LETO VIII. — ST. 17 KRANJ, 23. APRILA 1955 GLAS GORENJSKE Svarilen zgled Nedavni dogodki v jeseniški Železarni pomenijo nedvomno likvidacijo birokratskih tendenc v podjetju in novo — drago plačano - izkušnjo, ki so si jo pridobili organi delavskega upravljanja v procesu njihovega utrjevanja. Se bolj pa ta primer potrjuje neizbeznost konflikta med staro prakso m staro miselnostjo v naših podjetjih ter novim gospodarskim in družbenim sistemom pri nas. Naš novi gospodarski sistem in naša celotna družbena ureditev je - in to bodo mora.a počasi spoznati vsa gospodarska podjetja in organizacije — ta da je ni več mogoče izigrati. Podjetje, ki kljub temu poskuša izigrati .gospodarske predpise, izigrati celoto na račun Lkih, osobnih koristi, nmoC gibno nosi posledice in to ne samo v obliki kazni za posamezne prekrške, marveč vsa nepošteno pridobljena sred-stvVslej ko prej obremenijo ves delovni kolektiv ker padejo v breme njegovih lastnih skladov, njegovega dob+l5kfacn„ Primer Železarne to jasno kaže. Letos delovni kolektiv jeseniške Železarne praktično sploh nima svojih sredstev ker so bila vsa porabljena že lani. Porabili so jih zato, ker so lani prekoračili investicijskii plan za nič manj kot 477,400 000 dinarjev. Pri tolikšnem preseganju investicijskega plana pa se nujno postavlja vprašanjes^cr trnosti investicij. PreoD^e^ gradbeni program i C 5 te™p° vezana pretirana konjunktura v gradbeni stroki (kar vse 1e posledica prekoračevala investicijskih planov), je v lan letu pripomogel k zvi.sa-nju Cen gradbenih storitev in k oranju kakovosti čraden^ Iz- guba je nastala torej že zato, ker so nekateri hoteli - v ihti. da bi lih kdo drugi ne prehitri naivečkrat t>a pod Pf«*>- :kar delaimo, plačal bo kdo ~ ^raditi več. kot je bilo nor-malno mogoče. Razen tega taka prekoračeva-investicijskega plana nujno spremi j a še eno zlo: razmetavanje. Ob tolikšnih sredstvih, ki so na razpolago, se nihče ne Sneni za »malenkosti«, čeprav t« »malenkosti« če vzamemo spet za primer Železarno -Wko znesejo kar čedno vsoto. Komisija, ki je pregledovala Woletno poslovanje v podjetju je n. pr- ugotovila, da so CamLni oddelki neodgovorno CUali različen inventar frr ^tae deske, telefone itd.), da 5 je gradilo brez zadostne tehnične dokumentacije in da zato ^ograjeni objekti ne ustrezajo n2Ll za plinsko in vodno ener-^ n da se je visoko preko-Sčevalo odobrene krediAe za $Jfdnjo (Za gradnjo gasilskega bilo prvotno odobrenih irSililonov dinarjev obračun 4 je pokazal, da je ta objekt SjLko stal 48 milijonov 8 674 dinarjev.) , . .. v« treba posebej poudarjati, C judje kina tak način hla-Vaio ^ tlastnimi koristmi«, sto- k 3 wThu gospodarskega kri- ^inata Zakonito devizno po-U-naia in ezarni nam to SranJ! tu so že zdrknili s CtnujeK T in prekrš-ik je tu. HSS "deviznih sredstvih vodili legalne kon C^^TsoMle dane torej vse „ msebno okorišča-^ti nthče "ini i Premda %auZ ali i« vfe' kaf se Vlz S sredV.ev izdajo izdano V korist kolektiva a« ne. Ce v Korist * primer, da ;e ^fen^tova"jePv inozemstvo Ko veTkot ie bilo vredna vse C w je bilo med tem po- raba vi i eno. je ta K^t toliko bolj upravičen. ima sedaj od tega kolek-\i Iz dobička za plače bo mo- V plačati preko 5 miliionuv X3rjev ^obe zaradi devizne-^ orekrška. . Sedai seštejemo rezultate Ne* politike, ne bo težko razu-JSti da tu o nekih koristih, ki iS j bi jih imel kolektiv, ne mo* piti govora. Ne glede na \>do ki jo s takim načinom poslovanja trpi skupnost. Tudi nujnost takih investicij je zelo problematična. Koliko smotrneje, kvalitetne je in ceneje bi lahko gradiili, če bi gradili postopoma, iz leta v leto. Gradili bi lahko premišljeno. Tako pa ljudje — zaslepljeni od ozkih, lokalističnih nagibov in stare miselnosti — počenjajo neumnosti, ki za družbo niso poceni. Pri tem ne gre toliko za posameznika, samo za direktorja, čeprav je jasno, da kak samovoljen direktor — kot je bil to primer na Jesenicah — vso stvar lahko samo poslabša. Tu gre za staro mislenost, ki je vkoreninjena v glavah naših vodilnih ljudi po podjetjih in ki jo bo treba izkoreniniti. Nujno in zakonito je, da so te stvari prišle na dan prav letos. Kajti prav to leto je leto krepitve našega gospodarskega sistema. To naj bi bilo leto počitka — in prav zato je letos prišla ilokalistična grandomanija pri grabljenju občedružbenih sredstev najbolj do izraza. Prejšnja leta to sipričo splošnega tempa izgradnje ni bilo čutiti, pa tudi podjetja so v tem smislu razpolagala z nekoliko manjšo »samoiniciativo«. Kakšne posledice ima taka politika? To se je najbolje videlo pri razpravah o družbenem planu okraja Kranj. Prekoračeva-nje investicijskih sredstev po tovarnah v prepričanju, da bo že nekdo plačal, da je pač naj-važneje, da se gradi, je privedlo okraj v položaj, da je moral letos zbrati vsa razpoložljiva materialna sredsta, da »reši« položaj v nekaterih kranjskih tovarnah. To je bilo storjeno na škodo komunalnih investicij, ki ji(h letos praktično skoraj ne bo. Se potem v merilu kranjskega okraja lahko govori o premoru? Ne. kajti očividno je, da po letošnjem ^'žbenem planu ni na razpolago v okraju niti toliko sredstev za investicije družbenega sfendarda, kot jih je bilo lani. To torej zameglujej našo splošno jugoslovansko gospodarsko politiko. Tu prihajamo torej v očitno kontradikcijo 9 težnjo naših delovnih ljudi in s tistim, kar je dejal tov. Tito v Kopru, ko je poudaril, da naj gradimo nekoliko počasneje, da bodo imeli ljudje več od te sprostitve. To nasprotje pa bo vedno večje, če ne bo vsako podjetje vskla-dilo svojih razvojnih načrtov z načrtom splošnega razvoja našega gospodarstva. Vsakdo, ki bo še naprej hotel na račun celote opraviti »koristno« delo za svoje podjetje ali organizacijo, bo prišel v nasprotje z interesi delovnih ljudi, tudi lastnega podjetja. Organi delavskega upravljanja stoje v tej fazi našega gospodarskega in občedružbenega razvoja pred odgovorno nalogo. Od njihove odločnosti zavisi, kako jo bodo rešili. Predvsem bodo morali bolj paziti, da se bodo v podjetju izvajali gospodarski predpisi. Pri tem bodo morali seveda najprej razčistiti s svojimi lastnimi napakami. Gospodarski sistem, če je še boljši, ne more nikdar biti dober, če bomo v njem iskali samo »luknje«. Upravni organi se morajo zamisliti nad okvirom iin pogoji, v katerih se razvijajo proizvajalne sile v celotnem jugoslovanskem merilu. Brez kompromisov in brez odlašanj bodo morali prekiniti s staro prakso. Brez tega si ne moremo predstavljati utrditev sistema in nadaljnjega skladnega razvoja proizvajalnih sil pri nas. To kar preživlja jeseniška Železarna, bo moral slej ko prej preživeti vsak delovni kolektiv. Sele ko se bo na lastni koži prepričal, da so naši gospodarski ukrepi učinkoviti, se jim bo prilagodil. Vsak kolektiv, vsak samoupravni organ, bo doživel to po svoje, vsak pa bo moral konec koncev le spoznati, da je minilo okoriščanje na račun celote. DRUŽBENI PLAN IZ PRORAČUNA OLO KRANJ — SPREJETA V znamenju borbe mnenj Po 12 urni razpravi so odborniki sprejeli družbeni plan z malenkostnimi spremembami Ponedeljkovo zasedanje obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora v Kranju, ko sta oba zbora sprejela letošnji družbeni plan in proračun, je bilo menda eno naj razburi j ive j ših, odkar obstoja ta ljudski odbor. Pričakovali smo sicer precej živahno razpravo o letošnjem družbenem planu že spričo tega, ker se LOMO Kranj na eni svojih prejšnjih sej ni strinjal-z osnutkom predloga okrajnega družbenega plana za letošnje leto, predvsem ne s tistim delom, ki govori, da mora LOMO iz svojih letošnjih investicijskih sredstev izločiti 40 milijonov dinarjev za »Savo«, ki mora plačati že kupljene stroje v inozemstvu. Zoženje fronte investicij in vlaganje sredstev v letošnjem letu v tiste objekte, ki bodo najhitreje povrnili vložena denarna sredstva, je pravzaprav glavna značilnost letošnjega družbenega plana okraja Kranj. Skratka: najbistvenejše vprašanje gospodarskega razvoja v okraju je trenutno saniranje položaja v kranjskih tovarnah »Ttiskanina«, »Sava« in »Puškama«. Vsa letošnja sredstva, s katerimi bo OLO pomagal reševati položaj v omenjenih tovarnah, znašajo 158 milijonov dinarjev (100 milijonov za »Ti-skanino«, 50 za »Savo« in 8 za Puškarno). »Tiskainina« bo z u-reditvijo kotlarne in opleme-nilnice povečala svojo proizvodnjo za 2,200.000 kv. metrov tkanin, kar znaša 752 milijonov dohodkov na leto. »Sava« pa bo s kreditom, ki ga bo dobila, povečala proizvodnjo za okoli 200 ton izdelkov. Prvotno bi moral zagotovili ustrezni kredit za »Savo« LOMO Kranj, na njihovo pritožbo pa je bil predlog v družbenem planu spremenjen tako, da bo »Sa-dal sredstva OLO. LOMO Kranj pa bo znižana udeležba na dohodkih okraja od 303 na 2?5 milijonov dinarjev. Nekateri odborniki se niso strinjali, da se letošnja sredstva za investicije vzamejo tudi iz gozdnega ter obrtniškega sklada. Vsekakor to ni v skladu z našo splošno gospodarsko orientacijo, ki je ravno letos predvidela in celo namensko vezala sredstva za napredek našega, doslej precej zapostavljenega obrtništva. Toda kljub temu je OLO odločil, da se ta sredstva letos vzamejo iz ome- Podkomisije so opravile največ dela Intervlu z Ivanom BeCanom, predsednikom odbornISke komisije OLO KranI za potrlevanje tarifnih pravilnikov Ker so ustrezne podkomisije in osrednja Komisija za plače že opravile svoje delo ter odstopile tarifne pravilnike podjetij v potrditev odborniški komisiji! za potrjevanje tarifnih pravilnikov, je naš sodelavec obiskal predsednika omenjene komisije, tovariša Bečana ter mu zastavil nekaj vprašanj: Vprašanje: Odborniška komisija je sicer šele začela potrjevati tarifne pravilnike, a kljub temu mislimo, da bi nam lahko povedali vaša zapažanja in mnenje o tem, kako 90 sestavljeni predloženi tarifni pravilniki? Odgovor: Lahko trdim, da so tarifni pravilniki, s katerimi razpolagamo, v glavnem dobro sestavljeni. V glavnem pravim zato, ker so v njih še določene nepravilnosti in tudi neskladnosti — prav posebno nekaterih podjetij iste gospodarske panoge — katere pa trenutno ni možno odpraviti. To bo pač ena izmed osnovnih nalog za bodoče delo odborniške komisije, še prav posebno zaradi tega, ker se bomo morali začeti pripravljati že za sestavo tarifnih pravilnikov v prihodnjem letu, ko bomo skušali še neodpravljene napake odstraniti. Vprašanje: Nedvomno .ste tudi sami sodelovali pri sestavi tarifnih pravilnikov, ravno tako vam je tudi možno povedati iz dosedanje prakse potrjevanje le - teh. Kakšne slabosti ste zapazili v predloženih tarifnih pravilnikih? Odgovor: Največ nepravilnosti je bilo z dnevnicami, ker so jih posamezna podjetja pojmovala in določevala vse preveč na »lasten« način. Zato le-te največkrat niso bile v skladu z obstoječimi predpisi. Nekatera podjetja so skušala tudi povečati svoje obračunske plačne sklade s prekvalifikacijo posameznih delovnih mest. Toda take poizkuse komisije niso potrjevale, razen tistim podjetjem, ki so dokazala umestnost takega ukrepa. Prekvalifikacija delovnih mest je namreč opravičljiva le v tistih podjetjih, kjer začenjajo s proizvodnjo no- vih proizvodov na novih delovnih mestih. Tudi problem delovne sile ni nič manj pereč. Nove delavce bodo podjetja lahko zaposlovala (Nadaljevanje na 2. strani) njenih skladov tako, da jih bo treba prihodnje leto vrniti. Razprava je potekala predvsem v znamenju borbe dveh mnenj, dveh različnih stališč. Predstavniki LOMO Kranj so bili mnenja, da je treba razen vlaganja sredstev v industrijo, investirati tudi ustrezne denarne vsote v komunalno izgradnjo, ki je posebno v mestih izredno pereča, medtem ko je predlagatelj družbenega plana OLO zastokal težnjo po investicijah v industriji. Razprava je cd časa do časa dobivala precej oster ton. Ko je predsednik OLO Koš-melj pojasnjeval stališče predlagatelja družbenega plana je dejal, da je OLO vedno upošteval potrebe LOMO Kranj, da pa so predlogi LOMO, od kod naj bi se vzela sredstva za kredit »Savi«, nesprejemljivi. Tudi predsednik LOMO Kranj, Vinko Hafner je poudaril, da ne gre za neke nezdrave razmere in odnose med OLO in LOMO, marveč za uveljavljanje in razumevanje komunalnih potreb mesta Kranja (trenutno se je pojavil še problem porodnišnice, ker ljubljanska ne sprejema več nosečnic iz Kranja). Spor še ni rešen. Predstavniki LOMO so dejali, da se bodo pritožili na Izvršni svet LRS ter še na tem forumu uveljavljali svoje stališče. OLO pa je ob koncu 12 ure razprave z manjšimi spremembami vendarle sprejel družbeni plan in proračun za letošnje leto, ki torej obeta manjšo komunalno dejavnost kot lani. Tako bo letošnje leto pomenilo delen odmor v izgradnji, predvsem v komunalni. Z letošnjo investicijsko politiko pa so vsekakor dani solidni temelji za nadaljnje smotrnejše investicije razpoložljivih denarnih sredstev. V*. h Hse&iu Obrt mora dopolnjevati industrijo KJE JE RESNICA I Tudi letos kolonije i Z občnega zbora gostincev radovljiškega okraja i Sem in tja po Selški dolini SPORT I • Afrika in jaz Kranjčani za t. moj Prvomajske proslave so vedno bile slovesne, saj delovni ljudje praznujejo svoj praznik. Tradicionalnemu praznovanju bodo Kranjčani tudi letos zvesti. Ze pred praznikom bodo v vseh delovnih kolektivih proslave in zborovanja; v soboto 30. aprila ob 19. uri bo prome-nadni koncert kranjske godbe na pihala, ob 20. uri zvečer pa bo pred Sindikalnim domom veliko zborovanje in ljudsko rajanje. Na dan 1. maja zjutraj bo budnica, delovni ljudje bodo odšli v razne kraje na izlete, ki jih bodo organizirali delovni kolektivi, kjer bodo obujali spomine na predvojna praznovanja 1. maja, ki so vedno bila v seci bajonetov. Za praznične dni se bo mesto slovesno odelo. V trgovinah bodo okrasili in razsvetlili izložbe, v tovarnah pa bodo delavci okrasili stroje z zelenimi vejicami, kot to delajo že vsa povojna leta. Pripravljalni odbor za proslavo delavskega praznika je poskrbel, da bo tudi letošnje praznovanje čim bolj slovesne, zlasti še zato, ker bo praznovanje 1. maja uvod v slovesnosti ob 10. obletnici obsvoboditve. Nekaj negativnih pojavov pri sestavljanju tarifnih pravilnikov Tarifni pravilniki že leže pred odborniško komisijo za potrjevanje tarifnih pravilnikov in čakajo na »milost in nemilost« — na potrditev ali zavrnitev. Večina podjetij z. upravičeno bojaznijo trepeče, ali bo njihov tarifni pravilnik sprejet ali pa zavrnjen kdo ve katerikrat že. Menda ni podjetja, ki ne bi sestavljalo tarifnega pravilnika vsaj dva do trikrat, nekaj pa je tudi takih, ki so ga sestavljali šest ali celo sedemkrat. Če hočemo nekoliko globlje razjasniti problem in če poizkušamo poiskati vzroke temu, bomo videli, da te zavrnitve največkrat niso bile »birokratski akt« in »iskanje« dlake v jiajcu«, mjarveč dostikrat zelo umestne in celo edino pravilne, če smo hoteli zagotoviti tarifnim pravilnikom tisto dejstvo, ki bo pomagalo dvigati življenjski standard delovnemu človeku. Skoraj povsod je bilo najbolj sporno stališče, katerega so zastopali posamezni delovni kolektivi, češ da je treba povišati plače vsem uslužbencem podjetja, ne glede na to, ali zavzemajo odgovorno mesto ali ne. Ponekod so poizkušali na vse načine, da bi zagotovili vodilnim uslužbencem kar največje prejemke. Ko so bile dane sugestije podkomisije, naj bi se plača direktorja večjih tekstilnih tovarn v okraju sukala okoli do 31.000 dinarjev, je bilo tudi rečeno, naj manjše tovarne temu primerno vskladijo prejemke svojim vodilnim uslužbencem. Tudi v IBI so tako naredili. Ko pa so na nekem sestanku podkomisije za tekstilno industrijo predstavniki podjetja zvedeli, da imajo vodilni usluž- benci, nekega njim sorodnega in po velikosti sličnega podjetja, višje tarifne postavke za vodilne uslužbence, so nemudoma odvihrali v podjetje, sklicali sestanek delavskega sveta, ki je takoj sprejel ustrezno povišanje tarifnih postavk za direktorja, tehničnega vodjo, šefa komerciale in računovodjo! — Nihče nima nič proti temu, če ima direktor višjo plačo kot delavec, čeprav mora biti tudi ta v določenem sorazmerju, vendar je zanimivo, odkod so lahko v omenjenem podjetju še vzeli denar, da so te postavke povišali!? Ali je imelo podjetje take rezerve v plačnem skladu? Odkod te rezerve? Postavlja se seveda tudi vprašanje upravičenosti 4,12% povišanja plačnega sklada podjetja. Ne bi bilo odveč, če bi komisija za plače nekoliko temeljiteje pregledala plačni sklad podjetja in če bo ugotovila, da je nepravilno ostvarjen in pridobljen na o-snovi tarnanja o »napetosti« tarifnih postavk, da jim ga tudi odvzame. Novi plačni sistem začne veljati 1. aprila. Toda v marsikaterem i>odjetju se pojavljajo »dobri« direktorji, ki zatrjujejo kolektivom, da bodo pri njih upoštevali novi način nagrajevanja že s 1. januarjem in da bodo razliko v plačah razdelili že od Novega leta naprej. Toda kakšna demagogija se skriva za takimi »-pametnimi« prijemi in težnjami, je kaj lahko razvidna, čeprav so ti vodilni uslužbenci deležni pohval za »veliko skrb za delavstvo« itd. Toda le poglejmo, kaj se skriva za tem »dobrodelnim« plaščem, ki je sila poznan: vodilni uslužbenci bodo dobili povišane plače povprečno za 5 do 10 tisoč dinarjev na mesec. Delavcem pa se bodo povišali prejemki 2 dinarja na uro ali več. Račun: za 3 mesece po 50 do 10.000 dinarjev je 15 do 30.000 dinarjev. Za 3 mesece po 416 dinarjev (208 ur X 2 dinarja) je 1248 dinarjev. Torej, kdo je na boljšem? Delavec ali uslužbenec? Komu je to voda na mlin? Delovni kolektivi bi se morali zavedati, da so taki demagoški nastopi le v korist biro-kratskega aparata v podjetjih ter je treba take pojave že v kali zatreta. Storimo vse, da pride tudi v takih primerih resnično do izraza delavsko upravljanje. V tarifnem pravilniku nekega manjšega škriloloma niso predvideli plačanih dopustov in prav tako ne povrnitve zaslužka za bolovanje delavcev do 7 dni, kar bi po ustreznih predpisih absolutno morali upoštevati. Tega pa niso naredili z motivacijo, češ kam bomo pa prišli, če bomo še dopuste plačevali. To je prav gotovo le nekaj negativnih pojavov v zvezi s sestavljanjem tarifnih pravilnikov, ki pa nas dovolj močno o-pozarjajo, da trezno razmišljamo o njih ter da vse te napake nenehno odstranjujenjo, kadarkoli se bodo pač pojavile. —ai POPRAVEK V zadnji številki našega lista se nam je v poročilu o obisku predsednika republike Josipa Broza Tita v »Iskri« vrinila neljuba pomota. Predsedniku republike je darilo delovnega kolektiva izročil predsednik delavskega sveta tov. Alojz Raj-gelj in ne Albin Rogelj, kot smo mi zapisali. S tem neljubo pomoto popravljamo. TEDEN DIVI PO SVETU DOKONČNO BODO UNIČILI KUOMINTANŠKE TOLPE Iz Burme poročajo, da se bodo kmalu začeli odločilni boji med burmansko vojsko iti kuomintanškimi ostanki na meji s Tajsko (Siamom). Tudi taj sike oblasti so poslale na mejo prostovoljce za civilno obrambo. EISENHOWERJEVA POSLANICA V sredo je bila izročena ameriškemu kongresu poslanica predsednika Eisenho-werja, v kateri zahteva 3,5 milijarde dolarjev za pomoč tujini — od tega več kot 2 milijardi za azijske dežele. S tem manevrom skuša predsednik ublažiti protiameriško isn protikolonialistično vzdušje na bandunški konferenci. VOJNA ODŠKODNINA BURMI Japonska in Burma sta izmenjali ratitikacijske listli-ne o mirovni pogodbi, ki je biLa podpisana 5. novembra lami v Rangunu. Pogodba ter priloženi sporazum o reparacijah sta začela takoj veljati. Japonska bo plačala Burmi 250 milijonov dolarjev za povzročeno vojno škodo. PREISKAVA LETALSKE NESREČE NA JUŽNEM KITAJSKEM MORJU Trije preživeli člani posadke indijskega letala, ki se je minuli teden z delom kitajske delegacije na poti v Bombay ponesrečilo nad Južnim Kitajskim morjem, so izjavili, da nesreča ni nastala zaradi kakršnekoli tehnične napake v strukturi letala. Indijska družba »Air India InternalAon« bknati pripominja, da požar in eksplozijo na letalu »ni povzročila pomanjkljivost kateregakoli, dela letala in tudi ne goriva.« V ANGLIJI BODO STAVKALI ZELEZNlCARJI Sindikat mehanikov in kur-jačev na lokomotivah britanskih železnic je objavil, da bodo delavci začeli stavkati 1. maja opolnoči. Sklep o stavki je bil sprejet po odločbi arbitražnega sodišča za železnice, ki je razsodilo, da je povišanje plač, kakor ga je sindikat zahteval, previsoko. Obrt na dopolnjevati industrijo Z občnega zbora Obrtne zbornice olcrofo Kranj 109 delegatov, od tega 61 iz socialističnega in 48 iz zasebnega sektorja obrti, se je preteklo soboto zbralo na V. rednem občnem zboru Obrtne zbornice okraja Kranj, da bi pregledali uspehe svojega dela v preteklem letu. Skupščini so prisostvovali tudi predsednik Obrtne zbornice LRS Potočnik, predstavnik Republiškega odbora sindikata obrtnih delavcev Pipan ter predsednik LOMO Kranj Vinko Hafner. Razprava je bila zelo živahna in je osvetlila vrsto problemov, ki tarejo naše obrtništvo. Zal v letošnjem letu ne bo moč izkoristiti sredstev, ki so namenjena razvoju obrtništva, bodo pa lahko prihodnje leto smotrneje uporabljena, ker bo Obrtna zbornica izdelala perspektivni načrt razvoja obrtništva na področju Kranjskega okraja. Kljub nihanju števila obrtnikov in obrtnih obratov, ki se je odrazilo v prijavljanju in odjavljanju obrti v preteklem letu, lahko .ugotovimo, da je število obrtnih obratov ostalo približno isto. Na delno zmanjšanje števila obrtnih obratov in tudi delovne sile, je v največji meri vplivalo priznanje industrijskega pomena nekaterim, do nedavnega obrtnim podjetjem. 1. januarja letošnjega leta je bilo na področju kranjskega okraja 162 obrtnih podjetij socialističnega sektorja in 889 zasebnih obrtnikov, medtem ko ]e še lansko leto bilo 175 obrtnih podjetij socialističnega sektorja in 884 zasebnikov. Število celotne sile pa je lansko lete v odnosu na leto 1953 padlo za 622 delavcev iin to največ v socialističnem sektorju obrtnih podjetij. Iz vseh omenjenih podatkov lahko ugotovimo, da je v letu 1954 padlo število obrtnih obratov socialističnega sektorja tudi delovne sile v vseh sektorjih obrti. Kot rečeno, je v prvi vrsti vzrok temu, prehod vrste socialističnih obrtnih podjetij v industrijo in gradbeništvo. Tako je v letu 1954 prenehalo poslovati in prešlo v glavnem v industrijo, 23 obrtnih delavnic s 555 zaposlenimi delavci; na novo pa je nastalo 15 obrtnih delavnic s 142 zaposlenimi. Zaskrbljujoče je dejstvo, da so z obratovanjem prenehali v glavnem taki obrtni obrati, ki opravljajo uslužnostno obrt, kar vse škoduje zadostitvi potreb potrošnikov s tovrstnimi uslugami. 3 MILIJONE ZA KADRE V letošnjem letu bodo obrtna podjetja v kranjskem okraju plačala v sklad za vzgojo novih kadrov 3 milijone dinarjev. Ta vsota bo komaj zadostovala, kajti potrebe po novih kadrih so, predvsem v nekaterih usluž-nostnih obratih, zelo velike. Težave pri vzgoji novih kadrov so tudi v tem, ker veČina obrtnikov po izučitvi odhaja v industrijo. Tako so obrtne šole v Sloveniji vzgojile po vojni 12.000 kvalificiranih delavcev, od katerih dela danes le še 12% v obrti. Z novim načinom nagrajevanja vajencev (višina njih prejemkov bo izključno odvisna od posameznih podjetij), bo brez dvoma povečan interes za vključevanje mladine v razne obrti, saj so imeli in imajo tudi še sedaj starši marsikdaj nepravilen in podcenjevalni odnos do obrti. Tako so svoje otroke pošiljali v vajeniške šole le takrat, če le-ti niso uspevali v gimnaziji in jim ni bilo omogočeno nadaljnje študiranje. ČASTNO SODIŠČE Iz poročila je tudi razvidno, da Častno sodišče Obrtne zbornice ni obravnavalo v lanskem letu prav nobenega primera poslovne morale! Ali je resnično mogoče, da v obrtniških vrstah ni bilo lani nobenega obrtnika, ki bi imel nepravilen odnos do vajencev, potrošnikov ali do celotne skupnosti? Ali ni prav tako gospodarski kriminal, če obrtnik ne prijavi resnične dohodnine, na osnovi katere je za manjšo vsoto obdavčen — oškodovana pa je vsa naša skupnost? Brez dvoma bo moralo v prihodnje častno sodišče obrtne zbornice bolj zaživeti in imeti kritičnejši odnos do pojavov nemorale med obrtniki. Ob koncu razprave so pozdravili skupščino gostje, med njimi tudi predsednik LOMO Kranj Vinko Hafner, ki je dejal, da bo treba spremeniti doslej dostikrat nepravilno gledanje na obrt, saj je le-ta nedvomno ena izmed pomembnejših gospodarskih panog. Osnovo za plodno in pametno sodelovanje med obrtniki in oblastnimi organi pa bo možno najti le takrat, če ne bodo obrtniki več mislili, da jim skuša ljudska oblast jemati vse kar se da, v obliki davkov, in ko bodo oblastni organi mnenja, da niso vsi obrtniki nepošteni ter da so voljni sodelovati z oblastjo. Da pa je prišlo do takih mnenj, so v veliki meri krivi tudi sami obrtniki. Potrošniki dostikrat upravičeno tožijo nad velikimi in lahkimi zaslužki obrtnikov, saj lahko dostikrat opažamo, kako posamezniki lahko zasluženi denar zapravljajo, včasih tudi na načine, ki so vse prej kot dostojni človeka, je zaključil svoja izvajanja Vinko Hafner. Podkomisije so opravile največ dela (Nadaljevanje s 1. strani) le tedaj, če bodo dokazala, da se bo zaradi povečanja delovne sile ustrezno povečal tudi družbeni produkt. Vprašanje: Kaj pa sistem premiranja? Kako so podjetja uredila to najmočnejše gibalo novega plačnega sistema? Odgovor: Podjetja so več ali manj posrečeno izdelala pravilnike o premiranju. To je dokaj razveseljivo, saj o teh stvareh še niso imela potrebnih izkušenj. Razen tega pa terja premijski sistem veliko proučeva- Predlog proračuna LOMO Kamnik sprejet V ponedeljek, 18. aprila je bila 27. seja Ljudskega odbora mestne občine Kamnik. Razpravljali so o predlogu družbenega plana in proračuna LOMO Kamnik za leto 1955. LOMO Kamnik bi moral sestaviti tak proračun, ki ne bi presegal zneska 50 -milijonov dinarjev. Pri sestavljanju proračuna pa se je pokazalo, da je ta znesek premajhne, ker mora občina vzdrževati tudi Zavod za rehabilitacijo invalidne mladine, ki kljub predlogu občine, ni bil prenešen na republiški proračun. Zato je prvotni predlog proračuna znašal 53,600.000 din, ki ga je pa OLO Ljubljana-okolica zavrnil in vztrajal pri prvotni zahtevi. Zato so morali v novem proračunu zmanjšati nekatere postavke in ga stisniti v okvir razpoložljivih 50 milijonov. Odborniki so živahno razpravljali o proračunu in družbenem planu tpr driitr k. Takih primerov p-eteklo le^o sicer ni bilo veliko, vendar bili so in letos moramo preprečiti, da Vi fe ponovni. V lolofnjem p.'etju bodo prvi"- Jii v kolonije tudi vaj'-ici. k.ir moramo vsekakor pozdraviti, srj so tu II oni potrebni *fcrbi in varstva vsf družbe. Postavili so ličen akvarij Za pomočnika ravnatelja kamniške gimnazije je bil imenovan prof. Zvone Verstovšek. — Na gimnaziji so v avli postavili ličen akvarij, ki kot učni pripomoček nudi zanimiv pogled v podv>dno življenje. — Zvočni kino projektor za ozke filme bo omogočil na gimnaziji redno predvajanje zvočnih filmov. Prav tako bodo odslej vrteli zvočne filme v Rudarskem domu rudnika kaolina v Črni.kier prireja predstave kamniška gimnazija. Železarna-šola mladih delavcev Kakor za člane lastnega kolektiva, skrbi Železarna Jesenice tudi za strokovno usposabljanje delavcev za železarno, ki jo gradimo v Nikšiću v Crni gori. Že nekaj sto delavcev iz Crne gore je šlo skozi tečaje in praktično delo v železarni na Jesenicah, kjer so se usposobili v taki meri, da so opravili izpit za kvalificiranega delavca. Tudi trenutno je na praksi v Železarni Jesenice nekaj sto delavcev iz Nikšića. V marcu so zaključili začetniški tečaj, v katerem so dobili osnovne pojme o metalurgiji iin stroki iz poklica, za katerega so se odločili, kakor tudi iz splošnih predmetov. Da bi se strokovno kar najbolje izpopolnili, obiskuje okrog 50 delavcev žerjavovodski tečaj iin skoraj ravno toliko tečaj nemškega jezika. Veliko je tudi kandidatov za mojstrsko šolo, ki bo predvidoma ustanovljena tudi na Jesenicah in bo pričela delovati že s šolskim letom 1955-56, ker se je pričel za ustanovitev te šole resno zanimati UO podjetja in Svet za prosveto in kulturo OLO. Mojstrska šola in morda še Srednja tehnična šola z metalurškim odsekom, bi omogočili števiLnim delavcem, doseči visoko kvalifikacijo in naziv metalurškega tehnika. U. Z OBČNEGA ZBORA GOSTINCEV RADOVLJIŠKEGA OKRAJA Ifamesla U milijonov izgube, 1 milijonov dinarjev presežka in 279 milijonov ustvarjenih deviznih dinarjev Pretekli četrtek je bil v Gozd Martuljku redni letni občni zbor Gostinske zbornice radovljiškega okraja, ki ji je prisostvovalo okoli 90 delegatov, gostje republiške gostinske zbornice, »Putnika«, Turistične zveze Slovenije, Planinskega društva Ljubljana matica itd. Predsednik zbornice tovariš Anton Kunšič je v poročilu upr. odbora navedel uspehe, delo in težave okrajne zbornice ter gostinskih podjetij v preteklem letu Gostinstvo in turizem v radovljiškem okraju je lani imelo okoli 674 milijonov dinarjev prometa. Kljub ukinitvi regresov za letni dopust so podjetja zaključila poslovno leto ugodno Preusmerili so promet na inozemski turizem in so na podlagi tega namesto 24 milijor Jov dinarjev izgube ostvarili 40 milijonov dinarjev dobička^ Iz euba je bila predvidena že v okrainem družb, planu, prese-lek pa je nastal zaradi deviznih razlik. To pa je hkrati v dobro naši zunanji plačilni bilan ci saj so podjetja ostvarila sko-rai 279 milijonov deviznih di narjev. Tudi letos predvidevajo v gostinstvu in turizmu dobro sezono predvsem iz tujega tu ri^ do sedaj sklenjene po-jamčijo, da v hotelskem gostinstvu ne bo izgub kor pa bi nastopile, bo to le znak slabega gospodarjenja. Gospodarje novice \% vse domovine „VOZ IN UVOZ v JANUARJU IN FEBRUARJU V januarju in februarju letošnjega leta so naša pod" SSt 5vožila 411.268 ton btar Z v "rednosti 8,688 milijonov dinarjev. V Primerjavi « preteklim letom je uvoz na ras tel za 112 milijonov uvoz pa za 8,567 milijonov Do po večanja --a je Pnslo P^ vsem zaradi vecjm pšenice in drugih živil. NASA GOSPODARSKA DELEGACIJA V TURČIJI ge ta teden bo odpotovala vJ«Slovanska gospodarska acija v Turčijo na ura- /dteg:S. Razsovarjah se bodo s turškimi S-po^- stveniki, o razvijanju eko nemškega sodelovanja med obema državama. NOVA pšenica IZ AMERIKE V ameriških lukah čakajo na tovor še tri ladje, ki bodo ™ -s sr: Kučana dobava vseh 850.000 ton psen.ee, ki se je začela lani oktobra iz ame riških presežkov/aubiaz! tev posledic lanskoletne slabe žetve v naši državi. Posebno vprašanje, ki so ga na tem občnem zboru obravnavali, je izkoriščanje hotelskih zmogljivosti, ki so znatno pod inozemskim povprečjem. V radovljiškem okraju so hotelske zmogljivosti izkoriščene le z 19,2% (kratka .sezona), medtem ko jih v inozemstvu izkoriščajo s 40%. Bolje izkoriščajo zmogljivosti v Kranjski gori (27,7%), kjer je tudi daljša sezona, oziroma imajo tudi v zimskih mesecih odprte hotele, na Bledu pa s 23,9% itd. Spreminja se tudi povprečno število nočnin, ki po malem, toda stalno pada. To je znak vse večjega uveljavljanja prehodnega turizma, zaradi tega se bomo morali tudi pri nas bolj prilagoditi tem novim oblikam. Skupno je bilo lani v radovljiškem okraju okoli 84.000 gostov; od tega 61.786 domačih in 22.120 tujih iz 19 držav. Med tujimi turisti so bili najštevilnejši Nemci, ki so s 5.340 gosti prehiteli Angleže, ki so bili vse doslej po številu obiskovalcev na prvem mestu. Nadalje so bili najbolje zastopani Nizozemci, Avstrijci in drugi. Na četrtkovem zboru so govorili tudi o alkoholizmu, ki je posebno občuten v industrijskih središčih. V radovljiškem okraju so lani prodali za okoli 18 milijonov dinarjev več alkoholnih pijač kot hrane. To meče dokaj čudno luč na gostinstvo in pomeni resno vprašanje, o katerem bodo morali več razmišljati. Res je, da so se cene alkoholnim pijačam nekoliko dvignile in da je bilo ukinjenih nekaj menz; da pa so prodali za 18 milijonov dinarjev manj hrane in za toliko več al- kohola, da slutiti, da tukaj ni nekaj v redu. Samo na Jesenicah so lani prodali za 8,250.000 dinarjev več alkoholnih pijač. Delegati so obravnavali tudi vprašanja propagande turizma. Mišljenja so bili, da v ta namen še vedno vlagajo premalo sredstev. Lani so porabili za propagando okoli 1,783.000 dinarjev. Izdali so prospekt »Gorenjska« v nakladi 20.000 izvodov, v treh jezikih. Pripravili pa so tudi reliefno karto Julijskih Alp, koliko pa so posamezna podjetja vložila v te namene, pa iz poročila ni bilo razvidno. V nadaljevanju skupščine so ugotovili, da imajo trgovska podjetja na zalogi preveč alkoholnih pijač, prav tako pa tudi nekateri privatniki, ki prodajajo vino izven gostinske mreže v raznih neprimernih prostorih. Morda bi bilo prav, da bi na tem občnem zboru prav toliko in morda še več razprave posvetili tudi delavskemu upravljanju v gostinskih podjetjih in delavski prehrani, o kateri sploh niso govorili. V poročilu je bilo sicer ugotovljeno, da se delavski sveti in upravni odbori premalo uveljavljajo in da člani le-teh nimajo dovolj znanja, vendar menimo, da je to premalo. P. J. Vesele o resnih stvareh Nekaj zapiskov z zadnje seje OLO Kranj na rob Na zadnjem zasedanju OLO Kranj, ko sta oba zbora sprejemala družbeni plan in proračun, so se odborniki v razpravi, ki je trajala domala 12 ur, precej razvneli. Od časa do časa je postala debata kar burna, bilo pa je tudi nekaj trenutkov, ko so se odborniki — »za oddiha — pošteno nasmejali. ZNAČILNA ZA RAZPRAVO je izjava nekega člana zbora proizvajalcev, ki je dejal, da iz razprave vidi, da so mnenja precej različna in da se kar pošteno »krešejo«. Potemtakem bo le treba začeti misliti z lastno glavo in ukrepati po lastnem preudarku (ki pa vendarle ne bi smel biti tako sam vase in v svoje ozke lokalne okvire zaprt, kot je bilo to večkrat ob tej priložnosti — op. pisca), je nadaljeval, zadovoljen, da je odkril, da pri nas vendarle je — demokracija. DEBATA SE JE ZAPLETLA v besednem dvoboju med predstavniki okrajnega ljudskega odbora in LOMO Kranj. Drug drugega so hoteli prepričati, da imajo samo oni prav. Drug drugemu so očitali nezakonitost. Med drugim je padel tudi očitek, da so Kranjčani že prejšnja leta dobili več sredstev kot vse ostale občine v okraju in da zato letos nimajo nobenega razloga za tarnanje. Pa se oglasi predstavnik LOMO: »Da smo sredstva dobili nihče ne zanika, toda učinek teh sredstev se je razgubil kot voda v pesku. To pa samo dokazuje, kolikšna sredstva Kranj potrebuje.« (Glasen smeh.) RAZPRAVLJALI SO O kmetijskem skladu. Govorili so, kako bo treba z regresi, ki jih daje skupnost za izboljšanje in modernizacijo kmetijstva težiti, da se res poveča kmetijska proizvodnja in da se preprečijo pojavi, ko so regresi samo pomagali dvigati neposredni življenjski standard posameznih kmetov. Nekateri odborniki so smatrali, da je za napredek kmetijstva predvidenih sorazmerno preveč sredstev. Vstal je nek odbornik zbora proizvajalcev. Odbornikom sicer ni »položil na srce telečji gnoj«, marveč to, naj vendar ne zmanjšujejo regresov, ker bodo letos kmetje že itak morali plačevati večji davek kot lani, pa jim res ne bi kazalo odvzemati tega dohodka. Smeh ga je poučil, da ostali odborniki presojajo namen regresov drugače. MFD ODBORNIKI JF završalo, ko se je začelo govoriti o 39 milijonih, ki so ostali Zavodu za socialno zavarovanje zato, ker so lansko leto plačevala pedjelja v kranjskem o-kraju 4°/o dopolnilni prispevek. Vsi so bili edini, da presežek ni Zavodov dobiček, ker bi Zavod imel brez dopolnilnega prispevka le izgubo. Zato so sklenili, da Zavod denar vrne LOMO Krai:j, ki naj začne g aditi iz teh sredstev zdravstveni dom. Ko -a je direktor Zavoda ta socialno 7?varovva.ško nakovalo, napravili moderno tovarno. Zgradili bodo rov ■» brusilnico, skladišče za poliz- POPRAVEK V številki' z dne 16. aprila 1.1. ae je v članku našega lfeta »Z zasedanja LOMO Jesenice« pripetila pomota, ker smo navedli, da je ljudski odbor razpravljal o gostišču »Pri Lipav-cu«, medtem ko se pravilni na-r ziv glasi »Pri Vipavcu«. Uredništvo. delke in gotove izdelke, lakirnico in pakirnico. Stari del so prezidali v prostore, ki so namenjeni delavcem. Tu je kopalnica s prhami, obedni-ca in garderoba. Povečali so glavni obrat — kovačnico — in uredili upravne prostore. Težave imajo le s pomanjkanjem kovaškega kadra. V tovarni kovanega orodja v Kamniku niso dvignili cen že več let. Lani so 30% svojih izdelkov tudi izvozili: v Brazilijo krampe, v Sirijo sekire, v Turčijo in Grčijo pa tesla. Zaradi tega pa domače tržišče ni bilo prav nič prikrajšano. Poleg tovarne gradijo nov transformator, ki bo služil podjetju in terenu Mekinje. Z. Kmetijski svetovalec Javno vprašanje Čiščenje in škropljenje drevja za mizo, ne more imeti uspehov — kar se je posebno pokazalo ob priliki, pregleda isadovnja-kov dne 9. t. m., ki ga je opravila občinska komisija skupno s člani sadjarskega odseka KZ Kokrica in KZ Predoslje, katera bi morala skrbeti za čiščenje in škropljenje sadnega drevja v zimski iin pomladanski sezoni. Kljub temu, da je bila pretekla zima zelo mila in ugodna v prvi vrsti za čiščenje, kakor tudi za škropljenje sadnega drevja, smo videli, da lastniki sadnih vrtov ne marajo razumeti potrebe o gojenju zdravih sadnih dreves. Posebno malomaren odnos do gojenja sadnega drevja, oziroma sadovnjakov, ki imajo zelo lepo lego in zadosti močno sadno drevje, je pokazala vas Suha, sledijo pa ji vasi Predoslje, Britof, Oreh ovije, kjer ni niti ena četrtina očiščenega sadnega drevja. Pohvale vredna pa je vas Kokrica, ki je ena izmed najboljših v občini, sledijo ji Mlaka in S rakovi je. Spomladansko škropljenje sadnega drevja je opravila do danes le Kmetijska zadruga Kokrica v vaseh Kokrica, Mlaika, Srakovlje in Bobovk. Kmetijska zadruga Predoslje je s popravljanjem oziroma pripravlja- njem stroja za škropljenje sadnega drevja začela šele pred nekaj dnevi, kar je dokaz nezadostne zainteresiranosti in skrajne malomarnosti za akcijo za zatiranje škodljivcev in do-lezni sadnega drevja. Stroj za škropljenje sadnega drevja se do danes še ni prebudil iz zimskega spanja! Kje je vzrok tega malomarnega odnosa za ,tako važno akcijo, ki uživa vso pomoč tudi od države? Upamo, da nam bodo prizadeti na dobronamerno kritiko dali odgovor. A. V. Za ureditev cest v Radovljici Na obrobju mesta Radovljica sta najbolj zanemarjeni Prešernova cesta in Gradiška pot. Prešernova cesta je bila v pozni jeseni na debelo posuta z gramozom, niso jo pa potem utrdili s cestnim valjarjem. Tako morajo stanovalci tega dela mesta že nekaj mesecev hoditi po tej razmehčani cesti, pri čemer si pešci kvarijo obutev, kolesarji pa zračnice. Na Gradiški poti, ki vodi na pokopališče, je tudi odtočni kanal na levi strani že več let zasut. Ob deževnih dneh dere voda po sredi te poti kot hudournik in odnaša gramoz in kamenje na železniško progo. V Radovljici sta zaposlena dva starejša moža kot snažilca in urejevalca cest in potov v mestu. V glavnem se držita na Gorenjski cesti in na Mestnem trgu, na stranske ceste pa zaideta le malokdaj. Zato bi bilo treba za izredna dela najeti za nekaj dni v letu dva močna delavca, ki bi uredila Prešernovo cesto in očistila konal ob Gradiški poti ter speljala vodo tja, kamor je tekla pred leti. Živinorejska razstava Kmetijska zadruga v Škof j i Loki je 18. aprila pripravila s svojim živinorejskim odsekom, ki ga sestavljajo okoliški kmetje (Sora, Stara Loka itd.), zelo uspelo živinorejsko razstavo z ocenjevanjem plemenske živine. Pobudo zadruge moramo pozdraviti, morda pa bi si marsikdo še želel, da bi za pospeševanje tako važne veje našega kmetijstva organizirali v Loki obsežnejšo razstavo, združeno s tekmovanjem, kjer bi sodelovali tudi živinorejci iz obeh dolin. „Plamen" v plamenih Iz 60 letne kronike kroparsltih žebljarjev (Nadaljevanje) Beda kroparskih kovačev je u? tokrat precejšnja. Edino S? kT bi jih privedla iz stisk ^ ' oHloC so videli v osnova-W "društa ki bi jim omogo- «1« neodvisnost od stiskaj očih flSočevalcev, imenovanih llh Snvf Za pomoč so prosili .gospodov«. Za P v LjuWja, Trgovinsko z krbela vsaJ n1, da iJvn ce ^ snujočo se franko3 aTugo- Vendar je žebljarsKo brezuspešna. U d vlade in Tr- Predlogi de-Pin . ^ govske zbonuce v Južkarstvom VI £ ustanovili strokovno 4 za izdelavo kovinskega o-*dJa niso našli pravega razumevanja. rfgel 1Q nQ_ ^ 1894 eta ko so skli-crbusUovni občni zbor »Prve zadruge za žeblja^ obri in rinise izdelke iz železa v Kro-Nanj so povabili vse pod-Stoike i Krope in Kamne go-Na občnem zboru so skle-vplačati deleže po 100 goldinarjev do dne. ko bo zadrugizačela poslovati. V začetku ? bilo vseh deležev 112. Delav-Zv pa se je takoj priglasilo 47 CI so tudi takoj prvi teden že delali- Sicer pa za delavce ni £iio težko, ker je bulo itak dovolj brezposelnih. Razvoj žebljarske zadruge v Kropi, bi lahko ločili v tri raz- dobja. Prvo bi obsegSlo čas od ustanovitve zadruge do 1. 1904, ko se je zadruga krčevito borila za svoj obstoj in se je šele leta 1904. iz nekakšne akcijske družbe razvila na pravi zadružni osnovi. Drugo obdobje sega od leta 1905 do konca prve svetovne vojne. V tem času se je zadruga s pomočjo Zadružne zveze okrepila in se razmeram primerno razvila. Tretje obdobje pa sega od leta 1919 do konca druge svetovne vojne. Prav gotovo je za Kroparje najpomembnejše četrto razdobje, to je čas od osvoboditve vse do današnjega dne, ko so Kropar-ji doživeli pravzaprav svoj največji proizvodni razvoj in pro-cvit. Ze v samem začetku je zadruga skušala navezati trgovske stike kar z največ državami. Na vse načine so se trudili, da bi si preskrbeli čim več odjemalcev, da bi le-ta lahko uspevala. Najbolj kritično za obstoj zadruge je bilo leto 1904. Najvažnejši dogodek v tem letu je bila splošna stavka vsega delavstva v Kropi in Kamni gorici. Delavci so bili zelo zelo slabo plačani, zlasti v Kamni gorici so jim celo odtrgavali od plač. Kovači so začeli stavkati. Predvsem so se uprli Magušarjevi kovači iz Kamne gorice, katerim so se takoj pridružili še drugi, tako da so vsi Kamno-goričani stavkali. Stavkujoči delavci so prišli tudi v Kropo navduševat Kroparje za stavko. dela. Dostikrat so čutili pomanjkanje surovin, zlasti koksa, zaradi česar so morali delo pri strojih za izdelovanje kladvic, popolnoma opustiti. Skoraj nepremostljive težave so nastale zaradi prevoza, izvoza in uvoza surovin ter izdelkov, zaradi česar je bila zadruga dostikrat v Pogled na Kropo Večina se jim je tudi pridružila. 5. maja je bila stavka končana, ko so kamnogoriški delodajalci obljubili delavcem višje plače. 26. januarja 1919. leta je bil sklican na zahtevo 116 članov izredni občni zbor zadruge, ki je izvolil novo vodstvo. Novo vodstvo se je z vnemo lotilo nevarnosti. Toda kljub vsem težavam so le prebrodili to poslovno leto ter celo nabavili tovorni avtomobili za vožnjo iz Podnarta in nazaj. Tudi cesto so takrat popravili, da je bila vsaj delno sposobna za avtomobilsko vožnjo. (Dalje prihodnjič) Pri defu si fe pokvaril oko Obrat martinarna Železarne Jesenice ima v letošnjem letu največje število obratnih nezgod, saj beleži že dve smrtni nezgodi in več težjih ali lažjih. — Pred kratkim se je težje ponesrečil rezalec starega železa Štefan Sčerbič. Po nesrečnem naključju mu je udaril plamen v obraz ter mu prizadel močne opekline na levo oko in okrog očesa. Po prvi pomoči je bil prepeljan na očesni oddelek ljubljanske bolnice, kjer mu skušajo oko pozdraviti ali pa vsaj poskrbeti, da mu bo ostalo desno oko zdravo. Tudi ta nesreča naj bo v opozorilo vsem tistim, ki pri dela niso dovolj previdni, ne spoštujejo odredb oddelka za higiensko tehnično zaščito dela in se ne poslužujejo zaščitnih sredstev. Zaradi točnosti Naš članek »Še delček tega, kar bi bilo dobro povedati« je pri prizadetih vzbudil dokaj hude krvi. Predsednik cerkljanske občine Franc Martinjak je takoj po objavi članka podal o" stavko na predsedniško mesto, kar je bilo edino prav in tudi razumljivo. Manj razumljivo pa je dejstvo, da ga je občinski ljudski odbor ponovno izvolil za svojega predsednika. Ni naš namen, da to kakorkoli komentiramo, dovoljeno naj nam bo le, da se temu čudimo in da izrazimo, da tega ne razumemo! Ob tej priliki naj še povemo, da nam je v zadnjem članku tiskarski škrat napravil napako in sicer je dolg predsednika občine Franca Martinjaka znašal 34.000 dinarjev (in ne 43.000), Izpisek iz blagajniške knjige zadruge nam pove, da je dolg predsednika občine 1. I. 1954 bil natanko 33.400 dinarjev, ki ga je Martinjak plačal dan pred objavo našega članka v 15. številki »Glasu Gorenjske«. Omenimo naj, da je zadruga nekaj mesecev morala na vse načine prositi in na koncu zagroziti predsedniku občine s tožbo, če svojega dolga ne bo povrnil. Naše mnenje je, da nekaj takega predsednik občine kot predstavnik ljudske oblasti ne bi smel storiti, ker smatramo, da osebnosti predsednika občine ni mogoče ločiti od osebnosti Fr. Martinjaka. Ljudje v njem vedno vidijo le predsednika občine in ne privatnika, tudi tedaj, ko popiva ne. Se nekaj besed o tepežu, ki ga je bil deležen nek profesor v Cerkljah. Resnici na ljubo moramo povedati, da je v pretepu »fizično« sodeloval Martin Oselj, po domače Kočar. Zanimivo je, da ta možak ni bil v nikakršni zvezi z reportažo, ki jo je naš list pred časom objavil o razmerah v cerkljanskem kotu, niti ni bil v prispevku kakorkoli omenjen. Resnično pa je tudi, da je Kočar dober prijatelj predsednika občine in obratno, ter da je predsednik občine Franc Martinjak tedaj le »posredoval«. Kam privede slaba vzgoja Smešna nesreća na Ziaiem polju V ponedeljek, 18. IV. se je po Kranju razširila vest, da je bil v blokih na Zlatem polju ubit 14-letnd Jože Ušeničnik, dijak II. razreda gimnazije. Takoj moramo poudariti, da je bdi Jože •Ušeničnik ustreljen zaradi neprevidnosti. Pričujoči primer nam zgovorno kaže, da ljudje še vedno skrivajo doma orožje brez dovoljenja, kljub temu, da so oblasti že zdavnaj zahtevale, da je treba vse orožje prijaviti. Ta nesreča pa naj bo tudi opomin, da je • treba orožje shraniti na takem mestu, ki o-trokom ni dostopen in da zanj ne vedo. V soboto med 12. in 13. uro je 12-letni Janez Zakrajšek povabil k sebi sošolca Ušeničnika, češ da mu bo nekaj pokazal. V sobi je iz predala vzel revolver in mu ga kazal, medtem pa pritisnil na sprožilec in nasproti stoječi Jože je dobil strel v prsa. Krogla je prebila aorto in je bil fant na mestu mrtev. Zakrajšek ga je nekaj časa močil z vodo, ko pa je videl, da je mrtev, ga je prikril pred starši do ponedeljka. Ušenični-kovi starši so takoj prijavili, da pogrešajo svojega sina. V ponedeljek dopoldne je Za-krajškova mati pospravljala sinovo sobo in zapazila na preprogi krvave sledove. Po natančnejšem pregledu je našla mrtvega Ušeničnika. To je takoj povedala hčerki, ki je pohitela k sosedovim. Med tem časom je prišel v blok miličnik, katerega so o tem obvestili, ta pa je primer takoj prijavil TNZ pri OLO Kranj. Kljub temu, da gre za nesrečno naključje, ki je povzročilo smrt mladega fanta pa moramo pribiti, da je Jože Zakrajšek izredno nesramen, in ciničen. Med preiskavo se je tako obnašal, da so nad njim prav vsi strmeli. Odgovori, ki jih je dajal preiskovalnim organom kažejo, da fant ni imel prav nobene vzgoje, kar nam kaže tudi njegovo šolsko spričevalo s sedmimi slabimi redi. Kot rečeno starši za nesrečo niso vedeli, vedeti pa bi morali, kakšen je njihov sin, da je lažnivec, slab učenec in skrajno nesramen. Namesto, da bi bil fant doma že pod močno roko, je užival pri starših samo potuho in zagovarjanje. Ko je njegov oče slišal, da iščejo revolver, ga je skril na podstrešju, da bi zavedel preiskovalne organe na krivo sled. Seveda je Janez to vedel ter je bilo njegovo vedenje zategadelj še bolj nesramno. Taka vzgoja doma je privedla tudi do tega tragičnega dejanja, ki je povzročilo upravičeno zgražanje prebivalstva. * OBJAVA Z ozirom na neresnične govorice, ki so se razširile v Kranju in okolici o nesreči z orožjem, ki se je dogodila dne 16. aprila 1955 v Kranju, objavlja Tajništvo za notranje zadeve OLO Kranj naslednje pojasnilo: Dne 16. 4. 1955 sta se okrog 13. ure igrala v stanovanju Zakrajšek Jožeta na Zlatem polju št. 24, 14 letni Ušeničnik Jože in 12 letni Zakrajšek Janez s pištolo, last Zakrajšek Jožeta. Pri tem se je pištola, ki jo je imel v rokah Zakrajšek Janez, sprožila, ranifla istega v roko in smrtno ranila Ušeničnik Jožeta. Smrtno ranjeni je v 10 minutah podlegel poškodbi. Zakrajšek Janez je brez vednosti staršev truplo prikrival do ponedeljka 18. aprila 1955. Vse ostale govorice, ki se širijo, so netočne in ne ustrezajo resnici. Tajništvo za notranje zadeve Kranj IZ POPOTNIH BELEŽK iNASEGA REPORTER JA Sem in tja po Selški dolini PODJETJA, KI MNOGO OBETAJO Ce te pot zanese v Selško dolino, te seveda vedno najprej mori vprašanje prometnega sredstva, o katerem pa smo v našem listu že (pisali in M ga kljuib najboljši volji podjetij, ki se s tem bavijo, zaenkrat nI mogoče furediti bolje. Zeleznri-karji sicer še vedno pogrešajo predvojne štiri avtobusne zveze (danes le dve!) a se istočasno ogrevajo za tisti načrt, o katerem so si itudi (Ločani že zdavnaj na jasnem iin je bil tudi publiciran v Loških razgledih: da je namreč to najbližja zveza Uspela revija na Jesenicah Krojaško podjetje »Moaa« na Jesenicah se je odločilo dobiti sredstva za kritje primanjkljaja iz prejšnjega poslovanja z organiziranjem »Modne revije*. Na Javorniku je dobilo podjetje »Moda« dvorano doma »Partizan« in organiziralo minulo nedeljo popoldne modno revijo. Na reviji so razkazovali 24 zimskih, pomladanskih, letn/ih in jesenskih modelov, t. j. plaščev in raznih oblek. Občinstvo je bilo z organiziranjem revije kar zadovoljno; zadovoljno pa je bilo tudi podjetje »Moda«, ker je z ozirom na velik interes s strani občinstva doseglo svoj namen. Dobilo je finančna sredstva, ki bodo izboljšala poslovanje, izvedlo pa je tudi živo reklamo, ki bo podjetju v bodočnosti mnogo koristila. s Podbrdom in Tolminsko na eni ter z Bohinjem na drugi strani. Modernizacija teh cest bi bila velike važnosti ne le v turističnem, ampak Itudi v gospodarskem pogledu, saj ima bodoča komuna v Železnikih ogromne, deloma že ostvarjene pogoje za soliden gospodarski razvoj, če omenimo le Tovarno kovinskih in elektromehanskih izdelkov »NIKO« v Železnikih, Med-izadružnio Jesno-"industrijsko podjetje v Češnjici, izredno lepo se razvijajoče čevljarsko pod" ke, ipo katerih je veliko povpraševanje. Obe [podjetji boste natančneje spoznali, ko bomo o priliki objavili daljše slikovne reportaže o njunem delu in uspehih. Kmetijske zadruge sc v tem času sredi največjega ruzmaha. Občni tzbori, ki jih je večina zadrug pravkar opravila, so pokazali prav lepe rezultate. Tudi o teh bi kazalo posebej spregovoriti in določiti mesto teh zadrug v okrajnem ali celo republiškem merilu. V zelo ozki zvezi z zadnjim vprašanjem je tudi sila pereče in sedaj res že neodložljiv® vprašanje osnovne šole v Draž-gošah. Slika prikazuje — v sicer idilični in turistično -zelo privlačni gorski prirodi kaj klavrno, da ne rečem sramotno podobo: v stari, razpadajoči leseni baraki se uči mladina tistih junaških dražgoških kmetov, ki so v NOB dali ogromne žrtve in sikupno z junaškimi borci prenesli nečloveške borbe v zgodovinski bitki za Dražgo-še, iki so danes postale že £>ojm, simbol junaštva, vztrajnosti in borbenosti. Projektivni biro v Ljubljani j« prvotni načrt, ki je veljal 15.000 din odklonil s čisto razumljivo in pozitivno-formulacijo, da mora biti dražgoska šola res vzor, spomenik borbe. Izdelal je nato načrt, ki je veljal 700.000 din. Gradnja se ne premakne dalje in se v zadnjem času občinski možje v Zelezni-Irih na vse kriplje trudijo, da bi zanjo pridobili republiške organe in nekje dobili 40 milijonov, kolikor bi ^znašali stroški celotne gradnje. Okraj Kranj se je sicer zelo zavzel za šolo in že lani prispeval 3 milijone za material, letos pa celo 5 milijonov. Občani sami so že ogromno sodelovali in so tudi sedaj pripravljeni dati vsak za 20.000 din prostovoljnega dela ali ,j>a v denarju. Vendar pa je to še mnogo premalo. Menim, da je dolžnost vse republike, da v tej akciji sodeluje in postavi zgodovinskim partizanskim Dražgošam šolo, ki nam bo vsem v ponos, našim borcem pa v priznanje in spomin na junaške, nepozabne dni. Morda bi v .tej akciji aktivno sodelovale tudi organizacije ZB? Ali ne bi bil to lep prispevek oto 10. obletnici osvoboditve? Zato ne pozabimo: Dražgočani čakajo na šolo! Se več je problemov, ki tarejo prebivalce Selške doline. Vodovod, ki naj zajame Železnike in Češnjieo, prometna zveza od Železnikov dalje v Dav čo, Sorico, Zali log, oskrbnik Koče na Ratitovcu, turistična gostinska -postojanka v Železnikih, tehnični muzej ob znamenitem plavžu in še marsiM-Trdno upamo, da bodo marljivi in domiselni prebivalci vse težave in s svojo žilavostjo rešili vse probleme, ki jih tarejo. Pri njihovih naporih pa jim želimo mnogo uspeha! A. C. Šola v Dražgošah jetje »Ratitovec« na Studenem, Usnjarno v Železnikih, potem pa seveda vrsto sila podjetnih in vsestransko razvitih kmetijskih zadrug od IMartinjega vrha, Selc, iDražgoš, .Luš pa do Bukovice. O delu vseh teh industrijskih in zadružnih delavnosti bi kazalo pozneje posebej spregovo-voriti, saj so to podjetja, ki mnogo obetajo. Za danes lle kratko ugotovimo, da je n. pr. »NIKO« vzomo urejena tovarna, ki ne slovi le po preciznih (analitičnih) in drugih tehtnicah, laboratorijskih centrifugah in mešalcih, preciznih tehničnih išestili-h itd., ampak bo marsikoga morda zanimalo tudi, da izdeluje (tudi različne pisarniške kovinske potrebščine: registre, luknjače, sponke, risalne žebljičke itd. Morda tudi ni vsem znano, da na Češnjici izdelujejo radio-omarice, podstavke za tehtnice, zaboje za izvoz in notranji trg, embalažo in vinske sode ter še druge izdel- KAJ TARE PREBIVALCE Seveda pa tarejo prebivalce Selške doline tudi razne skrbi in nevšečnosti, s katerimi se občinski možje vztrajno bore. Naj omenim le most v Praprot-nem, ki dejansko že precej sumljivo izgleda in rad verjamem, da šoferji s strahom vozijo čezenj, saj jim sedanja dz-trošena lesena konstrukcija kljuib 'označbi 8-tonske nosilnosti, (ne idaje jamstva za zanesljiv in varen prevoz potnikov in tovora. Stari betonski most so ob kapitulaciji ©tare Jugoslavije porušili, nato so Nemci Ti«" pravili lesenega, ki pa so ga partizani vedno znova (kar petkrat) porušili, da iso preprečevali okupatorju akcije in selitve naših ljudi. Menda zaito ne bo odveč poziv na Republiško upravo za ceste, ki naj akcijo za obnovo mostu poveča, saj bomo sicer kmalu stali pred nevšečnim in odgovornim vprašanjem: Kdo bo kriv za nove žrtve ob eventuelni nesreči? Vzgojni pomenki Odnos do staršev in učiteljev Mladostnik isi v 13. in 14. letu starosti trudi, da bi se privadi na vrstnike drugega epola iin dojel ipolagoma nar loge moškega in ženskega spola. Ko se mučijo okoli teh vprašanj, jih starejši navadno ne razumejo prav dobro, ker se jim zdi, da bodo zapravili s tem preveč dragocenega časa; zato so navadno doraščajoči mladi ljudje v ostrem nasprotju in o-poziciji s starši in vzgojitelji, ki je včasih kar nenavadna in na videz nerazumljiva. Ali kakor hitro so te razvojno nujne naloge izpolnili (kar velja za deklice po izpolnjenem 15. letu, za dečke pa 16. letu), se čutijo občutno srečnejše, veselej- še in z njimi je dosti laže delati v šoli in doma. Postanejo mirnejši in če so se prej nesrečne mamice obupano pritoževale: »Naš je tak divjak, surov in zadirčen« ali »Naša je tako čudna, da ni za nikamor« — pa so sedaj boljše volje in o svojih »otrocih« govore, da so že v »resnejših, mirnih letih«. Razvoj od 12. do 14. leta gre torej v tej smeri, da mladi človek najprej izgubi spoštovanje do starejših, nato jim nekaj časa nasprotuje, nato pa se razvije v pubertetniku nov občutek spoštovanja in občudovanja staršev ih učiteljev, od katerih pa se skuša sedaj notranje osamosvojiti. S 15. leti se mu to v precejšnji tmeri že posreči, v starosti od 18. do 20. let pa to neodvisnost od starejših v glavnem tudi že doseže. Vsak človek ima v svojem srcu nek ideal, neko predstavo o tem, kar bi rad bdi. Za mladostnika je značilno, da te svoje ideale zelo hitro menja. Najprej je to navadno roditelj istega spola — oče ali mati. Okoli 10 let stopi na mesto očeta ali matere kaka »blesteča« pojava — filmska zvezda, sjaven športnik, letalec ali pa tudi oseba iz kake povesiti ali romana. Mladi ljudje si želijo, da bi bili tako lepi, močni, zviti in ljubljeni -kot njihovi junaki. S 13. ali 14. leti pa polagoma izginja zanimanje za daljnje, nedosegljive ideale in namesto njih skuša mladostnik najti v samem sebi tistega dosegljivega, odgovarjajočega mladega človeka. Z neprestanim opazovanjem samega sebe, svojega ponašanja pri delu in igri, si oblikuje zavest svoje lastne vrednosti in išče poti v življenje, ki bo po njegovem mišljenju najboljša. Polagoma si gradi svoj lastni življenjski in svetovni nazor. Kako obravnavamo trinajstletnika? Iz vsega dosedanjega sledi, da je pubertetna doba, doba v kateri se mlad človek razvije iz nesamostojnega otroka v samostojnega odraslega. V tem času se razmerje do odraslih bistveno spremeni, vendar neodvisnosti od odraslih mladostnik ne more doseči kar od danes do jutri. Nasprotno! V marsikaterem pogledu nujno potrebuje pomoč odraslih. Kako, tega ne ve in tudi ne more izvedeti, ker odrasli sami tega ne vedo. Kakor je že njegovo obnašanje nasproti odraslim hladno ali celo sovražno in surovo — brezbrižnega, indiferentnega odnosa 8 strani odraslih, mladostnik ne more prenašati. Nujno potrebuje njihovega zanimanja in pomoči — toda le pod določenimi pogoji. V svoji notranjosti je namreč razklan in neuravnovešen: včasih želijo, da jih pustimo delati po svoje, da bi s tem mogli dokazati, da so že na pol dorasli in znajo delati samostojno. Drugič so zopet čisto nebogljeni in želijo, naj posežemo vmes in jih obvarujemo pred posledicami napak, ki so jih povzročili njegovi samostojni poskusi, da bi se vedli kakor odrasli. (Dalje prihodnjič) GLAS GORENJSKE Izdaja: Časopisno, založniško in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj, Koroška cesta 6. Direktor in odg. urednik: Slavko B«znik. Urejuje: urednifiki odbor. Tel. uredništva: »t. 475, uprava 190 / Tek. rač. pri NB Kranj -okolica št. 624-T-127 Izhaja vsako soboto. Letna naročnina 4d0 dinarjev polletna ... 200 dinarjev četrtletna . • - 100 dinarje* Posamezna itev. stane 10 din Administratorko z ustrezno šolsko izobrazbo in dobrim znanjem strojepisja in stenografije sprejme takoj „Tiskanina" - Kranj Prednost imajo osebe z znanjem kakega tujega jezika. — Ponudbe dostaviti na podjetje do 1. maja 1955. Na podlagi 89 in 90, člena uredbe o ustavljanju podjetij in obratov (Uradni list FLRJ št 51—424/53) razpisuje komisija za razpis in imenovanje direktorjev mesto direktorja Tovarne usnja „STANDARD" - Kranj Ponudniki za mesto direktorja morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. Inženir kemije z odgovarjajočim strokovnim izpitom in 5"letno prakso v usnjarski in- 2 Ekonomist z odgovarjajočim strokovnim izpitom in 5-letno prakso v usnjarski industriji. 3. Popolna strokovna srednja šola usnjarske stroke s položenim strokovnim izpitom in 10- letno prakso v usnjarski industriji. . 4. Nepopolna srednja šola z odgovarjajočim strokovnim izpitom m najmanj 15 let prakse v usnjarski stroki. . , , . „„ Kolkovane prošnje z življenjepisom, potrdili šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve vlagajte pri Tajništvu za gospodarstvo in komunal, zadeve LOMO Kranj, Titov trg štev. 1. . __ Skrajni rok za vlaganje ponudb je vključno do 7. 5. 1955. Komisija za razpis in imenovanje direktorjev pri LOMO Kranj DRUŽINSKI POMENKI Vestnost se da privzgojiti Vsakdo, ki trpi zaradi lastne ali tuje netočnosti, bo razumel, kako važno je, da začnemo z vzgojo reda že pri dojenčku. Ce bo dobival svoje obroke hrane vedno ob istem času, če ga bomo ob določenih urah previli, okopali, spravili spat, se bo njegov organizem sam navadil na redno opravljanje vseh funkcij. Zato bodimo tudi do majhnih otrok v tem pogledu vedno strogi in nepopustljivi. Kosilo, popoldanski sprehod, kopanje, nočni počitek, vse naj se začne po možnosti točno ob določenem času in nobeno moledovanje ne sme spremeniti običajnega dnevnega reda. Uspeh take vzgoje se bo vidno pokazal zlasti takrat, ko bo otrok začel obiskovati šolo. K pouku bo moral že od vsega začetka prihajati točno, sicer bo opominjan ali pa celo kaznovan. Ce smo ga v tej smeri že vzgajali, potem mu to ne bo delalo nobenih težav. Pogosto zamujanje šolarja meče slabo luč ne samo nanj, temveč na vso družino. Tega pa starši prav gotovo ne želijo, četudi so sami večkrat premalo vestni. Z vzgojo točnosti se bo v o-troku sama po sebi vzbudila tudi ljubezen do reda. Otrok ne bo znal varčno ravnati le s svojim časom, ampak bo vedno pazljivo skrbel tudi za svojo obleko, knjige in druge stvar;. Vestni šolar bo redkokdaj kaj pozabil doma, medtem ko bo tistemu, ki zamuja, vedno kaj manjkalo. Ljubezen do reda in smisel za točnost bosta ostala v otroku za vse življenje in mu prihranila marsikatero nepopravljivo zamudo in nevšečnost. Vsak delavec in uslužbenec je že skusil, kako pomembna je vestnost v službi. Pa tudi doma je vedno zaželena. Koliko manj slabe volje in razburjanja bi lahko bilo v družim, če bi tudi vse gospodinje poznale vestnost in red. Začnimo torej z vzgojo že pri maj mlajših, kajti kar se Janezek nauči, to bo Janez nekoč znal. RECEPTI Porova juha Por je zimska zelenjava, ki jo uporabljamo kot začimbo k raznim juham in omakam. Razen tega iz njega lahko napravimo tudi odlično prikuho, za katero potrebujemo % kg pora, 4 dkg masti, 4 dkg moke, lU litra mleka, sol in vodo. Por očistimo in mu porežemo konce listov, nato ga razrežemo na približno 5 cm dolge koščke, ki jih skuhamo v slani vodi. Iz masti in moke naredimo prav svetlo prežgan je, toliko da moka v masti zakipi. Prežganje razkuhamo z mrzlim mlekom. Nato položimo vanj odcejen por. Ce je treba, ga zalijemo z nekoliko vode, v kateri se je kuhal. Vre naj počasi, da ostanejo koščki celi. Jed nato še osolimo in po želji tudi popo* pramo. Dober segedinski golaž Zanj kupimo % kg svinjskega mesa, pleče ali flam. Zre-žerno ga na koščke kot za običajen golaž. Na 4 dkg masti zarumenimo 15 dkg sesekljane čebule, ji pridenemo žličko sladke paprike, žlico konservirane-ga paradižnika, sol, kumino, meso in to dušimo tako dolgo, da se meso zmehča. Tedaj do- damo še pol kg zelja, ki smo ga medtem kuhale posebej^ Vse skupaj zopet dušimo, dokler se zelje ne zmehča. Nazadnje prr lijemo nekoliko zeljmee, da postane jed gosta in imamo nekaj omake. Sele zdaj sol mo, sicer se nam zgodi, da že slano zelje vso jed P serviramo pridenemo golažu še nekaj smetane. ' * bluza P°* mladanske SEDMA PREMIERA MESTNEGA GLEDALIŠČA NA JESENICAH F. G. Herberi: „ Vsakih sto let" prikupna in dobro napisana — brez posebne tendence — a-meriška komedija »Vsakih sto let« je bila prvič uprizorjena leta 1951 v New Yorku. V kratki dobi je preromala domala vse odJfe sveta in v minuli se- prečnih Amerikancev. Pisatelj Herbert se v tem delu naravnost izogiba običajnih komedijskih prijemov ter situacijske in besedne komike. Za jeseniško gledališče uprizoritev ni bila ravno lahka, saj sloni vse dogajanje — razen e-nega prizora — le na treh osebah. Značaji so jasno začrtani, vendar predstavlja interpretacija zahtevno nalogo. Režiser Bojan Cebulj je pri izbiri vlog zadel. Vlogo mlade Patty O'Neill je zaupal priznani igralki Tatjani Gostiševi. Zahtevno vlogo je podala Gosti-ševa ljubko in prisrčno. Nič slabši od nje ni bil mladi arhitekt Donald Gresham, ki ga je doživeto odigral Marjan Stare. Ponovno je pokazal svoje velike igralske sposobnosti. Tudi lik Davida Slatera, ki ga je podal Franjo Stibilj, je bil dobro prikazan. Pattynega očeta Mihaela O'Neill pa je igral Stane Jagodic. K uspeli uprizoritvi je veliko pripomogla posrečena scena B. Čebul j a. Upati je, da bo Mestno gledališče navduševalo jeseniško občinstvo s to komedijo vse do uprizoritve letošnje operete, pri kateri bodo prišli na račun predvsem ljubitelji glasbe in petja. Premiera Gregorčeve operete »Melodija srca« bo verjetno v začetku maja. Uspel ^ once rt mladinske glasbe t Kranju Za proslavo 10-letnice osvoboditve so priredile kranjske gimnazije v veliki dvorani Sindikalnega doma koncert, na katerem so sodelovali mladinski zbori vseh treh gimnazij. Koncert j«? zelo dobro uspel Vsi trije dirigenti — Fabiani, Ošabnik in Pribošič — so se potrudili, da so bile izvajane pesmi in-terpvctacijsko in dinamično na nadpovi>rečni višini. Poslušalci, ki so bili deležni lepega glasbenega užitka, so z aplavzom bogato nagradili trud ,n uspeh vsfh treh mladinskih zborov. Ker bosta v kratkem še dva koncerta z istimi izvajalci — na Primskovem in v Stražišču — bomo daljše poročilo priobčili ob koncu teh koncertov. Ob 10, obletnici osvoboditve v Loki velike kulturne manifestacije Za »Loškim tednom« (ob občinskem prazniku) pripravljajo Ločani sedaj že v drugo velike kulturne manifestacije, ki bodo v okviru proslav ob 10. obletnici osvoboditve. Na pobudo ZB in SZDL se je osnoval poseben pripravljalni odbor s predsednikom Ivanom Puharjem na čelu. Pri teh prireditvah bodo sodelovala vsa društva in organizacije. V soboto 7. maja bo za začetek solistični koncert opernih pevcev. Sodelovala bo tudi godba KUD »Tone Sifrer«. Tej glasbeni prireditvi se bo pridružil še koncert pevskega zbora iz Virmaš, ki ga vodi prof. Demšar, in godbe. Tretji večer pa bodo nastopili: orkester Glasbene šole, gimnazijski pevski zbor in solisti. Pri slavnostni akademiji v soboto 14. maja na telovadišču v Puštalu bodo razen članov TVD »Partizan« sodelovali tudi pevski zbori in godba. V nedeljo (15. maja) bodo glavne prireditve. Ob 10. uri bo slavnostna parada; planinci bodo odkrili spominsko ploščo padlim planincem na Lubniku; odprt bo izpopolnjeni in preurejeni muzej NOB v Domu ZB, ki ga ureja tovariš Stane Pečar itd. Veselo partizansko rajanje pred gasilskim domom in na Trati pa bo pripomoglo k prijetnemu razvedrilu. Razen tega pripravlja igralska družina KUD »Tone Sifrer« Cankarjevo dramo »Za narodov blagor« in partizanski večer pod geslom »Se pomnite tovariši«. Tudi KUD »Jože Krmelj« z Godešiča bo v Loki uprizorilo dramo »Lacko in Krefli«. Ne bodo pa praznovali samo Ločani. Akademije pripravljajo tudi na Trati in na Godešiču. Nastopili bodo puštalski pevci — pod vodstvom tovariša Pirea — in pevci ter tamburaši KUD »Jože Krmelj«. —j— Pevci z Zalega hriba so gostovali v Do mza lah 50 članski pevski zbor iz Zalega hriba je pred kratkim, na povabilo DPD »Svoboda«, gostoval v Domžalah. Na sporedu so bile Maroltove pesmi, s katerimi je pred dvema mesecema zbor prvič nastopil v Novi Gorici:. Zbor vodi prof. Cene Matičič, ki je pokazal, česa je sposoben pevski zbor, če je sleherni član discipliniran in prihaja z veseljem in redno k pevskim vajam. Poslušalci so bili zelo navdušeni nad petjem gostov iz Goriškega in so jih nagradili z burnim ploskanjem. Naslednji dan so gostje nastopili v Mengšu, kjer so dosegli tudi lepe uspehe. PRVI GLASBENI VEČER DRŽAVNE GLAS3ENE SOLE V KRANJU Mladi glasbeniki navdušili poslušalce Prizor Iz »Vsakih sto let« na jeseniškem odru zoni navdušila tudi občinstvo tržaškega, ljubljanskega in celjskega gledališča. Se več. Doživela je celo filmsko obdela-vo. Komedija prikazuje odlomek iz vsakdanjega življenja pov- Pester, za nastop gojencev gla-bene šole po večini kar kvaliteten program, je pritegnil ljubitelje glasbe, da so popolnoma napolnili zgornjo dvorano Sindikalnega doma, v kateri je bil 14. aprila I. glasbeni večer Državne glasbene šole v Kranju in to v počastitev 10-letnice naše osvoboditve. Program je bil dobro izveden in lahko rečemo, da je bila to najboljša produkcija gojencev kranjske glasbene šole do zdaj, za kar prav gotovo zaslužijo vse pri- znanje vsi pedagogi na glasbeni šoli, ki jo vodi ravnatelj Peter Lipar. Razen nekaterih pianistov iz šole prof. Zupančičeve, prof. Avguštinove, prof. Aljančičeve (Marjan Seliškar, Judita Ribič, Mojca Savnik itd.) so nas prijetno presenetili tudi mladi violinisti. Najmlajši, komaj šestletni Miha Pogačnik iz šole prof. Fr. Staniča ima kot izredno talentiran pred seboj lepo prihodnost. Mladi Jakec Ku-rat iz šole prof. Rud. Fajona je s svojo izvedbo I. dela Vivaldi-jevega koncerta v A-molu por kazal zelo lep napredek, zlasti zadovoljivo tehniko desne roke. Oba so poslušalci nagradili z neobičajnim aplavzom. Tudi mladi Govčev Janez iz iste šole je z daljšim, za II. razred precej zahtevnim opusom pokazal veliko muzikalnost. Za stopnjevanje prijetnega presenečenja na tem večeru pa sta posebej poskrbela še violinski trio s klavirjem in šolski godalni orkester, ki šteje že 29 članov in skoro vsi izhajajo od vsega početka iz šole profesorja Fajona, ki je takim ansamblom odličen, zanesljiv vodnikj. kot je to . dokazal z interpretacijo izvedenih del: J. Pribošiča »Domotožjem« in A. Vivaldija I. delom »Koncerta v G"duru« v njegovi priredbi za godalni orkester. Navzoči avtor J. Pribošič je bil s tako izvedbo samo zadovoljen in bi jo želeli sli&ati .še ob kaki drugi priliki. M. Maeterlinck: ,Sfilmondski župan' Druga premiera jeseniških svobadašev Dramski odsek DPD »Svoboda« Jesenice je po Golarjeva Irami »Vdova Rošlinka« pripravil svojemu občinstvu zelo učinkovito dramo M. Maeterlincka •Stilmondski župan«. Premiera je bila v nedeljo zvečer v dvorani Doma »Svobode« na Jesenicah. Tudi to delo je reziral režiser jesenskega Mestnega gledališča prof. Jože Tomazič. Igralce za »Stilmondskega žu pana« je izbral tako posrečeno, da je dosegel z uprizoritvijo izreden uspeh. Maeterlinckova drama pnka-dogajanje v Stilmondu feaj v belgijski Flandriji). po (rtupaciji leta 1940. Zupana je igral Jože Vari. V zahtevno vlogo se Je vživel in jo podal izredno plastično. Igral je T srcem in prepričljivo ter le v prvem dejanju osvojil gle dalce Zupanovo hči je igrala Lojzka Božičeva, ki je predvsem v zadnjem dejanju pokarala velike igralske sposobnosti sina Florisa je doživeto podal znani jeseniški amaterski igralec Srečko Mlinanč. Majorja d1 Rochova in poročnika Hilnerja sta igrala Pavel Tor-kar in Franci Pogačnik. Za pr vega je bila vloga morda malo prezahtevna, drugi pa jo je rešil kar zadovoljivo. Uspešno so nastopili še: Ciril Vister (vrtnar Klaus), Franci Stravs (občinski tajnik) in Stojan Valodi (učitelj. Sceno, ki je dobro dopolnjevala uprizoritev, je zasnoval Jaka Torkar. Vsi nastopajoči — z režiserjem na čelu — zaslužijo priznanje. Zal pa jim Jeseničani s slabim obiskom tega niso dali. Upati je, da bo na reprizah dobilo občinstvo večje zaupanje v predstave dramske družine DPD »Svoboda«. Pevski zbor in orkester v Radovljici potrebujeta ustrezne prostore Na vsakem občnem zboru KUD »A. T. Linhart« in na vsaki seji se govori in razpravlja, kako potrebna bi bila za uspešno delovanje pevske in godalne sekcije primerna soba, ki jo sekciji še nimata. Toda vsa prizadevanja so bila dosedaj brezuspešna. Zaradi nevzdržnih razmer so pred letom najboljši pevci odstopili, okrnjeni pevski zbor pa je v jeseni preteklega leta kljub temu spet začel z rednimi vajami in je že dvakrat javno nastopil. Za vaje imajo sedaj na razpolago malo učilnico v poslopju gimnazije, v kateri se stiska okoli 50 pevcev. Pred pevsko vajo morajo zložiti klopi na kup, po vaji pa jih spet postaviti na svoja mesta. Isto velja tudi za godalni orkester. Vsekakor te razmere neugodno vplivajo na glasbeno-kultur-ni razvoj v Radovljici. DRUGI NASTOP NEZNANIH TALENTOV Veliko navdušenje v Radovljici V dvorani doma »Partizan« v Radovljici se je zbralo prejšnjo nedeljo popoldne lepo število Radovljičanov in okoličanov. Pritegnilo jih je zanimanje za nastop neznanih talentov, ki je bil za Radovljico novost. 24 nastopajočih, z Jesenic, Dovjega, Kranjske goro, Radovljice, Za-puž, Posavca, Otoka, Podnarta in celo Nove Gorice, je občinstvo z zanimanjem poslušalo. Prvo mesto je dosegla 11-lel-na pianistka Jožica .Šolar iz Podnarta, ki je zaigrala Schu-bertovo »Podoknico«, drugo mesto pa še mlajši violinist Dušan Filipič iz Posavca, ki je zaigral Staničev •»Andantino«.. Sledila je mezzosopranistka Marica Ba-loh iz Nove Gorice, njej pa recitator Ivica Korošec z Jesenic. Med prvimi desetimi so bili tudi: baritonist Stanko Eržen iz Zapuž, Mitja-Igor Haferle z Jesenic, Ivo Govedič z Dovjega, Ivan Eržen iz Radovljice, Anton Korošec z Jesenic in kvartet z Dovjega. Ti so prejeli denarne nagrade, ostali nastopajoči, ki jih je izbral žreb, pa so dobili praktična darila raznih podjetij radovljiškega okoliša. Tudi drugi nastoo neznanih talentov v radovljiškem okraju je pokazal veliko zanimanje za tovrstne prireditve. Deset let po zmagi deseti obletnici osvoboditve želimo našim delovnim ° posredovati nekaj izvirnih prispevkov iz dobe narodno ljudem • borbe, ki naj bi ostali trajen dokument zanamcem t>svobo 1veIiRega junaštva in trpljenja slovenskega in vseh i vanskih narodov. Zaradi tega sta se okrajna odbora :!ng °borcev NOV v Kranju in v Radovljici skupno z ured-hrtvoro »Glasu Gorenjske« odločila, da razpišeta nagradni natečaj vke ki bi obravnavali čas osvobodilnega boja in lfn«LskeSPrevolucije na Gorenjskem. ^ ^ neko delo nagrajeno je, da obravnava NOB I P\^)lucijo na Gorenjskem in da delo še ni bilo nikjer Objavljeno. ZA LITERARNA DELA BODO PODELJENE 3 NAGRADE: 1. 25.000.— dinarjev 2. 15.000.— dinarjev 3. 10.900.— dinarjev TAKO ZA DOKUMENTARNO GRADIVO: PRA V 1. 25.000.— dinarjev 2. 15.000.— dinarjev 3. 10.000.— dinarjev 7E„ TEGA PA RAZPISUJEMO TUDI TRI NAGRADE IZVIRNE FOTOGRAFIJE IZ NOB, KI SE NISO BILE OBJAVLJENE: ^ ^ ^ _ ^^ 2. 8.006.— dinarjev 3. 5.000.— dinarjev 2irijo sestavljajo, po dva člana OO ZB NOV Kranj in Radovljica ter član uredništva »Glasu Gorenjske«. Vsi kandidati naj pošljejo svoje prispevke uredništvu »Glasu Gorenjske« s Šifro, v posebni zapečateni kuverti označeni s šifro pa *t>čen naslov pisca. Dela morajo biti v uredništvu najkasneje ^o 15- JuIiJa. 1.1. Žirija pa bo rezultate objavila na Dan vstaje, julija. Urednižtvo »Glasu Gorenjske« si pridržuje pravico, da Objavi šifrirane prispevke pred pregledom žirije. Objavljeni Prispevki bodo honorirani kot običajno. OO ZB NOV KRANJ IN RADOVLJICA TER UREDNIŠTVO »GLASU GORENJSKE« Lep razvoj društva Pred letom dni ustanovljeno Obrtniško društvo na Jesenicah, je doseglo v času obstoja že lepe uspehe. Društvo, v katerega so včlanjeni vsi obrtniki mesta Jesenice, šteje že nekaj sto članov. Ima svojo gledališko družino, ki se javnosti sicer še ni predstavila, vendar že študira prvo delo. Tudi tamburaški zbor, ki je bil ustanovljen šele letos, že pridno vadi in bo prvič nastopil na I. rednem občnem zboru društva, ki bo v nedeljo, 24. t. m. Prav tako ustanavlja jeseniško obrtniške društvo svoj pevski zbor, ki bo prvič nastopil junija meseca ob razvitju prapora. — Razen mojstrov so včlanjeni v društvo skoraj vsi pomočniki in vajenci, zato je organiziranje kulturno prosvet- Gostovanje na Lancefem Pevski zbor jeseniške »Svobode« ni samo eden najdelav-nejših odsekov v društvu, ampak tudi eden najmarljivejših zborov v radovljiškem okraju sploh. Za počastitev 10-letnice naše osvoboditve so naštudirali obsežen program pesmi, s katerim bodo nastopili doma in po okoliških krajih. Pred kratkim sta že gostovala mešani in moški zbor na Lancovem. Koncert so priredili v novi dvorani tamkajšnjega zadružnega doma. Domačini so se zelo zanimali za gostovanje in z užitkom poslušali res kvalitetno petje; posebno so jih navdušile narodne pesmi. Nasitop jeseniških pevcev pa je imeli še drugo pozitivno stran: ponovno je dal pobudo za ustanovitev pevskega zbora tudi na Lancovem. Dopisujte v „Glas Gorenjske** nih odsekov, v katere se vključuje mladina, ki je primerne vzgoje najbolj potrebna, vse hvale vredno. Velike težave pa ima društvo zaradi pomanjkanja društvenega prostora, zato posamezni odseki ne delujejo tako, kot bi delovali, če bi društvo razpolagalo s svojim prostorom. U. V Radovljici ustanavljajo Društvo prijateljev mladine Na pobudo Mestnega odbora SZDL Radovljica se tudi v tem mestu pripravlja ustanovitev Društva prijateljev mladine. O tem je bilo veliko govorjenega na občnem zboru MO SZDL in sestavljen je že pripravljalni odbor. Sestavljajo ga vidni in napredni vzgojitelji ter razni kulturni in javni delavci, ki že zbirajo članstvo in so že sestavili pravila iin delovni program novega društva. Namen Društva prijateljev mladine je — ob sodelovanju staršev in vzgojiteljev — vzgajati mladino v moralno, telesno in duševno zdrave in napredne državljane socialistične Jugoslavije. Druf štvo bo skušalo pridobiti čimveč praktičnih vzgojnih sredstev na svojem delovnem področju: otroška igrišča, zabavišča, pionirsko knjižnico in Čitalnico, mladinski oder, mlečno kuhinjo, počitniške kolonije; posebno skrb pa bo posvetilo izobraževanju pošolske mladine, skušalo jo ibo odtegniti slabi druščini, ponočevanju in uživanju alkohola. Vzgoja v družini pri nas Še vedno negativno vpliva na šolsko izobraževanje otroka, zato bo društvo posvetilo mnogo skrbi temu problemu. Članstvo bo v stalnih stikih s starši in bo predvsem skušalo izboljšati vzgojo tiste mladine, ki živi v moralno in socialno slabem okolju. IVERI NASI SLIKARJI NA DUNAJSKI MEDNARODNI RAZSTAVI Komisija za kulturne stike s tujino je sprejela povabilo prirediteljev mednarodne razstave »Deset let povojnega slikarstva«, ki bo jeseni na Dunaju. Naši likovniki bodo zastopani s 25 slikami, nekaj grafikami in manjšimi plastikami. JUGOSLOVANSKI PROSVETNI DELAVCI NA NORVEŠKEM Skupina 9 jugoslovanskih prosvetnih delavcev bo obiskala sredi maja več mest na Norveškem. Med enomesečnim bivanjem bodo naši prosvetni delavci proučevali norveški šolski sistem. SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE V založbi »Kmečka knjiga« je izšla zbirka najznačilnejših pripovednih pesmi — balad in romanc — ki so izbrane iz bogastva ljudske pesmi in tvornosti naših pesnikov od Prešerna do Petra Levca. Knjiga je razdeljena na tri dele. V prvem delu so izbrane pesmi iz narodne tvornosti. To so pesmi o Lepi Vidi, Mladi Bredi, Rav-barju, Kralju Matjažu itd. V drugem delu so klasične slovenske balade in romance — Prešerna, Levstika, Jenka, Stritarja, Gregorčiča, Aškerca in drugih. V tretjem delu pa je izbrana epika sodobnih pesnikov (Maistra, Gc-larja, Petruške, V. Levstika, Golie, Gradišnika, Kosovela, Klopčiča, Bora, Kajuha itd.). Zbirko spremljajo ilustracije G. Birolle in M. Gasparija. Sicer so prijetne, vendar ne spadajo v sodobno pesniško zbirko. NAŠI FILMI ZA KITAJSKO IN JAPONSKO Jugoslovansko podjetje za uvoz filmov — »Jugoslavija film« namerava poslati nekaj domačih filmov v LR Kitajsko in Japonsko. Tokrat se bosta ti dve deželi prvič seznanili z našo filmsko ustvarjalnostjo. NH ROB VEČER UMETNIŠKE BESEDE IN PRAZNA DVORANA Pretekli teden v sredo zvečer je bil v Prešernovem gledališču v Kranju »Večer umetniške besede«, ki ga je izvajal član Mestnega gledališča iz Celja Marjan Dolinar. Večer na katerem je recitiral dela domače, francoske, ruske, nemške in angleške literature, je prav dobro uspel. Zlasti pa so maloštevilnim poslušalcem ugajale Kosovelove in Zupančičeve pesmi, Shakespearov »Monolog z lobanjo« in govor zagovornika iz Dostojevskega »Bratov Karamazo-vih«. Program je izvajalec res dobro naštudiral in skoraj ▼ večini del je prišla umetniška beseda do popolnega izraza. Prazna dvorana! Spet tisto, o čemer smo že večkrat pisali, toda do danes kot kaže, še vedno brez uspeha. V dvorani je bilo približno 50 poslušalcev, od teh dobra polovica dijakov iz. Tekstilnega tehnikuma, za katere vsi Kranjčani vemo, da so r|2dni obiskovalci raznih kulturnih prireditev (gledaliških, koncertov, raznih predavanj in podobno). Spet se moramo vprašati, kje so bili dijaki kranjskih gimnazij jin drugih srednjih šol?! Ali morda niti ne vedo. da so take prireditve njihova duševna hrana? Če ne, kdo naj bi bil tega kriv? Morda njihovi vzgojitelji, ki Se vedno preveč ozko gledajo na posamezne prireditve? Prav gotovo je kultura, kulturno življenje, gledališče, koncerti, razne druge kulturne prireditve* kino in seveda tudi »Večer u-metniške besede« tisto, ki našemu delavcu in delovnemu in-teligentu širi obzorje in brez česar si danes skoraj ne moremo predstavljati človeka v naši družbi. Teh vrstic verjetno ne bi pisal, če ne bi vedel, da kranjski dijaki in njihovi profesorji večkrat obiskujejo gledališke predstave v Ljubljani, ki so večkrat umetniško manj vredne in za mladino manj primerne kot marsikatere kulturne prireditve v Kranju. Pred dvema letoma so se vsi dijaki s profesorji peljali v Ljubljano v gledališče, kjer so poslušali Jožeta Tirana, ki je recitiral dela Ivana Cankarja. To je seveda samo hvale vredno. Za zaključek se samo še vprašajmo in to upravičeno, zakaj na »Večeru umetniške besede«, ki je bil v Kranju in na katerem bi se lahko marsikdo seznanil z največjimi umetniki proze in poezije iz svetovne in domače literature, ni bilo niti enih, niti drugih?! N-r IZ ŽIVLJENJA TVD »PARTIZAN« V ŠKOFJI LOKI M\ so, ker imajo v svojih vrsi toliko mladine S SKUPŠČINE OKRAJNEGA ODBORA LT KRANJ Večji uspehi, toda mani članov NAJMOČNEJŠE DRUŠTVO V LOKI Mar res? Da! Prav gotovo! Samo nekaj številk za ilustracijo in prepričani bomo vsi, da je res tako. V TVD »Partizan« je danes razen članov in članic vključenih 30 aktivnih mladink, 25 mladincev, 70 najmlajših — cicibanov in 140 pionirjev. Kot vidimo, je v društvu toliko mladincev in pionirjev, da se s tako visokim številom lahko ponaša le še redko katero slabe ocene, ne bodo smeli hoditi v telovadnico, seveda če se ne bodo poboljšali. Prav gotovo pa do te odločitve ne bi prišlo, če v Loki ne bi imeli premajhno telovadnico in, kot skoraj po vseh društvih, premalo vaditeljev. KAJ PA USPEHI? Teh so dosegli že nič koliko! Samo lansko leto so bili člani prvega razreda republiški prvaki v ljudskem mnogoboju, mla- Vrsta članic TVD »Partizan« iz Škofje Loke društvo. Iz številnih poročil o TVD »Partizan« na Gorenjskem smo lahko v našem listu čitali, da se skoraj v vseh društvih borijo, kako bi v svoje vrste pritegnili čimveč pionirjev, zlasti pa mladincev, ki vse preveč radi zahajajo tja, kjer zanje ni primerno. Kako pa v Skofji Loki? Mladincev in pionirjev imajo toliko, da so bili na zadnji seji upravnega odbora prisiljeni skleniti, da tisti pionirji in mladinci, ki za svoje pomanjkljivo znanje v šoli dobijo tudi dinke prvega razreda so bile prvakinje okraja, na republiškem prvenstvu so bile druge, na državnemu prvenstvu v Zagrebu pa so si v zelo močni konkurenci priborile častno četrto mesto. Z uspehi in rezultati, ki so jih dosegle nekatere posameznice, so si priborile tudi mesto med najboljšo deseterico v Sloveniji. Tako so kar štiri mladinke prvega razreda letos zastopale našo republiko v dvoboju z Vojvodino v Novem Sadu, dve članici prvega razreda pa sta preteklo nede- Dvoboj, ki je navdušil Kranjčane V nedeljo je bil v nabito polni, novi telovadnici v Stra-žišču medrepubliški dvoboj v orodni telovadbi. Svoje moči sta pomerili reprezentanci članic prvega razreda Srbije in Slovenije. Telovadke so s svojimi vajami navdušile številne gledalce, ki so jih tudi nagradili z velikim odobravanjem in burnim aplavzom. Po svečani otvoritvi in pozdravnih govorih načelnice »Partizana« Slovenije Jelice Vazzas, predsednika okr. odbora »Partizan« za Gorenjsko tovariša Ogorelca in sekretarja SZDL komune Kranj Franca Pagona, v imenu reprezentance Srbije pa predstavnic Vasinke Rakić, in po izmenjavi dar!!. so tekmovalke pričele s tekmovanjem. Dvoboj je obsegal 4 discipline: nreskok čez konj?, visoko gred. dvovišinsko bradljo in proste vaje. Slovenske pred ■ ftavnice so dvoboj izgubile s tesnim rezultatom — 215,25 : 21^,05 "a Srbijo. Z malr ve'Jo gotovostjo na gredi bi naše tekmovalko l?hko odločila to srečam? tudi v svojo koHst. Gledalci so z velik'm zanimanjem spremljali med tekmovanjem tudi gorenjske predstavnice v reprezentanci Slovenije, saj so med 8 tekmovalkami nastopile kar 4: Draga Bizovičar in Marta Celik iz Škofje Loke ter Pavla Bevc in Vida Oma- hen iz Kranja. Vse so z uspehom zastopale našo republike, škoda je le, da je imela Omahneva to pot veliko smolo. Organizacija dvoboja, ki jo je »Partizan« Slovenija poveril Okrajni zvezi »Partizan« za Gorenjsko, je bila zadovoljiva. ljo nastopili v reprezentanci Slovenije v dvoboju s telovad-kami iz Srbije, ki je bilo v Stražišču. Na izbirnem tekmovanju za sestavo slovenske reprezentance je bila prav Lo-čanka Bizovičar najboljša, Majda Hude pa je bila lani druga na republiškem prvenstvu mladink prvega razreda. Ti uspehi so seveda razumljivi. Množičnost je, kvaliteta je, zato ne manjka tudi uspehov. Samo tako naprej! ALI TVD »PARTIZAN IZ LOKE VZGAJA SAMO TELOVADCE? Ne! Lahko rečemo, da je v TVD »Partizan« vključeno vse športno življenje iz Loke. V svojin vrstah ima društvo vse športne sekcije, v katerih je tudi glavni poudarek na množičnosti in vzgoji mladine, ki naj se čimbolj vsestransko u-dejstvuje. Ze lani sta zaživeli odbojkarska in košakarska sekcija, ki sta doma pripravili že vrsto tekmovanj in dosegli^ tudi prve uspehe. Košarkarji so preteklo nedeljo že igrali prvo prijateljsko tekmo pred tekmovanjem v tretji republiški ligi. V Gorenjski nogometni podzve-zi v prvenstvenih tekmovanjih nastopajo kar tri moštva loških nogometašev: pionirji, mladinci in prvo moštvo. Zlasti so Lo-čane lansko leto razveselili miadinci in pionirji, ki so bi priborili naslov najboljšega na Gorenjskem. Čeprav je namiz-noteniška sekcija še najmlajša sekcija TVD »Partizan« je pri mladincih in pionirjih za namizni tenis tolikšno zanimanje, da je vodstvo društva zaskrbljeno, kako naj mladim športnikom ugodi. Razveseljivo pa je dejstvo, da so se tudi šahisti t po skoraj 4.-letnem »zimskem spanju« spet zdramili. Ce torej zdaj še enkrat pregledamo in seštejemo vse člane TVD »Partizan« v Škofji Loki bomo videli, da je trditev — da je najmočnejše društvo v Loki TVD »Partizan« — več kot resnična. DOBILI BODO NOVO TELOVADNICO Tako veliko število članstva in še večje pomanjkanje prostora že dalj časa narekuje po- Kraike novice Pred pričetkom III. slovenske košakarske lige, v kateri bodo sodelovale ekipe SK Jesenice, Triglav II ter Partizan iz Kamnika, Vrhnike in Škofje Loke, so košarkarji loškega Partizana imeli v nedeljo v gosteh na prijateljskem srečanju obe mladi ekipi z Jesenic. Medtem ko so mlajši Jeseničani odločili srečanje v svojo korist, so starejši mladinci domačega košarkarskega aktiva premagali goste z rezultatom 32:18. Ločani so za začetek pokazali kar zadovoljivo igro in upamo, da bodo pod vodstvom trenerja Cretni-ka hitro napredovali. Po večletnem mrtvilu se je pri loškem Partizanu ponovno osnovala šahovska sekcija. Pobudo zanjo so dali gimnazijci in obrtniški vajenci. Po dvakrat na teden se zbirajo v Domu Partizana, kjer so v februarju in marcu pod vodstvom Janeza Kosa že odigrali Gorenjski kegljači na prvenstvu Slovenije Na 4-steznem kegljišču Konstruktorja v Mariboru je bilo preteklo nedeljo zaključeno tekmovanje posameznikov za prvenstvo Slovenije v mednarodnem slogu dvakrat po 200 lučajev mešano. Doseženi izredni rezultati jasno kažejo, kako je kegljaški šport napredoval, saj je lanskoletnemu republiškemu prvaku Rajku Starcu iz Kranja zadostovalo 1620 podrtih kegljev za osvojitev naslova najboljšega, letos pa je s 1677 podrtimi keglji zasedel šele 11 mesto. Posebno je razveseljivo to, da je med najboljšimi vrs,ta mladih igralcev, ki veliko obetajo, posebno 18"letni Kranjčan Turk, član Triglava. Konkurenca je bila na tem prvenstvu tako velika in igralci tako izenačeni, da so Gorenjski tekmovalci na tem prvenstvu dosegli, lahko rečemo, velik uspeh, čeprav se to pot nobenemu Kranjčanu ni posrečilo osvojiti republiškega prvenstva, kot je bil že »običaj« v prejšnjih letih. Najboljši Gorenjci so zasedli naslednja mesta: 4. Martelanc (Kranj) s 1717 podrtimi keglji, 6. je bil Turk s 1696, 10. Jeseničan Spec s 1685 podrtimi keglji, 11. Stare itd. Prvih 20 tekmovalcev se je uvrstilo na državno prvenstvo, ki bo meseca maja v Zagrebu. SAMO NEŠPORTNIKI ZAPUSTIJO IGRIŠČE V nedeljo 17. aprila sta se za začetek spomladanskega tekmovanja na Hrušici pomerili nogometni enajstorici iz Hruši-ce in »Ločana« iz Škofje Loke. Zmagali so gostje z rezultatom 5:1. Ker je prišlo na tekmi kljub dobremu in objektivnemu sojenju do nešportnih izpadov, ko so domači ob pravilno dosojeni enajstmetrovki 15 minut pred koncem tekme zapustili igrišče, menimo, da bi bilo potrebno ostro nastopiti proti takim pojavom, ki sila negativno vplivajo na športnike in športno občinstvo. turnir, na katerem je sodelovalo 18 šahistov. Zmagal je Zvonko Korošak pred Svol j šakom, Kosom in Žontarjem. V kratkem bodo rlazen mladincev tekmovali tudi pionirji. Na brzopoteznem turnirju za prvaka Škofje Loke za mesec april je med 12 udeleženci zmagal Adolf Gerjol z 10 točkam?, (od 11 možnih). Sledili so Janez Kos 8 in pol, Oblak 8, Svoljšak 7 točk itd. Srednješolsko prvenstvo v namiznem tenisu za okraj Ljubljana okolica je bilo v nedeljo v Litiji, Zastopniki kamniške gimnazije so dosegli lep uspeh. Mladinke so v tekmovanju ekip osvojile prvo mesto, Mira Škofičeva pa je tudi med posameznicami bila najboljša. Mladinci so se kot ekipa plasirali na drugo mesto, v tekmovanju posameznikov pa si je najboljši Kamničan priboril tretje mesto. Vsakoletnega prvenstva SŠD Kamnik v slalomu na Mali planini se je letos udeležilo 12 tekmovalcev. Proga je bila precej zahtevna, na kateri je v hudi konkurenci zmagal Bojan Šle-gel. Zaman so jih čakali. Napovedanega dvoboja v streljanju med strelsko družino z Visokega in strelsko družino iz Prim-skovega, ki bi moral biti v nedeljo na Visokem, ni bilo, čeprav so Primskovljani še dva dni prej ustmeno pritrdili, da 6e bodo srečanju odzvali. Vendar so strelci z Visokega zaman čakali celo dopoldne. Čudimo se temu, da tako marljiva družina kot je na Primskovem tudi ne izvršuje svojih obvez. Menda tudi še niso odgovorili strelcem iz Visokega na napovedano tekmovanje v okviru prireditev za desetletnico osvoboditve. Rezultati srečanj drugega kola spomladanskega prvenstva Gorenjske nogometne podz veze: Hrušica : Ločan 1:5 (1:2), Tržič : Jesenice 2:1 (0:0), Triglav B : Mladost 2:2 (1:0) in Svoboda : Prešeren 2:4 (1:1). trebo po novi, večji, sodobni telovadnici. Brez nje bo delo loškega »Partizana« težko doseglo svoj zaželeni cilj, čeprav mu pomagajo vse ljudske in mestne organizacije kot posamezna podjetja v Skofji Loki (Bombažna predilnica, »Sešir«, »Motor«, »Odeja« itd.) in čeprav vsi voditelji društva žrtvujejo vse .sile v prostem času za večji procvit TVD »Partizan« v Skofji Loki. Toda to vprašanje bo na veselje vseh Ločanov v najkrajšem času rešeno. Ze prihodnji mesec bodo začeli s prvimi deli pri gradnji nove moderne telovadnice, ki bo skoraj na istem mestu, kjer jo imajo danes, vendar je ta premajhna, nizka in zelo vlažna v stranski sobi kino dvorane, kljub temu pa prijetno urejena, tako da mladi telovadci vseeno z velikim veseljem obiskujejo ure telesne vzgoje. Prav gotovo pa bo delo loškega »Partizana« v mnogočem olajšano, ko bo dobil novo telovadnico, posebno če mu bo uspelo dobiti tudi telesno-vzgoj-ne vaditelje. Tega se zavedajo tudi vsi posamezniki, navduše-šeni telovadci in športniki, ki že komaj čakajo na novo telovadnico in so zato tudi pripravljeni, da bodo sami prostovoljno pomagali pri gradnji. FaBo Pred približno 14 dnevi je Okrajni odbor Ljudske tehnike Kranj položil obračun dela v preteklem letu. Iz poročil odbornikov je bilo vidno, da se je število osnovnih organizacij v kranjskem okraju, kot število članstva, v primerjavi z letom 1953 zmanjšalo. Na področju OO LT Kranj obstoja danes 18 osnovnih organizacij in to: 9 društev LT, 4 Avto-moto društva, 1 Radio klub, 3 foto kino-amaterski klubi in Avto-moto krožek v Goričah pri Golniku. To je 8 društev manj kot jih je bilo. Vzroki .tega so različni, večkrat pa tudi neopravičljivi. V večini primerov, kot n. pr. v Škofji Loki, so se prej samostojno Avto-moto društvo, Foto kino klub in Radio klub združili v eno društvo — v društvo Ljudske tehnike, v kateri danes delajo kot posamezne sekcije. Pcnekod so bila društva razpu-ščena, ker zaradi objektivnih razlogov niso imela možnosti za obstanek, vendar pa so se njihovi člani vključili v najbližje organizacije LT. Nerazumljivo pa nam je. zakaj je prenehal obstojati v Tržiču Radio klub, saj bi lahko z večjim zanimanjem članstva prav gotovo še uspešno deloval. Zakaj pa je število članstva manjše? Vzrok temu moramo iskati predvsem v tem, da so se nekatera društva premalo zanimala, da bi svoje člane obdržala v društvu, kar bi več- krat lahko storila, čeprav nekatera nimajo dovolj sredstev, da bi svojim članom ljudsko tehniko čim bolj približala. Razveseljivo pa je dejstvo, da je med tem številom članov-vedno več mladine, čeprav jih. je še vedno precej premalo. Kljub temu padcu članstva je delo LT v kranjskem okraju v preteklem letu zabeležilo lepe uspehe. Bilo je kar 97 raznih predavanj in razen ostalih prireditev tudi 24 strokovnih tečajev, katere je z uspehom zaključilo 333 tečajnikov. Te številke dokazujejo velik napredek dela v LT v primerjavi z letom 1953. Med živahno razpravo so delegati na skupščini z veseljem ugotavljali, da je med mladino. zlafstif šoto ob.tekujočo, veliko zanimanje za radio in foto tehniko, med katerimi bi lahko vzgojili precej dobrih amaterjev. Zato so si tudi delegat: zadali nalogo, da morajo v društvo LT pritegniti čim več mladine. Da bi bilo pri tem njihovo delo čimbolj uspešno, bode prosili tudi za pomoč njihove vzgojitelje. Pogovorili so se še o marsičem, potem so izvolili nov upr. odbor, kateremu so želeli v prihodnosti čim plodnejše delo :n se tudi sami obvezala, da bodo pomagali premagovati vse težave, da bo uspeh Ljudske tehnike čim večji. Pastirjeva modrost Daleč naokoli je slovel mlađi pastir Peter zaradi svoje modrosti. Bistroumno je znal odgovoriti tudi na najtežja vprašanja, ki so" mu jih zastavljali. Lz samih diamantov. Ta dragoceni vrh meri eno uro pešačenja v višino, eno uro v širino in eno uro v globino. Vsakih sto let prileti nanjo čudovito lopa ptica, da si ob diamantnih stenah nabrusi svoj kljun. Kadar bo ta ptica z brušenjem izrabila vse dragocene kamne in bo gora izginila, takrat bo mi- nila prva minuta večnosti . je odgovoril pastir. Car ga je tedaj ver, radosten objel in s solzami v očeh spregovoril: »Moj dragi, ljubljen ctrok, vidim, da si neffavavMJ moder, zato te bom obdrža! pri sebi in ponosen bom nate kot le more biti oče na svojega sina.- Pionirski krožek za ročno delo na Jesenicah V pripravah za ustanavljanje društev žena so jeseniške žene posvetile vso pozornost vzgoji pionirjev in mladine. Mamice so za svoje pionirje organizirale pionirski krožek za ročno delo. Seveda je bil začetek težak. Bilo je precej nerazumevanja za snovanje tega krožka, nekateri so govorili, da zanj ni Vsak petek se zbirajo v svojem klubskem prostoru, kjer z zanimanjem sledijo pripovedovanju obeh tovarišic. Uspeh krožka je tudi v tem. da pionirke in mladinke ne izostajajo neupravičeno. Pred zaključkom tečaja bo njegovo vodstvo priredilo skupen izlet, za zaključek pa bodo Ni čudno, da je tudi sam car zvedel za njegovo slavo. Svojim podanikom je takoj ukazal, naj ga pripeljejo predenj. Izpolnili so mu željo in ko je pastir stopil pred vladarjev prestol, ga je car nagovoril z besedami: »Želel sem te slišati, ker ljudje hvalijo tvojo veliko modrost. Ako danes pametno odgovoriš na tri moja vprašanja, te bom obdržal na dvoru in te proglasil za svojega ljubljenca in edinega sina.« »Kakšno je vaše prvo vprašanje, svetlost?« je na te carjeve besede mirno in preprosto vprašal pastir. »Najprej mi povej, koliko kapljic vode je v vseh morjih sveta!« »Mogočni gospodar, ukažite, naj vse reke na svetu prenehajo teči, naj nobena kaplja dežja več ne pade v morje in jaz bom izmeril vse vodne globine in vam točno povedal, koliko kapljic je združenih v njih.« »Prav«, ga je prekinil car, — »sedaj mi pa še odgovori, koliko zvezd je na nebu!« Pastir je pogumno dejal: »Za-povejte, naj mi prinesejo veliko polo papirja!« Car je ustregel pastirjev! želji in dvorjani so mu ponudili papir. Pastir je tedaj vzel iglo in napravil z njo ogromno število malih luknjic, ki jih ni bilo mogoče prešteti. »Vidite, prav toliko zvezd je na nebu, kot sem jaz napravil luknjic v papirju!« je odgovoril. Car mu je nato dal še tretje vprašanje, ki se je glasilo: »Kako dolga je ena minuta večnosti?« »Med vrhovi najvišjih planin vašega carstva se dviga gora , . „„ Tesenicah Skupina pionirk iz kroz.Va za ročno delo n» potrebnih pripomočkov, da so ti predragi, da krožek, tudi če se ustanovi ne bo dolgo obstojal in podobno. Zene terena Sava pa so vse te ovire premagale. Meseca februarja so že ustanovile krožek za ročno delo, ki šteje danes že 67 pionirk in tudi mladink. Odbor SZDL terena Sava je dal krožku na razpolago prostor in kurjavo, pomagal pa mu je tudi odbor SZDL terena Groblje. S tem je bilo delo v krožku precej lažje in pionirke kot mladinke so dosegle že lepe uspehe. Seveda imata za tako lepa njihova ročna dela velike zasluge tov. Gabričeva in Tratnikova (prva uči mladinke, druga pionirke). i „„tnvn vseh ročnih pripravile razstav" " j , v, ivHplale v krožku de , ki so jih izdere ^^ Pripravljajo že tud» program za zakijucni v , katerega bodo svoje mamice in PlonirJpraV bi biio-drugih terenov. u ^ da bi terenu Sava ^ ^ ostali tereni, kot Sieai ren Pl3VŽ' h' bnega P^niSS niziranje P^^Sjše pogoj, ga krožka se bjlo koristi*' Prav gfoy° krožke tudi J organizirati laK tih i« vaseh, drugih naših me* irke in mla" saj bi v njih P»<> rijetno i" dinke našle za nJe K pior/irto' koristil© «*zvef va§e mamic f kar same prosite toVO ugodt te vam bodo P^v h le vaši želji. S sodišča O „sprehodu" čez mejo Državljan Geza iz Subotice je bil pred vojno trgovčič, ki Je znal zaslužiti lepe denarce brez posebnega truda. Zato ni nič čudnega, da mu življenje v novi Jugoslaviji ni preveč ugajalo, ker bi moral za zaslužek pač delati. Poskušal je nekaj časa na ta ali oni način priti do denarja, vendar je končno uvidel, da to ne bo šlo. ker je oblast zvedela za njegove špekulacije. Zato je sklenil, da bo svoje sposobnosti skušal uveljaviti v A-meriki. Prodal je pisalni stroj, dvckolo in motorno žago, kar mu je vrglo kar čedno vsoto denarja. Kmalu za tem sta z ženo odpotovala na oddih na našo severno mejo. Naključje je hotelo, da jima je uprava hotela, kjer sta se nastanila, nakazala sobo pri nekem Jožetu, ki je svoj čas že nekomu pomagal čez mejo in je bil možakar ta to tudi kaznovan. Jože je sposoben mož, saj je bil nekaj časa tehnični risar v nekem večjem gorenjskem podjetju. Vendar je njegov duh vse preveč nemiren, da bi se lahko ustalil na nekem mestu. Bil je celo v francoski tujski legiji Kljub letom se iše vedno ni uravnovesil. Geza iz Subotice in žena Marija sta po nekaj dneh poskusila srečo. Odšla sta proti Pod-korenskemu sedlu in srečno »zašla« čez mejo. Pred odhodom pa sta del svojega premoženja dala hraniti Jožetu. Nič manj kot 266.000 dinarjev je bilo to. Toda v Avstriji našima beguncema ni šlo vse po sreči. Povedali so jima, da sta že davno preko tistih let, da bi lahko onstran velike luže še lahko raču-rali nanju kot na delovno silo. Gezi seveda to ni bilo všeč, vendar je moral požreti grenko pojasnilo. Ker bi moral delati pri nekem avstrijskem kmetu, se ga je kmalu polotila želja, da bi se vrnil v domovino. Iztuhtal je zgodbo, da je na sprehodu zašel in da se želi vrniti domov. Naše oblasti so mu to dovolile in izposlovale dovoljenje. V domovini pa je Gezo čakalo novo presenečenje ali bolje, razočaranje. Jože, kateremu sta zaupala 266.000 -dinarjev, verjetno zato, da bi jih spravil kasneje za njima v Avstrijo, je za svoje »gospodarske potrebe« porabil nič manj kot 127.000 dinarjev. Geza ga je seveda prijavil in sodišče je prisodilo Joži eno leto in deset mesecev zapora. Seveda pa je istočasno prišla na dan tudi Gezina zgodba o »sprehodu« čez mejo, ki bo tudi imela svoj epilog na sodišču. Gibanje prebiralstra v KRANJU Rojstva: Ivana Kolmanko, tovarniška delavka iz Kranja, rodila dečka; Ana Sašelj, tov. delavka iz Kranja, rodila deklico; Brigita Ciglar, fotografima iz Kranja rodila dečka; A-gata Jagodic, tov. delavka iz Kranja, rodila deklico; Marija Bevc, delavka iz Kranja rodila jjgj^l ^ co Poročili so se> Valentin Mrak, delavec in Marija Klemencič, kuharica; Stanislav Soklič fi-nomehanik in Marija Kristan, uslužbenka; Franc I^napič elek-tromehanik .in Zofija Luskovec, tov. delavka; Janez Golob, traktorist in Antonija Dolenc, delavka; Viktor Cvetko, stroj, ključ, in Marija Marčun, tov. delavka.__ lesreča pod Koirioi sedlom Družba turistov je te dni šla na Kokrško sedlo. Kljub temu, da so jim v Kamniški Bistrici odsvetovali pot v večernih lirah so odšli in se počasi vzpenjali po poledeneli poti ki jo je pokril nov sneg. Nekateri so pili pomanjkljivo opremljeni. Tik pod vrhom je enemu spo-drsnilo in začel, je drseti v dolino. Ustavil se je sele v gozdu, seveda s precejšnjimi poškodbami na glavi in po rokah Eden tovarišev ga je s težavo'spravil v Bistrico odkoder so ga z rešilnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico. Umrli so: Franc Petač, roj. 17. 12. 1873 v Zg. Pirničah, upokojenec, umrl v Kranju 15. a-prila; Anton Maver, roj. 15. 1. 1887 v Zagonu, upokojenec, umrl v Kranju 15. aprila; Anton Kleinhaus, roj. 7. 8. 1875 v Ca-če, upokojenec, umrl v Kranju 14. aprila; Ivana Rakovec, roj. Jereb roj. 6. 5. 1879 v Podnar-tu, gospodinja, umrla v Kranju 13. aprila; Frančiška Permozar, rej. 25. 10. 1890 v Kranju, po poklicu ukopojenka, umrla v Kranju 10. aprila. NA JESENICAH Rojenih je bilo od 11. do 18. aprila 16. otrok. Poročili so se: Frančišek Čer-ne, kmet in Antonija: Razinger, gosp. pomočnica; Vincencij Mež" narec, tov. delavec in Olga Ma-lej, nameščenka; Stanislav Smo-lej, elektromehanik in Danica Rozman, gosp. pomočnica; Štefan Koblar, električar in Marija Zvab, tov. delavka; Broni-slav Koprivec, ključavničar in Ivana Klinar, krojačica. Umrli so: Albert Gabrič, o-sebni upokojenec, star 62 let, bivajoč na Jesenicah, Gregorčičeva 11; Jožef Štritof, osebni upokojenec, star 95 let, umrl na Hruški 21; Jože Ahačič, oskrbovanec, star 72 let, umrl na Jesenicah v bolnici; Terezija To-maš, gospodinja, stara 48 let, umrla na Jesenicah, Udarna 8. OPOZORILO im ki nameravajo prirejati veselice in druge gostin-*em ° ske storitve izven poslovnih prostorov gostišč. v oredlog Gostinske zbornice okraja Kranj je Svet za ervJndarstvo Okrajnega ljudskega odbora Kranj na 51. seji dne razpravljal o načinu opravljanja gostinskih stori-tevTven poslovnih prostorov ter pri tem ugotovil, da se mnoge H t e zlasti pa veselice na prostem, pogostokrat prirejajo priredi ' ' .mitiven> nekulturen in nehigienski način, da mnoga Hnrt a in družbene organizacije take prireditve prirejajo pre-DfMTt medtem ko zanemarjajo svojo osnovno dejavnost ter pogosto, ^ izdajo dovoljenja dostavljajo ljudskim odbo- rLf^ko oozno, da večkrat ni mogoče preveriti dejanskih oko-Sčin kt so važne za izdajd dovoljenja. d' -e te nepravilnosti odpravijo, obvešča Tajništvo za go-«rw>rtarstvo Okrajnega ljudskega odbora Kranj vse one, ki na-6P<,adi. prirejati gostinske storitve izven poslovnih prostorov 'ostSč^zlastt pa društva in družbene organizacije, da upoštevajo nza iZdajo dovoljenja za opravljanje gostinskih sto-na prostem — zlasti pa za vrtne veselice — je treba i e*V najmanj I4 dni pred samo prireditvijo, ker se bo v t ku za izdajo dovoljenja v vsakem primeru napravil ogled postopK ^ ^ možnosti tudi samo ureditve. Dovoljenje se bo prostora^ ^ koiikor bodo organi sanitarne inšpekcije in inšpek-iZdal?žiš'ča ug0,tovili, da so dani vsi) pogoji po 3. členu odloka cije trz - gostinskih storitev izven poslovnih prostorov ° °Prakih podjetij in gostišč (Uradni list LRS, št. 40-596/54). gostins 1 ^ opravljanje vseh ostalih gostinskih storitev izven Vloge storov gostišč je vložiti najmanj 7 dni pred pri-poslovni ^ njjj1 razen podatkov iz člena 2. odloka, vselej ^d'^navesti pod kakšnimi sanitarnimi in higienskimi pogoj5 bo ki ne hi bile vložene v navedenih rokih bo T " *tvo za gospodarstvo praviloma zavračalo kot prepozno vložene. gtvQ za gospodarstvo se bo pri izdajanju dovoljenj čela, da istemu prireditelju praviloma ne bosta dovo- držalo jta karakteristično brazgotino. Od četrtega dne po cepljenju otroka ne kopljemo več, temveč samo umivamo, koz samih pa ne močimo. Skrbimo, da je otrok vedno v čistem perilu. Skrbno pazimo, da ne zanesemo infekcije na mesto cepljenja. Prvič cepimo vse zdrave otroke od 3. meseca dalje, drugič ob vstopu v šolo, tretjič pa okoli .14. leta ali pri vstopu v vojaško službo. Cepiti ne smemo otrok, ki imajo kakršnokoli bolezen, kar zdravniku ni težko ugotoviti, ali pa o tem obveste zdravnika starši. Prav tako ne cepimo otrek, ki so pravkar preboleli kako resnejšo bolezen, slabotnih otrok itd. Tudi v času, ko razsaja v okraju kaka epidemija, ne cepimo. Razen obveznega cepljenja proti kozam, predpisuje zakon tudi obvezno zaščitno cepljenje proti davici. Cepimo vse otroke od 9. meseca dalje. S cepljenjem dosežemo v organizmu odpornost proti tej bolezni. Proti davici cepimo trikrat; med prvim in drugim cepljenjem je razmak 4 tedne, tretje cepljenje pa ponovimo po preteku enega leta. Da je cepljenje uspešno, mora otrok dobiti vse tri injekcije. Tudi pri davici cepimo samo zdrave otroke. Včasih dobi otrok po cepljenju proti davici vročino, boli ga roka in včasih tudi bruha. Starši so seveda v strahu, vendar brez potrebe. Na mesto cepljenja damo hladen ovitek, piramidon proti vročini in o-trok bo drugi dan že zdrav. Obenem s cepivom proti davici vbrizgamo z istim cepivom tudi cepivo proti tetanusu, ki je pri nas dokaj razširjen. Zlasti pri otrocih, ki poleti tekajo bosonogi. S cepljenjem proti tetanusu se zmanjšuje nevarnost obolenja in tudi smrtnih primerov, ki pri tetanusu ni majhna, znaša okoli 88%. Vsa ta cepljenja imajo namen zaščititi naše otroke pred boleznimi, ki so včasih zelo kruto sejale smrt. Marsikateri starši imajo strah pred cepljenjem, vendar je to nepotrebno. Zaščitna cepljenja so toliko doprinesla k zdravju človeštva, da jih ne bomo nikdar več opustili, nasprotno, uvedli bomo še nova zaščitna cepljenja. Iz Kamnika Na glavnem trgu v Kamniku so te dni postavili vodnjak, ki zdaj lepo dopolnjuje razgled trga. Vodnjak je iz belega istrskega marmorja z dvema velikima školjkama, ki sta postavljeni v smeri ulice. Osrednji steber je visok 3,4 m. Na strani, ki je obrnjena proti trgu, je vklesan napis: »V desetem letu po osvoboditvi postavil Ljudski odbor mesta Kamnika«, na nasprotni strani pa je vklesana lovorjeva veja z emblemi kamniških industrijskih obratov.; Ko bodo dozidali še betonski podstavek okrog vodnjaka, bo kamniški glavni trg popolnoma urejen. JESENIČANI! Podružnica našega lista na Jesenicah. Prešernova c, 21, je odprta vsak torek in petek od 8. do 10, ure dopoldne. — Podružnica sprejema nove naročnike. oglase, objave, reklame, zahvale in čestitke. Radio LJubljana Poročila poslušajte vsak dan ob 6., 7., 12.30, 15., 17., 19. in 22. uri. Oddajo »Želeli ,ste — poslušajte« ob nedeljah ob 13.30 in vsak delavnik ob 13. uri. — »Gospodinjski nasveti« vsak dan ob 7.30 uri. »KmetijsKi nasveti ; in »Kmetijska univerza« vsak delavnik ob 12. uri. »Pregled tiska« pa v^ak dan cb 6.30 uri. Nedelja, 24. aprila: 8.00 O športu in športnikih — Drago Ulaga: Fozdrav 'z Lirance. 9.00 Otroška predstav:: — M. S?n-galovič - V. S11 £ nič- Srebrni glas. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.00 Pol ure za našo vas. 15.30 »Po naši lepi deželi« — Milen-ko Šober: Vojvodina, domovina petih narodov. 16.30 Zgodba za nedeljsko- popoldne — Pierre Devaux: Grozotni poskus prof. Torresa. 17.30 Radijska igra — Aleksander Morodič: Bunker nad vasjo. 21.00 Kulturni razgledi. Ponedeljek, 25. aprila: 11.15 Šolska ura za višjo stopnjo — Herbert Scheffler: Ko so stekli prvi stroji. 13.30 Dela jugoslovanskih skladateljev. 14.30 Nove knjige. 14.40 Narodne pesmi in plesi iz Švice. 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo — F. Kumer: Hlapec. 16.30 Zdravstveni nasveti. 18.00 Radijska univerza. 20.00 Kulturni pregled. Torek, 26. aprila: 6.35 Pesmi narodov Jugoslavije. 11.15 Cicibanom — dober dan! (I. Potrč: Pravljica o Vanču, mucu Mrjavu in psu čuvaju). 12.10 20 minut z Veselimi godci. 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.30 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. 16.00 Utrinki iz literature — Matej Bor: Previharimo viharje. 18.00 Zunanje politični feljton. 18.30 Športni tednik. 20.00 Tedenski notranje politični pregled. 20.30 Radijska igra — Vasja Ocvirk: Pomoč bergmandlca. Sreda, 27. aprila: 11.15 Šolska ura za nižjo stopnjo. 12.10 Igra godba na pihala ljubljanske garnizije. 14.30 Iz gledališč. — 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo. 16.30 Modni kotiček. 18.00 Mednarodna radijska univerza. 20. Odlomki iz slovenskih oper. Četrtek, 28. aprila: 6.35 V pesmi in plesu po Jugoslaviji. — 11.15 Za mlade pevce in godce. 14.30 Ljudskorprosvetni obzornik. 16.00 Utrinki iz literature — Ivan Potrč: Komisarka. 18.00 Zanimivosti iz znanosti in, tehnike. 18.30 Iz kolektivov za kolektive - S. Pratnemer: O grad- Kino Kino »Krvave«. Cerklje: 23. in 24. aprila amer. film Njeno življenje«. Predstave ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob 17. in 20. uri. Kino Naklo: 24. aprila franc. film »V Monte Carlo«. 29. in 30. aprila italijanski film »Sanjala sem o raju«. Predstave ob petkih in sobotah ob 20. uri, ob nedeljah ob 18. in 20. uri. nji šoštanjske termoelektrarne. 20.15 »Četrtkov večer« partizanskih pesmi. 21.00 Literarni večer — Ivan Goran Kovačič: Jama. Petek, 29. aprila: 11.15 Cicibanom — dober dan! 14.30 Novi filmi. 16.00 Za pionirje — Tone Seliškar: Tovariši. 18.00 Domače aktualnosti. 18.45 Vedre melodije. 20.00 Tedenski zuna-nje-politični pregled. 21.00 Oddaja o morju in pomorščakih. Sobota, 30. aprila: 7.10 Jutranji orkestralni spored. 11.15 Iz beležnice pionirskega uredništva. Delovni kolektivi čestitajo. 15.40 Partizanske pesmi. — 18.00 Od Črnomlja do Ajdovščine. 18.30 Proletarci vseh dežel, združite se! 20.00 Ivan Cankar: Hlapec Jernej. 21.00 Na predvečer 1. maja. 100 uspehov na 1 oglas v našem tedniku PRAVNI NASVETI Vprašanje: Kako se mora plačati honorarno delo za kvalificiranega delavca? Odgovor: Vprašanje je nekoliko pomanjkljivo ter vam tako ne moremo dati čisto točnega odgovora, vendar pa vam lahko pojasnimo sledeče: Če je delo honorarnega delavca po kvaliteti in kvantiteti enako kot delo stalnega kvalificiranega delavca, mu seveda pripadajo isti prejemki kot stalnemu kvalificiranemu delavcu. Je pa v takih primerih zaslužek največkrat predmet dogovora med delojemalcem in delodajalcem. objave • oglasi GLEDALIŠČE MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE V soboto 23. aprila ob 19.30 uri: Herbert: Vsakih sto let. Ko-, medija v 3 dejanjih. V nedeljo 24. aprila ob .14.30 uri: Tiemayer: Mladost pred sodiščem. Razprava pred sodiščem za mladoletnike. — Zveze z vlaki pri obeh predstavah u-godne. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota 23. aprila ob 20. uri: gostovanje v Gorenji vasi nad Šk. Loko. Claude - Andre Pu-get: »Dnevi naše sreče«. Nedelja 24. aprila ob 16. uri: zadnja nedeljska predstava. — .Toseph Kesselring — »Arsen in stare čipke«. Torek, 26. aprila ob 20. uri — gostovanje v Skofji Loki. Jo-seph Kesselring — »Arzen in stare čipke«. Četrtek 28. aprila ob 20. uri — gostovanje na Jesenicah. Sa-royan, Sartre: »Glejte, Amerika«. MALI OGLASI Prodam dobro ohranjeno oto-mano po nizki ceni. Zupan A-lojzija, Kranj Jezerska c. 27. Prodam lepo zazidljivo parcelo v bližini šole na Primsko-vem. Naslov v upravi lista. Prodam krompir za krmo. — Naslov v upravi lista. Zamenjam krasno dvosobno stanovanje v Kamniku za vsaj približno enako kjerkoli v Kra' nju. Naslov v upravi lista. Prodam kozo z mladiči. Zg. Bitnje 15, Zabnica. Iščem perico. Naslov v upravi lista. Prodam nov parni kotel. Naslov v upravi lista. Zamenjam enosobno komfortno stanovanje za enako ali dvosobno v Ljubljani. Naslov v upravi lista. Prodam radioaparat znamke »Ingelen«. B. J., Šmarjetna gora 16, Kranj. Prodam nov težki voz za par konj. Cena po dogovoru. Mar-kič Marija, Strahinj 70, p. Naklo. Hišo, dvostanovanjsko, primerno za obrt, z vrtom, prodam. Cena po dogovoru. Kranj, Prim-skovo 95. Prodam ugodno in poceni e-majliran • štedilnik. Nasllov v upravi lista. Gradbena parcela — zelo lepa lega — v Lescah ugodno naprodaj. Naslov v upravi lista. Ugodno prodam omaro za 0-bleko iin perilo, posteljo z mrežo, nočno omarico in navadno mizo, vse dobro ohranjeno. Hrovat, Radovljica, Gorenjska cesta. Preklic. — Podpisani Rudež Ignac, upokojenec, stan. v Stra- ži ;ču 118, obžalujem vse kar sem žaljivega napisal o Jerneju Golobu iz Stražišča 37 in Mihu Gorjanc iz Stražišča 70 o kaz. ovadbi, ki sem jo izročil javnemu tožilstvu v Kranju. Obenem se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. Zamenjam enosobno stanovanje na Jesenicah za enako ali večje v Kranju, ali okolici. Naslov v upravi lista. Oddam prazno sobo starejši ženski ali upokojenki. Drulov" ka 52, Kranj. Sprejmemo dva vajenca za mehanično stroko. Avtopromet Kranj. Sprejmem vajenca. Splošno kleparstvo Trampuž Marijan — Naklo. OBJAVA Društvo obrtnikov na Jesenicah ima v nedeljo 24. t. m. ob 8.30 uri v dvorani Svobode na Jesenicah I. redni občni zbor. Vabljeni so obrtniki z območja Jesenic, prijatelji društva, vzgojitelji in ostali, ki so pripravljeni delovati v okviru društva. Pozor! Gostinska podjetja, menze, restavracije, bolnišnice, klavnice, gospodinje in posebno mladina ZBIRAJTE KOSTI in jih oddajte našim odkupnim postajam Kranj, Tržič, Škofja Loka in Jesenice, ki vam jih plačuje po 14 din za kg »ODPAD« LJUBLJANj Yla svetu je še S milijonov sužnjev Tudi še letos, leta 1955, so milijoni mož, žena in otrok sužnji nekaj tisoč „privatnikov" in jih le-ti prodajajo na trgih po zakonu ponudbe in povpraševanja Naslonjen na ograjo ladje, ki ce je vračala iz Indokine, je osamljen potnik opazoval v Rdečem morju svetlikajoče se zvezde. V soparni noči je slišal samo ropot strojev in pljuskanje morskih valov ob boke ladje. Naenkrat pa je v daljavi opazil nekaj svetlega, kma- lu še nekaj in potem spet nekaj ... V nekaj minutah je že razločno videl razsvetljeno obalo. Začudeni potnik si je poskušal razložiti, kaj pomeni v noči ta razsvetljava. »Ogenj ponoči, to vendar ni nič čudnega, mu je pojasnil sopotnik. »To so ladje za prevoz sužnjev, ki jih prevažajo v Arabijo.« ZDRUŽENJE ZA BORBO PROTI SUŽNJEM Nam, ki smo svobodni, se zdi, da je suženjstvo nekaj, kar je že dolgo dolgo pozabljeno. Vendar je dejstvo, da še danes 5 milijonov ljudi živi brez pomoči, brez upanja na boljše življenje, za naše razumevanje tako nečloveško, da bi le malokdo pri tem lahko obdržal hladno kri. Se danes obstojajo po svetu Združenja za borbo proti sužnjem in ne mislite, da so ta Združenja brez dela! Pred kratkim je bilo objavljeno poročilo, da so nekateri Arabci v Me-kki prodali sužnje kot »žive čeke«. Kmalu po tem poročilu je nek poročnik vojne mornarice objavil: »Sredi 20. stoletja poznam 3 karavanske poti trgovcev s sužnji. Prva pelje do Masovaha, druga do Eda, tretja pa je kamelska steza, ki vodi do Supira. Med sužn1 so tudi ugrabljene žene za harme. Kastriraw mladeniče pripeljejo po karavanskih poteh lz Sanhale in jih potem z majhnimi ladjami prevažajo na južno in vzhodno obalo,« Vešči trgovci s sužnji pri svojem delu nimajo večjih ovir. Potem ko jih odpremijo s potrjenimi carinskimi dokumenti, jim ni več težko pristati kjerkoli, da vkrcajo na ladjo še nekaj sužnjev, katere nato izkrcajo na osamljenem kraju preden priplujejo do napovedanega pristanišča, za kar dobijo lepe vsote de-narcev. NEKAJ PODATKOV IZ ZGODOVINE Na bližnjem in srednjem Vzhodu je v srednjem >'3 k u cvetela trgovina s sužnji. Zaostali črnci so bili lahek plen za trgovce velikih mest Severne Afrike. Crnce iz Afrike so kot sužnje prvi prodajali Spanci in jih že 1. 1501 prevažali z obal Zapadne Afrike v Novi svet za delo na plantažah. Izračunali so, da je bilo v razdobju med 16. in 19. stoletjem iz Afrike odpeljanih 32 milijonov črncev, kar pomeni, da je bilo od leta 1790 dalje odpeljanih približno 75.000 sužnjev vsako leto. Na vsakega ujetega črnca so 4 umrli med lovom nanje ali pa pri prevozu. Poznano je, kako so ti sužnji trpeli med prevozom. Največkrat so bili naloženi v trupu ladje kot drva. Trgovci s sužnji so bili nepopisno kruti ljudje in stoletje kasneje, ko so angleški pomorci prevzeli to delo je ta krutost postala kar pravilo. Prvi zakon proti suženjstvu je bil izglasovan šele 1794. leta v Franciji, katerega je leta 1801 uvedel Bonaparte tudi v njenih kolonijah. Kmalu nato je tudi Danska ukinila suženjstvo, nato pa še Anglija in Severna Amerika. Čeprav je suženjstvo že prenehalo, je v nekaterih krajih na novo vzniklo, med drugim tudi na Japonskem, v Arabiji, Jemenu, Boliviji in Kolumbiji. Na trgih Mekke spet stojijo dolge vrste ljudi — črncev s povešenimi glavami in z otožnimi očmi — sužnjev. V Arabiji še danes suženjstvo podpirata oblast in javnost. Suženjstvo je industrija, ki je še danes »na dobrem glasu«. Vendar bi bilo 5.000 lovcev na biserne školjke, ki živijo kot sužnji na obali Perzijskega zaliva takoj svobodnih, če bi se obrnili s prošnjo na delegata Združenih narodov. Toda tega noče nihče storiti! Zakaj ne? Tamkajšnji sužnji menijo takole: Dokler v rojstnem kraju svoboden človek umira od gladu, suženj raje ostane tisto kar je. V Me kki obstojata dva trga za prodajo sužnjev. Prvi je v ozki ulici Suk esl Abeb, drugi pa v Suk Al Sukvaika. V MAROKU SLUGE NAMESTO SUŽNJEV Ko je bilo v Maroku uradno ukinjeno suženjstvo, so jih zamenjali hišne sluge, ki so pravzaprav še vedno sužnji, vendar pod drugim imenom in z določenimi pravicami. Marokanski »suženj« se lahko v primeru slabega postopanja z njim pritoži in prosi za izmenjavo svojega lastnika. Podobne primere najdemo tudi v severnem Kamerunil. V srednjem Kongu pa so nekatere skupine Pigmejcev iz rodu Babinga sužnji »velikih črncev« in to samo zaradi njihove telesne nerazvitosti. NA JAPONSKEM ŠE DANES PRODAJAJO OTROKE Japonska, čeprav »moderna« država, dovoljuje prodajanje otrok. Vsako leto prodajo približno 1500 dečkov in deklic. Te, za nas skoraj neverjetne podatke, tam uradno izdaja japonsko ministrstvo za pravosodje, ki s tem prav gotovo priznava tudi svojo nemoč. Trgovci z otroki so včlanjeni v »Podjetje za pridobivanje delovne sile«. Posestniki pošiljajo svoje agente k revnim kmetom, ki po zelo nizkih cenah prodajajo svoje hčere in sinove. O roke potem pošiljajo na težka dela v tovarne ali rudnike. Torej teoretično ta podjetja služijo za zaposlovanje delovne sile, a praktično so to le »skladišča« sužnjev. ^ aiviivi rVOSTI REKORD V VZDRŽLJIVOSTI POD VODO f Dva mlada fanta iz New Yorka se pripravljata, da bosta v najkrajšem času izvedla poseben podvig — postavila bi rada rekord v vzdržljivosti pod vodo. S posebnimi pripravami za dihanje imata namen ostati pod vodo 24 ur in tri minute! Najmanjša žena na svetu Francoska ekspedicija je v džunglah Kon%a odkrila nepoznano pleme Pigmejcev, katerih povprečna velikost je 50 centimetrov Član francoske ekspedicije Marcel Preter je odkril najmanjše ljudi mi svetu. Ekspedicija Je prehodila džungle in pragozdove Konga in prehodila pri tem več kot 3.000 kilometrov. V Srednjem Kongu pa je odkrila do danes nepoznano pigmejsko pleme Likuala — ljudi, ki so najmanjši na svetu. Njihova povprečna višina je približno 50 centimetrov. Tako so majhni, če hočejo pogledati iz trave, morajo stopiti na prste. Marcel Preter je fotografiral najmanjšo ženo na svetu iz plemena Likuala, ki je velika le 45 centimetrov. Francozi so to pigmejko imenovali »majhna roža«. Po pripovedovanju članov francoske ekspedicije vidimo, da ti ljudje niso neka zaostala rasa ljudi, ampak da so pripadniki rase, ki jo do danes še nismo poznali in ki je skozi stoletja obdržala svojo čistokrvnost. Njihovo telo je grajeno povsem normalno, v pravih razmerjih, polt pa imajo svetlejšo kot črnci. Čeprav živijo v močvirnih in neprehodnih pragozdovih, v katere skoraj nikoli ne posije toplo sonce, in čeprav je konstrukcija njihovega telesa tako majhna, je zanimivo dejstvo, da so ti ljudje zelo zdravi. Pleme Likuala si ne gradi hiš na zemlji, an„ • pak ima svoja stanovanja na drevju, možje se bavijo z lovom, njihove male žene pa poznajo samo eno delo — to je pripravljati jestvine. Ta rasa je zaradi številnih sovražnikov v veliki nevarnosti, da bo kmalu izumrla. Zanimivo je tudi to, da so že poznana pigmejska plemena Hotentoti in Bušmani v primerjavi z Likualan-ci pravi velikani. VODENA STREHA Na veliki tovarni blizu mesta Kambere { (Avstralija) so namesto strehe iz običajnega materiala naredili posebno 15 centimetrov debelo votlo streho, v katero natočijo vodo. Kot poročajo, ima take vrste streha same dobre lastnosti. Poleti se sončni žarki odbijajo od vodne površine in tako voda varuje tovarno pred vročino, pozimi pa je voda zelo dober izolator, ki zadržuje toploto v tovarni. NA ENI NOGOMETNI TEKMI JE BILO POŠKODOVANIH 12 IGRALCEV V Novi Gvineji igrajo »moški« nogomet. V mestu Raba u je moral sodnik po tridesetih minutah prekiniti igro, ker je bilo že v tem času od 22 nogometašev 12 lažje ali težje poškodovanih. To je verjetno edin-i stven primer v.zgodovini nogometa! 1957. LETA PRVI UMETNI ZEMLJIN j SATELIT Profesor dr. F. Sienger z univerze v Me-rylandu je pred kratkim izjavila, da bo prvi umetni zemljin satelit lahko že čez dve leti zapustil letališče in bo krožil okoli zemlje oddaljen približno 200 kilometrov. UBIL JE 2,5 METRA DOLGEGA VOLJČA Gozdar Nikica Lolič iz Vrhovine je pred kratkim ubil volka, ki je bil težak dobrih 70 kilogramov, od gobca do repa pa je bil dolg 2,45 metra. Ta volk je že dve leti povzročal med tamkajšnjimi ovcami veliko Škodo, prav tako pa tudi med srnami v bližnjih loviščih. Na njega so bile že večkrat organizirane dobro pripravljene lovske hajke, vendar brez uspeha. Lolič ga je ubil iz zasede, v trenutku ko je volk napadel majhno ovco. 12 LET JE BILA MINA POD MOSTOM Celih dvanajst let je tisoče avtomobilov in drugih prevoznih sredstev pelialo Čez most pri mestu Castilione dela Pesvaia v Italiji, a nihče ni slutil, da so bile pod te-m mostom še mine z nedotaknjenim mehanizmom. Mine so postavili Nemci med umikom 1943. leta. Za kratek čas SURREALIZEM .. . ali gospod RIBIC na sprehodu tž/chard V/na h f : - \y\ / ... .....lK»*t JGM-S »Detektiv bi rad postal, sar,« je odvrnil. »Kaj?« Mislil sem, da nisem prav slišal. »Detektiv, sar. Kot tisti v filmu,« mi je pojasnil. »In tega bi se radi naučili v tečaju?« »Da, gospod,« je dejal smeje, vesel, da sem ga končno vendarle razumel. »Dobre, kako naj vam jaz pri tem pomagam?« »Veste, tu kontrolirajo denar. Šel sem na pošto, sar, da bi si kupil dolarje, pa mi jih niso dali. Dejali so, da moram iti v neko banko. Sel sem torej v banko in tam' so rekli, da mora dati vlada pristanek za nakup dolarjev. Odšel sem do vlade, sar, in govoril sem z nekim mladim Angležem.« »In kaj je dejal on?« »Dejal je, gospod, da ne morem dobiti nobenega dolarja ... Veste Angleži so nam nevoščljivi. Ne puste nas, da bi karkoli počeli. . . « »Zakaj pa Anglež ni hotel, da bi vi dobili dolarje?« »Ni pa ni hotel, sar. Dejal je, da lahko obiskujem kak angleški tečaj.« »Angleškega?« sem odvrnil. »Da, sar. Prav to je dejal, sar.« Pogledal sem ga, pogledal sem njegove proseče oči, njegove pol odprte ustne, spoštljiv' rahel priklon njegovega telesa. »Pojdite z menoj na teraso.« Sledil mi je in je spoštljivo stal ob meni, medtem ko sem se jaz vsedel. »Sedite, prosim,« sem dejal. »Hvala, sar,« je odvrnil in se vsedel. »Kaj pa vas je privedlo do tega, da bi radi postali detektiv?« »Neka revija... Saj vesta, sar. Ena tistih ameriških re- vij ... v katerih se govori o zločinih. Eno imam v moji1 sobi, sar. Naj vam jo prinesem?« »Ne, ne, ni potrebno. Povejte mi no, zakaj bi hoteli postati detektiv?« »Da bi lovil zločince, sar.« »Kakšne zločince?« Zijal me je, kot da nisem popolnoma pri pravi pameti. »Angleže, sar!« je vzkliknil. »Sar, mi Afričani spoštujemo zakone. To tu je naša zemlja, sar. Toda prišli so Angleži, nas napadli in nam jo vzeli, vzeli so nam naše zlato in naše diamante, sar. Ko bi bil jaz dober detektiv, sar, bi kmalu izsledil, kako to delajo. Dal bi jih pozapreti, sar.« Sedaj mi je bilo vse jasno. Toda patos njegovih besed ml je za nekaj trenutkov zavezal jezik ... Kaj naj rečem mladeniču? Vdal se je varljivim sanjam, in bil je odločen, da v tem ne popusti. Vsakega bi zasovražil, kdor bi mu hotel te sanje vzeti. Te sanje so ostale med njim in med stvarnostjo . . . »O vsem tem moram še enkrat razmisliti,« sem mu odvrnil z globokim vzdihom. Zahvalil se je in izginil; šel sem po stopnicah navzgor, se vsedel na stol in zmajal z glavo. Ljubi bog... Ali vedo tisti, ki so upravljali to kolonijo preden je prišel Nkrumah, kako mislijo o njih mladi ljudje? Morda so to prav dobro vedeli, pa si zato niso delali sivih las? Ne, imel sem občutek, da v tem niso imeli pojma, ker bi se prav gotovo nad tem zamislili. Kar me je v prepričanju tega mladega moža najbolj pretreslo, je bilo njegovo globoko zakoreninjeno nezaupanje do Angležev. Zgledalo je, da to nezaupanje napolnjuje vse njegovo bistvo. Vsi kovinski deli moje prtljage so potemneli. Dobili so nek temno rdeč izgled. Ko sem jih drgnil s prsti se je odluščila z njih mehka, vlažna plast rje. Kakšno podnebje ... Kaj sploh tu lahko traja? Vzemimo na primer, da bi človek za 10 let odrezal Zlato obalo od Zahodnega sveta? Ali ne bi morda v tem primeru življenje domačinov spet postalo prav tako primitivno, kot je bilo pred prihodom belcev? Pod britansko kolonialno upravo je bilo na Zlati obali storjenega prav toliko kot nič. Edina vidna razlika v življenjskih pogojih črnske buržoazije in primitivnih črncev je bila v tem. da so pripadniki zgornjih slojev napolnili svoje hiše s številnimi britanskimi uvoženimi izdelki. Doslej so Angleži zastopali stališče, da podnebje preprečuje vsako industrijsko dejavnost, toda bil sem prepričan, da je to samo izgovor, da bi se preprečila konkurenca. Ce bi Angleži morali industrializirati Zlato obalo, bi prav gotovo našli kako pot za to . . . Brez miru hodim po ulicah in s prizadetostjo opazujem neverjetno veliko število mladih pritlikavcev, zaposlenih z nakupom in prodajo blaga. Zdi se mi, da v Afriki pravzaprav mladosti sploh ni ... V starosti 8 do 10 let se otrok kar če* noč poslovi od mladosti in sprejema nase bremena odraslih. Otroci se ubijajo z mlajšimi bratci irn sestricami, kuhajo, nosiio vodo na glavah, toarantajo na trgu in prevzemajo vsemogoče obveze mnogo prej, preden zahodni otroci o tem sploh razmišljajo. Morda je mladost luksus, ki ga lahko privoščijo svojim otrokom samo pripadniki zapadnih srednjih slojev? Morda je prav to vzrok, da človek v Afriki tako poredko sreča tisto, čemur pravimo »idealizem«? Morda človek nima časa za sanjarjenje — iin kako naj bi prišel na pomisel, da bi lahko svet izgledal tudi drugače, če ne sanjari? Čeprav je vse življenje pri Afričanu neka vrsta verskih sanj, je bila beseda »sanje« pri njem prepovedana stvar. Morda so bile pri njem korenine njegove osebnosti prezgodaj porezane, morda je bil prisiljen obroditi prej, preden je dozorel? Kaj bi se v j kakem afriškem plemenu z romantičnim upornikom. Afričana je njegova vera, ki ga budnega uspava — resničnost, po: k vsem ostalim sanjam pa mu je zaprta — one so zanj aDU (prepovedana stvar — op. prev.). „ . Pozno popoldne se je pripodilo nad mesto ne"rJ^n"®*TJ ur so se zbirali temni oblaki, potem pa se je sprostil e. mern s tako silo, kot da bi kakšen zli duh hotel pokončati vse. Kar živi. Narava se sprošča tu tako neposredno in tako su _ o, da vsemu temu človeški duh nehote pripisuje nadčloveške mo tive. Po silovitem nalivu je še dolgo padal enakomeren de*. Vetra ni bilo; čutil sem, kako mi pri dihanju le® ljavi med pljuča. Sele po 10. uri se je začelo nebo jasniti, v oblaki so se pokazale zvezde. . . . Znova sem koračil po ulicah James-Tmvna. ^ nehalo deževati, so se domačini v gostih trumah s;p ^ kupih ceste. Na vogalih so prižgale ženske sveče in čcp^ neko žen. blaga. Ker so mi, pošle cigarete, sem se ustavil pi sko. »Zavitek cigaret,« sem dejal. yz&la iz njega Zijala me je, odprla potem zavitek cigaret in cigareto. »Ne. želel bi ves zavitek,« sem odvrnil. „omagal. Ciga- Obrnila se je in poklicala nekoga, da bi JJ P^ v vsaki po rete so bile pakirane v okroglih plehnatih Ska vl)'|.(Kjušnim ovo* 50 komadov. Proti vlagi so bile zaščitene z noP jem.