Poštnina plačana v gotovini.
Leto LXV., št. 23
Ljubljana, petek 29. Januarja I932
Cena Din 1.-
LOfENSKI
Izdaja vsaK dao popoldne, izvzemSl nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Kuafljeva ulica S t- 5.
Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126.
PODRL ZMIL:
MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — TeL 190.
NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. št. 26.    JESENICE, Ob kolodvoru 101. — « — Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
Vojna vihra na Daljnem vzhodu
Kitajska vlada odredila mobilizacijo — Koncentracija japonskih vojnih ladij v kitaj'
skih vodah — Amerika ne bo stala ob strani
\Vashington, 29. januarja. Vesti, ki priLiajajo iz Mandžurije, vzbujajo v tukajšnjih vladnih in diplomatskih krogih veliko vznemirjenje. Zadnji dogodki pričajo, da je vojna na Daljnem vzhodu neizogibna, ako Japonska v zadnjem trenutku ne odneha. Na to pa ni računati, ker je bilo baš včeraj izdano povelje za nove transporte japonskih čet in vojnih ladij na Kitajsko.
V tukajšnjih krogih se boje, da bo Japonska proglasila blokado Šanghaja in drugih kitajskih centrov, s čimer bi bili prizadeti tudi ameriški interesi. Izvajanje blokade bi bilo istovetno z vojno napovedjo, a Amerika v takem premeru ne bi mogla stati ob strani.
* Z veliko napetostjo pričakujejo v vladnih in diplomatskih krogih odgovor angleške vlade na ameriško noto, v kateri je ameriška vlada predlagala skupno akcijo.
Krvave borbe v šanghaju
šanghaj, 29. januarja. Japonci so včeraj začeli bombardirati Šanghaj. Vojne ladje in vojna letala so začela obstreljevati zlasti predmestje Chapa.j, v katerem prebiva okrog pol milijona Kitajcev. Bombardiranje je trajalo vso noč in davi so Japonci vkorakali v mesto, boreč se z zadnjimi ostanki kitajskih čet, katerim pa se je posrečilo, da so zasedli kolodvor in ga še branijo. Vse mesto je v plamenih. S streh v mednarodni koncesiji, ki je oddaljena pet kilometrov, se nudi grozen prizor in vidi, kako se poslopje za poslopje ruši v morju plamenov.
Šanghaj, 29 jan. Prihoo japonskih čet v Šanghaj, ki pomeni nenavadno poostritev konflikta na Daljnem Vzhodu in ki bo imel lahko za posledico diplom."' ke korake tudi nein-
teresiranih držav, se izvršuje z dramatično hitrostjo. Japonske vojne ladje so 10 minut obstreljevale utrdbe mesta. Nato so čete vkorakale v Šanghaj. Prej pa so imele kratke, toda ljute in izredno krvave boje s kitaisko posadko, ki so Jo prisilile k umiku. Mir v kitajskem delu mesta je bil kmalu zopet vzpostavljen. Japonci so prišli v mesto od severa in sicer na tovornih avtomobilih. Poveilnik japonskih zasedbenih čet Čiosava je izdal proklamacijo na prebivalstvo, v kateri pravi, naj bo mirno, ker japonske čete ne nameravajo nadlegovati mirnih meščanov. Japonci so zasedli najprej del mesta Čapei, kjer se nahajajo električne in vodovodne naprave. Kitajci računajo z gotovostjo na intervencijo velesil.
Kitajska vlada
odredila mobilizacijo
Zaradi teh dogodkov je nankinška vlada sklenila, da se Japoncem upre, ker zaman čaka na intervencijo velesil. Davi je bila odrejena mobilizacija 19. armade in tretje divizije nacijonalne garde. Vse čete bodo poslane proti šanghaju. Po potrebi bo objavljena še mobilizacija nadaMnjih armad.
Konzulat na vojni ladji
N a n k i n g, 29. januarja. AA. Osob-je japonskega konzulata v Nankingu so danes prepeljali na neko japonsko bojno ladjo.
Mednarodna koncesija snobalizirana
Šanghaj, 29. januarja. A A. Na p i • dročju mednar. kor.cesik v San^ha-ju so mobilizirani oddcik: dobrovobcev. ki štejejo d oz daj 2000 mož. Ti dobrovoljci pripadajo vsem v Šanghaju za-stomnim nekrfafskini narodnostim. Po-
Izročitev adrese
Včeraj popoldne je posebna deputacija izročila Nj. Vel« kralju adreso kot odgovor Narodnega predstavništva
na prestolno besedo
Beograd. 29. januarja. Včeraj oh 18 je v veliki rdeči dvorani starega dvora deputacija Narodnega predatanrnidtva, ki so jo tvori Vi predsedstvo senata in prcd.sedctvo Narodne skupščine ckujpoo s 35 člani adres-nega odbora predala adreso Narodnega predstavništva kot odgovor na prepolno besedo Nj. Vol. kralja.
Do 18. ure so se v slavnostni dvoca/ni zbra.ii visi člani vladi? s predsednikom g. PetTom Živkovičem na čelu. vsi člani pred-sedndštva 6esna-ta in predsodnsSrva Narodne skbpšcnn-e in ves adresni odbor. Vodili so jLu dr. Pavelič in dr. Kumaond)! in v imenu adresnoga odbora predsednik a-dresnega oibora dr. Živko PeterkSSč.
Nj. Vel. Ccralj je v tem Safcal v fc^ajeju starega dvora s svoj:rn prvim adjutontocn general m Jeomeničem. z mindatrom -i v ara g. Jefričem, maršalom generalom Dim tri-je\ičem, upravnikom dvora Vukovicem in ad;utantom generalom Velirnirjcm Ve*itoo-vičecn.
Nekoliko prod 18. uro je bi! najavljen prihod Nj. Vel. kralja v stari dvx>r. Točno oib 18. je Nj. Vel. kralj, kr je bil v uniformi polkovnika kraljeve garde z lento Ju-goslovenske krone, stopil v spremstvu de-žu/rega adjutanta v sitari dvor. kje«- so ga
/ve čakali kraljevska vlada in omenjena suita. Nj. Vel. kralja so nato. teo je stopil v rd--včo dvorano, sprejeli vsi navzoči z burnimi vzkliki »Živel kralj«. Nato sta stopila pred Nj. Vel. kralja dr. Pavelič in dr. Ku-manudi in dr. Pavelič je začel citati adreso. Med Oit.mjicim jc vladala največja tišina. Kadar jc dr. Pave Me cmertil pcmembne datume, navedene v adroai .6. januar, 3. oktober itd.), so viharni vzkliki Nj. Vel. kralju za orli i po dvorani. Črtanje n d rese jc trajalo 20 minut.
Po končanom čitanju jc dr. Kumaiiiidi predal Nj. Vel. kralju adreso, vezan > v dragoceno usnje 6 pozlačontim držav nam grbom. Adresa je tiskana s čif.ami Miroeav-Ijeveg;1 evangelija. Nj. Vel. fcra^j jo jc vzel v roko in jo mod ovacijamii navzočih prodal predsedniku vlade.
S tem je bila svečanost zaključena Nj. Vol. kralj je storvU v apcemetva ministra dvora JcftiČa in Dimitrije vica na sredo dvorane in se prisrčno rokoval s člani Narodnega predsitavndštva. zlasti s tistimi, 5 katerimi 60 že dolgo ni vid d. Ob 7. jc Nj. Ve!, kralj zaipusrU stari uVor.
Med čitanjem adrese so bili Ggrašcesai v dvorano fotoroporte.rji, ki so napravili več usipetih posnetkov.
Zasedanje skupščine in senata
Danes sta imela svoje seje senat in poslanska zbornica ter sta izvolila
stalne odbore
Beograd, 28. jan. Danes Sta se 6estala 93nat in Narodna skupščina, da izvolita stalne rf<upšjLnsike odbore, odbor za prošnje in pritožbe ter finančni, knuciitetni in a drn-i n isrra ti v n<i odb or.
Ker se je fa'ub senatorjev že na svoji včerajšnji seji zedmil za enotno kandidatno listo za posamezne odbore, je bila danes seja senata, ki se je pričela ob 10.30 zelo kratka. Predložene tete ?o bile sprejete z aklamacijo. Finančni odbor senata šteje 15 ćknov 6 Kosto Ti motnje vičem na čelu. imunitetni: odbor ima 11 članov, nače-uje inu dT. šilovic, administrativni odbor ima 11 članov, načelu je mu Milan Popovič. a odbor za prošnje m pritožbe ima 11 članov ki mu predseduje Marko Radulovič Prihod na seja sesnata bo sklicana pismeno.
Pred 60jo Narodne skupšSrne. ki je bila prav tako sklicana za 10.30 se je ob 9. pričela seja pos'ar.rfcega Muba, ki pa se je tako zavlekla, da se soja Narodne skupščine opoldne še ni pričela. Na seji poslanskega kluba sestavljajo kandidatne liste za posamezne odbore. Finančni odbor Narodne skupščine bo štel 31 članov, ostali trne odbori pa po 21 članov. Po izvolitvi od'borov bo Narodna skupščina za par dni odgođena in bo prihodnja seja sklicana pi-sm-erum potom
TRADER HORN
i
\ elinik angleških čet na potlTOčju mednarodne koncesije general Fleming je dobil poveljstvo nad vsemi četami mednarodne koncesije. Med Japonci in Kitajci so se začeli boji ti-k r>red teritorijem mednarodne koncesije.
Vznemirjenje v Ameriki
WashingtOki, 29. januarja. Zaradi poostritve položaja na Daljnem vzhodu je ameriška vlada izdala povelje, da odpluje kontreadmiral Taylor s 4 rušilci v Sanghaj, da zaščiti ameriške interese. Taylor je dobil strogo zaupna navodila. Zatrjuje se, da bodo že danes odposlani v Šanghaj nadaljnji oddelki ameriške vojne mornarice.
Vojne ladje pred šanghajem
Šanghaj, 28. januarja. AA. Danes zgodaj zjutraj so se pred Šanghajem pojavite japonska križarka in 12 japonskih torpednih rusilcev. Z japonskih bojnih ladij so Izkrcali 506 mornariških strelcev, verietno pa je, da bodo danes popoldne izkrcali še nadalinfih 500. Nadaljnje tri japonske vojne ladje so dobile ukaz, naj bodo pripravljene, da tako? odploveio v Šanghaj.
Japonci pošiljajo nove čete
London, 29, januarja. AA. Iz To-kija poročajo, da je oddelek japonskega topništva zapustii Kungčuiing v Mandžuriji in krenil proti Marbinu.
Tokio, 28. januarja. AA. Poveljnik japonskih čet v Mandžuriji je sklenil poslati nove čete v Harbin, češ, da ga je za to prosilo japonsko prebivalstvo v Harbinu.
Tokio, 29. jimuarja. Japonsko vojno ministrstvo je danes odposlalo v kitajske vode nadaljnje štiri vojne križarke in 14 rušilrev. Na krovu se nahajajo tudi večji oddelki pešatfije, skupno okrog 4000 mož.
Bombe v poštnih paketih
Ui.a. 29. januarja, s. Politična komisija za pobijanje ;mtifa.:iziiia je te <lni odkrila odpošiljatelja 48 poštnih paketov, v kater n so bile esplozivne snovi m ki &o bili naslovljeni na razne o-sebe v več mestih Italije. OdpoVljntHj je v Voroni stanujoči 3G-uradnik Merighi. Zaradi eksplozijo teh paketov je bilo ranjenih -^8 oseb, n»ed njiiin nekaj težko. Merighi je pr čel svoje de'ova-nje že 1. V njegovem stanovanju so
r;-3Š]i več ilni^ih paketov z eksplozivnimi snovmi ter seznam o-^eb, na katere naj bi se oflpeslnl!. Merighi je pr znal svoje dejanje
O „M II" ni še nobenega sledu
London, 29. januarja g. Angleška admirali te ta objavlja danes sporočilo, da je poveljnik pomožne ladje »Crown Of Danmark« v torek zvečer približno 60 milj južnovzhodno od Lvmeregisa nenadoma zagledal močno luč, ki je svetila nekoliko sekund. Deset minut kasneje sta se dogodili dve močni eksploziji. Domneva se, da gre za pogrešano podmornico »M II«. Na lice mesta so odposlali rešilno ekspedicijo. Upanje, da še rešijo pogrešano podmornico »M O«, izgineva vedno bolj. Poizvedovanja po podmornici so se tekom noči nadaljevala, toda brez uspeha.
Zastoj v trgovinskih pogajanjih med ČSR iti Madžarsko
Budimpešta, 29. januarja, s. Trgovinska pogajanja, ki so se že nekaj dni uspešno vodila med Češkoslovaško in^ Madžarsko, so nenadoma zastala, ker so češki agrarcl postavili minimalne zahteve za uvoz madžarskih svinj. V teh okoliščinah se bodo podajanja zelo zavlekla. Zdi se celo, da ne bo prišlo do sporazuma.
Protikomunistični proces v Rimu
Rim, 29. januarja, g. Pred državnim sodiščem za zaščito držare se je vršila razprava proti osmim komunistom, ki 90 bili obtoženi prevratne komunistične propagande. Med obtoženci je bil tudi rumunsk? državljan Simuraj. Sodišče je glavnega obtoženca Batisto obsodilo na 14 let ječe, Ru-mune Simuraja na 3, enega obtoženca na 5, enega na 6, enega pa na 3 leta ječe. Ostali so biLi oproščeni.
Dvorni svetnik
Julij Polec 80 letnik
Kot višji sodni svetnik v dvoboju zastopnik župana
Ivana Hribarja
Ljubljana, 29. januarja. V sredo je slavil svojo 80 letnico g. Matija 2 i t k o, kmečki gospodar, ki je od prvega dne naročnik našega lista, danes se pa z največjo radostjo spominjamo g. dvornega svetnika Julija P o 1 c a, ki slavi jutri v Kamniku svojo 80 letnico in je poleg bivšega župana g. dr. Petra Urasseli-ja od prvih začetkov našega lista naš so-trudnik. Jubilej narodno zavednega kmeta in jubilej reprezentanta naše visoke inteligence sta pač tudi za list najveseleiši praznik.
Jubilant g. dvorni svetnik Julij Polec je sin stare gorenjske družine in je bil njegov ded oskrbnik barona Zoisa na Javoru Ku. njegov oče pa tiskar v Ljubljani. Ko je v Ljubljani, svojem rojstnem kraju, izdelal ljudsko šolo in leta 1870 napravil maturo, se jc vpisal na pravno fakulteto dunajske univerze in po študijah prišel v Ljubljano kot avskultant. Kot tak je služboval nekaj mesecev tudi v Kamniku ter substituiral v Škoiji Loki. a leta 1877. je bi! kot pristav premeščen v Logatec, nato je pa kot tak zopet služboval v Kamniku, leta 1885. se ie pa preselil za okrajnega sodnika na Brdo. ki mu je bilo že iz njegovih gimnazijskih in univerzitetskih let nad vse drago, saj je tudi preživel kot najboljši prijatelj svojega sošolca Janka Kersnika vse počitnice. Leta 1890 je zapustil Brdo. ker je bil premeščen za okrajnega sodnika v Kamnik, a koncem leta \bV7 je prišel v Ljubljano, kjer je deloval kot deželni sodni svetnik in višji sodni svetnik do leta 1911, ko je kot dvorni svetnik stopil v pokoj. Meseca februarja 1919 se je pa dvorni svetnik r. Polec preselil za stalno k svojemu sinu, sanitetnemu inšpektorju g. dr. Juliju Polcu v Kamnik, kjer vse spoštuje in občuduje elegantno in impozantno postavo vedno visoko zrav-nanega starega gospoda, ki je še vedno naiduhovitejši dovtipnež in najprijaznejši družabnik.
Naš siavijenec se je v Kamniku tudi oženil, ko je vzel svojo pokojno soprogo Ano, hčer trgovca Podrekarja. Z njo je vzgojil dva njega vredna sinova, namreč sanitetnega inšpektorja g. dr. Julija in pa našega pravnika in zgodovinarja univ. prof. g. dr. Janka Polca.
V dobi našega nacijonalnega preporoda in najburnejših bojih je bil naš jubilant navzlic temu, da je bil v državni službi, vedno goreč in odkrit nacijonalist ter je stal vedno v prvih vrstah v borbah za pravice slovenskega jezika pri sodiščih. Kot avskultant je največ občeval v Jurčičevem krogu ter je bil aktiven član takratne družbe »Ornega«, ki je pomagala Jurčiču s članki pri našem listu, ki so jih člani te družbe podpisovali z grško črko in so vzbujali največjo pozornost zaradi svoje ostrine in odločnosti. Z Jurčičem ie bil pa seveda naš jubilant tudi član kluba, ki so bili v njem vsi napredni duhovi Ljubljane, kakor Fran Drenik, Viktor Globočnik, dr. Fran Ambrožič, prof. Jaka Hafner, seveda Janko Kersnik, Matija Munda, Ivan Murnik, Nosan, Makso Pleteršnik, Roje, pred kratkim preminuli dr. Edvard Šavnik, dr. Josip Stare, dr. Valentin Štempihar, Si-monetti. Vojteh Valenta, dr. Sifrer, Fran Višnikar, Fran VViesthaler in pa Fran Leveč, ki so že vsi pokojni razen bivšega deželnega glavarja Frana ŠukJjeta in pa našega še vedno črnolasega jubilanta. Ko-iiko      ta klub najintimnejših   prijatcijev
storil za naš narod, nam priča naša poi -tična, literarna, gospodarska in sploh zgodovina naše kulture in  našega napredka.
Svojo možatost in svoj značaj je pa visoki državni uradnik g. Julij Polec pokazal zlasti ob septemberskih dogodkih leta 1908 in ob težkih posledicah teh krvavih dni. Kot predsednik kazenskega senata je silno mnogo pripomogel da so btfe sodbe, kolikor so takrat razmere dopušči-le, zelo mile. Iznenadil je tedaj vse kroge odločni nastop našega jubilanta v znani Bucklovi aferi. Poročnik Buck!, ki je služboval pri Belgijcih, je pozval tedanjega župana g. Ivana Hribarja na dvoboj In tedanji višji sodni svetnik g. Julij Polec je sprejel zastopstvo svojega prijatelja župana Ivana Hribarja z dr. Karlom Trile?-jem, ki sta uravnala vso zadevo.
Večkrat so bile zavednemu ra pogumnemu današnjemu jubilantu ponujene tudi časti in mandati v najrazličnejših vplivnih korporacijah, zlasti mnogokrat pa v občinskem svetu, vendar se je pa teh branil, da je tako mogel posvetiti vse svoje moči delu pri sodišču, bil je Ie podpredseđnft upravnega odbora Mestne hranilnice ljubljanske, kjer je deloval z največjo razsodnostjo v prid našega mesta.
Za ves narod zaslužnemn dvoreetmi svetniku g. Juliju Polcu, našemu starem« sotrudniku, najspoštljivejše Čestitke z željo, da bi še dolgo pri najboljšem zdravju užival plodove svojega vedno delavnega življenja!
Telefonski promet med Jugoslavijo in Bolgarsko
Beograd, 20. >an. p. S fwv*m febraa«rj«m bo zopet otvor j en telefonski pjomet med Jugoslavijo in Bolgaiujo ■» sicer n enkrarf med Beogradom, Zagrebom in Ljubljano ter Sofijo. Plovdivom, Rx»čukom, Varnrv. Plevno, Burgasom in Staro Zogoro t Bol garij i. Taks« ta edritneo imSa aa Beograd 4.10. za Zagreb 7.10 m za Ljubljano 7.70 zlatih frankov.
Vremensko poročilo
Ljubljana, 29. januarja, AA. Vremenske
poročilo Direkcije državnih železnie v Ljubljani po stanju ob 8. zjutraj: Bietriea - Bohinjko jezero —8, jasno, snega 18 cm, Brežice —8, jairoo, Celje —5, jasno, Dravogr&ri-Meža —11, jasno, snega 8 cm, Jeeenice —5, jasno, snega 12 cm, Kamnik —6, jami*. Kranjska gora —5. jasno, snega 90 cm, Kočevje —7, jasno, Kotoriba —4, jasno, LJubljana g. k. —6, megla, Ljutomer —4, snega 5 rm. ftt. Janž na Dolenjskem —9, jasno, snoga 8 cm, Tržič —2. jasno, snega i cm, Rakek —5, jasno.
Ljubljana, 29. januarja. JZSS je drH prejel nastopna vremenska poročila:
Rateče: —8, jasno, snega 35 cm. pHič, smuka idealna.
Kranjska gora: barometer 776 mm, temperatura —7, snega 30 cm, jasno, snec srež, smuka idealna. Skakalnica pripravljena.
Sv. Janez ob Bohinju: —5, jasno, 20 cm snega, smuka idealna, drsališče na jezera prav dobro.
Bled: —3, jasno, snega 10 cm, smuka prav dobra, drsališče na jezeru pripravljeno.
Mrzli Studenec: —15, na zamrznjeni podlagi 5 cm pršiča. Smuka idealna.
Sv. Križ nad Jesenicami: 20 cm snega, jasno, deloma *reni. deloma pršič. Smuka dobra.
Zelenica: —2. snejra 70 cm. deloma pršič, smuka dobra.
Cerknica: —8, jasno, v dolini sad skopne!. na severnih rKjbočHili poledenel. Smuka tam dobra.
Sodražica in Travna gora: —10, 18 CM snega, jasno, sneg, srenj, smuka dobra.
Pohorje: Vremensko stanje neizpremc-njeno. Temperatura —4 do —6, malo vetrovno. Novih padavin ni. Stnrejra snega 20—35 cm. Smuka od Klopnega vrha naprej ugodna.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterd« m M&J3 2272.71. Bruselj 783.19—787.13, Curi h 109(U.~> , 1101.66, London 194.47—190.07, Kovvork 5595.73—5623.99, Pariz 221.11—222.23, Vr .-ga 166.38—176.24, Trst 2S0.0J -283.34. INOZEMSKE BORZE.
Curi h: Beograd 9.05, Pariz 20.17. London 17.77,   Newyork 512.50,   Bru>eli 7i. j.. Milan   25.70.    Madrid    42.70.    Amateri., h 206.35,  Berlin  121.10,  Sofija 31.71, 1'ra-1&18s Varšava 57.40, Bukarešta 3.0u
Zborovanje
naših pravnikov
Občni zbor društva „Pravnik44 — Pomemben govor no-vega predsednika univ. profesorja dr« M. Dolenca
LJubljana, 29. januarja.
Na št. 79 v justični palači jc b+1 »noči ob 18. občna zbor društva »Pravnik«, ki so se ga udeležili noši najodličnej&i juristi vseh panog.
Podpredsednik g. dvorna svetnik Božidar Bežek se je v svojem govoru predvsem spommjal umrlih članov, zlasti je pa obširno govoril o neprecenljivih zaslugah mnogoletnega predsednrika in častnega čfew>a dr Daniila Majarona, ka so imi zborovaloi  zakl caJi trikratni »Slava!«
Iz tajniškega poročila
Iz poročila tajnika g. dr. Rudolfa Sa-j o v i c a posnemamo. da je društvo »Pravmk« rudi v preteklem letu združevalo največje število prvanikov naše banovine ne glede na njih stan. vendar bi pa društvo moralo imeti še irmogo več članov. V »Pravniku« ie bilo namreč ob koncu 1931. organiziranih 6^2 rednih in on častni član in je n-iraslo število za 9 članov, smrt je pa pobrala 13 članov m sicer društvenega načelnika in častnega člana dr. Danite Majarona. častnega člana notarja Aleksandra H u d o v e r-n i k a, bivšega podpredsednika dr. Valentina Krisperja in častnega člana Ivana O k r e t i č a ter med odvetniki člane dr. Josipa Vrečka, dr. Jožeta P o-žru, Miroslava Kvasa. dr. Aloizija K okalja in dT. Franca Je ral o. med sodnHri Franc j P o se g o in Aloj/iia Hočevarja ter dva notaria dr Franca Horvata  tn Kazimira Bratkoviča.
V namenu, da pr;dobi za društvo mladino in si zagotovi večje število članstva vsaj v prihodnjih letih, daje društvo brezplačno akademskim pravniškim organizacijam slovenski Pravnik«, vabi njih člane na svoja predavanja, prispevalo in obljub lo je pa tudi znatne zneske za podporo tem organizacijam in za svetosavske nagrade.
Društvo je odlično sodelovalo pri izvedbi programa za IV. kongres jugoslovanskih pravnikov v Skopi ju, Id so se ga člani udeležrrli v največjem štev:lu Društvo se pa pripravlja tudi za prihodnji j ugostio van ski pravn-iSki kongres ter s posebno vnemo rudi za prvi shod pravnikov slovanskih držav v Bratislavi, kamor je glede kong-esa društvo poslalo primer ne predloge Za ožje članstvo je društvo priredilo izvrstno uspeli majnišlci izlet iz Višnje gore v Šmartno pri Litiji.
Na lanskem občnem zboru sklenjena sprememba pravil je bila potrjena.
Ker se znanstvenega delovanja društva tioe, je imelo 6 predavnj. ki so bila ▼aa tz novega kazenskega prava. Štirikrat je predavaj o teh vprašanjih namestnik državnega tožilca g. dr A. M u n d a o kazensko-pravnih vprašanjih iz našega nrnmit«tn©ga prava pa prorektor g. dr. Metod Dolenc. Društveno delo je bilo glede tega uravnano v dveh smereh in sicer glede izp enrtembe v na$i zakonodaji ter to razlagati, razen tega pa tudi drugih problemov pravne vede ne zanemariati Tudi če se ozremo Je na društveno glasilo »Slovenska Pravnik«, moramo ugotoviti, da se je društvo te poti tudi držalo. Znanstveni nivo teh razprav ie bil na višini m dela čaet našemu pravoznanstvu, poudariti pa moramo tudi. da se je navzlic neizpremen jeni članarini povečal tudi obseg lista, kjer je izšlo poleg številnih književnih poročil 21 razprav fz vseh področij pravne vede in ie tist letos prekosil oVrioceni obseg za celih 100 strani. Pri povečanju K s ta bi šlo pred vsem za izhajanje v kraiših rszdobnh. a vse je odvisno od denarne zagotovitve, ker ne bo preveč težko pridobiti si potrebnega gradiva.
Kar se glasila tiče, je referent g. dr. Saj o vic zlasti najodločneje zavrnil govorico, ki je raznašala, da »Slovenski Pravnik« zavrača prispevke iz odvetniških vrst češ. da se uredništvo nikdar ni branik) kritike, ki jo goj-l v tolikšni meri kakor noben drugi ju gos k> venski pravniški list. Seveda pa uredništvo vedno zahteva, da bodi ta kritika po vsebini in obliki takšna, da spada v tako resen Uet Sodelovanja % advokatsko komoro se društvo nikakor ne brani in jc pripravljeno rti ji k uresničenju njenih načrtov na roko. Z advokatsko komoro je že dosežen dogovor zaradi »Slovenskega Pravnika« in tako je zagotovljena tuda odvetn4šJcrm težnjam tista publiciteta, ki si jo odvetniki sami žele in ki jim edino more zajamčiti rodi osneh.
Iz blagajniškega poročila
Tajniško poročilo jc bik) sprejeto s splošnim odobravanjem, nato je pa blagajnik g. dr. Ignac R u t e r podal blagajniško porodilo, iz katerega posnemamo, da je društvo imelo nad 86.000 dohodkov m pičlih 70.000 izdatkov. Med dohodki zavzema prvo mesto Članarina s 45.000 Din. podpora minast rs>tva pravde 10.000 Din m pa podpora advokatske komore fondu za predavanja v znesku 5000 Din. Za tisk »Slovenskega Pravnika« je bilo plačanih 24.000 Dm a twk stane nad 41.000 Din. za honorarje je bilo pa izplačano nad 12.000 Dm. Kar se gospodarstva v minulem letu tiče je blagajnik ugotovil, da je bilo primerno ugodno, ker so bili računi zaklručeni s preostankom 1600 Din. Račun prevideva za prihodnje leto za ttek glasila, honorarje itd. od 50 do 55 000 Din. Id Jih bosta krila članarina 700 članov po 60 Dn. torej skur/no 42.000 Dm   in   na   pričakovan* podpora
Na predlog preglednika g. dr. Zirovni k a je skupščina izrekla odboru absolu-torij, blagajniku pa zahvalo ter sklenila da se članarina ne izpre nem. Spomenice kongresa so prišle m jih člani dobe pri knjižničarju g. dr. Lii&ovniku.
Volitve novega predsednika
Pred volitvami se je oglasil k besedi viš. drž. pravnik g. dr. Mirko G ras se 1-l i in ugotovil, da društvo po dolgih letih svojega obstanka voli šele četrtega svojega predsedn ka, kar dokazuje vso veliko resnobo in delavnost društva. Govornik je vesel, da lahko po takih predsednikih, kakor so bili dr Papež. dr. Andrej Fer-janoič tn pa dr. Danilo Mafaron predlaga rako kapaciteto, kakor je prorektor dr. Metod Dolenc Predlagani ni samo najuglednejši s t rok o vn'a k. *emveč rudi od onega momenta, ko je pričel ju-idično misi ti sodeluje pri »Slovenskem Pravniku«, ki V brez njega ne mogel izhajati Z neizmerno žilavo^ jo in pridnostjo pod-*i?a k delu in študijam tuii druge, d* ie glasilo povzpelo na tako višino, ki dela čast vse-mu j-ugo^lovenskeimi pravniškemu svetu.
Govor novega predsednika
Ko so zborovlaci z največjrmi ovaci-iami izvolili prorektorja dr. M Dolenca za predsednika, se je novi predsednik zahvalil za zaupanje, češ, da smatra izvolitev za izcedno počaščenje in si bo to veliko čast poskusil tudi zaslužiti. »Pravni« ni navadno društvo, čemvec popolnoma nepolitično, ki se je -10 let borilo za pravice slovenskega jezika m pripravilo teren za sedanje čase svobode. V društvu so pa zbrani tudi pravniki vseh strok in to univerzalnost bo skušal podpirata s svojimi najboljŠ.mi silami. Pri vsem svojem delu bo pa skušal postati vreden naslednik vzornega dr. Danila Majarona in s podporo drugih članov Ko skušal doseči vse. da društvu pomore k dobremu zakonodavstvu, da bo naša -iržava med nai-bolišimi izmed pravnih dobro urejenih držav. S svojimi kolegi Srbi in Hrvati gojimo kongresno idek>, da 'e spoznamo in izmeniamo ideje ter tako dvignemo nivo knn«re<iov na na'višin višino Pri naivečii dr. Majaronovi d-edsčhv namreč pri »Slov Pravniku« delajmo, da bo ta dedščina še bogatejša in vedno na braniku pravde in pravice Posebno pa novega predsednika veseli, da glasilo dobi tudi prilogo »Odvetniški Vestnik« ter upa. da se zopet zbudi k živi jen m rud- »Notarski Vestnik« ter ožive rudi druge panoge Sveta naloga mu bo pa vedno izpopolnitev naše strokovne terminologije. ki zanjo že sedaj tako koristno delujeta urednik g. dr. Rudolf Sajovic in pa dvorni svetnik g. Božidar Bežek. Kar se vseslovanskega pravniškega kongresa tiče predsednik upa, da bodo rud slovenski pravniki pomagali spraviti idejo na pozitivna realna tla.
Volitve novega odbora
Po govoru novega predsednika, ki je bi1 sprejet z največjim odobravanjem je g. dr. Stuhec predlagal listo odbora, ki rc bil soglasno izvoljen ter se takoj konstituiral takole: podpredsednik g dr Rudolf Sajovic. blagajn k g. dr Ignac Rutar. tajnik g. dr. Hinko Lučovnik. knjižničar g. dr Boris Furlan, urednik »Slov. Pravnika« tudi g. dr Rudolf Sajovic ter odborniki gg. Božidar Bežek, dr Mirko Grasselli. dr. Hubert Souvan. dr. Anton Urbanec. dr. Josip Krevelj, vsi iz Ljubljane ter g. dr. Joso Hrasovec iz Celja. dr. Ivan Jan-čič iz Maribora ter Anton Kuder iz Novega mesta.
Po volitvah je predsednik skupščine dvor. svetnik g. Božidar Bežek čestital novemu predsedniku in odboru ter zaključil odlično uspeli občni zbor.
A Njeno Visočanstvo pleše Njeno Visočanstvo poje Njeno Visočanstvo ljnbi
v prekrasni, melodijozni, lepih arij polni opereti
NJENO
VISOČANSTVO ZAPOVEDUJE
NaTHE NAGT in
WILLY FRITSCH
v glavnih vlogah
Jutri premiera v
Elitnem kinu Matici!
Prepir zaročencev.
Zaročenca se soorečeta in ona za-kriči srdito: — Vrnem ti vse, kar si mi doslej dal!
On; — Začni torej s pofr&i
Trije mušketirji
Kako poizkušajo hud^a zmagati z Bel-cebubom, ugnati film in slasti film a pet-jem in giaatoo, nam kažejo »Trije mušketirji« Ralfa BenaLzkega. Vaeli so iz Du-masovega romana nekaj figur in epizod ln ustvarili 14 slik, ki se vrste s filmsko naglico. Pred vsako novo sliko se pojavi sredi odra zastor z napisom. Pred zastorom se Se nekolike pleše ali poje, da utegnejo za zastorjem izpremenitl prizorišče, in tako teče dejanje brez prenehanja. Le enkrat dovolijo premor, da se odsopejo sodelujoči.
Kakor čujemo pri filmih često glaaoo in petje različnih avtorjev, je tudi Benstz-ky uporabil najrazličnejšo glasbo od včeraj in danes, vse mogoče p reinstrum en tirane, parodirane ali skoraj točno prevzete operne, operetne, Slagerske m kupletne pa pri nas celo ljudske melodije. Tako imamo pred seboj tudi pravi glasbeni sarivari filmske tehnike.
VIo zadevsčino moramo sprejeti kot predpustno. vsekakor velezabavno improvizacijo, ld hoče z vsemi filmskimi in gledališkimi sredstvi čim bolj ustrezati očem in ušesom. In kar nič ne dvomim, da bodo »Trije mušketirji« tudi pri nas polno ustrezali svojemu namenu: da bodo čim večkrat napolnili gledališče.
Režiserju g. Brat. Kreftu gre vse priznanje, da je romantično snov s tremi donkibotskimi mušketirji, « dvema intri-gantoma v kardinalski in meniški opremi, s cigankami, vohunkami in revolucionarnimi meščani uprizoril vseskoz jako živahno, barvito in cesto kar sodobno. Včasih človeka taka sodobnost celo nekam preveč aktualno dirne ta spomni Beaumar-chaisa... Ves velikanski osebni, scenski in tehnični aparat delule pri predstavi gladko in to^no ter je predstava resnično prav dobra.
Dirigent g. dr. š v a r a je opereto glasbeno skrbno pripravil, koreograf g. P. G o 1 o v i n pa je takisto z novimi in že znanimi, preurejenimi domisleki uveljavil marljivi svoj balet ■ zopet vedno iznova. Niti novih kostumov po načrtih TJljanišče-va ni prezreti, ker lepo prispevajo k slikovitosti in barviti pestrosti dejanja.
Glavne tri osebe so mušketirji gig". P e -ček (prvi junak in platonski čestilec kraljice regentke Ane, Gaskonjec, D'Arta-gnan), ki je v tej svoji novi vlogi iznova dokazal, da je izvrsten karakterni Igralec in ljubimec. g. G o s t i č kot A rami s, ki ima tudi mnogo humorja in smisla za parodijo ter g. Zupan kot Porthos, večno lačni junačina izredne simpatičnosti in komičnosti.
Vedno bolje in lepše se udejstvujejo g. M a g o 1 i č, ki igra dostojanstveno elegantno kardinala Mazarina, g. Simon-č i č omahljivega revolucionarja Carame-la, g. M o h o r i č vohuna patra Igusta in g. Rus Brissarda, pariškega branjevca.
V središču dejanja stojita kraljica, ki jo predstavlja ga. Poličeva in njen sinko, kralj Ludvik, ki je ž njim kot pevec in igralec prav srečno debitiral mladi P o v h e. Kraljica je resna, reprezentativna uloga m je imela ž njo ga. Poličeva čisto novo, nelahko nalogo. Prav krepak ljudski tip je postavila s Katarino ga. K o g e j e -v a, njeno vročekrvno hčer pa je predstavljala naturao ga. Španova. Kot vrla plesalka se je iznova odlikovala gdč. Smerkoljeva. Cigan pevec je bil g. I v e 1 j a.
Toda največji uspeh kot pevka in igralka je žela ga. Zlata Gjungjenac-G a v e 11 a s svojo vohunko Leono. Naša odlična Recha, Butterflv. Luiza in Koštana je dokazala, da je velika umetnica tudi v opereti. 2e samo njena kreacija zasluži, da si greš Človek poslušat »Tri mušketirje«. Parodija na opere, ki jo je izvajala z izvrstnim partnerjem Gostičem, polna humorja in pevskih bravur, je višek operete. Njena živa, značilnosti bogata igra, njen imenitni izgovor, jasna govorica, obsežno modulirani glas. zlasti pa njeno petje dajejo opereti izreden mik in čar.
Seveda je to velezabavno muzikalno račje gnezdo publiko ves večer izvrstno zabavalo. Vsi solisti so prejeli dosti šopkov, po zaključku pa m bilo ploskanje in vikanja ne konca ne kraja. Skratka: velik špaa, ki je vreden ZVz ure! Fr. G.
Samomor in nesreče
Ljubljana, 29. januarja.
Včeraj opoldne je neki sprehajalec v gozdu za hotelom Bellevue opazil ob kostanju prislonjenoga mladeniča. Stopil je bliže in presenečen ugotovil, da neznanec visi. Obvestil je takoj policijo, nakar je odšla v gozd policijska komisija, zdravnik dr. Avramovič in dežurni uradnik g. Flori jan. Komisija je ugotovila, da gre za samomor in da se je nesrečni mladenič šele pred kratkim obesil.
Is listin, ki jih je imel obešen ec pri sebi, so ugotovili, da gre za 27-letnega čevljarskega pomočnika Karla Mežnarja, rojenega v St. Jerneju na Dolenjskem in pristojnega t Dovje. Mladenič je stanoval v Podlimbantfcega ulici št. 20, uslužben je pa bil pri čevljarskem mojstru Kavčiču v Rožni dolini. Vzrok samomora ni znan,
Anton Drobnič, 7-letui posestnikov sin iz Pijave gorice, je včeraj našel doma staro dinamitno patrono. Fant je iz radovednosti toliko časa bezal in drezal vanjo, da je eksplodirala in mu raztrgala dlan desne roke. Morali so ga prepeljati v bolnico.
V Tržiču je na poledeneli Polakovi ulici brezposelni čevljar Fortunat Globočnik tako nesrečno padel, da si je zlomil ključnico. — Na posestnikovo hčerko Marijo Majdičevo, rojeno leta 190O in doma iz okolice Moravč, je včeraj v gozdu padla bukev na desno nogo in jo zlomila. — Težja nesreča se je včeraj pripetila tudi na Karlovški cesti v Ljubljani, kjer je 28-letrri hlevar France Bregar zadel a kolesom ob rob pločnika in odlete! na pločnik. Poškodoval se je na glavi in nezavesten obležal, V bolnici se vse popoldne nI za-
vedel, ker si je pretresel možgane. Davi se jc njegovo stanje že nekoliko izboljšalo.
Na Celovški cesti je včeraj tramvaj podrl Janeza Slano, prodajalca starega železa, rojenega leta 1891 in stanujocega v Kosezah St. 24. Mož ni cul prihejajočega tramvaja, ki ga je butnil vstran. Slana je za dobil lažje notranje poškodbe. — Vse ponesrečence sc prepe.jali v bolnico.
PRIDE!
NAJNAPETEJSI    DO I V FILMI !
Lov v pragozdu
Znani režiser prekrasnega fiima »Bele sence« W. s. van Dyke je prenaša! poldrugo leto vse muke in nevarnosti živije-rja v centralni Afriki, da je s svojo ekspedicijo izdelal film »Trader Horn« monumentalno, eno največjih del filmske umetnosti, ki ga bomo videli v začttku prihodnjega meseca tudi v Ljubliani. Lov na divje zveri ni tako enostaven, kakor bi utegnil kdo misliti, pripoveduje van Dyke Tu ne zadostuje samo puška in bistro oko. Lovec mora dobro poznati ?iv lernske navade zveri in biti dovolj potrpežljiv, da ujame pravi trenutek. Vedeti mora, da ima vsak slon svoj najliub§; stJdenec kamor hodi pit So sloni, ki žive v čredah, drugi pa zopet posamič. Loviti Črede, je izključeno. Le z veliko zvijal st da.'o ujeti vse črede. V ta namen .e pa treba ograditi večja zemljišča in ograja mora biti tako močna, da lahko kljuiuie silovit moči slonov. Najbolje je deloma izseka t1 gozd kajti med gostimi drevesi sloni ne morejo hoditi. So pa šo razni drugi trik;, da zvabimo slone v pravo smer Sloni imajo izredno dobro razvit vonj in zavohajo nevarnost že na veliko daiiavo
Res loviti je mogoče samo po:dinc ^ione, često take, ki jih je čreda izkl-uč-ia, niso več za rabo. Izključeni stari s'oni se maščujejo s tem, da ne puste bi;zu no-berega mladega slona. Čim o približa n.'ad slon njegovemu studencu, ga umori a'i prepodi.
Lovec mora misliti na to, da rr.prav. Pitmenitim živalim, kakor so 'evt in sloni. d( stojno smrt Neki lovec je nas od vedel nekoč v dolinico k potoku, kjer je bil videl tam gorile. Ce hočeš priti gorilam b!i-zu, moraš biti zelo previden, kajti te opice izredno dobro slišijo. Suipino gori, smo lahko opazovali, ko ie p»!a iz neke posebne rastline, ki je v ni vedno č:sia, hladna voda prijetnega ok-i.sa (iorile so pametne živali. Vedo dobro, da je ia voda edina neškodljiva v teh krajih in za.o naletiš na njihova bivališča čes*j blizu teh rastlin. Dve mladi gorili sta si prizadevali potegn:ti rastlino na tla in •*ic=r s tako vnemo, da se je eden naših sD'emijevalcev na glas nasmejal. S tem ie opozoril opće, ki so v naslednjem trenutku izginile. Presenečeni smo bili, videč, kako naglo so se gorile razbežale. Na begu si pomagajo z rokami in nogami, trda lioža dlani iim služi kot nekakšno kopito.
Zelo nevaren je tudi lov na leoparde, ki so veliki škodljivci. Cele vasi so v nevarnosti, da jih opustošilo. Leopard pomori in odvleče iz vasi polagoma vso živino in celo dekleta, ki hodijo zvečer po vodo, niso varna pred njim. Pravi pogon na leoparda se priredi, če pride krvoločna zver v bližino vasi. Pa tudi če lovci mislijo, Ja so ga že ustrelili, je vedno nevarnost, da se je samo potuhnil. Zato mečejo domačini v že zadeto zver še vedno sulice.
Pri izdelovanju filma »Trader Horn«, ki me ie zadrževalo v centralni Afriki poldrugo leto, sem marsikaj doživel in spozna! mnogo novega. Priše! sem pa do spoznanja, da mora človek živeti tam kakor stari trgovec »Trader Horn«, če hoče Afriko docela spoznati in razumeti.
— Snraska   podsavezna prvenstva. V
nedeljo in na svečnico se bodo vršila smuška prvenstva vseh smučarskih podsa-vezov JZSS. Prvenstvo ljubljanskega pod-saveza se bo vršilo v nedeljo in na svečnico v .Mojstrani, prvenstvo gorenjskega podsaveza v soboto fn nedeljo v Kranjski gori, mariborsko podsavezno prvenstvo v smuku v nedeljo pri Celjski koči. zagrebško podsavezno prvenstvo v De'nicah v nedeljo in prvenstvo sarajevskega podsaveza na planini Orjem nad Dubrovnikom na svečnico.
Strah pred taščo.
— Zakan* si pa razdrl zaroko?
— Ko smo šli pogledat najino bodr> Če stanova je, ie tašča manfla, da bo za tri pretesno. Pa sem se tako ustrašil, da san izgni.
Koledar.
Dane«: Petek. 29. januarja katoličani: Franc Šaleški, Gor-slava, pravoslavni 16. januarja.
Kino Matira: Bori in Aleksan.liov trg. Kino Dvor: Jahal bn« ndt. Kino !de*l: Krčmarjeva hci. Ljubljanski  -porini    klub    redni občni zbor ob 20.30 v gostilm Cinkole.
Detnrue lekarne. Danes:  Trnkoczv. Mestni  trg 4, in Ra-nior, Miklošičeva ce&ta 20.
—\ X. otročki ring&raja Atene ge Trsi na Svečnico 2. februarja L L ob lt). un po-popoldne v vehki dvorani Uniona. Opozarjamo cenjene mamice, da si za to prireditev preskrbe pravočasno prijavnice, katere z-daja ob delavnikih piaarna Ateue. Dunajska e, 1, a-II. od 8,—12  m od 15.—19 ur*.
Zvočni kino Ideaf
Danes program smeha!
Spregovorila je
Porf en
v filma vesele zabave
Njen partner je veliki šaljivec
Fritz Kampers
SAMO DANES ob 4., V2 V-> 8. in 9. uri zvečer!
narodno Gledališče
DRAMA.
Začetek ob 20.
Petek, 29. januarja, zaprto.
Sobot-r;, 30. januarja. Trije va^ki evetoikl Izven. Globoko znižane ceno.
Nedelja, 31. januarja ob 15. Zapravkjivoc Izven. Znižane cene, ob jO. Revna kot cerkvena miš. Izven. Znižano c*ne.
OPERA.
Začetek  ob 20
Petek, 29. januarja, Koštana. Red B. Goutu-je g. Josip Križaj.
^oboLa. 30 januarja, Carm**n. R^d D. D»b it s;d?Tio Aste Mesetove.
Nedelja, 31. ob lo. Viktorija n njen butar. Znižane cen«. Izven, ob 20. Trije mušketirji, opereta. Izven.
\>!";'i»;mia komedija >Irijk! vaSkf svetniki« se vprisori v soboto <lne 30. t. nu v na»i drami no _rl »boke znižanih cenah. Sedeži 90 od 20. Din navzdol, 7/isedba običajna, režrja Li pa h ova
Raymunilova pra>ljitna igra Zapr*/-ljiver se vprizori v nedeljo dne 31. t. m. prvič kot pojoldanska ljudska predstava. Pravljico prepletajo ranic flaoboM toćk©, predvsem pevske, ki jih peri9 sm. Medvedova ter pg. Debever, Kralj, Plut in Sancin. Pri predstav sodeluje del opernega orkestra. Zvečer ob 20. uri pa ^e vprizori zelo efektna komedija Revna kot cerkvena mii v običajni zasedbi in režiji prof. šesta. Za obe predstav   veljajo znižane dramske cene.
Opozarjamo na nocojšnjo gostovanje Josipa Križaja v Konjovićevi *Ko$tanic Ostala zasedba kakor po navadi. Predstava je za red B.
B*. et: >('annen<\ ReprUa je v po-boto dne 30. t. m. ob -u. v nasi operi. Vsa zasedba kakor pri dosedanjih predstavah, ▼ vlogi   M'caelc  ]>;» A   prvič  na n«Sem
odru mlada nadarjena pevka gospodifna Anita Mezetova. Predstava je za red D.
Nedelja v opernem pled"li*ru. Po-pome ob 15. se ponovi Viktorija in njen huzarr, ki ie polej; >Groflce Marice* gotovo najpriljubljenejša opereta na^epa repertoarja. Za popoldansko predstavo veljajo znžane operne cene. Zvečer ob 20. pa j«s prva repriza operete vTrije mušketirji«, ki jo dosegla pri premijeri v četrtek v resni« lep uspeh. Za reprizo vTreb mušketirjevi veljajo občaine operne cene.
Seveda.
— Vi sle torej edini, ki je preživel katastrofo na morju? Kako M ie pa to zgodilo?
— Zelo enostavno. ponesrečeni parnik je odplul iz pristanišča pred molim prihodom.
Sveti večer Eskimov.
— Kakšno božično drevo ste i-me-li letos?
—Imenitno. Se nobeno leto nisem »extel tako dobrih voščenih svečk kakor letos.
Dva trgovca.
V kavarni sadita dva trgovca
— Daj mi cigaro, prav* prvi
Žal je nimam, odgovori drugi Nekaj časa oba molčita norem oa oravi drugi prvemu, naj mu da cigaro
— Žal ie nimam, se glasi odgovor Gez nekaj časa pa potegnete v tsm vsak svoto cigaro, čaj kai hočeva morava pač kaditi vsak svojo.
Ženska logika.
— Pred oltarjem sd mi obi rubila da me bas" ubogala.
— Seveda, toda v cerkvi se vendar nisva moda pričeti prepirati.
3H
danske vstopnice samo ▼ pretprodaji danes in jutri v kavarni Evropa
BmTtmTmiiiiiiiiiiiMtilliliiullillllllll
Jutri
Bohemski karnevali Proti nemSkemu formatu
SPREVOD M A S R T O C N O OB 21.30. — NAGRADE ZA NAJLEPŠE MASKE SO RAZSTAVLJENE V TRG »VINI NOBLESSE, ALEKSANDROVA CESTA
v UMOOINO
jiiiiiiiii!in!!iiijiuiiuiiiuiiiiiiiiii;.;i.iiii.ijiiiiaiiiiiii;iiiii.(.i.i..iii
opeke
Dnevne vesti
Ako bo pri nas uveden nemški format zidaka, bo trpelo narodno gospodarstvo občutno Škodo
— Jugoslovenski reprezentančni ples v
Pragi. V sredo zvečer se je vršil v Pragi Vili. jugoslovenski reprezentančni ples. ki Je  bi!  zopet  lepa  družabna manifestacija čeŠkoslovaško-jugoslovenskih   bratskih stikov. Ples ie bil pod pokroviteljstvom kralja Aleksandra   in   prezidenta Masarvka. Otvorila ga je povorka častnih gostov iz županove   dvorane   mestnega   doma na estrado Smetanove dvorane, kjer sta stala v ospredju  doprsna kipa  obeh pokroviteljev. Častno povorko !e otvori! naS poslanik dr. Grisogono s predsednico slavnostnega odbora soprogo nraškeea župana go dr. Baxovo. njima so pa sledili v zastopstvu prezidenta repub!:ke kancelar dr Sa-nidl z go. Grisriffonovo. predsednik poslanske  zbornice Ma!ypetr.  predseunik vlade Udržal, ministri dr. Beneš. dr  Siavik M-čoch in dr. Viškovsky, generala Podhaj-sk.,  m Syrovy. pooblaščen   ministri Krof ta, Stnmpl, Svagrovsky  in Wel!ner ter rektorja dr. Pekaf in dr. Anderle Prof. dr.   VViedermann je zaigral na harmonij obe državni himni, potem se je pa priče ples s srbijanko. Na čelu Srbijanke so bil' zopet oficijelni gostje. Prireditev je pose-tilo mnogo  praškega  občinstva in članov jugoslovenske kolonije.
— Tragedija beograjskega vseučiliške-g» profesorja.    v  Beogradu se je obesil znani  učenjak    vseučiliški    profesor dr. Gjorgje Jovanović, profesor radiologije na medicinski fakulteti   Obesil se je v svojem stanovanju na okno   Služkinja Katarina Novak ga je našla že mrtvega. V sobi so našli v nemšcinipi sano pismo, ki ga je pokojnik    pisaJ    nekemu prijatelju na Dunaj, pa ga      odposlal. Pokojni je bil rojen 1. 1871 in vseuciliške študije je dovršil na Dunaju. Od 1. 1895 do 1899 je bil asistent v zavodu za pataloško histologijo in baktenologijo, pozneje asistent v zavodu za splošno in eksperimentalno patologijo, 1. 1910 je postal docent medicinske fakultete v Beogradu, od i. 1910 do 1918 je bil izredni protesor na Dunaju. 1. 1919 je postal redni profesor, 1  1920 je pa prišel na povabilo puosvetnega ministrstva v Beograd in je bil med ustanovitelji medicinske fakultete. Bil je predsednic društva za  proučevanje    in zatiranje  raka, član akademije znanost* v Lvovu. srpske kraljevske akademije, mednarodnega društva češkoslovaških zdravnikov v Pragi, jugo-slovenskega  zdravniškega  društva, nemškega odbora za zatiranje raka. nemškega patološkega    društva     in    dopisni član zdravniškega društva na Dunaju. Njegova znanstvena dela so izšla v hrvaščini, fran-voščini. nemščini, angleščini in češčini.
— Nakup zlatega fn srebrnega denarja.
Občinstvo se opozarja, da kupuje Narodna banka poleg predvojnega srebrnega denarja tudi vse vrste zlatnikov starih in novih izdaj. Kupovanje zlatnikov In predvojnega srebrnega denarja vrš' Narodna banka v splošnem interesu, ker s temi zlatniki krepi svojo zlato podlago Krepitev zlate podlage, za katero danes stremijo skoraj vsi emisijski zavodi pa je velikega pomena za denarno politiko, ki io je dolžna izvajati Narodna banka. Zato se priporoča vsakemu, da zlatnikov in srebrnikov ne hrani doma. temveč jih proda Narodni banki.
— Konferenca zveze lekarniških sotrud-n.^v. V nedeljo dopoldne bo v Zagrebu Širša konferenca uprave zveze lekarniških sotrudnikov Jugoslavije. Na dnevnem redu so važna strokovno-stanovska vpraašuja, kakor pokojninsko zavarovanje lekarniških sotrudnikov, zdravila in bolniška blagajna, reforma farmacevtskega študija itd. Na konferenci se bo obravnaval tudi splošni položaj sotrudniške skupine lekarniškega stanu po uveljavljenju izprememb m dopolnil zakona o lekarnah, in določene bodo smernice nadaline stanovske politike zveze lekarniških sotrudnikov.
— Odprte planinske koče. SPD sporoča občinstvu, da so odprte in oskrbovane sledeče koče in domovi: V Triglavskem pogorju: Stara Aljaževa koča (neoskrbo-vana), Erjavčeva koča na Vršiču, odprta in oskrbovana ob nedeljah in praznkih ter dnevi pred nedeljami m prazniki. V Karavankah: Valvazorjeva koča pod Stolom, Planinski dom na Kofcah (stalno odprta m oskrbovana). V Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, Koča na Veliki Planini m Dom na Krvavcu. Nadalje sporočamo, da so odprte in oskrbovane vse leto: novozgrajena postojanka oa Sv. Gon. Koča na Sv. Planini novozgrajeni »Dom na Mrzlici«, vse koče na Pohorju* Celjska koča nad Celjem ter Piskernlkova in Tilerjeva koča v Logarski dolini.
— Koča na Vršiču. Opozorilo početnikom Erjavčeve   koče.   Došle so pritožbe posetn kov Erjavčeve koče na Vršiču, da obmejne straže z nastopom noči ne puščajo nikogar na Vršič, četudi se legitimira. SPD je v zadevi posredovalo pri komandi pograničnih čet.   ki je nemudoma ukrenilo vse potrebno, da se turistom, ki se legitimirajo s planinsko legitimacijo, ne bodo delale nikake ovire več. četud' gredo na Vršič ponoči od večernih vlakov Omenjamo pri tej priliki, da gre komanda pograničnih čet SPD rada na roko. potrebno je le. da se o morebitnih nedostatkih na primeren načn obvesti. — SPD. —     Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do a. februarja  ponudbo glede dobave 400 zvitkov brzinomerilnih trakov. Oglas je na vpogled v pisarn   Zbornice TOl   pogoji pa prr omenjenem   oddelku.   Direkcija državnega rudnika  Breza  sprejema  do 18. februarja
ponudbe glede dobave 500 komadov grl *Swan< za električne žarulje ter glede dobave 15 komadov smirkovih plošč. _ Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni zbornice za TOl v Ljubljani.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo megleno in hladnejše vreme, čez dan jasno. 2e včeraj je kazalo, da se bo vreme izprememlo. Bilo je namreč še skoraj do vseh krajih naše države jasno. Najvišja temperatura ie znašala v Splitu 17. v Skoplju 8. v Mariboru 8, v Beogradu 3. v Zagrebu —0.3, v Ljubljani —0.4, v Sarajevu — 1. Davi ie kaza: barometer v Ljub-'jani temperatura ie znašala —6
— Tihotapstvo tobaka. Finančni organi v Splitu so našli v sredo pri pregledovanju zagrebškega vlaka 109 kg tihotapskega tobaka, namenjenega za Zagreb. Tobak so seveda zaplenili. Tudi v bližini Zagreba so naleteli v neki gostilni na tihotapce tobaka in zaplenili 135 kg najfinejšega hercegovskega tobaka. Orožniki so tihotapce zasledovali m enega ranili v nogo. Piše se Marko Grubešič Aretirali so tudi druga dva tihotapca Štefana Prliča in Franjo Zorića.
— S sekiro na moža. V sredo zvečer se je odigrala v Zagrebu krvava rodbinska tragedija Pred petim: dnevi ie prispela iz Skoplja k svojemu možu v Zagreb Marija Petruševič. Zakonca sta najela v nekem prenočišču sobo in ljudje so takoj opazili, da se ne razumeta. V sredo zvečer je mož zadrema!- žena je pa pograbila
wkiro in mu zadala 12 težkih ran na glavi. Pri zaslišanju je izjavila, da le napadla moža v samoobrambi, ker »o 'e hote* baje tudi on kresniti s sekiro. Policija ji pa ne verjame.
— Samomor mladih zaljubljencev. V Sarajevu sta Š!a v smrt gimnazijalka Dragica Dragic in 20 letni Zvonimir Voloder Kurjač banske uprave Ostoje Radič ie našel v sredo zgodaj zjutrai blizu mesta Dragico v mlak krvi. Obvestil je orožnike, ki so kmalu naš'i mrtvega tudi njenega fanta. Na bližnjem drevesu ie bilo pritrjeno pismo .namenjeno šefu kr.mmalnt policije. Samomorilca pravita da «ta nriš'a do spoznanja, da ni vredno živeti, pa sta sklenila preseliti se skupaj na oni svet Prosita oblasti, naj njunih trupe' ne ob-ducraip in ne vodiio preiskave
Pri želodčnih te ž kota h izgubljenem teku, zaj^atenju, napetosti, zgagi vzpe* havanju/tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bluvanju učinita 1-2 čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Frani -losefo-vo« greneico radi tudi oni. ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« voda se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in špecerijski trgovini
Iz Liuhljane
— Naval   na   ljubljansko bolnico. Na
ljubljansko bolnico je Dozimi, zlasti kadar je hud mraz, vedno velik naval. Tudi letos v januarju je bolnica sprejela izredno veliko bolnikov. Do danes je bilo sprejetih 1GC bolnikov. Povečanje bolnice je res nujno potrebno.
— Ij Vsake kvatre enkrat imamo v Ljubljani lepo vreme. Takšen znamenit dan je bM včerajšnji. Zjutraj se je nam sicer se obetal sneg in je bila Ljubljana vse dopoldne zavita v meglo, popoldan je pa solnce vendar priškililo skozi doslej nepremagljivo meglo. Počasi se je povsem zjasnilo. Medtem je barometer začel padati. Zadnje čase je dosegel maksimum in se je trdovratno drža! na nenavadni višini in bas zato smo imeli tako meglene dni, ker je pri nae tudi vreme vedno na glavi.
—Ij Današnji ribji trg. Na ribjem trgu je bila davi precejšnja množina rib, morskih in domačih. Morske so bile precej drage, ker je bil lov na morju zaradi burje in viharjev težak. Prodajali so arbone in barbone po 48, osliče po 36, salpi po 46 kalamari po 44. gilice (menuli) po 24, sardelice do 24 in tunina po 44 Din kg. Posebnost je bil tudi losos, ki pride na trg od Vzhodnega morja. Prodajali so ga po 32. Od domačih rib so prodajali lepe karpe iz Rač po 22—24, ščuke po 30—36, nirene in klene od 15—?0 Din. Žabji kraki pa so bih po l—1.50 Din.
—Ij Jutri prekrasna Leharjeva opereta »Dežela smehljaja« z Rlchardom Tauber-jem. Na opetovano izražene želje občinstva prinaša iutri ZKD svoiim mnogoštevilnim prijateljem najlepši R i c h a r d T a u b e r j e v fiim, Leharjevo opereto ♦Dežela smehljaja« Predstave se bodo vršile v Elitnem kinu Matici in sicer Jutri ob 14.15 ter v nedeljo ob 11. dop. Cene najnižje tako, da bo lahko vsakdo videl in slišal to divno opereto v najboljši zasedbi.
—Ij Turlstovski klub »Skala« v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da se vrši izlet v Luče in na Korošico v dneb 30. I. do 2. II. Skupni odhod članstva je v soboto 30. I. z vlakom ob 13.49 preko Celja do postaje Šmartno ob Paki ter z naročenim avtom dalje v Mozirje, kjer se prenočuje. V nedeljo zjutraj z avtomobilom do Luč m takoj dalje preko Lučke koče na Korošico. Sestop v Luče v torek dne 2. II. ter povratek z vlakom, ki pride v Ljubljano ob 10. zvečer. Članstvo se opozarja, da pride pravočasno na koTodvor radi ;zpoInitve uverenja. Koča na Korošici je neoskrbovana Hrano ie ponesti s seboj, vendar pa je za torek naročen obed
pri »Planinsku«,   tako da za zadnji dai. lastna  prehrana  lahko odpade. — Odbor —Ij Šentjakobski oder igra t nedeljo 3i januarja in pa na praznik 2. februarja, v
nedeljo, SI. januarja vprizori Šentjakobsk oder izvirno veseloigro »Zadeva Kaiser«, k je imela dosedaj  izredno velik  uspeh. Na vzoče občinstvo   je bilo navdušeno zarad silne komike dejanj. Kdor ljub" res dobro zabavo, naj poseti predstavo. — Na praznik Svečnico 2. februarja pa se vprizori burka smeha »Svetnike (>Deviški Jakob-t), ki ft znan občinstvu iz istoimenskega filma. Vo dilno  vlogo igrata edč.  Wrischerjeva m g Milan Kosak  — Vstopnice ae dobe od pet ka dalje v trgovini g. Petra Sterka, nasl. n* Starem trgu.
—Ij V soboto k »Tieku na gričku« ne bo vam žal. Postrežem boste poleg drugih do brot tudi s epehovko      krofi. Za zabavo bo «krbel prvovrstn pianist.
—Ij V me-tni klavnici ljubljanski se bo v soboto 80. L m. ob 17. uri prodajalo nn prosti stenici prašičje meso.
—Ij Občni ibor Narodne galerije bo » petek 12. februarja 1932 ob tepih popoldn«-v društvenih prostorih 7f>-~i
_I j  Tradicijonalna   »Slavceva mašker«
da« se vrši kakor vsako leto na pustno ne deljo dne 7.  II   t L v veliki dvorani in stranskih  prostorih  hotela    ->Unioni. Po vmem moderna nekoracija,    sodeluje veliki jazz *Sloge£. 74-n
Iz Celja
—e V Dramlje bo vozil celjski mestni aUobu- med vinskim sejmom v Dramljah od 31. januarja do 2. februarja vsak dan dvakrat in sicer z odhodom tzpied celjske ga kolodvora ob 8. zjutraj in ob 13. popol dne Vračal pa se bo iz Dramelj ob 11. dopoldne m ob 17 popoldne.
—c Drevi ne bo pevske vaje Celjskega pevskega društva, pač pa se bo vršila vaja jutn zvečer.
—c Predprodaja vstopnie za dr. Kugvje vo preda vauje. ki se bo vršilo v sredo 3. februarja ob pol 21. v dvorani mestnega kina, se že vrši v knjigarni Goričar 6t Le&-kovžek na Kralja Petra cesti
—e Za reprizo >Mariše<. ki bo na sveč-mco popoldne v tukašnjem gledališču, se dobe vstopnice v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek. Na to lepo kmečka vaSko dramo opozarjamo v prvi vr9ti prebivalstvo bližnje in daljne celjske okolice. Zveze z vlaki n avtobusi tako za priho-a. kakor tudi za povratek so izredno ugodne.
—c Nove srečke IV. razreda državne razredne loterije so že prispele in naj jih lastniki obnove čim prej v celjski podružnic :Jutra*. Na razpolago je še nekaj polovičnih in četrtinskih srečk za nove kupce. Žrebanje bo že 4. in 5. februarja.
—e Nenavaden pomladanskih gost. Prijatelj našega lista nam je včeraj poslal iz Sv Jurija *>b južni železnici nenavadnega znanilca pomladi Neki sobar je našel na domaČem vrtu normalno razvitega živega majskega hrošča, ki ga je privabilo iz zein-:je toplo predvčerajšnje solnce. Najbrže pa še ne bo tako kmalu pomladi in se bomo skoraj gotovo še sankali in smučati po no vem snegu.
čudna zima
Minili so že skoraj vsi znamenitejSri zimski patroni — sredozimci, zimeka kriza je pa vedno občutnejša. Min 1 je dan devtce Neže kar predeviško, vendar pa ni bil prav nič bel. Pred tednom je pratika slavila mu-čenča vincenca. Tudi ta patron se je kla-verno odrezal. Nt nam prinesel mraza in sploh ni uveijav 1 svoje avtoritete.
Najhujše je v Ljubljani pač to, da vzdihujemo za snegom mnogo bolj kot zaradi vseh drugih kriz skupaj. Vsi ga želimo najmanj do nosov in je sploh vseeno, ali ima to nepop sno brepenje podlago v občinskem proračunu ali ne. Saj pa tudi Ljubljančan ne more biti nesrečneži, kot že nima niti preljube brozge, da bi zabavljal in splofi se ne počuti nkdar dobro v suhem. Nikar ne mislite, da se je zdravstveno stanje meščanov zaradi suhe, mile zime kavj izboljšalo. Kaj še! Ljubljančani so najbolj zdravi. Če lahko iztreeejo jezico — no, zdaj je pa takšna zrna, da se človek ne more niti po Steno razjeziti.
Vpliv zimske krize je seveda splošen in vsestranski. Najbolj so prizadeti športniki, menda ni treba naglasiti še posebej. Vremena rji so namreč takorekoč diskvalificirali posamezne športne panoge. No, ali si morete misliti za eportnke še kaj hujšega kot diskvalifikacijo?
Kaj bi pravili, smučarjev se polašča nekakšna poklicna besnost in njihove muke so tem večje, ker zima tako nepravično protežira drsalce.
Ni snega, ne mraza, led pa imamo ven dar. Ni lepega vremena, barometer je pa vendar zleze' na najvišjo stopnjo. Ni plesnih, predpustnib prireditev _ predpusta pa nismo odpravili (še celo nekoliko bolj suk» predpustni kot prejšnja leta) Kriza je wse splošna, vendar ljudi skrbi strašansko, kake bi zapravili denar Propagiramo vsesplošno štednjo, govorimo pa o njenih škodljivb posledicah.
Skratka, paradoks se kupici na paradoks —sami predpustni paradoksi po značaju — ves svet precej lepa  in Ljubljana  posta ia svetovljansko mesto
Povrh vsega se pa še vedno lahko tola žimo. Moramo priznati, pn nas vladajo normalne razmere — tudi, kar se tiče vre mena, ne da bi mislili, da samo v tem pogledu — danes n .pu. «e je vlačila po mestu tako gosta megla, kot da smo še v starih dobrih, prezlat h časih. Ljudje so se gotovo z njo tako potolažili, da ne pogrešajo ver mnogo niti snega, drugega pa itak ne smejo pogrešati.
LJubljana, 29. januarja. Pod okriljem sekcije Udruženja jugo-slov. inženjerjev in arhitektov je snoč: predaval g. ing. Stanko Dimnik o standardizaciji opečnega zidaka v naš: državi ter o usodnem pomenu uvedbe malega (nemškega) formata opeke.
Nedavno je bila pod okriljem ZTOI an-Keta. ali se naj uvede nemška oblika zi-Jaka aH naj ostane v veljavi veliki format Zainteresirane korporacije so sklenile, da ostane v veljavi stan format ter je ZTOI torlla v tem pogledu vse potrebno, vendar je kmalu nato izšla posebna uredba, da se normalizira mali format in da se sme uporabljati veliki format zidaka še 2 leti. kolikor je že zidakov izdelanih, pro-zvajati se lih pa več ne sme v tej obliki Že glede na to je predavanje o tem vprašanju velikega pomena in je vzbudilo mnogo zanimanja.
Sestanku je predsedoval namesto predsednika sekcije univ. prof. ing Pehani. ki je pozdravil zastopnike Zadruge stavb-nikov. Udruženja graditeljev in Zadruge zidarskih mojstrov ter številne druge ude-ežence.
Predavatelj je predmet predavanja proučil strokovnjaško do zadnjih potankosti ter ilustriral snov nazorno s preglednimi kartarm, risbami in diagrami.
Opeka je stara že 12.000 let. Z njo so gradili že Egipčani pa ne samo s surovo, na solncu posušeno, temveč rudi z žgano. Pozneje so gradili z njo Rimljani. Mnogo 'e gradil z njo v letih 820—30 Karel Velik; v Nemčiji, namreč bazilike. V uporabi je bi! po rimsketn vplivu rimski, velik format.
V Nemčiji je bilo v prejšnjem stoletju v rabi več oblik zidakov, kar je zelo kvarno vplivalo na stavbarstvo Zato so že leta 1865 začeli misliti na normalizacijo, predvsem industrijski krogi. L. 1872 je bil nor-, maliziran mali format (25X12X6-5 cm), ki e še zdaj v veljavi in ki so ga normalizirali zdaj tudi pri nas. Vendar je zdaj v Nemčiji v rabi 6 oblik zidakov, ki jih tudi pripuščajo, ker so se prenaglili z normalizacijo. Saj je bilo v tist dobi, ko so normalizirali zidak, stavbarstvo na povsem drugi razvojni stopnji kot je zdaj. Tudi v mnogih drugih državah ni enotnosti, najslabše je pa v tem pogledu v Švici in Italiji.
V Avstriji je bil normaliziran naš veliki format 1. 1883, na Ogrskem pa 1. 1692.
Pri nas so vprašanja prednosti malega in velikega formata proučevali dovolj v gradbeno tehnološkem pogledu, v gradbeno konstruktivnem je o njem obširno razpravlja! ing. Skaberne l. 1920, ko so v bivši Avstro-Ogrski opekarnarji začeli ugovarjati proti velikemu formatu, v narodno gospodarskem pogledu bi pa bilo treba vprašanje uvedbe enotne oblike zidaka bolj temeljito proučiti.
Enotnost formata ugodno vpliva na ceno produkcije zidakov in zidanja. Različne oblike zidakov bi povzročale težkoče zaradi različnih debelin zidov pri projektiranju, zidanju itd. Vendar niso mogli doseči niti v zapadnih državah enotnega, normalizirane^ formata. Popolno in deloma skoraj popolno enoten, uporabljan ter razširjen veliki format je pa v Norveški Češkoslovaški. Avstriji Madžarski in v balkanskih državah, kar se tudi lahko smatra, da je ta format ugodnejši, primernejši glede na krajevne prilike, vpliv podnebja, razvoj industrijalizacije, gospodarskega stanja itd.
Vendar se kaže vedno nezadovoljstvo proti normaliziranemu malemu, pa tudi velikemu formatu. Toda zoper veliki format so predvsem producenti, zoper mali pa gradbeni in tehnični krogi. Slednji so zoper mali format iz tehničnih razlogov, odnosno zaradi narodno gospodarskih interesov, torej zato. ker so prepričani, da je veliki format primernejši za naše razmere, ne potegujejo pa se zanj iz svojih interesov.
Za velik format govore neizpodbitni argumenti. Ima vse prednosti pred malim. Ugodnosti malega formata so samo te. da se nekoliko lažje suši in žge, se manj deformira pri sušenju in da je bolj kompakten kot »eliki. Toda pri opečnem zidovju itak ni nikdar povsem ;zrabl'ena trdnost zidaka ter ie celo bolje da Je zidak luk-njičast ker je lažji ter je boljše izolačno sredstvo. Tudi zagovor malega zidaka, češ da za zidovje iz malega zidaka ni treba tako močnih temeljev, ne drži, saj je mali zidak skoraj enako težek kot veliki, ker je kompaktnejši.
Zagovorniki malega zidaka se predvsem motijo, ker mislijo, da se z zmanjšanjem debeline zidovja zaradi manjšega formata ter s tem z manjšo kubaturo zidovja — poceni zgradba. Temu pa ni tako. Z zidanjem z malim zidakom je namreč več zidarskega dela in je treba več malte kot pri zidanju z velikim zidakom Po malem zidaku mora zidar poseči prav tolikokrat kot po nekoliko večjem.
Po kalkulaciji za m3 polnega zidu iz malih zidakov In iz velikih le razvidno da bi stal ms 2'du v prvem orimeru — če ra čunamo celo. da bi bila orolzvodnja malih zidakov za 15% cenejša, čemur b: se pa baje opekarnarji protivili — 306.63 Din, * drugem pa 360.86 Din: torel bi bil m* zidu iz malih zidakov dražj: za 60 Din. In v najslabšem primeru za veMk! format b m* 39 cm debelega zidu iz malih zidako> ne bH nič cenejši kot 45 cm debelega zidr ?z velikega formata.
Treba je tudi pripomniti, da bi se opeč na industrija iznebila konkurence ročnih -»bratov  če bi bi! uveder. mali format ter bi potem lahko diktirala cene.
Z malim zidakom nastane tudi zelo važen gradbeno tehničen nedostatek glede dimniških cevi. Prerez dimnega cevovoda se namreč z manjšim formatom tudi zmanjša ter več ne zadošča za gladko odvajanje dima s treh kurišč Tudi zidanje takšnih dimnikov je težavnejše »n počasnejše Ći?čen!e ožje cevi je težko, pa tudi prej se zamaši s katranom 'n sajami.
Ker bi bil zid tanjši. bi tudi slabše izolira' prostor proti toplotnim izoremembam. 39 cm debel' zid ( iz malih zidakov) oddaja za osminko več toplote odnosno hitreje, kot 45 cm debeli (iz velikih zidakov). Poleg tega fe z^dovie tudi regulator toplote. Vpija toploto, potem jo oa ko je več ne preiema zopet vrača prostoru, čim debelejša je stena, tem počasneje se ohla-juje. Tako bi n. pr. bilo treba za 6 sobno vilo, ki bi imeia 39 cm debele obodne zidove. 130 več premoga na leto za kurjenje, kot če bi bili zidovi 45 cm debeli. Tudi instalacija centralne kurjave v takšni hiši bi bila dražja za b%.
Votli zidaki malega formata so neuporabni za tako zvani 30 cm debeli zid, ker ni mogoča pravilna vezava. Dimenzije malega formata namreč niso v mnoeokratni-š^cm raznu ver se pri nas zadnje čase mnogo zida v skelcmem sistemu, kjer rabijo za polnilne stene votle zidake, bi še posebno čutili nedostatke malega formata.
Pri potresu bi se mali format tudi ne obnesel. Zlasti bi se čutil statičen nedostatek zaradi tako zvane natezne napetost v obodnem zidovju, povzročene zaradi obtežbe stropov.
2e zdavnaj je bilo znano, da Čira večji je zidak, tem bolj homogen, odpornejši je zid. Zato je tem bolje, čim večji je format zidaka. Vendar pa ne sme biti zidak velik, da bi zidar ne sezidal z njim pri najmanjši uporabi energije čim več zieo. Znanstveno je dokazano, da porabi zidar največ energije pri zidanju z najmanjšim zidakom, najmanj pa pri velikem.
Doslej je bil pri nas uveden samo veliki zidak, zdaj bo pa enotnost odpravljena, ker bomo še vseeno morali izdelovati zidak velikega formata zaradi adaptacij starih poslopij. Pa tudi nikogar ne bodo mogli prisiliti, da naj zida slabši zid za isto ceno ali celo dražje, zato bodo morali imeti opekarnarji zalogo dvovrstnih zidakov.
Velik nedostatek malega zidaka poleg drugih, nenaštetih, je tudi, da se v pretanko zidovje ne morejo vzidati razne napeljave (plinovodi, elektro- in vodovodne instalacije, centralna kurjava itd.) ter so nevzidane estetičen. pa tudi higijeničen nedostatek.
Ce je že mali zidak tako neprimeren, zakaj ga pa potem ne odpravijo Nemci? Predvsem ga ne morejo odpraviti kar tako zaradi adaptacij starih poslopij, vpeljane pa imajo tudi poleg njega še drugo formate in v marsičem so v Nemčiji drugačne prilike ter je tam zato^ tudi mali format primernejši, dočim za naše razmere ni. V Nemčiji je povprečna letna temperatura za 10 stopinj višja kot pri nas.
V Češkoslovaški, ki ima priznano najboljše norme na svetu, jc uveden vetik format.
Tako je predavatelj nizal stvarno argument za argumentom. Ob zaključku je naglasil, da bo zaradi nove uredbe trpel škodo predvsem konzument — stavbni gospodar — in producent — opekarnar — gradbeni podjetniki so pa neposredno neprizadeti. Škodo bo trpelo narodno gospodarstvo.
Po predavanju se je razvila debata, kako bi zaustavili škodljive posledice nove uvedbe, v katero je poseglo več gospodov: ing. Škof, stavbnika Bricelj in Zupan, arch. Schell  ing. Bevc in Ing. Dimnik.
Na predlog g. ing. Škofa so sklenili da se izčrpno in važno ing. Dimnikovo predavanje objavi v vseh tehničnih listih, na predlog g. stavbnika Zupana pa, da se sestavi akcijski odbor iz zastopnikov zainteresiranih društev in sicer: za Udruženje suvbr.ikov predsednik stavb. Zup*n, za Zadrugo stavbnikov stavbnika Bricelj in L^.ielino za Udruženje ing. in arch. ing. Mus e     '      v ^rj;cro    - p»--i v h -*-:<trov
predsednik Hlebš in za Društvo hišnih posestnikov predsednik Frelih.
Ing Skof je predlagal, da je treba k sodelovanju pritegniti še tehnični oddelek banski uprave, na kar je ing. Bevc pojasnil, da je poučen iz zanesljivega vira, da bo tehnični oddelek storil vse. kar spada v njegovo področje in da so gospodje dobro poučeni o tem vprašanju.
SkleniM so nadalje še, da je treba prositi za pomoč g. bana in da bi pritegnil k skupni akciji Še mestni gradbeni urad. odnosno mestno občino.
Akcijska odbor bo predložil spomenico na pristojnem mestu in storil vse. da se preprečijo   zle   posledice uvedbe malega
Kino Ljubljanski dvor
Telefon Z7S0
TOM MIX
Jahač hre/uzdt
Velenapete senzacije. Ob 4., pol 8 in 9. zvecerj Gene 4 tn 0 Dan.
Albert Sorei:
12
čudodelni xdravttifc
Roman
— Sem na sledu veliki tatvini dija-mantov. Našel sem zida; mož spada med »naše brate«; on mi je povedal vse. Objestnost in domišljavost jih izda.
Treba je pa previdnosti; Žid je pripravljen braniti se z vsemi sredstvi, če bi mu ne dali miru. Pazi, on nas ima v rokah Njemu so znane vse naše tajne. Bodi previden z njim. Piše se Hirsch-berg in stanuje v ulici Petit-Carreau št. 13. Pismu prilagam dve pripombi: eno, nanašajočo se na to staro židovsko po-kveko; druga je pa cel zvezek, obsegajoč kritičen rokopis Rofcssov Za enkrat h moje poslanstvo končano Potujem v Curih. Upam, da tudi tam ne bom brez dela.
Mašek.«
Po^-dini deli rokopisa so bili označeni s številkami in vloženi v platnic j t napisom; Mondreville.
Maurice ie polagoma otkriva* t>Ua bil je še vedno v nevarnost".. da se mu bolezen povrne. Chebsky mu je neumorno stregel in kadar ga je vodil rz sobe, ga je podpiral, čeprav je bil sam enako slab kakor Maurice.
Misel na osveto Mauricu ni šla Lz glave.
To je bila prva misel, ki mu je šrnila v glavo, ko se je zavedel.
— Nočem umreti, dokler ne izpolnim te naloge, — je mrmral sam pri sebi. Pod vplivom bolezni, mržnje in ljubosumnosti, ki jo je Chebsikv neprestano dražil in razvnemal v njem, se je ta plemeniti značaj polagoma razkrajal in obračal k sovraštvu svojph lastnih sposobnosti.
— Pomirite se, — mu je dejal Cheb-sky nekega dne, ko ga je misel na smrt posebno močno težila. — Ce ostanete živi ali če umrete, vaša osveta bo izvršena. Če umrete, sem tu jaz, a jaz sem sflnejši od njih, ker imam v rokah vso rođb'no in je ne izpustim; ona mora plačati za druge in za vse brezpravje, ki sva ga morala prenašati. To ie zakon. Za grehe so potrebne žrtve. Samo potrpeti je treba. Orožje je v mojih rokah.
Te besede je izgovoril s tako globokim prepričanjem in s tako silo gluhe strasti, da je Maurica kar groza spre-leteia.
— Ali govor'te resnico? ... Poznate orožje?
Chebskv je odgovoril:
— To je moja tajna. Pride čas. ko jo vam odkritem. Spite in čakajte, maščevani boste.
Maurice je bil še preslab, da bi mogel razumeti, kaj misli s tem. Sicer je bil pa že vajen čudaštva svojega prijatelja. Iz izkušnje je vedel, da se nanj lahko zanese.
In tako je mirno zaspal. Njegov obraz je dobival počasi poteze zadovoljnega in pomirjenega človeka.
Chebskv ga je gledal h mrmral sam pri sebi:
— Rodil se je, da bi živ?l, da bi bil dober, srečen ki morda tudi slaven.
Solze so se mu zalesketale v očeh. Potem je začel kašljati. za tisni! si je usta z robcem in zbežal v svojo sobo.
Drugo jutro je dejal Mauricu;
— Najino delo zahteva mnogo časa, a sredstev nimava. Misliti morava na to, da doseže va v svetu odličen polcžaj. To je nama nujno potrebno. Predlagam vam. da jo mahneva v Rusijo. Ljudi slovanske krvi tam radi svrojr-pajo. Nam pa tudi ne bodo delali sitnosti, saj imate slovanski potni list. Tam bova delala in čakala boljših časov.
VIL
V začetku maja ■ ta odplula iz Hamburga.
Sredi junija je prejel baron de Rofosse v Mondreville uradno pismo, glaseče se: j
»Podpisani konzul republike Francije v Albo na Finskem potrjuje, da je bil 28. maja 1849 na lastno prošnjo sprejet v splošno bolnico tega mesta Maurice de Rofosse; bolnik je na smrtni postelji izjavil, da se piše Maurice de Rofosse in da je bil rojen 14. avgusta 1827 v Mondreville, kakor je razvidno iz rojstnega in krstnega lista; med drugim je priznal, da je isti Maurice de Rofosse, ki ga je sodišče v Rouenu v odsotnosti 25. marca 1S49 obsodlo na smrt, Maurice de Rofosse je pred smrtjo ;zjavl\ da ni kriv inkrimmiranih mu zločinov.
Podprs^ni je vzel to izjavo na znanje *n potrjuje dalje kakor je razvidno iz pri¥oŽ3tt9i dokumentov, da je imenovani Maurice de Rofosse 29. maja 1849. podlegel bolezni, ki ga je mučila. V dokaz njegove smrti ie b'l ta protokol napisan in podpisan.
Prisotna sta bila:
VVemer Anto^in,    doktor medicine in ravnatelj sološne bolnice ter Cheb-skv Vaclav. ^luša+e!i medieme. Dano v Albo. 30. maja 1849.
Konzul republike Francije Gočevskj.
VIII.
Petnajst let po teh dogodkih, nekega februarskega popoldne 1863, je vprašal v Porrt-Audomeru iz železniškega omnibusa izstopivši potnik, kje bi mogel najeti voz. Poslali so ga v hotel Plat d' Etaim in odšel je tja.
Potnik je bil star oterog pet in štirideset let. Poteze mjegovega obraza so bile mlade in obenem utrujene; njegov bledožolti obraz so b;le prepregle prezgodnje gube; nosil je lepo mehko, že nekoliko sivo kozjo bradico; usta je imel majhna, ustnice tenke, blede, skoraj neprestano stisnjene v ironičen smehljaj; oči pod košatimi obrvmi so bile velike, sive, zelo pogosto mračno strmeče in kakor bi bile utrujene po r.aoe-tem raznušljanju. Lase je imel počesane nazaj, čelo široko. Postave je bil nizke, v vsej njegovi pojavi je bilo utkaj smelega, živahnega, s posebnim izrazom tujca, ki ga spoznaš na prvi pogled Ce je hodil, se je zdel vedno globoko zamišljen. Ge si ga pa nagovoril, je bilo kakor da se je prebudil im +akori se je ves zatopil v predmet pogovora. Govoril je gladko francosko, čeprav z močnim češkim naglasom.
Dejal je hotelirju:
— Rad bi se odpeljal v Saint-Vigor Toilewaastski.
— Še nocoj, gospod?
— Takoj.
Največji karakterni igralec Nemčije, sloviti umetnik
Heinrich George
predstavlja  ganljivo,  iz vsakdanjega velemestnega življenja vzeto zgodbo o Francu Blberkopfu
BERLIN
Aleksandrov tro
(V novo življenje)
Po istoimenem romanu Alfreda Doblina.
Mladini neprimerno!
Predstave   danes ob 4., % 8. in 9 % zvečer.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Eksplozija 4500 kg
dinamita
65 metrov visok hrib izginil v s minutah — Največja
eksplozija našega stoletja
Pavel Job pripoveduje v »Lidovyh Novinah«, kako so v zalivu pri Costa Bella nedavno razstrelili 65 m visok hrib. ki je pod nj m eksplodiralo 4500 kilogramov dinamita. Bil je krasen dan. pripoveduje Job. ko se je sinje morje lesketalo v čarobni barvi neba. ko so lahni valovi poljubljali bregove Jadrana in ko so se beli galebi veselo gugali na vodi. Na gorskih grebenih se je belil sneg, tu doli po pravljičnih vrtovih Lungomare della Madortna so ^>a že cvetele vijolice in vrtnice. Barčice z velikimi belimi jadri so počivale ob pomolu, tisoči in tisoči ljudi so pa stali ob dolg: cesti na obali. Čuden strah jim je zrl iz ox ki pa so bile tudi polne resne radovednosti.
Pred drev je bilo razglašeno, da bo ekspkdi aio danes v zalivu p**: Gosta Bela 4.500 kg dinamita. Cep-av je »Vedeta (Tbaha« / Reke miriia j_rebi-valstvo, da ne bodo trpela nobene škode niti poslopja, niti imetje, niti zdrav}e judi, venda. so se vsi ljudje bali. Okna nišic m velikij hotelov so bila odprta, da bi šipe pri eksploziji pod pritiskom zraka ne popokale. Mnogi so odpoto vali, drugi zopet so poslali svoje rodbine v bližnje kraje. Samo inženjeri'^ so se smeje izprehajali in mirili ljudi. Češ, da se ne more nič zgodit:. Izginil bo samo hrib.
Stojim na Porto Nazario Sauro, majhne hišice se razprostirajo pred menoj, kakor na kulisi operete. Od reke sem plujejo majestetično tri bele ladje, ki so na njih krovu načelniki uradov. Signor Antonio de Blase, prefekt mesta Reke, stoji na poveljniškem mer stKSku. Ceste in pešpota so polne ljudi. Vsi se oziramo na žolto hišo, kjer stanuje danes župan von Stadler in kjer je nekoč živel in umrl politik bivše monarhije grof Julius Andrassy st. Bas v sobi, kjer je zunanji minister grof Andrassv umrl, pritisnejo danes na gumb električnega kontakta in cel hrib zleti v zrak.
Četrt na 12. Manjka še 15 minut. Višji inženjer Andreas Bayer, upravitelj mestnega gradbenega urada na Reki, mi rade volje pojasni, kar me zanima. Eksplodiralo bo točno 4.500 kg dinamita. To je doslej največja količina eksplozivne snovi, ki. eksplodira v našem stoletju naenkrat. Pred 53 leti je eksplodirala naenkrat še večja količina razstreliva. Bilo je 12. maja 1875. v Curkovcp v Jugoslaviji. Takrat je b?l navzoč tudi cesar Franc Jožef I., ko so pognali s 26.700 kg ornega smodnika v zrak tudi hrib, k* je bil ljudem napoti in čigar kamenje so potrebovati. 4.500 kg dinamita ima pa mnogo večjo moč, kakor takrat porabljena množina smodnaka.
Izvrtali smo tu predor, ki vodi iz njega na vse strani mnogo hodnikov v približni razdalji 30 m k površini pobočij hriba. Na koncu srednjega roba predora je 2 m visok navpični rov, kamor smo naJožih to veliko množino dinamita. Tu sem so znosili delavci po 25 kilogramov dinamita. Zaboji so bili zvezani z žico, v žično mrežo sta bJa pa napeljana dva električna voda in sicer zato, keT bi se lahko pripetila neprevidnost in bi mogel en vod odpovedati. A če bi odpovedala oba? Potem bi bila vsa krajina tako dolgo smrtno nevarna človeškim življenjem, dokler bi dinamit po naključju sam ne eksplodiral. Sicer je pa itak ves ta poskus velik riziko za podjetnike. Kras je poln podzemnih jam in ni izključeno, da je jama tudi na tem kraju. V tem primeru bi vplivata prebojna sHa dinamita samo navzdol in velike žrtve v obliki denarja in človeškega dela bi bile zaman.
Ura je 11.19 — vprašujem dalje in ženjer mi odgovarja. Leta 1875. so pridobili 36.000 kubičnih m kamenja in
gramoza, tu pa računamo z 80.000 kub. metrov. To pomeni 16.000 vagonov. Poglejte na hrib sredi zaliva pri Costa Bella. Hrib je visok 65 m in naboj je do-ložen v njegovem temelju v višini morja. Dinamit deluje na vse strani v obsegu 30 m. Razstrelj ene skale potegn&jo za seboj vrh hriba in Če pojde vse po sreči, mora ves hrib v nekah minu ah izginiti.
Ura je 11.28. Vpraševati se mi noče več. Ljudje stoje z urami v rokah na meji nevarnega ozemlja, pred njimi pa mirni in hladni karabinjerji. Ob Lungomare stoji nemo čakajoča množica, še eno minuto. Kinooperaterji začenjajo snemati. 11.30. Z ladje, ki je na nji prefekt, se začuje oster žvižg, za njim drugi in takoj za drugim tretji. Od zaliva Costa Bella zadani zamolklo podzemno bobnenje. Ne mogočen pok, ki smo bili nanj vsi pripravljeni. Komaj občutno se zamaje zemlja. Komaj toliko, da nam zobje neznatno zašklepe-če>jo. Napete sekunde teko. Morski valovi se počasi mogočne}3 bočijo. Nad Preluko stoji velik oblak. Valovi pri pomolu dosegajo že višino 3 m.
Zdaj! Počasi, majestetično se je premaknil vrh hriba, dvignil se je za 2 m, potem so pa s treskom padle mogočne skale doli in se zatrkljale na vse strani. Ogromne kepe so presekale visok oblak prahu in tam, kjer so se še malo prej sklamjale nad sinje morje strme skale, ni bilo v naslednjem hipu ničesar več. 65 m visok hrib je izginil. Ves proces je trajal komaj 5 minut. Galebi na skali Lungomare se niso dali motiti v svojem običajnem rmVu in so mi.no gledali ta nenavadni prizor.
Življenje v gorah
Kakor preneha življenje na zemlji že davno, preden dosežemo severni in južni tečaj, tako so tudi vrhovi najvišjih gora brez rastlinskega in živalskega življenja. Mount Everest je visok 9600 metrov. Na Himalaji rastejo nekatere rastline še v višini nad 6.000 m. Večina živali se ustavi tam, kjer prenehajo rastline. Ekspedicije, ki so plezale na Mount Everest', so pa našle sledove gorskih ovac še 6.500 m visoko, zajcev in Bsk 7.000 m, volikov pa 7.100 m Letečega orla so videli še 8300 m visoko, nekatere kavke so priletele v taborišče ekspedicije 7830 m Visoko in radovednost jih je gnala celo 9.000 m visoko.
V niž?h gorskih legah življenje sicer ni bogato, je pa pomo lepot in zanimivosti. V gorah imajo navadno rastli-n e tako krasne cvetove, da se one v nižinah mti primerjati ne dajo z njimi. Znana je tudi planinska trava, ki navadna po bujni rasti, sočnosti in recfll-nih snoveh daleč zaostaja za njo. V gorah žive tudi živali, ki imajo pred onimi v nižinah velike prednosti. Največje ptice prebivajo v gorah. V splošnem lahko rečemo, da je življenje v gorah mnogo bujnetjše, samo da ni tako bogato, kakor v dol'nah, ker je boa za obstanek v gorah mnogo težji.
Mačka rešila zaklad
Družba izletnikov je našla te dni blizu esseške obale zapuščeno jahto in nekdo je izjavil, da jo lahko zasedejo, ker ni nikogar na krovu. Dva izletnika sta res splezala na ladjo in preživela zelo neprijetno noč, ker je bilo monje nemirno. Zgodaj zjutraj je pa pristal pri jahti čoln, ki je iz njega izstopil lastnik jahte z dvema spremljevalcema. Zelo vljudno je vprašal gospoda na krovu jahte, kaj delata. Ko sta mu pojasnila, je sarkastično pripomnil, da se jima nekaj sanja o odškodnini za stra-ženje zapuščene ladje, toda mnogo o tem baš ne vesta. Ko sem odšel na su-
ho, je dejal lastnrk jahte, sem storil to v nadi, da se vrnem, in odšel sem samo po pomoč. Moja spremljevalca vama to potrdita. Zdaj vaju pa vljudno prosim, da zapustita mojo ladjo. Mož je imel prav in razočarana izletnika sta morala sama veslati do obale.
V zakonu o nagradi za čuvanje so v tem primeru kaj čudne določbe. Glavno je, da si rešitelji ne smejo prilastiti niti ladje, niti tovora, dokler je na ponesrečeni ali zapuščeni ladji kakršnokoli živo bitje, n. pr. mačka ali pes. In za tak primer je šlo pri panamski poštni ladji »Columbia«. ki je obtičala blizu kalifornijske obale na resku. Ladia je pehala za 1.700.000 funtov sterlingov zlata Posadka je !:»dio zapustila, iia krovu ie pa ostala mačka. In izkazalo se ie, da je bila ta mačka najdragocenejša žival ua svetu, kajti dragocenega tovora se ni smel nihče prilastiti.
Zobje, orada
in inteligenca
Najrazličnejši znaki kažejo pri človeku na inteligenco. Mnogo se govori o tem, da je pleša dokaz visoke inteligence. In Rusi imajo v tem pogledu celo pregovor, ki pravi, da bedasta glava nikoli ne postane plešasta. Seseda je pa veliko vprašanje, če je pleša res vedno zanesljiv dokaz visoke inteligence. Angleški zdravnik dr. Elliot Smith je pa prišel zdaj na to, da inteligentni ljudje ne morejo imeti dobro razvitih, lenih zob. Dokler namreč rastejo možgani, se ne morejo razvijati zobje, kar lahko opazujemo že pri otrocih, ki pri njm možgani do 7. leta h'tro rasto. Razvoj možganov in zob je bajs v tesni zvezi.
Toda tudi pozneje se možgani vedno bolj razvijajo in to ovira zobe, da ne morejo rasti m se razvijati, kakor bi hoteli. To se baje vidi tudi na bradi, ki postane močnejša in stopi najpred. V brado se namreč spremeni spodnji dol čeljusti, kjer ni zob, in ki ji je zato dana možnost neomejenega razvoja. Tako je torej tudi brada v tesni zvezi z močnimi ali slabimi zobmi. Ker se pa zobje zaradi razvoja možganov ne morejo razvijati, je močna brada tudi znak inteligence, enako kakor slabi zobje.
Mnogi raziskovalci so tudi mnenja, da bo iz človeškega zobovja izginil tretji kočnik, kaj bi možgani postajajo vedno večji, bodoči ljudje bodo imeli mnogo večje glave, kakor jih imamo mi, na svetu bodo sami glavači in klobučarji bodo delali dobre kupčije, če bodo ljudje sploh še nosifli klobuke. 2e zdaj mnogi ljudje tretjega kočnika nimajo ali pa je okrnjen. Ljudje s slabimi zdbmi so lahko torej veseli, saj so za to inteligentni. Le če bi vprašaji ženske, kad bi imele raje, lepe zobe, močno, naprej štrlečo brado ali nadrx>vrjrečno inteligenco, bi se gotovo odločile za lepe zobe in manjšo brado.
NOGAVICE i 2.I60M
Naibolšse, najtrdnejšo, najcenejše!
13
DOBER SVET
— Zdi se mi, da mi spomin čim daljo bolj peša. Kaj naj storim?
— Dolgove delaj, prijatelj.
Učinkovito.
— Je pomagalo vašemu možu tečenje pleše?
— Pa še kak.?! Ko je dobil račun, * je že lahko izpulil dva šopa las.
RAZPIS
Pokojninski zavod za nameščence v LJubljani razpisuje oddajo
mizarskih del
za objekt III. v Beethovnovi ulici v Ljubljani.
Proračun, razpis in načrti se dobijo od 1. februarja dalje med uradnimi urami pri podpisanem zavodu v Gledališki ulici 8 v Ljubljani.
Oferte je vložiti do 10. februarja 1932 do pol 12. ure dopoldne pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani
2072
VEC STANOVANJ
oddam v novi hiši no 300 Din mesečno. 2 sobi. kuhinia. drvarnica, stranišče. 5 m vrta. Cesta dveh cesanev nasnroti št  14. 707
MLADA LOČENA GOSPA
s svoio obrtio nrosi bolišeea eosooda Din 3000.— oosoiila. Ceni oonudbe na unravo »SI Naroda« ood Šifro: >Vrnitev oo dogovoru«/708. 708
CRNE SUKNJE   IN OBLEKE ZA ŽENINE
si nabavite naiceneiše Dri tvrdki Anton Presker. Liub-liana. Sv. Petra cesta 14. 712
BRIVCI POZOR!
Brivnico v Ljubljani takoj prodam. Ponudbe na upravo lista pod »Brivnica«. 721
VENECIJANKO
polnojarmenik, v dobrem stanju kupi Ambrus Janez, parni strojar, Bok reći, pošta Puconci, Prekmurje. 723
TRIST ANO VANJ SKA HIŠA
z gospodarskim poslopjem tn velikim vrtom naprodaj. Pojasnila v Stanko Vrazovi ulici 23, Pobrežje pri Mariboru. 722
MORSKE RIBE
Danes v večji izbiri sardele, dental, brancini, kalamarl, s volje itd. na razne načine. — Vino prvovrstno. — Cene nizke!
OPERNA KLET, Gledališka ulica it. Z
KOŽE DIVJAČINE
izvzemši zajčje kupim po najvišjih cenah, in pridem osebno ponje. Pismene ponudbe samo do 2. februarja z navedbo količine in vrste na naslov: K6r-ner, p. A. >Merkur«, Maribor, Meljska cesta 12. 724
DAMA
ki je izgubila zlat uhan v dam-sko - frizerskem salonu Stane Rakar, Prešernova 7, naj ga izvoli dvigniti istotam. 727
afrik, vsakovrstne žimnate, otomane, najnovejše couch zo-fe po ugodnih cenah kupite pri tapetniku RUDOLF SEVER. LJUBLJANA, Marijin trg 2. Vsakovrstno zimo prodajam po tovarniških cenah. - Tel. 2622.
14/T
Modroce
otomane, divane, fotelje ln vse tapetniške   Izdelke   vam nudi najceneje
IGNACIJ NAROBE Ljubljana, Gos posvet ska cesta st 16 (pri Levu) 114/L
Znižali smo f cene
X malim oglasom, da stane
: beseda le so p.
♦ Zunanji tnserentl lahko
♦ plačajo male oglase
i   z znamkami.
'Lrejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran JeserselL — Za upravo ln inseratni del lista: Oton Chriatot, — Val v LJubljani,