advertise ш
the best
slovene newspaper ★
Commerlcal Prlnling of All Kinds
AVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čitaielji v: CHICAGI. NEW YORKU. DETROITU.
sploh po in izven Amerike
yOL- XXXIX. — LETO XXXIX.
Zadnje vesti
solnčni dan je napovedan aa^ in bo najvišja tempera-^ stopinj, na večer bo pad-Jia 32^ stopinj. Ob kanadski ej» bo še vedno snežilo, kakor je snežilo včeraj.
Najnovejša številka magazina wsweek prinaša iz Beograda njo vest: Tito je resnično "an. Njegov kronični in hud fevmatizem se slabša iz dneva v v'. ^ jugoslovanski komuni-n	se je pojavilo tre-
^ Kdo naj bo njegov naslednik, javljajo se skupine in ena od t««to, da naj bo naslednik ^ stranke Edvard Kardelj, Al 1 strani pa je kandidat ^ eksander Rankovič notranji
minister.
gK^-.f^^a^elphiji je prišlo v J^aoišcu žita do strašne eksplo-'Je in je bil prvi vtis ta, da je ^'^Plodirati bomba. Po-^ce eksplozije so se čutile na 8t	blokov, kjer so bile
vbe močno poškodovane. Ura-ne trdi, da bi bUo kaj ^ev, pač pa pogrešajo katere smatrajo za Materialna škoda je na-'^vno zelo velika.
^b obali Mehike se je potopil Matul, ki je imel na kro-^ 50 potnikov. Pamik je naj-začel goreti, potem se pa topil. Vse reševalne akcije so J ^tonj. Nobenega ni bilo nega. Nesreča je hotela, Ida etaJo, ki je hotelo pregledati samo padlo v morje.
У Califomiji in to v Los An-e esu se naha^ kandidat Adlai ^®Dson. California je postala ^edišče političnega upbanja.
ar t ^ ^agal—ali Stevenson Kefauver. Stevenson je v Los Selesu napovedal popotni ob-4n s senatorjem Kofauver-se je v demokratskih vr-
strn	pravda o bosih v
^ •iki. Stevenson ostane danes Angelesu, jutri gre v San ^nator Estes Ke-Je na agitaciji v Arizoni, aiju ng ostane dolžan nobe-®ga odgovora.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MARCH 29, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 63
^^^sednik Eisenhower je ®1 dve-umo konferenco z dr-tajnikom John Foster Plesom. Ko je tajnik DuUes (z Bele hiše, je pojasnil sa-drt	bilo polno stvari iz
r^^^ga tajništva, ki jih je "O treba rešiti.
^ Londonu, kjer se pogajajo ^^^''■ožitvi, se je rusko zastop-0 prvič izrazilo za pripravlje-pristane na predlog Ei-''"owerja o kontroli vojaških »naprav iz zraka.
krogov Združenih narodov prišla vest, da bo Varnostni ®t te organizacije le poslal taj-Združenih narodov s sveto ®i na lice mesta v Palestino, tem osebno posreduje. Skle-o tem bo v torek.
Včeraj je bil v območju Cle-anda zadn^ dan za registri-je volilcev za majske primar-® Volitve. Ugotovilo se je, da je ^gistrinah 50,000 manj volilnih J J^^^ncev kot jih je bilo leta
za Cleveland je лпкГ^ ne bo priporočala ®®Ka kandi^ta kot svojega.
Novi poljski predsednik-po volji Nikite Hruščeva
VARŠAVA, 28. marca—Za šefa poljske komunistične stranke je bil imenovan Edvard Očab. Objavljene so bile podrobnosti, kako je prišlo do tega imenovanje. Iz teh podrobnosti izhaja, da bo Edvard Očab orodje v rokah šefa ruske komunistične stranke Nikite Hruščeva.
V Moskvi je bil umrl Boleslav+^—-—
Birut, šef poljske komunistične stranke. Biruta so pokopali v Varšavi, rusko komunistično stranko je na pogrebu zastopal Nikita Hruščev. Nikita Hruščev pa ni odšel iz Varšave takoj po pogrebu Biruta, marveč se je zadržal v Varšavi dalj časa, dokler ni dosegel, da je poljska komunistična stranka izvolila za (glavnega tajnika Edvarda Oča-ba. Očab in Hruščev sta dobra prijatelja, s to razliko, da je Hruščev učitelj, Očab pa njegov učenec.
#
Edvard Očab je star 49 let, se udejstvuje v komunistični stranki že 28 let. Rojen je bil v starodavnem mestu Krakovu kot sin policaja. V komunističnih vrstah se je udejstvoval zelo aktivno in je bil večkrat zaprt.
Ko je Adolf Hitler napadel Varšavo, je bil Očab v obrambi Varšave, potem pa je pobegnil v, Sovjetsko zvezo, kjer se je bil udeležil tudi bojev za obrambo Stalingrada. Tam sta se spoznala s Hruščevim. Tekom zadnje svetovne vojne je Očab organizira' v Sovjetski zvezi poljske legije, ki V30 se bojeval^ skupno z
rusko Rdečo armado.
#
Nikita Hruščev hoče svoj princip "Pa tekmujmo!"—izvesti v praksi. Anastas Mikojan je šef ruske zunanje trgovine, je eden od podpredsednikov vlade, znan kot strokovnjak na trgovskem polju. Hruščev ga je poslal v Pakistan in Indijo, da bi tam navezal čim več trgovskih stikov s komunističnim blokom, posebno še s Sovjetsko zvezo.
Anastas Mikojan je prvi sovjetski minister, ki bo obiskal muslimanski Pakistan. Porabi) je priliko, ko so v Pakistanu oklicali republiko, Pakistan pa še ostane v zvezi angleških do-minijonov. V glavnem mestu Karachi ju je imel več razgovorov z vlado Pakistana; najavil le tudi, da ga pot vede v New
Delhi v Indijo k Nehruju.
#
Anastas Mikojan ima za seboj precej slično zgodovino, kot jo je imel Josip Stalin. Mikojan je Armenec in so tudi njega kot Stalina pripravljali, da bi postal duhovnik. Že pred 40 leti se je začel udejstvovati v socialnode-mokratski stranki, nato pa v komunistični. Kmalu se je bil pridružil Stalinu in je bil ves čas njegov zvest sodelavec.
Pokojni Stalin je bil poslal Mikojana leta 1936 v Ameriko, da bi se v Ameriki seznanil s poti in sredstvi, kako tukaj kon-servirajo hrano.
Mikojan je proslavljal Stalina kot genija. Na zadnjem občnem zboru ruske komunistične stranke je bil prvi, ki je nastopil zoper poveličevanje ene osebnosti.
Mikojan je star 60 let. Njegovo potovanje po južni Aziji je priprava na trgovsko tekmovanje Sovjetske zveze z državami kapitalističnega reda, katera sila bo spodrinila drugo iz teh krajev južne Azije.
Mezdna gibanja
Delovna pogodba zaposlenih v stavbeni stroki preneha veljati dne 1. maja. Unija se bojuje za zopetno povišanje mezde in sicer 25 centov več na uro. To povišanje naj velja že naslednje leto, nadaljne povišanje 25 centov več na uro pa naj se raztegne za nadaljna tri leta. Delodajalci so pripravljeni povišati mezdo za 25 centov na uro, to povišanje pa naj se porazdeli na trji leta. Do sporazuma^še ni prišlo in novi razgovori so določeni za 16. april.
V družbi Cleveland Electric Illuminating se je sklenila nova delovna pogodba s povišanjem mezde za 14.83 centov več na uro. Pogodba velja za 2,500 nameščencev imenovane družbe.
Mestna občina Cleveland se enako pogaja za novo ureditev službenega razmerja za 3,891 nameščencev, ki nimajo pragmatične nastavljenosti. Pogajanja so v teku. Gre za višjo plačo, obenem za počitnice. Zupan Ce-lebrezze je pripravljen dovoliti tem nameščencem po dvajsetih letih službe, štiri tedne plačanega dopusta.
ZA DELNO RAZOROŽITEV
V Londonu in v krogih Združenih narodov v New Yorku je te dni na dnevnem redu predloga da se vsaj delno razorožimo. Ameriški strokovnjak za razorožitev je Harold Stassen. Njegov predlog je tale, <Ja naj tako Združene države, kakor Sovj t-ska zveza, vsaka za sebe drži pod orožjem le še 2,500,000 mož. V Združenih državah je sedaj pod orožjem 2,900,000 vojakov, v Sovjetski zvezi 4,000,000.
POROČILI SO 11-LETNO
v Bucynis, O., si sodišče s poroto beli glavo, kam s temle slučajem : Zakonca Gans iz Galiona sta dala dovoljenje za poroko njune. 11 letne hčerke Karlene. Karlene je bila pod posebnim varstvom sodišča in to od leta 1951. Karlene se je vkljub mladosti razvila v močno deklico. Ko so jo poslali k zdravniku, je zdravnik izdal spričevalo, da je Karlene za svoja leta telesna in duhovna redkost. Zdravnik da je sam svetoval, da bi deklica, če se poroči, najbrž izgubila to abnormalno stanje. Starši Gans se sklicujejo na mnenje zdravnika
in se opravičujejo, ker so dali pristanek na poroko Karlene z 19 letnim Stanleyem Thorne. Poroka se je izvršila lanskega oktobra v West Virginiji.
Javni tožilec se je spravil naj-prvo nad starse, češ, da so zanemarili skrb nad svojim lastnim otrokom. Vedeli so koliko je otrok star, so kljub temu navedli, da je Karlene stara 17 let, ko so zaprosili za poročno dovoljenje. Pred sodiščem se bo, ko bo ta proces končan, moral zagovarjati tudi mladi mož Stanley Thorne, zakaj je poročil 11 letnega otroka.
GOVERNER MALTE DOBRO SPAL, Z BOMBO V POSTELJI
Angleški governer na 'Ttrvavem" otoku Cipru je maršal John Harding. Njegova naloga ni ravno lahka. Na eni strani so na otoku Grki, katerih je kakih 400,-000. Te je treba držati na vrvici. Na drugi strani so Turki, katerih je kakih 100,000, ki pa so zoper Grke. Tudi te je treba držati na vrvici. Pri vsem tem pa ščititi angleški interes in ohraniti Ciper k(^t močno angleško trdnjavo Angliji.
V redni angleški vojski je John Harding maršal, bil celo je šef generalnega štaba. Harding se je udeležil prve svetovne vojne, enalto druge. V drugi svetovni vojni je bil poveljnik sedme oklopne divizije, ki je imela radi bojev v severni Afriki Ime "podgane v puščavi."
Governer maršal John Harding je star 60 let. Pravi, da mu ni za pisanje ali besede, marveč za dejanja in da ne pozna nobene nevarnosti.
Prejšnji teden so našli zjutraj, ko je John Harding vstal, v njegovi postelji peklenski stroj, ki na srečo ni bil eksplodiral. Harding je lahko mirno spal In je potem, ko so mu povedali o peklenskem stroju v postelji, dal pripombo, da je do-tično noč spal še bolje, kakor običajno.
Slovenci v starem kraju so spoznali "kranjskega Jji-neza," ki se je bahal, da je močan, korajžen, "ker se ne boji niti sto — privezanih."
ti UŽIVA! POKOJNINO SOCIAL SECURITY, KOLIKO SMES ZASLUŽITI "POSTRANI
v ZAKONU SO NEJASNOSn;
SO PA TUDI TOČNE ODREDBE
V USA je kakih 4,500,000 upokojencev, katerim izplačuje pokojnino fond Social Security. Do 15. aprila moramo odposlati svoje davčne prijave. Poleg pokojnine ali smem še kaj zaslužiti, da ne izgubim pokojnine, koliko in kaj prijaviti davkariji, oziroma uradu Social Security?
Nekaj pojasnil v teh dneh zaV—-—-
naročnike lista Enakopravnost,
ne bo odveč.
rr
tudi napredek . . .
V Clevelandu je bilo v letošnjem letu na cestah pobitih po motornih vozilih že 28 ljudi. Lansko leto ob istem času jih je bilo 22. iNso pa bili samo pobiti, marveč tudi ranjeni. Letos jih je bilo v prometu ranjenih 944, lansko leto ob istem času 827. Nastala materialna škoda je temu primerna.
star 146 let
Sovjetska časopisna agencija Tass poroča o nekem Mahmudu Ejvazovu, kmetu, ki se peča z ovčjerejo in ki je dobil odlikovanje za svojo 148. obletnico. Ejvazov da ima 23 otrok, eden od njih, hčerka, je stara 120 let. Mamud Ejvazov živi v provinci Azerbajan.
McCarthy in bender
Senator George Bender se poteguje za ponovno izvolitev senatorja države Ohio. Proti njemu kandidira sedanji governer Ohio, Frank Lausche. Senator Joe McCarthy se je Benderju ponudil, da pride v Ohio zanj agitirat, toda Bender ponudbe za enkrat ni sprejel.
Glavno: Ni nobene omejitve zaslužka, da se kljub temu obdrži pokojnina, če je dohodek iz dividend, iz obresti, najemnin, ki jih prejema in raznih dotokov podobnega značaja.
Koliko pa naj se na splošno zasluži, pa da se istočasno uživa pokojnina, zakon sam ne pove določeno. Določen je v tem, da oseba, ki uživa pokojnino iz Social Security potem, ko doseže starost 72 let, lahko zasluži neomejene vsote, pa kljub temu obdrži pokojnino. Zakon je nadalje jasen v tem, da se lahko stopi v pokoj, ko kdo dopolni 65 let starosti.
Zakon je precej jasen, ko pravi, da upokojenec ali upokojenka, ki zasluži $1,200 v kolendar-skem letu, ne sme zaslužiti niti centa več preko te vsote, ker sicer se odtrga penzijski ček za en mesec, če bi tak upokojenec ali, upokojenka zaslužil $б0 več, bi ga stalo nadaljni mesečni ček.
Vzgled: Upokojenec zasluži $300 na mesec, dela pa štiri mesece na leto. Torej je zaslužil $1,200. Če v tem letu potem ne dela več, bo dobil na roke vse čeke s pokojnino za 12 mesecev.
Aprila meseca istega leta zasluži še $50. Ne bi izgubil čeka za mesec april, ker takrat ni zaslužil več kakor $80. Zaslužil pa je preko $1,200, presežek znaša $80. Njegov ček bi bil upoštevan šele prihodnje leto.
V poštev pride mnogo takih, ki so delodajalci in delojemalci v eni osebi, na primer lastnik trgovine ali farmar, ce je bil zavarovan, ima pravico s 65 leti, da uživa pokojnino iz Social Security. Ko doseže starost 65 let, lahko najame koga, ki prevzame trgovino ali farmo v svoje roke, sam pa pusti delo, pokojnine pa kljub tem dohodkom ne izgubi, če ne sodeluje pri vodstvu poslov. Če pa bi se mu dokazalo, da je ostal na kmetiji ali v trgovini glavna moč, bi izgubil pokojnino.*
Kakor pri napovedi davka, tako je tudi v vprašanju pokojnin iz Social Security važno in priporočljivo, da se pravočasno obrnemo na prtstojne urade za pojasnila.
Sestra umrla v domovini
Mrs. Anna Gustinčič v Perry, Ohio, in Mr. John Skulj na 3942 St. Clair Ave. sta prejela iz stare domovine pismo, da jima je 11. marca umrla ljubljena sestra Jožefa Skulj iz Hrastja pri Grosupljem. Stara je bila 56 let. V domovini zapušča brata Jožefa Skulj v Ljubljani in tri sestre, tukaj v Ameriki pa omenjeno sestro Mrs. Gustinčič in brata Johna, ter več drugih sorodni kov. Bodi ji lahka domača gru da!
KANADSKI ALI USA DOLAR
Na zadnji konferenci v White Sulphur Springs so govorili o skupnih interesih Severne Amerike. V Kanadi raste namreč nerazpoloženje zoper ameriški dolar in se že rabi izraz o Kanadi kot koloniji USA. V Kanadi je naloženega tujega kapitala za 13 milijard dolarjev, od teh je 11 milijard ameriških. Boj se je začel med pivovarnami. Nekatere ameriške države so protestirale proti temu, da bi kanadske pivovarne postavile v njih podružnice; razlog—ameriško pivo izrivajo iz Kanade z visokimi uvoznimi tarifami.
VISOKI DOBITKI NA STAVI
V Angliji poznajo Steeplechase, to so narodne konjske dirke preko ovir. Na izid tekem so razpisane visoke stave in je bilo precej Amerikank in Ameri-kancev, ki so pri zg,dnjih stavah na te konjske dirke dosegli dobitke po $140,000. Vesela novica je nagrajence seveda presenetila. Listki so se prodajali po $3. Nekateri so padli naravnost v nezavest, ko jim je bila sporočena vesela novica. Drugi so si napravili načrte za življenje, pa tudi za potovanja. S 140,000 dolarji se bo že nekaj napravilo in nekam prišlo.
Sovjetska uganka
Georgij Malenkov se nahaja v Angliji in je imel sestanek tudi s predsednikom britanske vlade Anthonyem Edenom. Govorila sta o zadnjih spremembah v politiki sovjetske vlade, ko se Moskva trudi, da zbriše spomin na pokojnega Stalina. Eden je Malenkovu dejal, da gre v Rusiji za velike spremembe, Malenkov je dal na to svojo opazko, da je to res, da pa preteklost ne pomeni zrneraj isto, kar naj bo bodočnost. Kaj je mislil s tem?
V Washingtonu je rusko poslaništvo in je sovjetska vlada dovolila nameščencem tega poslaništva, da lahko stanujejo kjerkoli hočejo, ne pa kakor do sedaj, v posebni hiši. Tudi so opazili, da se žene teh Rusov gibajo po ulicah Washingtona same zase in ne več, kakor po-nreje, v družbi vsaj dveh, če ne treh žensk.
TAJNIK McKAY ODSTOPIL
V federalni vladi v Wdshing-tonu je tajnik za notranje zadeve Douglas McKay. McKay bo kandidiral v državi Oregon za senatorja, njegov protikandidat je senator Wayne Morse. Tajnik Douglas McKay je podal ostavko na tajniško mesto v federalni vladi. Iz federalne vlade bo odšel okrog 15. aprila.
Stalna pomoč farmarjem!
v Washingtonu se je na skupni konferenci zastopnikov senata in poslanske zbornice dosegel sporazum o federalni pomoči ameriškim farmarjem. Prevladalo je načelo, da naj bo ta pomoč za glavne kmetijske pridelke določena s stalno višino, znano pod 90 odstotkov paritete. Tajnik za kmetijstvo v federalni vladi Ezra Benson je že napovedal, da bo predsednik Eisenhower odklonil podpis temu zakonu in da bo vložil svoj veto—ugovor. Če naj pa zakon obvelja, bo šlo iz federalne blagajne v letu 1956 do $1,200,000,000 več za federalno pomoč ameriškim farmarjem.
KATHRYN GUSICH
Preminila je Kathryn Gusich, rojena Mendish, stara 49 let. Stanovala je na 1255 E. 58 St. Rojena je bila na Hrvatskem. Bila je članica društva št. 14 H.B.Z.
Tu zapušča soproga Joseph, sinova George in Andrew Jaklo-vič, hčere Mrs. Ann Sheminsky, Mrs. Kathryn Kosevsky, Mar-lene in Diane, starše Andy in Mary Mendish ter brate John, Joseph in Steve. Pogreb se vrši. v soboto zjutraj ob 9.30 uri iz Golubovega pogrebnega zavoda, 4703 Superior Ave., v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary.
m
MATT NEKICH
V Lorain, Ohio, je prošli teden umrl po par dnevni težki bolezni Matt Nekich, star 80 let. Doma je bil iz Hrvatske, odkoder je prišel v Ameriko leta 1903 in bival ves čas v Lorainu. Žena je umrla prošlega julija meseca. Tam zapušča sina Jacob, dve hčeri Mrs. Katherine Mlakar in Mrs. Ann Perat ter več sorodnikov. Pogreb se je vršil zadnji četrtek na ondotno pokopališče.
Nehru in jeklo
Predsednik indijske vlade Nehru hoče spraviti gospodarstvo Indije pod državno kontrolo. Mar obstoja nevarnost, da bi Nehru nacionaliziral tuji kapital, naložen v Indiji, kadar bi se mu zdel pripraven čas?
Zadnji gospodarski razvoj v Indiji je bil v tem pogledu tale:
Podjetje Tata je največje indijsko industrijsko podjetje za produkcijo jekla. Nehru se je pogodil s Svetovno banko, ki mu je dovolila $70,000,000 posojila, da se podjetje raširi in modernizira. Banka ima zagotovilo z jamstvom indijske vlade, da se bo v tovarni delalo po principih privatnega gospodarstva. Svetovna banka je sedaj glavni interesent v indijski industriji jekla.
Šele za Tato in interesi Svetovne Banke pridejo v poštev gospodarski interesi drugih držav. Tekma gre med Rusi, Angleži in Nemci, da postavijo v Indiji tri jeklame. Skupna kapaciteta teh jeklarn bi pomenila produkcijo treh milijonov ton jekla na leto.
Predsednik indijske vlade Nehru je ta zadnji gospodarski razvoj priznal in izrazil prepričanje, da se bo čim več tujega kapitala investiralo v indijski produkciji jekla.
SOCIALNE DAJATVE
Prehajamo v državo dobrodelnosti? V federalnem proračunu, ki se bo končal 30. junija 1957, bodo znašali izdatki za socialne namene $11,400,000,000; v letu 1946 so znašali ti izdatki le $5,500,000,000.
STRAN 2
ENAKQPJRAVNOST
_'J,,_
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
The American Jugoslav Printing & Publishing Co.
6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
29. marca 1956
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year — (Za eno leto)_________________
For Six Months — (Za šest mesecev)___
For Three Months — (Za tri mesece) ___
..$10.00 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year — (Za eno leto)
For Six Months — (Za šest mesecev) For Tliree Months — (Za tri mesece)
-$12.00 - 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 2erth, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
STALIN JE MRTEV-Ž1VEL HRUŠCEV?!
(3)
Leta 1939 je Josip Stalin sklenil prijateljsko pogodbo z Adolfom Hitlerjem. Prvi, kakor drugi je vedel, da ne gie za nobeno pravo pogodbo, kaj šele prijateljsko. Oba sta rabila čas, da utrdita svoje položaje, pa tudi svojih držav.
Stalin si je v letu 1941 nadel tudi breme predsednika sovjetske vlade. Ko se je začela vojna med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, se je postavil na čelo odbora ministrov, ki so imeli skrbeti za narodno obrambo. Leta 1945 si je dal naslov vrhovnega poveljnika Rdeče armade z latinsko besedo "generalissimo." Sovjetska zveza je s svojimi zavezniki v zadnji vojni zmagala nad nacisti in fašisti. In pridobitev te vojne za Sovjetsko zvezo?
Ce vzamgmo v roke katerokoli politično knjigo, navadno beremo, da je Sovjetska zveza, bodisi s pogajanji, katere je znala voditi enako po svoje, ali pa v bojih z orožjem, največ odnesla iz zadnje svetovne vojne. V svetu je nastal politični imperij, ki ima svoje meje na enkrat ob reki Labi v Nemčiji, pa gre preko Vzhodne Nemčije, Poljske, Sovjetske zveze s Sibirijo tja do japonskih meja. V Aziji je komunistična Kitajska, polovica Koreje, severni del Vietnama v bivši francoski Indokini, komunizem je predramil Azijo. Ta svet ima površino, ki je štirikrat tolikšna kot površina Združenih držav in ima prebivalstva štirikrat več kot Evropa.
Ta novi komunistični svet je nastal, kot povdarjeno, ali z orožjem v rokah in v bojih, ali pa okrog miz s posebnimi pogajanji. Večkrat se imenuje konferenca na Jalti, tudi ona v Teheranu; obe sta bili med zadnjo svetovno vojno in za izid vojne važni. Konferenc se je udeležil osebno Josip Stalin. Kritika, vsaj dosedanja in tudi ameriška je ta, da so zapadni zavezniki, posebno Amerikanci, Stalinu na teh konferencah preveč popuščali, Stalin da je znal dobiti za Sovjetsko zvezo preveč profita. Ko je bila vojna končana, se je vršila važna konferenca v Pđtsdamu pri Berlinu v Nemčiji in se je tudi te konference udeležil Stalin osebno. Zopet ista kritika, da so Angleži in Amerikanci Stalinu v prid Sovjetski zvezi preveč popustili.
Ob Baltiškem morju na severu Evrope so bile samostojne tri državice: Estonska, Litvanska in Latvija. Stalin jim je vzel državno samostojnost in jih vključil v Sovjetsko zvezo.
Besarabija je dežela, ki je bila pod stamostojno Romunijo, pa jo je Stalin v vojni iztrgal in priključil nazaj k Sovjetski zvezi. Meja države je bila s tem utrjena.
Stalin si je dal izgovoriti pri omenjenih mednarodnih konferencah gotovo posest okrog Japonske. Ruska meja do Japonske je bila tako strateško vojaško utrjena. Skratka—Rusi v svoji zgodovini niso imeli še nikdar take velike države, kakor pod Josipom Stalinom. Ali bi bil! sedanji nasledniki Stalina pripravljeni, da na primer dajo nazaj ba.tiške državice, da umaknejo svoje čete recimo iz Poljske in Češkoslovaške, pa da tam dovolijo nekomunistični režim?
Hruščev očita Stalinu, da je prelival kri. V Georgiji posebno še v glavnem mestu Tiflisu je prišlo do političnih manifestacij, ko je Hruščev hotel zbrisati spomin na Stalina. Kdo je ukrotil manifestante? Rdeča armada in gotovo ne z oljkovo vejico v roki!
Kako in s kakimi sredstvi je dal Josip Stalin Sovjet ski zvezi sedanjo notranjo in zunanjo moč, ni važno, ko gledamo na Sovjetsko zvezo z ameriškimi očmi. Važno je tole: Ce naj obe veliki republiki, Amerika in Rusija, tekmujeta na polju kulture, civilizacije, posebno pa še v trgovini, kdo bo zmagal? Ce naj se bojujeta—isto kdo bo zmagal?!	L. Č.
UREDNIKOVA POŠTA
NOVA SLOVENSKA DVORANA V CALIFORNIJI
FONTANA, Calif.—S tem dopisom bom prvič izrazila užitek, ki ga imam od Vašega lista. Enakopravnost je najboljše izpopolnjen slovenski dnevnik v Ameriki, ki prinaša svojim čita teljem najbolj zanimive članke. Tako sem se odločila, da bi mojim v domovini naročila slovenski časnik—in sicer Enakopravnost. Tam se bo zamenjavala v treh družinah, katerim bo goto vo ta list velik užitek in v večje spoznavanje zunanjega sveta Naslovljen pa naj bo na sestro Paulo Voje, ki je še samska in mnogo čita. Rada piše poezije Od vsake nove, ki jo spiše, mi pošlje kopijo. Imam jih že precejšnjo zbirko. Zadnjo jesen je prejela od profesorja Jožeta Zupančiča iz Litije visoko oceno. Rada tudi. piše črtice.
Tukaj Vam pošiljam zadnjo, ki sem jo prejela. Vem, da bo naša Paula vesela ko bo videla, da je objavljena. Je bolj šaljive sorte, zložila pa je že število v srce segajočih iz vojnega življenja, ko se je narod nad štiri
leta mučil po taboriščih in vračal domov četudi na pogorišče.
Življenje v naši slovenski naselbini v Fontani je precej pestro. Tukaj se slovensko naselje hitro množi. Imamo tri slovenska društva. S.N.P.J. dvorana je bila pred sestimi leti precej povečana, pa je zopet kar premajhna za to hitro rastočo na aelbino. No, za Belo nedeljo bo pa otvoritev K.S.K.J. dvorane tudi v Fontani. Kaj pravite—ali ni to napredek, na katerega smo lahko ponosni vsi fontanski Slovenci ?
Čas poteka hitro, še dva dni oficielne zime. Ljudje iz različnih ameriških držav se odpravljajo nazaj na jug, kjer bo skoraj pomlad. Vsakemu se dopade preživljati zimo v podnebju, kot ga ima Fontana. Marsilcdo od teh zadnjih obiskovalcev se bo vrnil za stalno.
Vsem čitateljem in uredni štvu Enakopravnosti želim vesele velikonočne praznike. S pozdravom
]Mai*y Vidergar
Tu sledi črtica Zimski motiv, ki ga je zložila sestra Paula Voje v Sava pri Litiji.
Gozdna Meta pri stricu Medvedu
ZIMSKI M OTI v
Pred kočo je včeraj stric Medvi^ sedel,
še ves bil zaspan je, oči si je mel,
ko mene zagleda, mi vljudno odzdravi,
primakne mi stolček, takole mi pravi:
Ko davi rodilo se jutro je sveto,
že nate sem mislil, sosedovo Meto,
ti moke prinesi in mastno kožico,
spekla si bova medeno potico.
' ' Brž stečem domov,in mamo ^wpTOsim,
ko pridem n&zaj še drv nanosim,
fitric Medved pa gnptel je vse na pretek,
kar s šapo je mešal prečudni ta pek.
Pa reče stric Medved, jaz skočim domov,
na koncu te njive, moj rodni je krov,
tam kmetič je brat moj, čebele goji,
kar njega grem prosit za malo s trdi.
Vzel skledico v roke in že odhl&čal,
jaz z njim grem poslušat če presit bo znal, kot ženska vsaka sem na moč radovedna,
četudi lastnost ta prav nič ni dosledna,
Otrl debele je solze najprej,
in milo zaprosil, oj bratec Andrej,
glej, zima je huda, kje najdem na krešo,
medu mi daj malo, pa Bog ti daj srečo.
Vzel skledico bratu in v hram odhitel,
ter s polno se vrnil, prijazno mu del,
le pridi še, bratec, medu ti bom dal,
saj vem, da si reven in lačen kot gol.
Veselo žgolele so ptičke po logu,
ko s stricem Medvedom sva prišla k brlogu,
veselo je godel in brundal predse,
res dobri ljudje še na svetu žive.
Debelo namazal testo je zares, ^ "a4w££2LSS!. potem sva pa vlekla, po dolgem, počes in kakor je treba za pravo potico,
položil nazadnje je v mastno kožico.
Sva jedla potico ko b'la je pečena,
in pila medico to dvakrat je ena,
takole živi sti'ic Medved iz Dre j,
ker z medom zalaga ga bratec Andrej.
Stric Medved z brloga na vreme pogleda,
potem pa mi reče, pa z Bogom, soseda,
ostani me zdrava, v slovo je dejal,
potem pa se zleknil in truden zaspal.
Potico medeno, hm, vsak bi jo jedel,
a kgaček še zadnji je medved pojedel,
ko pomlad bo prišla, spet bova mesila,
še.košček za vas v papir bom zavila.
Ta zgodba je taka in stvar je na tem,
kdor rad bi ga videl, mu ,lahko povem,
kjer .2amboh gorati se v soncu žari,
. nad Tepami v Drejah, stric Medved smrči.
Pojasnilo:
Zamboh je gora nad vasjo Tepe, Dreje so bližnji gozdič kraj vasi Tepe, kjer pa res živi kmet, ki mu je ime Andrej in se piše Medved ter že od nekdaj goji čebele.
Jadran vabi na pomladanski koncert
CLEVELAND, Ohio—Kakor vsi drugi pevski zbori, tako bo tudi pevski zbor Jadran priredil svoj pomladanski koncert, ki se vrši v nedeljo, 22. aprila v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Ko pridem k vajam, me prav veseli, ker je precejšnjo število pevcev in pevk navzočih. Kar tako naprej, fantje in dekleta, pa vem, da ne bo še konec tega zbora!
Člani se pridno učijo in sem gotov, da bodo posetniki imeli tudi pri temu koncertu obilo lepega užitka.
Na programu bo»nastopil celoten zbor, mešan zbor, ženski ter moški zbor, mešan kvartet, dvospev in solospev. No, vidite, da je vspored vabljiv, poleg tega pa se po zaključku koncerta vrši ples.
Vstopnice k vsemu temu so le po en dolar, dobite jih pa pri članih zbora ali pa v točilnici S.D.D.
Vabim ob tej priliki vse one, kateri so ljubitelji naše lepe pesmi, in ki imajo posluh zk petje, da bi 80 nam pridružili kot pevci, ali pa če ne morete peti, a se zanimate za kulturo, pristopite kot podporni člani. Tudi na ta način nam veliko pripomorete. Prijatelji, pristopite h kulturnim skupinam v vaših naselbinah. Samo s skupnim sodelovanjem bo možno ohraniti našo kulturo in našo lepo pesem, da bo donela še mnogo let po naših dvoranah in naših naselbinah sirom Amerike.
Omeniti želim, da bo imel moški zbor Slovan svoj pomladanski koncert v nedeljo, 8. aprila, v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
Mladinski pevski zbor S.D.D. na Waterloo Rd. bo priredil svoj koncert v nJdeljo, 15. aprila, zbor Jadran pa takisto v S.D.D. na Waterloo Rd. v nedeljo, 22. aprila.
Zarjani bodo obhajali svojo 40-letnico na 29. aprila. Za to priliko bodo podali opereto "Planinska roža," ki je novo delo na naših odrih. Zarjanom čestitam na dolgoletni obstoj. Lepo bi bilo, da bi bile vse dvorane ob vsakem koncertu napolnjene. Samo na ta način pokažemo, da hočemo, da bi se naša lep'a slovenska pesem razlegala mod nami v tujini še mnogo, mnogo let.
Peter Tomšič.
ČE SO RUSINJE NOSNE
Vlada v Moskvi je izdala dekret, po katerem ruska delavka v nosnem stanju gre na dopust 56 dni pred porodom in ostane na dopustu 56 dni po porodu. Torej skupaj 112 dni dopusta! Za časa dopusta dobijo te matere vladno podporo, ki je bistveno enaka njihovim plačam, kadar delajo, če so pri porodu dvojčki, potem ima mati skupaj 140 dni dopusta.
ČEVLJEV BO DOVOLJ!
V prvih treh mesecih januar, februar in marec 1956 se bo vrglo na trg 164,000,000 parov čevljev, izdelanih po ameriških tovarnah. Za čevlje torej ne bo stiske, ker jih je bilo že lansko leto dovolj. Letošnja trimesečna produkcija pa je skoraj deset Procentov višja.
Spomini starega pionirja ob 80-letnici rojstva
Piše John Lokar
ne POZABIMO:
Da je treba v štirih dneh obnoviti tablice na športnih avtomobilih. Da je treba do 21. apri-•la plačati zemljiški davek, če naj se izognemo davčni kazni!
Da je danes zadnji dan za registriranje, če naj volimo pri primarnih volitvah 8. maja!
(Nadaljevanje)
Torej, da se povrnem k najinemu potovanju proti Ljubljani. Mahali smo si z belimi robci v slovo skozi okno vlaka, dokler se ni vlak pomaknil v daljavo. Vožnja do Ljubljane je bila kratka. Tam smo se zamudili še nekaj časa—toliko, da sem imel priliko poslednjič obiskati prijatelje in znance. Vlak je nas nato odpeljal proti Nemčiji. Dospeli smo v Bremen do agenta Misler, pri kateremu smo imeli kupljene vozne listke za Ameriko. Agent nam je uredil vse potrebno za potovanje na ladji Lahen. Na rajži smo bili ravno devet dni predno smo se izkrcali v New Yorku.
Naj vam povem kako je bilo tedaj na ladji. Ladja Lahen je bila zelo zamazana, hrana je bila prav zanič. Več kot tri-četrt potnikov je zbolelo na morski bolezni. Nas Slovencev je bilo šest fantov, ki smo bili krepki in zdravi, drugi slovenski potniki pa tudi zelo bolni. Imeli smo v družbi tri dobre pevce. Mi, ki nas ni mučila morska bolezen, smo se zabavali in veselil ter igrali karte, vmes pa prepevali. Med potniki je bila tudi lepa, mlada vdova in dve lepi dekleti, ki so vsakokrat ko so si" šale naše petje, prišle k naši mizi. Ko SA je začela ladja zibati, so mize drsele od enega konca do drugega. Najraje smo zapeli tisto:
Sekaj, sekaj smerkice, da bodeš delal barčico . in pa tisto:
Naščik bom vzela,
srček načela,
da bo priteklo tri kaplje krvi. . .
Vselej, ko je mlada vdova slišala to pesmico, so ji solze zalile oči. Ne vem zakaj, ampak prišla je pa vedno v našo družbo, rada je bila z nami. še danes mi je to v živem spominu.
Ko smo prišli v New York so nas dobro pregledali, posebno oči. Tudi vprašali so koliko ima kdo denarja s seboj, če kdo ni imel dovolj denarja, so ga tam pridržali. Ne spominjam se natančno koliko so zahtevali, da mora vsak priseljenec imeti pri sebi. Jaz sem imel še nekaj več kot je bilo zahtevano. Največ straha smo imeli ko bi nas poslali nazaj. Srečni smo bili, vse ceremonije so se srečno izšle in razšli smo se na razne strani k svojim znancem. S potniki smo se poslovili in nismo se poslej nikoli več videli. Samo tri izmed te skupine sem pozneje videl, ti pa so že sedaj davno med umrlimi. Enega je vlak ubil, eden je zbolel in je umrl, moj tovariš Nace si je pa sam vzel življenje. Ako je še kateri potnikov, ki smo pred 56 leti skupaj potovali na ladji Lahen, bi bil zelo vesel, da bi se mi po teh dolgih letih priglasil.
Ko sem z vlakom prispel na kolodvor v Clevelandu, sem se oziral na vse strani, hodil gori in doli s tovarišem Nace-tom, da bi kje zagledal kakega znanca. V roki sva nosila vsak svoj kov-čeg. Pogledavala sva proti dimnikom tovarn in menila, da tukaj so naši Slovenci. Bila sva utrujena, ko k nama stopi neki Poljak in nagovori v poljščini. Ker sem že v stari domovini ime! prijatelja Poljaka, s katerim sva bila skupaj kako leto dni, sem se za silo naučil poljščine, kar mi je sedaj zelo prav prišlo.
Temu Poljaku, ki sva ga srečala med prvimi prvi dan najinega prihoda v Cleveland, sem se lepo zahvalil ker je ustavil poulično in sprevodniku naročil na kateri ulici naj naju izpusti. Bilo je to 19. februarja 1900 leta ob 10. uri dopoldne. Zima je bila zelo huda. Ko je poulična prišla do ceste, kamor sva bila z Nacetom namenjena, je sprevod-
nik ustavil karo, izstopil z nafflS in pokazal, da naj kar naravnost korakava po dotični cesti ne prideva do konca ulice. 61% sva, spotoma pa gledala na hišne številke na obeh straneh CGSK da bi zapazila ono, katero sv) imela poiskati.
Imel sem naslov starega pr'" jatelja. Ko sem potrkal na vraW in so se odprla, so vsi začuđeBi vprašali kako sem se tam znašej-Ko se^m jim povedal, da sem P^'" šel s poulično, so bili še bolj za* čudeni. Tiste čase so vozili koBj| in mule in vozniki so računali tri dolarje od kolodvora do Ne^' burga, kamor sem jaz bil namenjen. Niso mogli verjeti, da s®"* prišel s poulično, češ, da še n:!^' dar ni noben "grinar" prišel si"® 3 kolodvora. Vožnja me je sta'® samo pet centov namesto tri dO' larje tako mi je tisti Poljak '9^' hranil lepo vsoto, ki je bila tis# čase že precejšnja.
Tako sem vstopil prvikrat ^ hišo prijatelja Matije Kavčiča ^ Clevelandu, Ohio. Bilo je takoj dosti pijače in prigrizka na nii^' Ostal sem kar tam na stanov®' nju in po štirih dneh sem Ž3 bil delo v American Steel ^ Wire Co. ali kot so jo naši roja^ nazivali "dratovni." Delo je bi'" težko, zaslužek pa slab—I5c uro, ampak bil sem zelo ves^'' da sem dobil delo. Ponosen bil, da imam delo v tovarni, zato če je bilo težko in umazan"; Bili smo mladi, zdravi in krepi" ter veseli.
Delovodja je imel Sloven"® rad že tistikrat. Takrat nis*^"" videl Italijanov v tovarni, bili s" povečini Čehi in Poljaki, Itaiij®' ni so pa delali po .večini zunaW^ dela. Pa tudi dosti Slovencev r kopalo kanale in opravljalo га^' la druga dela zunaj, če je sW' čajno padal dež, so bili ob zas№ že|c.
Sčasoma sem se preselil k kemu drugemu prijatelju. '.as je 12 fantov na temu stan"' vanju. Žena je imela dosti del® n truda ko je kuhala in prala ^ las 12, edino nedeljske đraj'^® зто dajali v "londro." Ženske s" tedaj zelo trpele ko so iM^el® "borderje" na stanovanju, da s" 3i zaslužile nekaj denarja. To j® tudi spravilo več žensk v rani grob. Bile so pridne in zel" delavne. Prvih 10 let prihod® sem so ženske Š3. bolj trpele kot moški. Zjutraj so zgodaj vstal®' zvečer zopet šle pbzno k počitk^' Delale so dolge ure, pri tem P® niso imeli ugodnosti in udob^O' iti raznih olajševalnih prip°" močkov za gospodinjstvo kot jij' imajo današnje mlade gospodi' nje. Še voda je bila zunaj n® dvorišču, proč od hiše. Pozimi voda večkrat zamrznila in je bi" lo treba kuriti da se je štednj® o tajala. Večkrat je bilo treba t" storiti na vse zgodaj zjutraj predno je napravila zajtrk nas 12 fantov. Čez dan so bil® zaposlene s pranjem, kuhanje^^ in šivanjem, čistit so morale t'J' di petroljke, ker tedaj ni plina in elektrike kot danes, Povrhu vsemu temu pa so se ji"^ narodili otroci, katerih je bil" pri vsaki hiši po več.
(Dalje prihodnjič)
SF
(
2ПЕ
doi bol ter iin St) ie ra' tki CO ži\ Bi in o in 1 П]
ie f£
ZLATO V PROSTI PRODAJI
Kanada je po produkciji zlata druga za Južno Afriko, ki je naj" večji producerit zlata na svetu-Produkcija kanadskega zlata j® bila pod državnim nadzorstvo#-Kanadska vlada je odločila, da lastniki rudokopov zlata niso več pod vladnim nadzorstvom da izkopano zlato prodajo na trgu, kakor vedo in znajo, da ga lahko kopičijo, pa tudi izvažajo-V Kanadi se ne bodo povrnili ^ zlati valuti, marveč bodo ohranili srebrno. Nobenega zlatega kovanca več v Kanadi, to je pro' gram kanadske vlade.

»area 1058
ENAKOPRSVIJDST '
SPOMIN NA MAHATMO GANDHIJA
STR AN 3
pred nami ni po-^ Gandhija izven njegove bammeaU pa g* j* ^^Lj-^jsem primeru poznala le po
iim-' ^ čudak, ki je s svo-J ^ sonarodnjaki počel čudne ip	je bil človek, ki
odil po prostranih indijskih vnmah, oblečen v kos bele anine, bosonog, z beraško paTi-živr	ki si je izbral
Bil ^ed najsiromašnejšimi.
in dl ^ j® prepričevalno skreno oznajal "blazni" nauk
imn -in izzval najmočnejši Penj na svetu prav ob vpraša-3U svobode Indije. Churchill ga
fakiJvM f "polnagega loval ^ privabil pomi-mai nasmeh na ustnice do-^ vseh svetovnih politikov.
začel ta človek Dlani'	više in više kot
vzdiguje nad me-so o^ake. Tedaj smo v njem ](( y^^ii^ega nacionalista, osvoboditev 400 svojih Bonarodnjakov lasti -J)-	tiranije tuje ob-
dovini M S	ji ^ zgo-
W	"i enake, vojno
^frvi M	in prelivanja
Čuđ^ i ki je prav toliko Želi 1 • . . podzavesten, smo za-ђј. ^^i^i tega človeka z Ijubez-đa Ч	pripeljala do tega.
Dri,	globoko in osebno
Vest	-j® ^ svetu odjeknila
® njegovi nasilni smrti.
se
1931 nieglenega dne leta , i sem srečal Gandhija v Pol-кау Prihajal je preko Ro-preliva in stopil na bri-^ tla, da bi sodeloval na za-konference "Okrogle Sad ^^ni tistega meglene-hiia ^ ^ pristanišču čakal Gand-Žlji ' se pogovarjal z angle-•Jorti ^^^^^nikom, ki mi je nena-^ pokazal ameničaste stene je ^ejal: "Ali veste, da se prav tu izkrcal Julij Cezar. Se ? osvajal Britanijo?" Nato ђц' ® j*® krajšem premolku obr-kal . smer in dodal: "Ne: je kraj, kjer je Уђ kopno po bitki pri Has-tij5tj^?.^ii^i^ni Osvaialec!" Prav '^liu	prikazal iz megle
Јђо y ki je nosila Mahat-Me je čuden občutek. ®®ni: "No, zdaj prihaia je" M ^^ivečji osvaialec Aneli-Ha t	■nisem niti pomislil
nas tistega dne loči sa-^rit od dneva, ko so se 0^ p'^^i ^'■fnaknili iz fndiie, in • ^ndhiieve zmaee nad naj-

svetovnim tlačanstvom.
ia
propadlo rimsko cesar-
rp _ -
leg ? ^alčo nenavaden osvaia-vf to. Vidim ga, Kakor da oyj.. ^ stoDa čez vlažni, v meplo hai in odhaia na vlak. ki Juij. Д % odrtelial v London, sta ^	in Viliem Osvaialec
(jjj^^^l^krcevala odeta v železo.
tJ nosil na sebi koma i Ijg kanine okoli pasu in mai-Vr~\^^ ^oko tkan šal, ki ea 1e l.leitt ^fTnena. Cezar in Vi-Јђд^ Prišla z izdrtima meSe-g^ y^^'^dhi na ie imel v rokah <5ežniK. Za Cezariem in so stopale oborožene P^'ekalienih voiakov. med-_ ie Gandhiia obkrožala žena, učencev, spremljali na sestanek ^Monu.
®d začetka svoiesra de-ie Gandhi vselei vztra-^ tem, da bi svoie živlienie z najširimi ljudskimi
množicami v Indiji. Že pred njim so bili tam pomembni borci za svobodo Indije. Ni bil on prvi, toda vsi ti so bili daleč od ljudstva. Bili so ljudje, vzgojeni v zahodnem svetu, oblečeni na evropski način, ki so venomer govorili angleško. Med temi odtujenimi Indijci in indijskim ljudstvom je bil nepremostljiv prepad. Nato je prišel Gandhi in se popolnoma izenačil z navadnim prebivalstvom, se mu približal brez pretenzij takšnemu, kakršno je bilo to ljudstvo.
Še nekaj je storil Gandhi: ljudstvo je prvikrat naučil skrivnosti osebnega dostojanstva in spoštovanja samega sebe. Ko se mu je po celi vrsti let poučevanja in discipline posrečilo, da je ljudstvo dvignil iz zaostalosti, ko je vse Indijce naučil, da so začutili dostojanstvo in čast, ker pripadajo svojemu ljudstvu, je vedel, da je dočakal zmago. Kajti kadar začno množice spoštovati same sebe, potem lahko težijo za tem, da bi prevzele oblast.
Gandhi je leta in leta križaril čez prostranstva kontinentalne Indije. Kadar je po nekaj dneh zapuščal vas, je za njim ostala samo skupina mož in žena, ki so ga razumeli in so bili priprav-lieni na akcije. Vedeli so, kaj Gandhi misli. Kadar pravi: mirno nesodelovanje, pasivna rezi-stenca. Vedeli so, kakšno disciplino zahteva takšno življenje, ter so bili pripravljeni delovati kot njegovi zastopniki in učenci, nokoravaioč se njegovim besedam in dokončujoč njegovo delo.
Se nekaj je storil Gandhi m s tem potrdil svoj um in ustvarjalni genij. Bil je zmožen indijskim množicam dati konkretno delo v velikem boju za svobodo. Saj veste. Kako pogosto se, kar zadeva reforme, človek vnrašu-ie: Kaj lahko storim? Gandhi ima na to vprašanje odgovor, čemu se je Gandhi, boste vprašali, pred mnogimi leti odločil, da se bo oskrbel z vretenom in da se bo nekaj ur na dan posvetil tkanju domačih tkanin? Meni se ie — prav tako kakor mnogim drugim — zdelo to nepotrebna izguba dragocenega časa. Kaj pa ie deiansko Gandhi s tem dosegel? Milijone svojih sonarodnja-kov je učil, da tudi oni lahko storijo nekaj za neodvisnost. "Rno samo vreteno v slehernem indiiskem domu lahko osvobodi Tndiio tiranije uvoza bombažnih tkanin iz Anglije . . Gandhi je Indijce zaposlil; na milijone vre-ten se ie začelo sukati, ko so sledili Mahatmovemu zgledu . . .!
Kitajsko slikarstvo v petih stoletjih
v znanem premogokopnem in industrijskem mestu Gelsenkir-chen na Westfalskem, kjer je bilo svojčas zaposlenih lepo število slovenskih rudarjev, se javnost zelo zanima za upodabljajoče umetnosti, kar pričajo mnogoštevilne razstave. Prireja jih HeLmatsmuseum Gelsenkir-chen-Buer, te mestne umetnostne prireditve si pa slede druga drugi, tako da je videti, kako načrtno skrbijo za propagando umetnosti med ljudstvom.
Nedavno je bila v navedenem muzeju odprta izredno zanimiva razstava kitajskega slikarstva od leta 1500 do naših dni. Priredil jo je Muzej za vzhodnoazijsko umetnost v Kolnu. Ta, po vsej Evropi znani muzej je ustanovil raziskovalec Adolf Fischer, ki je mnogokrat prepotoval vso Kitajsko in zbiral umetnine. Vse svoje znatno premoženje je izdal za zbirko kitajskega slikarstva in plastike v zadnjih petih stoletjih. Pred smrtjo je podaril vso zbirko mestu Kolnu pod pogojem, da da muzeju dostojno streho.
Razstavljenih je bilo, večinoma iz navedenega kolnske^a zasebne lasti, 108 slik, izvršenih s tušem na svilo, na papir,
na pahljače ali na liste za albume.
V stari Kitajski je med štiri svobodne umetnosti spadalo poleg glasbe, pesništva in pisanja tudi slikarstvo. Vselej je bilo slikarstvo na Kitajskem zares svoboden poklic, kolikor je šlo za resnično umetnost. Zato je gojilo slikarstvo le malo izbrancev, med njimi so bili mandarini, generali, celo ministri—nekateri so celo zaradi lažjega izvrševanja slikarstva zapustili svoje visoke položaje. Celo cesar Čien Lung 1711-1799) je sam slikal, se družil s slikarji in drugimi umetniki.
Zato ni čuda, da je bilo na Kitajskem tako malo resničnih umetnin, saj nihče ni slikal za plačilo ali celo po naročilu. Slike so zbiralci dobivali v dar ali kvečjemu v zameno. Za široko potrošnjo so skrbeli izredno vešči kopisti, ki so obnavljali dragocene izvirnike. Kakor preprosti sobni pleskarji, so tudi ti kopisti veljali za obrtnike.
Med slikami je največ pokrajinskih motivov, cvetličnih in živalskih — rekli bi — tihožitij. Skoraj sleherna slika ima daljšo ali krajšo legendo: stihe znanih pesnikov ali slikarjev samih, posvetila in izreke modrijanov. Pisava vselej tvori bistveni del celotne kompozicije.
Kitajsko slikarstvo kaže že v davni minulosti izreden dar opazovanja, neposrednost in iskre-
EUCLID POULTRY
549 EAST 18Sth ST.. KE 1-8187	J#rry FetkoTiek. laitnlk
Vsakovrstna perutnina In sveža, prvovrstna jajca. Spreje-naroČila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na ковб ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
SEDAJ JE ČAS
ZA POKRITI VAŠO STREHO ALI STAVITI NOVO STREHO „ ^	ALI ŽLEBOVE.
VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. Nase delo je poznano kot prve vrste: je zanesljivo in jamieno. Cene so zmerne.	Se priporočamo v naklonjenost.
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov R. F. D. 1 (Rt. 44). NEWBURY. OHIO
ali pokličite telefonično Newbury 1-283
NAROČITE SEDAJ ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE
PRISTNE DOMAČE MESENE KLOBASE. ŠUNKE in ŽELODCE
pri
RUDY mm MAHKET
19807 CHEROKEE AVE.. KE 1-Ш
Dovažamo tudi na dom kjerkoli v Clevelanđu. Sprejemamo tudi poštna naročila In vam točno in pošteno odpošljemo po pošti naročila.
When it's
iSAFE

hraniteJ
Nabavite si avtomatični plinski sašilnik
Slane manj za obratovati . . , lamo en ctnt M kopico—1/5 man] kot druga kuriva
Stane man] za Inštalirati . . . navadna pllntka napeljava Je vie, kar potrebujete
Stane manj za vzdriavo . . . grelcev nI treba menjati
Vi Si hranite in hranite, z PLINSKIM susiinikom, ki obratuje za en cent za kopico—
na obratovanju, na instalaciji, na vzdržavi.
In ^mislite koliko več časa imate na
ko se vaše perilo posuši v plinskem ^iiniku v nekaj mfciutah mesto v urah.
pralnega dne, boste sveži kot SofI !• plinski sušilnik odpravi mučno aelo sušenja na vrvi.
bo vaš brzi plinski sušilnik— in prihranite si denar, čas in delo
NOBENEGRA PRED VPLAČILA
36 MESECEV ZA PLAČATI . . .
Z VAŠIM PLINSKIM RAČUNOM
Vidite te znane izdelke pri vašemu prodajalcu plinskih pripomočkov še danes!
ABC . BENDIX • HAMILTON • KINMORE • MAYTAG . NOROE • RHEEM WEDOEWOOD RCA-WHIRLPOOL . SPEED QUEEN • UNIVERSAt
THE EAST OHIO GAS (П) COMPART
)
nost podajanja, tesno povezanost z naravo in kar presenetljivo realistično poetičnost. Večina slik je služila za občasno krasitev sten po sobah, druge so bile shranjene stalno zvite v tulcih.	L.A.
DRUŠTVENI KOLEDAR
APRILA
aprila ,sobota—Ples GE Wire vestrov večer zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd.
aprila, sobota—Ples GE Wire Works v obeh dvoranah S.D.D., Waterloo Rd.
8. aprila, nedelja — Spomladanski koncert zbora Slovan v A.J.C. na Recher Ave. 15. aprila, nedelja — Koncert Mlad. zbora v S.D.D., Waterloo Rd.
21.	aprila, sobota—Ples Notables kluba v S.D.D., Waterloo Rd.
22.	aprila, nedelja — Koncert zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd.
29.	aprila, nedelja — 40-Ietnica pevskega zbora Zarja v S.N.D., St. Clair Ave.
* MAJA
6. maja, nedelja — Koncert in scenični prizor "Srce in denar" priredi zbor Triglav v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave. Po programu zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 20. maja, nedelja — Piknik Farmskega odbora na farmi SNPJ.
27. maja, nedelja—Piknik Ženskega odseka na farmi SNPJ.
30.	maja, sreda—Piknik kluba Ljubljana na farmi S.N.P.J.
JUNIJA
3. Junija, nedelja—Piknik podr. št. 14 S.M.Z. na St. Joseph's farmi.
S. junija, nedelja—Piknik Atle-tične lige SNPJ na farmi SNPJ.
10. junija, nedelja—Piknik društva Strugglers št. 614 SNPJ na farmi SNPJ.
i7. Junija, nedeljam-Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ.
24. junija, nedeljam-Piknik dru-
V NAJEM
se odda trgovski prostor, 9x54 na 687 EAST 185th ST.
v sredi trgovskega kraja. Primerno za zlatarno ali podobno trgovino. Za podrobnosti pokličite po 6. uri zvečer.
KE 1-6960
štva Vipavski raj št. 312 SNPJ na farmi SNPJ.
ЈШЈЈА
1. julija, nedelja—Piknik Federacije društev SNPJ na farmi SNPJ.
4.	julija, sreda—Piknik Progre-sivnik Slovenk na farmi S.N.P.J.
8. julija, nedelja—Piknik krožka št. 1 P. S. na farmi SNPJ.
15. julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 SNPJ na farmi SNPJ.
22. julija, nedelja—Skupni izlet vseh podružnic S.M.Z. na Louis Zgonc farmi.
22. julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na farmi SNPJ.
29. julija, nedelja—Piknik zbora Slovan na Lampetovi farmi na Bishop Rd.
29. julija, nedelja—Piknik društva Cleveland št. 126 SNPJ na farmi SNPJ.
AVGIDSTA
5.	avgusta, nedelja — Družinski piknik podr. št. 8 S.M.Z. na Louis Zgonc farmi.
5. avgusta, nedelja—Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ na farmi SNPJ.
12.	avgusta, nedelja — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ.
19. avgusta, nedelja — Piknik društva Euclid Pioneers št. 158 SNPJ na farmi SNPJ.
26. avgusta, nedelja — Piknik društva Comrades št. 566 SNPJ na farmi SNPJ.
SEPTEMBRA
2. Sept., nedelja — Piknik društva Lipa št. 129 SNPJ na farmi SNPJ.
9. Sept., nedelja — Piknik Ženskega odseka na farmi SNPJ.
16. Sept., nedelja—Piknik društva Spartans SNPJ na farmi SNPJ.
23. spet., nedelja^—Piknik Slov. zadružne zveze na farmi SNPJ.
30. Sept., nedelja^—Vinska trgatev Farmskega odbora na farmi SNPJ.
OKTOBRA
7. oktobra, nedelja^—Večerja in ples podr. št. 41 S.Ž.Z. v S.D.D., Waterloo Rd.
13.	oktobra, sobota—35-letnica društva Collinwoodske Slovenke št. 22 S.D.Z. v Slov. domu na Holmes Ave.
RAZPIS SLUŽBE
Poradi resignacije sedajnega oskrbnika
Direktorij Slovenskega delavskega doma
15335 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio
RAZPISUJE
službo oskrbnika SDD
Prosilec Z9 službo mora biti ameriški državljan in mora vsaj delno govoriti angleški in slovenski jezik. Prošnje morajo biti v uradu tajnika SDD najkasneje do
dne 10. aprila tega leta
Za nadalnje informacije lahko pokličite:
KE 1-4417 ali pa IV 1-5378 in RE 1-2014
Direkiorij Slov. delavskega doma
MERCHANTS RDEČE ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI
4 TRGOVINE
veselite se čisto novega
občutka fine oprave
"23 TOČK ROČNO UKROJENE"
GOODMAN & SUSS
Spomladanske obleke
59^п
Poslužite se enega naših načrtov na obroke
Narodno znane "Goodman & Suss" obleke, so izključno naše v Clevelandu. Luksusna obleka po popularni ceni, za moža, ki hoče obleko malo boljše vrste — po ceni, ki jo zmore. "23 točk ročno ukrojene" — vam zagotovijo ličen kroj in dolgo nošo. Volneno blago iz najboljših predilnic v Ameriki — v izvrstni izberi novih svetlih barv in vzorcev.
BAILEY'S drugo nadsfropje: Downtown ftiili v Lakewood in Lake Shore trgovinah
■m
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
29. marca 1956
MATIJA GORJAN
jože Pahor
(nadaljevanje)
Tako se je završila žalostna igra. Ponosni grad je bil razdejan in česar niso opravile roke, je končal plamen. Mehovo je gorelo, krivice in nasilja so dosegla zadnji cilj; kri in požar. Uporniki so vriskali, pijani zmage, ter so se razvrščali, da od-dejo dalje po svojem maščevalnem delu. Pokopali so še padle tlačane v vinogradu pod gradom, zabili v zemljo drog in pritrdili nanj lemež. Pojoč so se spustili v dolino, vabilo jih je prelepo krško polje.
Vso pot je krdelo naraščalo, iz najbolj oddaljenih vasi so prihajali oboroženi oddelki. Premnogim se je bralo v očeh, kako čutijo, da je prišel nov čas. Dom in rodbino, njive, travnike, gorice, obrt in trgovino so pustili in odšli prepričani, da so tudi oni poklicani, ko gre za veliko stvar. Bili so tudi taki vmes, ki jih je vabil plen, kalni priliv ogromni večini, ki jo je bila borba za svoboda odtrgala od zemlje in pognala v krvavi metež.
Pohod je krdelo povezal in utrdil. Nikjer pa ni bilo nikogar, ki bi se postavil množicam po robu. Glas o Mehovem se je naglo razširil na . vse strani, plemstvo, — kar ga je bilo še , ostalo po gradovih, — je trepetalo.
V Št. Jerneju so imeli vojni posvet. Drolc je s svojo zgovornostjo prepričal starešine, da je treba napasti samostan v Ko-j.4anjevici naglo in nepričakovano. Dobili bodo bogat plen, posebno še orožje, ki ga je krdelo krvavo potrebovalo.
"Še danes bomo gospodarji samostana," je odločil Jurek in 1'kazal odhod.
Obzidje kostanjeviški;ga , samostana je bilo preobširno, da bi ga mogla braniti peščica hlapcev in redovnikov. To so v samosta nu dobro vedeli in so se skušali pogajati s kmeti. Jurek pa je bil neizprosen in jim je hotel pustiti le golo življenje. Ko so se pogajanja zavlekla, je krdelo obkolilo samostan in se pripravile za napad. Samostanski so odne-iiali, morali so oditi s praznimi rokami. Le gvardijana je ustavil Drolc.
"Pogodili smo se za svoboden odhod!" je ugovarjal gvardijan.
"Nazaj!" je ukazoval Drolc.,
Moral se je vrniti, čete so se usule na samostansko dvorišče.
"Obljube torej pri vas ne drže?" je očital preplašeni gvard-jan.
"Kdaj še je Antikrist spolnil obljubo?" je porogljivo zavračal Drolc. "Nekdaj je Antikristu zgorel kozolec. Se še spominjaš ? Danes bodo zgoreli tvoji urbarji. Pokaži, kje jih imaš!"
Gvardjan je obstal, sumil je, da ga srditi mož hoče imeti na samem.
"Te ni volja ubogati Antikrista? Mar misliš, da nima moči?"
Drolc je poklical nekaj mož, gvardijan se je vdal in jih je vedel v vehko sobo, založeno z urnarji. Na Drolčevo besedo so
jih možje pograbili in zmetali skozi okno. V sosedni sobi je bila knjižnica. Tudi knjige so pometali na dvorišče in zažgali.
"To. je vaša božja beseda," je kipel Drolc, "ta vaša sleparska pisma! Fej!"
Meril je gvardjana od nog do glave, v njegovih očeh je bilo brezmejno zaničevanje.
"Še si gvardjan, a ne boš več: sleci kuto!" je ukazoval.
Redovnik se je branil, hrust pa je namignil možem, ki so mu slekli redovniško haljo.
"Antikrist bo danes gvardjan, glej!" se je rogal Drolc in vrgel kuto nase. Ogledal se je, stopil s širokimi koraki in se je kro-hotal na vse grlo. Ko se je umiril, je ukazal zvezati redovniku roke.
"Pojdimo!" je dejal in peljal gvardjana iri svoje pomočnike v klet. Bila je zaprta in zastražena, kakor je Jurek ukazal.
"Odprite!" je zahteval Drolc.
Straže so omahovale.
"Ce ukažem, vas bodo kar po-meli!" je vzkipel hrust. "Proč! Sam bom odgovarjal vojvodi!"
Straže so se umaknile, Drolc je šel v klet in že njim truma ljudi, ki se je bila zbrala pred vrati in se je krohotala njegovi nasilnosti. Planili so k sodom, točili so, se prerivali in suvali, da je pljuskalo vino na vse strani. Hrup je rasel, oddelek mlade-ničev je prihitel, da bi napravil red, pa je bilo že prepozno.
"Čigavo je vino," je vpila razgreta množica. "Kdo je sadil trto? Kdo jo je okopaval? Svojega da ne bi smeli vzeti?"
V klet je prišel človek, ogr-njen v mašni plašč. Nekdo je šepal poleg njega, nesel je debelo mašno knjigo in srdito zvonč-kljal.
"Daj Drolcu plašč!" so vpih kmetje. "Mašo bo bral!"
HIŠE NAPRODAJ
BLIZU CERKVE SV. VIDA
Hiša za 2 družini, 5 in 4 sobe; gorkota na plin, 2 garaži. Se глога prodati, da se uredi zapuščino.
Blizu Euclid Beach parka
Hiša s 4 sobami spodaj; zgo-tovljeno drugo nadstropje. 4 leta stara. Se mora prodati, ker lastnik gre izven mesta.
Za podrobnosti se obrnite na
GLOBOKAR REALTY
990 EAST 74th STREET HE 1-6607
LEPA HIŠA "RANCH" TIPA
Velika sprejemnica; ognjišče na drva, obednica, lepa, moderna kuhinja z vdelano pečjo; klet, cenena kurjava za gretje. Pritrjena garaža; lota 100 čevljev. Cena samo $20,900.
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS Ш ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
FEMALE HELP WANTED
SREDNJELETNE ŽENSKE za sna-ženje in kuho. Imate lastno sobo. Stalno delo. Zglasite se pri Mrs. Butts. — Wayside Nursing Home , 214 W. Park Ave. Libertyville, 111. tel. Llbeartyville 2-1272
Privlačen bungalow s 4'/2 sobami; pritrjena garaža; od Lake Shore Blvd. v Willougbhy, Ohio„ Cena samo $15,000.
"Daj sem!" je zahteval Drole. Pil je, diivja prešemost ga je prijela.
Ogrnil si je plašč in stopil vrh stopnic, ki so držale iz kleti.
"Slišali boste evangelij"—je pričel—"ki se де bere ne v pustnem ne v postnem ne v drugem času. Ušesa pripravite, dobro poslušajte!
Tisti čas je vstal prerok in je šel med ljudi. Stopil je k cest-ninarju in mu dejal: Siromak si in osem otrok imaš. Pomagal ti bom, zaupaj vame! Breme ti bom olajšal, odvzel ti bom gorje in te bom razveselil. Cestni-nar pa je odvrnil: Kako naj ti zaupam, ko si pa Antikrist? Prerok je osupnil in vprašal: Kako moreš reči kaj takega? Povedali so mi, je odgovoril cestninar. Pojdi svojo pot in no ustavljaj se pri meni!
In šel je in prišel do tlačana. Zgaran in žalosten je bil tlačan, pa je klečal in molil. Prerok ga je pogledal in mu dejal: Gol si se rodil in gol boš šel s tega sveta. Pa nič ne obupuj! Tudi tisti, ki te tlači, je prišel gol na svet, zato se ga ne boj! Ne njega ne njegovih biričev! Rečem ti, nisi manj ko on! Veruješ mojiJn besedam ?
Tlačan se je srečen nasmeh-Ijal. Pa se je prestrašil in je naglo vprašal: Če ti verujem ? Kdo si, da tako govoriš? Nisi morda Antikrist? Bojim se te, pojdi od mene!
Žalosten je popotni mož odšel. Zvečer je prišel do obzidja in je potrkal na mogočna vrata. Niso ga čuli. Veselili so se in šumeli, dolga miza je bila obložena z jedrni in s posodami sladkega vina. Zaman je zvonil popotni mož. Ko mu je redovni brat nazadnje odprl, mu je povedal, da ga ne morejo sprejeti.
Mož pa je zganil z roko in redovni brat je odstopil in je ponižno sklonil glavo. Tujec je šel naprej, naravnost tja, kjer so se veselili in šumeli. In je videl božje redovnike, ki so uživali z bogate mize, da se je vino razlivalo.	-	\
Tedaj je opat zapazil tujca. Strašno se je razsrdil in je planil pokonci.
"Kdo si, da si upaš v ta prostor? Kdo ti je dovolil noter?"
Tujec se je bridko nasmehnil in dejal: "Redovni brat mi je odprl, glejte. Antikrist sem!"
Tisti trenutek se je opat po-
miril in razveselil. Razprostrl je roke in ves srečen je zaklical: "Le sem, naš veliki mojster, le sem na naše srce!"
Tujec pa si je z roko pokril oči in se je obrnil in odšel. Ni bil Antikrist, bil je on, ki so ga nekdaj pribili na križ!"
Drolc se je obrnil k redovniku in ga je sunil.
"Dej, povej!" je grmel vanj. "Kolikokrat si ti izdal Kristu-saf'
Tlačani so hrupeli in vzklikali Drolcu, naj bere mašo.
"Nisem vas pavliha!" je odgovarjal. "Drugega si poiščite!" Ozrl se je okrog, jezno je vrtel oči. "Hej, vina!" je vpil. "Ali vam nisem odprl kleti?"
Prinesli so mu poln bokal. Vzel ga je v levico, napravil svetniški obraz, pogledal pod obok, z desnico pa je začel posvečevati pijačo. Nato je z obema rokama dvignil posodo k ustom, nagnil se je nazaj in pil, dolgo in hlastno. Kar je ostalo, je s srditim zamahom razlil po tleh. Zahteval je še, in ko so mu natočili, je ponudil redovniku.
"Napij se," je dejal, "da boš dobil moŽi!"
Redovnik je odklonil, Drolc je dal znamenje, naj ga peljejo za njim. Na dvorišču ga je dal privezati na dolgo klop, vzel je palico in ga je pretepel. Udarci so bili siloviti, moža je oblila kri, onesvestil se je.
Drolc je zagnal palico proč in šel poiskat vedro vode. Pljusknil jo je na onesveščenega in je še sam omahnil poleg njega na tla. Počasi, težko se je pobiral in klel.
"Zdaj veš, kdo je Antikrist! Plačal sem ti, kar sem biF dol-
žan
I"
13
Dohodek donašajoča hiša za 2 družini; 5 in 5 sob, blizu Fisher Body Co. Samo $13,800.
V fari sv. Jožefa—za 2 družini, po 5 in 5 sob; gorkota na plin, garaža za 2 avta. Se želi resno prodati. Cena $17,000.
Za podrobnosti za te in druge hiše, nove iir stare v dobrem stanju, se obrnite na
KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030
Samostan je bil oropan in opu-stošen, krdelo se je vzdignilo. Po dolini je udarjalo plat zvona. še isti večer je gorel grad gospoda na Raki, naslednji dan je padel Thurnov grad pri Krškem. Kr^ko samo je rade volje odprlo upornikom mestna vrata, od vseh ^strani so prihajala poročila, 3* se gradovi ne morejo meriti s.jSilb upornih tlačanov.
Tok, ki je lil v novomeško krdelo, je zajel tudi vikarja Kali-sta. Le malo tednov se je vikar ustavil v Mirni peči, kjer so bili ljudje pregnali duhovnika, strastnega igralca. Ko je Kalist videl, kako tlačani zapuščajo domove in polja, ga je gnalo za nji-. --------
mi. Čutil je, kako so prepuščeni sami sebi, kako tavajo kakor blodni, in vedel je, da ga bodo potrebovali. V Krškem jim je pridigal, prvič, kar na cesti in v svesti si, da ne pade vsako seme na rodovitna tla, a da marsikatero vendar le obrodi stotero. O krvavem madežu je govoril, o madežu, ki je ostal na vsem krdelu, o prelitju krvi na Mehovem in o gvardjanu, ki so ga bili do smrti pretepli v Kostanjevici;
"Kadar tlačana pobijejo, je kar v redu," so ga zavračali poslušalci, "tlačanska kri nima vrednosti!"
"Kajn in Abel sta brata, bratsko bi se poravnala!" je zahteval vikar.
"H Kajnu pojdi, pa mu razloži!"
"Bil sem pri gospodu v Kočevju, pri Thurnu in sem mu povedal. Prelita kri pade na onega, ki je kriv, sem mu dejal. Smejal se mi je, pa vsi veste, da se je ta-, ko zgodilo. Vzemite si pravico, poderite zgradbo nasilja in krivic, a ne prelivajte krvi, da ne bo prišla na vas! Roke, ki si jemljejo pravico, ne smejo biti krvave!"
Popravljam harmonike
NEMŠKEGA IN PIANO IZDELKA.
Uglasnim in napravim novi meh.
Po zmerni ceni. EN 1-3135
MUCI REVMATIZEM'
imamo nekal posebneqe dto' rpvmatizmu.
VpraSajte nas MANDEL DRTJC" СП I ,orIi IVIanrlpl Ph G. fh C
15702 Waterloo Rd__KE 1-003«
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
RUDOLPH KNIFiC
AGENCY
IV 1-7540 820 E. 185 St.
24 HOUR SERVICE Complete Life, Auto &
Fire Insurance.
Rates given over phone. Our companies are rated A-plus.
ZAVAROVALNINA
na ШбО BIZNES - AVTO -ŽIVLJENJE
Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi
DANIEL STAKICH
815 EAST 185th STREET
_ . poleg St. Clair Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934
Poslušalci so se naglo zbirali.
"L6po zvoniš po toči! Kod si hodil do danes? Ali si padel z meseca?" se mu je rogal visok človek.
Vikar ga je trdo prijel.
"Lahko se smeješ meni, reven človek sem, brez imena in brez moči, danes tu, jutri tam. Če se smeješ mojim besedam, ki te kličejo kot brata, ne veš, kaj delaš. Bog ve, kaj te še čaka? Zdaj veruješ v sovraštvo. Saj razumem. Zasramovan in pljuvan si bil, bičan in tepen. Vse so ti vzeli, ne samo, kar si v potu svojega obraza pridobil, še ženo in hčer so ti jemali. Zdaj se je prevrglo. Zdaj si ti, ki vračaš, ki lahko prelivaš kri! Povej mi, kje in kako se bo končalo, če naj kri teče za kri? Kdor je videl tvoje trpljenje in ga je končal, vidi tudi tvoj greh. Morda stoje že pred vrati, ki čakajo tvojega trupla. Res ne veš, da tvoja pot ni prava?"
Upornik se je razburil, Kalist ni dosegel svojega namena s svojo neizprosno besedo.
v BLACr SPOMkN
DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
"Možje, mar mu boste lili, da čveka? Mu je kdo do« lil, da govori? Svoje govor®"
pr?-;;

ANION NOSAN
ki nas je za vedno zapustil dne 28. m'arca 1944, ter se pfeselil v boljša življenje
Ljubi mož' in dragi- oče,
več ne čuje se Tvoj glas;
dvanajst let te bridke tuge, odkar si Ti zapustil nas.
Jamica tiha, kotiček miru, v Tebi Ш križa,, težav, ne-joku. Kratki so dnevi na svetu za nas. Urno nam zgine odločeni čas.
žalujoči ostali:
MAR.Y NOSAN, soproga ANTHONY, WILLIAM,
JOSEPH, sinovi
Cleveland, Ohio,
dne 29. marca 1956.
imamo, take, ki niso aa—„ je krvi! Od kod se je vzel ta®' vek?"
Kmetje so pritegnili tov** pričeli so groziti.
"Motite se!" je odbijal vik "Brez moči stojim pred vanUil se ne bojim. Ničesar ne izgubiti, dajte, udarite!"
Razgalil si je prsi, na nasilje.
"Sodil te bo, kdor ima soiJl''' so zagrozili možje. "Z nami F deš!"
"Kamor hočete !"^ јб kar mimo.
Zvezali bi mu roke, da ni šel čebulec iz Mirne peči Osupnilo ga je.
(Dalje prihodnjič)
V blag spoitiKi
ob tretji obletnici odkar ' zapustil naš ljubljeni sopt^ in oče
VINCENT HOČEVAK
Zatisnll je	blage ^
dn6 29.	1953"
O, kako*je hiša prazna, odkar Te več med nami ni, zaman želimo videti TvOj obraz,
in slišati Tvoj mili glas.
Telo Ti trudno v grdbu ^P'' a duša se pri Bogu veseli, tam se enkrat snidemo vsi srečni v.božji milosti.
I	Žalujoča
soproga in otroci
Clevelaad, Ohio, dne 29. marca 1956.

Mt d^ajemo m I^zmenjavamo Eagle znamke


i:?
Za dekleta in ženske
CUPIONI
Mešanica bombaža in гауопа
Sheath obleke
Eleganca v velikonočnih barvah!
Sloke obleke za začetek in zaključek spomladanskega dne! Mešanica bombaža in ray ona . . . ukrojene, da pristojajo in odgovarjajo noši od devetih zjutraj do devetih zvečer. Ukroji po Miss Smart in Lady Smart!
Stil A. Obleka sceloma, z belim širokim ovratnikom, grosgrain okrasek; V črni ali temno plavi barvi, mere 14 do 20; 14% do
22%.
|»л-'
Stil B. Coachman sheath obleka z detalji. V temno plavi , mauve ali svetlo plavi barvi z okraski v beli barvi. Mere 10 do 16.
Poštna in telefonska naročila sprejeta. Pokličite CHerry 13000
The May Co.'s Basement oddelek z žensko opravo
29. marca 1956
ENAKOPRAVNOST
STRAN 5
tO LET U ZDRAVJE LJUDSTVA
Malo je dežel, ki bi jim bila zla usoda odrezala naravna sre-^ča, kakor se je to zgodilo
rimorsko; malokje bi pa tudi naleteli, na takšno politično zrelost, da bi ljudi takšen položaj ne zbegal, ampak so se zagrizli v delo, da počasi, a vztrajno zgrade to, kar so izgubili s krivično mejo.
Hudi časi so bili pred deseti-leti, zlasti za zdravstvo. Razrušene vasi, požgani domovi orez slehernih higienskih na-^a-v, da, celo brez pitne vode; ^ vojnih naporov utrujeno, od jaborišč in zaporov izzžeto pre-ivalstvo; dežela okužena s ti-lusom in brucelozo, ki ju je prinesel okupator. Nikjer pa zdravstvenih ustanov, malokje kakšen zdravstveni delavec.
Uspeh je bil v Vztrajnosti
In vendar je šlo. šlo je brez yeejih epidemij, brez številnej-f Človeških žrtev, šlo je zato, er je tista peščica zdravstvenih delavcev, prekaljenih v NOB, ^ ožila v delo vse svoje sile in svoje znanje, in zato, ker
Vse
naša ljudska oblast m voj-® ^ Vsestransko podprli priza-evanja te peščice. Naši vojski priznanje, da je že 5. avgu-® a 1945, torej dobre tri mesece po osvoboditvi, delovala bolnišnica v Vipavi z internim in ki-^l'škem oddelkom, ljudska l&st pa je omogočila, da je do pnca leta 1945 poslovalo v co-B Slovanskega Primorja ra-^n bolnišnic v Vipavi, Ajdovšči--Postojni ter treh hiralnic-olnišnic na Koprskem, še šest Protituberkuloznih dispanzer-^®v, en protivenerični dispan-Več splošnih ambulant, ne-^ j materinskih in dečjih posve-ovalnic, reševalna postaja, raz-postaja ter 9 lekarn, oraj vse je bilo na novo po-^vljeno. Reševalna postaja je Cela z enim, od sovražnika P enjenim vozilom, razkuževal-P^ z enim formalinskim apa-^tom. Pa tudi sicer je bilo vse ^^iRiitivno in je osebje teh usta-de^ °P^'^vljalo pravo pionirsko
Zdravstvena služba je dobila ®icer svoje tiskovine za poroči-' prijave in evidenco ter se ^y^nalai po pravilnikih, ki so 1 izdelani za bolnišnice (vi-Pa-vska je bila že takrat v druž-^ni upravi), za lekarne, za ravnike, babice itd., tako da ^ v zdravstveni službi vladal fed ali vsega je bilo premalo; J'e so dobe, ko je na enega ^&vnika prišlo do 20 tisoč
prebivalcev.
Ko smo leta 1946 že videli, da onio Trst in Gorico zares iz-^^^iii, smo si še dalje pomagali.
. ^^0 dobo sodi otvoritev zdra-У ^ča za tuberkulozne v Seno-^ecah, obnova zdravilišča za ostno tuberkulozo v Valdoltri, postavitev sanitetnega skladi-na Pivki ter zgostitev in oprema ambulantnih zdravstve-ustanov.
V letu 1947 ustanovljena po-ružnica Državnega zavoda za cialnt) zavarovanje v Ajdov-scmi je v lastni režiji odprla 8 obnih ter nekaj splošnih, delo-obratnih ambulant. Vzporedno z obnovo dežele, je dvigala tudi higienska ra-^en prebivalstva, kar je skupno ® krepkejšo prehrano, za kar nia tudi precejšnjo zaslugo or-S^nizacija RK, krepilo njegovo Odpornost proti boleznim.
^AZMAH PO PRIKLJUČITVI
v priključeni del cone A ]e ala že pripravljena oprema ambulante in lekarne, tako a je zdravstvena služba popol-0 poslovala že naslednji dan po
priključitvi.
Pereče je bilo še dalj časa po-^njkanje kadra. Glede ambu-
velik korak naprej, zlasti v dobi Oblastnega ljudskega odbora. Naj omenimo samo lepe zdravstvene domove v Bovcu, Kobaridu, Cerknem, Komnu in v Podgradu.
Takoj po priključitvi smo organizirali higiensko in sanitar-no-inšpekcijsko službo. Na sedežih takratnih okrajev smo usta novili higienske postaje, imenovali okrajne sanitarne inšpektorje in v Ajdovščini ustanovili sanitamo-epidemiološko postajo. Slednja je od leta 1951 pod upravo Okrožnega higienskega zavoda v Novi Gorici, ki vodi higiensko službo v Slovenskem Primorju in kateri razpolaga z dobro opremljenimi laboratoriji za bakteriološko-serološke in ži-vilsko-kemične preiskave, s posebnim laboratorijem za analizo vode.
V dobi pred priključitvijo sta bili zgrajeni dve veliki stacionarni ustanovi: Bolnica za kostno tuberkulozo v Šempetru pri Gorici in Bolnica za tuberkulozo v Sežani.
Velik razmah zdravstvenega dela je bil po priključitvi v koprskem okraju. Preuredili so stare hiralnice in postavili zasilne bolniške oddelke za otroške bolezni, nalezljive bolezni, kirurgijo ter obnovili zdravilišče v Ankaranu. Mrežo ambulant so raztegnili tudi na podeželje in vpeljali higiensko službo.
Kakor vidimo, smo v desetih letih napravili veliko. Ostalo je pa še vedno odprto vprašanje splošne bolnišnice. Ob ureditvi provizorijev, ob izboljšanju ambulantne službe, ob uvedbi skromne poliklinične službe ter ob izboljšanju reševalne službe je to vprašanje sicer v zadnjem času izgubilo na ostrini, vendar ostaja še vedno osnovni problem celotne zdravstvene službe na Primorskem. Kaže pa, da bo tudi to vprašanje urejeno, in sicer po zaslugfi in velikem razumevanju Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS.
Dvoje izgubljenih zdravstvenih središč bo nadomestilo dvoje novih: Nova Gorica z večjem gravitacijskim območjem bo dobila bolnišnico z vsemi oddelki in 700 posteljami, Koper enako s 450 posteljami. Prvo etapo nove goriške bolnice že gradijo.
KAJ SO OPRAVILE ZDRAVSTVENE USTANOVE
Sedaj pa še nekaj besed o delu ustanov, o katerih smo govorili. Omenili bomo le nekaj podatkov iz leta 1954, kar zadostuje, da si ustvarimo pojem o delu zdravstvenih ustanov in zdravstvenih delavcev. V splošnih ambulantah v vsem Slovenskem Primorju so v preteklem letu nudili pomoč 149,730 bolnikom pri 362,359 pregledih, v zobnih ambulantah so opravili 23,099 bolniških storitev v vrednosti 21,533,500 din, v lekarnah so izdali zdravil na 413,310 receptov v vrednosti 111,587,182
lantnih
ustanov smo napravili
dinarjev, splošne * bolnišnice so sprejele 12,852 bolnikov s 151, 370 oskrbnimi dnevi in opravili 4260 kirurških posegov. V dečjih posvetovalnicah je bilo 13,-915 pregledov in danih 11,808 nasvetov, babice so bile 54,705 krat v raznih domovih prebivalcev, v protituberkuloznih dispanzerjih pa so pregledali 10,-710 oseb.
V laboratorijih OHZ v Novi Gorici so naredili v letu 1954 58,216 analiz na 22,871 vzorcih, da ne govorimo o razkuženjih itd. V 6 letih obstoja je opravila sanitarna inšpekcija v 2931 objektih 18,656 pregledov. Letno so izdali povprečno po 846 odločb in dosegli okoli 770 higienskih izboljšav. Šoferji reševalne službe so v letu 1953 prevozili 541,107 kilometrov; samo pri novogoriški reševalni postaji so v desetih letih prevozili 23,-148 bolnikov in 1,561,437 kilometrov. Te številke nam povedo vsaj približno, kakšno ogromno delo smo opravili v teh desetih letih in koliko truda, naporov, izgubljenih noči je bilo.
Inr uspeh? Zatecimo se zopet k številkam.
Umrljivost v Slovenskem' Primorju je padla od 13.4 na tisoč prebivalcev v letu 1949, na 10.5 v letu 1954; umrljivost dojenčkov od 8.6 na tisoč na 4.1 na ti-
soč. Ker je rodnost le neznatno nazadovala (od 20.7 na tisoč na 19.0 na tisoč v istem razdobju) se je dvignil naravni prirastek od 7.3 na tisoč v letu 1949 na 8.5 na tisoč v letu 1954. Še več! Povprečna življenska doba se je dvignila od 52.8 let v letu 1949 na 61.6 v letu 1954. To je vsekakor uspeh, ki si ga seveda v celoti ne moremo lastiti, saj je medicina v povojnih letih ogromno napredovala. Dali smo pa krepak prispevek z izboljša-
njem kurativne zdravstvene službe, z zdravstvenim prosvet-Ijevanjem ljudstva ob pomoči zdravstvene organizacije RK in ne nazadnje z družbenim upravljanjem zdravstvene službe.
Dr. Franc Marušič.
(Primorske Novice)
MED PETOŠOLKAMI
—Jure mi je poklonil svoje "roe!
—Pa menda ne tisto, ki sem mu ga jaz zlomila?
Najhitrejša in najsigurnejša agencija za pošiljanje paketov v Jugoslavijo
želi svojim odjemalcem in vsem Jugoslovanom
VESELO VELIKONOČ
Express Trading Corp.
27-18 40th Ave.
Long Island City I, N. Y.
iE
®
I 1072
I
e i
. F. PERKO COMPANY
UNION COMMERCE BLDG., CLEVELAND 14,0.
MA 1-7272
Investicije, državni in municipaini bondi, ki so prosti dohodninskega davka
Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov vsem!
i
ai
i i
Vesele velikonočne praznike želimo vsem gos+om in prijateljem!
FRITZ'S TAVERN
991 EAST 185th STREET telefon: IV 1-9635
FRITZ in RUTH HRIBAR, lastnika
V naših udobnih prostorih boste vedno prijazno postreženi s finim žganjem, pristnim vinom in svežim pivom. Dobite vedno okusen prigrizek in veselo družbo. Odprto do 2.30 zjutraj.
Velik prostor za parkiranje avtomobilov.

Euclid Race Dairy Ice Cream Co.
503 EAST 200th ST.	IVanhoe 1-4700
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN MNOGO PIRUHOV ŽELIMO VSEM!
&
Želimo vsem prijateljem in klijenfom veselo Alelujo!
Dajmo zamenjat hiše!
Kadar kupite nov avto, enostavno daste vašega starega v nakup. Ravno tako lahko sedaj naredite z vašo hišo.
Mi imamo na razpolago za izmenjavo več novih, modernih, zidanih hiš. Imamo pa tudi starejše hiše z dvema ali več spalnimi sobami.
Za nadaljne podrobnosti se zglasite pri
KOVAČ REALTY
960 East 185th St.
KE 1-5030
ZLATE'S MEAT MARKET
662 East 140th Street
Mulberry 1-9160
VEDNO PRVOVRSTNO SVEŽE IN PREKAJENO MESO
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO PIRUHOV VSEM PRIJATELJEM želi
THE NORWOOD MEN'S SHOP
TRGOVINA Z MOŠKO OPRAVO
6217 St. ClaZr Avenue
JOHN F. KOVACIC,
predsednik in councilman 23. varde










Шј>1£'Ј,1г\,Љ>Ж
ZAHVALA IN VOUILO!
Vsem cenjenim trgovcem, obrtnikom, profesionalcem in naročnikom, ki so nam izkazali svojo naklonjenost, izrekamo našo iskreno zahvalo.
ŽELIMO VSEM VESELO VELIKONOČ!
■ Zastopniki "Enakopravnosti"
JOHN RENKO FRANK RENKO JOHNSnBLAJ
'STRAN 6
ENAKOPRAVNOST
29. marca 1956
O KRIŽANCIH DIVJEGA MERJASCA IN DOMAČE SVINJE
"Zanima nas tudi to, kako se bo ta zgodba pravzaprav končala. Tone se namreč že dalj časa pripravlja, da bo križal tega merjasca z domačimi prašiči. O tem pa takrat, kadar kaj bo."
"Figa bo," je dodal možakar za mizo v Kranju pri "Jelenu" in odložil, prvomajsko številko Klasu Korpnjske, ki je prinesla članek o divjem merjascu v ogradi na dvorišču Antona Cvenkla v Ljubnem.
Pa le ni bila figa, ampak pravi potomci divjega prašiča in domače svinje!
Še prej, preden je Tone mislil o svojem sklepu "informirati" divjega ščetinarja, je ta izkoristil priložnost in sklenil "intimno" prijateljstvo z domačo svinjo. Pujski ne morejo zatajiti, da se po njih pretaka kri divjaka. Takoj, ko so prišli na svet, so bili urni in skočni, da jih je gospodinja Micka komaj polovi-la. Najbrž so od veselja, ker so zagledali luč sveta, že prvo uro življenja skakali kar za dve pe-di od tal. Pred nekaj dnevi pa je eden skočil že kar iz svinjaka čez 1.30 m visok opaž! Takoj so se tudi zavedali, zakaj imajo rilce. Nebogljenci so rili in orali kot prava divjačka. Trije imajo vseh je pet, ima rilec točno umerjen po divjem kopitu. Tudi barva pr^evladuje divja. Dva sta
podolž rjavo-rumena progasta kot prava divtačka. Enega od teh vidite na sliki. Trije imajo pa okrog trebuščkov bele pasove kot spomin na pasmo iz s vi-, njakov. Izgledajo, ko da bi bili preko rjavo-rumenih podolžnih prog prevezani z belim trakom. Gospodarja ^ predvsem zanima, če se bodo tudi tako prebarvali in preobleki kot divji. Divjaki namreč že v prvem letu zamenjajo pisane obleke s sivkasto-črnimi in pod ščetinami jim zraste mehka podlaga—volna. Ko da bi se zavedali svoje varovalne barve, so bili posebno prve dni življenja izredno oprezni. Če so v bližini sadovnjaka začutili tujega človeka, je eden izmed njih zakrulil svarilni znak in vsi naenkrat so se docela zarili v listje ali pa se negibno pritisnili k tlom. Mati svinja je sprva ob vsakem takem početju svojih otrok nekam začudeno gledala in krulila, češ odkod se je vendar vzela ta otročad zmešana.
Domači pujski brezskrbno poležejo ob svinji in zaspijo—ti pa ne! Zarije jo se v kup listja kot njihovi divji bratranci, da jih sploh ne opaziš.
Pujski so sedaj stari tri mesece in vsak izmed njih tehta okrog 30 kilogramov. Gospodar Tone se zaveda, da donosnost prašičjereje na masti in mesu s
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
Zahvaljujemo se vsem posetnikom za obisk naše gostilne ter se priporočamo tudi v bodoče. Postregli bomo vedno z najboljšim pivom, žganjem in vinom ter okusnim prigrizkom.
ШГШГ CAFE
5379 St. Clair Ave.
ГЛ! V.
'ivoli Imports
Imamo n~: prodaj iz Slovenije:
Cekarje — Stekžo — Kozolce — Čipke Ribniške pušeljce — Punčke — Čutare — Slovarje Cigarete tipa: Emona — Tivoli — BIc J Radensko mineralno vodo (Zdravilno)
Še se dobi Sfovenski izseljenski koledar — 1956 Pobiramo naročnino xa Rodno grudo
TIVOLI IMPORTS AND BEAUTY SALON
6407 St. Clair Ave. HE 1-5296
CLEVELAND 3, OHIO_
FRANK "TINO" MODIC, JR.
GOSTILNA
6030 St. Clair Avenue
z najboljšim pivom, vsakovrstnimi žganji, ter dobrim prigrizkom postrežemo vsem obiskovalcem.
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
CLEVELAND, OHIO
JOHNSTON'S SERVICE STATION 15124 LAKE SHORE BVLD.
Popravljamo truke in avte ter prodajamo gazoiin, olje in vsakovrstne avtne potrebščine.
GIRARD, ОШО
{PRIPOROČAMO,
da obiščete našo veletrgovino, v kateri boste dobili popolno zalogo hišne opreme, električnih pripomočkov in oprave za vso družino. 8 obširnih nadstropij. Damo nakupovalne znamke z nakupi.
G. M. McKELVEY CO. Dept. Store
YOUNGSTOWN. OHIO
tem .poizkusom ne bo dvignil. Trdi pa, da bodo potomci divjih in domačih prašičev zdravstveno trdnejši in odpornejši, saj je znano, da se med divjimi svinjami le redko pojavi bolezen. Tako n. pr. sploh ne obolijo na rdečici in drugih smrtonosnih boleznih, le prašičja kuga bi se jih utegnila prijeti.
Zanimiva pripomba k temu bi bila morda še to, da so v zadnjem času gorenjski lovci našli dva poginjena divja prašiča, enega v okolici Tržiča in enega v bližini škofje Loke, pri -katerih je Veterinarski znanstveni zavod v Ljubljani ugotovil močno invazijo pljučnih parazitov (Metastrongylus elongatus). Morda gre res za novo uničujočo bolezen med divjimi svinjami? Nekateri kmetje bi se tega seveda zelo razveselili, medtem ko bi lovce tako dejstvo užalostilo in potrlo.
Križanje divjih in domačih prašičev v hrvatskih in bosen-skih gozdovih, kjer se domače svinje svobodno pasejo, ni tako redek pojav. Opisani primer pa je vsekakor zanimiva posebnost za Gorenjsko, kjer se kaj takega doslej še ni zgodilo.
Orjaški kip faraona Ramzesa II
Veliko pozornost je vzbudil v Egiptu prevoz 70 ton težkega orjaškega kipa faraona Ramzesa II. iz Memphisa v Kairo, kjer so ga postavili na zelo prometnem kraju pred glavno železniško postajo. Kip je izdelan iz črnega granita, ki so ga na-lomili v kamnolomu pri Asuanu. Okrog leta 1200 pred našim štetjem so morali sužnji ta granit prepeljati na lesenih saneh, podloženih z okroglim lesom. Lahko si mislimo, kako naporno je bilo to delo. Toda v starem Egiptu so morali sužnji opravljati še napornejša dela. Kar pomislimo na velike piramide. Celo zdaj ni zadeval prevoz tako velikanskega kipa iz Memphisa v Kairo na velike težave. Ker v vsem Egiptu niso mogli dobiti ustreznega vozila, so ga morali dati na razpolago Angleži iz svojih vojaških zalog, ki so še ostale na področju Sueškega prekopa.
Kip Ramzesa II. je stal prvotno vred nekim templjem v Mem-phisu, pozneje pa se je pogreznil
v močvirje, iz katerega so ga dvignili šele leta 1888. Egiptovska vlada upa, da ba ta kip pred glavno železniško postajo v Kairu velika privlačnost za tujce. Faraon Ramzes II. je imel v zgodovini Egipta vodilno vlogo. Vladal je od leta 1292 do 1225 pred našim štetjem. V tem času je bila zlasti gradbena dejavnost v Egiptu zelo živahna. Ramzes II. je začel med drugim graditi prekop med Sredozemskim in Rdečim morjem. Težaška dela so morali opravljati pri tem Židje. Zgraditi je dal tudi več arhitektonsko pomembnih poslopij. Ta faraon je imel 111 sinov in 50 hčera. Svoje ime je dal ovekovečiti v neštetih napisih na obeliskih, stebričkih in v templjih.
Mumijo tega faraona so našli že leta 1881 pri Tebah in jo leta 1886 spravili v Egiptovski muzej v Kairu. Pred nekaj leti pa se je zgodilo s to mumijo nekaj, da so se zgrozili, ko so opazili, da je mrtvi vladar nenadoma ukazujoče dvignil roko, ko da hoče pregnati iz dežele radovedne tujce, šlo pa je samo za naravni pojav. Skovi okno muzej-i
ske dvorane je namreč sijalo sonce in pod vplivom vročih žarkov se je skrčila muskulatura v ramenih. Tako se je roka sama p osebi dvignila. Vendar pa so spričo tega kip odstranili iz muzeja in ga spravili v mavzolej, ki se jim je zdel primernejši za mrtvega faraona. Tam naj bi preživel nadaljnja stoletja, če se ne bo zgodilo z njim nič izrednega.
NAJSTAREJŠI ČASOPIS NA SVETU
Leta 1938 je prenehal izhajati najstarejši časopis na svetu. To je list Palpin Baos, ki je izhajal nepretrgoma celih 15 stoletij. Ustanovljen je bil okoli leta 400. Njegov ustanovitelj Su Šun je bil prvi novinar, urednik in založnik. Uredniki lista so pri kitajski vladi zelo pogosto padali v nemilost, in sicer zato, ker so kritizirali razne ukrepe in dejanja, ki niso bila v prid splošni blaginji naroda. Take urednike so zato grozovito kaznovali. Tako je bilo obešenih nič manj kot okoli 1500 urednikov lista, povprečno vsako leto eden. Tudi zadnji ured
niki lista so dokazali, da so zvesti starim tradicijam. Ko so n® Kitajsko vdrli Japonci, ki so uredniki odkrito napadli, so јф ti primerno kaznovali, list pa 3® prenehal izhajati.
V	KROMPIRJU JE VITAMIN C
Vitamin C, ki ga nahajamo v mleku ,pomarančah in limonabi je tudi v krompirju. Dolgo časa so znanstveniki menili, da s® čez žimo ali pri kuhanju vitaW® C iz krompirja izgubi. Toda dolgoletna raziskovanja so pokazala, da to ne drži. Količina vitamina C je odvisna od zemljišč®' na katerem je krompir zrasel-Vitamini ostanejo v kroinp№ še 10 mesecev po izkopu-
V	100 g krompirja je 30 gramov vitamina. Kadar s® krompir kuha, izgubi olupi]®'' polovico vitaminov, neoluplj®" pa dosti manj.
BREZ SKRBI
Babica: "Nesrečnica, otroka koplješ v vodi, ki ima 45 stO' pinj!"	_
Nova mama: "Brez skrbi, al misliš, da takle otrok že kaj o temperaturi in stopinjah!"
THE
Gospodarski odbor in direktorij želita in voščita vsem vlagateljem, delničarjem in vsem drugim rojakinjam in rojakom, ki se tega našega denarnega zavoda poslužujejo
VESELO IN ZADOVOLJNO VELIKO NOČ
Ob tej priložnosti vabimo vse rojakinje in rojake, da ostanejo našemu zavodu zvesti in naklonjeni tudi v bodoče. Potrudili se bomo vsem v vseh ozirih čim bolje postreči.
Ne pozabimo The North American Bank je slovenski denarni zavod——je prav naša domača ustanova in njen namen je služiti prav posebej slovenskim potrebam.
\	ODBOR IN DIREKTORIJ