55. Dev. Piviainl tranko v driavl SHS. V Uublianl, v nedelio 7. marca 1S20, Leto IV. razen porscitJjka dneva po prazniku vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 5t.6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi i Enostolpna petit-kmtica K T80, osmrinice to zahvale po K 8*—, raz-8'»*i in poslano vrstica po K 2'BO; večkrat, objave po dogovoru primeren popust Glasil© Jugosiov. soctfalno-demokratične stranke. Poumena ilev. slane — «0 vinarjev. — Naročnina: Po poSti ali * dostavljanjem na dom «t celo ieto K 120, za po! leto K 60, za četrt leta K 80, za mesec K 10. Za Nemčijo celo lelo H 132, za ontalo tujino in Ameriko K 140. — Reklampc je za list so poštnine proste. Epravniitvo |e v Ljubljani, Frančiškanska ulica it.6 L, Učiteljska tiskarna. Telefonska St. 312. Klerikalna vlada! Zaman pričakuie delovno ljud-da se izboiišaio živlienske raz-mere. Vlade pridejo in Kredo zopet, v^e oa vstala pri starem. Pri nas Padajo vsepovsod pravzaprav le kapitalisti in veriiniki. ki so nemoteno °a svojem grdem poslu. Draginja narašča od dne do dne. Klerikalizem Ponosno dviga svolo glavo, kakor Pred vidno. Sociialisti smo nekoliko mesecev poskušali naplaviti red v državi in varovati koristi delavnega ljudstva. Ni šio vse po naši želji, zato. ker so nam tako v centralni, kakor tudi v pokrajinski vladi, naspro-tovalizdruženi zastopniki kapitalističnega razreda. tak6 od klerikalne, kakor tudi od liberalne plati. Trudili so se naši zastopniki v vladi, da spravijo ta nerodni in korumpirani državni voz vsai tako daleč, da bi prišlo do volitev in da izreče pri teli ljudstvo svoio uničujočo sodbo nad kapitalističnim razredom. Res. z veliko težavo in velikim samozataieva-niem ie naša stranka, ki ie zastopnica razrcdno-zavedneira. socijalno-de* mokratičnega delovnega ljudstva, prignala tako daleč, da ie bilo treba določiti le še volilni dan. Tega reakcionarni elementi niso hoteli. Klerikalci so se volitvam uprli na vso moč in posrečilo se iim le priti zopet na krmilo. Tam. kjer ie v stari Avstriji sedel Stiirkgh, tam sedita danes reakciionaria Korošec in Protič. tam. Kle1- !e sedel .nekoč dr. Šušteršič, tam sedi danes niegov somišljenik dr. Janko Brejc. Prvo delo te reakcijo-narno-klerlkalne vlade le bilo. da le volitve, ki so bile že na vidiku, zopet odgodila. Ne samo to: Podražila je tudi kruh. Odpravila le akciio za ce-neiša živila. Da se odkriža svolega najbolj nevarnega političnega tekme- ca, industrijskega delavstva, dela naivečie težave industrili pri nabavi potrebnih surovin. Njih geslo Je: To varne nai se zaoro, delavci nai gredo na dnino h kmetom in veleposestnikom. Poslala ie ta vlada svoie eml-sarje med ljudi, da deialo med njimi zdraho in razpor. Deli in vladaj! — to je geslo klerikalne vlade Velikopoteznega ne znaio ti liudie nič. zato ne delajo drugega, kot da spravljajo svoie verne ovčice in prodance k vladnim iaslom. Država pa ne more nikamor naprej. Vsa oblast se opira le na vojaške bajonete. Poštene liudi zapiraio in črnijo, lumpom dajejo proste roke in jih še podpirajo. Naša stranka stoli v odločni opoziciji in tiria. da se da ljudstvu pravica. da samo napravi red. Tirjamo volitve, tirjamo vsakdanii kruh. Vsa reakcilonarna politika lemlie po starih. izkušenih praktikah ljudstvu pravico in kruh. Klerikalna je vlada! Naj stori, kar ljudstvo hoče. Naj da delavstvu pravice, kakoršne ima Isto že v drugih državah. Nai mu da živeža! Nai mu da volitve! Nai mu da za delo denar, ki le kaj vreden! Naj prime kapitaliste pošteno za mošnjiček! Naj uvede vojno-dobičkarski davek! Naj izvede takojšno oddaio premoženja! Nai mu poceni obleko in obutev! Naj skratka ustvari takšne živ-Uenske pogoje, da bo ljudstvo moglo človeku primerno živeti! Klerikalni ministri hočejo mastne plače, ne delaio pa nič. Ne skrbe niti za železnice, niti za potrebne sirovt-ne, niti za red v aprovizaciil Pioč s klerikalno vlado, proč s klerikalno koruncilo. proč s farbarfl delovnega ljudstva, sem z volitvami in pravicami za ljudstvo!________ Obubožanfe sveta. Neverjetno hitri razvoj človeške produkcije in neizmerna pomnožitev sadov človeškega dela. ki ie rezultat tehničnega preobrata zadnjega stoletja. sta mogočno vplivala na prehranjevalne razmere vsega sveta.. Tekom stoletij udobnega razvoja le prebivalstvo Evrope naraslo do začetka devetnajstega stoletja na 187 milijonov liudi: od leta 1801. do 1912. Pa le to število naraslo na 450 milijonov. Kakor razvidno, se ie prebi valstvo pomnožilo za dva In polkrat. Istočasno pa je Evropa obljudila tudi i® Ameriko: kaltl med tem ko so devptn"6.države Imele do začetka nov lindim? sto,et,a ,e Det i?n i j j 11 danes štejejo že nad 110 milijonov. Strojni obrat, ki le ročno delo postoteril, gigantski raz- mah prometa, ki Je Evropi omogočil dovoz živil in surovin v velikanski množini iz drugih delov sveta, ter nova oblika obdelovanja zemlie. ki le podvojila poljedelske produkte, je zmogla vzdrževati troino število lju • di In Km Je celo v veliki meri olajšala življenje v primeri z nerazvitim produkcijskim načinom predkapitalistične dobe. Rast blagostanja Jn števila ljudi Je odvisna od rasti nakupičene množine blaga, človeška družba more porabiti samo en del tega blaga; drugi del pridelanega blaga pa mora upotrebiti za trajno razširjevanje produkcijskega aparata. Ker pa se prebivalstvo vsako leto pomnoži za več milijonov, treba le vedno novih virov, treba le več poljedelskih pro- LISTEK. MB rosi mit pravljic. (Poslovenil Fran Pogačnik.) Kraljevič in njegov varuh. 2ivel je krali. ki Je imel že skoro dorastiega sina. Kraljevič ie bil lepe zunanjosti Jr. dobrega srca. a oče ga ni mnogo maral. Mučila ga Je samo-goltnost. kako bi napravil več dobička in izterjal več davkov. Nekoč zagleda starčka * »oboli, kunci, bobri In lisicami: »Stoj, starec. odkod si?« »Rojen sem v tej in tej vasi. očka, • sedaj služim v gozdu pri Škratu.« »Kako lovita zveri?« »škrat nastavlja pasti, a zveri so glupe in popadajo « »Poslušal, starec! Napojim te z vinom in dam tl denarja, ako ml poveš. kam nastavljata pasti.« Starček se da zapeljati in mu pove. V Kralj veli škrata takoj vjeti in ga zakovati v železen stolp, a namesto njegovih pasti, nastavi svoje. Škrat sedi v železnem stolpu in pogleduje skozi okence. Mimo stolpa. ki Je stal na vrtu. pride kraljevič z varuškami, dojkami in zvestimi služabnicami. Škrat mu zakliče: »Kraljevo dete, izpusti me! V prid ti bom!« »A. kako naj te izpustim!« »Pojdi k svoji materi in ii reci: »Mila moia majka. preišči mi glavo! Potem Ji položi glavo na kolena in ko začne iskati po glavi, izberi pravi trenotek in Ii izmakni kliuč iz žepa! Nato me lahko izpustiš!« Kraljevič stori tako. Vzame materi ključ iz žena in pohiti na vrt. Tu si napravi puščico, io položi na napet lok in io sproži daleč — daleč. Pri tem zakriči, da bi io pestunje in varuške lovile. Pestunje in varuške se razkrope, tačas oa odpre kraljevič železni stolp in osvobodi škrata. škrat gre in razmeče kraljeve pasti. Ko krali vidi. da se nobena zver več ne ujame, se razsrdi, napade ženo, čemu da Je dala ključ in osvobodila škrata. Skliče velmože in modrilaiie in Jih vpraša za svet. ali nai Ji sname glavo na tnali ali naj po pošlje v pro-gnanstvo. duktov. novih hiš, novih prometnih cest. novih strojev, novih rudnikov, skratka treba le vedno več blaga. Ali šele nanredek v produkcili in naku-pičeniu (akumulaciii) zasigura rast prebivalstva in bogastva. Svetovna vojna le domala prekinila vso produkcilo svetovnega blaga. čeprav delo v tem času ni počivalo. izdelovalo se namreč ni toliko živlienskih. marveč po večini le vojnih potrebščin. Plavži niso topili železa za železniški tračnice, temveč za bombe, ne za: stroie. temveč za kanone, kemične tovarne niso izdelovale dušika za urfietna gnolila. temveč za smodnik, voli m konj! ni^o vlačili plugov, temveč munitiiske vozove in topove. Železnice in ladje pa so mesto živil in surovin prevažale čete in vojni materiial. V zadnjih petih letih so liudie večinoma živeli le od nakupičenih zalog blaga, od akumulacijske množine. Produkcijski aparat se ie v tem času skrčil in obrabil, ni se pa razširil ali obnovil. Prometne razmere so bile razrit-vane. površina obdelane zemlie se te zmanišala. ooHedelski produkti skrčili vsled utrujenosti zemlie in število živine te silno padlo. Konsum svetovnega pridelka premoga znaša približno dva in en četrt miliiona ton, pšenice preko 300.000 ton. ainerlkan skega bombaža 8.300 in sladkorja 6.200 ton. V primeri z letom 1913. je padla v letu 1919. premogovna produkcija Angliie in Francije za 32%, Nemčije za 38%.vBelgtje za 22% in Čehoslovaške za 21%. Nakupičene množine blaua so se med vojno močno skrčile, rezultat človeškega deta se Je znižal skoro za eno tretjino, število Hudi pa le kljub voini le neznatno manjše. Da torej vse človeštvo trpi na pomanjkanju blaua. le neizbegljiva posledica vojnega upo-stošenia. Stisko pa, v kateri se nahaja danes ves svet vsled voine. povrbtega povečuje še kapitalistični družabni red. Kajti pomanjkanje trpi le ogromna večina Človeštva, razred nepo-seduiočih. ki ie vsled voine po številu silno narasel. Poseduioči razred danes živi. kakor da bi voine sploh nikdar ne bilo in ie živel tako tudi med voino in ni Dogrešal niti v tem času udobnosti, niti luksusa. Stradal In zmrzoval le le revež in samo ta to prenašal vse gorie. vse križe in težave. ki mu iih le na njegova ramena naprtila mednarodna buržoazila. isti sistem kapitalistične razdelitve blaga, ki poostrule krizo v notranjosti vsaka gospodarske enote, slabša tudi svoie posledice v gospodarski skupnosti vseh narodov. Vojna ni v enaki meri gospodarsko upo-stošila vseh delov sveta. Največ Je trpela Evropa, tako da so celo čisto agrarne dežele, kakor le n. pr. Poljska, vezane na inozemski dovoz živi!. dočhn recimo Zedinjene države ameriške še vedno razpolagajo z ogromnimi množinami žita. mesa in bombaževine. V Avstraliji in Novi Zelandiii so nakupičene velikanske zaloge volne, v Afriki. Indiji in Mongoliji, predvsem pa v dolini reke Jangtse-kiang, kjer se pridobiva največ kož goveje živine In bivolov, čaka ogromna množina blaga na izvoz. Pšenica, meso, bombaž in kože pa za kapitalistični svet niso predmeti, s katerimi bi se bogatili njihovi imetniki; to blago nJ namenjeno, da zadovolji potrebe človeštva, marveč le nenasitnemu profitarstvu. Kapitalist odda blago le proti plačilu v gotovem denarju ali za dobro garantirani kredit. Obubožana Evropa pa nima niti blaera, s katerim bi- plačala, niti nima dobro fundiranea;a kredita. Posledica tega Je, da svetovni kapitalisti močno podražene surovine in preostanke 21vll le polagoma In v malih količinah dovažajo Iz drugih delov sveta v Evropo, s čimer gviraio zopetno vpostavitev evropske produkcije. Pri tem silno trpi evropski konsum, ker Evropa ne more plačati živil, surovin in industrijskih produktov Amerike ln ostane vse to na trgih nerazprodano. Ameriška industrija zastaja, brezposelnost in draginja narašča, ker je dežela z lastnimi izdelki preplavljena. Evropo oa tlači gospodarska kriza vsled premajhne produkcije. Tako torej povečuje nesmisel kapitalističnega gospodarskega reda uboštvo sveta. Rešitev lz te zagate ]e možna edino le v delu in dvignenju produkcije. Kljub tel resnici pa buržoazija kaj rada zvali vso krivdo pomanj- kanja in bede na delavstvo, ki nima več pravega veselia do dela, kar pa je le naravna in psihologična posledica učinkov svetovne vojne. Proletariatu so se po tej vodni na Široko odprle oči. Spoznal je. kak strašen nesmisel in krivica da ie. kapitalističen način gospodarstva. In dejstvo je, da je pet let vojne voljo za socijalizem utrdilo v najširših proletarskih masah. Stara kapitala stična delovna disciplina je razru-vana in po celem svetu odmeva klio po socijalizmu, po socijalizacilL Predvsem rudarji v Evropi ln Ameriki so se dvignili z elementarno silo, zahtevajoč socijallzacijo. Beda iti stiska, ki ie nastala, hoče socialistične organizacije produkcije, ki bo slonela na socijalistični delovni disciplini! Ali še enkrat je zmagal vladni instrument kapitalizma: rudarske- stavke v Nemčiji. Ancrlifl, Poljski, Čehoslovaški in v Zedinjenih državah so se zrušile. Delavci So se sicer povrnili v rudokope, ali brez pravega veselja do dela. Kapitalistični gospodari! so mislili, da bodo lahko s strojnicami in bajoneti vpostavili zopet staro delovno disciplino, ali utrdili so s tem v delavstvu le še bolj zavest, da se svet 5e ni izpremenll. da delavčevo delo n| namenjeno v korist skupnosti, temveč, da vstvarla še nadalje bogastvo posedujočega razreda. Zopetno oživotorjenje veselja do dela, ki je predpogoj za pospešitev produkcije, ter odprava uboštva, sveta — ie mogoče le v znamenju socifallzma! Nikdar še človeštvo nujne potrebe socijalizma ni občutilo s tako elementarno silo, kakor danes, v času največje bede. največjega r>omanjkanJa in neznosne draginje. Kaj je * njedinjenjem ? Naša država. Jugoslaviia. le čudna mešanica. V nlej so združeni različni narodi, ki se medsobno razlikulelo tudi po kulturnih stopnjah. Nočemo v nič devati drugih, mislimo na. da povemo resnico, da smo Slovenci daleč pred drugimi, kar se tiče splošne izobrazbe. Slovenski delavec in kmet daleč prednjačila za hrvatskim in srbskim kmetom In delavcem. Poleg tega le pri nas med Slovenci In-dustriia razvita veliko boli kot pa na Jugu države. Srbija nima skoro nobene industrije. Še ta. ki ie bila. Je bila v vojni uničena. Hrvatska Je skoro povsem agrarna dežela. Nc-kai industrije !e v Bosni, toda tudi tam ie še zelo slabo razvita. Sedaj oa poglejte, zakaj Je pri nas tako slabo? Zato. ker o naši industriji, na- šem delavstvu in o naših potrebah razsoiak) liudie. ki o industriji in o modernem delavstvu nimajo nit! poima. To se pravi, mi bomo padli za 50 let in več nazaj, ako hočemo izvesti uiedinienie tako. kakof si to predstavljalo nekatere vroče glave. Zato moramo gledati in se bojevati tudi zato. da bomo doma sami gospo^ darili po svoii potrebi in se ujedinje-vali ie v takšnih gospodarskih panogah in strokah, ker to drugače ne gre. Značilno ie. kako Je n. pr. za-» ostalo srbsko delavstvo v svoji gospodarski organizacili. ki le danes tako važna. V celi Srbili nima delav* stvo niti ene gospodarske organizacije, niti enega samega konsuma. in vendar zahtevalo srbski sodrugi. da se iim naša stranka povsem poda in Kraljeviču se stori hudo, rodna mati se inu zasmili, zato prizna očetu svolo krivdo, češ, tako ln tako Je bilo. Kralj se užalosd in ne ve. kaj naj stori s sinom Kazmti ga ne sme. Končno ga obsodijo takole: Spuste ga. naJ gre. kamor mu drago, na vse štiri strani, med mžne vetrove, med zimske viharje, med Jesenske vihre. Dajo mu le bisago in varuha. Kralievič in niegov varuh prideta na prosto polic in čez nekaj časa zagledata vodnjak. Kraljevič pravi varuhu: »Stopi po vode!« »Ne grem!* odvrne varuh. Gresta dalje in zagledata drugi vodniak. ^Prinesi mi vode. rad bi pri!« zaprosi drugič kralievič varuha. »Ne pojdem,« odgovori varuh. ZoDet gresta dalie in prideta do tretjega vodnjaka. Varuh zopet noče iti po vode. a tu gre ponjo sam kra-ljevič. Spusti se v vodniak. a starec gal zapre notri in pravi: »Ne izpustim te drugače, neeo da mi postaneš sluga, a laz kralievič!« Kraljevič si ne ve pomagati In privoli. Potrdi mu to tudi s podpi- som, ki ga napravi z lastno krvjo. Nato zamenjata obleki in odrineta dalje. Prideta v drugo carstvo Im gresta na dvor k earlu varuh soredat, kralievič zadal. Varuh iame živeti pri carju. Jesti in piti 2 nilm pri isti mizi. Pravi mu »Vaše veličanstvo, vzemite mojega slugo vsaj v kuhinjo I« Vzeli so kraljeviča v kuhinjo, kjer Je nosil drva m pomival posodo. V kratkem času se Je naučil boilše kuhati od vseh carskih kuhariev. Car le za to izvedet, naklonil mu le svojo milost in ga obdarlai z zlatom. To se le zdelo kuharlem zamalo In iskali so vzroka, da ga odstranilo. Nekoč speče kralievič kolač in ga postavi na peč. Kuharji pa prine-so strupa in ga natreselo na kolač. Car sede k obedu. Prineso na mizo kolač. Jedva car prime za nož, kar prihiti višji kuhar: »Vaše veličanstvo. ne Jejte!« Obenem Jame kralieviča zlobno obdolževati. Car odreže košček kolača in ga vrže svojemu nalliubšemu psu. Ta ga pole ln takoi pogine. Car pokliče kralieviča in zakriči nanj z groznim glasom: »Kako si se drznil speči zastruplien kolač? Na mestu te ukažem kruto kazniti. »Ne morem vedeti in znati, Vaše veličanstvo,« pravi kraljevič, »ven* dar si mislim, da so bili kuharji užaljeni, da uživam Vašo milost in so me krivo obdolžili.« Carju se zasmili ln ga postavi za konjarja. Kraljevič pelie konje na vodo in sreča škrata: »Zdravo, .kraljevič, pojdiva k meni v gosti!« »Bojim se, da ml konli uidejo!« »Nič se ne boj. pojdiva J« Takoj sta stala pred kočo škrata, škrat je imel tri hčere. Najstarejšo hčer vpraša: »Kal prisodiš kralievl-ču zato, da me je rešil iz železnega stolpa ?« liči odgovori: »Dam mu čarodejni prt!« Kraljevič odide z darom od škrata. Ko pride nazal. vidi. da so konji na mestu. Razgrne prt in mahoma ima pred seboj vsega dovoli. Jedi in pijače. Ko kraljevič žene drugi dan carjeve konie na vodo. sreča zopet škrata in gre z nlim v gosti. Škrat vpraša srednlo hčer: »Kaj daš ti kraljeviču?« (Konec prih.) Izroči svole težko prihranjene in prl-stradane novce za — propagando. Naravno ]e, da to ne ere. Slovensko delavstvo naj ohrani svole krajcarje Delavstvo )e složno io enodušno! Od vseh strani Slovenije dobivamo dopise od organizacij in tudi od posameznih sodrugov, ki se zgražajo nad kiiko, ki je hotela napraviti razdor in razkol v naših vrstah. Delavstvo je na ptvI hip spregledalo, kaj je njegova korist in kaj njegova škoda. Delavstvo se čisto enostavno ne pusti razprtiti, da bi s© teplo med seboj na veselje kapitalistov in klerikalcev. Že danes lahko konstatiramo, da se je poizkus, delavstvo zavesti, korenito Izjalovil. Delavstvo hoče ostati skupa], edino in složno. Organizacija za organizacijo se izjavlja v tem smislu in odločno Izreka, da noče imeti s podkupljene! in njihovimi zapeljančkl nič skupnega. Mi o tem nismo nikoli dvomili. Vendar nas veseli, ko vidimo toliko volje med delavstvom, ki hoče edino korakati na poti do svoje končne zmage! Program delavstva ie jasno začrtan in po tem programu noče slovensko delavstvo skupno hoditi k ujedlnjenju Jugoslovanskega proletarijata. Kdor govori drugače, slepi delavstvo v svoje kakršnekoli dobičkarske namene. * Sodni gi. pozor! Ljudje, ki hočejo sejati razpor med delavstvom, so si nadeli firmo: »SocijaHstiČna delavska stranka«. «— Te »stranke« seveda nikjer ni, lamo par ljudi si Je nadelo to firmo, da bi lažje v kalnem ribarili, bi ki se sramujejo Imena komunist. Te dni bodo razdeljevali neke letake in »manifeste«, ki jih le napisal v službi reakcije in klerikalne vlade stoječi dr. Lemež. Ore Jim predvsem za novce. Pošiljajo te letake na organizacije s pozivom, naj pošljejo vse strankine in druge denarne prispevke njim, namesto izvrševalnemu odboru. Ore Jim torajle za delavski denar, da bi ga zanravili. Letake so dali natisniti v Hberalnl tiskarni g. Hrovatina v Ljubljani. Pisma, pisana na stroj, pa se pišejo — v socialnem poverjeništvu. Sodrugi. vi že veste, kaj vam je storiti! Ne plačajte Im nobenega ficka, njih tiskovine pa vrnite tiskarni Hrovatin v Ljubljani, ki le že danes v strahu, kdo JI bo plačal papir In tiskarsko črnilo. Zapeljivce poženite tla, kamor spadajo — k hlapcem bttržoazlje! * BREZUSPEŠNI R/ZGOVOm MED TRUMBIČEM IN NITTIJEM. LDU. Lvoti, 4. (Brezžično.) »Echo de Pariš« poroča, da prvi porazgo-vorl med Jugoslovani In Italijani v Jadranskem vprašatiiu niso imeli nobenega uspeha. Pogajanla se nadaljujeta. JADRANSKO VPRAŠANJE. LDU. Trst 4. »Lavoratore defla 1 era« op roča iz Londona: Svet tro- i ee se ie včerai bavii s številom vojaštva. ki ga sme imeti Turčija. — Jadransko vprašanje se ie za sedal odgodiio. Dopisnik »Manchester Guardiana« le hnel razgovor z ministrskim predsednikom Nittijem. ki te Izjavil: Rešili bomo pereče vprašanje na ta način, da se sporazumemo z Jugoslovani, s katerimi smo ki hočemo ostati lojalni priiateiii. — Kakor se kaže. se bo jadransko vpraša-nie raz motri valo na orihodniem se* , Stanku, ki bo v oar tednih v Rimu ali v kakem drugem mestu ob Italliansk! Rivieri. — Iz Zedinjenih držav poročalo oficiialno. da le predsednik Wil«on pripravljen spreleti rešitev jadranskega vprašanja kakor se bosta zedinili .jugoslaviia In Italija, sta v Hal bo na oridržke glede otoka Visa. ki se no Mavah Jugoslovanov ne sme odtrgati od Dalmacile. — Svet trojice se le bavll s poizkusi vzpostavitve monarhije na Madžarskem in vztrala na tem. da se sijp-štule njegova prepoved glede povrnitve Habsburžanov. NITTI ZA REVIZJIO MADŽARSKE MIROVNE POGODBE. LDU. Pariz. 4. (DunKU.) »Echo de Pariš« Javlja iz Londona, da Je Nitti včeraj izrečno zahteval revizijo mirovnih pogoiev. ki so se predložili Madžarom. Naglašal ie. da oo načrtu pogodbe pridelo trije milijoni Madžarov pod gospodstvo Rumunov, Srbov in Čehoslovakov, Zavzel se ie za to, da ta dežela obdrži ozemlje, kjer prebivajo Madžari. Uovd George se je tem predlogom Nittlla kazal precej naklonjenega. »Echo de Pa- dom« in lih samo upravlja. UJedln-ienje ie potrebno, toda po našem mnenju se ne sme začeti s tem pri — blagajnah! Kdo hvali razdlrače delavske sloge? Delavci Jih obsojajo, Samo eden je, ki jih hvali kot zeio pravične in brezobzirno načelne ljudi. Pravi, da edine tl razdirači in sejalci razdora med delavstvom so pošteni ljudje, poleg njih samih seveda, v celi Slovenili. In kdo Je ta hvalivec teh raznih dr. Lemežev, Vencajzov in podobnih? To ni nihče drugi kot vče-raišnl — Slovenec« In današnji »Večerni Ost«. To pove več kot cele bukve. MI pa pravimo: Bog žegnaj bratce! Gliha — vkup štrihal * Glasilo razdiralcev delavske sloge. Pravijo, da bodo izdali svoj list • Saj Hm ga ni treba, ker ga že imajo, namreč klerikalni »Večerni list«. Izdajalci namreč v ta list dopisujejo prav pridno, zato lih klerikalno glasilo hvali kot »prave može«, ki edini so vredni, da se klerikalna stranka ž njimi pajdaši In brati. Ali je treba sploh še kaj dokazovati, čega-vj hlancl in agenti so tisti maloštevilni ljudje, kj delato zdraho ki žele oslabiti delavsko solidarnost? • Lire nabirajo. Te dni se mndi v Trstu dobro poznani ing. Gustinčič, ki zbira doneske za neki listi ki ga hoče izda-jari v Ljubljani. Včeraj v hitro je v Trstu na ulici napumoal nekega trgovca g. F. za 100 lir. katere mu je ta tudi dal. Gustinčič le rekel, da bo to svoto porabil za svoj Ust. Toraj z lirami bodo započelJ svoje grdo delo. To ni napačno, zakaj ena lira stane danes 8 K 50 vin! » Prezgodno veseli«. Naše meščanske stranke so polne veselja nad »razkolom« v naši stranki, ki ga pa nikjer ni. Meščanski Usti zmagoslavno oznanjajo, da se Je delavstvo med seboj sprto. Toda so v veliki zmoti. Tistih par nesrečnežev, ki so se podali v službo meščanskih strank, zlasti pa klerikalne stranke, ne predstavljajo nobenega delavstva. Ostali so popolnoma osamljeni. Delavsko ljudstvo se ne pusti begati, nno ostala edino in zvesto svoji stranki, ki ga »e vodila te 35 let od zms^e do ?mage. ris« pripominja, da nal se sedaj me-ana ozemlja/ na katerih prebivajo Rumuni. Jugoslovani in Cehoslovakt. kakor tudi Madžari odkažeto ali prvim, ali pa Madžarom. Pariška mirovna konferenca se ie odločila za prvo m žnost. ki ie zastopala stališče zh\ /nikov. Sedai da se namerava u čiti dela zgrajeno z vso skrbljivi stjo. NITTI ZA REVIZIJO VERSAILL-SKEGA MIRU. LDU. Berim. 5. (DunKU.) »Deutsche AHgemeine Zeitung« poroča iz Rima. da ie Nitti za svojega bivanja v Londonu zaveznike preveril o potrebi revizije versailieske pogodbe v političnem in gospodarskem oziru. Zavezniki so izjavili, da se načeloma stiinjajo z Nittijem. Italija, ki ie bila vedno proti Izročitvi, ie priporočala sedai tudi okraišanje okupacijske dobe in zahteva, da se smer proti Nem-čiii predrugači, ker Je politično in gospodarsko sodelovanje Nemčije za rešitev Evrope prav tako potrebno, kakor sodelovanie Rušile. Enakt zmernost in enak čut za pravičnost Je Italita pokazala tudi v turškem In albanskem vprašanju. Glede Jugoslavije bo Italila popustila toliko, kolikor li to dovoljuje njena čast. Ako bi se dosegel v teh vprašanjih sporazum, bi koristilo to vsej Evropi, tako da bi se eventualni razpor z Ameriko dal lagiie prenesti. IZGREDI V MILANU. LDU. Splft, 4. marca. (DDU.) V nedeljo so bili v Milanu težki izgredi. Po shodu, ki ga te sklicala liga proletariata za uveliavlietiie zahtev vojnih pohabljencev, sirot in vdov in kier Je znani anarhist Malatesta ostro kritiziral postopanje sedanje italijanske vlade, so hoteli volaki in karabinjerji razpršiti občinstvo. Ljudstvo pa je z nekoliko vozovi cestne železnice prebilo vojaški kordon. Karabinjerji so nato začeli streljati. Do-slel sta dva mrtva In mnogo ranjenih. Zaradi teh dogodkov le proglašena splošna stavka 24 ur, ki se začne v ponedelJeK. Kasneje so stavko podaljšali. DELAVSKO GIBANJE V GORE-NJI ITALIJI. LDU. Berlin. 5. (DunKU.) »Deutsche AHgemeine Zeitung« javlja iz Lugana. da se nemiri v gorenji Italiji nadaljujejo. Tudi Iz drugih krajev pokrajin poročalo o izgredih. »Seco-k>« poroča Iz Ferrere, da se je med stavko kmetijskih delavcev, obsegajočo približno 70% delavcev, pripetilo mnogo primerov sabotaže in da so popalili več kolodvorov. — »Lo-kalanzeiger« javlja iz Lugana, da so v provincili Novari. Vercelliju in Pa-viJj jeli stavkati kmetijski delavci in mali najemniki. Avstrijska narodna skupščina, LDU. Dunaj. 4. (CTU.) Na današnji seji vojnega odseka avstrijske narodne skupščine, ie sekcilski načelnik Ippen izjavil v imenu ministrstva za zunanje stvari, da avstrijska republika v smislu člena 121. st-germainske mirovne poaodbe ne sme ustanoviti nobeno vrhovno poveljništvo oborožene sile. Vladna kriza ▼ Turčiji. LDU. Amsterdam. 4. (DunKU.) Reuterjev urad Javite iz Carigrada, da le kabinet odstopil. Sultan je poveril Izzet paši sestavo novega kar bineta. Amerikanskj senat. LDU. Washington. 5. (DunKU. — Brezžično,) Senat ie včerai z 60 glasovi proti 2 glasovoma sprejel pridržke glede Santunga. Radič — komunist. Vsem dobro znani vodja hrvaške seljačke stranke Stjepan Radič, nekdaj navdušen avstrijakant In habsburški klečeplazec, sedaj republikanec. federalist in intrigant. ie. potem ko ga Je novi hrvatskJ ban g. Laginja izpustil iz zapora na svobodo, imel 29. februarja v VrabČu shod. na katerem je rekel: »Ja sam komunista! Živio Ljenin 1 Živio Trocklj!« Komunisti. ki so bili na shodu so ga napadli in ga imenovali komedijanta. Radič iJh je pa zavrnil: »Eto vidite, kakvi sam Ja. Vaši so vodie kome-dijašl...« Po shodu niso vedeli ne Radič ne njegovi nasprotniki, kaj »o tr kaj hotelo, da Imajo le nerazsodno maso za sabo... Za kapitaliste — proti delavcem. Odprto pismo vodsivu soeijaldemo-kraške »*)nije«. Pod tem naslovom prinaša »Večerni list« z dne 4. mirca dolgovez ne laži iz Krmelja pri St. Janžu. Gospodje, oprati hočete z lažmi svoje grehe, ki ste„ jih pred in med VbJno storili nad ljudstvom. Kaj vse je resnica in kaj sem govoril na shodu, to bodo navzoči rudaril najbolje vedeli. Kar se pa tiče pogajanj s podjetjem, Je pa stvar sledeča: Na nišo zahtevo Je podjetje Izjavilo, da bode imelo s tem mesečno 182.000 K več izdatkov. Ako zaupniki ne znižajo to vsoto za 29 tisoč kron, je podjetje primorano vagon premoga prodariati 105 kroti dražle kakor ga prodaia trboveljska družba. Podjetje ie dovolilo na plači 75 odstotkov poviška. Nato se mi nismo več pogaJaM. temveč šli smo na shod. Tam sem delavcem vse to natančno razložil. Predsednika shoda nisem poznal, tudi govornika ne. tedaj nisem mogel biti z njim domenjen, besedo na shodu le pa dobil vsak. Res pa Je, da sem nekemu pijančku, ki je vpil in me hotel med govorom motiti rekel, da naj bode tiho In če ima kaj povedati, da naj to pove predsedniku. pa bo dobil besedo: svaril ga nisem samo jaz, temveč so ga tudi drugi opominjali, da naj molči. Koliko premoga se v knneljskem premogokopu dnevno producira, tega jaz nJsem vedel, pač Pa nam Je podjetje to s štivilkami dokazalo, da se ga nakoplje dnevno 10 vagonov ln to s 415 delavci.Podjetnik Je izjavil, da pride v Trbovljah na eni vagon produkciie 10, pri njem pa 40 delavcev. To pa. ker njegov rudnik ni tako urejen, kakor trboveljski. To vse sem tudi na shodu poročal, kar Je podjetnik izJavIL Z mojega mesta, kler sem govoril, me ni nihče podil, ker Je bil to delavski ne pa klerikalni shod. Da bi jaz delavcem rekel, da morajo bolj delati. to le zopet le Jezuitska laž »Verne posode«. Isto velja tudi za vse drugo poročilo. ki je navadna fantazija hudobnega pisca pri »Večerni posodi«, dl«. No, gospodje, sal vemo za k?J gre: svod« grehe hočeta prikrivati t lažmff Zakaj pa ne pišete raje to, kar sem govoril. Zakaj ne poveste, da sem rekel, da »te ljudi za vojna posojila navduševali, da ste Jih gonili v vojsko? Koliko nesreče ta žalosti ste povzročili t svojo agitacijo za take in enake stvari ? Pri katerem kmetiču ste čutili groš prihrankov, pa ni hotel Vam denarja Izročiti, ste ga zovadili za Izdajalca domovine. Povejte še to svoji »Večerni posodi«! Gospodje, zakaj ne poveste, kaj sem 1. matfa 1. 1914 govori! na shodu na Jesenicah, kjer ste leteli po štiri orožnike ter me dali z odra aretirati. Takrat sem govoril proti vojni, takrat sem govoril, da vsaka voina prinsee gorie za JJudstvo. In kaj ste Vi naredili? Vaša poštenost Vam le velevala in šli ste po orožnike! Tako in enako se mi je godile v Radovliivcl na kolodvoru. Tam sem se samo zasmejal. ko ie gosp. duhovnik staro ženico tolažil, ker Je moral sin na volno. Reke! Ji Je. v 14 dneh bodo vsi Srbi pobešeni In pobiti in mir bomo imeli pred srbsko svojatjo. Poznam ta umg^anl boj, ki se Je vršil drugod že prej, pri nas so pa vstali vitezi laži šele sedaj, ki mislijo, da bodo s pomočjo drugih škodljivcev v organizacijah delavstvo odvrnili s prave poti. če skušalo razdirati slogo med delavstvom nepošteni in odgovornosti se ne zavedajoči ali pa hudobni frakarjl, naj nikar ne mislijo klerikalci, da bodo imeli srečo. Napadi od vseh strani so znamenje, da vse te ljudi boli delavska sloga, a delavstvo pa tucH ve, da ie moč le v slogi. Zato se bo z vsemi takimi lumpi oomedlo. lenacil Mihevc. Ptujske novice. Humanitarni vzgled. Tukajšnji vinski trgovec, Kravanja J., se le Izkazal sila človekoljubneea. Pri njem le služil dolgih 24 let delavec S. J., ki Je hnel poleg nizke plače pri trgovcu tudi stanovanje. Ker pa ie sedaj vsled svole starosti, nad oetdeset let. že onemogel, ga le bolezen prisilila. ad je legel. In kai ie storil g. Kravanja ? Odpovedal mu le službo in — stanovanje*. Ker pa ni imel toliko poguma, da bi to osebno storil, se Je poslužil advokata, ki le delavca — starčka oozval. da v teku 8 dtti Izprazni stanovanje, ali pa ea bo potom sodnile postavil na cesto. Ta ukaz gospoda odvetnika ie zanj prav značilen, ker vedno zatrjuje, da je demokrat Da. g. Tone. demokratizem se neha pred — vrati vaše pisarne I Kako nal se otnlllule stanovanjska mizerila, za to le dal lep vzgled nekdo. ki je kupi! v Prešernovi ulici v Ptuju hišo. Z izgovorom, da bo treba hišo popraviti, hoče s pomočjo svojega zastopnika, dr. Gosaka vreči na cesto kar devet družin. Tako postopanje le vočigled velikega pomanjkanja stanovanj naravnost nečloveško To bi moral vedeti tudi g. dr. Tone, ki sam išče potom stanovanjske komisije stanovanje. Ker Je pri komisiionainem ogledu hiše izrazil zastopnik hišnega posestnika, da nai gredo stranke stanovat v barake, bi temu gospodu svetovali, da se nai on prvi preseli tla s svoio pisarno. Naš sbod. ki ga le okrožna organizacija sklicala v nedello. 29. febr., bi se bil moral vršiti na magistrat-nem trgu. Vsled premrzlega vremena pa se ie vršil v prostorih gostilne pri »Belem Križu«. Prostori so bili nabito polni. Poleg sociiaino demokratičnega govornika, sodr. Nachti-gaia. ki je z dokazi govoril proti draginji. le hotel nastopi« tudi profesor g. Valda. Ta Je povdarial. da Je delavstvo krivo dragtnje. Za vzgled je hotel navesti Nemško Avstrijo, kjer imaio v vladi premoč sociialni demokrati. pa le kljub temu velika draginla in pomanjkanje. Sodrug Nachtiea! Je gospodu profesorju nato raztolmačil, da se tam. kjer ničesar ni. tudi ničesar vzeti ne da, da pa bi ravno v Nemški Avstriji bilo naravnost obupno pomanjkanje živil in drugega, če bj mesto socijalnih demokratov vladale meščanske kapitalistične stranke. Socijalno demokratična stranka pa ie prehrano v_avstrijski republiki lepo sistematično organzirala ln tudi sicer napravila red. Nemško avstrijski proletarljat. ki Je dobro organiziran v socijalno demokratični stranki, se te velike zasluge svole stranke tudi dobro zaveda. H koncu shoda sta Še referi-rala ss. Rože hi Šegula, nakar se je lepo uspeli shod zaključil. — Parvus. Pristopajte k izobraževalni organizaciji »Svoboda". Dnevne vesti. Zavraten napad na delavsko slog«* Tržašik socijalističmi list »Delo« se huduje na takozvanl ministerijali-zem naše stranke, ker ne ve prvič, da so tisti ljudje, ki ga sedaj lažnjiva informirajo, sami zahtevali od stranke tako politiko, drugič, ker ne ve, v kakšnem položaiu Je bilo slovensko industrjsko delavstvo, kj je hotelo na vsak način imeti zaslombo, da se ni vsa industrija ustavila v Sloveniji, tretjič so tisti ljudje, ki tako pišejo in tako informirajo Tržačane, sedeli ves čas In najbrže še sede v raznih meščanskih odborih, ter znajo delati le lepe pridige za druge, sami pa niso delali praktično nikoli. Naša poštenost je zahtevala, da smo v vsakem oziru delavstva pomagali kolikor smo mogli — od praznih besed delavstvo nima nič. Tisti, ki zabavljajo, ne delajo, ampak zabavljajo, da bi delo za proletarljat preprečili. Navadni popj hočejo biti, ne pa boriteljl za izboljšanje socijal-nega položaja za delavstvo. Protlč-Koroščeve prevare. V seji narodnega predstavništva, ki se je vršila v sredo, je nastopila Protič-Koroščeva vlada zopet s svojimi starimi metodami. Kvoruma, ko-jega mora imeti vsaka vlada, na sejf ta ni dobila, dasi sta »Slovenec« Ja »Čemi list« trdila, da ga je imela. Protič je namreč šte! za prisotne že umrle poslance, poslance z neverif1-ciranimi mandati iji poslance, ki so se ob otvoritvi seje odstranili iz dvorane. Do kvoruma je manjkalo naf-manj 14 poslancev. Iz zapisnika seje, v kolega radikalni zapisnikarji prvi dan niso dovolili vpogleda, se Je pozneJe dognalo kaka Prevara se le Izvršila. Sam predsednik predstavništva, dr. Pavlovič. Je Izjavil, da nJ vlada imela kvoruma in da so se dogodile nepravilnosti. Protič bi se rad tudi danes posluževal nasilsfev in metod, s koiimi je vladal v pogubo srbskega naroda v Solunu. To so Pa lepi krščanski socljalci! Petkov »Večerni list« je zopet poln laži kot seveda navadno: saj bi bil ta Ust brez laži sploh prazen. Na vse danes ne bomo odgovarlali: za* nima nas le ena. »V. L«, poroča namreč. da ie pri občinskih volitvah..,v Brnu med nemškimi strankami kot najmočnejša izšla !z boja krščansko sociialna. ki Je menda dobila 13 mandatov To je velika laž! Krščanski socijalci sploh kandidirali niso. ampak volile so združene nemške meščanske stranke in še te vse skunal so dobile le 12 mandatov. Enako niso dobili češki liberalci 16. socijalisd 9 in klerikalci tudi 9 mandatov, ampak dobili so nar. dem. 13. soc. 13 in kler. pa R mandatov. Mandate pri volitvah in enako kvorume v pred-sedništvu dobivati z lažmi ni nikak •uspeh», kakor to piše »V. "L*. Ubogi le bralci, ki morajo brali take laži lista, ki je postale glasilo »Krekove prosvete«. No, še živi Krek bi se jim za tako razširlcnle posvete !coo za* hvalil LaSko trr!,' -',r*||e! Jadransko vprai:. ,ie ic £c vedno nerešeno. Italija v zvezi s kapitalistično antanto še vedno vstrala na svojem krivičnem stališču, da hoče podjarmiti vse slovensko Pr im o r}« ln nam zapreti not do naših primorskih mest. Tako hoče oodlarmiti kapitalistična Italija predvsem slovenske delavce, ki velikokrat iščejo kruha v bogatih primorskih mestih. V Trstu in v Reki. Pohlep Italije Je nesramen. kakor so nesramni vsi kapitalistični interesi, ki so tu v igri Ta spor »rešuie« kapitalistična antanta že več kot leto dni. pa še danes ni videti konca. In kadar pride Nitti, stari laški lisjak, v zadrego, vedno ■ se v naši deželi pokažeio razni temni as iti in pa laški — denar. Čujemo* da so nekatere osebe pri nas dobile ponudbe od laške strani Baje namerava neka skupina v leratkem v Ljubljani izdaiati list. kj ga bodo vzdrževale lire. Sicušali bomo poizvedeti o tej zadevi kaj več. potem bo« mo poročali. * Bogata LJubllana. Ljubljana ta zelo bogata na svojih proizvodih. V naravnost ogromnih množinah pro-izvaia posebno na cestah prah in neznosen zmrad iz kanalov. Teh predmetov imamo /■srečni« Ljubljančani v preobilici, za to nal ljubljanski magistrat izposluje zanje v ministrstvu za trgovino izvoznice, izvozi naj Jih v državo, kjer teh primanjkuje. Mogoče se bo našel tam zanje kak kupec ali celo verižnik. Ljubljanski občini bi uresničenje te kupčile zelo koristilo v gmotnih ozirih, a tudi valuta bi se z velikJm Izvozom znatno dvignila. Ljubljančani bi bili pa zeta Za enotnost slovenskega proletarijata, (Organizacijski odbor.) veseH, da bi se storilo 2e kal za Izboljšanje higijene — (izvoz) In » tem ne bi bila med prebivalstvom razširjena tako tuberkuloza — (valuta). Drugače bo postala Ljubljana kllub ogromnemu navalu — mrtvo mesto. Tlsočkronski (n stokronski bati« kovd s ponarejenimi kolki v Prekmurju. Izvedeli srno. da krožijo v Prekmurju ogromne množine tisoS-kronskih in stokronskih bankovcev s ponarejenimi kolki, in da se uvažajo kolki za te vrste bankovcev bs Madžarske in republike Avstrije. Ker se bodo taki bankovci s ponarejenimi kolki skušali spraviti brezdvomno tudi v ostalo Slovenijo, se prebivalstvo opozori, naj bo previdno pri prejemanju novcev iz Prekmurja. Izredno smolo so imeli v četrtek, dne 4. t. m. nekateri ljubljanski od-vetnki; kajti bilo j? več kontumaci-ranih, ker niso pravočasno prišli k razpravam. V nekaterih slučajih gre za orav visoke zneske, za katere so Pa m kolesa, pnevmatik«, autogaraža J, Goreč Gosposvedska e. 14. 225 Pristna domača vina, najizborneiša kuhinja pri »Zagorjanki* Židovska ni. it. 1. Export čevljev 227 Aleksander Oblat Sv. Petra e M 16. 228 Krojaška delavnica Krekov bg St 10 v hllt lmpex. Manufakture 8g Dragotin Jančič Aleksandrova cesta 11. ^lig I . Modna trgovina 86 Franjo Mayer, Glavni trg. Kopač A Nifargal, Glavni kg. Nakup in prodaja posestev 87 H. Havlik nasl. J. Simčič Grottoir&čeva ulica 8» BOff M £ — — — Špecerije gg Adolf VVelgert, Aleksandrova e. 13. Feri. Grelner, Gosposka nUoa X Specijalna trgovina s c Trgovina z mešanim blagom 89 Marija Slemenšek Maistrova utica 17. eVljl Grajski trg 1. Čevljarstvo M Ham Andrej Vetrinjska nUoa lA M»|| floiedi Pohištvo. Wii»M! pspirjs ss razglednic stotnikova soproga dne 2. sušca po dolgi mučni bolezni preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši dne 6. sušca 1920 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Solnogradu, Neutorgasse 19. V Solnogradn, dne 3. sušca 1920. Žalujote rodbine Bobnar-kvs, TomSK-eva, dr. TomšK-eva in Smoletova. Stran 4. tanim možonja, zasvojo ^ douro idočo mizarsko obrt tu v Ljubljani, Ponudbe upravi .Napreja* pod „kompanjon*. 805 Se dobro ohranjeno, ge kupi. Naslov pove uprava Na preja. Proda In Me se letalo! vneli is PIGfi v vežji množm! • dalJe se proda IticU še 1 alfa Separator, 2 stiskalnici za sadje, 25 kg nežgane fine kave, 20 steklenic d l‘/i iiira maiino^c*, 30 šk. fov zn nicd, 2 str. jna mlina za moko, 1 moško kolo, 150 kg modre galico, 4 sodčke oljnate barve ter '2 rabljene že ezne peči. Po zve se pri trgovcu Jurij Jonko, Škofjaloka. 311 V Stev. 55. Medn! salon S«uchBy - Maike Ljubljena žlifovsks tiU • - OvsrskJ trg 1 Priporočani veliko izbiro najnovejših svilenih ilakstoi ifl Cepič za dame io dtklici Popravila točno in cena Žalni klobuki vedno v zalogi. 289 za obleke ter modne hlače se zopet dobi, dokler traja zaloga, pri prvi Kranjski razpošillalni Schwab & Bizlalt Dvomi trg štev. 3. Llubiiana Pod Narod, kavarno. Velika zaloga doma izgotovljenih oblek. Samo na debelo I sledeče vrste: n! HUU, Ulil), huouIB, priporoča na debelo: „Urenus Papirnica Ljubljana, Mestni trg Stev. 11. n Samostojni Dospel® je: Lissavrvica, mohalrščetka, lamalustre, krstne garniture, vezala za črevlje, la. sukanec, kvačkanem, bombaž za nogavice in za vezanje, stenj, obrieače, žepni robci, robci aa glavo, ovratnice, koppertrakovi, kronensvHa, čipke in vezenja vseh vrst, moške in ženske nogavice, dreta in sploh -- vse vrste druge drobnine in galanterije. -- V zalogi vsi kranjski Izdelki, kakor: -- glavniki, vsakovrstne kartače, biči itd. -- 1 se sprejme pri tvrdki J. Goreč, prliave Ljubljana, Gosposvetska cesta 14. Razpošiljam po pošti in železnici fini polnomasten J. grofa Thurnskega jeklarna na Ravnah (Guštanj-Ravne, Slovenija) 802 ima na razpolago nekolikšno množino kovan, strojnega jekla (za transmisijske valke) v dimenzijah 85 do 130 mm (trdnost približno 70 kg). Lesni skladiščnik in lesni manipulant dobi takoj službo pri kg K 39 —. Vinko Hmelak, Maribor, Stolni trg št. 6. mio Delič zlatar In draguljar Ljubljana bmm«u priporoča svojo ilalinko la diaeuljaisbo Mamita za nova dela In popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato-vanje in posrebrovanje. V valogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh »zorcih in merah, uhane 1. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo 314 FRANJO CERAR,' fcnmtlnitikni Slabi Mulili |rt IMal Jedki kamen (Seifenstein) 318 za kuhanje mila kg K 80 razpošilja s povzetjem tvrdka J. Kastelic, Novomesto št. 112. gozdni ind. d.d. ,Croatia‘ Gosposvetska cesta 2-1L 8iS Mariča Tičar, — Ljubljana = Selenburgova ulica. Tovarniška 1 bs Vsak trgovec In obrtnih •• kupi mST Mi in aifiio krifemttnf. Ta knjiga je neobhodno potrebna za vsakega, ki ima voditi knjige, delati bilanco, voditi tovarno, Izdajati in sprejemati menice itd. Omenjena knjiga je edino in prvo moderno dalo te vrste v slovenskem jeziku. Dobiva se v vseh boljših knjigarnah in v zalogi .Zasebnega učnega zavoda Legat" v Mariboru, Vetrinjska ulica 17, Lnadstr. Cena K 13, a povzetjem K 14. 307 Jugcslavenska tvcrnica testenina traži jednog poslovodju dotično stručnjaka u proizvodini tjestenina sa dugogodišnjom prakeom u proizvodjnji svih vrsti tjestenina (makarone, fidelina i. t. d.) Nastup odraah. Prijednost imadu oni, koji su radili sa Strojevima tt. Werner i Pfleiderer. Ponude sa prijepisima svjedožbi, eventualno i sa fotografijam imadu se priposlati pod „Tvornica testenin* upravi ovoga lista. 306 "m~ 1 .... '."zzlzi. s Nakupovalna zadruga za konzumne in produktivne zadruge in zavede r« z* z o* Ze v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5 e priporoča svojim članom nakup najrazličnejšega blaga ilmiiu za premogovnik Ralhenburg Trboveljske premogokopne družbe se išče. Nastop službe 15. majnika 1920. Plača po dogovoru. Cenjene ponudbe na Bratovsko skladmco Trbovlje. goo ki so vajeni pletenja nogavic na ročne stroje kakor n. pr. na *Wedermana ali “Styria“ se proti dobri plači in oskrbi takoj sprejmejo. Hermina Spiiler, Mehanična pletiona čarapa, Osijek I, Anina ul. 1. 299 Priporočamo: JOSIP JUG stavbeni - pohištveni pleskar in ličar LJUBLJANA Bimafca ec sta lfe. ■uainuniniinniai - I . Spalne, jedilne In gospodske sobe, kuhinjska oprava, podložki modroci, otomane, spalni in dekoracijaki divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfinejse Izvršitve po - - - jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo - - - Karol Pieis, Maribor, Stolni trg 6. Priznano fini kranjski firnež lastni fcdelek m_________________________ ^-^nll1l m,..... razpoSiij« Ivu 11 Premeri, HoiofivoisKa ii its si-