvora v (Jorici m kmalu so ogenj ome- jili. Škoda je še precejšnja in je knta z zavarovanjem. Iz SovodenJ. Kakor čujemo, na- merava vlada zapreti v Sovodnjah čip- karski tečaj. To je žalostno! Nemarnost domačinov bo tega kriva! Ali res nismo vredni dobrot, katere nam jih drugi si- lijo! Le poglejmo na Dol-Otlico. v Vel. Dol, na Cerkljansko, kako pridno čip- kajo! Pri nas pa?! V začetku je bilo vse navdušeno, tako da ni bilo niti prostora dovolj za učenke. Sedaj je skoraj prazno! Vsi bi se morali pobri- gati, da bi čipkarski tečaj ostal v So- vodnjah. najbolj seveda županstvo! Po-: zor, dokler je morebiti še čas! Vrtojba. — Pri nas se je te dni končalo Ijudsko štetje. Ker marsikoga zanima zvedeti, koliko nas je in koliko živali posedujemo, hočemo tu povedati rezultat. Števna komisarja sta naštela v županstvu Vrtojba. obstoječem iz Dol. in Gor. Vrtojbe ter Bukovice. 2759 pre- bivalcev. Vši prebivalci so sami Slo- venci. Samo Dol. Vrtojba šteje 1082 prebivalcev, Gor. Vrtojba 869 in Buko- vica 808. — Vsi ti prebivalci stanujejo v 500 hišah. Dol. Vrtojba šteje 191 his, Gor. Vrtojba 166, Bukovica 143. — Sta- tistiko o živalih hočerno povedati samo iz Vrtojb. ker sta takorekoč skupna vas brez Bukovice, ki je oddaljena tri četrt ure od Vrtojbe. Dvoparklježev štejeti obe Vrtojbi skupaj 1386. ki se tako-le razdelijo: voli in junci: Dol. Vrtojba 54, Gor. Vrtojba 40; krave z junicami: D. V. 137. G. V. 144; svinje: D. V. 502, G. V. 422; koze: D. V. 45, G. V. 22; ovce: D. V. 15, G. V. 5. — Kopitarjev štejeti obe Vrtojbi skupaj 41 in sicer konj : Dol. Vrbtojba 23, Gor. Vrtojba 16; oslov Dol. Vrtojba nobenega, Gor. Vrtojba 2. — Vseh kokoši v Vrtojbi je 2819 in sicer jih je v Do!. Vrtojbi 1757, v Gor. Vrtojbi pa 1062. — V Vrtojbi se goji 14 panjev čebel in sicer v Dol. Vrtojbi 12, v Gor. V. 2. Tako je bilo torej stanje v župa- niji Vrtojba 31. decembra 1910. Žal le, da ne moremo danes tudi povedati, za koliko smo se pomnožili od 1. 1900, kar napravimo pa o drugi priliki Biljana. Vina je pri nas malo več. Trtni les za prihodnjo vinsko le- tino kaže dobro. — Naša občina šteje po zadnjem ljudskem štetju 1322 pre- bivalcev. ffledana — 0 nastanjenju vo- jaštva v naši občini se sedaj nič ne sliši. Kadar kaj izvemo, sporočimo. — Zadnje Ijudsko štetje je dognalo, da prebiva v naši občini 956 oseb. Polifični pregled. Poslanska zbornlca. V torkovi seji poslanske zbornice je prišla na vrsto od gosposke zborni- ce poslanski vrnjena postava glede pre- povedi nočnega dela žensk v industrij- skih podjetjih. Gosposka zbornica pre- dlaga namreč, naj postava stopi v ve- Ijavo I. avgusta 1911. Referent dr. Drexler prediaga v imenu socialnopo- litičnega odseka, naj se postava sprej- me v obliki, kakor jo prediaga gospo- ska zbornica. Proti se je oglasil dr. Benkovič, ki zastopa mnenje. da naj se postava sprejme v prvotni od poslan- ske zbornice sklenjeni obliki. Po kratki debati se je sklenilo postavo v zmislu predloga gosposke zbornice izpremeniti. Nato je sledilo drugo branje poročila obrtnega odseka glede postave o kroš- njarjenju in se je začela o tem debata. Zbornica je v sredo nadalievaia generalno debato o krošnjarskem za- konu. ki se je v četrtek zaključila. Specijalna debata se je v četrtek pre- kinila v svrho. da se razpn vlja o nuj- nem predlogu glede odprave užitnine na meso. Tudi ta razprava se je prekinila in seja zaključila. Kako smo kolesanli po Brdih. „Zgodovinska" čriica. Pile za pust -č. (Dalje.) Sedaj pa „čipide" „beim fus" in „cu fus" gori v Šlovrenc. Ej ta cesta! Kakor dunajski „Prater" s to razliko, da na dunajskem „Praterju" so kamni v cesti lepi zloženi, vsi enako visoki, med tem ko na šlovrenski cesti uioli eden eno kvarto kvišku iz zemlje, drugi je vsajen kvarto nižje, eden leži počez, drugi poševno. Sicer pa pravijo, da se hodi bolj gotovo po šlovrenski cesti ka- kor po „Praterju". Zakaj? Zato, ker Le hodiš po šlovrenski cesti, moraš paziti na vsako stopinjo, katero napraviš, med tem ko po „Praterju" mečeš noge ka- mor pride. Tudi prav! Kuhar v trebuhu ni imel več kaj kuhatL Kruliti je začel. Počakaj prija- telj, smo rekli, da pridemo na vrh. Te uže privežemo, da vun ne skočiš! — Strmo je, gor porivaino, pihamo kakor star kovaški men, naši nosovi so bili rdeči kakor „pičulati". A čujte, kaj se nam je zgodilo, predno smo prišli na vrh. Nizdolu proti nam je s privzdignjenim repom pribez- ljala mlada buša. Sam škratelj jo je poganjal. Za njo pa je cefral še precej prileten mož ter upil: Uo buša, uo bu- ška, uo lisa! A buša ga ni slušala' Mi smo se postavili preko ceste, da bušo ustavimo. A kaj se je zgodilo! Bušo smo res ustavili in moj prijatclj je po- grabil za vrv in si jo močno ovil okoli roke, da buša ne uide več. A da bi tega ne storil! Mlado bušo prime spet „muha", naenkrat zdirja nizdolu in naš ubogi prijatelj, privezan za roko, mora za njo doli čez kamenje. korenine, blato, čez grmovje in polje. „Uo buša, uo, uo" je upil in tekel za njo, ki ga je vlekla kar je mogel. A to ni bilo še najhujše! Pomislite nesramnost buše. Ta klek jo je ucedil z našim prijateljem naravnost v umazano lužc, ki se nahaja tain blizu ob cesti. Potegnila ga je s seboj dobro kvarto v vodo in potem hladnokrvno pila Pritekli smo seveda tudi mi doli in videli prijatelja. ki se je kobacal iz vode pustivši nesramno bušo, da je dalje pila. „Salamenska buša me je naučila pameti", je rekel ubogi prijatelj in se ogledaval, kako je moker in od blata umazan. Bušapaje ta čas nehala piti in se ozrla na prijatelja, kakor bi senič ne bilo zgodilo. Vsi skupaj smo šli v bližnjo hišo, prijatelja za silo očistili, nekaj osušili in se podali proti vrhu. Dokler bom živ, bom pomnil to nesramno bušo. Torej smo na vrhu. Pozdravljen Šlovrenc, znan daleč na okrjg po svoji izvrstni vinski kapljici! — Kam torej sedaj ? No kam ! K prijatelju v Župnišče! Saj se dobro poznamo! Zlata duJa nas je sprejela z odprtimi rokatni! Kajpada, napila nas je, najedla, pa tudi humorja nam je toliko nudila, da nas je želod- ček v resnici hotel zapustiti ter je jel glasno protestirati proti temu. da smo ga tako preganjali. Oj srečne urce, ki smo jih prebili pri ljubljenem prijatelju. Pa da bi videli, kako nas je dobri go- spod zabaval s svojim zdravim humor- jem. Ker smo govorili -ravno o kolesih, nam- je povedal, kaj se je zgodilo v nje- govi rojstni občini pred več leti in sicer: Posestnik B. je imel hudobnega psa, privezanega za kolo od „karjole". Vroče poletje je bilo. Karjola s psom je bila, ker vedno nasolncu, uže razsušena. Neki dan se je peljal visok gospod na koiesu po cesti. Pes videč gospoda na koiesu je hotel tudi on poskusiti ta ..sport". Zagnal se je, odtrgal kolo od „karjole" in udaril jo je za gospodom kar je le mogel. Pri tem pa je delal šalte mor- tale, kajti enkrat je bil on pod kolesom od karjole, drugikrat pa kolo spodaj in on na vrhu. Ko je pa dohitel gospoda, se mu je obesil za hlače in šlo je tako nekaj časa dalje s psom in kolesom od „karjole" vred. Kmet 5., ki je to opa- zoval, je govoril sam »s seboj: %Ssssmm jjjaau jjjst, ddd neee bbboo šloo! Aaalli neee znnna ps uoooozzit aaali pppeej kuoolo oood krrrjuole nnni zzza neč! (Pride še.) Včeraj je zbornica končala raz- pravo o krošnjarskem zakonu. Vsprejeli so se vsi odsekovi predfogi. Prihodnja seja poslanske zbornice se naznani pismenim potom. „Slovanika Enota". Na podlagi pogajanj vseh stirank, ki so pripadale k .Slovanski Enoti", so je v Četrtek zopet konstituirala „Slov. Enota" in sicer na temelju Statutov, ki jih je izdelal češki poslanec Šramek. Včeraj se je vrSila izvolitev predsedstva. Izvoljeni so bili: dr. Fiedler za načelnika; dr. Šusteršič za prvega podnačelnika; Udržal za drugega; dr. Ploj za tretjega; dr. Kramaf za Četrtega; dr. Hruban za petega in K I o f a č za šestega podnačelnika. Vsi so bili izvoljeni soglasno. „Slovanska Enota" obsega člane »jSlovenskega kluba", „Saveza julnih Slavena" in „Enotnega češkega kluba". Italijanska pravna faknlteU v prora- čuDskem odseka. V torek popoludne se je sešel državnozborski proračunski odsek in je začel takoj nadaljevati spiošno razpravo o vladni predlogi glede ustanovitve ita- lijanske pravnt fakultete na Dunaju. Po nekem dejanskem popravku posl. Go- stinčarja je bilo üklenjeno z večino gla- sov, da se preide v specijalno debato. Nato je govoril posl. Korošec. ki je opfavičeval dos^danjo obstrukcijo slov. poslancev. Ko je še izjavil, da so slov. poslanci proti temu, da bi se ital. vse- učilišče ustanovilo na Primorskem, predlagal je te-le dve resoluciji: 1. Vlada se pozivlja, da prizna spričevalom, diplomam in državnim iz- pitom, ki so bili napravljeni pred ko- misijami, ki obstoje v Zagrebu, popolno veljavo za dežele in kraljestva, zasto- pana v državneni zboru. 2. Vlada se pozivlja, da ukrene nemudoma vse potrebne predpriprave, da se čimpreje osnuje lastno tuzemsko vseučilišče, ki bo odgovarjalo potrebam Jugoslovanov. V sredo se je nadaljevala Špeci- jalna debata glede ustanovitve italijan- ske pravne fakultete. Posl. S k e d 1 je predlagal kornpromisni predlog, da se ima z zimskim semestrom 1914-15 osnovati samostojna pravna in državno- slovna fakulteta v kakem italijanskem mestu monarhije. Dunaj ima veljati ka- kor sedež le provizorično. Ploj je predlagal resolucijo, naj se najdalje tekom desetih let ustanovi v Ljubljani pravna fakulteta, a medtem naj se ustanove docenture v Pragi in Krakovu. Naučni minister Stüghk je pri- poročal, naj odsek sprejme Skedlov predlog. Minister je rekel, da vlada upo- števala tudi želje drugih narodnosti, kar se tiče ustanovitve visokih šol. V četrtek se je odločila usoda ita- lijanske pravne fakultete v proračun- skem odseku. Govoril je posl. V u k o- v i č, ki je rekel, da nl bila dosedanja obstrukcija Jugoslovanov obrnjena proti Italijanom, marveČ proti vladi, ki neče pripoznati šolskih zahtev Slovencev in Hrvatov. Žalibog so uporabili italijani to-in onstran meje obstrukcijo za to, da so očrnili Slovence kot nasprot- nike italijanske kulture in italijansk°ga naroda ter so Ital. na ta način naredili iz tega vprašanja probiern, ki je po- ostril politično razmerje med Avstrijo in Italijo. Jugoslovani pripoznajo pravico Italijanov do lastne univerze, so pa proti temu, da se ustanovi v Trstu ali sploh na Primorskem, ker jePrimorska dežela, v kateri gospodarijo Jugoslo- vani, ki pa morajo gledati na to, da se ne raznarodijo. Potem se je govornik bavil z za- htevami Jugoslovanov, posebno pa glede reciprocitete v Zagrebu izvräenih študij. Stavil je.tudi tozadevno resolucijo. Potem je govoril posl. Korošec, Ki se je izrazil protivnim predlogu posl. Skedla. Rekel je, da je vlada naklo- njena provizorični ustanovitvi ital. nraunp falrnltpfp n« Hnnniu 7fl rinhn štirih let zato, ker si hočejo vladni krogi za ta čas osigurati glasove Ita- lijanov, ki so potfebni zasestavo vladne večine. V »trojem govoru je posebno očrtal vladni sistem. Predlagai je. naj se ital. fakutteta za stalno ustanovi na Trentlnskem. Potem so govorili §e drugi nakai se je preSlo k glasovanju raznih pred- logov. Predlogi — Pittonija (za Trst), KoroŠča (/.a trident ali Roveret) in vladni predlog (kot definitivni sedež Dunaj) — so bili odklonjeai. Vsprejel se je predlog posl. Skedla, s katerim se italijanska pravua fakul- teta- ustanovi provizorično na Dunaju. Vsprejele so se tudi resolucije posl. KoroSec, Pioj, Vukovic*, Lewicki in Kotlas. Potem je bil izvoljen dr. Conci kot poročevalec v plenumu. S tern je proračunski odsek konečno rešil vpra- šanje glede ^ ustanovitve italijanske pravne fakultete. Ogrska delegaclja V četrtek je vojni odsek ogrske delegacije vsprejel v zadnjem čitanju proračun vojnega ministerstva ter izvan- redni proračun za vojaštvo. Popolno sporazumljenje z Rusijo. lz Berolina se poroča, da sta se Avstro Ogrska in Rusija popolnoma sporazumeli glede na politiko, ki jo bosta zavzemali na bližnjem Vzhodu. Po oficijelnem sklepu obiščecar cesarja Franca Jožefa na Dunaju ali v Išlu. Bojl v Arabljl Prvi v Arabijo došli pomožni vo- jaki I. in 11 armadnega zbora so za- deli tri ure od Hodeide na Arabce. Arabci so se umaknili, ko so izgubili do 150 mož. Turki so izgubili 50 mož. V damaškem in jeruzalemskern okraju so napadli Beduini turške vojake Darovi. Za „Šol ski Dom" je došlo našemu upravništvu: Prof. Šu- bic v Gorici 2 K; namesto venca na grob prijatelja Feodorja Kovačič daruje odvetnik dr. Alojzij Franko 10 K (ravno toliko za „Slov. Sirotišče"). Bog plačaj! Domače in razne vesti. Smrtna kosa. V Štanjelu jev četrtek umrla občespoštovana g. Marija Hočevar. Pokojnica je bila mnogo let učiteljica ročnih del v Štanjelu, Avberju, Kobiljeglavi in Gabrovici, skrbna gospodinja ter sploh vzor žen- ske. N. p. v m.! V Št. Ferjanu je umrla v četrtek popoludne mlada zakonska žena, soproga tarnošnjega gospoda nadučitelja L. Likarja gospa Ljudmila Li kar roj. Roiich v 23. letu svoje dobe. Tuberkuloza jo je spravila v prezgodnji grob. ZapuŠča dva mala otročiča. Po- greb danes popoludne. Gospodu nad- učitelju naše iskreno sožalje. Pokojnici: VeČna luČ naj ji sveti! Veleč. g. dr. FranČiška Knaysa, dekana v Cerknem je zadel hud uda- rec. Umrla mu je mati, gospa Frančiška Knavs roj: Lavrič, blaga žena in uzorna mati. Velečastitemu g. dekanu naše iskreno sožalje. Blagi pokojnici: Večni mir ! Umrl je v Biljah včeraj ponoči ob ll.uri JoŽef Fornazanč, 18 letni sin Antona po domače „Mlekarja". Spošto- vani družini naše srčno sožalje o ve- liki izgubi, rajnemu dobremu mlade- niču pa večni pokoj! Danes zjutraj je umrla v Gorici gospa Frančiška 0 r i I, soproga zna- nega pekovskega rrojstra gosp. Jakoba Grila, v starosti 44. let zapustivši ža- lujočega soproga in obilo družino. Po- greb bo v pondeljek ob 2. uri popoldne. Mir nieni duši! Preostalim naše sožalie! Ii flnanöne sluibe Davčni oficijali Ivan Z e n c i c h, Anton To re II i in Josip A n th o i n e so irnenovani davS- nimi upravitelji V IX. čin. razredu. — Davčni asistenti Rudolf So c col ich, Milan Hočevar in Ivan Rosso so imenovani davčnimi oficijali v X. Čin. razredu. — Podiastnik I. razreda Fran Malzner ter provizorični asistenti Edvard D r n d i Č, Fran V o g r i č in Fran Plrih so imenovani davčniml asistenti v XI. činovnem razredu. Sprememba prl vodstvu gor. okraj- nega glavarstva. Ink. list „II Corriere Friulano • pravi, da je izvedel iz za- nesljivega vira, da postane dvorni svet- nik in scdanji voditelj gor. okr. gla- varstva. grof Attems, podpredsednik tržaškega namestništva ter da mu bode sledil v vodstvu gor. okr. glavarstva namestništveni svetnik in voditelj okraj- nega glavarstva v Sežani, Rebek. Opom- niti moramo, da nazivljajo tuk. italijan- ski listi list „II Corriere Friulano" tudi „II mai una". Ne vemo, če bodo imeli tudi v tem slučaju prav. Nenadna smrt vicenškega ökofa v Štarancanu v Forlanljl Včeraj je nenadoina umr! nions. Anton Feruglio, škof v Vičenci v italiji, ki je prišel za nekaj časa v Štarancan v Furlaniji na svoje posestvo. Zjutraj ob 645 je hotel vstati, a ga je nakrat zadela kap. Prvi hip se je zdelo, da ne bo najhujšega, a kmalu na to je padel na posteljo in ostal mrtev. Poklicani zdravnik iz Tržiča ni mogel drugega konsiatirati kakor nenadno smrt, ki je nastopila vsled za- detja kapi. — Mons. Feruglio je bil rojen v vasi Fereto Umberto v videmski okolici I. 1840. V škofa je bil posvečen 1. 1893 ter bil ves čas v Vičenci. N. p. v m.! Papež PiJ X. je dovolil duhovni- kom, kakor se „Slovencu" poroča z merodajnega mesta. da opravijajo še dalje posle pri zadrugah. Brezobrestna posojlla za žlviuo- rejce. — Vsled pomanjkanja krme v prejšnjih letih in vsled velike draginje mesa je število Živine v naši deželi ra- pidno padlo. Ko je nastalo pomanjka- nje krme, so bili živinorejci prisiljeni prodati Živino za vsako ceno. Ko je pa nastopila draginja mesa, je cena živini nenadoma in neprimerno poskočila. Med prejšnjo prodajno in sedanjo kupno ce- no je nastala vsled tega velika in za naše kmete prav občutna diferenca. S čim naj pokrijejo to diferenco? Pri ži- vini ne morejo ničesar pridobiti, ker je nimajo, drugi pridelki pa v naših gor- skih krajih sploh ne prihajajo v poštev. Ali naj si izposodijo denar? Če to sto- re, potem ne delajo več za se, ampak ves pridelek gre za obresti lzposojene- ga denarja. Ali naj ostanejo brez živi- ne? Brez živine pa kmet ne more biti! Ne samo v njegovem, ampak v intere- su mesarjöv in vseh konsumentov je, da se število živine pomnoži, kajti ne z mesom obložene argentinske ladije in tudi ne vsi srbski prešiči ne bodo pre- prečili še vedno rastoče draginje mesa. In draginja mesa je ravno vprašanje, ki se tiče vseh slojev, vprašanje, ki glo- boko zanima celokupno jaynost. Dragi- nja mesa pa poneha še le takrat, ko bomo imeli Živine v obilici. Zato je dolžnost vse javnosti, to se pravi, dr- žave, da poskrbi, da se živinoreja pov- zdigne in s tem odpravi draginja mesa. Edina pot pa, ki vede do cilja, je ta, da si naši kmetovalci nakupijo dovolj ži- vine. Ker pa sami tega ne morejo sto- riti, je dolžnost države, da jim v svojo korist priskoči na pomoč. NaŠe mnenje Je: država naj da pridnim živinorejcem za daljSo üuuö brezobrestna poso- j i 1 a, da si nabavijo potrebno živino. Država daje podobna posojila in sicer pod raznimi naslovi vsem stanovom, zakaj pa bi jih ne dala kmečkemu ljudstvu, ki je vendar steber države! S tem, kakor rečeno, ne bo pomagala samo našim kmetovalcem, temveč bo koristila vsem slojem. Vedno narašča- joča depekoracija naše dežele utegne imeti neoregledne, katastrofalne posle- dice ne samo za deželo, ampak tudi za državno mejo, ako se pravočasno ne najde sredstvo, s katerim se ji pride v okoin. In to sredstvo smo ravno zgoraj označlli. 0 slavlzaciji goriške sodnije in goriških c. kr. uradov piše „Corriere Friulano". Kaka ironija! Le poglejmo goriške c. kr. tirade in videli bomo, kako slabo je zastopan med uradni- štvom slov. element, dasiravno imajo oriški uradi opraviti v pretežni večini Slovenci. Koliko nam še manjka do enakopravnosti in enakoveijavnostil In do te hočemo priti v Gorici, in naj tudi „Corriere Friulano" še bolj milo toži o slavizaciji. KaJ je clrUo-metoäQjska ldeja? Pod tem naslovorn je izšla na Vele- gradu na Moravskem v češkem jeziku in v nemškem prevodu brošura, katero je spisal kromerižski katehet Adolf Jašek. Vsak, kogar zanima za nas Slo- vane jako važno vprašanje o zjedinje- Hjii cerkva, jo bo z veseljem čital. Bro- šuri so priložena pravila društva „Aca- demia Velehradensis", ki ima namen znanstveno proučevati pogoje za zje- dinjenje vztočne cerkve z rimsko. Nemška zmaga v Gorici. - Nern- ški listi kakor „Ostdeutsche Rundschau4 in dr. prinašajo veselo vest o zmagi katero je s pomočjo Südmarke izboje- val pred upravnim sodiščem neki nem- ški profesor v Gorici. Šlo se je za Rot- tenburgovo ustanovo, katero je imel od zdaj ubog in priden slov. dijäk. Od zdaj naprej jo bo užival profesorjev sin. Ne more se trditi. da bi bili Nemci preveČ rahločutni in delikatni ljudje. Tak na- stop profesorja proti dijaku za. borih 200 kronic je med nami nemogoč. Vi- deti pa je tudi, da Siidmarka povsod nastopa in da ima vsako stvarco v evi- denci. — Radl zapostavljanja slov. urad- nlkov na Južni železnlcl je poslanec dr. Benkovič interpeliral železniškega ministra, zahtevajoč, da se slovenski uradniki prestavijo v slovenske in me- šovite kraje in da se pri nastavljanju uradnikov ozira na slovensko večino prebivalstva v slovenskih in jezikovno mešanih krajih; interpelacijaje obširno utemeljena. Za pospeševanje rlbarstva. De- Želni odbor goriški je sklenil kupiti letos 50.000, pnhodnje leto pa 100.000 postrvi ter jih položiti v naše reke. Število udoy družbe sv. Wohorja se je v Gorici tudi letos pomnožilo. Naj bi to bilo v izpodbudo tudi deželi. Razpis službe. — Pri c. kr. okr. sodniji v Gorici je razpisana služba poduradnika. Srbski kralj Peter se popelje dne 14. t. m. črez Nabrežino-Červinjan v Italijo v obiske k italijanskemu kralju. Za župana v Bovcu je izvoljen g. Leopold J o n k o. Um se Je omraöil občinskemu zdravniku v Bovcu g. dr. Nor el u. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. LJudsko štetje v Vel. Žabljah — V Vel. Žabljah se je seštelo 91 his in 444 prebivalcev. Leta 1900 je bilo 488 prebivalcev. Št. Peter ima po zadnjem Ijud- skem štetju 1725 prebivalcev, hišnih številk 301, stanovanj pa 322. V 10 le- tih se je prebivalstvo pomnožilo za 200 duš. V županstvu Rlhemberg je po sedanjem Štetju dne 31. dec. minulega leta 2721 prebivalcev navzočih, in sicer v kat. občini Rihemberg 1865 s 359 hišnirni številkami in v kat. občini Brje 856 s 174 hišnimi številkami. Oböina Kai šteje 2708 prebivalcev. Leta 1900 jih je bilo 2510. Dlvjaöine se je prodalo minulo leto na goriškem trgu in sicer: 411 zajcev, 134 fazanov, 109 jerebic itd. AJdovsölna gradi lastno elektrarno. Žlvlnska bolezen na parkljah v Vel. Žabljah ni še ponehala. Poginilo je v zadnjem času 9 goved in 1 junica. Gozdni požar. - Pod vasjo Vrh onkraj bafujske postaje se je cine 6. t. m. vnel borov j^ozd. (iorelo je Še po noči. Vojakl v Sovodnjah - (lovori se, da se nastanijo v obširnih poslopjih vi- teza Tosi v Sovodnjah vojaki in sicer velik oddelek vojakov s strojnimi pu- škami in s konji. Odprtl lekarni. Od 12. do 19. t. in. bodeta imeli ponočno službo lekarni: Crist« oletti-Ktirner. Vojaškl naborl odgodenl. Uradna agencija poroča: Ker se zasedanje de- legacij podaljša, je malo upanja, da bi se zakon o rekrutnem kontingentu rešil pred koncern tega meseca. Vsled tega se pričnejo glavni nabori z dnem 19. aprila. Da se pa ustreže onim, ki se, nepoznavajoči to novo odredbo, vrnejo v svrho nabora v domovino, se bodo vršili izjemoma in sarno za te novince nabori v drugi polovici marca ter v prvi polovici aprila. Umrll so v Oorioi od 3. do 7. fe- brtivarja, in sicer na domu: Kuštrin Ivanka, Lusnig .Josip, Cempre Marija, Filla Marija, Bressan Ivan, Rijavec Josip, Tomšič Alojzij, Culot Josipina. Bockslaff Oskar, üorian Josip, Bortolotti Terezija, Stekar Marija. 1 V bolnišnici usmiljenih b r a t o v: Pangerc Frančišek iz Planine v 66. letu in Bertossi Ernest iz Dolge- gapolja v 29. letu. V ženski bolnišnici: Fogar Marija iz Anhovega v 65. letu in Birsa Frančišek iz AjdovSčine v o mesecu. V vojaški bolnišnici ni nikdo umrl. Samomor Solkanfee v Poreöa. V sredo zvečer je prosila 18 letna Alojzija Komei iz Solkana svojo gospodinjo Pavletich v Poreču, pri kateri je služila, naj ji da malo ognja, ker jo v sobi močno zebe. (iospodinja je to storila ter prinesla ogenj v ilavi posodi v sobo. Drugo jutro se deklica ni prika- zala in gospodinja je Šla trkat na vrata, a dobila ni nikakega odgovora. Šla je klicat sosede, s katerimi je vdrla v sobo deklice. Deklica je ležala liki speča na postelji. Vse klicanje gospo- dinje je bilo zaman, deklica je bila mrtva — zadušila se je z ogljikovo ki- sliiiL' Vzrok samomora je baje ta, da se je njen prejsnji ljubimec zaročil z drugo. — Razpls složbe — V c. kr. kaz- nilnici v Kopru je izpraznjeno mesto čuvaja. V Eorminu bodo gradili novo mu- nicipalno poslopje. — Proračun znaša 64.500 K. Nesreča. — V Breginju je padel neki mož v nedeljo zvečer tako ne- srečno na tla, da je drugo jutro vsled težke telesne poškodbe umrl. Izreden lovec divjačlne — Iz Lokvice pri Opatjemselu se nam piše: Naš lovski čuvaj Vincenc TomažinČič je od 1. 1890 do I. 1910 ulovil 319 lisic, 150 divjih kunic, 52 jazbecov, 2 divja mačka, gadov in modrasov do 7 na leto. Pač nagrade vreden mož. Posebno našim gospodinjam je v tern času obvaroval marsikatero putiko, kajti vsi vemo, kako fiirno odnašajo lisice in kunce kokoši takorekoč izpred naših oči. Takega lovca divjačine najbrže ga ni tako z lepa do- biti. Priznanje. Obesil se Je na lestvi pred hle- vom hlapec g. Hriba v Vipavi v noči od 5. na 6. februarja. Baje se je nekoč Že hotel — ali so mu vrv vtrgali. Doma je iz Štijaka; pri g. Hribu je služil Šele štirinajst dni. Okrožnioa vsem občinam dežele. Po slovesni otvoritvi deželne umobolnice, ki je določena na 15. t. m. si bode mo- gel vsakdo ogledati zavod skozi dobo 4 dni. Kdor namerava posetiti zavod bode torej imel prost vstop v vse paviljone 16., 17., 18. in 19. t. m. od 9. - 12. predp. in od 3. — 5. pop., v kar se rnora zglasiii pri zavodovem ravnateljstvu. Pri ogledovanju zavoda se rnora lepo vesti in strogo držati navodil, ki" jih bode dajalo občinstvu vodstveno in nadziralno tavodovo osebje. Pod 14 let stare osebe smejo priti le v spremstvu starišev ali drugih od- raslih oseb. Občinske tiprave se vabijo da to okrožnico razglase. Zimski šport. — Uradno poročilo, dne 11. febr. 1911: Bled: Temperatura: 8° Celz. Vreme: jasno-trajno. Drsališče : prav dobro. Sankališče: vpurabno. S sanmi: neporabno. S skiji: v višjih le- gah, na senčnatih krajih. Jutri, dne 12. vozita sportna vlaka. B o h i n j: Jutri, dne 12. febr. 1911: I. tekmovalno s a n k a n j e. Tekmovalno sankaojo v Bohlnjski Blstricl. Vodstvo dirke naznanja, da je poveljništvo c. kr. peSpolka št. 47 bla- gohotno odstopilo 2 vojaski telefonični zvezi in bo na dan tukmu zve/.an start telefonično s ciljem. SluŽbo pri telefonu preskrbi vojaštvo saino. (jlede sank se naznanja dirkačem da so dovoljene za vse točke eno-ali dvosedežne sanke. ka- terih krivine niso sirše kakor 45 cm in ki mmajo nikakih mehaničnih priprav za zaviranje Apeliramo mi torej še en- krat na slovenske Sportne kroge da tek- mujejo pri tej zanimivi dirki. Boblnjslrj Jezero zamrznllo. - Lepa in suha zima v Bohinju prinesla je drsalcem letos novo veselje in je dana prilika da drsajo po rumantičnem Bohinjskem jezeru, ki je pokrito z glad- kirn ledom. Posebno je ugodna prilika to nedeljo, ko se vr^i dirka na sanka- Itšču in .s"e podajo drsači po kosilu na jezero. Vrjrnenska poročila iz Bohinja so jako ugodna in je pričakovati da obisčejo prijatelji zimskega športa, drsači, smučarji in sankači to nedeljo Bohinj polnoštevilno. Preblvalstvo Trsta. — Trst Steje na podlagi /.adnjega Ijudskega štelja 224.4o5 prebivalcev, izvzemši garnizijo, ki znasa 3052 mož. Pred desetimi leti je imel Trst 178.172 prebivalcev. Prebi- valstvo je torej naraslo za 25 99' 0. 70.000 Slovencev v Trstu je na- vedlo pri Ijudskem štetju za svoj ob- Čevalni jezik : slovenski. Eako se Labi žrtvojejo «a narod. V listih čitamo. da je imela tržaska po- družnica „Lega nazionale" v I. 1910 185.000 K dohodkov in sicer 63 000 K več kakor v I. 190°. Sam „Piccolo" je nabral 92.000 K. Geneno meso. Listi javljajo. da se v Mitrovici vsled odprtja srbske meje prodaja goveje meso po 80 vin., svinjsko pa po I K kg! ArgentiDsko meso. • Parnik „O- riana", ki ima prepeljati v Avstrijo novo veliko pošiljatev argentinskega mesa, je že na poti. V Trst ima dospeti 25. t. m. Vožne oene krma je sklenilo zni- Žati železniško ministerstvo glede na draginjo mesa. Nesreöa aa železnlol. — Brzovlak Lvov-Dunaj je trčil v sredo pri postaji Dembica v öaliciji v tovorni vlak. Kna oseba je ostala mrtva, strojevodja je ranjen. Srbsko meso v Zagrebu — Po iniciativi župana Holjca je došla te dni prva poizkusna pošiljatev srbskega mesa v Zagreb. K prevzetju na kolo- dvor je došel Župan s komisijo. Mesto je takoj sklenilo pogodbo za I vagon mesa vsak teden. Meso se prodaja v mestni tnesnici in je cenejše nego meso pri ostalih mesarjih. Vsled tega so bill slednji prisiljeni znižati cene mesu, zlasti svinjskemu „Ongaro • OroaU la poaiažari Več mažarskih bank, za katerimi stoji znani ameriSki milijarder V'anderbilt, kojega hči je omožena z ogrskim ^ag natom Ludovikom Szechenyi, se poga-' ja s parobrodno družbo „Ungaro-Croa- ta", od koje ima največ akcij (534) Oorjup, da bi jih Mažari pokupili, vsako po 7000 K, dočim je njih normaina vrednost 2000 K. Qorjup je j v principu Že privolil in gre le Še za en] pogoj. Tako bo prišla ta velika paro- brodna družba v rnažarske roke, gosp.l Gorjup, Slovenec, bo pa napravil zo- pet ogromen dobiček. Slovenec bo za-1 vuljo dobre kupčije pomagal Mežarum do davne želje pomažariti vse paro- brodstvo v Adriji. Kjer se začne žep. tarn se domoljubje navadno neha. Enjlge ..HIatlce Sloveoske" sa 1. 1910. je še mogoče dobiti (Članarina 4 K). Na to opozarjamo gg. poverjenike in člane. PrestQlonaalednik Fran Ferdinand pride dne 3. marca z vso rodbino na Brionske otoke, kjer ostane okolu 6 tednov. Preblvalstvo srbske prestolnice. Beligrad ima zdaj 90.050 prebivalcev. Semljlšča vsake velikostl po jako nizkih cenah. v lepih legah in rodovit- nih krajih. pnpravna za poljedelstvo, živinorejo, v bližmi mest ali večjih trgov ležeča, so pod ugodnimi pogoji na prodaj na Koroškem. Pojasnila daje iz prijaznogti: Franc Kamnikar v Ce- lovcu, Schiffgasse 2|l. Drobfinice. Oobltki letaloe? Pariški športni list „L'Auto" je sestavil listo dobitkov raznih letalcev od leta 1909 sem. iz tega zaznamka povzamemo. da sta do- bila leta 190° Rougier in Henri Farman po 119.000 frankov, 1910 Paulhan 350 tisoč frankov. Latham in Moräne po 289.000 frankov. Graham White 257.000, Leblanc 174.000. Lattaneo in Chavez po 157.000 frankov in kapitan Diekso 131 ti>oč frankov. Wynmalen in Sopwith sta dobila po 100.000, Legagneux 90.000 frankov. Oarskoje Selo igorelo — Pred par dnevi sta do tal zgorela postaja Carskoje Selo in carski paviijon. Mraz v Kali Azijl. - V Anato liji je silen mraz. \' nekaterih krajih vilajeta Kastafune je padla temperatura na 32 stopinj pod ničlo. Fvfrat je zmrznil. Turčlja hoče baje uvesti v krat- kein gregorijanski koledar in odpraviti lunino leto Kuga v Vztoöal Azijl. — V Asihu umre na dan 300 oseb. V Hulančengu razsaja kuga se grozneje nego v Fud- sjadjanu. — V Zizikarju se je kuga vgnezdila tudi v vojašnice kitajskega topništva in pehote. — V okolici Hun- čulina so Kitajci umorili japonskega vojaškega zdravnika, ker se Širi govo- rica, da so Japonci zanesli kugo v Mandžurijo, da bi se polastili te dežele. KnjiževnosL 1. Doset evharlstlönlh pesmi za mešani zbor. Zložil Anton Foerster. Op. 112. Cena partituri in štirim glasovom 3 K 30 v. Glasovi brez partiture po 40 v. 2. Gditlo nova 12 Pange lingua — Tantum ergo — öenltorl. VI. voc. in aegual. autore Ant. Foerster. Cena 1 K 80 v, glasovi po 50 v. Oboje je odobril preč. ord. v Ljub- Ijani. Priporoöaino! Kathreiner Kneippova sladnakava služi zaradi svo- jih nedosežnih vplin vsak dan na milljone ljudem. Edina prava dru« žinska kava! Po ceni in zdrava. Kuhajte! Pražite! Pečite! 'leöilno mastjo lomstuo za popolno narauno čistost In najfinejSo hahouosl daje samo beseda leöilni masti ,.CERES" da sc preänost preö usemi konhurpnfniml znambami. Odvetnik Dr. Karo! Mprait naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno v GORICI Via Municipio st. 13 I. nadstropje. ü najem se odds hiša s posestvom vred. Hi Sa je v vasi blizu zelezniske po- staje pripravna za g o s t i 1 n o in trgovino. Oglasiti se je: Avgustina vdova Oabrijelčld A VCE. Vsem gospodlnjaiti toplo priporočamo v korist obiiiejulm Hlovencem, KOilHSKO CIKORIJO == edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi sSovenskl Izdelek. ===== I Svojo ljubo mater FRANČIŠKO KNAVS, roj. Lavrič, ki jih je Gospod dne 10. t. m, večkrat previdene s sv. zakramenti, v 68 1. njih trudapolnega življenja, z doma v Loškempotoku na Hribu 11, poklical k Sebi v boljše domovanje. prav srčno priporoea vsem p. n. čč. gg. duhovnim bratom, prijateljem in znancem v pobožno molitev. CERKNO, dne 10 febr. 1911. Dr. Frančišek Knavs, župnik-dekan, ; sin. * Tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga in mati, gospa , FRANČ1ŠKA GRIL, soproga pek. mojstra, danes, dne 11. t. m. ob 8V4 uri zjutraj po dolgi in rcučni bolezni v 44. letu svoje starosti, previdena s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Pogieb nepozabne ranjke bo dne 13. t. m. ob 2. uri popoludne izpred hiše žalosti ulica sv. Klare št. 4 na domace pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Ignacija dne 20. febr. ob 8. uri zjutraj. V Gorict, dne 11. februvarija 1911. „. ,. , Jakob, soprog K»rol, > Karolma, \ Mexkc Aiitun, ftlarija I Alojzij, sinovi. Šaša, Josip Remična listilnica in barvalnica. Marsikdo ne ve, da se nahaja v Gorici Fitalka kemične čistilnice in barvalnice ALBIN 0OE6ANA Iz Trsta, kjer se pere, Čisti in barva vsakovrstno blago, tnoške in ženskeobleke, pregrinjala, kožuhovine itd. lzdeluje se na parno silo. Močenje sukna, pranje in kodranje peres. — Za barvanje se uporabljajo le take barve, ki so vatrajne in se dado prati. ———. Cene zmerne » Za obila naročila se priporoča zastopnik i Anton Jug, Gledališka ulica St. 14. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivecv Oo- rlci Gospodska olica št. 1 se priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa iasničarska dela ter kupuje ženske lase po 12 K in naprej kilogram. Franc Novak, Gospodska ulica, št 1. V najem se išče Gostilna z nekoliko zemljlščem. Ponudbe z natančnlml pogoji pod „Gostilna11 na upravo I - llsta. - | Redka priiika! Neka tovarna, ki je trpela vsled povodnji, mi je poverila razprodajo re- senega blaga — več tisoč kosov kras- nih, gorkih >• flanelastih odei najnovejših uzorcev in lepih barv.Wodni madeži se komaj poznajo. Odeje so primerneza vsako gospodinjstvo. Doižina 190 cm, širina 135 cm. Razpošiljam po povzetju in sicer: 3 lepe flanelaste odeje aiodnih barv in uzorcev za E 9, 4 odeje (konjske) za K 10. - Kdor bere to ponudbo, naj takoj naroči — in ne bo se kesal. OTOti BEKERfl, c. hr. finanö. nadslr. u p. NAGHOD (Češko). StQ)te! Kdo „e pozna tvrdke St0Jtel Keröevani & Čuk nd Stolnem trau (Piazza Cuomo) v GORIGIStev. Q? \T8akdo pozua to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victoria nivalue stroje, ki so naj- boljši, najcojiejši, nnjtrppžnejai, najlažji, ki de- lajo še po 30-lotiii uporabi brezšumno, hitro in i točno. Original Virt» ria si^alni htroji so sc j vsem šiviljam, krojačem in drugim inoöno pri- I i ljubili. VBakdo naj si ogloda pred nakupom šival- ' L =---..—__ - noga stroja ......... — I P „Original Victoria" šivalne stroje. 1 Tvrdka da na razpolago učileljico, ki poučuje ' brezplačno. Z Original Victoria šivalnimi 'si stroji se izvršuje vsakovrstno unietno vrzonje S (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kinetijsko orodjo: slamorrxnice. sti- skalnice, drocgalnize (stroje za- mnstenje grozdja), pluge, brane itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj naj- t boljša dvokoleso bola, rdeča itd. z znamko EuRŠEVANI &GUK, ki Jih sama izdeluje. Nadalje, puske samokrese, drugo belgtjsko orožje, stre- __ Ijivo. — Potem iuijboljše gr* moione. Daje na obroke. *ss CENIKI == se r a z pošl \ ajo ==¦• zastonj. is?^ VAŽN0 WAZNÄNILO za g-ospode gostilničarje in krčmarje Usojam si naznanjati, da od i. februvarja ign naprej. odlikovana pivo- varna grofov Thurn Sorgendorf-Bleibiirg nive udeletena na kartelu, ki obstoja: med drugimi pivovarnami. Po tem je odjemalcem omogočeno, da lahko Irez drugega naro?ajo pivo iz imenovane pivovarne. Kakovost piva je najboljša in zamore konkurirati s vsakim drugim pivotn. — Cetta je nišja, in to vsled m'Sje šelesniške prevosnine. Sprejemajo se v vseh krajih solidni podsalagatelji. Dobava piva iz moje zaloge nudi toraj velike prednosti. RUPOLF UBISCH C0RI0A, ul. 0. Carduclc štev. 6, znotraj. „KmečkaBanka" v Gorici, 7/ === na Kornu št. 12 == eskomptuje menjice pod jako ugodnimi pogoji. Sprejema vloge na knjižice in n& tekoči ra- cun, ter jih obrestuje eisto po -----===== A3 ° — ---===== ^40 ------------- Nacelstvo obstojl iz gg.. Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig, veleposestnik in župan v Biljah, podpred- sednik, Fran Obljubek, veleposestnik in iupan v Kojsliem-Krasno, Ignacij Križman, nadučitelj v Dornbeigu, Alojzij Bandelj, veleposestnik v Podgori. I . .___ _ Najboljüa CcSha tvrdha. — Perje za pcstelje po zelo nizhib cenab. -_^ Sivo perje, skubeno 1 kg 2 K, boljša vrsta 2K 40 v, polu belo 2 K 80 v, ^^ belo 4 K, belo puh 5 K 10 v; t kg najfinejše snežno-belo, skubeno 6 K 40 v, 8 K; 1 kg puh perje, sivo 6 K, 7 K; belo fino 10 K; najfinejše iž prsnega perja 12 K. Pošilja se 5 kg po?t.nine prosto. -=^==^--¦¦.••=-— PrcfolinQ * nravQ iz ßostega' rudeeega, viSnjevega belega ali rUolCIJIlCt % pi OVa rumenkastega nemking^, 1 pernica dolga 180 cm, šiioka 120 cm ter 2 blazini za podglavo vsaka 80 cm dolga, 60' ) cm široka napolnjena z novim, sivim, t.pežnim perjem 16 K; s polpu- hom 20 K, s puhom 24 K. Posamezne pernice 10 K, 12 K, 16 K; bla- zine za podglavo 3 K.350, 4 K. Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke 18 K, 14 K 70 v, 17 K 80 v, 21 K ; blazine za podglavo 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 50 v, 5 K 20 v, 5 K 70 v. Spodnje per- nice iz močnega čestanega platna, 180 cm dolge, 116 cm široke, 12 K 80 v, U K 80 v. Razpo- šilja se proti povzetju in sicer od 12 K višje poStnine prosto. Za neugajajoče blago se vrne denar. Cenike zastonj in poštnine prosto. ¦------------r S Benisch v Deschenitzu, St. 743, Češko, CBöhmerwald). ===== iPA|)f|l$T)ipQ »Ljubljanske kreditne banke" tt ÄABTO 1 I /l I If I -----80 bavi z vstmi v banöno stroko spadajoöimi posli.-----H Ills I II - . VvlJL vLlilllUvU Vlogena hnjižice obrestuje po. lv«%. vloge v tehutsm racunu po dogouoru. I \A \J JLv X \J . - Delnlška glavnlca K 5,000.000. Centrala V Ljubljani. — Rezervnl zaklad.K 450.000. — Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. Tiska „Narodna Tiskarnatt (odgov. L. L u k e ž i Č.)