Modrost v pregovorih domačih in tujih
L u ž a;
Zamrzla luža je tudi lepa.
Domača luža ne snurdi.
Lastna luža je boljša ko tuji vodnijak.
Na lužo tudi  solnce posije.
Čigaver je luža, tega so tudi žabe.
Čim grša je luža, bol^ se v nji vesele žabe.
Na luži je muha admiral.
Dalj ko teče luža, bolj je  grda.
Kdor se v luži koplje, je umazan.
Kar iz luže pride, je redko snažno.
Kdor v lužo udati, se ofolati.
Komur luža smrdi, ne bo padel vanjo.
Kdor poJ lužah hodi, ima mokre čevlje.
Ne pij iz vsake luže!
Ne plijuj v lužo, znabiti boš moral še piti iz nje!
V  lužo zaiti, je hudo; v nji obležati, je huje,
Reki.
Iz luže v mlako. Čez veliko  lužo.
V  vsaki luži se valjati.
V  lužo zaiti (pasti). Blato v luži izmivati.