PRIMORSKI dnevnik Je začel izhajati v Trstu 3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-Pra 1943 v vasi Zakriž nad c9rknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. sep-embra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, N®r je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani par-bzanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 174 (13.707) Trst, nedelja, 5. avgusta 1990 Zaskrbljenost v vsem svetu zaradi možnosti razširitve spopada na druge arabske države Sadam Husein oblikoval v Kuvajtu proiraško lutkovno vlado in vojsko Šef kuvajtske kvizlinške vlade je Huseinov svak - Evropska dvanajsterica izvedla stroge ukrepe, ki predvidevajo prepoved uvoza petroleja iz Iraka in Kuvajta ter prepoved izvoza orožja in vojaškega materiala v obe državi Parlament obravnaval iraški napad RIM — Iraški poseg v Kuvajtu Je imel odmev tudi v senatni komisiji za mednarodna vprašanja. Na njej je italijanski minister za zananje zadeve Gianni De Mic-helis izrazil zaskrbljenost vlade do nadaljnjega razvoja dogodkov, hkrati pa pohvalil stališče Arabske lige: po njegovem mne-niu je arabska obsodba iraške a9resije zelo pomembna, saj padska režim Sodama Huseina v skoraj popolno izolacijo. Iraške izjave o umiku čet je označil kot dvoumne in preveč splošne,- v Primeru, da bi v Kuvajtu ostala na oblasti iantomska vlada — je dejal — bi to sploh ne zadovolji-,0 svetovne skupnosti. De Michelis je poudaril pomen gospodarskih ukrepov zoper Irak m pri tem dejal, da je italijanska vlada temeljito pretehtala morebitne protiukrepe Iraka. Ta je Ita-dji dolžan od 10 in 12 milijard arneriških dolarjev, skupaj s Kuvajtom pa je na italijansko tržišča doslej izvažal od 10 do 11 odstotkov celotne količine nafte: veliko je tudi italijanskih družb, ki delajo v Iraku. Vsekakor pa je Politična plat vprašanja, po De ‘Aichelisovem mnenju, pomemb-nejša od gospodarskih interesov, zato je Italija, tako kot več drugih držav, pripravljena na morebitne Posledice. Predsednik senatne komisije za Ptednarodna vprašanja Michele Achilli je v zvezi s tem dejal, da bodo gospodarski ukrepi proti lranu gotovo imeli učinke. Izredno pomembna je po njegovem bila takojšnja in odločna reakcija Mednarodne skupnosti. Giuseppe °offa (KPI) je obsodil iraški po-Se9, vendar istočasno je tudi de-Ml’ da nosi zahodni svet del kriv-Qe za nastali položaj, saj je po-Magai razvijati vojaške sile Ira-k®- Po mnenju Guida Gerose ipSl) utegne iraški poseg biti prvi y verigi morebitnih regionalnih konfliktov v bodočnosti, medtem ko je Antonio Cariglia (PSDI) Pozoril na pomembnost skupne-^tališča ZDA in Sovjetske zve-Cariglia je istočasno pohvalil tališče ES, obžaloval pa zaradi Premajhne teže Arabske lige. Savdski kralj Fahd (desno) je sprejel iraškega predstavnika Ibrahima, s katerim je razpravljal o položaju, ki je nastal na Bližnjem vzhodu (Telefoto AP) KUWAIT CITY — Zaostritev v zasedenem Kuvajtu se nikakor še ni polegla. Vse več znakov kaže, da je rešitev krize še zelo daleč in da lahko pričakujemo nadaljnje zaplete. Zaskrbljenost se je povečala zlasti po sklepu, da odložijo arabski minivrh; ta je bil napovedan za danes, vendar so ga . zaradi nepopustljivosti iraškega predsednika Sadama Huseina (ta namreč ni hotel srečati odstavljenega kuvajtskega emira) morali preložiti. Odložitev je zahteval kralj Savdske Arabije Fahd, ki je odločno podprl legitimnost kuvajtskega emira. Sadam Husein medtem sistematično odklanja mirovne predloge voditeljev arabskih držav. Iraški poseg je namreč prerasel lokalne okvire, ravno to pa je tisto, kar iraškega predsednika najbolj moti. S posredovanjem iz tujine bi namreč zaplet še bolj zadobil mednarodni značaj. Nadaljnjo zaostritev je povzročila vest; da so iraške čete zasedle nevtralno področje na meji med Savdsko Arabijo in zasedenim Kuvajtom. Nevtralno področje (gre za puščavni, skoraj neobljuden pas, katerega površina znaša 5.700 kvadratnih kilometrov) sta si obe omenjeni državi doslej delili, na njem pa se nahaja neizmerno naftno bogastvo; na tem področju namreč načrpajo 500 tisoč sodčkov nafte na dan. Zaskrbljenost je povzročila tudi vest, da je Irak zbral na meji s Kuvajtom že dokajšnje število čet; po trditvah uglednega dnevnika Washington Post naj bi tam bilo že 100 tisoč vojakov. Z zasedbo nevtralnega področja so splahnela upanja o hitrem umiku iraških sil z zasedenega Kuvajta. Po nekaterih virih naj bi Iračani celo ojačevali svoje pozicije. Amnesty International je izjavil, da so zasedbene čete povrhu aretirale na stotine pripadnikov iraške opozicije, ki naj bi živeli v Kuvajtu. Prizanesli niso niti skupini 121 oficirjev iraške vojske, ki so se uprli vojaški intervenciji v Kuvajtu; skupino so ustrelili, odločitev pa je sprejel sam Sadam Husein. Nejasna je usoda 35 britanskih oficirjev, ki so jih v Kuvajtu aretirale iraške zasedbene sile. Vsi britanski oficirji so vojaški svetovalci. Neznana NADALJEVANJE NA 2. STRANI Avgustovsko preseljevanje Italijanov zadobilo ponekod groteskne obsege Propadlo upanje v »inteligentne« odhode Letoviščarji v sponah nepremičnih kolon RIM — Gluhi na vse pametne nasvete so se italijanski letoviščarji pridružili kolegom iz tujine in se pogumno podali na pot. Pravzaprav so sedli v avtomobil in ga nato »parkirali« sredi dvo- ali tropasovne avtoceste. O premišljenih, preudarno načrtovanih, skratka »inteligentnih« odhodih tudi letos ne duha ne sluha. Poročila o prometu na italijanskem cestnem omrežju ter na nekaterih obmejnih prehodih so prave srhljivke: do šest kilometrov nepretrgane kolone vozil je vodila k vstopni postaji pri Mila-nu-Melegnano, avtocesta od Modene do Riminija je spominjala na rimski jutranji promet ob delavnikih, tržaška pokrajina pa je bila že spet za v knjigo rekordov. Že pri Palmanovi so se pričenjali zastoji, ki so se pri Moščenicah sprevrgli v nepremično kolono. Od Devina do kateregakoli obmejnega prehoda v tržaški pokrajini pa se je vila ena sama, brezizhodna vrsta avtomobilov. Na robu popolne paralize pa ni bil samo tržaški Kras. Tik pred kaosom so bili tudi v Abru-cih, kjer so na avtocesti A 14 zabeležili prehod avtomobilov, ki je presegal 2.400 vozil na uro, avtocesta pa bi »eksplodirala«, če bi število doseglo 2.500 vozil. Tudi na avtocesti Sonca so iz- vedenci zasledili znake skorajšnjega kolapsa, zato so stopile v akcijo patrulje prometne policije, ki so ustavile tovornjake z dovoljenjem za vožnjo, ponekod pa so preusmerile tudi avtomobilski promet na počivališča. Naval avtomobilov se je pričel že z nočnim hladom, dosegel pa je višek ob zori. Šele proti poldnevu so si ponekod lahko oddahnili, vendar je šlo za kratkotrajno veselje. Že v prvih popoldanskih urah se je promet ponovno ustavil. Po izračunih prometne policije in družbe ita-lijanksih avtocest, naj bi reka letoviščarjev usahnila že danes, saj se je podalo na pot več kot osem milijonov Italijanov, ki bodo kljub zastojem, vrstam in bibličnim čakalnim dobam prej ali slej 'le pripotovali do cilja. Za njimi, za samomorilsko navdihnjenimi letoviščarji, je ostala praznina. V velikih italijanskih mestih zevajo prazna parkirišča, ki govorijo o tem, da bo čez nekaj tednov ponovno na vrsti množična selitev. Že pred koncem meseca bomo poročali o kolonah, vrstah in zastojih, le da bo takrat stanje nekoliko drugačno. Odšli so vsi skupaj na datum povratka pa bo odločalo predvsem premoženje posameznikov. Mačehovski odnos ministrstva za turizem do našega gledališča j. TRST — Slovensko stalno gleda-j. 6 je bilo letošnji oktober povab-len° na Festivai Cervantino v Gu-Tajuatu v Mehiki, katerega naj bi ^ Uc!eležilo s predstavo »Striček ^hja« A. P. Čehova v režiji Duša-tjt J°vanoviča. Poleg dveh uprizo-6v v okviru festivala je imelo tt| c'aRško vodstvo dogovorjene še ^ hastope v mehiškem glavnem nitistu' medtem ko je moralo odklo-r,0 Vabilo na podaljšanje turneje Rdrugih krajih. pre^ZulRljivo torej, da je bilo te dni dopustom v Ulici Petronio ptijaSe živahno zaradi potrebne taisj9oditve dela, vaj, prevoda, le-iskaj.. v°zovnic, prevozov scen in je najboljših ponudnikov. Zato 'okovalo kot hladna prha pis- mo Ministrstva za turizem in prireditve, s katerim sporoča, da je posebna komisija pred dnevi zavrnila prošnjo za prispevek oz. kritje potnih stroškov. To je tembolj nerazumljivo in nesprejemljivo, ker smo nadavno brali, da je isto ministrstvo odobrilo »izdatna sredstva« za gostovanje lutkovne skupine drugega tržaškega gledališča prav tako v Mehiki. Naši gledališčniki se tolažijo z mislijo na Leningrad in Moskvo, kjer bodo prihodnjo sezono prikazali mimo »Strička Vanje« še Cankarjevo »Lepo Vido« v režiji Mete Hočevar, delo, ki je bilo lani deležno vrste najvišjih jugoslovanskih priznanj. Dogovor za ta nastop je že podpisan. Že jutri za svetovni smučarski pokal Na Novi Zelandiji dva moška slaloma ter dva veleslaloma □ □ □ Danes.v 1. jugoslovanski nogometni ligi Ta Bežigradom Olimpija ■ Osijek V torek o razširitvi 1. lige □ □ □ Tudi danes vrsta nogometnih srečanj Triestina v Flumignanu Udinese proti Siviglii NA 14. STRANI Avtocesta sonca v smeri proti morju (Telefoto AP) Kljub zamudam in nesporazumom bi morali zakon odobriti danes Zakonski postopek o reformi televizije tudi v senatu napreduje z zaupnicami Nova ekipa preiskovalcev bo odločala o Ustici RIM — Zakon Mammi je še naprej v središču politične scene, čeprav so vsi zagotavljali, da bo šlo v senatu brez zapletov. Vzporedno s tem pa narašča zaskrbljenost glede trdnosti vlade. Socialdemokrat Cariglia se je dokončno prepričal, da vlada ni več vredna zaupanja, saj ni bila sposobna niti sklicati večinskega vrha, ki bi lahko osvetlil marsikateri dvom. Krščanska demokracija je razklana, tokrat gre čisto zares, meni Cariglia in poudarja, da to stanje še bolj šibi vlado. In še: Če bomo vztrajali na tej poti, bodo predčasne volitve neizbežne. S socialdemokratom pa se ne strinjajo prav vsi. Republikanec Gualtieri pravi, naj Cariglia misli zase, medtem ko se Martelli strinja z njim le glede razkola v KD. Vsekakor, meni Martelli, bom prišel na dan z besedo, ko bo »pasja vročina« mimo. Da je vlada na prepihu, se strinja tudi predsednik demokr- ščanskih senatorjev Mancino, vendar meni, da sklicanje vladnega vrha lahko mirno počaka do septembra. Na račun Cariglievih opazk sta se oglasila tudi komunist Pecchioli in neodvisni Riva. Menila sta, da je tudi Cariglia član vladne večine, zato bi si moral najprej izprašati vest, kajti, če je že vlada šibka, zakaj se PSDI ni zganila, ko se je tudi senat odločil za strategijo zaupnice pri glasovanju zakona Mammi? Prav kar se zaupnic tiče, je šel senat celo dlje kot poslanska zbornica. Včeraj se je je poslužil dvakrat in obakrat je šlo za tiste člene zakona, ki so tudi v zbornici povzročili največje preglavice. Pred razpravo o zakonu pa je senat razpravljal, kako in kdaj naj se posluži zaupnice, to pa je po mnenju opozicije odgriznilo dobršen del časa, ki bi ga praviloma mo- rali posvetiti razpravi. Komunisti so zato zahtevali, naj predsednik senata vodi nekakšno računico o času, ki ga posvetijo razpravi o zaupnici, da ga bo na to mogoče izkoristiti za zaključno razpravo. Kljub zavlačevanju bo senat odobril zakon Mammi danes. Težavni zakonski postopek pa je včeraj ocenil tudi socialistični tajnik Craxi, ki se je v Palači Chigi sestal z Andreottijem. Izrazil je upanje, da bo vladi uspelo premostiti tudi to oviro, Andreottiju pa je še zagotovil, da bodo socialisti podprli njegovo vlado zlasti sedaj, ko je predsednik obremenjen z evropskim semestrom. Craxi in Andreotti sta poleg tega govorila tudi o položaju v Zalivu in morebitnih posledicah novega zaostrovanja. Ocenjevanje tekočih domačih vprašanj pa sta preložila na podopustniški čas, ko bo politično prizorišče mirnejše. G R. Sovjetski tisk pozorno spremlja položaj T 1 ••• • v Jugoslaviji in ga primerja z domačim MOSKVA — "Zavrnjen .ultimat Slovenije" je morda najbolj značilni naslov poročilom, ki jih zadnje dni dobivajo sovjetski bralci iz Jugoslavije. Prebrali smo ga v vladnem dnevniku Iz-vestija. Pa tudi dnevnik Sovjetska Rossija in tednik No voj e vremja prinašata daljše prikaze političnih zapletov v Jugoslaviji, kjer je mogoče opaziti obsojanje "separatizma" s strani Slovenije in Hrvaške. Nasploh je dobršen del problematike, o kateri poročajo sovjetski dopisniki iz Beograda, tako podoben tistemu, kar se vsiljuje na dnevni red tudi v sovjetski federaciji, da dobivajo njihova poročila že napol notranjepolitično vlogo. Prav v tej luči gre brati tudi že omenjeni naslov v Izves-tijah. Nanaša se na sklep slovenske skupščine, da je treba vsaj polovico nabornikov poslati v vojaške enote na območju Slovenije. Prav enake zahteve se tu že dolgo vrstijo iz pribaltskih in za-kavkaških republik, zadnje dni pa sta še Ukrajina in Belorusija posegli na to področje ter v bistvu uzakonili svojo suverenost nad vojaškimi zadevami. Predsedstvo SFRJ kot vrhovni organ poveljevanja nad oboroženimi silami je naročil vsem pristojnim organom v državi, da morajo strogo varovati sedanjo ustavno ureditev, pravi dopisnik vladnega dnevnika Izvestija. »Na zasedanju predsedstva so poudarili, da se je treba v teh težavnih dneh za jugoslovanske narode, ko postaja čedalje bolj nevaren razpad Jugoslavije, izogibati vsakršni konfrontaciji in nezakonitim separatističnim zahtevam, marveč je treba potrpežljivo iskati rešitve za premago- vanje krize«, povzemajo Izvestija sklepe predsedstva SFRJ. Sovjetskaja Rossija že itak stalno in poudarjeno zastopa srbska stališča (saj sta največji zvezni republiki iz obeh federacij tudi povezani, pobrateni). Njen dopisnik ironično opisuje spremembe na Hrvaškem, ko »si šel zjutraj v socializmu na delo, domov pa si se vrnil po njegovem "strmoglavljenju" s strani republiških zakonodajnih organov«. Po sodbi tega dopisnika so prav v Srbiji naredili najbolj radikalni korak v preobrazbi sistema in ZKJ, ko so združili ZK in SZDL v socialistično stranko. »Seveda, Srbi so upoštevali nauk, ki so ga dobili komunisti na parlamentarnih volitvah v Sloveniji in na Hrvaškem,« pravi dopisnik ter opisuje poraze obeh partij v teh republikah. »Za razliko od vrste vzhodnoevropskih držav, pa se jugoslovanski- komunisti niso znašli v čisto paraliziranem položaju pred silnimi napadi s strani opozicije, čeprav so se tudi v njihovih vrstah pojavili "politični kamaleoni in spreobrnjenci",« piše Sovjetskaja Rossija ter zagotavlja, da v Jugoslaviji še zdaleč niso ideje socializma izgubile svojega pomena, o čemer da pričajo izidi raziskave javnega mnenja: večji del Jugoslovanov povezuje svojo prihodnost s socializmom. "Novo upanje" za to, da se bo jugoslovanska (kon)federacija ne le ohranila, ampak tudi konsolidirala, je po prepričanju osrednjega dnevnika Ruske federacije Ante Markovič s svojim reformskim programom in politično organizacijsko zvezo reformatorskih sil Jugoslavije. RIM — Sodnik Rosario Priore je prevzel nase breme preiskave o nesreči pri Ustici. Njegov kolega Vittorio Bucarelli je namreč odpovedal praV tako kot državni pravdnik Giorgi° Santacroce, ki je sodni obravnavi sledil že deset let in je zastopal javneg8 tožilca. Santacroce bo septembra p°' stal član prizivnega sodišča, zato bodo v kratkem imenovali tudi njegoveg8 namestnika. Deset let po tragediji, ki se je odigrala nad Ustico, bo nova preiskovalna ekipa skušala razkriti tajne, ki 'se obdajajo primer strmoglavljenega le' tala. Sodnik Priore je že stopil v akcijo. Svojim najožjim sodelavcem je izročil na desetine knjig, v katerih so zaobjeti vsi sodni akti, ki se kakorkoli navezujejo na Ustico, sam pa se je 5 karabinjerji ter z zastopniki digosa io ucigosa podal v Neapelj, kjer je n8 lastne oči odkril, kako hranijo ostanke DC-9 Itavie. Francoska družba Ifremer je v letih 1988 in 1989 poskrbela za zbiranje-ostankov letala, ki je obležalo na morskem dnu. Največje dele so potegnili iz vode in jih nato zaprli v dve zasilni skladišči v neapeljskem letališču pri Capodichinu. Izvedenci Ifrem6" ra niso dokončali svojega dela, so p8 zbrali fotografsko in filmsko gradivo 0 vsem, kar se še nahaja v morskih globinah. Priore in njegova ekipa so ugotovili' da so vskladiščeni predmeti v zelo slabem stanju, saj jih razjeda sol in jih je načela rja. Za razbitine letala naj hi sicer skrbela komisija Blasi, ki jo je imenoval še Bucarelli, sedaj pa bodo morali ugotoviti, kako bo s tem v bližnji bodočnosti. Novi preiskovalni sodnik se bo moral namreč odločiti, če ho poveril francoski družbi nalogo, da potegne iz vode čisto vse kose DC-9 ali ne. Pri tej odločitvi naj bi mu pomaga^ tudi rezultati zasliševanja posadke’ 1®" tala Atlantic-Breguet, ki je preletelo kraj nesreče štiri ure po eksploziji-Sodnik bi rad preveril, če je res, da so iz letala zaznali obrise DC-9, ki se j® potapljal. Nekateri trdijo, da so opažih letalo, ko se je potapljalo, drugi pa zagotavljajo, da je bilo že pod vodo. Lutkovna vlada v Kuvajtu NADALJEVANJE S 1. STRANI je tudi usoda posadke ameriške petrolejske ladje Seawolf, ki so jo iraške sile zaplenile v Kuwait Cityju. V Kuvajtu so včeraj sestavili filoi-raško vlado, ki jo vodi polkovnik Husein Ali. Slednji bo hkrati vodil tudi ministrstvi za obrambo in notranje zadeve, v vladi je poleg njega še osem drugih oficirjev. Zanimivo je, da je Husein Ali svak iraškega predsednika. V Kuvajtu so ustanovili tudi novo »ljudsko« vojsko, v katero naj bi po iraških virih pristopilo 100 tisoč Kuvajtčanov in 140 tisoč iraških prostovoljcev. Evropska skupnost je včeraj sklenila, da uvede embargo nad pošiljkami nafte iz Iraka in Kuvajta. Sklenila je tudi, da prekine prodajo orožja in vojaške opreme ter da odpove vsakršno obliko tehničnega in znanstvenega sodelovanja z Irakom. Sodelovanje med zahodnoevropskimi državami in Kuvajtom je bilo doslej zelo izrazito, saj je po trditvah tednika Der Spiegel le na vojaškem področju sodelovalo preko 100 nemških podjetij. Ni znano, ali bo tudi organizacija držav izvoznic nafte OPEČ (katere član je tudi Irak) uvedel ukrepe zoper Irak. O tem bodo razpravljali na izrednem zasedanju, ki bo prihodnji teden. Precej dejavne so tudi ZDA, ki glasno svarijo Irak pred morebitnim napadom na Savdsko Arabijo. Ameriški predsednik George Bush je .dejal, da je Savdska Arabija zelo tesna zaveznica ZDA, zato so njena ozemeljska suverenost in neodvisnost življenjskega pomena za ZDA. Jordanski kralj Husein je odpotoval v Bagdad, da bi skušal posredovati v zadnji krizi, ki pretresa Bližnji vzhod (Telefoto AP) Ogorčeno pismo Miloševiču zaradi izjav Mihalja Kertesa BEOGRAD — "Enfant terrible" srbskega predsedstva Mihalj Kertes, ali-as Bracika ali Mikajlo kot se je sam pohvalil da ga ljubkovalno kliče Slobodan Miloševič, vztrajno zabava beograjsko javnost. Kakor hitro je namreč izvedel, da je opozicijska Pravda, glasilo Socialdemokratske stranke Jugoslavije, objavila njegov dosje, je prvaka te stranke, odvetnika Velimirja Cvetiča, priporočil živalskemu vrtu. Cvetič se je zaradi tega pritožil pri Slobodanu Miloševiču, predsedniku srbske države in njene socialistične stranke. Na pripombo novinarja beograjskega Sveta, da je bila Pravda prepovedana zaradi dosjeja o njem, je Kertes odgovoril: »Prvič slišim. To sta objavila tudi Danas in As. Ta Cvetič... navsezadnje sem ga jaz, Madžar, osvobodil, Drugače bi šel lahko samo še v živalski vrt. Prosim, da to zapišete. Le kje je bil ta človek, ki se gre zdaj velikega Srba, dokler mu Madžar ni odprl oči? Lahko bi se zamislil, zaradi sebe! Tudi drugi, ki so zdaj velikosrbi, pa niso smeli prej niti pisniti, bi se morali zamisliti.Jaz pa svoje človeške slabosti vedno priznam!« Toda odvetnik Cvetič nima dlake na jeziku. Ko je pisal srbskemu predsedniku, mu je svetoval, naj Kertesa opozori, da se naj malo manj šopiri po Srbiji, ker že preveč poudarja, da je Madžar in da menda zato lahko reče tudi kaj takega, česar Srbi ne smejo. »Ker me je Kertes "osvobodil", sem po njegovem postal veliki Srb. Jaz sem bolj Srb, kot je on Madžar, toda jaz sem predsednik jugoslovanske socialdemokratske stranke, pa se s svojim srbstvom ne šopirim. Vse to, namreč biti Srb ali Madiat‘ nam je že od Atile pa vse do Kertesa v škodo. Nikoli nisem bil obsojen, M je bil on. Nisem sodeloval v hrvaškem maspoku in nisem zdaj v srn skem vodstvu,« pravi Velimir Cveti in pri tem opozarja, da je nosilec Par' tizanske spomenice iz leta 1941 Pr° zato, ker ga Kertes ni "osvobodil ■ ■ Po Cvetičevih besedah Kertes groi' da bo ubil bivšega kosovskega se^!n tarja za notranje zadeve KarakusM ' ne ve pa, da on, Cvetič, brani D°ra. Martinoviča, zato bolje od njega v ' da sta Marina in Karakushi podpisa^a lažno poročilo o Martinoviču. Kertes bi moral vedeti, da sem ja?,lyni je bil še živ Josip Broz, branil vet r ^ sto politično preganjanih in da « poznal vse zapore, v katerih so sed ^ ljudje, ki so jih preganjali zaradi v ^ ti, toda on (Tito, op. nov.) je vedel' ^ katerem grmu tiči zajec! Nič ne ve^j tem, kdaj bi kak Madžar osvobo1 Srba. Socialistična stranka Srbije ^ imela z njim še hude težave, P!člji , tako kot jih ima z nekaterimi dru9}‘^ na primer z Mitevičem, Minovic6 Mičovičem itd.,« piše Cvetič Milose^0[ ču. Pri tem izraža upanje, da bosti voditelja levičarskih strank kljub p,g tesu sodelovala in "branila to pred četniško desnico in vsemi h (£) mi, ki nam menda pomagajo, vS pa je voda na mlin Ravne gore.« SLOBODAN DtlKK Danes, 5. avgusta VELIKA NAGRADA MESTA TRST (Gran Premic Citta di Trieste) 5. dirka italijanskih dirk T o t i p oiiii i t iil i j in i s Iv i 11 Ivonjfslvili dirk 4-letni konji iz različnih držav 1.660 metrov 120.000.000 lir da bo tudi letos vlada dala deželi manj sredstev Biasutti: Krnitev finančnega priliva ogroža avtonomijo FJK TRST — Če bi vlada tudi letos okrnila sred-stVa Furlaniji-Julijski krajini bi znatno omejila aytonomijo te dežele, ki jo jamčita njen poseb-ai statut in ustava. Tako je poudaril predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti po seji de-Zeme vlade, na kateri so proučili nedavno raz-sydbo, s katero je ustavno sodišče zavrnilo pri-pv dežele proti krnitvi finančni sredstev. Vlada 'JK se je obrnila na ustavno sodišče skupaj s Ostalimi 4 deželami s posebnim statutom, po-ern ko je vlada v lanskem finančnem zakonu ZrQanjšala prispevek petim deželam s posebnim f atum za 2.500 milijard lir (Furlaniji -Julijski Krajini je priznala 350 milijard lir manj). , Po seji vlade je Biasutti poudaril, da je Fur-anija-Julijska krajina res zaskrbljena, ker se Postopno uveljavlja linija, ki je v nasprotju z stavnimi načeli decentralizacije in avtonomi-n" Pri tem je dodal, da je z lanskoletnim kleste-!em proračuna vlada priznala Furlaniji-Julij-oh ^raPnr 350 milijard lir manj in to na dveh pčutljivih področjih kot so zdravstvo in prevo-r P-JK je bila sicer pripravljena prispevati k arcevanju, je poudaril Biasutti, vendar pa ni ha pripravljena sprejeti tako hude krnitve, ki 1 irnela zgolj finančne, pač pa tudi politično razsežnost. Ker so se pogajanja z vlado izjalovila, so ®zele s posebnim statum na pobudo F-JK vlo-rj priziv na ustanovno sodišče. V prejšnjih ueh je sodišče priziv zavrnilo, vendar »samo aradi dejstva, ker je vladni ukrep imel značaj Zacasnosti«. Prihodnje leto po tej razsodbi podobna po-eza ne vej m0g0ča Toda dežele s poseb-hh statutom se bodo znašle v zelo kočljivem Položaju, če bo vlada ponovno vztrajala pri svo-^ saj je krnitev sredstev onemogočila jss-»o načrtovanje in je prizadela tudi avtonomijo. Nl namreč avtonomije,« je poudaril predsed- Predsednik deželne vlade Adriano Biasutti nik deželne vlade, »če dežele nimajo možnosti, da načrtujejo uporabo sredstev, ki so jim zajamčena po statutu.« V nadaljevanju je Biasutti poudaril, da z njegovim stališčem soglašata tudi odbornika za finance Rinaldi in za proračun Carbone, ki bosta morala v oblikovanju deželnega proračuna upoštevati razsodbo ustavnega sodišča. Razsodba sodišča, je podčrtal Biasutti, ne olajša dela tistim deželam, ki hočejo voditi razvojno politiko. Predsednik deželne vlade je zato napovedal, da bo stopil v stik z ostalimi deželami s posebnim statutom, da bi spet skupaj nastopile pri vladi in da bi skupaj opozorile parlamentarna predstavništva na ta problem. Dežela proti nepotrebnemu tratenju podtalnih voda Mammijev odgovor senatorju Stojanu Spetiču Z ureditvijo frekvenc možnost televizijskih oddaj v slovenščini TRST — V Furlaniji-Julijski krajini se že vrsto let stalno niža raven podtalnice. Zaradi tega je deželni odbor na predlog odbornika za okolje Angelija včeraj sprejel ukrep o kriterijih za izkoriščanje podtalnih voda. Smisel tega ukrepa, je pojasnil odbornik Angeli, je spodbuditi racionalno izkoriščanje podtalnice v vsej deželi in istočasno zajamčiti zaščito okolja. Po Angelijevih besedah deželno ravnateljstvo za okolje že dalj časa nadzoruje stanje podtalnih voda v vsej deželi. V zadnjem času je zabeležilo znatno upadanje ravni podtalnice v furlanski nižini, ki je kar zaskrbljujoče, čeprav pojav še ni dosegel take stopnje kot v drugih italijanskih deželah. Ravnateljstvo je obenem Judi ugotovilo, da gladina podtalnih voda upada že celo desetletje, pojava pa ne gre pripisati suši in manjši količini padavin. Ena od najhujši posledic nadalnjega upadanja gladine podtalnice bi bilo zmanjšanje nevarno zmanjšanje dotoka vode izvirkom blizu morja, kar bi lahko spremenilo ekološko ravnovesje v lagunah v Maranu in Gradežu. Zaradi tegage bilo ukrepanje deželne uprave nujrfo. Z včerajšnjim odlokom je deželna vlada v bistvu pripravila vrsto navodil za vsa pristojna telesa, ki bodo morala na tej osnovi ukrepati in poskrbeti, da bo voda uporabljena racionalno in da bo odpravljeno vsakršno nepotrebno tratenje tako v industriji kot v ribogojništvu, proizvajanju energije in namakanju. RIM — Televizijski programi v slovenščini na področju Furlanije-Julijske krajine se lahko pričnejo že čez leto dni. Tako je minister za pošte Mammi zagotovil slovenskemu senatorju Stojanu Spetiču med razpravo o novih normah o radijskih in televizijskih oddajah v Italiji. Spetič je ministra že v preteklosti opozoril na dejstvo, da se zakon o reformi RAI iz leta 1975 še vedno ne izvaja v točki, ki predvideva slovenske televizijske programe. Mammi je sen. Spetiču pred nekaj meseci odgovoril, da je konvencija med vlado in RAI dejansko že pripravljena, vendar so - tako je trdil v svojem odgovoru - določene težave zaradi prenasičenosti frekvenc, ki bi bile potrebne za ureditev samostojne deželne "četrte mreže". Slovenski senator se je k zadevi povrnil, ko je minister v senatni zbornici spregovoril o popravku predstavnika "lombardske lige" Bossija, naj bi ukinili "manjšinski člen" zakona iz leta 1975 in ga nadomestili z uvedbo "narečnih televizijskih oddaj". Mammi je Bossiju dejal, da RAI že izvaja ta člen in zagotavlja manjšinam svoje oddaje. Spetič ga je takoj popravil in ugotovil, da Slovenci še vedno čakamo na oddaje, do katerih imamo pravico po zakonu. V nadaljnjem pogovoru je minister zagotovil, da bo problem nerazpoložljivih frekvenc za "četrto manjšinsko omrežje" v naši deželi rešen na osnovi postopka, ki predvideva (v roku enega leta) izdelavo "regulacijskega načrta frekvenc" od dežele do dežele. Ustrezni člen zakona med drugim izrecno poudarja, da morajo dežele in ministrstvo upoštevati "kulturne in entične značilnosti" posameznih dežel in mejnih področij. Sen. Spetič je pozneje komentiral vsebino tega pogovora in obsodil neznosno zavlačevanje vlade. Vsekakor pa je vzel ministrovo obvezo na znanje in poziva demokratične sile v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine, naj se nemudoma soočijo s problemom izdelave predlogov za "regulacijski načrt frekvenc", ki naj zagotovi - ob sočasnih tehničnih in programskih ukrepih RAI - začetek slovenskih televizijskih oddaj že konec pomladi 1991. V tem okviru bi bilo zgrešeno vsiljevati vzporedni podpis konvencije med državo in RAI za slovensko televizijo, ki jo predvideva 15 let star zakon, in oddajami v furlanščini, ki še nimajo normativnega kritja. Prihodnjo soboto in nedeljo v Dreki Praznik emigranta lil — Za izseljence in njihove kdaj 6 80 P0letne počitnice od ne-kraj Priložnost za vrnitev v rodne va i® vradanje domov pa prispe-vesti ?kranjanju vezi, h krepitvi za-Zvp-J.,ln, tradicije. Tudi zaradi tega kih izseljencev iz Fur- PoIer„rJSKe kraiine P1116!3 tucH od H.;.Letoš Lb/11 Nedeljo °bčin nja Izbi13' ki sta jo omogočili larii3 slovenskih izseljencev poigf-^oUjsk® krajine prireja ta. t nih počitnicah praznik emigran-bonjO^ošpji praznik bo prihodnjo so- i v Dreki. Odbola S svojim pristopom in deželno ^ihčna.^’ ?!ški Slo klj^niŠtV0 za izseljeništvo, ni na-,.na: Med vsemi občinami v Be- čaSn* ^oveniji je Dreka v povojnem emir, Plečala največji davek zaradi Se ig c.ije- V zadnjih treh desetletjih en0J fOi.6110 prebivalstvo skrčilo na Zabeip?!}?0, v občini že nekaj let niso CkgK zdi nobenega rojstva. Usoda če se ■ bila najbrž že zapečatena, vračaij1Zseljenci ne bi iz leta v leto Vezi 7 v, rodno vas in s krepitvijo ProtQfI r°dnim krajem hoteli biti tudi PmJpPisti usode lastne zemlje, .khosta emi9lanta Pa ni samo prilik jpL' d® se izseljenci srečajo. Praz-9!ablianVselei tudi priložnost za po-?ie 0J ‘'J6 problemov in za razmišlja-bQ tu^njosU in prihodnosti. Tako «.__ tokrat. V soboto bodo praznik odprli z okroglo mizo o »Diapori in izvirni skupnosti«, h kateri bodo prispevali svoje poglede poslanec Danilo Bertoli, župan Dreke arh. Mario Zufferli in predsednik Zveze izseljencev Ferruccio Clavora. V ospredju razmišljanja bo predvsem poskus, da bi ugotovili možne oblike sodelovanja, ki bi lahko na novi osnovi obnovile družbeno skupnost, ki jo je izseljevanje tako hudo prizadelo in številčno obubožalo. Dreka je z marsikaterega vidika emblematičen primer Beneške Slovenije, saj lahko napoveduje usodo celotne skupnosti, če bodo najboljše sile prisiljene izbrati pot emigracije. Beneški Slovenci imajo izven svojih dolin znaten človeški potencial, ki se ne sme odtujiti, ker je povezovanje z izseljenci odločilne važnosti za preživetje slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini. Po razpravi bodo v soboto zvečer odprli fotografsko razpravo o zgodovini in izročilu neke gorske skupnosti, v nedeljo pa bodo na Solarieh v še neonesnaženem okolju priredili pravi praznik. Na sliki: Solarie, kjer se bodo izseljenci zbrali prihodnjo nedeljo. atovi odnesli jekleno blagajno INbrj— Vrednost plena presega 30 milijonov lir, vendar tatovi tega np m-----; so v noči od petka na soboto ukradli v jnanu jekleno blagajno, se bodo morali kar ključev odprli blagajno in se polastili lir in N Kljnf j j8e<^aniih ugotovitvah policije, so tatovi vlomili v menjalnico z lažni-ki 119 toVon °9nesli šest stotov težko jekleno blagajno. Pri natovarjanju blagaj-2 stanUje rniak so bili tatovi kar hrupni in so zbudili uslužbenca menjalnice, flo^dei V Sproti. Vendar za alarm je bilo že prepozno: ko se je uradnik sl6j bj-pT^ se dogaja, so zlikovci že odbrzeli. Policija je uvedla preiskavo, a c sadu. Želimo resno mladino. Vendar tako, ki se zna nasmehniti. Če imaš vsaj 16 let, te lahko v treh letih pripravimo na zagotovljeno zaposlitev v bolnišnicah, v zasebnih klinikah ali v zdravstvenih centrih. Lahko ti nudimo brezplačne učne knjige in mesečne štipendije kot odškodnino za tvoja prizadevanja. S pomočjo neprestano novih in drugačnih tečajev ti lahko omogočimo dostop do najbolj zaže-Ijenih bolnišničnih storitev: od porodnih do kirurških sob in do operativnih central 118', ki predstavljajo komaj ustanovljeno Deželno hitro pomoč. Nečesa pa te ne moremo naučiti: smehljaja. Tega boš moral učiti vsak dan ti sam, in sicer osebe, ki jih boš srečeval. Torej: si pripravljen za šolo, ki je drugačna od vseh ostalih? V Furlaniji Julijski krajini je kar 11 sol za poklicne bolničarje. Za informativno gradivo povprašaj pri svoji krajevni zdravstveni enoti: vpisovanje se bo zaključilo 31- avgusta. vr Sole za poklicne bolničarje 8 Na pobudo Deželnega ravnateljstva za zdravstvo Furlanije-Julijske krajine. Italijanska industrija zdrava, toda... Glavne točke pokojninske reforme za vse obrtnike, trgovce in kmete MILAN — Na industrijskem področju je »podjetje« Italija doseglo v letu 1989 dobre rezultate, kljub temu pa bo treba v prihodnje paziti, ker je ob pozitivnih tudi nekaj senčnih aspektov: dobiček se je v primerjavi s prometom zmanjšal zlasti za srednja podjetja, zadolženost pa je poskočila. To je slika raziskave Mediobance na osnovi skupnih podatkov 1.743 italijanskih podjetij. Izvedenci Mediobance so v bistvu sešteli obračune in proračune najbolj reprezentativnih italijanskih industrijskih in storitvenih podjetij in jih obravnavali, kot da bi šlo za eno samo veliko podjetje. Podatki iz desetletja 1980-89 kažejo, da je krivulja rasti dosegla vrh in da se je trend obrnil. Obrat krivulje pa ni primerljiv s tistim ob koncu sedemdesetih let, saj se trend sedaj spreminja v zdravem sistemu, medtem ko je bilo stanje ob koncu sedemdesetih let veliko bolj zaskrbljujoče. V lanskem letu so omenjena podjetja znatno povečala promet (11,7 odstotka), največji pospešek pa je rast prometa dosegla v rudarskem, slaščičarskem in energetskem sektorju in tudi dobiček je po obračunskih podatkih znatno narasel. Na ta podatek pa so vplivali obračunski prijemi, ki so prikazali znatno naraščanje dohodka, medtem ko je bila realna rast dobička znatno manjša. Izboljšanje splošne situacije pa se bije z drugim podatkom: število pasivnih podjetij se je v enem letu dvignilo od 262 na 291. Vse to kaže, da se donosnost italijanskih podjetij v lanskem letu ni dvignila. Raziskava opozarja na razliko med javnimi in zasebnimi podjetji, obenem pa dokazuje, da v procesu evropske integracija majhna podjetja niso več tako donosna. Samo veliki bodo imeli dovolj sredstev za raziskave in posodabljanje proizvodnega procesa, da bodo lahko ohranili donosnost. Raziskava opozarja tudi na znatno večjo zadolženost podjetij v primerjavi z lanskim letom. V primerjavi s prejšnjim desetletjem pa je stanje bistveno boljše: tedaj so imela podjetja 9,4 lire dolga za vsako liro lastnih sredstev, danes pa le 3,2 lire dolga. Prejšnji teden je pristojna senatna komisija dokončno odobrila besedilo pokojninske reforme za samostojne delavce, ki so zavarovani pri posebnih skladih obrtnikov, trgovcev oziroma kmetov. Na ta ukrep je bilo treba čakati dolgih dvanajst let preden je prišlo med političnimi silami in sindikalnimi predstavništvi do dogovora o vsebinski zasnovi reforme. Nova zakonodaja sicer nalaga samostojnim delavcem večja bremena za socialne dajatve, vendar pa po drugi strani priznava dokaj ugodnejši izračun pokojninskih prejemkov. Doslej je INPS zavarovancem forfetarno priznaval 10.000 lir pokojnine za vsako leto zavarovanja in v nobenem primeru ni mogla pokojnina preseči po zakonu določenega minimalnega zneska. Od julija dalje pa se je režim bistveno spremenil in pokojnine bodo sedaj višje in predvsem pravičneje odmerjene z ozirom na razsežnost podjetniške dejavnosti in obseg ustvarjenega dohodka. S tega vidika torej lahko ocenimo reformo kot pomemben korak v smeri pravične socialne ureditve statusa samostojnih delavcev. Reforma je začela veljati s 1. julijem 1990 in prinaša štiri bistvene novosti: 1. višina zavarovalnih prispevkov bo odvisna od podjetniškega dohodka; 2. pri izračunu pokojninske osnove bo merodajen povprečni dohodek v zadnjem desetletju; 3. na prošnjo upravičencev bo INPS od julija 1990 dalje ponovno odmeril pokojnine bivših zavarovancev, ki so se upokojili med 1. januarjem 1982 in 30. junijem 1990; 4. od 1. januarja 1991 bo odpravljena velika krivica kmečkim vdovam, ki bodo vendarle lahko uveljavile družinsko pokojnino po pokojnem možu, ki je umrl pred 2. majem 1969 oziroma se je upokojil pred 1. januarjem 1970. OBRTNIKI IN TRGOVCI 1. PRISPEVKI Zavarovalni prispevki za pokojninski sklad so doslej poleg fiksnega zneska zaobjemali tudi odstotno dajatev v višini 4 odstotkov dohodka za obrtnike, oziroma 4,20 odstotka za trgovce in gostince. S 1. julijem 1990 so ukinili fiksni prispevek in so povišali odstotno dajatev na 12 odst. podjetniškega dohodka v prejšnjem letu, kot izhaja iz davčne prijave IRPEF. Za trgovske oziroma obrtniške pomočnike, ki niso še dopolnili 21. leta starosti, je predvidena olajšava in prispevek znaša 9 odst. Določeni sta tudi minimalna in maksimalna meja socialnih dajatev. Najnižji letni dohodek, ki je osnova za izračun odstotnega prispevka, je vezan na minimalno plačo odvisnih delavcev v obrtniškem, oziroma trgovskem sektorju na začetku leta in torej za leto 1990 znaša 14.361.000 lir. Za drugo šestmesečje 1990 morajo zavarovanci plačati za pokojninski sklad najmanj 861.660 lir in morebitno razliko bodo morali poravnati do 30. junija 1991. Zgornja meja dohodka pa se določa na osnovi "pokojninske strehe" za odvisne delavce, ki se poveča še za dve tretjini. Za leta 1990 torej maksimalni dohodek znaša 74.746.666 lir (44.848.000 + 29.898.666). Če ima lastnik podjetja tudi pomočnike, delež le-teh ne more presegati 49 odst. podjetniškega dohodka. Prispevke plačujejo zavarovanci še vedno v štirih trimesečnih obrokih s petdnevno anticipacijo v primerjavi z dosedanjo zakonodajo (20. aprila, 20. julija, 20. oktobra in 20. januarja), morebitno razliko pa v dveh obrokih z zapadlostjo 20. julija in 20. oktobra. Zapadlost in torej možnost izterjevanja prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje se je podvojila od sedanjih petih na deset let. Spremenil se je tudi režim plačevanja prostovoljnih prispevkov, ki se odmerjajo na osnovi osmih dohodkovnih razredov z ozirom na povprečje podjetniškega dohodka v zadnjih treh letih. 2. POKOJNINA Od 1. julija 1990 se pokojnine obrtnikov in trgovcev izračunavajo na osnovi povprečnega podjetniškega dohodka v zadnjih desetih letih, pri čemer se zneski ovrednotijo na osnovi porasta življenjskih stroškov po ugotovitvah statističnega zavoda ISTAT. Ker je režim delnega odstotnega plačevanja (obrtnfki 4 odst., trgovci 4,20 odst.) v veljavi od leta 1982, so za prejšnja leta po zakonu določeni forfetarni povprečni dohodki. Za vsako leto zavarovanja pokojnina znaša 2 odst. in za polno dobo 40 let največ 80 odst. prej omenjenega dohodkovnega povprečja. Tudi pri izračunu pokojnine se upošteva po zakonu določen minimalni forfetarni dohodek, za visoke dohodke nad "pokojninsko streho" pa se, podobno kot že velja za odvisne delavce, odstotek postopoma niža in se pri maksimalnem dopustnem dohodku zreducira na en odstotek za vsako leto zavarovanja. 3. PONOVNA ODMERA POKOJNINE INPS bo od 1. julija 1990 ponovno odmeril pokojnino obrtnikov in trgovcev, ki so se upokojili med 1. januarjem 1982 in 30. junijem 1990, če bodo na podlagi nove zakonodaje pridobili pravico do višjega pokojninskega zneska. V veliki večini se bodo zneski pokojnin skoraj podvojili. KMETJE 1. PRISPEVKI Namesto dosedanjega fiksnega zneska za pokojninski sklad, so od 1. julija 1990 kmečki zava- rovanci dolžni plačevati prispevke na osnovi štirih pasov konvencionalnega agrarnega dohodka, ki se nanaša na kulturo in razsežnost obdelanih površin oziroma število glav živine. Ministrstvo za delo in socialno varstvo bo določilo višino p°' vprečnega konvencionalnega dohodka, ki se upošteva bodisi za izračun višine prispevkov, kot tudi odgovarjajoče pokojnine. Socialne dajatve znašajo 12 odst. obdavčljivega dohodka, ozirom8 9 odst. za kmečke obrate na goratih območjih-Aktivne enote pod 21. letom plačajo le 9,50 odst-, oziroma 4,50 odst. na goratih predelih. Do 30. junija 1991 bodo morali zavarovanci poravnati razliko za drugi semester 1990, ukinjen pa je dodatni prispevek. Do konca leta 1990 morajo lastniki kmečkih podjetij javiti zavodu za poenotene kmečke prispevke SCAU točne podatke o razsežnosti obdelanih površin in o številu glav živine-Plačevanje prostovoljnih prispevkov od 1. julij8 1990 poteka po novih kriterijih, ki imajo za osnovo štiri konvencionalne dohodkovne razrede. Do 31. decembra 1991 lahko vložijo prošnjo za odkup delovne dobe kmečki zavarovanci, ki zaradi posebne omejevalne zakonodaje niso v razdobju 1-januar 1957 - 31. december 1961 imeli akreditiranih vseh 104 delovnih dni na leto. 2. POKOJNINA Od 1. julija 1990 dalje kmečko pokojnino izračunamo tako, da 2 odstotka pripadajočega forfe-tarnega dohodka v zadnjih desetih letih pomnožimo s številom let zavarovalne dobe. Forfetarni dohodek se vsako leto ovrednoti na podlagi gibanja življenjskih stroškov. Pokojninska osnova bo na osnovi nove zakonodaje v večini primerom ugodnejša, vsekakor pa je zagotovljena vsaj minimalna pokojnina, kot je to veljalo že v dosedanji praksi. 3. PONOVNO ODMERA POKOJNINE Kmetje, ki so se upokojili med 1. januarjem 1982 in 30. junijem 1990 lahko zahtevajo ponovno odmero pokojnine v skladu z novo zakonodajo. 4. PRIZNANA PRAVICA DO KMEČKE DRUŽINSKE POKOJNINE Nova zakonodaja vendarle odpravlja staro diskriminatorsko normo in priznava pravico do kmečke družinske pokojnine tudi vdovam, katerih soprog je umrl pred 2. majem 1969 oziroma se je upokojil pred 1. januarjem 1970. Pravico do kmečke družinske pokojnine bodo upravičenke oziroma upravičenci lahko uveljavili od 1. januarja 1991 dalje. BORIS SIMONETA Posledice vojne vihre Se o civilni odgovornosti Po krajšem premoru bo v tej številki še govor o civilni odgovornosti. Potem ko smo zadnjič pregledali vsa zavarovanja civilne odgovornosti, ki jih zavarovalne družbe predvidevajo, zaključujemo argument z navedbo obveznih polic civilne odgovornosti do tretjih oseb in z opisom civilne odgovornosti delodajalca do svojih uslužbencev. Ne bo odveč še enkrat poudariti, da te police krijejo škodo, nenamerno povzročeno tretjim osebam, ki izhaja iz izven pogodbene civilne odgovornosti (da ločimo od pogodbene civilne odgovornosti: če dve osebi skleneta neko pogodbo in ena oškoduje drugo zaradi kršitve pogodbe, ta mora škodo poravnati; dolžnost pa v tem primeru izhaja iz neizpolnitve pogodbe in ne iz kršitve primarnih pravic). Zavarovalne police civilne odgovornosti ne krijejo odgovornosti, ki izhaja iz neizpolnitve pogodbe, razen v zelo redkih primerih. Nekatera zavarovanja civilne odgovornosti so postala obvezna po zakonu, ker se nanašajo na dejavnosti, ki lahko povzročijo škode, katerih posledice vplivajo na kak zaščiten socialni interes. Vsi poznajo n.pr. zakon št. 990 iz leta 1969, ki obvezuje voznike, da se zavarujejo za civilno odgovornost motornih vozil in plovil. Obstajajo druga obvezna zavarovanja civilne odgovornosti, ki zadevajo zračno plovbo, jedrske centrale, krajevne zdravstvene enote (za odgovornost zdravnikov in drugih uslužbencev), plinske jeklenke (za civilno odgovornost bodisi prodajalca kot uporabnika), lovce, potovalne urade (civilna odgovornost do potnikov), podjetja, ki izvajajo prodajo na domu ali po pošti (za škodo, ki jo lahko povzroči prodani proizvod ali pa tudi prodajalec: če n.pr. pri dokazovanju dobrote čistilnega praška pokvari dragocen tepih kupcu). Druga obvezna zavarovanja civilne odgovornosti zadevajo še zavarovalne brokerje in družb za preverjanje proračunov, za katere je ta polica obvezna za vpis v poklicne sezname sezname, in krije morebitne nemarnosti in napake pri opravljanju posla. Obvezno morajo biti zavarovani tudi prodajalci vrednotnic po domovih (za civilno odgovornost do oseb, katerim prodajajo) in še kadri in uslužbenci podjetja za škode, ki jih lahko povzročijo tretjim osebam med opravljanjem poklicnih dejavnosti. Ker je precej težavno ločiti uslužbence, ki so bolj ali manj izpostavljeni riziku civilne odgovornosti do tretjih oseb, je zavarovanje predvideno na splošno za vse uslužbence in spada v bolj obširno polico, ki zavaruje civilno odgovornost celega podjetja. V okviru zavarovanj civilne odgovornosti obrtniških, gospodarstvenih in servisnih dejavnosti obstaja tudi zavarovanje civilne odgovornosti do uslužbencev (R.C.O.) Delodajalec, ki je poskrbel za obvezno zavarovanje pri 1NAIL (Istituto Nazionale per l'Assi-curazione contro gli infortuni sul lavoro) vseh svojih uslužbencev za nezgode, ki se jim lahko pripetijo med opravljanjem poklicnih dejavnosti, in civilno odgovoren za te nezgode. Delodajalec pa ostane civilno odgovoren, če je nezgoda nastala po njegovi krivdi ali po krivdi kakega drugega uslužbenca (dejanje mora biti kazensko prisodljivo). V tem primeru lahko INAIL terja od delodajalca že izplačano odškodnino za nezgodo, ali pa mora delodajalec izplačati višjo odškodnino za škodo, ki jo je ponesrečenec utrpel in katero INAIL ni poravnala ali ni v celoti poravnala (n.pr. moralno škodo ali tudi nekatere premoženjske škode, katere INAIL le delno izplačuje). Zavarovalna družba prevzame v svoje breme, največ do izbrane zavarovalne vsote, odškodnino, ki bi jo moral zavarovanec odšteti tretji osebi za povzročeno škodo. Zavarovalne vsote, ki jih zavarovanec izbere, so odvisne od dejavnosti zavarovanca (v glavnem se glede na to, koliko je dejavnost nevarna) in od vrste uporabnikov na katere se zavarovanec obrača s svojo dejavnostjo. Podjetje, ki izkopava jarke za vodovodne cevi na odprtem zemljišču, daleč od električnih in telefonskih napeljav, ima manj možnosti, da povzroči kako škodo od podjetja, ki izkopava jarke v samem mestnem centru, kjer lahko z veliko lahkoto prebije druge, že nastavljene cevi ali napeljave. Zato bo tudi zavarovalna vsota drugega podjetja znatno višja. Tako tudi n.pr. frizer, ki dela na podeželju z ne preveč zahtevnimi strankami, bo imel nižje zavarovalne vsote za civilno odgovornost do svojih strank od modnega frizerja, ki dela v mestu in šteje med svoje stranke ugledne osebnosti. Premije so potem sorazmerne višini rizika, ki ga zavarovana dejavnost predstavlja, izbranim zavarovalnim vsotam in najrazličnejšim dodatnim garancijam, za katere lahko zavarovanec vpraša, tako da si ustvari sebi najbolj ustrezno polico. Pišite in odgovorili bomo na vaša vprašanja o zavarovanju! PRIMORSKI DNEVNIK - Rubrika zavarovalni problemi ali pa NORICUM - Ul. Valdirivo 21 - Trst MILAN — Vojna vihra v Zalivu je vplivala negativno na milansko borzo kot na vse evropske in svetovne trge valut in vrednostnih papirjev. V Milanu pa je povzročila še večji padec, saj je še zaostrila pogoje na trgu, ki že itak preživlja precejšnjo krizo. V enem tednu je kazalec MIB izgubil 4,69 odstotka vrednosti in pristal na koti 1015, kar je za komaj 1,5 odstotka več kot v začetku letošnjega leta. Uradne razlage padca se sklicujejo sicer na iraško invazijo Kuvajta, toda šibkost milanske borze je posledica predvsem notranjih bolezenskih klic. Potek borze v minulem tednu to jasno kaže. V ponedeljek je bil trg izredno šibak, v torek so brez prevelikih težav prebredli tehnični trenutek likvidacije, v sredo pa je borza že spet izgubila 1,31 odstotka. Tega padca si nihče od opazovalcev ne zna povsem razložiti. Nekateri navajajo domnevne težave finančnih družb, drugi se sklicujejo na posledice trenutne politične negotovosti v državi, tretji si težave razlagajo z umikom tujih investitorjev in z dejstvom, da je marsikateri operater pred začetkom počitnic prodal delnice in vrednostne papirje. Borze, ki očitno še občuti posledice tradicionalnih slabosti italijanskega trga, ni predramila niti napove dogovora med Fiatom in Fordom na pog' ročju kmetijskih strojev. Delnice itah' janskega avtomobilskega koncerna s° v tem tednu izgubile 3,59 odstotka in pristale pri 8.455 lirah proti 8.770 lirah1 tedna prej. Precej protislovno so bil sprejete delnice grupe Ferruzzi, ki s° bile minuli teden prvič ves teden h® trgu. Delnice Montedisona so pridob1' le 0,36 odstotka, medtem ko so deln-^® Agricola nekoliko izgubile. Prav tak so nekoliko padle delnice Enirnon • Dokaj slabo je šlo tudi De Benedettij8: saj so delnice Olivetti izgubile škof8! 5 odstotkov, delnice CIR pa nekaj n® 6 odstotkov. Slabo so se odrezale d® niče bančnih družb, ki so bile dol?^ časa lokomotiva milanskega trga, n bolje pa se ni godilo zavarovaln1 vrednostnim papirjem. Težave so z® in 8 beležili tudi na ožjem tržišču trgu vrednosti s stalnim donosom. Valutni trg je tudi kazal doka] protislovja. Ameriški dolar je najp] išnj® lO' padel, nato se je okrepil po iraški ^ vaziji Kuvajta, že dan potem pa je sp zdrknil na nižjo kotacijo. Marka s® I približala spodnji meji možne oscil8 ^ je in lira je nekoliko pridobila tudi odnosu do drugih evropskih valut- Rey: Recesije ne bo MILAN — Hitra upočasnitev avtomobilskega trga še ne napoveduje je. Tako trdi ekonomski izvedenec in predsednik statističnega zavoda i-5 .g Guido Rey v intervjuju z gospodarskim tednikom II Mondo. Po mnenju .jLuh namreč upočasnitev avtomobilskega trga nekaj normalnega po boomu Pre]ernb-let. V družbi, v kateri ima vse večji pomen terciarni sektor kriza sicer pom nega sektorja, kot je avtomobilski, ne more biti znanilka splošne krize. u£in-Glede državne blagajne je Rey mnenja, da običajno ostre terapije nis° vneIn kovite. »Vprašanje državnega primanjkljaja je treba rešiti v daljšem oa®?:n n® obdobju, politiki pa morajo seveda sprejeti lastne odgovornosti in odločal1 njai smejo dopuščati, da odloča naslovnik ukrepov. Če ne bo sposobnosti odl° se rezultati ne bodo izboljšali,« trdi predsednik ISTAT. ki 9a V intervjuju Rey opozarja tudi na drugačno porazdelitev dohodka, ^orjSt povzroča državni primankljaj. V osemdesetih letih je bilo opaziti premik v vne finančnega kapitala, kar ni naključje, saj je bilo treba finansirati Potre.be ?Lqnil8 blagajne, ne da bi povečali monetarne mase. Zaradi tega pa se je a ^nih donosnost finančnega kapitala, da bi lahko podprli dohodek manj .P1®, a0vO' slojev. Perverzno spiralo se lahko po oceni Reya prekine le z družbenim “9 j jn rom, ki ga morajo sooblikovati vsi družbeni dejavniki in ne samo podjet delavci. UNIVERZE Univerza v Trstu razpisuje javni natečaj za ^delavca tehničnega urada termične centrale. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti fakultet ^a inženirstvo in arhitekturo ali kdor je končal 0 0 za geometre, gradbene izvedence in tehnič-do-industrijske izvedence in je bil štiri leta z isto valifikacijo zaposlen v državni službi. Rok za ''Pis na natečaj zapade 24. avgusta 1990. Proš-djo za vpis morajo interesenti napisati po vzorcu, 1 ga dobijo v uradnem listu in jo morajo z ove-f°vljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju Pogojev poslati na naslov: Al Magnifico Rettore, diversita degli Studi di Trieste, Piazzale Euro-?a j; Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti °bijo tudi v uradu za osebje tržaške Univerze, a ostale informacije glej posebno izdajo Urad-j ga lista - Natečaji in izpiti - št. 58 bis z dne 24. )ullja 1990. Univerza v Benetkah razpisuje javni natečaj ^ H raziskovalcev skupine predmetov št. N01, °4, p01i pQ2 pQ4i pQ5 fakultete za ekonomijo. ? atečaja se lahko udeležijo diplomanti fakultet a ekonomijo, pravo, politične vede, bančne ede, arhitekturo, urbanistiko, statistiko, sociolo-I b°' filozofijo, zavarovalne vede, inženirstvo itd. pjdle diplome so navedene v Uradnem listu). 19o Za VP*S na natetai zapade 11. septembra PO’ Prošnjo za vpis morajo interesenti napisati P° vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu in jo 0raj° z overovljenim podpisom in z dokazili o Polnjevanju pogojev poslati na naslov: Univer-1 a degli Studi di Venezia, Ufficio personale do-edte, Dorsoduro št. 3246, Benetke. Vzorec za Prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v tajništvu niVerze v Benetkah. Za ostale informacije glej p°sebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti ~55 bis z dne 13 julija 1990. , Univerza v Benetkah razpisuje javni natečaj cj. ^hničnega sodelavca oddelka za administra-. in računovodstvo. Natečaja se lahko udeleži-tj.^tplomanti fakultet za ekonomijo, pravo, poli-Veri6 .vede’ statistiko, ekonomske in bančne jezike in tujo literaturo. Natečaja se lahko ^beleži j.. tudi, kdor je končal višjo šolo in je že rifl* teta zaposlen v državni službi ali v službi kri Vnega pomena kot tehnični sodelavec ali °r je že pet let z nižjo kvalifikacijo zaposlen qv PPtverzi. Rok za vpis na natečaj zapade 20. g««a 1990. Prošnjo za vpis morajo interesenti Plsati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu lajo Morajo z overovljenim podpisom in z doka- (j0 izpolnjevanju pogojev poslati na naslov: na,aVersita degli Studi di Venezia, Ufficio perso-3 tecnico amministrativo, Dorsoduro št. 3246, ^i Petke. Vzorec za prošnjo lahko interesenti do-°st itU<^ v tajništvu Univerze v Benetkah. Za list 6 formacije glej posebno izdajo Uradnega 1990 ^eteenji in izpiti - št. 57 bis z dne 25. maja SU:^aška krajevna zdravstvena enota razpi-hi(r dvni natečaj za zdravstvenega sodelavca za Nat ?0.’ nalezljive bolezni in javno zdravstvo. r,.efaja se lahko udeleži, kdor še nima 46 let v®n izjem, ki jih predvideva zakon), je bil že 2ii ) .Pet let zaposlen kot zdravstveni sodelavec vPis *en° a*i ie spsoializirnn v tej disciplini, je g0j an v poklicni seznam in izpolnjuje ostale po- navedene v Deželnem vestniku št. 77 z dne kf, lUnija 1990. Rok za vpis na natečaj bo na deiJi0 °bjavljen v Uradnem listu in bo zapa-m0r45 dni po objavi. Prošnjo za vpis na natečaj j0 ^a|° interesenti napisati po vzorcu, ki ga dobi-pQ , Uradnem listu in jo morajo z overovljenim Poslae0m in 2 dokazili 0 izpolnjevanju pogojev ®stin 1 na naslov: Unita sanitaria locale n. 1 Tri-f0t a’ via Farneto 3, 34100 Trst. Podrobnejše in-aista^ie lahko interesenti dobijo tudi na admi-ativnem oddelku za osebje TKZE. suj/^ka krajevna zdravstvena enota razpi-logJavni natečaj za asistenta-zdravnika kardio-r Vseni z ve,iko težavnejšo, kot so pričakovali pred odhodom, in to Pove,n9alo nta<** slab>h ruskih cest in pretežno slabega vremena, ki jih je hip- tek kn Poti Pr°ti Moskvi. Veliko težavnejši kot prvi del se je izkazal hort6'..PodrnhSO v enem dnevu morali prevoziti 830 km dolgo pot iz Kijeva do raj niih števinP81* ° njihovih dogodivščinah bomo vsekakor objavili v pri-Lur,I)0Polgnpkah. Na posnetku Maria Magajne vidimo kolesarje, ki so vče-an° b(1, ^ srečno prispeli na Prosek. Z leve proti desni: Ivan Sardoč, avec, Zdravko Skupek in Marino Bonaldi. Na karnijskem pogorju Grauzaria tržaški alpinist ob življenje Med plezanjem v steni Sfinge na območju pogorja Grauzaria (Moggio Udinese) se je včeraj zjutraj smrtno ponesrečil 42-letni Tržačan Sergio De Giosa iz Ul. Borghi 26. Alpinist se je proti vrhu podal po smeri Soravito-Gilberti, ki sicer ni posebno težavna (uvrščena je med tretjo in četrto težavnostjo stopnjo), je pa dolga, saj je treba preplezati okrog 400 metrov. De Giosa je vodil navezo, v kateri je bil še njegov 44-letni tržaški prijatelj Ar-geo Coslovich iz Ul. Pirano 9, ki se v nesreči ni poškodoval, doživel pa je hud psihični šok. Reševalcem je povedal, da sta se z De Gioso podala v steno okrog 9.30, nesreča pa se je pripetila nekaj pred 11. uro, ko sta preplezala približno 280 metrov stene. Coslovich je takrat stal pod previsom in varoval prijatelja, ki je nenadoma izgubil ravnotežje in padel kakih 20-30 metrov nižje, kjer je silovito Udaril z glavo ob steno. Coslovich ga je zadržal, vendar za padlega alpinista ni bilo več pomoči: kljub klicanju in prigovarjanju ni pokazal znakov življenja. Coslovicheve obupane klice na pomoč so slišali nekateri izletniki, ki so takoj obvestili upravnika planinskega doma Grauzaria. Ko je ta zavrtel telefon, se je začela reševalna akcija, v kateri so sodelovali finančni stražniki z Nevejskega sedla, prostovoljci gorske reševalne službe iz Mog-gia Udinese in vojaški helikopter iz Casarse, ki je reševalce prepeljal pod steno. Kot nam je povedal vodja gorske reševalne službe finančnih stražnikov z Nevejskega sedla Giampietro Zanni, ki se je osebno udeležil reševalne akcije/je De Giosa padel, ker se mu je izpulil oprimek. Za vrhove na področju planine Grauzaria ni to nič čudnega, saj so znani po tem, da je ostenje izredno krušljivo in zato skrajno nevarno. Prav zaradi te nevarnosti se je včerajšnja reševalna akcija končala šele okrog 19. ure. De Giosovo truplo so prepeljali v mrtvašnico v Moggio Udinese, zdravnik pa je ugotovil, da si je pri padcu prebil lobanjo in zlomil več kosti. Jutri bo na Trgu Unita koncert občinskega pihalnega orkestra "Giuseppe Verdi". Godba, ki jo vodi Lidiano Azzopardo bo po uvodnem maršu izvajala godbe Verdija, Giordana, Rossinija, Puc-cinia in Teikeja. Koncert se bo pričel ob 20.30. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja in spoštovanja do našega dragega in nepozabnega Silvana Scroccara se iskreno zahvaljujemo fantom in dekletom, pevcem, gospodu župniku, vaščanom Boršta in Zabrežca ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Zabrežec, Boljunec, 5. avgusta 1990 Ob izgubi dragega očeta izrekajo iskreno sožalje Darki, Sergiju in svojcem Neva, Paolo, Gerdy, Inko in nonka Tatjana Ob izgubi dragega očeta sočustvujeta s Sergijem, Darko in svojci Marisa in Danilo Pilat ŠD ZARJA BAZOVICA prireja danes, 5. t. m., na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici ŠPORTNI PRAZNIK Zvečer bo igral ansambel KRT. Zajedačo in pijačo bo poskrblje- SKLAD MITJA ČUK Vpisovanje za POLETNO SREDIŠČE se bo vršilo jutri, 6. t. m., od 8. do 14. ure na Opčinah, Proseška 133. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP - D' Annunzijev drevored 44 - Miramarski drevored 49 - Istrska ulica 50 - Ul. I. Svevo 21 TOTAL - Ul. F. Severo 2/2 - Largo A. canal 1/1/ - Devin-Nabrežina 129 - Ul. D’ Alviano 14 - Nabrežje Grumula 12 - Strada del Friuli 7 - Ul. Revoltella 110/2 ESSO - Nabrežje N. Sauro 8 - Sesljan (drž. cesta 14) - Trg Valmaura 4 - Ul. F. Severo 8/10 - Miramarski drevored 267/1 IP - Ul. Giulia 58 - Ul. Carducci 12 API - Passeggio S. Andrea SAMOSTOJNI: SIAT - Trg Cagni 6 NOČNE ČRPALKE -SELE SERVICE FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH AGIP - Devin (sever) - Devin (jug) ZAHVALA Animatorke poletnega središča v Nabrežini se lepo zahvaljujejo Hranilnici in posojilnici v Nabrežini, občinski upravi občine Devin-Nabrežina, SKD Igo Gruden, ŠD Sokol, vsem trgovinam v Nabrežini, trgovini gradbenega materiala Terčon iz Sesijana in vsem ostalim, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu letošnjega poletnega živžava. ŠD VESNA priredi danes, 5. avgusta ŠAGRO na vrtu Ljudskega doma v Križu. Igral bo ansambel LO ZODIACO Ob 21. uri žrebanje loterije. PRVI VAŠKI POLETNI PRAZNIK V TREBČAH Danes, 5. t. m., ob 18. uri koncert godbe na pihala V. PARMA IZ TREBČ - ples z ansamblom ZVEZDE Jutri, 6. t. m., ples z ansamblom ZVEZDE koncerti Godba na pihala »Giuseppe Verdi« Jutri, 6. t. m., ob 20.30 bo na Trgu Unita nastopila godba na pihala G. Verdi. Pod vodstvom Lidiana Azzoparda bo za uvod izvedla koračnico, nato pa znane skladbe Verdija, Rossinija in Puccinija. razstave V foyerju Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10, je na ogled razstava DRA-GADRUŠKOVIČA. Na Gradu Sv. Justa bo do konca avgusta na ogled razstava o ruskemu slikarju, kostumistu in designerju Erteju. Urnik: vsak dan od 10. do 19. ure. Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah razstavlja do 15. t. m. slikarka LAURA ORMAS. Urnik: samo ob delavnikih od 9. do 13.30. Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu razstavlja do 16. t. m. slikar G. CLAUDIO MARINI. Urnik: samo ob delavnikih od 9. do 13. in od 17. do 19. ure. kino ARISTON - 21.15 Sesso, bugie e video-tapes. EXCELSIOR - Zaprto. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Trappola per un killer, i. Kevin Costner. NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Ho sposato un fantasma, kom., i. Steve Martin, Lily Tomlin. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Kickbo-xer 2 - Senza esclusione di colpi, i. Jean Claude Van Damme. NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Pepi, Luci, Bom e le altre ragazze del muc-chio, r. P. Almodovar, □ □ GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Alterazio-ne genetica. MIGNON - Zaprto LJUDSKI VRT - 21.15 Tango e Cash. Jutri La bella addormentata del bos- co, risani film. EDEN - 15.30, 22.00 Vergini corpi Ire-menti, porn., O □ CAPITOL - 17.00, 22.00 Senti chi parla, i. John Travolta. LUMIERE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 La sposa superse-xy, porn. □ □ . Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ ŠAGRA V PREBENEGU Danes, 5. avgusta, ob 18.30 nastop godbe na pihala Breg, ob 21. uri ples z ansamblom POMLAD Jutri, 6. avgusta, ob 21. uri ples z ansamblom HAPPY DAV. izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja izlet v sredo, 22. avgusta, v Ilirsko Bistrico in na Mašun, kjer se bomo srečali s pobratenim društvom. Obiskali bomo grad Prem in Pregarje. Vpisovanje v četrtek, 9. avgusta, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih. Ob slavju 50-letnice vabijo letniki 1940 iz devinsko-nabrežinske občine (tudi izseljenci) na izlet v Salzburg 8. in 9. septembra. Podrobnejše informacije dobite v popoldanskih urah na tel. št. 299586 (Duško) ali 291244 (Vinko). Vpisovanje: Agraria Stanissa - Nabrežina. razna obvestila Uprava občine Zgonik obvešča, da bo občinska knjižnica v Saležu zaprta od 6. do 20. t. m. Sedeži VZPI-ANPI, ANED in ANP- PIA v Ul. Crispi 3, bodo zaprti «aradi poletnih počitnic do 31. t. m. Kmečka zveza obvešča svoje člane, da bodo v mesecu avgustu njeni uradi na Opčinah in v Nabrežini zaprti,- nadalje obvešča, da bodo njeni uradi v Trstu 13. in 14. t. m. zaprti zaradi dopustov. razne prireditve SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom - TABOR '90 - V petek, 10. t. m., ob 21. uri odprtje razstave ŽIVA OBRT lončas-ke zadruge 'Lipa'' iz Špetra in krožek Tabor OB PLETENJU ŠE KAJ.. Zabavale vas bodo venderigle Vanka in Tonca. V nedeljo, 12. t. m., ob 9. uri otroški ex tempore, ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri nastop baletne skupine ŠD Mladina iz Križa in folklorne skupine osnovne šole F. Bevk iz Opčin ( vodi Anka Kocjančič), ob 20, uri ples z ansamblom Hap-py day. V ponedeljek, 13. t. m., ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Karavanke. V torek, 14, t. m., ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20, uri ples z ansamblom Taims. V sredo, 15. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri koncert godbe na pihala iz Ricmanj - kapelnik Ennio Krisanovsky ter ob 20. uri ples z ansamblom Taims. čestitke V sredo, 1. t. m., je praznovala svoj 10. rojstni dan naša draga MARJANA OLENIK iz Mačkolj. Vse najboljše ji želijo vsi, ki jo imajo radi. V NABREŽINI prodajamo eno dvodružinske vile salon 2-3 sobe - kuhinja sanitarije - taverna - box senčnat vrt. OUATTROMURA Tel. (040)578944 včeraj - danes Danes, NEDELJA, 5. avgusta 1990 MARIJA SNEŽNA Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 20.29 - Dolžina dneva 14.36,- Luna vzide ob 19.58 in zatone ob 4.19. Jutri, PONEDELJEK, 6. avgusta 1990 LJUBO PLIMOVANJE DANES: ob 3.55 najnižja -60 cm, ob 10.38 najvišja 37 cm, ob 16.03 najnižja -14 cm, ob 21.37 najvišja 42 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 4.20 najnižja -63 cm, ob 10.58 najvišja 42 cm, ob 16.34 najnižja -21 cm, ob 22.12 najvišja 44 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 30.3 stopinje, zračni tlak 1021,2 mb rahlo pada, veter severovzhodnik 8 km na uro, vlaga 34-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Martin Pečenik, Fran-cesco Curči, Nika Racman. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 772996 UMRLI SO: 63-letni Guido Bidussi, 68-letni Temistocle Eustratiadi, 88-letni Gi-ovanni Dellore, 82-letni Bruno Mulich, 81-letni Luigi Kandias, 82-letna Giovan-na Barbo, 86-letni Gualberto Gentili, 68-letni Sigismondo Affatati, 83-letna Maria Micheli, 97-letna Evelyn Greenham, 97-letna Antonia Kobau, 86-letna Rosina Rodella, 82-letna Elena Balas. SLUŽBA LEKARN Nedelja, 5. avgusta 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, MILJE - Lungomare Vene-zia 3. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. Aprila 6 (Naselje sv. Sergija), MILJE - Lungomare Venezia 3. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, MILJE - Lungomare Venezia 3, PROSEK (tel. 225141, 225340) - Odprta od 8.30 do 13.00, Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 6., do sobote, 11. avgusta 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv, Ivan). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) in MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) in MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) in MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 66 13 52 47 8 CAGLIARI 3 74 54 14 18 FIRENCE 61 27 23 52 67 GENOVA 88 54 83 6 22 MILAN 41 48 17 86 70 NEAPELJ 2 54 80 60 28 PALERMO 28 7 1 30 75 RIM 89 71 81 79 88 TURIN 65 48 19 6 90 BENETKE 88 54 70 76 77 ENALOTTO 2 12 2 KVOTE: X 1 1 2 2 2 X 2 12 44.593.000.- 11 1.244.000.- 10 116.000.- gledališča MIRAMARSKI PARK Poletna prireditev LUČI in ZVOKI V torek, 7. t. m., ob 21.00 predstava v angleščini in ob 22.15 v italijanščini. Naslednje predstave: v četrtek, ob 21.00 predstava v nemščini in ob 22.15 v italijanščini ter v soboto, ob 21.00 in ob 22.15 predstavi v italijanščini. GRAD SV. JUSTA Ob 200-letnici Mozartove smrti sta Ai-ace in Lumiere Fice, v sodelovanju s tržaško letoviščarske ustanovo priredila ciklus filmov: Nocoj ob 21.15 bodo na velikem zaslonu na Gradu sv. Justa - Cortile delte Mi-lizie predvajali zadnji film »Cost fan tut-te«. Jutri, 6. t. m., ob 21.15 bodo na Gradu sv. Justa predvajali Disneyev film »UN GHEPARDO PER AMICO«. V torek, 7. t. m., ob isti uri pa film »LT-SOLA DEL TESORO«. KROŽEK JACOUES MARITAIN Nocoj ob 21. uri bo pod ložo občinske palače - Piazza Piccola - četrta predstava z naslovom »La sera del di di testa«, ki jo je pripravil krožek J. Maritain v sodelovanju s tržaško občino in tržaško letoviš-čarsko ustanovo. Nastopila bosta kitarista Anna Garano in Igor Starc ter gledališka skupina »Alchimia D. S. Sensi« s predstavo »IL PRANZO«. MILJE V torek, ?• t- m., ob 21. uri se bo na Trgu Marconi predstavila gledališka skupina I commedianti s predstavo »II vento detla steppa racconta...«. Režiser Ugo Amodeo, glasba Tullio Esopi. V sredo, 8. t. m., ob 21. uri bo pred cerkvijo sv. Frančiška nastopila gledališka skupina Grado Teatro z delom Gio-vannija »Stiata« Marchesana »Strighissi«. Režiser Tullio Svettini. Mari in Franku se je pridružil pr-vorojenček MARKO Srečnima staršema čestitajo, malemu Marku pa želijo veliko sreče v življenju delovni kolegi in članstvo Tržaškega tehničnega konzorcija Rodil se je MARKO Iskreno čestitava mamici Mari in očku Franku, malemu Marku pa želiva, da bi zrastel v zdravega in pridnega fantka nona Vera in nono Silvano Ob rojstvu male NIKE čestitajo Nataši in Darkotu kolegi in vodstvo SDGZ Našemu vratarju Darkotu je Nataša povila prvorojenko NIKO Srečnima staršema želi še mnogo srečnih dni ŠD Zarja mali oglasi _J OSMICO je odprl Romano Purič (Repen OSMICO je odprl Miro Žigon - Zgonik 36. . PRODAM kombi renault expres dizel 37.000 km, letnik '87, Tel. na št. 73137' ob delavnih urah. PRODAM hladilnik philips visok 1,80 m z zmrzovalnikom s petimi vrati, zelo malo rabljen. Tel. 211754. PRODAM renault super 5 GTL, letnik 1985. Tel. 421508 od 13. do 13.30 in p° 21. uri. PRODAM motor za čoln Mercury 8 k- s" v odličnem stanju, letnik 1987 ter te' rensko vozilo Daycu Rocky, 4x4'' odličnem stanju. Tel. na št. 212300 ob uri kosila. PRODAM dva ročna vozička z gumijastimi kolesi. Tel. 228146. UGODNO PRODAMO drva za kurjavo-Tel. (0481) 884161. SUHA drva za kurjavo prodajamo. Teina št. 421508 od 13. do 13.30 ter po 21-uri. KAMION BONETTI F 80, 4x4, prodajamo. Tel. na št. 421508 od 13. do 13.30 ali po 21. uri. NA POKRITEM trgu prodam zaradi bolezni po zelo ugodni ceni prostor za prodajo cvetic in rastlin. Tel. v večernih urah na št. 381006. 18-LETNO dekle z opravljenim dveletnim tečajem za prodajalce, išče del0 na tem področju. Tel. (0481) 882537. PODJETJE išče prodajalko z višjo izobrazbo. Nujno znanje slovenskega ib italijanskega jezika. Prošnje poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ll-Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifr° ' Prodajalna Opčine". PROFESOR literature z izkušnjami daj® lekcije italijanščine za osnovne, srednje in višje šole. Tel. 830547. DIPLOMIRANA nudi lekcije iz latinščine in italijanščine. Tel. ob uri kosil3 na št. 948080. NOVOUSTANOVLJENI kamping Savinja vabi goste v Zgornjo-Savinjsko dolino. Tel. (003863) 831463. MUCEK novorojenček išče zatočišče prl ljubitelju živali. Tel. 213856. MLADA gospa sprejme delo kot hišna pomočnica. Tel. (003866) 58806. IŠČEM nekatere knjige za tretji razred DTTZ žiga Zois in prodam knjige za prvi in drugi razred DTTZ Žiga Zois-Tel. 228475. ZADNJE Hlavatyeve akvarele proda® po ugodni ceni. Tel. na št. 413142 od 19. do 22. ure. STANOVANJE, 85 kv. m, v Rojanu, opremljeno, dajem v najem oseba®, brez stalnega bivališča. Tel. 421508 od 13. do 13.30. SELENE senzitivna in telepatična, vede-ževalka iz kart, prerokuje z vaših dla® preteklost, sedanjost irr prihodnost-Tel. (040) 578991. Toplo se zahvaljujem vsem, ki sp se me spomnili in mi čestitali ob življenjskem jubileju Mirko Kapelj - Dolanski FORTUNA Danes praznuje naš dirigent OSKAR KJUDER svojo 65-letnico. Vsi, ki ga imamo radi in ga spoštujemo, mu želimo ob tej priložnosti vse dobro: predvsem zdravja in še veliko delovnih uspehov. To so želje njegovih zvestih pevcev, orkestra-šev, recitatorjev, vseh, ki sodelujejo pri TPPZ P. Tomažič. To so želje številnih ljubiteljev borbene in partizanske pesmi. To so želje bivših vojnih tovarišev, prijateljev slovenske in italijanske narodnosti; to so želje Lonjercev in vseh, ki se borimo za mir in svodobo. Še na mnoga zdrava in plodna leta, dragi Oskar! PREIZKUSITE UDOBJE PREJEMANJA NASLOVOV OZ. TEL. ŠT. USTREZNIH PARTNERJEV ZA ZAKON ALI PRIJATELJSTVO NA DOM! Poslužite se FORTUNE, ki vam bo z RAČUNALNIŠKO OBDELAVO PODATKOV IN FOTOGRAFIJ, po metodi, ki se v zahodnih državah uporablja že DESET-LETJA, odprla pot številnih možnosti. Nikamor vam ne bo potrebno hoditi -pošljite le naslov z navedbo starosti in izobrazbe in posredovali vam bom° podatke o delovanju z vprašalnikom. Cene so različne: od 100 do 500 din. OBRATOVALNICA FORTUNA, p.p. 348, p. 61101 Ljubljana UPRAVA: Ul. sv. Frančiška 38 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4 TRST - Tel. 768667 - 772002 ADOf/S ariMnnnrp® ___UVOZ-IZVOZ PREDSTAVNIŠTVA Li D-D- POOBLAŠČENI IZVOZNIKI IVECO LANCIA COfllETTfl 34132 Trst, Ul. Geppa 9, tel. (040) 369220 - Telex 460231 ADEXI - Fax (040) 369112 34170 GORICA, Korzo Verdi 51, tel. (0481) 33576 [ {£ RAI 1__________________ 9.00 Nadaljevanka: Ualbergo delle tre rose (r. Mario Ferrero, i. Paolo Stoppa, zadnji del) 10.00 Dokumentarna oddaja: Nel mare degli antichi 11.00 Maša in nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.30 Dnevnik 13.55 TV igra: Fortunissima (vodi Rosanna Vaudetti) 14.00 Film: Ualberp della vita (dram., ZDA 1957, r. Edvard Dmytryk, i. Montgo-mery Clift, zadnji del) 15.20 Variete: La Domenica in... degli italiani 19-00 Šport: Goodwill Games (prenos iz Seattla) 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 Variete: Una festa per il teatro (vodi Pippo Bando) 22.30 Zabavna oddaja: Colosse-um - Igre živali (4. del) 23.30 Športna nedelja poleti 24.00 Nočni dnevnik in vreme 9-10 Film: II grande insegui- mento (antologija nemih filmov, ZDA 1963, i. Bus-, ter Keaton, Douglas Fairbanks jr., Pearl VVhite, Li-lian Gish) RAI 2______________ 9.00 Nanizanka: Lassie, risanke in zanimivosti 10.35 Glasbeni prostdr: Leonard Bernstein dirigira Schumannovo Simfonijo št. 3 v Es-duru 11.20 Film: Eroica (dram., ZRN 1950, r. Walter Kolm-Vel-tde, i. Ewald Balser) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Medicinska rubrika 13.45 Nadaljevanka: Beautiful 14.30 Nan.: Saranno famosi 15.15 Videocomic 16.00 Avtomobilizem CIVT 17.00 Mednarodni atletski miting v Budimpešti (prenos) 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.45 Dnevnik 20.20 Rubrika: Domenica sprint 20.40 Nanizanka: Hunter 21.20 Film: Una morte di troppo (krim., Fr. 1985, r. Claude Chabrol, i. Jean Poiret, Stephane Audran) 23.20 Večerni dnevnik in vreme 23.25 Rubrika o protestantizmu 0.05 Osebnosti rock, pop in jazz glasbe 0.40 Goodwill Games ~RAI 3_______________________ 12.25 Film: Le cameriere (kom., It. 1959, r. Carlo Ludovico Bragaglia, i. Giovanna Ralli) 14.00 Deželne vesti 14.10 Teniški turnir ATP 16.00 Popoldne v operi: Seviljski brivec (Gioachino Rossini, Claudio Abbado dirigira Orkester in zbor Scale, pojejo Teresa Ber-ganza, Hermann Prey, Lu-igi Alva, Enzo Dara) 18.35 Rubrika: Domenica gol 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Videobox 20.30 Film: Ulisse (pust., It. 1954, r. Mario Camerini, i. Kirk Douglas, Silvana Mangano) 22.20 Aktualno: Ve li ricordate? (ured. Daniela Brancati) 22.50 Nočni dnevnik 23.20 Opera: vaja za Traviato (Verdi, Orkester in zbor milanske Scale z dir. Ric-cardom Mutijem, pojeta Tiziana Fabbricini in Roberto Alagna) 0.05 Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste |~ TV Slovenija 1 9.00 Video strani 9.10 Otroška matineja: Živ žav, 10.05 nanizanka Pet prijateljev (6. epizoda) 10.30 Zabavnoglasbena oddaja: Zgodbe iz mest - Ljubuški 11.35 35 let z Avseniki 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Video strani 15.40 Video strani 15.50 Nanizanka: Praški panop-tikum (J. Marek, 4. epizoda) 17.00 Dnevnik in poslovne informacije 17.10 Film: Kavboj in dama (vestern, ZDA 1938, r. H.C. Potter, i. Gary Cooper, Merle Oberon) 18.35 Zabavnoglasbena oddaja: Tatjana in Davor 19.15 Risanka 19.25 TV okno 19.30 Dnevnik 19.50 Vremenska napoved 20.00 Nadaljevanka: Pozitivna ničla (K. Klarič, r. Milivoj Puhlovski, i. Vladimir Puhalo, 1. del) 21.00 Zdravo 22:25 Dnevnik 22.45 Video strani ~(iP) TV Koper_______________ 11.30 Motociklizem: VN Anglije (iz Doningtona), vmes (12.20) dokumentarec Čampo base, (13.45) športna oddaja Juke Box, (15.15) oddaja o ribolovu Fish Eye 16.45 Teniški turnir v Monte Carlu '90: finale Česno-kov-Muster (pon.), vmes TVD Novice 20.30 Nogomet: prijateljska tekma pred prvenstvom, Pa-dova-Milan (iz Padove) 22.20 TVD Novice 22.30 Poletni nogomet 23.15 Nogomet - argen. prvenstvo T TV Slovenija 2 10.00 Oddaja za JLA in dokumentarna oddaja Zgodovina letalstva 13.00 Športno popoldne 19.00 Dok.: Da ne bi bolelo 19.30 Dnevnik 20.00 Dok.: Razglednice mest 21.50 Mednarodni atletski miting v Budimpešti 22.15 Z nogometnih tekem 23.15 Športni pregled RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Soft mušic; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Pepi iz Pliskovice pri turškem sultanu; 10.45 Revival; 11.00 Filmi na ekranih; 11.15 Potpuri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.30 Orkestralna glasba; 12.40 Pihalni orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Antologija humorja; 14.40 Priljubljene melodije; 15.00 Poslušali boste; 15.15 Rock zvezde; 15.40 Melodije; 16.00 Počitniški rendez-vous; 16.20 Potpuri; 17.00 Roman: V Sibilnem vetru (Rebula-Tav-čar, 5. del); 18.30 Glasbeni portret Urbana Kodra (pon.); 19.20 Zaključek. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 53)0 Koledar; 7.00 Kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.51 Pop rock za mlade; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Reportaža; 11.03 Čestitke; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori; 17.30 Humoreska; 18.00 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočna glasba. [^ CANALE S 8-00 Nanizanka: Simon Tem-plar - Luomo che amava i leoni 9'15 Film: Charlie Chan e 1'alibi oscuro (krim., ZDA 1946, r. Phil Karlson, i. Sidney To-ler) 10.45 Nanizanke: L'uomo del mare - L'aereo sommerso, 11.15 Nero Wolfe, 12.00 El-lery Queen - Premio lette-rario 13.00 Glasbena oddaja: Super-classifica Show !4.00 Nanizanki: Un trio insepa-rabile, 15.00 Giovani avvo- 1 s cati 15.45 Film: Insieme a Parigi (kom., ZDA 1964, r. R. Qui-ne, i. W. Holden) 17.45 Nanizanke: Infermiere a Los Angeles, 18.45 La baia dei delfini, 19.45 Love Boat 0 - II ladro pentito 20.30 Nadaljevanka: Nord e Sud (i. Patrick Shwayze, James „ Read, 4. del) 22.30 Nanizanka: Due come noi 23.35 Film: Ricatto a tre giurati (dram., ZDA 1956, r. Thomas Karr, i. Riccardo Mon-talban) RETE 4__________________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nanizanke: Bonanza - La calunnia, 9.20 Due onesti fuorilegge - Com'e difficile lasciare San Juan, 10.15 Shane 11.00 Film: Marionette (kom., It. 1938, r. Carmone Gallone, i. Beniamino Gigli) 13.00 Nanizanke: Joe Forrester -Ragionevole sospetto, 14.00 Hawk 1'indiano, 15.00 Barnaby Jones - Appunta-mento con il terrore 16.00 TV film: Corpo a corpo (dram., ZDA 1979, r. Jud Taylor, i. Tom Berenger, zadnji del) 17.30 Film: Il tesoro del fiume sacro (pust., ZDA 1951, r. Lewis Poster, i. Rhonda Fleming, Forrest Tucker, John Payne) 19.30 Nanizanka: Attenti a guei due - Il complotto 20.30 Film: Macho Callagan (vestern, ZDA 1970, r. Bernard Kowalski, i. George Martin, Luis Marin) 24.00 Nanizanki: Cannon - Com-plice per amore, 1.00 Bar-naby Jones ITALIA 1_______________ 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Nanizanke: Nata libera, 11.15 L’uomo di Singapore, 12.00 Manimal 13.00 Tednik: Grand Prix 14.00 Poletni nogomet 14.30 Glasba: Be Bop a Lula 15.30 Nan.:Mork&Mindy 16.00 Otroški spored: Bim bum bam, vmes nanizanka Te-neramente Licia in risanke 18.00 Motociklizem: VN Anglije 19.00 Risanke 20.30 Variete: Drive in Story 22.30 Festivalbar '90 23.05 Film: Stripes - Un plotone di svitati (kom., ŽDA 1981, r. Ivan Reitman) 1.10 Nan.: Sulle strade della California, 2.10 Benson OPEON_________________ 8.30 Nan.: Captaine Nice, 9.30 Ouattro in amore 13.00 Rubrika o zdravju 13.30 Film: Goldrake 1'invincibi-le (anim., Jap. 1978) 15.00 Nanizanka: Interbang 15.30 Film: Seguendo la flotta (glas., ZDA 1936, r. Mark Sandrich, i. Fred Astaire, Ginger Rogers). 17.00 Nan.: Gli inafferrabili 18.00 Benny Hill Show 18.30 Dok.: Polvere di stelle 19.00 Filmi in risanke 20.00 Nan.: Flash Sordon 20.30 Film: I lancieri del Bengala (pust., ZDA 1935, r. Byron Haskin, i. Gary Cooper, Kathleen Burke) 22.30 Film: La battaglia dellulti-mo panzer (vojni, It. 1968, r. Jose Luis Merino) 0.30 Nanizanka: I classici dell'-erotismo TMC_____________________ 10.00 Risanke: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Film: Per amor del cielo (kom., ZDA 1979, r. J. Thor-pe, i. Ray Bolger) 13.30 Film: Ouattro pištole velo-ci (vestern, ZDA 1959, r. William Hole) 15.00 Skoki v vodo s stolpa 16.00 SP v motokrosu (500 ccm., iz Belgije) 17.00 BeachVolley 18.00 SP v motokrosu 19.00 Nanizanka: Tuonoblu 20.00 TMC News 20.30 Atletika - VN 1990 (iz Budimpešte) 23.45 Rubrika: Megawatt 24.00 Film: La maledizione di Frankestein (srh., VB 1966, r. Terence Fisher, i. Peter Cushing) TELEPRIULI_____________ 12.00 Rubrike 13.00 Nan.: L'albero delle mele 13.30 Film: L'arma che uccide (dram., r. Elia Kazan) 15.00 Film: lo Semiramide (zgod., r. Primo Zeglio, i. Vvonne Fumeaux) 16.30 Nan.: Uno sceriffo contro tutti, 17.30 Skag, 18.30 L al-bero delle mele, 19.00 Rius-cira la nostra carovana a... 19.30 Športne vesti 20.00 Rubrika: Voglia d'estate 20.30 Opereta: Profumo di classe (i. Ombretta Colli, 2. del) 21.30 Nanizanka: Police News 22.30 Športne vesti 23.00 Nan.: I giorni di Bryan TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO KOPER (slovenski program) 14.30, 17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk: Vročih deset; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 8.25 Popevka tedna; 9.00 Nedeljska oddaja; 9.30 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 15.00 Poletna oddaja; 17.32 Folk studio; 18.30 Lestvica LP; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Glasba. r L.___ iiiHiilliiiii jilHijij::!!: ■il, liliHIHiiliH ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi fllllll- ' ^ ' " 1 i; •: UiiiiiiililiiiiiHi: RAI 1 C RA| 2 I RAI 3 J fr' TV Slovenija 1 (*P| TV Koper 9'00 Daniel Barenboim izvaja q Beethovna ■30 Nad.: Santa Barbara u-l5 Film: Le olimpiadi dei mariti (kom., It. 1960, r. Giorgio Bianchi, i. Ugo 11 - Tognazzi) 12 n ^retne in kratke vesti •05 Nanizanka: Hooperman D°k.: Juha in lešniki 1.1 iv! '-)nevnik - tri minute 14 1 ^ar'efe: Ciao fortuna Film: I rivoltosi di Boston (zgod., ZDA 1957, r. Ro-1- bert Stevenson) Ifi oc ^azstave: Andy Warhol 17 Ar ^laUL' S°9ni in£ranti' °.50 Mannix, 16.50 Dia- ®onds - n cavallo, 17.55 Mai dire si - Auto piena di N?r*i, 18.55 Top Secret -19.50 ^avedispie 20.30 Fii!^ Quel motivetto... 1977: Abissi (dram., ZDA be„'cu Peter Yates, i. Ro- 23 set) S'haw' -lacgueline Bis- c»- eroe^ plusclra il nostro 1971 ! riPr°vare... (pust., It. 'r' Guido Malatesta) RETE: 4. ITALIA 1 8.20 Nanizanka: Bonanza - Il primogenito 9.20 Film: Solo per te (dram., It. 1938, r. Carmine Gallone, i. Beniamino Gigli) 11.00 Nadaljevanki: AspeUando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.00 Nanizanka: Lou Grant -Accettare la morte 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanka: Sentieri 14.30 Nan.: Falcon Crest - Visita inaspettata 15.30 Nadaljevanke: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini 19.00 Nanizanka: General Hos-pital 19.35 Nad.: Febbre d'amore 20.30 Nanizanka: Colombo -Scacco matto a Scotland Yard (Peter Falk, Richard Besehart) 22.30 TV film: Accadde a Praga (dram., Kan. 1984, r. John Hough, i. Susan George) 24.00 Nanizanki: Cannon - La trappola, 1.00 Barnaby Jones - Una donna nelLom-bra 8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Boomer, cane intelli-gente, 10.30 Skippy il can-guro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flipper, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Benson, 13.00 Tre cuori in affit-to, 13.30 Appartamento in tre, 14.05 Starsky & Hutch, 15.00 Giorni d'estate 15.20 DeeJay Beach in Ibiza 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, ves nan. in risanke 18.00 Nan.: Batman, 18.30 Super-copter, 19.30 Časa Keaton 20.00 Risanke 20.30 Film: Un'estate pazzesca (kom., ZDA 1983, r. Sean Cuningham, i. Perry Lang) 22.25 Nanizanki: I Robinson, 22.55 Cin Cin 23:30 Rubrika o športu 24.00 Šport: catch in boks 1.30 Nanizanka: Benson ODEON 9.30 Nanizanka: Arthur 12.30 Filmi in risanke 15.00 Nanizanka: Interbang 15.30 Film: La gemma Indiana (pust., ZDA 1985, r. Marvin Čhomsky) 17.00 Nanizanki: Gli inafferrabili, 18.00 Lottery 19.00 Filmi in risanke 20.00 Nan.: Flash Gordon 20.30 Film: Condor (fant., ZDA 1986, r. Virgil Vogel, i. Ray Wise, Wendy Kibourne) 22.00 Dok.: Diario di Soldati 22.30 Film: Il conte Dracula (srh., It. 1973, r. Jesus Franco, i. Christopher Lee, Klaus Kinski) 0.30 Nan.: Un salto nel buio TMC_____________________ 12.00 Risanke: Snack 12.30 Nan.: Il calabrone verde 13.00 Športne vesti 13.30 Dnevnik 13.45 Nadaljevanka: Diadorim 15.00 Film: Sono tua (glas., ZDA 1950, r. Walter Lang) 16.50 Risanke: Snack 18.00 Nanizanke: Provaci ancora Lenny, 18.30 Segni partico-lari, genio, 19.00 Petrocelli 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: L'anniversario (dram., VB 1968, r. Roy Ward Baker, i. Bette Davis). 22.15 Dok. oddaja: Tajnosti in skrivnosti 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Vivi e lascia morire (dram., ZDA 1966, r. Robert Gist, i. Janet Leigh) TELEPRIULI_____________ 12.00 Risanke in rubrika 13.00 Nan.: L'albero delle mele 13.30 Film: Gli avvoltoi (pust., r. Ray Enright, i. Randolph Scott) 15.00 Nan.: I giorni di Bryan, 16.00 Police News 17.00 Risanke 18.30 Nan.: L'albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a... 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Voglia d'estate 20.30 Nanizanki: Skag, 21.30 Mister Horn 22.30 -Nočne vesti 23.00 Nan.: I giorni di Bryan TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00, 23.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Na počitnice; 8.40 Lahka glasba; 9.10 Prebuja moderne; 9.50 Orkestri; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Morje - včeraj, danes, jutri; 12.20 Orkestri; 12.40 Pevska skupina Števerjan; 13.20 Melodije; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Spomini Staneta Kavčiča; 16.45 Orkestri; 17.10 Klasični album: teden severnoevropskih skladateljev; 18.00 Aladinova svetilka; 18.30 Ansambli; 19.20 Zaključek. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Popotovanje; 8.30 Lepljenka; 8.50 Izberite pesmico; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Za goste iz tujine; 11.05 Izbrali smo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe na pihala; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Okoli sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka; 10:00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11,00 Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Poletna oddaja; 16.00 Igre; 16.20 Poletje v živo; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot hits; 18.00 Mixage; 18.30 Popevke; 19.00 Sou-venir d'Italy; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Potujte s Putnikom; 20.30 Loža v operi, nato Nočna glasba. Reka turistov je včeraj zjutraj dosegla mejo Neprekinjena vrsta od Moščenic do Palmanove Avtomobilisti odkrili mejne prehode v Gorici Reka motoriziarnih turistov je včeraj v prvih jutranjih urah dosegla tudi našo deželo. Dolge, pravzaprav neprekinjene vrste na avtocesti od Moščenic skoraj do Palmanove in od Moščenic do mejnih prehodov na Tržaškem. Prvič se je pojavila, dobra dva kilometra dolga vrsta na avtocestnem odcepu precj mejnim prehodom pri Štandrežu. Zastoji na prometnem vozlišču na Tržaški cesti. Vse to tja do poznega dopoldneva, ko je glavni val turistov, namenjenih v Jugoslavijo, Grčijo, Turčijo in proti vzhodnoevropskim deželam oddrsel mimo. Popoldne je bilo na dveh mednarodnih mejnih prehodih na Goriškem stanje skoraj običajno: nekaj sto metrov dolga vrsta. Pred izstopno postajo avtoceste pri Moščenicah pa je bilo pred vratci, okrog 17. ure, le kakih petdeset metrov vrste. Opoldne je kača razbeljene pločevine segala pet kilometrov nazaj, v prvih jutranjih urah pa celo preko Vileša. Po podatkih, ki smo jih zbrali na sedežu družbe Autovie Venete je na avtocesti Benetke - Trst do 17. ure peljalo okrog 92 tisoč vozil. Na vstopni postaji pri Mestrah je na avtocesto zapeljalo (zmeraj do 17. ure), nekaj nad 44 tisoč vozil, iz avtoceste pa je izpeljalo okrog 18 tisoč vozil. Podatki vstopne - izstopne postaje Moščenice: iz avtoceste je do omenjene ure izpeljalo okrog 21 tisoč vozil, vstopilo pa je okrog 11 tisoč. To od polnoči dalje. Primerjava podatkov z lanskimi kaže, da smo tokrat že sredi popoldneva dosegli in presegli promet, ki so ga lani zabeležili v celem dnevu. Da bi nekoliko ublažili pritisk in skrčili kolono v smeri Trsta, so tokrat na avtocesti opozarjali avtomobiliste na možnost (in umestnost) izstopa v smeri Gorice. Številni avtomobilisti so priporočila upoštevali in si s tem prihranili precej ur napornega in živčnega čakanja pod pekočim soncem. Na mejnih prehodih na Goriškem so val pričakali pripravljeni, kljub temu pa je bilo ob konici treba za vstop v Jugoslavijo, pri Štandrežu, čakati okrog eno uro. Po podatkih obmejne policije, na mejnih prehodih niso zabeležili posebnih primerov kršenja predpisov o prehajanje oseb in prenosu blaga. Ob kaotičnem prometu pa kljub vsemu razveseljujoča ugotovitev: na avtocesti so do poznih popoldanskih ur zabeležili samo eno nesrečo in še to brez ranjenih. Na slikah prvič kolona na avtocestnem odseku proti Sovodnjam, desno zgoraj, izstopna postaja pri Moščenicah, desno spodaj kolona vozil na avtocesti med Ronka-mi in Redipuljo. Posnetki so bili napravljeni okrog 10. ure (Foto Pavšič) Na jutrišnji seji občinskega sveta Umestitev razširjene koalicije in izvolitev župana in odbora Na jutrišnji seji goriškega občinskega sveta, točno tri mesece po upravnih volitvah, bodo izvolili župana in člane občinskega odbora, ki bo imel podporo sedmih strank koalicije. Poleg dosedanjih partnerjev, še liberalcev in zelenih smejočega se sonca, čeprav slednji ne bodo zastopani -v odboru. Koalicija razpolaga tako z dokaj solidno, tričetrtinsko večino. Za župana bodo izvolili Antonia Scarana, ki bo tako nastopil svoj tretji mandat, v odboru pa bo KD imela tri mesta, socialisti dve, republikanci, socialdemokrati in slovenska skupnost pa po eno mesto. Znana so že v glavnem imena vseh odbornikov, kakor tudi resorji, za katere bodo odgovarjali, čeprav utegne priti še, zlasti glede porazdelitve resorjev, do določenih sprememb. Rambdaldo Zucalli, izvoljen na listi socialistične stranke, občinski svetovalec z najdaljšim stažem, saj je v občinskem svetu že dvainštirideset let, je namreč prav v zadnjem trenutku odločil, da ne bo več sodeloval v občinskem odboru. Bil je namreč eden od dveh (poleg Maria Del Bena) predstavnikov PSI, ki naj bi to stranko zastopala v izvršnem organu. Namesto njega bo v odboru Alberto Alberti. Prav ta zamenjava, ugotavljajo, bi utegnila povzročiti nekaj sprememb v porazdelitvi resorjev. Nekaj nedorečenosti je menda tudi pri krščanskih demokratih, kjer naj bi odborniku For-nasirju tokrat ne dodelili resorja za urbanistiko. Za upravo goriške občine se torej pričenja novo obdobje. Vsi so prepričani, da bo boljše, uspešnejše od zadnjega mandata, ki so ga označevale pogoste, lahko bi rekli ciklične krize. Nesporazumi med strankami so bili formalno odpravljeni, koalicija je močnejša za dva glasova. Pogoji za dobro delovanje torej so. Predstavniki strank te dni ocenjujejo sporazum na občinski in tudi pokrajinski ravni. Tako po tiskovnem poročilu SSk povzemamo, da je pokrajinsko tajništvo te stranke ocenilo zaključek pogajanj tako na pokrajini, kakor v občinskem merilu. Delegacija SSk na občinski ravni je uspešno zaključila svoje delo in bo SSk pomemben član upravne koalicije. V občinskem odboru jo bo predstavljal Marjan Breščak (Brescia). Svoje stališče so v daljšem poročilu pojasnili tudi liberalci, ki po dolgih letih zapuščajo mesto opozicijske stranke. V programu koalicije in dejstvu, da so bili upoštevani pomembni predlogi je razlog za tako odločitev. Povoljno mnenje izražajo tudi zeleni smejočega sonca, saj so bili sprejeti in upoštevani skoraj vsi njihovi predlogi, zlasti kar zadeva varstvo okolja in nove pristope do te problematike. Že zdaj pa napovedujejo, stalno in zelo strogo preverjanje izvajanja dogovorjenega programa, sicer se bodo iz večinske koalicije umaknili. Jutrišnja seja je bila sklicana za 18.30. Ob tem velja navesti, da se je občinski svet v Gorici prvič sestal, na umestitveni seji, že 19. julija. čestitka Ob 10. rojstnem dnevu Benjamina, praznoval ga bo jutri, mu želijo veliko zdravja, zadovoljstva in otroške razigranosti mama, tata, sestra Barbara in brat Andrej. fARCO ... FINE CHEMICALS KEMIJA FARMACEVTIKA 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Telex: 461012 Filiala GORICA: Telefax: (040) 363918 ' Ul. Trieste 160 - Tel. (0481) 20769 Dve osebi izgubili življenje Dva mrtva, dva mladeniča težje ranjena in dilen nekoliko lažje je srhljiv obračun cestne tragedije, ki se je pripetila v petek pozno zvečer pri Gradišču. V čelnem trčenju dveh avtomobilov sta izgubila življenje 19-letni Massimo Giordani iz Sassa Marconi pri Bologni in 51-letni Aldo Ulian iz Rude, Ul. degli Alpini 12. V isti prometni nesreči so bili ranjeni še trije mladeniči. Dva so takoj po nesreči prepeljali v tržaško splošno bolnišnico na Katinari, kjer so ju sprejeli v oddelek za oživljanje s strogo pridržano prognozo. Oba se sta v smrtni nevarnosti zaradi težkih poškodb glave in drugih delov telesa. Tretjega mladeniča so prepeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer se bo na nevrološkem oddelku zdravil mesec dni. Težka prometna nesreča se je pripetila nekaj po 22.30 v predmestju Gradišča, v križišču državne ceste štev. 351, ki pelje iz Gradišča proti Vilešu. Četverica mladeničev, ki so služili vojaški rok v naših krajih (trije so bili nastanjeni v kasarni 41. bataljona "Modena" v Villi Vicenti-ni, četrti pa v kasarni "Amadio" v Krminu) so bili namenjeni s vol-kswagnom jetta proti Gradišču. Iz nasprotne strani je v fiatu 127 privozil Aldo Ulian, ki je bil po poklicu mehanik v bivši tekstilni tovarni v Zdravščinah. Iz še nepojasnjenih vzrokov, morda zaradi trenutne nepazljivosti ali pretirane hitrosti sta avtomobila z vso silo čelno trčila. Mimoidočim je bilo, sodeč po razbitinah obeh avtomobilov takoj jasno, da gre za nesrečo z zelo težkimi posledicami. Na kraj nesreče so prihiteli goriš-ka prometna policija, goriški gasilci, reševalna ekipa Zelenega križa in rešilec iz Tržiča. Gasilci so imeli nemalo dela, da so ranjence potegnili iz skrotovičenih pločevin avtomobilov. Za oba voznika je bilo trčenje usodno, saj sta bila tako Ulian, kot tudi Giordani na mestu mrtva. Osebje Zelenega križa je takoj zatem prepeljalo v goriško splošno bolnišnico 20-letnega Filippa Restiva iz Turina in 19-letnega Alexandra Boragina iz Ponte Monza pri Milanu. Zaradi močnega pretresa možganov in notranje krvavitve so zanj odredili takojšen prevoz na Katinaro. Ista usoda je doletela tudi 19-letnega Fran-cesca Mingheja iz S. Lazzara di Sa-vena pri Bologni, ki so ga z rešilcem tržiške splošne bolnišnice prepeljali na Katinaro. Zdravniki so ugotovili, da je bil v globoki nezavesti. Ko poročamo njuno življenje še visi na tanki nitki, v oddelku za oživljanje in intenzivno nego. Največ sreče je imel Restivo, ki si je v nesreči zlomil le zapestje na levi roki ter zadobil več udarcev in odrgnin po telesu. Ozdravel bo v enem mesecu. Vzroki in potek nesreče še niso v celoti pojasnjeni. Voznika avtomobilov sta mrtva, glede ranjencev pa, razen enega, niso v stanju, da bi odgovarjali na vprašanja policije. izleti SPD Gorica priredi od 10. do 12. avgusta izlet v Dolomite, v skupino Pale di San Martino. Prevoz z lastnimi sredstvi. Pojasnila in prijave do srede 8. avgusta pri Vladu Klemšetu. Tatovi odnesli blagajno iz nove bolnišnice v Tržiču Po kraji v skladišču AVR v Tržiču, kjer so tatovi odpeljali za nekaj sto milijonov lir blaga, so v tem kraju zabeležili spet neobičajno predrzno dejanje tatov. Neznanci so ponoči vdrli v novo bolnišnico v San Polu, kjer so nameščene ambulante in tudi uradi administracije. V uradu, kjer posluje blagajniška služba so dodobra pregledali omaro in se polastili blagajne v kateri je bil spravljen inkaso zadnjih nekaj dni. Menda gre za kakšen milijon lir. Vlom so odkrili že v petek v prvih jutranjih urah. Prostori nove bolnišnice so v nočnih urah povsem prazni in menda tudi brez primernega nadzorstva. To pa omogoča proste roke tatovom. ■ Zdravstveno stanje 17-letnega Adriana Stanzanija, ki se je v četrtek okrog polnoči z motorjem hudo ponesrečil v Sovodnjah, se ni spremenilo. Mladenič še naprej leži s pridržano prognozo v oddelku za oživljanje goriške splošne bolnišnice. Zdravniki so nam včeraj povedali, da pacient dobro reagira intenzivni negi. Stanzanija so kot znano operirali na vranici. ______________kino________________ Gorica CORSO Zaprto. VERDI Zaprto. VITTORIA 16.00-22.00 »Donne bestiali«-Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE Zaprto. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 »Izsiljevanje«. SVOBODA Šempeter 18.30 »Solarni bojevniki«, 20.30 »Vroča Merylin«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska lekarna št. 1 (Comunale n. D - Ul. sv. Mihaela tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla salute - Ul. C. Cosulich 117 - tel-711315. _________pogrebi____________J Jutri ob 10.30 Isolina Colomban iz splošne bolnišnice v Tržič, ob 16. ur’ Karlo Urdih iz Krmina v cerkev in na pokopališče v Gabrjah. t Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil Karlo Urdih Pogreb bo jutri, 6. t. m., ob 15-3 z mrliške veže krminske bolnišnic®^ obredom ob 16. uri v cerkvi v ^ ^ jah. Že vnaprej se zahvaljujemo vs ki ga bodo spremili na zadnji poti- Žalostno vest sporočajo žena Giz la, sin Karlo, hčerka Ana in nr sorodstvo. Gabrje, Sovodnje, 5. avgusta 1990 Nova pobuda don Alberta na socialnem področju Skupnost Arcobaleno odprta tudi zunanjim Delovni tedni ob delu in pogovarjanju Zapor, terapevtske skupnosti, umobolnice, ki bi po zakonu pravzaprav “6 smeli biti. In še odtujenost, osamljenost, brezizhodnost in revščina, ki lz teh izhajajo: o vsem tem lahko da-nes veliko slišimo in beremo, morda Pa se ne zavedamo, v zadostni meri, na so del vsakdanjosti tudi našega Etesta. Obstajajo sicer ljudje, ki so fvoje življenje posvetili vsem, ki kakorkoli potrebujejo pomoč. Don Al-oerto (De Nadai) je eden izmed teh. Z različnimi pobudami, prve je uresničil Ze pred leti, skuša pomagati vsem, ki 80 pomoči potrebni. Najboljša pot iz osamelosti, odtujenosti in zasvojenosti za ponovno vključitev v družbo drži Preko dela in solidarnosti. Takole nam nj 0^sa^ svoia spoznanja in prizadeva- »Skupnost Arcobaleno smo uradno ustanovili pred 10 leti vendar sem že Prej sprejemal vse, ki se niso imeli zateči, v svojem stanovanju, v vdici Canova 11. K meni so prihajali najrazličnejši ljudje, narkomani, alko-ouki, brezposelni, umsko bolni, vsem P? )e bilo skupno to, da so bili odtuje-J11 družbi, včasih samim sebe. Po svo-Ph močeh sem jim skušal pomagati, Poslušal sem njihove zgodbe in od uredsebojnih pogovorov veliko odne-Odločil sem se za skupnostno ži-rjenje, ker se zavedam, da mi prav aki najbolj trpeči in »drugačni« ljudje eUko nudijo, da se od njih lahko veli-° naučim, obenem pa mislim, da s voj im vsakdanjim delovanjem zvesto ledim evangelskemu sporočilu, saj vangelij ostaja le beseda, pridiga, če 9a dejansko ne uresničujemo. Pobuda a ustanovitev same skupnosti Arco-aleno se je porodila pravzaprav iz oštetih srečanj, ki sem jih imel z za-Porniki. Ti so me namreč večkrat kli-ah v zapor na razgovor. Tu sem spo-jNk da je neštetokrat življenje teh Judi ujeto v začaran krog: ko pridejo zapora so popolnoma prepuščeni sa-r11® sebi, nimajo se kam zateči in od osa živeti. Zapor jim postane nujen, oke vrste zatočišče. Zavedal sem se, a jo zanje treba ustvariti primerno, normalno okolje, zato smo ustanovili to skupnost, ki ima svoj sedež tu, v Ul. S. Michele 38, in pa zadrugo, s katero naj bi se preživljali. Kmalu so nastale težave: zadruga je zašla v krizo, saj so bili v njej zaposleni, poleg nekdanjih brezposelnih, ljudje, ki zaradi svojih fizičnih in psihičnih lastnosti niso bili dovolj produktivni. Leta 1985 smo se zato ločili; ustanovili smo delavnice, v katerih so mladi, ki prihajajo v skupnost, v glavnem zaposleni s predelavo oblek in pohištva, s keramiko in biološkim vrtom; svoje izdelke nato prodajajo. Odnosi med skupnostjo in zadrugo so v zadnjih časih vse boljši, med obema obstaja namreč miren in konstruktiven dialog. Omenil bi še terapevtsko skupnost La Tempesta, ki sem jo sam ustanovil leta 1983; namenjena je predvsem tistim, ki se hočejo osvoboditi suženjstva mamil; ti so zato pod strogim nadzorstvom terapevtov. V La tempesta sem aktivno sodeloval vse do leta 1987, mislim pa, da pripomorejo take oblike zdravljenja k še večji odtujitvi uživalcev mamil in nekako onemogočajo njihovo integracijo v normalno življenje. Umobolnice, terapevtske skupine, zapori: vse te ustanove so pravzaprav odgovor buržoazne družbe na vprašanja, ki jih postavlja svet »drugačnih«. Skupnost Arcobaleno deluje v nasprotno smer: mladim skušamo odpraviti občutek odtujenosti in jih vključiti v normalen tok življenja. Vsak torek imamo tudi skupno zborovanje, kjer pridejo na dan osebni in skupni problemi.« Kakšen je vaš odnos z javnimi ustanovami? »Zelo dober. Z javnimi strukturami smo namreč v tesnem sodelovanju, pravzaprav smo jim mi večkrat v spodbudo, saj jih opozorimo na različne primere, ki potrebujejo pomoč. Vsak mesec se nadalje srečamo s socialnimi delavkami in se skupaj pogovorimo o najnujnejših problemih. Letos smo se veliko zanimali (in marsikaj storili) za umsko bolne ljudi. Vedno več je mladih, ki zapadejo v hude depresivne krize in nimajo primerne pomoči. Za vse te je KZE kupila hišo v Ločniku, mi pa, s pomočjo staršev umsko bolnih, ki so združeni v ARSI, hišo na Blankižu. To so neke vrste prehodni domovi, ki jih predvideva zakon št. 180 za osebke, ki so se nekaj časa zdravili v bolnišnici, njihova umska labilnost pa jim ne dovoljuje normalnega družinskega življenja. Zato preživijo prehodno dobo v takih domovih, kjer uživajo precej svobode, so pa pod nadzorstvom socialnih delavk. Veliko pozornost posvečamo tudi zapornikom. Priskrbimo jim dovoljenja, da lahko enkrat tedensko preživijo z nami dan na na tako imenovanem "delovnem polju", včasih jim preskrbimo obleke, denar. Še najbolj potrebni pomoči so prebivalci iz Tretjega sveta, ki predstavljajo eno tretjino vseh zapornikov v Gorici.« Letos ste prvič organizirali pobudo "delovnega polja". Kako bi nam to predstavili? »Delovna polja so primer kako se skuša skupnost Arcobaleno povezati in sploh odpreti ostalim, obenem pa predstavljajo priložnost za mlade, da spoznajo kaj je pravzaprav odtujenost, da se srečajo z "drugačnim" svetom. Delovnih polj - to je v bistvu srečanje, pogovor ob delu, ki je lahko zelo različno med člani naše skupnosti Arcobaleno in "zunanjimi" - se lahko namreč udeležijo mladi od šestnajstih do dvajsetih let in fantje, ki opravljajo civilno službo, namesto obveznega vojaškega roka. Skupaj z ljudmi iz Arco-balena preživijo en teden. Vsak teden je sicer posvečen podrobnejši obravnavi določene tematike, psihiatriji, zaporu ali mamilom. V vsakodnevnem programu se prepletata delo in vzgoj-nokulturni moment, ko se srečajo s terapevti in socialnimi delavkami in skupaj razpravljajo o določenih problemih in težavah. Zadnji teden v okviru te pobude se bo sklenil 11. avgusta«. Upravni svet turistične ustanove zavrnil osnutek deželnega zakona Upravni svet Goriške avtonomne letoviščarske ustanove je soglasno odobril dokument, ki zavrača osnutek deželnega zakona o organizaciji turistične dejavnosti, ki naj bi predvidel tudi ukinitev vseh turističnih ustanov, tako imenovanega srednjega območja. Tako naj bi na Goriškem ukinili turistično ustanovo v Gorici in tisto v Gradišču. Dokument upravnega sveta se ne omejuje samo na izraze odločnega nasprotovanja taki možnosti, ampak navaja vse pomanjkljivosti in nedorečenosti besedila zakonskega osnutka, predvsem pa poudarja pomen turistične ponudbe na treh za Goriško zelo pomembnih območjih, to je Brd, Krasa in Gorice. Namesto ukinitve, naj bi območje letoviščarske ustanove razširili, z vključitvijo kraških predelov in Krmina ter Dolenj. S takim ciljem naj bi prišlo do združitve z ustanovo v Gradišču in Redipuliji. Upravni svet goriške ustanove podčrtuje nadalje pomen drugačnega, marketinškega pristopa, tudi na področju turizma. Samo tak način so možni pozitivni rezultati pri trženju in vrednotenju turistične ponudbe, ki jo na Goriškem sestavljajo vsaj trije osnovni elementi: turizem vezan na dogodke prve svetrovne vojne, turizem vezan na proizvodnjo vin, turizem vezan na kulturo, pri čemer ima Gorica vsekakor vidno mesto. V poletnih dneh dobrodošel oddih na Trnovski planoti Ne povemo nič novega če trdimo da je v teh vročih tednih izjemno dobrodošel obisk lepih in hladnih predelov v Trnovskem gozdu, saj je iz glavnih bivalnih središč kot so Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin in Idrija le dobre pol ure vožnje z avtom. Glavni turistični kraj na Trnovski planoti je brez dvoma vas Lokve, ki leži na 965 m nadmorske višine. Na Lokvah se v zadnjem času le nekaj premika v razvoju kraja samega in tesno povezano tudi z širitvijo dejavnosti tamkajšnjega Turističnega društva. Na Lokvah so končno rešili vprašanje oskrbe s pitno vodo (čeprav je bila uradna otvoritev že lani), zazvonilo je 33 novih telefonskih priključkov in tudi sicer edina asfaltirana cesta na Trnovsko planoto do Lokvi ni toliko slaba. Na samih Lokvah pa se tudi širi turistična ponudba. Poleg Gostišča Win-kler, hotela "Poldanovec" je ob koncu tedna odprt tudi Dom na Lažni, disco-teka Rušt in lokalček "L0-K02". Turistično društvo pa upravlja z Mini golfom in s pravkar odprto Veliko ledeno jamo v Paradani, ki je iz Lokvi oddaljena le 7 km v smeri proti Voj-skem. V sami vasi pa je tudi nameščena osrednja informativna tabla z vsemi turističnimi informacijami. Pred nedavnim pa je zasebnik iz Nove Gorice na Lokvah kupil opuščeno bivše Ška-farsko podjetje, ki ga bo začel urejevati za turistični lokal. Pri Nemcih pa je obnovil Piknik na Žagi Novogoričan Nikolavčič Cezare. Objekt je za daljše obdobje odstopil gozdni obrat SGG Trnovo. Brez dvoma je širjenje turistične ponudbe na Lokvah pozitivni premik, zlasti pa je pozitivno to, da se domačini vse bolj ukvarjajo s turistično dejavnostjo, kar je prvi in najbolj pomemben korak k novemu oživljanju lepe gorske vasice v osrčju Trnovskega gozda. Rajmund Kolenc Poletni vozni red vlakov ŽELEZNIŠKA POSTAJA V GORICI ODHODI Z GORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE: 'h/ TI TRSTU: 5.35 (L/a), 6.12 (L), 7.08 (jU.®)' 7.46 (D), 8.46 (L/a), 10.03 (D), 13.39 9/a). 14.11 (L), 14.59 (D/a), 15.59 (D), 17.21 2337 (lj5 18,59 (D*' 20'16 *L'' 21,32 (I proti vidmu: 0.23 (L), 6.44 (D), 7.00 Un!',?-49 ' “-10 M' 13-01 ' 15'58 P)' 17'20 18-14 P)' P), 20.15 (L), 21.31 (D), 23.36 (L). 921 (y?STA: 0'22 P)' 6-43 ' 18-07 P)' 18-34 |a). 19.11 (D), 20.08 (D), 21.58 (D). ‘Z Nove gorice: n.ie. v^enda: (L) - lokalni, (D) - direktni, a) samo ob delavnikih. ŽELEZNIŠKA POSTAJA V TRŽIČU ODHODI S TRŽIŠKE p, Železniške postaje: (L) fiVJ1 trSTU: 1.49 (D), 5.59 (L/a), 6.18 (E), a no 6,47 P)’ 748 P)« 7-28 (D>' 7-43 9-43 m, (L)' 8-23 (E)' 8-57 P)' 911 P/®)' 13.51 ,n\ \025 P)' 10-41 P)' 12'37 P)’ l4-50 n' 3,59 P>' 14'27 (L/a)' 1436 (L)' u P). 15.19 (D/a), 15.51 (D),16.18 (D), 17.47 (L), 17.42 (D), 18.34 (L), 18.40 (L), 19.18 (D), 19.24 (L), 19.51 (D), 20.15 (I), 20.43 (L/b), 21.46 (I), 21.53 (D), 22.51 (L), 23.01 (I), 23.47 (E), 0.02 (L). PROTI BENETKAM: 4.43 (D), 5.29 (L), 6.08 (I), 6.15 (D), 6.40 (L/a), 7.48 (E), 8.48 (D), 9.50 (E), 10.29 (L), 11.09 (I), 12.48 (D), 14.17 (L), 14.43 (D), 15.48 (D), 16.34 (D), 17.33 (D), 17.50 (L), 18.40 (E), 19.56 (L), 20.50 (D), 21.07 (E), 22.08 (D), 23.29 (E). PROTI VIDMU: 5.56 (L), 7.00 (L/a), 8.35 (D), 10.15 (L), 12.20 (D), 13.10 (L), 14.10 (D/a), 14.35 (L), 16.40 (D), 17.16 (L), 17.50 (D), 18.25 (D), 19.20 (D), 21.15 (D), 23.25 (L). PRIHODI VLAKOV NA TRŽIŠKO POSTAJO: IZ TRSTA: 4.42 (D), 5.28 (L), 6.07 (I), 6.14 (D) , 6.21 (L), 6.39 (L/a), 7.26 (D/a), 7.47 (E), 8.47 (D), 9.00 (E), 9.49 (E), 10.28 (L), 10.44 (L), 11.08 (I), 12.42 (D), 12.47 (D), 13.38 (L), 14.16 (L), 14.31 (D/a), 14.42 (D), 15.03 (L), 15.47 (D), 16.33 (I), 17.04 (D/a), 17.32 (D), 17.49 (L), 17.43 (L), 18.14 (D/a), 18.39 (E), 19.46 (D), 19.41 (D), 19.55 (L), 20.49 (D), 21.06 (E), 21.36 (D), 23.27 (E), 23.51 (L). IZ BENETK: 1.48 (D), 6.17 (L), 6.45 (D), 7.17 (D), 7.41 (E), 8.22 (E), 8.56 (L), 9.40 (E), 10.39 (D), 12.36 (D), 13.50 (D), 14.26 (L/a), 14.49 (D), 15.50 (D), 17.41 (D), 18.33 (D), 19.22 (L), 19.50 (D), 20.14 (I), 21.45 (I), 22.50 (L), 23.00 (I), 23.46 (E). IZ VIDMA: 00.01 (L), 5.58 (L/a), 6.38 (L), 7.27 (D), 8.08 (D), 9.10 (L), 10.24 (D), 13.58 (D/a), 14.35 (L), 15.18 (D/a), 16.17 (D), 17.46 (L), 18.39 (L), 19.17 (D), 20.42 (L), 21.52 (D). Legenda: (L) - lokalni, (D) - direktni, (E) - ekpresni, (I) - intercity; a) vozi samo ob delavnikih. Prebivalstvo v Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu Podatki za prvo šestmesečje V vseh treh slovenskih občinah na Goriškem so letos, in sicer od januarja do junija, zabeležili rahel padec števila prebivalstva. Negativen podatek gre pripisati v glavnem večjemu številu izseljenih ljudi; v doberdobski občini so že lansko leto zaznamovali več izseljencev (40) kot priseljencev (27), medtem ko je bilo v Števerjanu in Sovodnjah izrazitejše priseljevanje in sicer za 11 oziroma 9 enot. Nespodbudno je nadalje razmerje med rojstvi in smrtmi, saj je slednjih bilo v doberdobski in sovodenjski občini dvakrat več, le v Števerjanu so privekali na svet štirje otroci, umrli pa sta dve osebi. Največ porok so nadalje zabeležili v Doberdobu (6), polovico manj v Sovodnjah (3), v Števerjanu samo eno. Podatki, ki jih navajamo, se nanašajo na demografske spremembe v treh slovenskih občinah na Goriškem v prvih šestih mesecih leta 1990. OBČINA DOBERDOB RODILI SO SE (4): Bidini Elena, Pozzo Vannick, Giovannini Peter, Cro-selli David. UMRLI SO (8): Frandolich Antonio, Lavrenčič Maria vd. Jelen, Marussi Andrea, Gravner Teresa, Devetak Lui-gi, Peric Maria vd. Frandoli, Lužic Olga, Ulian Giovanni. POROČILI SO SE (6): Bevilacgua VValter in Sabani Caterina, Frandolic Luciano in Ferfoglia Catina, Cossutta Franco in Žago Clara, Pavletič Oskar in Srebotnjak Vanda, Peric Alessandro in Peteani Linda, Cadez Claudio in Radetič Irene. ŠTEVILO IZSELJENCEV: 17 ŠTEVILO PRISELJENCEV: 10 ŠTEVILO PREBIVALCEV 31. 12. 1989: 1425. ŠTEVILO PREBIVALCEV 30. 6. 1990: 1415. OBČINA SOVODNJE RODILI SO SE (5); Tronkar Piergiu-lio, Antoni Harjet, Devetak Maja, Pe-tejan Štefan, Černič Jan. UMRLI SO (10): Tomšič Giovanni, Primožič Veronica, Zavrtanik Dorotea, Panariti Lorenzo, Marušič Agostino, Fonzari Vittorio, Tomšič Giovanni, Reščič Danijel, Markut Maria, Zotti Mario. POROČILI SO SE (3): Scifo Raffaele in Boschin Emanuela, Peric Alessandro in Peteani Linda, Miani Fabio in Orzan Eva. ŠTEVILO IZSELJENCEV: 16 ŠTEVILO PRISELJENCEV: 9 ŠTEVILO PREBIVALCEV 31. 12. 1989: 1778. ŠTEVILO PREBIVALCEV 30. 6. 1990: 1766. OBČINA ŠTEVERJAN RODILI SO SE (4): Prinčič Lara, Qu-aglia Aliče, Perše Peter, Roiz Matteo. UMRLA STA (2): Komic Peter, Rožič Giuseppe. POROČILA STA SE: Černič Silvano in Pertovt Slavka. ŠTEVILO IZSELJENCEV: 15 ŠTEVILO PRISELJENCEV: 7 ŠTEVILO PREBIVALCEV 31. 12. 1989: 859. ŠTEVILO PREBIVALCEV 30. 6. 1990: 853. Protest sindikata upokojencev CISL Pokrajinsko tajništvo sindikata upokojencev CISL opozarja na neupravičene zamude glede izplačila povračil davka na osebne dohodke in prejemkov na račun minulega dela. Do zamud prihaja, kakor je mogoče razbrati iz tiskovnega poročila, zlasti v uradih Šolskega skrbništva (za likvidacijo prejemkov na račun minulega dela) in v uradih davčne uprave kar zadeva povračilo davka IRPEF na račun odpravnine. Sindikat vabi predstojnike omenjenih ustanov in uradov, da čimprej poskrbijo za pozitivno rešitev. katoliška knjigarna TRAVNIK 25 • GORICA Tel. (0481) 531407 uprava SLOVIMPEX ČUDIMO VAM VSE ŠOLSKE POTREBŠČINE ZA UČENCE IN DIJAKE B°GATA IZBIRA PISARNIŠKIH POTREBŠČIN KnJIGARNA z najnovejšimi slovenskimi knjigami b°gato založena trgovina z devocionalijami in vsemi nabožnimi predmeti v S°I.SKI UČBENIKI S POSEBNIMI POPUSTI_______________ Stališče CGIL glede določanja dohodka za oprostitev »ticketa« Plačevanje samoprispevka za zdravstvene usluge in zdravila ali krajše rečeno "ticket" še naprej spravlja v nejevoljo marsikaterega občana. Prejšnji mesec se je na županstvih večjih krajev kar gnetlo občanov z nizkimi osebnimi dohodki. Morali so si oskrbeti novo overovljeno izjavo, na podlagi katere so oproščeni plačevanja samoprispevka. Prejšnja je namreč zapadla 30. junija. Delavska zbornica CGIL opozorja, v posebnem poročilu za tisk, da je prišlo v praksi do različnega tolmačenja. Sindikat posebej navaja, da je pri določanju višine osebnega dohodka, ki daje, oziroma izključuje pravico do oprostitve plačevanja ticketa, treba upoštevati tudi dohodke, ki sicer niso podvrženi davku IRPEF ter razne dohodke, na katere se plača davek takoj, pri viru, če so le ti presegali dva milijona lir. Pri določanju osebnega do- hodka v svrho plačevanja, oziroma oprostitve plačevanja ticketa pa ne pridejo v poštev dohodki, ki jih prinašajo državni vrednostni papirji. Sindikat CGIL ugotavlja, tudi na podlagi številnih pritožb in opozoril, s strani občanov, da so na županstvih pri določanju višine osebnih dohodkov upoštevali tudi dohodke, ki so podvrženi posebni obdavčitvi (n.pr. odpravnine). Glede tega obstajajo različna tolmačenja. Sindikat meni, da je njihovo stališče pravilno in utemljeno z ugotovitvijo, da so ti dohodki, kakor n.pr. odpravnine, sad različnih časovnih obdobij in jih torej ni mogoče obravnavati kot izključni dohodek zadnjega, oziroma prejšnjega leta. Šindikat vabi pristojne funkcionarje na županstvih, naj to upoštevajo, razen če medtem ne prejmejo drugačnih navodil. Nadvse zunimiva knjiga Berte Golob za šolsko mladino »Šolske razglednice« Pri založbi Borec v Ljubljani je pred kratkim izšlo novo leposlovno delo za mladino Berte Golobove Šolske razglednice. Berto Golobovo poznamo kot izjemno domiselno sestavljalko pomožnih šolskih učbenikov za slovenskijezik, ki bi si po svoji vsebini in metodološkem pristopu pravzaprav zaslužili, da bi postali redni učbeniki, ali še kaj večt Naj omenimo samo Sporočanje in Žive besede, ki sta že davno pošla in ki bi pravzaprav morala postati nepogrešljiva v vsaki osebni knjižnici slehernega pedagoga, ki želi šoloobveznim otrokom odpreti pot v znanje slovenskega jezika. Berta Golobova je napisala tudi več zanimivih umetniških in publicističnih del za mladino, v katerih se opira na svojo dolgoletno učiteljsko prakso in na bogate izkušnje v tem tako zapletenem, a vendar vedno svežem in nepredvidljivem poklicu. Tudi zadnja knjiga Šolske razglednice, zajema iz prepolne šolske torbe in nam od strani do strani odstira zanimivo, privlačno in nadvse prijetno branje. Knjiga je že primerna za otroke med desetim in dvanajstim letom, a ob njen bodo mogoče še najbolj uživali odrasli in posebno tisti, ki so imeli ali imej o v svoji vsakdanji praksi opravka s šolo. Šolske razglednice vsebujejo celo vrsto odlik. V prvi vrsti se nam pisateljica razodeva v vsej pristnosti svoje osebnosti, odkriva se v slabem in dobrem, vendar z globokim občutkom za mero in je celotna pripoved prevlečena oziroma odeta s tenko, a prefinjeno patino ironije in avtoironije. Pogled nazaj ji dopušča, da gleda na pretekle dogodke in pretekla dejanja z jasnino v duši in nasmeškom na ustih, pa čeprav je bilo v dogajanju, ki ga razgrinja, tudi veliko grenobe, mestoma žalosti, celo tragičnih zapletov. Zgradba knjige je trdna in logična; pred nami se odvija pisateljičino življenje v šoli najprej kot dijakinje, nato kot študentke, slednjič kot učiteljice. Na to osnovo so vezana tudi druga doživetja, ki pa so trdno zasidrana na pripetljaje in okolja, ki so soodvisna od dogajanja v šoli. Šola, pouk in poklic niso mitizirani, temveč zazvenijo v pisateljičinem pripovedovanju nadvse polnokrvno in življenjsko, z vsemi hibami, tesnobo, padci in radostmi. Šola je del življenja in nič več. V šolskem življenju in delu se zrcalijo tegobe, posebnosti, nepredvidljivi zapleti in razpleti okolja, v katerem pisateljica poučuje. Vsebina podeželja dopolnjuje in izpopolnjuje šolo, iz šolskega življenja in dela diha značaj okolja; pisateljica pušča stvarem svoj naravni tek, osebnosti svojih učencev ne modelira, marveč jih skuša motivirati prav na osnovi njihove danosti in pristnosti. Učenci razumejo, da jih ne posiljuje z odvečno ali papirnato učenostjo, temveč da jim skuša dati v roke samo platno in škarje, s katerimi si bodo izrezali svojo pot v svet, v življenje. In so ji za to hvaležni in jo imajo radi. Posebna odlika knjige je jezik, kije pristen, duhovit, brez tujk in poln ne- kega žara, ki bralca prevzame, da bere hlastno. Nekaj posebnega je pogovorni jezik, ki ga pisateljica vnaša v besedilo. Ta jezik je tekoč in sočen, čeprav ni niti najmanj obarvan z nobenimi posebnostmi kakšnega večjega narečja. Pisateljica bi bila morebiti upravičena v tem primeru uporabljati gorenjščino ali pogovorno ljubljanščino, a se temu dosledno odreka. Njen pogovorni jezik je še vedno pristno slovenski in je v tem primeru zgledni dosežek umetniškega snovanja. V besedilu je mimogrede natresenih veliko domislic in tihih (med vrsticami) nasvetov, kako popestriti in razživeti pouk, kakšen mora biti učitelj (profesor), da bo za učence zanimiv in dostopen, kako važna je človeška komponenta pri pedagogu in še vrsta drugih, ki jih je vredno prebrati, si jih zapomniti in upoštevati. Šolske razglednice so napisane duhovito, z lahkotnim pristopom, ki pa nam z globinskim branjem odkrije tudi bridko in temno stran šolskega življenja, ki je, kot smo že zgoraj napisali, samo del -obvezni del mnogo širše in večje avanture; a se tudi v tej avanturi bolje znajde tisti, ki se je obveznega^, dela poprijel resno, a ne preveč..’!' (ris) V Radovljici akademija za staro glasbo V Radovljici prireja Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica poleti baročno akademijo z mojstrskimi razredi za baročno petje (prof. Nigel Rogers), kljunasto flavto (prof. Klemen Ramovš), baročno prečno flavto (Adreas kroper) in čembalo (Lucy Hallman Rusell). Letošnja prireditev, 8. po vrsti, se je začela v nedeljo, 29. julija, in je potekala vse do včeraj. V teh dneh so med drugim priredili osem koncertov v okviru Festivala Radovljica 90 in v okviru prireditve Bled Antigua 90. To je bila vsekakor nova lepa priložnost, da se udeleženci seznanijo s pomembnim umetniškim delom in prireditvami, ki pomenijo pomembno oživljanje vrednot baročne glasbe. Miroslav Košuta TRIJE DEMOKRATIČNI EPIGRAMI PRAVA BARVA Končno je pokazal svojo pravo barvo. Če je bel, sprašuješ, če je rdeč? Vsakršno vprašanje je odveč, kajti naš junak je bil in bo brezbarven. SMOLA IN SMOLA V Nabrežini smo imeli smolo: izgubili smo župana. Drugi so s povsem drugačno smolo na stolček zlepili Italijana. Torej naj odslej velja parola: eno je smola, drugo je smola. BITI ALI NE BITI Na vrhu biti ali sploh ne biti, je novo demokratično vprašanje in kurbe, jasno, jemljejo na znanje pa se prodajajo kot travestiti. Ertejeva razstava v Trstu na ogled do konca avgusta Na Gradu sv. Justa v Trst bo do 30. avgusta odprta antološka razstava ruskega umetnika Romaina de Tirtofla, znanega s psevdonimom Erte. Prvotno bi morali razstavo, ki nosi naslov Sottili grazie, magiche trasgressioni, zapreti 18. julija, a so jo zaradi velikega zanimanja podaljšali. Erte je bil eden od najbolj fantastičnih in ustvarjalnih umetnikov prve polovice dvajsetega stoletja. Ukvarjal se je s slikarstvom, scenografijo, kostumi, designom. Risal je za znanega pariškega krojača Paula Poireta, več kot tri desetletja je sodeloval z modno revijo Harper's Bazaar, s pariškimi Folies bergeres in z filmsko družbo Metro Goldivin Meyer. V Trstu je na prvi antološki razstavi po njegovi smrti razstavljenih več kot 200 slik in drugih Ertejevih stvaritev. Veliki ameriški jazzist je v sredo nastopil v Lignanu Mehki saksofon Stana Getza Sredin koncert saksofonista Stana Getza v Areni Alpe Adria v Lignanu je bil prava poslastica za ljubitelje jazza. To je bil edini nastop znanega glasbenika v Italiji med njegovo letošnjo poletno evropsko turnejo, da je do njega prišlo pa se gre zahvaliti videmskemu D.D. organizzazioni. Stan Getz se je predstavil nekaj sto gledalcem v res lepi Areni s kvartetom, s katerim je posnel zadnjo ploščo Apasio-nado, a brez mladega talentiranega pianista Kennyja Barrcna, ki je pred dvema letoma navdušil tržaško občinstvo med Get-zovim koncertom v gledališču Cristallo. Barron je zaradi smrti sorodnika nekaj ur pred koncertom odletel v ZDA; v zadnjem trenutku ga je zamenjal Italijan Mario Russo, ki je sploh prvič igral z Getzom, a je kljub temu zelo dobro opravil svoje. Koncert je potrdil, da preživlja saksofonist, po hudi operaciji, drugo mladost. Nasmejanega obraza, poln energije in pozornosti do ostalih članov kvarteta je v poldrugi uri dejansko predstavil bežen pregled svojega jazza: od skladb iz 50-ih let, ko je bil gonilna sila saksofonskih »Four Brothersov« orkestra Woodyja Hermana, do plesnih brazilskih bossa nov, ki so izzvale zaničevanje Archieja Sheppa in drugih predstavnikov free jazza (a kje se sedaj utaplja free jazz?...), od zasanjanih balad do standardov takega kalibra, kot je Ellingtonova Sop-histicated Lady. Getzov tenor saksofon je bil tudi v sredo v Lignanu kristalno čist, uglajen, zbran od prvega do zadnjega takta, prav tako kot klavir Maria Russa. Saksofon in klavir sta predstavljalo »belo« lice kvarteta, ki je imel v basistu Alexu Blakeu in bobnarki Terry Lyne Carrington svojo krepko črno dušo. Getz je soizvajalcem večkrat prepustil oder, kar so le-ti, v veliko veselje prisotnih, tudi dobro izkoristili. Seveda pa je bil saksofonist nedvomni protagonist večera. Dovolj je bilo slišati zaključno balado, ki je sledila Jobinovi Wawe, pa si se prepričal, kakšen mojster je Stan Getz: težko je slišati mehkejši glas od tistega, ki te omamljajoče osvaja iz njegovega tenorja- (M.K.) Velik uspeh dvodnevne prireditve na Gradu sv. Justa v Trstu Bluest 90 s svojo glasbo »predramil« Trst Bluest 90 je doživel izreden uspeh, saj je pretekli teden v dveh dneh privabil na sicer premalo izkoriščen Grad sv. Justa skoraj 4000 ljudi, kar je za mesto Trst res pravi podvig. Glede na dejstvo, da med vsemi nastopajočimi ni bilo nobene prave velike zvezde, je uspeh tega srečanja z bluesom še toliko bolj navdušujoč, tako je v imenu organizacije R.R. Stage Studios, povedal predstavnik in duša te pobude Ilario Bontempo, ki je ob koncu večerov za nekaj minut pozabil na me-nežerski posel in zaigral na odru kot solo kitarist skupaj z ostalimi nastopajočimi. A gremo kar po vrsti: prvi dan so najprej stopili na oder predstavniki tržaškega bluesa, ki so s pevko Fiorello Agliato na čelu izvedli nekaj standardnih komadov in pripravili pravo presenečenje, saj je bil njihov nastop na dobrem kvalitetnem nivoju, nedvomno pa je izstopal pianist, ki se običajno bavi z jazzom, Vallisneri. Osrednja točka večera je bil Cooper Terry, ki se že vrsto let bori proti rasizmu in je te misli na duhovit način posredoval navdušeni publiki. Skupina Doctor X, ki je nastopila takoj za njim, pa je nekoliko zaustavila ritem večera, kajti fantje niso bili že zdaleč kos Cooperju. Ta je s svojo kitaro, orglicami in ritmom povsem očaral prisotne, ki so med njegovim nastopom navdušeno sodelovali. Mogoče pa so bili Doctor X nekoliko prikrajšani zaradi ne prav najboljšega sounda, za kar je bila seveda kriva tehnična ekipa. Slišali smo premalo bobnov in premalo bas kitare, medtem ko je bila močno v ospredju električna kitara, električni klavir pa je imel nek čuden prizvok. Veliko bolj pestro je bilo v petek zvečer. Kot prvi je stopil na oder Boo-gie piano man Stefano Franco, ki je še enkrat skupaj s pevko Giulio Crocini Blues pevec Cooper Terry med nastopom na Gradu sv. Justa v Trstu. dokazal izredno nadarjenost za blues in rock'n'roll. Poglavje zase pa predstavlja Blues trio iz Beograda, ki je sestavljen iz dveh elementov. Tržačani so ostali presenečeni nad izvajanjem tega dua, ki je poleg tradicionalnih blues skladb zaigral nekaj povsem originalnih pesmi in vzbudil med publiko izredno navdušenje. Ob koncu je nastopila še pihalna skupina, ki je svojčas nastopala z Zuc-cherom in Cockerjem. Zaigrala je ob spremljavi ansambla, ki mu je bil nastop na Gradu zadnji med letošnjo turnejo v Italiji. James Tomphson in tovariši bodo v naslednji sezoni odšli vsak po svoji poti, zato je bila to zadnja priložnost, da jih slišimo v skupnem sestavu. Ni potrebno omeniti, da so bili daleč najboljša skupina na tem mednarodnem srečanju bluesa, bodisi tehnično kot glasbeno, in publika J je po vsaki pesmi nagradila z burni aplavzom, Seveda je bil konec ze . veličasten in razburljiv, saj so svt0PVi na oder vsi nastopajoči obeh Yei-eJ (z izjemo Cooperja. Terryja, ki ® toval takoj po nastopu) in zaigran odpeli nekoliko podaljšano verzijo v g lepoznane Sweet home Chicago splošnim odobravanjem občinstva. _ Po nepredvidenem uspehu je o ^9 nizator R. R. Stage Studios že na n saj se pripravlja že na naslednjo s . no in obljublja, da bo že letos v predstavitev možnih kandidatov, bor Trst 2000, ki ga sestavljajo glavne politične in gospodarske 1 , tucije v Trstu, je ta prvi korak P l^a in organizatorji so trdno Pr6Prlca;lnrej' bo ta podpora veljala tudi za n n^jj saj je res možno, da je Bluest pre .jin nekatere kroge, ki so do Pre<^ ,, mirno spali v svojem brlogu, (levJ Pariz ostaja nesporna prestolnica razkošne mode, rimski dnevi mode ponovno zaživeli Dragocenost materialov in krojev bistvena značilnost visoke ženske mode za letošnjo jesensko-zimsko sezono V času, ko se pravzaprav še niso za-‘jučile razprodaje poletnih oblek in ve-i/iq ljudi razmišlja ali uživa težko pri-okani dopust, so se v bistvu že zvrstili ^Pomembnejši prikazi predlogov za lessnsko-zimsko sezono 1990-91. Največ Pozornosti so seveda pritegnili učinko-vho najavljeni rimski in pariški defileji visoke ženske mode. Po skorajda enotni oceni je Pariz jasno pokazal, da je zaen-rot absolutna prestolnica svetovne luk-suzne mode, vendar pa so tudi dnevi umske visoke mode veliko prepričljive->e ^veneli kot v zadnjih letih. Veliko zaslug ima pri tem vrsta vzporednih pri-maitev, ki so jih, začenši z rimskim županom, organizirali v čast oziroma v po-Moč pomembni gospodarski dejavnosti. lcer haute couture ni, brez ozira na one njenih izdelkov, med najbolj do-osnimi vejami široko razpredene mod-e industrije, vendar pa predstavlja rnega izmed njenih najprivlačnejših ob-azov in je s tega vidika neprecenljive Modnosti. Visoka moda je seveda dragocena (in ,[,a9a) že sama na sebi: z vidika stilis-uCne iznajdljivosti, šiviljske obrti in Porabe materiala so njeni izdelki neoporečni. Pri največjih mojstrih so obleke e[o večkrat uporabne (odjemalke tak-Pin ekskluzivnih modelov si namreč ne e!ai° preglavic, če obleka ni preveč Primerna za sedenje ali če je ni mogoče Po polikati), s čimer naj bi se s tokrat- |w i * - Pimi modeli še posebej izkazal sloviti Va>entino. Julijskim predstavam, kajti za to prav-°Prav gre v primeru haute couture, v Plovni prestolnici razkošne mode je v 2^ji poletni vročini sledilo nekaj ti-sn ™°žnih odjemalk in približno 700 Pocializiranih novinarjev: že iz teh. ^°aafAov je razvidno, da »umetniška kart<< ne m°re biti donosna, čeprav pri-atZani modeli navadno ne ostanejo v sk^jih- V povprečju kompletna jesen-, 0'Zimska garderoba z modeli, ki so jih prikazali v Parizu, stane približno »rn jPHijonov lir, vendar jih je večina ijhaison« že oddala. Kot zanimivost ve-I navesti, da so arabske princese, ki so za 6 za^nia leta najzvestejše odjemalke, p bogate Japonke, ki so se tako tradicionalnim kupcem iz cv Švice in Francije. - — - J ** v Z,. KS K* X ± 1 i J Q,eksluzivna, odraz ustvarjalnosti in Usov posameznih velikih mojstrov in . . iu nuncije. . '-eprav je visoka moda že po delinici- 11 eircl.,,;_ ___ _, -j________. ■ ok Zatorej njeni izdelki pretežno unikati, turi^n° Vsai v 9lavnih tendencah vpliva jj. 1 na modo, ki je namenjena širšemu j‘°9u odjemalcev. Tudi tokrat so v Rimu jj^Pnrizu nakazali nekaj usmeritev, ki . bodo isti mojstri v takoimenovani C9n r?vl>eni m°di razvili v manj drago-in in dragih inačicah, tu Se večkrat dogaja v pisanem sve-Zorr°^e b°sta tudi v jesensko-zimski se-naJ' ie pred nami, prevladovali dve kj^ujoč, si tendenci, ki pa se nika-lfQ ne izključujeta: po eni strani bo veli-rab"10^ posvečenih udobju in upo-cein °S(J' kur pomeni, da bo na izbiro “preohko tudi v živih, npr. rde-rdečih Zimske kolekcije so poleg modre btenkov popestrile še odločne še vedn QrVe' sicer PO se ženska moda o rada odeva v zlato in srebro. Na (bip> ^oto AP) nenavadno iz-s^rainn Y. Saint-Laurenta in Akcije D-^Sno 0,t>leka iz rimske ko- Izrazite barve in drzni vzorci v moški modi za pomlad in poletje, ki sta še daleč pred nami Poletni suknjič v nežni rožnati barvi ali v vsiljevejšem odtenku palete rdečih tonov zelo verjetno ne bo dovolj prepričal širokega kroga odjemalcev, da bi ga najprej kupili in nato seveda tudi oblekli. Vendar pa so modni mojstri, z italijanskimi na čelu, v veliki večini prepričani, da je prihodnost moške mode v živih barvah in manj togih krojih. Na julijskih prikazih moške mode v Milanu in Parizu za naslednjo poletno sezono, ki so jih letos organizirali nekaj mesecev prej kot navadno, so namreč prevladovale precej izrazite barve in precej nenavadne kombinacije. Tudi moška moda je za najvidnejše kreatorje dragocena v dvojnem pomenu besede: prodaja moških oblačil se veča, istočasno pa se pri izdelovanju moških oblačil proizvajalci v vse večji meri poslužujejo dragocenih tkanin. Tako bodo v skladu s tradicijo moški tudi naslednje poletje nosili suknjiče, vendar bi ti praviloma morali biti svileni. Če pa se stilisti usmerijo k nekoliko cenejšemu bombažu ali vse bolj priljubljenim umetnim tkaninam, se radi poigrajo z barvami ali z vzorci. Ob tem, da bi veliko mojstrov želelo moške obleči v pisane barve, v cvetlične vzorce ali vsaj v svilo, pa se je pri krojih za moške suknjiče in hlače odločilo za udobne modele, ki včasih že nekoliko visijo na svojih lastnikih. Pri hlačah bo dopuščena varianta oprijetih hlač, ki pa bi morale biti sešite iz tršega bombažnega blaga. Pri hlačah se stilisti, kljub ne preveč navdušenemu odzivu odjemalcev, ogrevajo za bermudke, ki so jih prikazali tako v Milanu kot v Parizu, (bip) Na sliki (foto AP) bogato okrašena srajca iz kolekcije Versace. V prodaji patent krila proti poskusom spolnega nasUja Med raznimi industrijskimi dejavnostmi je prav gotovo moda med najbolj občutljivimi na razne spremembe v družbi in velikokrat celo prehiteva želje širšega kroga odjemalcev. Nedvomno bi bilo skorajda neverjetno, ko ne bi reagirala na zelo razširjen pojav posilstev, krivdo za katerega so v veliki meri želeli naprtiti prav izzivalnosti nekaterih predlogov mode, npr. mi-nikrila ali »toplih« kratkih hlač. Lanskega decembra so namreč v Rimu predstavili patent »krila proti spolnemu nasilju«, ki sta ga izdelali rimska modna oblikovalka Paola Sta-volo in članica Italijanskega centra za varstvo ženske slike (Citid) Maria Punzo. V kratkem bo patent omenjenih oblikovalk na voljo industrijskim grupam in zasebnikom, ki ga lahko odkupijo. V posebni tiskovni noti piše, da patent predvideva krilo in tesne spodnje hlačke iz istega materiala, ki so prišite na krilo. Velik del dohodkov, ki naj bi jih prinesla prodaja patenta, naglaša sporočilo, bo namenjen raziskavi zdravila proti aidsu, (bip) • Julijski defileji visoke ženske mode v Parizu in Rimu so med drugim pokazali, da se v modno areno spet zmagovito vračajo škornji. To je sicer tudi precej razumljivo ob upoštevanju dejstva, da je veliko mojstrov prikazalo veliko izredno ali vsaj kratkih kril in da je tudi med hlačami veliko takih, npr. »hot pants«, ki »zahtevajo« škornje. Seveda pa brez opaznih novosti niso mogli prikazati niti škornjev, ki so v skladu z ostalimi predlogi, velikokrat bogato okrašeni in z izzivalno visoko peto. □/LAffl-GASA KERAMIČNE PLOSCICE SANITARIJE i TRST - Ul. Slataper 22 (ob glavni bolnišnici) - Tel. (040) 370912 OBUTVE GARBIH VELIKA IZBIRA - KAKOVOST - UGODNE CENE ■v •v TRZIC Ul. Oberdan 9-11-13 Tel. (0481) 791065 Danes v L jugosbvanski nogometni ligi Ta teden štiri tekme za svetovni smučarski pokal Olimpija doma Jutri moški veleslalom BEOGRAD — Z včerajšnjo tekmo v Beobradu med domačim Radom in Slobodo iz Tuzle se je začelo letošnje jugoslovansko nogometno prvenstvo prve zvezne loige, v katerem je sicer na seznamu 18 ekip, že ta teden pa bi jih lahko bilo 19 (priključil naj bi se tudi mostarski Velež). Ze v torek bo namreč izredna seja jugoslovanske nogometne zveze, na kateri bodo preučili možnost razširitve lige, tako da je najverjetneje, da bodo ligo raz-šili na 19 ekip, kar pomeni, da bo samo prvenstvo že na začetku neregularno. Tako ali drugače, včeraj so torej odigrali prvo srečanje v Beogradu. Pred le 1.500 gledalci je domači Rad premagal Slobodo s 3:0 (1:0). Že v 8. minuti je Rad povedel z Djoinčevičem, proti koncu tekme (v 77. min.) je povečal vodstvo Kovačevič, prav ob izteku srečanja pa je tretji gol dosegel Drulovič. Ljubljanska Olimpija bo drevi ob 20. uri za Bežigradom igrala proti Osijeku, ki je z odhodom Raojeviča v Avstrijo in Lepinjice na Portugalsko izgubila konico napada. Zato pa ni nič manj nevarna, saj je še kar uigrano moštvo, ki lahko preseneti Ljubljančane predvsem s protinapadi. Najverjetneje bo Olimpija danes igrala z naslednjo postavo: Vardovič, Anglaro, Šeparovič (Lorger), Vrabac, Bosiljčič, Žečevič, Topič, Tešič, Di. Vrabac, pate, Komočar. DANAŠNJI SPORED Proleter - Spartak; Budučnost - Dinamo; Crvena zvezda - Vojvodina; Željezničar - Sarajevo; Rijeka - Zemun; Borac - Partizan; Radnički -Hajduk; OLIMPIJA - Osijek. Američan K. Green novi član Philipsa MILAN — Ameriški košarkar Ken-ny Green, 23 let, 205 cm visok, cen-ter-krilo, je novi član milanskega Philipsa. Green je malo poznan v ameriških košarkarskih krogih. Novi trener D Antoni pa je izjavil, da je prav ta tip košarkarja, ki ga želi v ekipi. Green je namreč borben, talentiran igralec, ki predvsem igra za moštvo. MOUNT HUTT — Na Mount Huttu na Novi Zelandiji mrzlično pričakujejo jutrišnji začetek uvodne tekme (moški veleslalom) 25. izvedbe svetovnega smučarskega pokala. Zbrana je vsa svetovna elita z Girardellijem na čelu, ki je na papirju glavni favorit za končno_zmago, potem ko je v lanski sezoni Švicar Zurbriggen končal kariero. Vse pa bo odvisno od Girardelli-njevega zdravstvenega stanja. Na superveleslalomu v Sestrieresu se je namreč huje poškodoval in sam pravi, da si še ni povsem opomogel. Med naj-večjimi konkurenti za končni uspeh je poleg Luksemburžana tudi Furuseth, ki je pred kratkim od Elana prestopil k Atomicu in se mora še privaditi na-nove smuči, zlasti na veleslalomske. O SPORED JUTRI: veleslalom (ob 10.30 in 13.30, po našem času ob 0.30 oz. 3.30). TOREK: veleslalom (10.30 in 13.30). SREDA: slalom (10.30 in 13.30). ČETRTEK: slalom (10.30 in 13.30). Televizijskih prenosov ne bo. Svetovni pokal se bo zatem nadaljeval šele 2. decembra s superG v Franciji. Bittnerju pravijo, da se na treningih ni posebno naprezal, Nierlich pa naj bi si poškodoval prst na roki, tako da s težavo drži palico. Vsekakor so vesti iz raznih taborov dokaj skope. Reprezentance so vadile ločeno, poleg tega vsi nekako skrivajo svoje adute. Po mnenju jugoslovanskega trenerja Matjaža Kranjca pa do kakih bistvenih premikov v vodilnih reprezentancah le ni prišlo, in je torej pričakovati, da bodo glavno besedo imeli favoriti iz pretekle sezone. Pravo sliko o razmerju moči naj bi tako dobili jutri, na prvi preizkušnji. Glede stanja v jugoslovanski vrsti pa je Kranjc povedal, da imajo nekaj nepričakovanih težav. Benedik se je poškodoval na treningu v četrtek, ko je udaril ob vrata. Odtlej ni več vadil, vendar upajo, da si bo do jutri le opomogel. Težave z zdravjem ima tudi Sašo Robič, z Grilcem in Kuncem na srečo ni problemov. Trenirali so ob vsaki priložnosti in so verjetno nadoknadili vse, kar so izgubili v Evropi. Kranjc je bil zelo zadržan glede ambicij. Težko je kaj reči, je menil jugos- lovanski trener, ko še ni prave slike o pripravljenosti ostalih. Že pred časom pa je Kranjc poudaril, da je za jugoslovansko moško reprezentanco vsaka točka zlata vredna. Če bo tokrat star-tal Benedik, bi lahko v obeh slalomih prišel med prvo petnajsterico, v veleslalomu si največ nadejajo od Kunca, a nasploh bi bila vsaka uvrstitev slednjega in Grilca med prvo trideseterico uspeh. V italijanskem taboru, a ne samo v italijanskem, vlada izredno zanimanje za nastop Alberta Tombe. Zatrjujejo, da je vadil kot še nikoli in da je izvrstno pripravljen, zlasti za slalom. Za veleslalom mora še nekaj izpiliti, da se vrne na nivo iz leta 1988. Italijani so tudi navdušeni nad progami. V začetku je sicer snega primanjkovalo, Alberto Tomba zatem je le zapadel, ostalo so prispevali snežni topovi. Vendar izven poligona vadba ni bila možna, tako da je bilo precej gneče. Včeraj so poligon zaprli, da pripravijo proge za tekmovanja. Poleg Tombe bodo italijansko udarno moč predstavljali Pesando, Bel-frond, Holzer, Ladstaetter, Ghedina, Josef Polig in morda Bergamelli. Ostala dva naj bi izšla iz četverice Christian Polig, Gerosa, Moro in Spampatti- Dirka tris MONTECATINI — Zmagovita kombinacija dirke tris: 7-13-11. Dobitnikov je bilo 484, prejeli bodo po 1.809.000 lin Nogometne tekme kot na tekočem traku Danes tudi Triestina V okviru priprav na novo prvenstvo si prijateljske nogometne tekme sledijo kot na tekočem traku. Nekaj včerajšnjih izidov: Torino - Crema 7:1 (3:0); Pescara - LAguila 0:0; Bologna - Ospitaletto 4:0 (2:0); Cremonese -Ravenna 1:0 (0:0); Ascoli - Piobbico 1:1 (1:0); Parma - Belacense 2:0 (1:0). Tekem ne bo manjkalo niti danes. Med drugimi bodo igrali: v Tržiču ob 18.00 Monfalcone -Avellino; Lucchese - Fiorentina; Trento - Napoli; Padova - Milan; Rovereto - Verona; Savona - Ge-noa; Chieti - Lecce; Ternana - Cagliari; Chievo -Atalanta; Treviso - Bari; Bolzano - Roma; v Vidmu ob 21.00 Udinese - Siviglia; Modena - Sassuo-lo; Cremonese - Vicenza; v Flumignanu (Videm) ob 17.30: krajevna selekcija - Triestina; Camaiore - Sampdoria; Reggiana - Spal. Sodnik Codesal se umika CIUDAD DE MEXICO — Mehiški nogometni sodnik Edgardo Codesal, ki je sicer urugvajskega porekla, je sporočil svoj odstop. Codesal je sodil finalno tekmo na nedavnem svetovnem no- gometnem prvenstvu med ZRN in Argentino, njegovo sojenje pa so zlasti Argentinci ostro kritizirali, potem ko je v korist Beckenbauerjevega moštva dosodil 11-metrovko. Codesal, ki ima 39 let, je dejal, da se je treba umakniti, ko se je na vrhuncu kariere in ne tedaj, ko kdo to zahteva. Povedal je še, da bo še naprej delal v nogometni federaciji svoje države in prav tako opravljal svoj poklic ginekologa. Kopru turnir v Dekanih DEKANI — Zmagovalec 5. spominskega turnirja, ki so ga dekanski nogometni delavci izvedli v spomin na preminulega predsednika Ivana Gregoriča, je po pričakovanju jugoslovanski tretjeligaš Koper, ki je včeraj v velikem finalu z rezervno enajsterico premagal Jadran Lamo z 1:0. Zadetek je dosegel Ribarič, priložnost za izenačenje pa je zapravil Bad-žim, ko je nespretno izvedel enajstmetrovko. Koprčani so tako petič zaporedoma osvojili prehodni pokal. V tekmi za tretje mesto je novinec v tretji jugoslovanski ligi Izola premagala Branik iz Šmarij s 7:1. (Kreft) dms motociklistična VN V. Britanije Precej padcev DONINGTON — Na včerajšnjih zadnjih uradnih poskusnih vožnjah pred današnjo dirko za motociklistično VN Velike Britanije je prišlo do nekaterih padcev, najhuje pa sta jo skupila Lavado in Italijanu Catalana (oba aprilia), ki sta si poškodovala roko. Startni vrstni red je naslednji: 125 ccm: 1. Prein (ZRN) honda 1'44 T00 (poprečna hitrost 139,124 km/h); 2. Martinez (Šp.) cobas 1'44'192; 3. Capirossi (It.) honda 1'44"301; 4. Spaan (Niz.) honda 1'44"473; 5. Casanova (It.) honda 1'44"519; 7. Gresini (It.) honda 1'44"695. 500 ccm: 1. Gardner (Avstral.) honda 1'33"415 (poprečna hitrost 155,037 km/h); 2. Schwantz (ZDA) suzuki 1’33"543; 3. Rainey (ZDA) yamaha 1'33"733; 4. Lawson (ZDA) yamaha 1'34"242; 5. MacKenzie (Ško.) suzuki 1'34"476. 250 ccm: 1. Kocinski (ZDA) yamaha r37"009; 2. Cardus (Šp.) honda 1'37"392; 3. Cadalora (It.) yamaha 1'37"408. Lamberti pod 50” na 100 m prosto MILAN — Na italijanskem plavalnem prvenstvu Giorgio Lamperti 100 m prosto preplaval v času 49"81. Lamberti se je svojih nasprotnikov zlahka otresel. Na isti razdalji je med ženskami zmagala Sciorellijeva, ki je s 57"50 postavila tudi nov kadetski in mladinski rekord. Non državni rekord je na 4x100 m mešano dosegla štafeta Aurelie Nuoto z znamko 3'49"74. Odbojkarski turnir na Igrah dobre volje v Seattlu Na mladinskem veslaškem SP Kolesarska dirka po Umbriji Italijani v finalu SEATTLE — Italijanska odbojkarska reprezentanca se je uvrstila v finale na Igrah dobre volje. Azzurri so namreč v polfinalu povsem zanesljivo premagali domačine s 3:1. Reprezentanca ZDA je na teh igrah igrala z mnogo bolj konkurenčno postavo, ki gotovo ni blestela na tekmovanju Worl League. Italijanski odbojkarji so tako, pod vodstvom trenrja Velasca, dosegli nov odmevni uspeh. Po naslovu evropskih prvakov in po drugem mestu na svetovnem pokalu za Kubo so se na teh igrah torej uvrstili v finale, v katerem se bodo spoprijeli s SZ, ki je presenetljivo premagala reprezentanco Kubepo tie-braku s 3:2. Kubanci so na tem turnirju bili glavni favoriti. POLFINALNA IZIDA Italija - ZDA 3:1 (15:5, 13:15, 15:12, 15:8); SZ - Kuba 3:2 (12:15, 8:15, 15:10, 15:12, 15:10). POLFINALE OD 5. DO 8. MESTA Nizozemska - Brazilija 3:0 (15:9, 15:3, 15:2); Francija - Argentina 3:2 (16:14, 10:15, 7:15, 16:14, 17:16). Sovjet Sergej Limonovski je prekinil serijo uspehov kitajskih predstavnikov in osvojil zlato kolajno z enometrske deske. Drugi je bil Kitajec Tan Liandgde, tretji pa Američan Mark Bradshaw. Včeraj so tudi podelili komplete kolajn v judu. MOŠKI, DO 60 KG: 1. Amiran Totisaš-vili (SZ), 2. Battulga Dashgomyn (Mong.); 3. Shigeto Vamazaki (Braz.) in Ralf Wil-lenzek (ZRN). ŽENSKE, DO 65 KG: 1. Hio San Kim (J. Kor.); 2. James Pedro Junior (ZDA); 3. Marco Casta (Braz.) in Yosuke Vamamo-to (Jap.). DO 56 KG:Sun Jong Čung (J. Kor.), 2. Nicola Fairbrother (VB); 3. Tate-na Chiosi (Jap.) in Kate Doanhho (ZDA). V umetnostnem drsanju v parih so bili sovjetski predstavniki premočni, saj so osvojili vse tri kolajne: 1. Gordejeva -Grinkov, 2. Miškunetok - Dmitrijev; 3. Beke - Petrov. V jadranju (razred 470) vodi Kanada pred SZ in Italijo (Sandro in Paolo Mon-tefusco). Na tekmi za 5. mesto turnirja v hokeju na ledu je ČSFR premagala Finsko z 8:4, na srečanju za 7. mesto pa je ZRN odpravila Švico s 4:2. KOLAJNE Največ kolajn je doslej osvojila SZ (56 zlatih, 58 srebrnih, 39 bronastih, skupno 153). Druge so ZDA s 135 kolajnami (52, 44, 37). Sledijo: NDR 40 (10, 8, 24); Bolgarija 22 (8, 6, 8); Kitajska 14 (5, 6, 3);ZRN 10 (3, 2, 5); Kuba 7 (3, 2, 2). Jugoslavija je na 12. mestu s tremi kolajnami (2 zlati in 1 srebrno), Italija pa je 14. s 4 kolajnami (1 zlato, 2 srebrni in 1 bronasto). Na sliki AP: trenutek s polfinalne odbojkarske tekme Italija - ZDA. Zlato na Bled AIGUEBELETTE (Francija) — Na svetovnem mladinskem veslaškem prvenstvu sta jugoslovanska reprezentanta Iztok Čop in Denis Žvegelj dosegla ponovila lanski veliki uspeh, saj sta v dvojcu brez krmarja osvojila zlato odličje. Na drugo mesto za blejskim dvojcem se je uvrstila Italija, tretja je bila SZ. To je že 10. kolajna za Jugoslovane na svetovnih prvenstvih in tretja zlata. Zlato odličje si je priborila tudi italijanska posadka v dvojnem dvojcu. Prehitela je Vzhodne Nemce in Sovjete. Srebrni kolajni so »azzurri« osvojili še v četvercu s krmarjem in v četvercu brez krmarja. Program Radia Opčine Program jutrišnje oddaje Tedenski športni komentar Radia Opčine (ob 18.00) je naslednji: NOGOMET: A in B liga - prvenstvo se bliža. Amaterske priprave - Dario Kante in Primorje. KOŠARKA: Jadran končno na odskočni deski? KOTALKANJE: S. Guerra - ali boš res zapustil kotalkanje? Na državnem prvenstvu v Modeni - Samo Kokorovec boljši od sodnikov. ALPINIZEM: Davor Zupančič nas vodi po poteh odprave Alpe-Adria. Ghirotto prvi PERUGIA — Italijanski kolesar Massimo Ghirotto je osvoji} rvo mesto na mednarodni kolesarski dirki po Umbriji, ki J. ila tudi za zveznega trenerja italijanske reprezentance Marti' nija dober test za sestavo ekipe za bližnje svetovno prvenstvo; Ghirotto je 200 km od Perugie do Colazzoneja prevozil » 5.11" s poprepčno hitrostjo 38,585 km na uro. Po 50 je kot dru9 privozil skozi cilj Daniel Castro, tretji pa je bil Edoardo Roccn (po 55"), sledijo: 4. Elli, 5. Cesarini, 6. Volpi, 7. Ugrumov (SZ), Richard (Švi.), 9. Giannelli, 10. Conti. Poraz boksarja Fannija OUARTU SANTELENA (CAGLIARI) — Škotski boksar Pa‘ Clinton je po točkah premagal Italijana Salvatorija Fannija 1 tako osvojil evropski naslov v mušji kategoriji. Reynolds danes v Budimpešti BUDIMPEŠTA — Na današnjem mednarodnem atletsk6/)} mitingu v Budimpešti za Grand Prix bo nastopil tudi America Harry Butch Reynolds, svetovni prvak na 400 m (43"29), ki ie ^ ' odsoten z atletskih stez dalj časa zarajli poškodbe Ahilove tetiv Stefanel s polno paro Tudi za Stefanelove košarkarje, ki so sl letos priigrali nastop v A-l ligi, so se končale počitnice. Tržaški košarkarji že trenirajo s polno paro. 8. t. m. pa bodo odpotovali na skupne priprave v Folgario (Foto Križmančič) obvestila ODBOJKARSKA KOMISIJA PRI ZSŠDI , obvešča, da so še v teku vpisovanja _ odbojkarski tečaj za začetnike, ki . od 5. do 15. septembra 1990 na Stan* nu 1. maj v Trstu (za mestne otroke) v Športnem centru v Zgoniku (za °t ke iz okolice). v Zainteresirani se lahko prijavjFL a uradu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frani*5 20, tel. 76304. ŠZ JADRAN , ,t obvešča, da je društveni urad 0 v0\j vsako jutro od 10.30 do 12.30, razen sobotah in nedeljah. ŠZ JADRAN - TEČAJ V PULJU j obvešča, da bo tudi letos košarkar t tečaj v Pulju pri IBA. Po sestane b0 matičnimi društvi je bil sklep, n , letos le ena izmena za vse letnik letnikov 1973 do 1979), in sicer ou gi do 26. t. m. Za prevoz tečajniku o, Pulja in nazaj bo na razpolago ,ra. bus. Interesenti naj se javijo na vet-nov urad, UL Ricreatorio 1 (v , nSK0 nem domu na Opčinah) ali tele b0-na št. 213404 vsak dan (razen "7,n nai' tab in nedeljah) od 10.30 do 14-kasneje do 11. t. m. ŠD ZARJA teni' prireja prvi turnir v nogometne Tjlit su (4:4), ki bo od 11. do 18. Me se je dokaj zanimiva novost. Ude ga. Prijave pri ŠD Zarja. Mladi teniški igralci so se vrnili domov z bogatimi izkušnjami Gajevci na Češkoslovaškem Aktivnost se pri teniški sekciji Gaja aaaljuje tudi daleč od domačega kraja, red kratkim je bila namreč tekmovalna kupina na pripravah na Češkoslovaš-em, kjer se je obogatila z izkušnjami ^ške teniške šole. V Karlovyh Varyh, kjer so se naši teisti mudili 14 dni, so dvakrat dnevno renirali in odigrali vrsto srečanj s češki-Ji11 vrstniki. Nekateri so nastopili tudi na sedržavnem turnirju v Marjanskih Laz-iisn, kjer so bili prisotni vsi najboljši češ-Klpralci in igralke under 14. t j!'iPrave 50 na^i teniški delavci izrabili udi za navezavo tesnejših stikov s Kar-uvarskim teniškim klubom Slovan in ako bodo jeseni češki igralci po vsej erjetnosti vrnili obisk in nastopili na lurrurju v naši deželi. Trenutno ni na teniškem področju etle dejavnosti, saj se bo tekmovalna ezona nadaljevala komaj konec avgusta, 0 se bodo pri Gaji nadaljevali tudi za-emiški tečaji, ki so letos približali teni-res lepo število najmlajših, na - a, ki se v tem trenutku uradno dejstvujeta, sta Borut Plesničar, ki se udi na dvotedenskem treningu v dr-vnem zveznem centru v Palaganu v Emiliji, in pa njegov brat Aleš, ki je bil Na sliki: naši teniški igralci v Karlo-povabljen na mednarodni turnir v Gra- vyh Varyh s svojima češkima vadite-dec. (K. G.) Ijema. ho in Christian Doljak s Proseka dosegata lepe uspehe na državni ravni Z gorskim kolesom do nastopa na SP? Ivo Doljak (levo) s sinom Christianom. let *v° Doljak in sin Christian s Proseka sta se pred dvema bik i 3 začela resneje ukvarjati z gorskim kolesom (mountain-rav®l *n že dosegla nekatere zavidljive rezultate na državni 2 naV0, k’ svojih 40 let še zdaleč ne kaže, je dolga leta kolesaril t avadnim kolesom za lonjersko Adrio in dosegal dobre rezul-drža Kar dvakrat je osvojil Pokal Lonjerja, medtem ko je na “Vnemu prvenstvu posegel po tretjemu mestu. "Kako to, da ste se odločil za mountain-bike?« s »Kot kolesar sem nastopal na raznih dirkah po Italiji in Irtom' St:evdne ljudi iz kolesarskega ambienta. Pred dvema so uradno ustanovili vsedržavno zvezo za mountain-iakn' k' ie Poskrbela za organizacijo tovrstnih dirk. Za le-te so Sest PuKazale veliko zanimanje razne tvrdke in poskrbele za dohuV° lastrrih okip, z namenom sponsorizacije. Kmalu sem ki UU Ponudbo s strani ekipe TREK iz Bergama. Gre za tvrdko, po istoimenska ameriška kolesa mountain - bike v Evro-dve t eKipa je med najmočnejšimi v Italiji; njene barve je jVi" Pranil tudi državni prvak Paganesi.« »Kje in kako se odvijajo dirke, na katerih nastopate?« n0 sinom se redno udeležujeva dirk, ki so veljavne za držav-tlidi™stvo. Odvijajo se po raznih krajih severne Italije, a tum v Toskani in v Rimu. Z zelo dobrimi rezultati sem nastopal tak; na Pv®b mednarodnih dirkah, v Pescari in v Lignanu, a sp nastopi so za Christiana še prenaporni. Proge so običajno kliom 6 na višini 1400 - 1600 metrov in dolge od 40 do 60 s strrmtrfW' na razne kategorije. Voziti moraš po klancih 6o -V11111! vzponi in nevarnimi spusti, kjer dosežeš tudi hitrost stopjA 70 kilometrov na uro. Ob preostrih vzponih je treba kilorn S kolesa; s kolesom v roki moraš prehoditi povprečno 4 turi; i etre' Dirke trajajo 3 ure in tudi več. So zelo naporne in 'Konkurence je huda. .pl Pa s kategorijami?« VajJ rvanstv° je razdeljeno na štiri kategorije oziroma tekmo-___ skupine. Jaz nastopam v kategoriji seniorjev, v katero sodijo tekmovalci, ki imajo več kot 35 let. Christian pa tekmuje kot mladinec. Obstajata še kategoriji amaterjev in profesionalcev, katerih je v Italiji približno 40. Z mountain - bikejem dirkajo tudi ženske, a le-teh je le 30. »Stalno ste prisotni na dirkah za državno prvenstvo. Bi nam malo pojasnil sistem tekmovanja?« »Državno prvenstvo obsega dve fazi. Prva faza je selektivnega značaja in sestoji iz desetih preizkušenj. Na štartu se vselej predstavi približno 400 tekmovalcev. Vendar imajo pravico nastopa na finalni fazi le tisti ki se vsaj štirikrat uvrstijo na enega od prvih dvajsetih mest v svoji kategoriji. Finalna faza oz. absolutno državno prvenstvo bo na sporedu 2. septembra v piemontskemu Sestrieru.« »Vam je uvrstitev v finalno fazo uspela?« »Kot senior sem zmagal na prvih štirih preizkušnjah in si s tem predčasno zagotovil nastop v Sestrieru. Upam, da bo to uspelo tudi sinu. Christian je doslej trikrat pristal med dvajsetimi prvouvrščenimi mladinci.« »Bi se malo dotaknili prav finančne plati?« »Takoj se moram zahvaliti ekipi iz Bergama, za katero nastopam. Tekem se sicer udeležujeva kot amaterja, a ekipa nam priskrbi prav vso opremo, ki je potrebna. Nastop na državnih dirkah predstavlja namreč finančno breme, ki ga sam ne bi mogel kriti. Pomislite, da bi morala s sinom skupaj potrositi kakih 13 milijonov na sezono! Ekipa TREK je, med drugim, dala vsakemu izmed nas na razpolago aluminijasto kolo ter še eno rezervno kolo. Skratka lahko dirkaš le, če dobiš pravo ekipo. A takih ekip v bližini Trsta ni in postane zato bistvenega pomena, da te po Italiji spoznajo.« »Kje in kako trenirate?« »Treniram skoraj vedno skupaj s sinom. Kolesariva po kraš-kih gmajnah in večkrat se povzpneva na bližnji Volnik. Dnevno prevoziva kakih 35 kilometrov, enkrat tedensko tudi po asfaltirani cesti. Dirke so trde, zato je potrebna zelo dobra tehnika in kondicija. Važna je zelo dobra zimska priprava, ki naj po možnosti vsebuje smučarske teke, a tudi navadni tek. Paziti morava tudi na hrano. Ne smeva namreč uživati preveč mesa, medtem ko so alkoholne pijače prepovedane. A za primerno dieto poskrbi žena, ki nam sicer stoji ob strani tudi na tekmovanjih.« »Kaj bi rekel o tej disciplini na splošno?« »Gre nedvomno za novo športno panogo, ki je v nenehni evoluciji. A takoj bi rad pojasnil, da mountain - bike kot tekmovalna panoga nima skoraj nič skupnega z istoimenskim kolesarjenjem, ki se vedno bolj širi tudi pri nas. Dirke državnega prvenstva se namreč odvijajo daleč od Trsta in zahtevajo fizične in finančne napore, s katerimi se seveda ne soočajo domači ljubitelji mountain - bikeja. Le - ta pa kot tekmovalna panoga pri nas sploh ni poznan. Pomislite, da se državnih dirk, poleg mene in sina, udeležujeta le še dva predstavnika iz dežele. Vendar je stanje po nekaterih deželah povsem drugačno. Državnim preizkušnjam sledi tudi po 10 tisoč in več gledalcev, zlasti v Toskani. Letos bo svetovno prvenstvo v ZDA, a naslednje leto v Italiji. Na tem bom skoraj gotovo nastopal, a nekaj možnosti ima tudi Christian.« WALTER KOREN BRUNO KRIŽMAN Ik MALDIDO -X. GRINGO Knjiga Bemala Diaza je poglavitne važnosti za boljšo spoznavanje Mehike. K njej se bom vračal, ko bo pot vodila skozi kraje, kjer so bili postavljeni mejniki kolonizacije. Nizka ravnina Vucatana je nudila korenito drugačne meteorološke pogoje od planote na severu. Kljub zgodnji uri je bilo že zelo toplo in tudi vlažno. Prihod v Merido je bil pomenil tudi prvo preizkušanje drobne organizacije prevozov, saj sem dotlej uporabljal le letala in vlak. Z zadovoljstvom sem sprevidel, da je vse zelo lahko in že po pol ure sem bil v skromnem prenočišču. Ventilator je svežil moreče ozračje, zaradi hrupa pa je bil uporaben le za kratek čas. Okno je bilo prekrito z gosto mrežo in z olajšanjem sem ugotovil, da ni bilo komarjev. Tedaj sem še jemal kinin proti malariji, po odhodu iz Vucatana pa sem ob spoznanju, da so vremenske okoliščine še neprimerne za morebitno nevarnost, preventivna sredstva opustil. Jutranji prihod v Merido je nalagal, da se dan polno izkoristi. V bližini Meride so Uxmal, Labna, Kabah in Sa-yil, malo dlje pa Chichen Itza. Vsi kraji imajo zelo zanimive spomenike kulture Maya. Dobro uro po prihodu v Merido sem se tako že vozil proti Uxmalu. Da bi se ne preveč obvezal s starinami sem sklenil, da bom na tistem območju obiskal le Uxmal in Chichen Itzo. Vreme je bilo blizu neznosnosti, saj je temperatura presegala 37 stopinj, moreča pa je bila tudi vlaga. Razlika s poledenelimi lužami izpred dveh dni na Sierri je bila travmatična. Skrajno nezanimiva pokrajina s še neželenim grmovjem in nizkimi drevesi se je raztezala vse naokoli. Le tu pa tam je bila v ravnini pridelana njiva ali nasad agav. Do koledarskega konca zime je manjkalo le nekaj dni. Še skoraj gola drevesa so hromila opise spomenikov, ki naj bi bili zaviti v tropsko džunglo. Skrbno urejen in čist arheološki park v Uxmalu (izg. Učmal = trikrat zgrajeni) me je na mah prevzel s svojo Piramido čarovnika. Pojem piramide je za Mehiko povsem napačno uporabljen. Pravih piramid ni nikjer. Zgradbe so največ piramide brez konice. Proti vrhu struktur je ploščad, na kateri je zgrajeno svetišče. Zgradba v Uxmalu ima zaokrožene vogale, na vrh pa vodi skrajno nevarno stopnišče. Vzpon na ploščad je treba jemati zelo resno, ker so stopnice ozke za polovico običajnih in dodatno tudi višje. Izgleda kot, da bi bila zgradba postavljena za hojo po stopnicah v vodoravni legi. Naklon stopnišča verjetno presega celo 50 stopinj. Za lažji vzpon je ob strani pritrjena železna veriga. Dobrodošla je predvsem pri sestopu. Izjemno vroč dan je prispeval, da sem na vrhu 118 stopnic zaskrbljen mislil, kako se bom varno vrnil z vrha. Padec bi bil zanesljivo usoden. Sestop ritenski je bil edini priporočljiv. Španci so na Yucatan prvič prišli leta 1517. Res niso prodrli daleč od obale, ker so bili maloštevilni in so naleteli na oster odpor domačinov. Čudno pa je, da so bili tedaj vsi spomeniki, ki so danes razlog za obisk teh krajev, prekriti s plastjo zemlje in gozda. Pregrajeni so bili že kakih 200 do 300 let in Španci bi jih brez posebnih raziskav ne mogli odkriti. Razlogi za propad in opuščanje vseh svetišč so zgodovinska tajna. Morda bi potek dogodkov zgodovinarji razbrali iz spisov, katere so Španci našli po osvojitvi Vucatana, verski fanatiki pa so vse najdene dokumente sežgali. O propadu kulture in moči May se samo ugiba. Epidemija je ena od hipotez. Vojaški poseg je manj verjeten, ker niso nikjer odkrili znakov rušenja ali sežiganja. Piramide May, vendar tudi podobne zgradbe v drugih predelih Mehike, so navadno sestavljene iz več plasti. Manjšo zgradbo so stari arhitekti enostavno prekrivali z novimi plastmi in v teku stoletij je prvotno svetišče za nekajkrat naraslo. Razmišljanje na razne teorije arheologov je na vrhu uxmalske piramide neizbežno. Ob odkritih zgradbah, ki so v parku, je v neposredni bližini še Preprost strojček za lupljenje pomaranč. Pomaranče so na Vucatanu izredno sladke nekaj gričev poraščenih z džunglo. Pod rastlinjem in prstjo se skrivajo druge zgradbe, ki čakajo na odkop. Morda bo kdaj le mogoče razvozlati uganko o propadu kulture, ki je v arhitekturi dosegla tako popolne in lepe rezultate. Lepo ohranjena sta v Uxmalu tudi zgradba znana kot Četverokotnik nun in Vladarjeva palača. Četverokotnik je znan zaradi reliefov z geometričnimi liki. Umetniki so skušali učinek lepote doseči z ustvarjanjem senc, ki so dajale kontrast ob sončnih žarkih. Ti so v tistih zemljepisnih širinah dokaj navpični. Vladarjeva palača nima toliko lepih posebnosti, je pa s svojimi 98 metri dolžine, 12 širine in skoraj 7 višine izredno mogočna. Okrašen je samo vrhnji rob. Sezidana je na zadnji od treh ploščadi. Najnižja je zelo prostrana na vzhodni strani. Na njej bi lahko postavili dve nogometni igrišči in je še vedno za kakih 5 metrov višja od bližnje okolice ter torej umetna. V Uxmalu je na razpolago še nekaj spomenikov v slabšem stanju. Označeno je tudi pokopališče. Niso sicer tam našli posmrtnih ostankov, temveč samo mrliške glave izklesane v kamnu. Te figure niso na moč podobne samo tistim iz bližnje Chichen Itze, temveč celo glavam iz Tule, kraja severno od Mexica; kakih 2000 kilometrov od Uxmala. isr fc-ll . ,#r m A- ODHAIANIA DUŠAN JELINČIČ l2lho J • lacm m nimajo Kaj jesti, lo jim vidiš na WZ^ih in obupanih obrazih, ki štrlijo iz suhih in lti£j0 ni'1 teles, kjer žarijo le oči. Vendar žarijo z medlo bojjg'1?0rcIa sovraštva, morda vdanosti, morda upanja v ban df>i ^0^nost’ Vrste pred zastavljalnicami pa so vsak izjnJ^Ije so lačni in nimajo kaj jesti. To jim vidiš na i in obupa: 2les, kjer že la sovraštvi an cUvx~JČnost Vrst Hit JiSe'In zastsvljalnic je vse več. Z?°dilo? P° široki osrednji aveniji. Kaj bi se lahko hi ver;„j. Mmiriziev klic na pomoč je bil nadvse resen in Vit, prertno' d3 bi se šalil, saj je sicer duhovit fant. Duho-je v Vsem pa praktičen in inteligenten. Že leto dni bil nočr;0 -^ni .b^a9ainr v veliki milanski tovarni, kjer je hioral jp1 Cuvaj- Med delom je imel veliko časa, saj je ^Hočasir e7et'' se Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana