Leto XYin. f Celju, dne 22. julija 1908. Štev. 82. DOMOVIN I i Uredništvo »e na Schilleijevi cesti št. 3.—Dopis« blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za Inserate se plačuje od vsake petitrvrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno mseriranje znaten popust. K preosnovi ljudskih šol v kmetijskem smislu.* 1. Kmetijski nadaljevalni tečaji na ljudski šoli. Kmetijska mladina se strokovno naobrazuj v kmetijsko nadaljevalnih šolah, — trdi lahko ta in oni. A temu ni tako. Proti temu je mnogo vzrokov, od katerih bom pa le nekatere navedel. 1. Pouk mladini ni zabava, ampak občuti ga kot neko breme in skuša se otresti kolikor mogoče hitro te neprijetnosti. Ker pa se zamorejo kmetijsko nadaljevalni tečaji vršiti le po končanem štirinajstem letu in so nakazani na prostovoljni n e o b v e z n'i obisk mladine, so se take prireditve dosedaj navadno izjalovile. Že v letih 1880 je citati, da so se na naših ljudskih šolah n. pr. v Št. Juriju ob juž. žel., v Št. Pavlu ob Preboldu, pri Sv. Barbari v Halozah in še drugod v zimskem času ustanovili kmetijsko nadaljevalni tečaji. V začetku je vstopilo tuintam dovolj učencev, ki pa so med letom vedno odkapali, tako da je bilo njih število proti koncu prav majhno. Ne bo morebiti napak, ako navedem neko doslovno poročilo iz tiste dobe: Št. Jurij pod Rifnikom, januar 1. 1880. „Že dalj časa smo nameravali tukajšnji učitelji osnovati kmetijski nadaljevalni poduk za fante, ko so vsakdanjo šolo že zvršili. Po večkratnem poduku starišev in osebnem nagovarjanju fantov od strani * Pod tem naslovom priobčimo po mož-BOsti v sledečih številkah nekaj člankov iz peresa strokovnjaka-uCitelja o tem perečem vprašanju. učiteljev v tej zadevi, • se je dosedaj 30 fantov v prvi tečaj tega poduka oglasilo, tako da nam je bilo mogoče meseca novembra p. 1. omenjeni poduk začeti. Nauk se vrši ob četrtkih in nedeljah dopoldne po dve uri. Poduče-vanja se vdeležnjejo vsi učitelji tukajšnje šole, kakor tudi gosp. dr. G. Ipavic, ki stvar jako hvalevredno pospešuje." Potem je dopis iz aprila 1. 1880, ki naznanja o sklepu tega tečaja ter pripomnja, da so se učencem razdelila lepa darila: vrtnarski noži, drevesne škarje in srebrni goldinarji, ki jih je preskrbel krajni šolski svet. Manj navdušujoč je že dopis iz novembra 1880. Št. Jurij n. j. ž. — „Pri nas se je lani napredovalni tečaj odprl. Podu-čevali so ga vsi učitelji tukajšnje šole skozi 6 mesecev ob nedeljah, praznikih in četrtkih po 2 uri. Obiskovanje je bilo nepovoljno, ker je izmed 30 upisanih le 14 učencev šolo redno obiskovalo. V teku tega meseca je prišlo tudi plačilo za storjeni trud od kmetijske družbe — 20 gld. Kakor ra-čunica uči, dobil je vsak učitelj po takem 5 gld. v spodbujo daljnemu poduku v kmetijstvu." Če so drugo leto nadaljevali tečaj, mi ni znano; najbrž po taki vspodbudi ne! Vsled tega so se taki kmetijsko nadaljevalni tečaji polagoma nehali in le en, če se ne motim pri Sv. Barbari v Halozah, še obstoja. Pred par leti se je nameraval ustanoviti enak tečaj pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Na tozadevni razglas oglasila sta se 2, beri: dva udeleženca. Torej, s takimi kmetijskimi nadaljevalnimi tečaji vsled neobveznosti pouka ni nič. 2. Učiteljem izvečine manjka za to dovolj poglobljene strokovne na-obrazbe. 3. Za prakso ni učil niti polja in 4. se za trud navadno ne dobi nobene nagrade! Ko bi bila za vsakogar po dovršeni šolski dobi uvedena postavna obveznost, da mora kakor obrtni vajenec redno posečati take kurze, bi bilo morda pričakovati kaj uspeha. Pričakovati pa je malo, da bi se ta obveznost upeljala, saj je marsikaterim že danes preveč šole in moledujejo neprestano za skrajšanje šolske dobe! 2. Kmetijska mladina se po možnosti strokovno naobraznj v ljudski šoli! Na vseh javnih zborovanjih, shodih, sestankih se danes kliče od našega ljudstva: Več kmetijskega pouka v ljudsko šolo! In Narodna stranka je že na svojem ustanovnem občnem shodu, dne 8. decembra 1906 v poročilu dr.Božiča izrekla sledeče: „'Vendar se mora glede ljudskega šolstva s kmetskega stališča povdarjati, da bi se naj ljudska šola ozirala nekoliko več na kmetske potrebe, kakor se je to dozdaj godilo. Strokovne izobrazbe ljudska šola kmečkim fantom ne more dati, ker mora imeti pred očmi skupni cilj vseh šolo obisk^jočih otrok različnih stanov. Nekoliko strokovne izobrazbe pa lahko da, ker je zav.sakega, naj si pozneje izbere k aterikoli stan, potrebno, da je poučen tudi v panogah kmetijstva. Celotne strokovne izobrazbe res ne more dati ljudska šola kmetom, a vsaj delno, tako, na podlagi katere bo sam s pridom se naprej naobraževal, čital kmetijske časnike in strokovne knjige. Ni moj namen izpodriniti potom ljudskih šol kmetijske šole, ki dajejo višjo, celotno, strokovno naobrazbo, marveč namen mi je dokazati, da bi naj nudila ljudska šola vsem tistim, ki iz bodisi kateregakoli vzroka ne morejo posečati kmetijskih šol, in to je sedaj menda 99'9%, njihovemu stanu primerno, četudi bolj skromno kmetijsko strokovno naobrazbo. Nikdar ne bo in ne sme država privoliti, da bi se ljudske občne šole spremenile v enostranske naobrazovalnice, a da se kmetijskim zahtevam v večji meri ustreže kot doslej, pa je popolnoma lahko iz-peljivo! Sedaj je ljudska šola služila kme-tiškim zahtevam pač v malem obsegu. § 13. šol. in učnega reda pravi: ,.Pri vsaki ljudski šoli, zlasti na kmetih, naj se po možnosti napravi in namenu primerno uredi šolski vrt in kmetijsko poskusno polje." Šolski vrtovi so sicer že po večini obstojali, a le pasijonirani šolski vrtnarji so dajali iz njih, oziroma vzrejali, sadno drevje in tuintam vinsko trto, even-tuelno od slednje le „ključe". O kmetijskem poskusnem polju ni bilo nikjer sledu, ker se za to ni dalo prostora in se tudi ni reklo, s čim se naj taka naprava vzdržuje, oziroma kdo bo prispeval k stroškom. Vsled tega od šolskih vrtov, in kmetijskih preskuševališč, ki pa se celo naj samo le po mofc nosti napravljajo, ni mnogo pričakovati, in ti našega kmeta ne bodo posebno gospodarski povzdignili, kajti ti so le kapljica vode žej-f ■ nemu človeku. (Dalje prih.) LI STEK. Primož Trubar. K njegovi štiristoletnici. I. (Dalje.) Celibat je bil prišel tudi med duhovščino po slovenskih krajih ob vso veljavo ter se udomačila navada, da je imel duhovnik svojo priležnico. Akvilejski vikar je leta 1492. kranjskemu arhidijakonu zapovedal, „naj v njegovemu imena opominja vse duhovnike in klerike, ki imajo pri sebi sumljive ženske, da jih odpuste v devetih dneh, sicer jih zadene globa osem funtov dinarjev". Toda take grožnje so bile bob v steno, Konkubine so ostale v župniščih in kaplanijah, rodile otroke, hodile z duhovnikom na pojedine in gostije, in duhovniki so zahtevali zanje prve prostore. Spori vsled nezdravih upravnih razmer se ponavljajo zadnja desetletja pred versko revolucijo, in kramarski duh vodi stremljenje duhovščine: v Savinski dolini je zvezal duhovnik duhovnika ter ga zvezanega vlačil po zemlji, župnik je udaril kaplana s čašo po glavi, v Kamniku je duhovnik storil stari in pošteni ženi velike krivice; župnik v Žetalah je povzročil mnogo krivic župniku v Konjicah; župnik v Št. Ilju se je umešaval v službo šent-martinskega župnika pri Slovenjem Gradcu, pokopaval njegove župljaue ter jemal od njih darove, polastil se zemljišča, ki je bilo lastnina cerkve sv. Martina; isti šentmartinski župnik pa ni hotel plačati svoji bivši dekli dolžne plače 22 dukatov; vikarji na župnijah, ki so bile vtelešene samostanu v Studenicah, vzlic večkratnim opominom niso hoteli plačati dolžnega censusa; vikar pri Sv. Štefanu blizu Beljaka župniku ni hotel izročevati dohodkov župnije; župnik v Kranju pa je porabil v druge namene 28 cekinov, ki mu jih je izročil kranjski meščan za kapelo sv. Uršule. Da lažje in dražje iztržijo vino, ki so ga nesli cerkveni vinogradi in desetina, poprijeli so se duhovniki krčmarske obrti in težko se je našlo župnišče, v katerem ni bilo tudi krčme. Izza vsakega ogla gleda želja, da dobi duhovski namestnik nazaj svoj denar in še kolikor mogoče povrh, drugi duhovniki pa tudi niso hoteli zaostajati. Pristojbina za maše je rastla, posestnik je moral dati za sprevod žene kravo, posestnica za sprevod moža vola, tudi če ni bilo več živine pri hiši, za pokop mrtvorojenega otroka se je morala plačati kazen. Župnik je dobival polovico darov, ki so jih darovali verniki kaki cerkvi, ter mislil nanje na prižnici in v spovednici. Propovedi so se pečale pogosto z dobrimi deli, ki so obetale cvenk: darovanji, romanji, rimskimi odpustki, vi-cami, novimi cerkvami in oltarji; kot pokora se je pridružil k običnim postom in molitvam pogosto tudi opomin, da se mora toliko in toliko maš najeti, na romanje iti, duhovnikom denarja ali kablico masla dati. Prešestnike, ki niso hoteli zadostiti za svoje grehe z denarjem ali kablico mleka, dajali so duhovniki s šibami tepsti in v trli;o staviti, ki je čakala pred cerkvijo na ta posel. Sodbo, ki jo je izrekel leta 1522. sol-nograški nadškof v svojem kleru, bi bil lahko ponovil tudi o istodobnih duhovnikih južno od Drave: Ker živijo razuzdano življenje, ker izginjajo pri njih dobre nravi, ker počenjajo mnoge nesramnosti, ker raste od dne do dne njihova razbrzdanost, postali so mlačni in površni v izvrševanju stanovskih dolžnostij, praznoverni, poželjivi. Pozabili so svojo dostojanstvo in nosijo obleko, ki jih od lajikov nič ne razločuje ter orožje. Udani so po-žrešnosti in pijači, občujejo v gostilnah, letajo po ulicah, vedno najdejo vzrok pijančevanju, kjer ne manjka bogokletstva, prepirov, škandaloznih nastopov in pretepov. Često pristopijo zaspani in z vinom politi k mizi Gospodovi. Zakramente delijo površno in često le proti plačilu, ki ga izsilijo v ignoriranje. — To je tudi po našem mnenju pravilno stališče. — Javljajo še, da bo kninski obč. odbor razpuščen in bo moral p. Marun odstopiti od predstojništva v muzejskem društvu vsled nevolje med člani. , , Za predsednika Zveznih držav se-veroameriških kandidirajo republikanci dosedajnega vojnega tajnika Tafta, demokrati pa Bryana. Rooseveltu i poteče letos čas predsedništva. Minulo soboto sta se sešla na Semeringu minister Aehrenthal in romunski ministr. predsednik Sturdza. Srbska ministerska kriza se je sedaj rešila; stari radikalci so pod Velimirovičem sestavili kabinet.To ministerstvo ima nalogo rešiti državni proračun za 1. 1908 in trgovinsko pogodbo z našo državo. r.y Vsled demonstracij proti Rauchu je bilo doslej dvajset kninskih meščanov obsojenih na skupno 44 dni zapora in 460 K globe. Mladoturško gibanje, ki si je postavilo za cilj doseči jednakost in bratstvo vseh narodov v Turčiji,' silno napreduje v Macedoniji. Nositelji tega gibanja so višji in nižji ča^tnikji, ki imajo mogočno zaslombo v Vojaštvu. V Monastirju so zaprli zaradi tega gibanja 38 častnikov; na to se; je uprla posadka, obstoječa iz 7000 mož, ki zahtevajo osvobojenje častnikov. Sultan je dal poklicati iz Male Asa je 32.000 mož, da pomirijo upornike, upornim častnikom in vojakom pa grozi s smrtno kaznijo. Zanimivo je nadalje, da turški vojaki ne kažejo nobene volje veič zasledovati različne srbske, bolgarske in grške roparske čete, vsled česar te naraščajo in postaja v deželi varnost življenja in imetka čedalje manjša. Angleški kralj Edvard pride v Ischl. Delajo se velikanske priprave za sijajen sprejem. j rffc i —--1--! ■ " ' M, \ m ■■ " i i .H: <■ !i t — Primož Trubar. Opozarjamo svoje bralce na zanimiv podlistek v proslavo Trubarjeve štiristoletnice, katerega priobčujemo iz odličnega peresa. — Za dmžbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo med osobjem „Zvezne tiskarne" v Celju na zabavnem večeru v „Skalni kleti" dne 18. julija 6 K. Ta svota se je izročila blagajniku tukajšnje podružnice Ciril - Metodove družbe g. Stermeckemu. — Kegljanje na dobitke v „Skalni kleti" je vrglo družbi 87 K 23 vin. čistega dobička. — Želimo, da bi se večkrat prirejalo kaj enakega v korist družbi ter da bi se celjski Slovenci bolj zanimali za prepotrebno šolsko družbo. — Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. ,dr. Vladimir Sernec, odvetniški kon pipijen t. v Mariboru, 16 K 71 vin., katero vsoto je daroval gosp. Jurij Štern, kovaški mojster in hišni posestnik v Mariboru ob poroki svoje rejenke z g. Stegnarjem. Rodoljubnemu darovalcu hvala, novoporočencema pa obilno sreče! — Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabrala gdč. Marica Gajšek pri veselici na Grobelnem 5 K 92 v. Srčna hvala! — Klub slov. naprednih akademikov v Celju. — „GomiIsko omizje" na veselici dne 12. julija na Vranskem je nabralo za „Družbo sv. Cirila in Metoda" 4 K 50 vin. ter jih odposlala vodstvu družbe. Prisrčna hvala narodnim Gomil-čanom! — Družba sv. Mohorja. Do 4 julija 1908. 1. se je vpisalo v družbo 84.197 udov (+ 5051) samo za 401 manj ko 1. 190.4.. ko je družba dosegla najvišje število 84.598 udov. V lavan-tinski škofiji se je letos vpisalo 25.650 udov. Vpisal bi se še marsikateri, ko bi družba nekoliko bolje razumela svojo nalogo, / — Iz, Št. Jurija ob Juž. §el. Ipavčeva slavnost, ki se je vršila v soboto, dne 11. t m., je uspela nad vse sijajno in krasno. Že zastave po trgu so pokazale, da je bilo isti dan v Št. Jurju nekaj izvanrednega. Proti večeru so se zbrali v spodnjem trgu pri Kinclnu trška požarna bramba, veteransko društvo, godba in mnogo drugega občinstva, ki so v prvem mraku odrinili z bakljami in lampijoni v gornji trg pred slavljenčevo hišo. Milo se je storilo človeku pri srcu, ko je šentjurski pevski zbor pod vodstvom g. Čuleka pod oknom slavljenca zapel štiri njegovih pesmi in sicer je pel tri moške in en mešan zbor. G. Benjamin Ipavic se je zahvalil v imenn svojega ljubega brata, na kar so na prostem, kjer se je trlo občinstva, dokaz, kako priljubljen je slavljenec tudi med pripustim ljudstvom, govorili gg. Kveder, dr. Zabukovšek, Drofenik, Oset, Podgoršek, Urleb in Dobovišek ter orisali njegove zasluge kot zdravnik, skladatelj, in kako neizrečeno veliko dobrega je storil od mladih nog do večera svojega življenja za bližnje in daljne rojake, v korist kmetijstva sploh, posebno pa v njegovem rojstnem kraju. Njegovo življenje je , bilo le delo, ki je obrodilo najboljši sad in najboljše uspehe. Proslavljali so govorniki tudi njegovega brata, ki se z ravno isto narodno požrtvovalnostjo trudi v tujini za svoje rojake ter njegove sine, ki nastopajo isto pot in od katerih smemo mi Slovenci zelo veliko upati. Vmes so Politični pregled. Domače dežele. Zanimivo je, kar piše Košutovo glasilo „Budapest" o pomenu slovanske konference v Pragi. List pravi: Praški kongres je eden najvažnejših rezultatov slovanske propagande. Ne toliko kongres sam kolikor cilj njegov je velika nevarnost za državno jedinstvo Ogrske. Germanstvo ni od daleč za nas tako nevarno kakor slovanstvo, ki s svojo kulturo neprestano rase. V Avstriji imajo že vodilno besedo Slovani (?). V borbi (proti slovanstvu) moramo prožiti roko Nemcem, našim starim sovražnikom. Treba nam postopati skupno. Naši bratje (to je pa kompliment za Nemce!) preko Litve bodo morali s tem še bolj računati nego mi. * Avstrijska gosposka zbornica je pričela kljubovati. Gospodje iz visoke aristokracije hočejo pokazati, da tvori tudi gosposka zbornica še činitelj v našem ustavnem življenju. Da je ta zbornica nazadnjaška in nedemokratična ne kaže zgubljati besedi. Zato so gospodje samo v lastnem interesu zavrnili znižanje davka na sladkor, protestirajo proti melijoracijskem zakonu, kateri se jim zdi zavoljo nekega dostavka štaj. nemšk. poslanca Pautza nevaren za „redno" finančno gospodarstvo dežele, o postavi glede urejenja zavarovanja delavcev proti nezgodam in starosti ter o postavi glede trg. pomočnikov pa se gospodi ni niti ljubilo sedaj posvetovati in hočejo to storiti v jesen. S to pasivno rezistenco so zlasti udarili socijal - demokratične poslance. Ostale zak. predloge morda danes sprejmejo. Mislimo pa, da če bodo privilegirani gospodje gosposke zbornice trdovratno izvajali svoje Stkane, bodo zapeli avstr. narodi premišljevati, čemu pravzaprav obstoji ta, zbornica? Ali zato, da prepreči vsak ljudstvu koristen sklep poslanske zbornice, katera je vsaj kolikor toliko izraz ljudske volje ? Ali naj skrbijo posvetni in duhovski bogataši v tej zbornici gafno za svoje žepe in za osivele privilegije ? Drobne politične vesti. H kninski aferi se poroča še sledeče (glej današnje štaj. novice): „Naše Jedinstvo" poroča, da se je glasilo Peričevj pismo patru Marunu v glavnem tako: Ako Rauch pride gledat starin, je nas vseh mnenje, da ga hladno ali docela dostojno sprejmeš. Sam sebi škoduje, kdor bi (Rauchu) demonstriral. Zanj bo največji poraz nesramni simoniji od vernikov. Za denar trpe prešestvo in vse pregrehe, radi katerih se sicer zakramenti odrekajo. Duhovščina se briga v obče bolj za časni dobiček nego spas duš. (Kaj neki bi rekel solnograški nadškof leta 1908? Op. nredn.) Navzlic temu pa je imelo vse javno in zasebno življenje verski značaj. Verski čut je prešinjal vse sloje: Kmeta, ki je vedel samo to kar se je naučil v cerkvi; uradnika ter izobraženega meščana, ki je tuintam tudi pogledal v kako nemško knjigo; plemiče, ki so umeli razven jezika svojih podanikov vedno še nemški, cesto latinski in italijanski ter jedini tvorili politični narod. Vsi smatrajo vero za pravo potrebo ter se vznemirijo ako ne morejo slišati pridige ali ako se zalotijo pri ugibanju, je-ta ali oni nauk cerkve prav razumejo in je-li jim ne preti radi tega večno pogubljenje. Strah pred Turki, ki so že desetletja ropali in morili po slovenskih deželah, pretresel je vsem prebivalcem mozeg in srce; povsod so iskali vzroka tej strahoviti nadlogi in se oprijemali vsake bilke, da jo odvrnejo. Toda versko življenje se zrcali v popolnem soglasju s stremljenjem duhovščine: pobožne ustanove rastejo, cerkvene bratovščine se množijo, cehi na cerkvenem temelju se ustanavljajo, domače in tuje romarske cerkve obiskujejo tisoči Slovencev. Slovenci so romali v Rokitan, Loreto, Rim, v Otting in k sv. Wolfgangu na Bavarskem; zacarjevalo je pravilo, da mora vsakdo enkrat v življenju obiskati „sveta mesta" Kelmorajn (Kola am Rhein) in Ahen; vsakih sedem let so se odpravile romarske skupine v zgodnji pomladi proti severu ter se vračale sto-prav koncem julija ali začetkom avgusta. Isti ljudje pa faktično niso imeli pojma o krščanstvu in često niso niti vedeli deset zapovedi, uiti razumeli vere in očenaša. Slovenski kmet je ljubil sijaj službe božje in se bal du- hovnika, ker je gledal v njem čaro-dejno bitje, ki preganja točo, izganja hudiča, priganja deženosne oblake in izmašuje svoje sovražnike. V teku osem stoletij katoliške cerkve še ni bila nadomestila v slovenski duši prazno verstva z razumnimi predstavami, ker njeni organi niso navajali ljudstva k samostojnemu mišljenju, ampak dajali starim praznoverskim pojmom nova imena. Ker je že imela vsaka človeška in živinska bolezen, vsak stan svojega svetnika, priporočale so se tudi vla-čuge sv. Magdaleni in sv. Afri. „V rodovitnih in mirnih letih so vdani požrešnosti, žive neredno življenje, polno nenravnosti in prešestva, tako da skoro noben kmet ne more dobiti dekle ali hlapca, ako jim ne ne dovoli, da smejo med sabo nenravno živeti in ako jim med službo noče vzgajati njihovih nezakonskih otrok". Tako je naslikal protestant katoliške brežiške okoličane. Mogoče je videl preostro; tudi ne kaže po brežiških pokali možnarji, frčale v zrak rakete, igrala godba, pevci popevali, občinstvo pa je klicalo: Živijo, slava Ipavcu! — Drugi dan dopoldne so se mu po de-putacijah izročila: od kmetijske podružnice zlata kolajna in diplome častnega občanstva občin trg Št. Jur, Drami je, Ponikva, Kalobje in Slivnica. Ginjen je bil do srca. Tudi njegovemu bratu Benjaminu se je izročilo od trške občine diploma častnega občanstva. Pri slavnosti je bilo mnogo daljnih in bližnjih Ipavčevih kolegov, častilcev in prijateljev. — Prišlo je tudi v«6 brzojavk. > — Učiteljska mesta. Razpisano je mesto prov. okr. pomožnega učitelja za mariborski politični okraj; prošnje do 15. avgusta na okr. šolski svet mariborski. — Razpisano je mesto nad-učitelja na dvorazrednici v Stopercah, p. Rogatec, 2. plačilni razred/ Prošnje do 15. avgusta. — Izginila je pred 3 tedni na Vranskem božjastno dekle, A. Lešnik. Stara je 20 let. Morda se ji je pripetila kaka nesreča. — Obsodilo je radeško okr. sodišče Miha Čobala na 8 dni zapora in povrnitev stroškov, ker je na železnič. shodu v Radečah očital znanemu Go-stinčarju, da laže. , v, 'is — Iz Brezja pri Rajhenburgu. V pondeljek 20. julija se je pri nas delila podpora zaradi lanske pozimske ujme. Postopanje našega občinskega odbora pri tej razdelitvi je vsega obsojanja vredno in je vzbudilo, po celi občini velikansko nevoljo in; odpor. Naš občinski odbor je klerikalen; ako bi bili ti ljudje res katoliški in verni, bi morali najprej skrbeti za najbolj revne in potrebne.- Toda ravno ti so se pri podpori večjide) popolnoma prezrli, najbolj premožni pa so dobili velike podpore. Ali je treba občinskim odbornikom in županu G&briču podpore ? Ali niso mogli posnemati ^vzgleda vrlega odbornika Čolnarja iz Kališovca, kateri je javno izjavil, da podpore ni potreben ? Tako bi se skrbela za siromake v občini, ki bodo letos itak kruha stradali. . Ti „ubogi" odborniki se sedaj izgovarjajo, da so orožniki tako poročali na okrajno glavarstvo. Zakaj neki pa imamo potem občinski odbor in župana, če ne zato, da; se ob takih prilikah sam Zgane, sam poroča, sam zahteva cenilno komisijo od glavarstva? Ako bi se ti koraki .storili, pa se ne bi glavarstvo oziralo le na orožnike, ki ne morejo znati preceniti škode. Človek ne sme biti vedno tako strašno lačen zase, temveč mora tudi drugim pustiti kar jim gre. Naši gg. občinski odborniki so kmečki zvezarji; lepa stranka je to, ki skrbi le za nekatere bogataše, siromaki naj pa skoz okoličanih v drugi po lovici XVI. sto letja soditi morale vsega slovenskega naroda na pragu reformacije. Toda umljivo je, da se slovenski kmet moralno ni mogel dvigniti mnogo višje, nego je stal njegov edini učitelj, duhovnik. Ljudskih šol z namenom, da se razširi obzorje kmeta kot takega ni bilo, in v svojem jeziku bi slovenski kmet tudi ne bil mogel ničesar čitati. Duhovščina, ki je iz naroda izšla in med narodom živela, mu ni imela ničesar povedati in ni čutila potrebe, dvigniti žive narodove govorice v pismen jezik, narodovi sinovi, ki so postali izobraženi posvetnjaki, so se mu odtujili. Par čudakov je zabilježilo v privatno rabo očenaš, češenamarijo, vero, očitno izpoved in nekaj drugih drobtin, vobče pa so se duhovniki in izobraženi posvetnjaki tolažili, da se slovenski in ogrski jezik ne dasta pisati, ker sta prerobata. Dalje sledi. prste gledajo! Pa le čakajte, dični zvezarji: ob volitvah pometemo z vami iz obč. odbora! — Poskušan vlom. Predvčerajšnjim ponoči je skušal vlomiti v stanovanje gostilnice Hubertus na Ljubljanski cesti v Celju nek prilično 40-leten mož. Slučajno ga je zalotil domači sin g. Kari C< lestin in med obema se je vnel divji boj, tekom katerega je vlomilec dvakrat vstrelil na Celestina. Vlomilec je vdaril z dletom nekajkrat svojega nasprotnika po roki, vsled česar ga je ta spustil in je neznanec zginil v noč. — Pripravljalni odbor za sprejem Sokolov v Hrastniku prosi narodne hrastniške hišne posestnike, da razobesijo v nedeljo po svojih poslopjih zastave! Pokažite, da zna Hrastnik ceniti ta dan in ceniti došle goste! Okrasite svoje hiše! — Slavnost v Hrastniku v nedeljo 26. t m. se vrši ob vsakem vremenu. Hrastničanje, Sokoli pridejo v Hrastnik, če lete preklje z neba! Zato ne strašimo se tudi mi, če je še taka ploha, vse na krov! — Sokolski izlet v Hrastnik. P. n. občinstvo vnovič opozarjamo na nedeljo d 26. t. m., ko polete celjski, žalski, brežiški in zagorski Sokoli v Hrastnik. Slovenci, pridružite se vrlim uosilcem narodne misli, našim Sokolom, pohitite z njimi v Hrastnik, kjer doživi te nekaj lepih ur. Slavnost se vrši na vrtu g. M. Logar. Vspored je bogat .zabava najrazličnejša. Slovenci, dojdite k< nam, okrepite nas, pomagajte nam držati našo dolinico, da jo ohranimo našemu narodn. V nedeljo torej v Hrastnik! — Sokoli v Hrastniku. Hrastničanje! V nedeljo 26. t m. nas po-setijo dragi gostje, neustrašeni slovenski borilci, vrli Sokoli, čast zahteva od nas, da taiste najsijajnejše sprejmemo. Zato se naj zbere vse, kar slovensko čuti, 'ob pol T. uri pri Rošu, odkoder odrinemo skupno na postajo. V nedeljo vse ha noge, kar lqpe in gre, vsakdo naj pomore k lepi slavnosti. Trb jveljci, Dolanci, pridite in pozdravite z nami drage goste! — Hrastniški delavci! V nedeljo bomo dobili med se vrle Sokole. Delavci, pokažimo tudi mi, da vemo spoštovati može, ki se bore za nas, naš narod in za svobodo. Pokažimo jim ob sprejema, da jih spoštujemo in ljubimo. Zato vsi na postajo, nastopimo moško, dostojno in častno. Torej ob 1. uri vsi na postajo in potem na slavnost k g. M Logar. Napreden delavec — Iz Dola. Dolski in hrastniški diletantje, katerih smo že dolgo pogrešali, so se zopet prebudili iz zimskega spanja. Kakor čujemo nameravajo prirediti dne lfc. avgusta t. 1. na Dolu veliko veselico, s predstavama »Brat sokol" in »Poljub". Po predstavi bo prosta zabava z najrazličnejšimi razvedrili v gostilniških prostorih vrlo narodnega g. Antona Drakslerja. Ker jo stvar jako važnega pomena, posebno za Dol, opozarjamo narodnjake na to veselico že sedaj. Natančnaji vspored priobčimo pravočasno. — Varaždlnske toplice je obiskalo do 13. julija skupno 4&11 kopaliških gostov. — Nujni predlog za državno podporo občinam Trnovci, Sv. Tomaž, Bratonečice, Šardinje, Runč, Mihalovce in Brebrovnik so vložili gg. dr. Ploj in tov. v državnem zboru, ker je tamkaj pobila dne 5. julija toča. — Zidarska stavka v Ljubnem na Zg. Štajerskem je končana Zidarji so dosegli 10 urni delavnik in najmanjšo plačo 4 K. — Kmetijsko društvo v Rad-vanju je v nedeljo zborovalo v Gam-brinovi dvorani v Mariboru. Ker se je govorilo o pomanjkanju krme in letošnji suši, bodi tu na kratko povedano jedro posameznih govorov. Predsednik pl. Rossmanit je povdarjal, da je suša letos najhuje zadela ptujski in mariborski okraj; povdarjal je, da se bo sedanja nasilna prodaja živine poznala še leta in leta v kmetijstvu in po mestih. Nasvetoval je nakup slame iz Ogrskega kot krme in setev hitro rastoče zelene krme. Strokovni učitelj Ehrhardt je nasvetoval setev koruze, mešane z grašico (graholko) in takojšnjo gnojitev travnikov s čilskim salpetrom; ako pride zdaten dež, se lahko še računa na otavo. Drugi govorniki so zahtevali državno pomoč. Sklenilo se je sledeče: 1. Država naj nakupi sena in slame v večji množini in ga naj ceno prodaja živinorejcem. 2. Mlini, ki meljejo za državo, naj prodajajo otrobe in druge odpadke naravnost kmetom. 3. Vsak posestnik naj nepotrebno živino pokolje in meso v manjših množinah razproda. Da od-pomore neizogibni draginji živil, naj vlada stori sledeče: 1. Naj si že sedaj zasigura večje množine žita, moke, fižola in krompirja pri zanesljivih tvrdkah, da jih more v slučaju sile ceno oddajati. 2. Davčne ekseku-cije naj se takoj ustavijo in v posebno potrebnih slučajih davki popolnoma odpišejo. Da ne bodo posestniki prisiljeni vina po slabih cenah prodajati,-naj se dovoli kletarskim društvom denar po zmernih obrestih, da bodo mogla vino po primernih cenah kupovati. — Umrl je v Kasazeh pri Pe-trovčah najstarejši tamošnji posestnik g. Mihael Privšek, po dom. Kodlič v 86 letu svoje starosti. Bil je skoz in skoz poštenjak in odločen naprednjak. Lahka mu zemlja! — V Lembergu še vedno niso razpisane občinske volitve, dasi je potekel termin že meseca majnika. Ali se sedanji hemškutarski obč. odbor boji, da bi se občani vendar enkrat premislili in dali slovenskemu trgu tudi v občinskem odboru slovensko lice. — Kmečkega shoda v Ptuju, katerega so sklicali štajercijanci, da bi se na njem razpravljalo o suši in njenih posledicah, se je udeležil tudi g. državni poslanec dr. Ploj in s tem prekrižal račun tisti gospodi, ki je mislila shod zdatno izkoriščati za se. G. dr. Ploj je omenil, da so določeni že 4 milijoni državne podpore za južne avstrijske dežele. Drugi govorniki niso povedali ničesar bistveno novega. Omeniti je še, da šteje ptujsko okrajno glavarstvo 65.000 glav goveje živine, ki rabi na leto povprečno računano 10.000 vagonov krme. — Utopljenca so dobili v Dravi pri Mariboru. Star je okoli 30 let, močan človek in srednje velikosti. Na glavi ima rano. Ležal je kakih 20 dni v vodi. — Obletnica pomorske bitke pri Visu 20. julija 1. 1866., kjer je naš štajerski rojak Tegetthof premagal Italijane, je bila v pondeljek. Obenem je te dni obletnica pričetka zasedanja Bosne in Hercegovine 1. 1878. — Akadem. fer. društvo »Bodočnost" naznanja, da se vrši njega običajni letni občni zbor dne 2. avgusta v ptujskem »Narodnem domu". Odbor se obrača zopet do vseh akademikov in abiturijentov, da pristopijo polno-številno in vabi tudi vse prijatelje društva. Društvo se je v zadnjem času znova oživilo, ustanovilo lansko leto iz lastne moči eno javno ljudsko knjižnico na Ptujski gori in več veselic. Imelo je pa jako žalostne izkušnje. Ne greši se žalibog samo v vrstah dijaštva samega, ki se absentira od društva, pa raje od daleč kritizira. Seveda, to je lahko. Toda lepše, vrednejše slovenskega akademika je stopiti v društvo ter aktivno po možnosti delovati. Častna dolžnost akademika je in njegov narodni čut zahteva to, da je član fer. društva, ki deluje na polju ljudske izobrazbe: vsak izgovor, bodisi na lastno osebo, bodisi z ozirom na društvo je nevzdržljiv ter neopravičen. Žalostno je dejstvo, da velik del slovenskega dijaštva baš v Slov. goricah in v »Prlekiji" nima več tiste prožnosti, kakor svoj čas in da se ga je polastila nekaka apatija do pozitivnega narodnega dela. Sicer se obrača že z6pet nekoliko na boljše, letos naj ta nledostatek izgine popolnoma. iJl- Vse težavno delo v preteklem letu je ' ležalo na ramah le majhnega števila Nimamo tudi pravega centra, kar delovanje jako ovira, ker je zvezano z večjimi gmotnimi žrtvami; preveč daleč naokoli smo raztreseni. Navdušeni smo se razšli po lanskem občnem zboru, pogumno smo se lotili dela v trdnem zaupanju, da nam naša inteligenca ne odreče svoje pomoči. Brez inteligence ter njene moralne in gmotne pomoči pač ferijalno društvo s takimi smotri ne more pro-cvitati. A motili smo se v inteligenci; poleg par častnih izjem je »stala ob strani". Priredili smo n. pr. v lanskih počitnicah koncert v Ptuju, hoteči zboljšati svoje gmotno stanje. Toda ni bilo več kot polovico dvorane prazne, še drugače se nam je delalo težkoče od strani, od katere je pač nismo pričakovali. Upamo pa sedaj, da naša narodna inteligenca svoje stališče spremeni. Podpira naj nas moralno in gmotno, v nas mladih, dela željnih akademikih bode našla krepke delavce. " Droge slovenske dežele. — Prvo slov. pevsko društvo „Llra" v Kamniku praznuje letos 15. inv 16. avgusta 25letnico svojega obstanka in razvitje zastav|e;V proslavo te, v krogu slovenskih pev-: skih društev prve take prilike, priredi »Lira" slavnost v največjem mogočem obsegu in je vabila že vsa slovenska pevska društva k udeležitvi svoje slavnosti. »Lira" je svoj čas korporativno obiskala po večkrat Štajersko. Koroško, Goriško, Hrvaško itd. in pričakuje, da ji sedaj vrnejo vsa pevska društva teh krajev obisk in tako pripomorejo, da se 25 letnica najslovesnejše obhaja. Mnogo pevskih društev se je že k udeležbi prijavilo, dosti več še' ne. Zato nujno prosimo tudi brate pevce Štajerce, da se čimprej blagovolijo prijaviti, ker je čas do 15. avg. kratek. Sprejmemo jih z radostnim srcem in odprtimi rokami. Več o pripravah še podrobneje kmalu poročamo. — Šolska stavka na Koroškem. V Selah pri Borovljah štrajkajo otroci slovenskega razreda na ljudski šoli, ker je prestavljen slov. učitelj Šmid in zopet poučuje zagrizen nemškutar Lulek. Ogorčenje ljudstva nad žalostnimi koroškimi šolskimi razmerami si je dalo duška. Tako bo prišlo na Koroškem sčasoma do skrajnega boja — in v njem mora zmagati pravica! — Strela je ubila na Veliki planini (Kamniške pl.) pod smreko, kjer je vedrilo šestero glav goveje živine in desetletni pastir Balantič, vso živino, pastirja pa močno poškodovala. — Klerikalci na Nemškem in na Slovenskem. Znano je, da klerikalci na Nemškem na vse načine podpirajo »Schulverein" in »Sudmarko" in da daruje n. pr. župan Lueger, kateremu so klerikalci v Ljubljani klicali »hoch" za nemška bojna društva letno velike svote. Pri nas je to seveda drugače. Zato opravičeno piše »Slov. Narod", da je klerikalna stranka na Slovenskem samo filijalka nemških klerikalcev, ki dela z besedo in dejanjem za naš narodni pogin. Koliko neki dobivajo z Dunaja za indirektno podporo Nemcev? Zastonj že ni, saj klerikalci razumejo svoj kšeft. Žalostno je samo, da tava za temi kolovodji mnogo ljudi, ki vidijo v njih »branitelje vere" in so slepi za njih pogubno početje. Zato bo treba še doslednejše razkrinkati te »branitelje vere" in poljudno dokazati, da imajo oni, ki »branijo" vero, — najmanj vere in verskega čuta. Kako zelo se obče boje klerikalci takih razprav, kaže dejstvo, da na taka očitanja zmiraj ponižno — molčijo. — Poštni urad se ustanovi v Kandiji pri Novem mestu na Dolenjskem. — Podpiral bo kranjski deželni odbor izdajo slovenskega slovarčka h Ksenofontu, katerega je spisal prof. Tominšek. Pa slovarček bodo rabili prihodnje leto v klerikalni gimnaziji v Št. Vidu pri Ljubljani. — S kolom in kamenjem se bodo vojskovali člani katoliške mladinske organizacije proti naprednim akademikom na Gorenjskem, ako bi se drznili kje ljudem odpreti oči, kaj so klerikalci. Pribijemo ta dokaz katoliške kulture in »izobrazbe". In ti junaki se bodo štulili v nedeljo v Škofji Loki za »nadobuden naraščaj" slov. naroda. Sramota za narod, ako bi kedaj taki divjaki odločevali njegovo usodo! — Na smrt bolan je vodja tržaške i alijanske liberalne stranke dr. Venezian. V eni zadnjih sej obč. sveta mu je bilo podeljeno častno občanstvo. Glasovali so za to tudi zastopniki slovenske okolice. Ako umrje dr. Venezian i je imenovana stranka z njim vred ■ mrtva. • ■.;•■. . ■ r- Maturo je! napravila ha mestni realki v Idriji gospa Fr. Štebi, inže-nirjeva soproga na Dunaju. Gospa Štebi je prva Slovenka, ki je iiapra-vila na realki maturo. — Deško ljudsko šolo nemškega »Schulvereina" v Ljubljani je obiskovalo minulo šolsko leto 195 dečkov. — Parnik „Praga", najnovejša ladja avstr. Lloyda jč imel zadnjo nedeljo svojo prvo poskusno vožnjo. Med mnogoštevilnimi gosti sta bila tudi minister Fiedler in praški župan dr. Groš. . a — Gospodarska in kulturna pov-zdiga Istre. V petek se je vršila na Dunaju konferenca v finančnem mini-sterstvu, katere so se udeležili skoro vsi isterski državni poslanci. Sekcijski načelnik dr. Engel je razvijal vladin program za Istro: razun cestne in pri-staniščne naprave, ustanoviti 35 novih poštnih uradov, oskrbe ribarstva, ustanovitev ljudskih, meščanskih in kmetijskih šol na državne stroške itd. Poslanci so odobrili vladin program, ki utegne biti zvršen tekom 10—15 let. — Delavsko konsumno zadrugo ustanovi »Nar. delavska organizacija" v Trstu. Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem. — Ustanovni občni zbor »Kluba slov. naprednih akademikov v Celju", se je vršil v petek 17. t. m. ob 8. uri zvečer v mali dvorani »Narodnega doma". Od celjske inteligence smo zapazili edino le gg. dr. Božiča in Lešni-čarja. G. Šandor Hrašovec otvori zbor, konštatira sklepčnost, pozdravlja vse navzoče ter poroča o delovanju pripravljalnega odbora. Naš klub se je izcimil iz odseka celjskih ,Triglavanov', ki je tudi sedanjemu klubu vse svoje premoženje daroval. Pravila našega kluba je namestništvo prvič zavrnilo, drugič pa potrdilo. Delovanje pripravljalnega odbora je bilo jako vspešno; nabrali smo čez 400 knjig za ljndske knjižnice in 150 E za družbo sv. Cirila in Metoda. Omeniti je treba, da so nam vrli srednješolci podarili čez 100 knjig, za kar jim bodi na tem mestu izrečena najsrčnejša zahvala, Razven tega smo razpečali čez 10.000 narodnih kolekov in čez 1000 druž-binih razglednic; čez 30.000 rabljenih poštnih znamk, 18 kg cigarnih odrezkov, štanijolni papir, stari denar čaka, da se odpošlje na družbo. Tudi v drugih stvareh je pripravljalni odbor delal, kolikor mu je bilo mogoče. Poročilo pripravljalnega odbora je bilo z navdušenostjo sprejeto, nakar je bil z vsklikom izvoljen odbor (kateri je bil v „Domovini" že priobčen.) Pri slučajnostih je predlagal tov. Kosi, da naj „Klub" priredi kako veliko veselico v narodne namene. Dr. Božič je mnenja, da je najbolje, da jo skupno z drugimi društvi priredimo v prid Sokolskega doma v Celju. Nato je tov. Hočevar referiral jako zanimivo o potrebi ljudskih knjižnic in slednjič tov. Šribar o srednješolskem vprašanju. Razvila se je jako živahna debata, v katero sta večkrat posegla tudi g. dr. Božič in g. Lešničar. Prvi je bil mnenja, da naj posebno gledamo na to, da se sami kolikor mogoče izobrazimo, za kar bi bilo najbolje ustanoviti v Klubu tudi strokovno knjižnico; gosp. Lešničar je posebno priporočal ustanoviti predavateljski kurz, ker posebno dobrih govornikov povsod krvavo potrebujemo. Ko je še tov. Kosi opomnil, da je nas vseh dolžnost pristopiti celjskemu Sokolu je predsednik zbor ob pol 11. uri zvečer zaključil; obljubil je, da bo odbor vse dane mu nasvete po možnosti uvaževal in poživljal vse k vstrajnemu delu. — Iz Vranskega. Podružnica sv. Cirila in Metoda na Vranskem se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k temu, da je Ciril-Metodova slavnost tako lepo uspela. V prvi vrsti se zahvaljuje vrlim „Sokolicamu iz Zagorja, ter slavnemu celjskemu, žalskemu, braslovškemu, zagorskemu in mozir8kemu „Sokolu", ki so s svojim spretnim nastopom tvorili sijaj slavnosti. Zahvaljuje se slavnim pevskim društvom iz Zagorja, Moravč in ,Vranski Vili', ki so s svojim petjem obogatili vspored slavnosti. Požarnim brambam iz Prekope in Kaplje, »Podružnici sv. Cirila in Metoda na Polzeli" istotako najsrčnejša zahvala. Zahvaljujemo se iskreno č. g. župniku A. Bercetu, ki je s svojim govorom navduševal za našo prepotrebno družbo. Zahvaljujemo se cenjenim damam, ki so prevzele prodajo v šotorih in razpečavanje šopkov, konfeti, dopisnic in srečk za srečolov. Tudi darovalcem dobitkov za srečolov iskrena zahvala. Prisrčno se zahvaljujemo tudi vsem drugim, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli k prireditvi veselice. Odbor »Podružnice sv. Cirila in Metoda na Vranskem." — Kmetijsko bralno društvo pri Hali Nedelji ponavlja veselico v nedeljo dne 26. julija 1908 ob 4. uri popoldne po istem vsporedn. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. — Kmetijsko bralno društvo v Vučjl vesi priredi na aninsko nedeljo dne 26. t. m. v gostilni pri g. Majerju v Bučečovcih veliko tombolo z lepimi, za kmetijstvo praktičnimi dobitki. Začetek točno ob 4. uri popoldne. K številni udeležbi vabi s tem odbor. Svetovne vesti. — Potres so čutili v pondeljek v okolici mesta Osjeka na Hrvaškem. — Frank Zotti v — zaporn. „Riečki Novi list" poroča iz Novega Jorka, da so zaprli hrvaškega bankirja Franka Zotti-ja v Novem Jorku, ker je poneveril 400.000 dolarjev (okrog poldrugi milijon kron). Zotti se je bavil tudi s transportom potnikov v Ameriko. — Umrl je ruski admiral Rož-destvenskij, poveljnik ruske bojne mornarice v nesrečni bitki pri Tsushimi na neki srčni bolezni, katero je dobil vsled rane v bitki. — Od druge strani pa se danes poroča, da admiral še živi. — Mnogo dežja je bilo minule dni na Beneškem. Reke so prestopile svoje bregove in poplavile vso okolico. Na poljih je vsled tega mnogo škode. — Zeppelin je prekinil veliko s svojim zrakoplovom. Grof Zeppelin je bil prisiljen, da je dirigiral ob 4. uri popoldne svoj zrakoplov nazaj v Frie-drichshafen, ker se mu je pokvaril hladilni aparat. Aparat se je je pokvaril, ker je grof manevriral predno je nastopil vožnjo z zrakoplovom eno uro pred wiirtemberškim kraljem in nemškim prestolonaslednikom. Vožje se je udeležilo 18 oseb, med njimi major Gross. Danes, dne 15. t. m. nastopi Zeppelin trajno vožnjo, za katero je določenih 560 km zračne daljave. — Štrajk na Reki. Poroča se, da se je doseglo sporazumljenje med „Ungaro-Croato" in stavkujočimi. Kapitani in mašinisti nastopijo takoj službo. O memorandu stavkujočih sklepa skupna komisija, ki ji bo predsedoval guverner grof Nako. — Vellkansk gozdni požar. V Quebecu je uničil požar gozd, ki je obsegal 30 milj. Dve vasi sta uničeni. Zgorelo je 26 voz nekega vlaka, drugi vlak je bil pa prisiljen, da je čakal 36 ur, da je nehal goreti gozd. — Velikanska nesreča pri cvetličnem korzn v Pragi, dne 11. jnllja. Pri cvetličnem korzu se je prigodila velikanska nesreča. Vsled metanja cvetlic se je splašila četverovprega, s katero se je vozila ena dama z dvema gospodoma. Dama je padla čez kozla in se je le lahko poškodovala, dočim sta gospoda precej hudo poškodovana. Splašeni konji so zdirjali med množico, med katero je zavladala gozna panika. Neka ženska z dežele je prišla pod konjska kopita1 in je bila na mestu mrtva, 18 oseb je težko ranjenih, 30 pa lahko. Grozen je bil krik otrok in žensk. — Odlikovanja povodom 60 letnice cesarjevega vladanja. Vlada je že pozvala načelnike deželnih vlad, naj stavijo svoje predloge glede odlikovanj, ki se imajo podeliti povodom šestdesetletnice cesarjevega vladanja. Govori se, da je cesar izrazil željo, da bi se ta odlikovanja objavila že 18. avgusta, na njegov rojstni dan in ne še-le 2. decembra. — Oclikovanih bo baje okolu 7000 oseb. — Ne poljubujte psov! Žal, da se prijatelji psov radi izpozabljajo in poljubujejo svoje četveronožne ljubčke, posebno pri damah opazujemo kaj takega bogve - kolikokrat. Tudi si puste lizati od psov roke in obraz. Ti ljudje ne slutijo, kaki nevarnosti se prostovoljno izpostavljajo. Na ta način namreč človek lahko dobi pasjo trakuljo. Jajčka tega nevarnega parasita, nahajajoča se v pasji slini, pridejo človeku v usta in želodec, od tam pa v najrazličnejše dele telesa, kjer povzročajo mehurje, ki se sčasoma večajo; tako nastanejo n. pr. v jetrih in možganih turi, življenju nevarni. Bodite torej previdni v občevanju s psi! Ako vam je pes obliznil roko, umijte si jo takoj. Sprejmem takoj dobrega Plača dobra, služba stalna. Sprejmem tudi krepkega vajenca po dogovoru in s pogodbo ter z vso oskrbo oso 3-3 Josip Kunstler, kovač v Ljubljani, Gradišče 8. Knpujte narodni kolek! mlad, vešč mešane stroke, posebno dobro izurjen manufakturist, želi mesto takoj ali tudi pozneje pre-meniti; kje, pove upravništvo lista. 405 3 2 Dečka, kateri je izvršil 4 razredno ljudsko z dobrim spričevalom in je lepega vedenja sprejme za učenca v trgovino z mešanim blagom Ivan Traun, trgovec, Marija Novaštifta pri Ptuju. 403 3-2 Zanesljivega in spretnega sprejme v jeseni tovarna za glinske izdelke (opekarna) V Račju. Ponudbe s spričevali usposobljenosti do konca avgusta 1908 dr. R. Pipušu v Mariboru. 388 4-3 5t