210. številka. Trst, v petek 14. septembra 1900. Tečaj XXV Edinost [ -.haja enkrat na dan. razun nedelj in {'raznikov, ob 6. uri zvečer. Naročnina zn»5u : Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 _ za četrt leta........ ft _ za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez prilotene naročnine »e unrava De ozira. _ Po tobakarnab v Trptu se prodajajo posamezne Številke po (» atotink (3 nvč.): izven Trsta pa po 8 atotink 14 nvč.) IV le fon fttT. K70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Oglasi se računajo po vratah v petitu. 'Ah večkratno naročilo s primernim popu.itom Poslana, osmrtnice in iavne zahvale domači otrlasi it«, ae računajo po pogodbi Vsi dopisi iihj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi 9e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iti uglaae »ure-jeina upravništvo. Naročnino In oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se liHliajalH v ulici Carintia Štv. 12. L~ pravniStvo, in 8 p rej c m ai nje inseratov v ulici Mulin piccoto 5tv. 3, II. nadatr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Javni shod političnega društva »Edinost« dne 5). septembra 11)00 na vrtu šolskih zavodov pri sv. Jakobu. (Dalje.) Gospod ilr. S 1 a v i k je nadaljeval: Pa če bi vsega tega ne bilo, treba pogledati uspehe ljudskega štetja, da se vidi, kakšen greh je, če se pusti še nadalje ljudsko štetje v rokah magistrata. V Rojanu je izmed 2395 prebivalcev zapisanih 70 Slovencev — to ste že čitali in slišali. A to je tako kričeč slučaj, da ga ne ponavljamo nikoli zadosti. Kedar vlada čita, da je v Rojanu le 70 Slovencev, ali si res ne misli, da to vendar ne more biti ? ! Ne čudimo se, če nekateri ne znajo, ali so Bar-kovlje v okolici, kajti Barkovlje so nekoliko dalje od mesta — kake tričetrt ure. Rojan pa je tik mesta. In če gre kdo v Rojan, sliši, da govori tu vse slovenski; če gremo tudi k najhujšim cikorijašem, slišimo, da oni med seboj, v družini, vedno govorijo le slovenski (Klic : italijanski ne znajo !) Kako je mogoče, da bi v Rojanu bilo ! le 70 Slovencev, če pa ima Rojan popolnoma slovensko lice? Pa morda gospodje z namest-ništva ne hodijo v Rojan, ker tam ne najdejo tistih udobnosti, kakor jih imajo pričakovati drugod. V tem slučaju pa b> se lahko na drug način prepričali o narodnostnih razmerah v Rojanu. Saj imajo vendar v rokah n. pr. nadzorovanje šol itd. Iz šolskih poročil pa izhaja, da je bilo leto 189G. v Rojanu nad 300 slovenskih šolskih otrok. Če je torej bilo leta v Rojanu le 70 Sloven- cev, kako je mogoče, da bi le ti imeli po šestih letih že 309 šolskih otrok?! O tem pa treba še pomisliti, da dosti slovenskih otrok hodi tudi v italijanske šole. V Rojanu imamo namreč laški otroški vrtec, ki jako zvito lovi našo tlečo za italijanske šole. Od teh namišljenih 70 Slovencev pa je gotovo le ena tretjina odraščenih —, kajti znano je, da je povsod več mladih ljudi nego pa starih — tO bi bilo torej 23. Med teini je gotovo nekaj ljudi, ki nišo stopili v »v. zakon; recimo, dn je v Rojanu le pet takih ljudi. Ostalo bi torej 16; polovica teh so moški, druga polovica ženske. Imeli bi torej devet parov. (Smeh.) In teh 9 parov da je imelo v dobi 6 let — 309 za šolo godnih otrok!! (Viharna veselost.) Tu ne treba visoke modrosti, da se spozna, da to ni ravno lahko mogoče. PODLISTEK 2 Zbesnelec. I (Spisal Svatopluk 1'ech : preložil G. li.i Grmeči koraki so se približali od zunaj, i potolklo se je na vrata, in kočijaž je stopil j z nerazumljivim pozdravom v sobo. Fant je j bil kakor gora. Da dopolnim to primero, naj povem : obličja kakor mesec, toda kakor krvavi mesec v popolni oblini, ko vzhaja izza gore. Sicer pa je vladala v njem samozavestna glupost z lahno primesjo navihanosti. «Česa želite ?» je vprašal uljudno Hori i v v. • Prišel sem po gospoda doktorja*. « Od kod ?» »Iz Bešina«. 3 Od koga ?« :>Iz graščine«. Ko je gospod doktor izvedel to važno vest, postal je nekaj časa v diagnozi. Skušal je v svojem spominu vse oživiti, kar je vedel o bešinskem graščaku. Vedel je, da se zove Drtina, in da je slišal o njeni razne dogod-bice pripovedovati ; ali kje in kako so se godile, to mu je ušlo iz spomina. Ali kakor skupni vtisek teh pozabljenih dogodbic mu Pa recimo, da so gospodje na vladi to prezrli — kajti človek lahko kaj prezre —, a s politiko se morajo vendar-le pečati, saj je namestništvo politična oblast. In izkušnja o zadnjih volitvah v državni zbor bi jih bila lahko poučila, da je takrat bilo v Rojanu oddanih 140 glasov za slovenskega kandidata. Tistih 70 Slovencev se je torej tako pomnožilo in vdobili so tak upliv, da je 140 \olilcev glasovalo za našega kandidata! Tukaj v Trstu pa menda ni navada, da bi Italijani glasovali za Slovence in tudi Nemci ne; vsakdo ve, da se godi baš nasprotno. Deloma prisiljeni po ljudeh, od katerih so odvisni, deloma vsled napačnih nazorov, deloma kup-ljeni, glasuje mnogo naših ljudi baš za italijanske kandidate ; to se še pa ni zgodilo nikoli, da bi Italijan glasoval za Slovence. Iz vsega tega se mora torej sklepati, da je v Rojanu vendar nekaj več Slovencev nego 70. Pa tudi še drugo kaže, da je temu tako ter postavlja na laž to vzorno ljudsko štetje našega magistrata. Iz koledarja družbe sv. Mohorja razvidimo, da ima družba v Rojanu nad 300 naročnikov. Ne verjamem, da bi 70 Slovencev mogli razviti tako agitacijo, da bi se v popolnoma italijanskem Rojanu toliko ljudi naročilo na družbi ne knjige. Lahko vidite torej, da ljudsko štetje po občevalnem jeziku ni pri nas nič drugega nego velika prevara in zatajevanje Slovencev. Vkljub temu se godi, da se javne oblasti še sklicujejo na tako ljudsko štetje! Ko smo zahtevali n. pr. na c. kr. pošti v Rojanu tudi slovenski napis, vzeli so v roke operat ljudskega štetja, pa rekli : Glejte, samo sedemdeset Slovencev je v Rojanu in nad 2000 Italijanov ! Kako vendar morete zahtevati za to peščico Slovencev slovenski napis? ! — In ko smo na prošnjo za slovensko ljudsko šolo v Trstu po 12 letih vdobili rešitev v prvi instanci, rekli so nam tudi: Za nas je m ero-dajno ljudsko štetje. In ko jim je g. dr. Gre-gorin dokazoval, da ljudsko štetje ne odgovarja resnici, ko je navedel,, da smo o volitvah im li toliko in toliko slovenskih glasov, so odgovorili : To še ni noben dokaz; so pač tudi Italijani in Nemci glasovali za vašega kandidata ! (Smeh.) Če resen človek reče kaj takega, ne vem, kaj si naj mislim o njem. Iz teh rezultatov je jasno, da naš magistrat ni organ, ki bi objektivno in pravično je ostalo v duhu prepričanje, da je bešinski graščak velik čudak. »Torej od gospoda Drtine?« je nadaljeval v izpraševanju. »Da, iz graščine. Ravno sem izprezal voz ter se veselil na malce počitka. Kar je pritekla od zgoraj gospodična — oči je imela objokane — ter zaklicala : »Jožek, naprežite nove sani, pojdete v mesto po gospoda doktorja. Pa po tega novega — razumete? Jaz sem pokimal z glavo ter si mislil v duhu : Naj vrag vzame to hlopotanje pri vas! Z voza na sani, sć sani na voz.« »Kaj pa je gospodu?« Kočijaž je namesto odgovora izbulil oči na doktorja, kakor da bi bil tega vprašanja ne razumel. Dr. Horlivv ga je torej šejeden-krat vprašal : »Kaj pa je gospodu?« Jožek si je mel nekaj časa čelo, kakor bi ne razumel, potem je zamahnil z roko : »Manjka mu ono! Ali pa ima malo preveč. Tu-le!« Pokazal je s prstom na nizko čelo, pri čemur so se zasvetili njegovi beli zobje v surovem posmehu. »Kaj?« je vskliknil doktor iznenađeno. »Menda ni ob pamet prišel?« vodil ljudsko štetje, kakor bi odgovarjalo dejanskim razmeram, in opravičeni smo zahtevati, da se operat ljudskega štetja odvzame magistratu ter da ljudsko štetje vlada vzame v svoje roke. To gotovo ni pretirana zahteva. Saj ne pravimo, da bi nas vlada naj protežirala pred drugimi. Časih se je namreč reklo na vladi kaki naši deputaciji : Mi imamo radi tudi vas in skrbeli bomo tudi za vas. Mi pa nismo rekli še nikoli, da verujemo takim zagotovilom. In če zahtevamo, naj vlada vzame v roke operat ljudskega štetja, ne delamo tega, kakor omenjeno, zato, da bi nas vlada protežirala ; mi hočemo le, da pride izvršitev ljudskega štetja v roke, ki smejo in ki bi vsaj morale biti nepristranske. V tem oziru predlagam drugo resolucijo, kateri je namen doseči, da izvršitev ljudskega štetja vzame vlada v svoje roke. (Pride še.) Kje je naša rešitev? Odgovor na to vprašanje je : v zjedi- j njenju. Zjedinili so Nemci vse male državice v mogočno nemško državo, zjedinili so se Lahi v kraljestvo, zjedinili so se prebivalci severne Amerike v mogočno republiko. Na vsem svetu vidimo, tla vsi šibkejši narodi, da vsi deli posamičnih narodov stremi po zjedi- ' njenju. Tako vidimo tudi v Avstriji. Poljake so razdelili kar na tri cesarstva, rusko, nemško in avstrijsko. Poljakov želja je, tla bi se zjedinili. Cehe so razdelili na Češko, Moravsko in Slezijo, želja Čehov je, da bi se zjedinili. Slovence so razdelili na Koroško, Štajersko, Goriško, Trst, Istro, Kranjsko, dali nam deželne zbore, kjer naj nam nasprotna večina kuje zakone, da čim prej poginemo — že iz nagona do samoobrambe moramo skrbeti tudi mi, tla nas združijo v [jedno skupino, v kateri bomo mogli živeti, v kateri si bomo mogli sami urejevati svoje stvari, kakor bomo videli, da bi bilo najboljše za nas. Ko bi_ nam različne vlade dobro hotele, podpirale bi te naše želje, ko bi one hotele, naj bode slovenski narod močan, naj bode na višini omike, skušale bi, da bi se mogli zjediniti. A tega nočejo, tega ne podpirajo, marveč ovirajo to. Na Koroškem Nemci v kratkem požro Slovence: tudi ua Štajerskem se zgodi istotako, potem požro Lahi primorske in istrske Slovence in za njimi pridejo na vrsto kranjski — to je njih, naših nasprotnikov račun. Tudi Hrvate so razdelili, kakor nas Slovence. Dalmacijo so priklopili Avstriji, Bosna pa je povsem sama za-se — da: celo »bo-seuski jezik« ima. Hrvatje in Slovenci žele, da. bi se zjedinili ; Hrvatje žele Bosno in Dalmacijo združeno z materjo Hrvatsko. Mi Slovenci tudi želimo združenja s Hrvati, iti to željo so izrazili slovenski odposlanci na shodu na Trsatu. Tudi na zadnjom katoliškem shodu v Zagrebu je bilo govora o združenju. Največji Hrvat Strossmaver, je delal in dela za združenje. Njegov učenec nadbiskup vrhbosniški se ravna po naukih svojega velikega učitelja; in da je vsa Hrvatska za združenje, tla Hrvatje komaj pričakujejo takega združenja, dokazal je tudi zadnji katoliški shod v Zagrebu, kjer je nadbiskup Stadler izrazil srčno željo, da bi se Bosna čim prej zjedinila s Hrvatsko. In ko bi se to zgodilo, kolike koristi bi bilo to za državo ! Madjari vedno sanjajo o svojem kraljestvu. Zjedinjeni Jugoslovani bi bili mogočen branik proti takim ogrskim aspiracijam. Upajmo, da prodre povsod tako spoznanje in tla bodo Jugoslovani Čim dalje bolj zahtevali tako zjedinjenje ! V TRSTU, dne 14. sept. HMHr. Beseda, vredna, da jo čujemo. Su- šaški »Novi list« jc priobčil te dni članek, v katerem smo čitali tudi ta-le izvajanja, katera bi morda — mutatis mutanti is — tudi Slovenec ne čital brez koristi : To bi bilo škodljivo in brezpametno, ako bi se hrvatski narod, razcepljen, kakor je, začel trgati in prepirati med seboj v ime — načel. To ne bi že pomenjalo več : delati raženj, dokler je še zajec v šumi, ampak bi bilo, kakor da se lovci koljeje med seboj,, kako da pripravijo zajca : ali kuhanega, ali. pečenega, ali cvrtega, dočim še zajec brezbrižno skače po livadah. Takim lovcem bi se-smejalo vsako dete, narodnim ljudem, ki podobno delajo v podobnem položaju, se nikdo ne smeje, ampak jim še pritrjujejo. Ali naj bo zjedinjena in neodvisna Hrvatska — ako jo ketlaj u čakamo — rudeča, modra ali črna ? Ali naj v njej zapovedujejo duhovniki in jezuvitje, ali pa liberalci ali brezverci ? Vse to so vprašanja, ki setlaj, ol> sedanjih razmerah, padajo v tlrugo vrsto. »Ob pamet, gospod doktor, popolnoma ob pamet.. To je pokora. Danes mi je že nov bičnik ob glavo razbil«. »Torej besni ?« »Pa kako? Včeraj in danes je klel od rana do večera, da so človeku lasje na glavi ustajali. Tam gori je nepretrgano grmelo. Revica gospodična je trpela kakor mučenica. Vrata za vratmi so loputala, krik se je razlegal notri tlo vasi. Včasi je priletel tudi na dvorišče, letal iz kota v kot, vzdigoval skrčene pesti kvišku, klical vse peklenske duhove, včasi je malo postal, vrtal s prsti v Čelo, čudno krenižil obraz — - no, človek bi bil popokal od smeha !« Doktor ni mogel dalje zadrževati nevolje nad surovim načinom, na kakov je fante opisoval nesrečo svojega gospodarja. »Jaz ne vidim v tem čisto nič smešnega! je rekel strogo pogledavši na režečega se posla. »Raje bi svojega nesrečnega gospodarja pomiloval. Razumete ? — Pripravite sedež v saneh, pridem takoj za vami«. Jožka je to doktorjevo pokaranje očevidno iznenadilo. Odprl je usta, izbulil oči ter nekolikokrat pomajal z glavo iu pomigal s pleči. Med vrati se je še jedenkrat ozrl na doktorja in zmajal z glavo in z roko. Dr. Horlivv je postal malo časa ter premišljal, potem je odprl neko skrinjo ter vzel : ven prisilni jopič. Bil je preskrbljen /. vsem. Kmalu potem so žvenkljale sani za mestom po beli zimski krajini. Kočijaž se je včasi ozrl za doktorjem ter vsaki krat na to zmajal z glavo. Dr. Horlivv pa se je sede v kaosu »odej«, v kosmatem kožuhu, pogrez-nil v globoke misli. Prvi pošten pacijent — besen blaznik ! To mu ni bilo nič kaj všeč. Stroka duševnih bolezni zahteva več, nego katerasibodi druga, posebnih skušenosti, in teh on ni imel. Skušal se je domisliti nekte-rih teh dogodbic, ki jih je bil čul o bešinskem graščaku, da bi mu služile za Ariadnino nit v labirintu njegovega pomotenega ti uha, toda nikakor ni mogel nobene izmed njih oživiti v spominu. Sč surovim poetom pa se ni hotel v pomenek spuščati o tem predmetu. »Najzanesljivejša pojasnila mi bode mogla dati gospodična !c Tako je odločil. Na to se je vdal divneinu sanjarenju. V šumečem zraku okrog letečih sani so rojile sive, čudno izključene postave s pošastnimi obrazi ; njihovi skrivljen: udje so se krčili in stezali V različnih strahovitih zamahljajih in njih oči so se divje svetile iz globoko upadlih jam— (Pride še.) Danes je nam, kakor narodu, ki teži za sjedinjenjem, g 1 a v n o, da to dosežemo in potem še le se bomo mogli do mile volje klati in boriti, da-li hočemo zajca kuhati ali peci, ali prvo je, da j e z a j ec tu ! To t>i bila neka vrst praktične politike hrvatske. Kdor drugače misli ali dela, temu — po našem menenju, — ni tlo narodne stvari same, marveč je on partizan, strankarski zavzet, ter ne bo nikdar koristil narodu več, nego mu bodo dovoljevali strankarski interesi, da, on bi mogel biti radi strankarskih interesov tudi proti narodnim interesom, kakor je že danes v resnici takih med nami. Istotako, kakor ob zgornjih vprašanjih (o liberalizmu in klerikalizmu) bi se mogli začeti prepirati, ali naj 1 »o Hrvatska demokratična ali aristokratična, protekcijonistična ■ Graja nadbiskupu Stadlerju. Na katoliškem shodu v Zagrebu je izrazil nadbiskup vrhbosenski Stadler željo, da bi se kaj k malo približal čas, ko se Bosna zjedini s Hrvatsko. To novico so prinesli različni listi. Sedaj pa prihaja iz Budimpešte sledeča vest: Vodja cesarjevega kabineta Schiessl je Tako se dogaja, da slovenske otroke z nemško limanico vabijo v italijanske šole. — Gosp. voditelj pa, ko je nabral dovolj »laških otrok«, si misli : zdaj bode magistrat zadovoljen in nagrada »ad personam« mi ne uide. Gospod urednik, zdaj veste, o kateri in- poslal vrhbosanske m u nadbiskupu Stadlerju j kviziciji sem mislil in pisal, pismo, v katerem pravi, da vest v listih, dal Zdaj pa še to: imel sem danes v rokah bi bil na banketu v Zagrebu izrazil željo po ; spričevali dveh slovenskih dečkov, katera sta zjedinjenju Bosne s Hrvatsko, ne more biti resnična. Če je pa resnična, mu izraža po cesarjevem ukazu ost^o grajo, ker Xj. Veličanstvo da pričakuje za gotovo, da se bo nadbiskup vzdrževal političnih vprašanj toliko — pedagogiško načelo? Komenskv, daje še se izkazala s samimi petkami — oziroma 3»insuficiente«. — Saj ni čudo: slovenski otrok se mora s pomočjo laškega jezika, katerega ne ume, učiti še — nemški. Kje si z besedami, kolikor v dejanju. — Skupen vojni zapovednik za .Dal- živ, bi se zjokal. Dokler nam ne pojasni tega, smatrati moramo nedeljski napad na našega ljubljenega in splošno spoštovanega gosp. župnika kakor nekak i z rode k nervoznosti ter se ču-timo poklicane, tla temu odločno ugovarjamo, ne samo gospodu Zupančiču, ampak tudi njegovemu — kakor on sam trdi — zavezniku škofu. Zdi se nam sicer, da je najbrž škof slabo poučen: ako pa mu je kaj do tega, da se resnica spozna, naj se obrne glede točke I. do vseh onih, ki hodijo k maši ob 9. zjutraj ; glede točke II. do vseh stanov-nikov okoli cerkve; glede II T. točke do vseh onili, ki hodijo k maši zjutraj, ter v župnijsko pisarno in glede IV. točke do šolskega vodstva ter vseh gg. učiteljev in šolskih Je-li čudo ob taki duševni torturi, daje j otrok. macijo, Bosno in Hercegovino, Hr- bilo od "> tisoč šolo obiskujočih okoličanskih Ko bi to nikakor ne izdalo, bomo vsaj ali liberoskambistična, ali naj ima fonetiški vatsko in Slavonijo. Tudi mi smo bili = otrok skoraj tlSOČ nesposobnih za prestop v I gotovi, da je res, kakor trdi g. Zupančič ali etimološki pravopis, in bi vsacega pn J pred nekoliko dnevi po »Jedinstvu« posneli višje razrede?! vedro: v kaj more meni škof!, — Toliko za glasali za izdajico, ako napiše Hrvačka na-j vest, da se odločilni krogi bavijo z mislijo,. Nekega očeta sem vprašal: »Zakaj ste j danes. Svetoivanski župljani. Ivana nam pišejo; Pričakoval mesto Hrvatska.......Ali smešno ? ne bilo to! sv. kim iluzijam. Ako bi prišlo do politiških po- rekanje narodnih in političnih pravic. To je [vauu neki služabnik okoli z neko polo v sledic, bi bile te le ugodne za Slovanstvo. sad poitalijančevanja v šoli. In vlada je — roki, na kateri ni bilo čisto nič druzegn neg« Zato pa je gotovo, da na vstane na Dunaju in zadovoljna ! Od Sv. Ivana smo sprejeli : Nekako nameri. Proces našega jedinstva se vrši, ali gI|(lno 3e vam bo zdelo, ko dobite poročilo se vrši počasi, naravno. Za sedaj je še moč ml nag 0 cerkvenih odnošajili. Naš kraj je Politični pregled. Kriza v Avstriji. Politiški svet sploh je imel ta občutek, da ob navzočnosti cesarjevi v Galiciji povodom velikih vojaških vaj pride do visokopomembnih politiških pe»ti mij|niJ; odpor profci uvodoma označeni enuncijacij od strani monarha. Tako je prišlo tudi. Včeraj je vsprejemal cesar v Jaslem deputacije, vzlasti ono občinskega sveta Ivov-skega in ono, katero je vodil deželni maršal grof Stanislav Badeni. O vsprejemauju prve sami podpisi. S to polo hodil je okoli po sestnikov in jih nagovarjal, naj podpišejo prošnjo, katero pošljejo na Dunaj, da nam vlada odbije davke od zemljišč, ker razsajata tu trtna uš in peronospera. Ker ga ni pri sv. Ivanu človeka, ki bi ne podpisal prošnje, naj nasprotnikov tako velika, da morejo bj[ znan ()(1 nekdaj, da je bilo nastopa- ovirati in zadrževati ta proces ter kljubovati Qje duhovščine vedno in povsod v lepi har- ... . , BPreJemauJ11 Prve; vsemu, kar jemlje šanse njih osnovam glede ! ^ z narodnira kakor socialnim življenjem bi se nam zmanjšali davki, podpisovali so deputacije je rekel cesar bivšemu poslancu Balkana. Zato bi bilo neprevidno in ne modro, k . A zatlnji ,as se je v tem ko- mnogi od kraja. U B-VkU <> dogodka, v dr-|ako bi ge že sedaj udajali kakim vročim na- likor°poslabšalo. Pred tremi ali štirimi ' ' ~ " '.........** 1..... leti dobili smo kot duhovnega pomočnika g za vnem zboru: .Da, žal, to so bili žalostni dam ter |>; pričakovali že v sedanjosti, kar nobene nade ni, da Sumljivo na tej reči pa je, da ti.-ti služabnik ni hodil okoli zavednih posestnikov, o easi, i n kmalu bilo boljše. — Vsp rej o manje ima prinesti prihodnost. K dogodkom v Kitaju. Mordi druge deputacije je bilo nenavadno prisrčno. uobenem trenotku V8e akcije v Kitaju ni bilo J^kaš Cesar j c povdarjal pohvalno, da so polj. poslanci ^ako evidentno, kakor je sedaj, da je Rusija smatrali I Ivana Zupančiča. Prvi njegov javni nastop katerih je moral misliti, da mu ne dajo pod-11 v;v našem kraju je bil odločna zavrnitev itali- ' pisa na bel papir. Sedaj se bojijo vsi, da bi šolskemu vodstvu. Mi v svoji »e tičala v tem zopet kaka sleparija. ali smo to kot znak narodne (Opozarjamo dotično oblast, katere se to o svojem delovanju vsikdar jemali ozir na „a višku sit„Vacije. Kakor strela z jasnega Jvednoati in'odločnosti. Temu pa ni bilo | tiče, da prepreči vsako tako reč - kerdrn-potrebe države. - \ itezu Jatvorskemu daje je za(le|;l vse vlasti izjava Rusije, daje čas, j k v kratkem 8mo S.M,znali, daje l,il to gače ho govora na drugem mestu! Op. rekel cesar, da so nove volitve še zadnji po skus z a rešitev ust a v e. Po teh vele- umakniti mednarodno vojaštvo iz Pekinga; Ie nervoznosti. S časoma se je ta bolezen uredništva.) vsi so grozili, da je Rusija postopala nelo- j g Zupančiča vekšala in vekšala ter dosegla j pomembnih izjavah se ni čuditi, da 80 poli-|jaln0f da je kalila harmonijo med vlastmi, da ~ 9. t. m/svoj vrb tiski krog, preokupiram z mislijo, da smo v Je fr i volno spravila v nevarnost vse doseda- gradaci/e smo ajeg0vo „erv Avstriji na predvečeru ve likih zgodovinsko • i i • i k „„ „ ® J J & ».-.h_____L,. ......: ^ »je sklep more le ^spodhu- ravnodllSao prenaSaU. Ni važnih sprememb. Ako nositelj krone pravi, re,,r,C7.e' da " F08*"1® ncposreči, 5ali> da K,,«ja mora umakniti svoj sklep, vsi, v ,, 'lnoma Mnemarjal; miroo smogle- Z TXZem r - V S° SC NemCi> AVStrijCi' Italijani' ADgleŽi 80 bi,i;dali in prenašali ko ga je bilo treha za vsako | _ ................................ "iuea'e " em "" " " '"lplJ ' VSe zložni ali le — v besedah, faktično se pa cerkveni) opravilo iskati vedno in sam., le v i t,i l,ila nastala, ak,. bi se mu bil posrečil S Ul'a-"'" vlasti še do danes niso mogle zjediniti in od- kr6mi. Iu„lgali smo, ko je v družbi in v zji- storjeni sklep. Gospodarju je bil lepo ukra- n. slovenski katoliški shod je do-; ložiti za definitivni odgovor na predlog Ku- 8ebnjh |h u-,žil 0 |irevel,kem delu r T ,le'°- IU- I" ,em" sl":fnem« sije. mnl* ug.e. I., agi n j a. Govorili so g. Valentin Podgorc Koio'k o r i . ročni, uzorno izvedeni vojaški akciji, je tako da je župnika pri škofu tožaril. a ko mu je Van Slovenec Ivaufmann iz iJol ^ voio>vega o za« ruzmstvu, c r \ iljelm utrdil nje pozicijo na Vztoku, da seje nikdo kd opomnil da bi bilo vendar l>olje, da pravočasno prodrl v zalogo in ocmveitzer o tisku, dr. Jlatek iz Maribora o j * i r * * 4 1 ... 1 , , . ,, , .. , , ne upa dotakniti. In ravno ta zavest, ta bi se s tiikim orožjem ne igral, zavrnil je Za ta junaški čin bil je Ki borbah delavskih stanov za ob^feinpL- dr i j • ... , š u • .. . ellt absolutne varnosti, omogoča Rusiji, da dotignega smejč se, češ: «Kaj jki more meni T,kovan. se in z glavo majali, ko se je hvalil, kako. Poročali smo tudi že, kako je bil odliko-župnika pri škofu tožaril, a ko mu je Van Slovenec Kaufmann iz liolca, ker je še pogasil ogenj. Kaufmann i«l- Susterši'" o katoličanstvu in politiki, dr. Krek o katoliško narodni organizaciji. Po zaključnem govoru predsednika dra. Susteršiča je podelil kardinal Missia blagoslov. svojem nagovoril je posebno pozdravljal katoliške akademike in pa novo učiteljsko »Slomšekovo zvezo«. Jeden odstavek v govoru kardinala pozdravljamo z odkritim zadoščenjem, ko je namreč opominjal zboro ne misli na nikako maščevalno akcijo z mečem, ampak poverja varstvo svojih interesov moralnemu ugledu svojemu, respektu, ki si ga je zn la pridobiti. Tržaške vesti. Iska inkvizicija na okolic šolah. Posledice poitalijančevanja. Pišej škof, jaz sem med vami toliko časa, kolikor Evo ti L»aha iz blažene Italije in >1 - sam hočem, kajti tako se glasi pogoj med venca : kako delajo Lahi in kako .Slovenci ! menoj in škofom.® Sestradani so prišli čez mejo tu sem, kradejo Tudi, da ni bilo sedaj že dolgo, dolgo tu, sleparijo, zažigajo, sramote itd. — in ka-pri slovesni maši propovedi, smo potrpeli, češr dar so že vsega siti, pa se ne ustrašijo za-saj vsega je enkrat konec, tako se popravi žigati niti vse slobodne luke, če ima zgoreti v ognju tudi usi tisoče ljudi j. Na d.ugi strani pa vidimo Slovenca, kako neustrašeno ure v zalogo, ki bi bila Šolska inkvizicija na okoličanskih tudi to' A da je v nedeljo dne t. m. kot ne- 1» z nekih valee: .Hodite potrpežljivi tudi z onimi ki nam: Gospod urednik, kaj hulite svoje go- kak obramben govor .8i tal. z nek.l, pa-|KaKo neustrašeno gre v za.ogo, k. o, niso naših mislij, ker z mirnim prenašanjem, lobje o8i ? Mari Vas grozniea »preletava, ko pirjev napad na našega sivolasega, lahko v trenotku vsa v plamenu ,n b, se do . ... , . .* . , ..... , , ... , ■ 0 . »lfltuvredneira žunnika, monsignora irodila strasna eksplozija in kjer bi našel tud s potrpežljivostjo se tudi pri takih doseže' čuiete o inkviziciji v današnjih dneh?! ziata\reanega 4 ^ e . , , • ___________ _ .1_____i-T ^ J tn 11*1 .ti if JI L: ni t'iiiim., I -I - / k im ^ f v L ' it . . . . ' . ' i • i - i- Travni totr-i mu na ne moremo odoustiti ter on gotovo smrt, vidimo ira, kako uasi največ vspehov. Vaše nastopanje naj bo pov- Potrpite, gosp. urednik, iu poslušajte: ali ; 1 rev na, tega mu pa ne morem o«ip ^ ^ ^ ^ r Z \ T-; i mirno, premišljeno, vstrajno in potrpež-: ni to inkvizicija in nakupovanje človeških poživljamo g , naj nam odgovori >od ljivo___* duš ? — Danes so pričeli vpisavati otroke v vjirasanja : roje bila prava beseda, o pravem času, i šole. Gospodje voditelji opravljajo sami to I. Jeli res, da ni hotel vse nedelje ne na pravem mestu in — iz kompetentnih ust.; mučno, ali za tržaške razmere silno važno enkrat prepovedovati edino le zato, ker je Na tej besedi smo hvaležni prejasnemu kar- ; opravilo, dinalu. Kakor pa na jedni strani izrekamo svoje izdam samo besede nekega gospoda, ki mije j Ivana zadoščenje na tem res krščanskem opominu, i pred par dnevi rekel: Zdaj se gospodje di- l o h si o ve n- storil je svojo dolžnost kot mož, ki je rešil j gotove smrti toliko in toliko milijonov blaga. Tako delajo Lahi iz lačne Italije in t m k • Slovenci ! Mari naj bi mi Slovenci tud i tega zločinca. baje dogovorjeno, da se s p Da boste razumeli, kaj hočem reči, Vam I s k a propoved odprav i iz s v e teg a j kije jedel dober kruh, kjer bi ga bil lahko jel kakov domačin — in koliko potrebnih imamo! II. Kako more trditi, da nima časa. ko j ~ mar": 11:ij l>i g" ljubeznivo pritiskali ua J - —-----------------------------------" j-~..., |----- |--------- O | rf "11* moramo na drugi strani istotako odkrito ob- rigenti zapro v svoje kanclije — učiteljev ni ! mi dobro vemo, da vsak večer skoraj do pol- j *vt>Je l>l se Ilf4 reklo, da smo * ... ..........• v . nohumnntii **' žalovati, da v vsem govoru kardinalovom ni ; bliže — da bi nadzorovali ter pričeli inkvizi- bilo niti jednega samega tistih akordov, ki so na katoliškem shodu v Zagrebu iz ust vseh cerkvenih odličnjakov zveneli tako sveže, tako živo, tako v srce segajoče, tako vspod- cijo nad stariši in otroci. Tu bodo po onih šolah, kjer že obstoje laške paralelke, skrbeli, da. se ne zniža število italijanskih otrok v slovenski srajci. Tu bode voditelj sub auspi- bujevalno, tako tolažilno in nadobudno za i ciis magistrati govoril očetom : Ako hočete, da bodočnost in svetno blaginjo naroda, tistih akordov, ki so poživljali tudi na narodno zvestobo, odločnost in značajnost, na ljube- zen in navdušenje do krvi svoje! V Zagrebu lijanski«. se Vaš otrok nauči tudi nemški, ga upišemo v laški razred — ker v slovenskih razredih ne uče nemščine, ampak le slovenski in ita- noči keglja v krčmi tik cerkve ? III. Kako more trditi javno in v zaseb- nehumanni ?! »Avstrijski Llovd . Ker Grška sedaj nih pogovorih, da mora opravljati vsa opra- I ladije, ki prihajajo iz Smirne samo še v Kla-vila mesto župnika, ko mi dobro vemo, da zomeni zdravniški preiskuje, odpočne avstrij-župnik vsako nedeljo in vsaki praznik, otl- ski »Llovd zopet svoje vožnje na tes;ii>ki kar je tukaj, že celih 24 let, pri svojej maši progi B. Odhod parnika iz Carigrada dne so izzvenevali vsi govori v dokaz, kako lahko je: združevati versko čut /. borbo za obstanek in srečo naroda. Takih akordov pogrešamo v govoru kardinalovem. Xaš slovenski oče, ki ne ve, kam dirigent taco moli — se prav veselo udaja in pravi . Bravo, še nemško nam treba, tako bo otrok znal kar tri jezike. propoveduje iu vodi pisarno popolnoma sam ?! IV. Kako je to, da v onih par mesecev, ko je hodil g. Botegaro iz mesta, ni manjkal ni eno uro v šoli, dočim ko je prišel zo|>et on, g. Zupančič, prihajal je morda vsakih 14 dni enkrat, da-si se je večkrat meti tem časom »nedolžno« zabaval, kakor je menil v nedeljo v svojem obra m bene m govoru ? ! 26. t. Z vrelo vodo se je opekla 24letua kuharica Ivana Pajer. Na rešilni postaji so jej podelili prvo pomoč. Umrljivost v Trstu. Od 2. do vštevši S. septembra je umrlo 42 moških in 4) ženskih, skupaj S4 oseb, proti 9;") v isti dobi lanskega leta, in sicer 23 starih do 1 leta. 15 d<> o let, 4 do 20 let, o do :»() let, 3 do 40 let, 10 .14 predpoludne in ob 8.7 popoludne. Vodstvo otroškega vrtca pri sv. Ivanu naznanja, da se pouk prične v ponedeljek dne 17. t. m. ob 9. uri zjutraj. Vpisovanje se bo vršilo do konca tega meseca, kolikor bo dopuščal prostor. Vsak upisanec mora plačati 2 K. pristopnine za družbo sv. Cirila in Metoda. Veselic n i odsek »Tržaškega podpornega in bralnega društva« prične sč svojimi plesnimi vajami v nedeljo dne 1(1. t. m. Vaje se bodo vršile, kakor po navadi, od 4. do S. ure zvečer v društvenih prostorih, ulica Stadion št. 19. 1. Vesti iz Kranjske. * L j u b 1 j a n s k a kreditna b a n k a. Na notico, objavljeno na tem mestu pod naslovom »Dežmanov duh še ni izumrl v Ljubljani«, smo prejeli od kompetentne strani nastopna pojasnila : Dotični nemški dopis slovenski tvrdki v Trstu se je odposlal zgolj po krivdi urad-ništva banke. Kar pa sje <1 ostaje dvojezičnega naslova banke, je stvar taka, tla je kuratorij dunajske borze lani -_klenil, tla ne kotuje ni-kakih akcij tostranskih podjetij, ki nimajo poleg drugojezičnih tudi nemškega naslova. Seveda je ta sklep naperjen proti češkim in slovenskim zavodom. In res se je kotiranje delnic »Ce-skeho ti vernih o ustavu« že odreklo in na-merja ta zavod vsled tega tudi v nemškem jeziku protokolirati svoj naslov. Dokler smo glede borznih stvari odvisni otl Dunaja, smo torej v neprijetnem položaju, da moramo ustrezati zahtevam borze, kajti banka, katere delnice ne bi bile kotirane na Dunajski borzi, ne bi uživala nikdar take veljave in ne bi mogla nikdar razviti takega delovanja, kakor jej pri tiče. Velika krivica je torej, ako se »Ljubljanski kreditni banki« očita Dežmanov duh. Na tak način bi se moglo napasti vse tržaške slovenske trgovce, ker nikdo nima poguma, da bi svojo tvrdko tlal registrirati s slovenskim krstnim imenom. Naše inenenje ie, naj bi se take stvari, kakoršnjo je grajala »Edinost«, pojašnjevale privatnim potom, tla ne l»i trpeli taki zavodi, tlo katerih smo prišli le s težko muko. * Ali so Kranjci res lako na glavo p a ti 1 i5 da bi občine hotele na lastne stroške vzdrževati — š u I v e r e i n s k e šole ?! Nemci menda verujejo v to. Kakor posnemamo iz »Naroda«, so Tirolci, ki služijo v tovarnah za slamnike v Domžalah pri Ljubljani, naprosili občino domžalsko, naj bi stroški šulvereinske šole prešli nanjo. To prošnjo je okrajno glavarstvo v Kamniku rešilo v toliko, da se jej ugodi, če je občina za-voljna s tem. Sedaj so pa nekateri narodnjaki tega menenja, tla občina ne more ugoditi prtšnji Tirolcev, ker je ista že tako revna, da komaj plačuje dosedanje davke. Ti ljubi Bog! Torej samo radi tega, ker bi občina ne mogla zmoči novih izdatkov, samo radi tega se želji Tirolcev ne more ugoditi kar v eni sapi, kar se pa po nekolikem re-šetanju morda vendar zgodi. Mi bi slavnemu občinskemu odboru v Domžalah priporočali v premislek to-lc : Žalostno je itak, da imajo vsa tovarniška podjetja na slovenski zemlji tujci v rokah, in nečastno je, da njega sinovi in hčere na lastni zemlji hlapčnjejo oholemu ptujcu in da so na lastni zemlji sužnji, a ptujec je go3podar ter se masti s slovenskimi žulji in slovenskim donarjem, in tla domačinom za njih trud milostno meče le drobtinice s svoje bogato obložene mize. S tem pa ptujec še ni zadovoljen: on izkorišča še na drzen način znano slovensko pohlev-nost in narodno nezavednost in mlačnost in mesto tla bi se on učil slovenskemu jeziku, da bi se on podvrgel narodnosti, zahteva, da sc domačin priuči njegovemu jeziku ter da se potujči in izneveri svojemu narodu! To nam pričajo vse oaze, kjer so se na slovenski zemlji naselili Nemci. A Slovenci, mesto da bi kar najodločneje delovali proti taki ptuj-čevi oholosti in drznosti, Slovenci naj bi celo v sredini Slovenije, v najčistejše slovenskih krajih, kjer, ako Bog tla, moramo upati, da se bo v bodočih časih mogočno raztezala slovenska stolica — bela Ljubljana —sedaj naj bi v teh krajih revna slovenska občina vzdrževala tujčeve — šulferajnske šole! Ni li to vnebovpijoče ? ! In vnebovpijoee tembolj v očigletl groznim krivicam, ki se Slovencem ob mejah gode v vsakem oziru, bodisi od Nemcev ali pa od Italijanov in to sosebnn še gledč šolstva ! Naj pomisli slavna občina Domžalska, kake krute boje bfjejo obmejni Slovenci za slovenske ljudske šole, a to ne morda v krajih, kjer se jih je samo nekaj naselilo mej ptujce, marveč ondi, kjer živijo otl pamti veka: na Štajerskem, Koroškem in Primorskem ! Pomislijo, naj s kako, drznim čelom se zabranjuje tu Slovencem vsako pravo tlo narodnih šol, s kako zlobo se dela na to. tla se čim več slovenske dece razna rodi v tuji šoli. To naj pomislijo rojaki na Kranjskem, in potem morajo spoznati, tla bi bila vsaka odjenljivost nasproti tujstvu naravnost zločin na ekzistenčnih pogojih naroda. Spametujmo se torej že vendar enkrat in zavrnimo k nam tlošle tujce v meje, ki se spodobijo gostu ter nastopajmo sami na svoji zemlji kakor gospodarji, in to tako dolgo, dokler tudi nasprotniki na mejah ne botlo tlajali dovolj nega tri buta pravicam slovenskega naroda. Domžalska občina naj ne za bi vsega tega i (t naj si bo v svesti, tla ako prevzame stroške šulveranjske šole, stori sramoten, izdajalski čin, katerega jej slovenski narod ob periferiji nikdar ne bo mogel odpustiti. — Če je že kaka občina na Kranjskem v takem srečnem položaju, tla more kaj žrtvovati, naj pomaga raje sorojakom, ki se bore ob mejah za svoj in vsega naroda obstanek ! * O d 1 i k o v a n j e. Vratar v ljubljanski tobačni tovarni, g. Fr. F u s s, je povodom svojega umirovljenja dobil srebrni križec za zasluge. * Naučno m i n i s t e r s t v o je za pet razredov na gimnaziji v Kranju dovolilo vsporednice. * Z vlaka patlel je včeraj jutro pri Kresnicah črevljar I. S. iz Laga. Malo vinjen, je bil zaspal na vlaku. Zbudivši se, je šel ven in nrsle, tla je doma, stopil iz ku-peja in padel na tir. Zgodilo pa se mu ni ničesar, kar je nov dokaz, da ima pijanec več sreče, nego pameti. večjem številu k »Matici Slovenski«. Tu na Štajerskem sem naprosil vse predsednike učiteljskih društev, tla bi na zborovanjih blago-; volili gg. učitelje oj>ozarjati na to stvar. Ker Vi poznate vplivnejše osebe učitelj-stva in predsednike na Primorskem, bi Vas i lepo prosil, tla bi Vi ali v svojem, ali pa 1 v mojem imenu prosili predsednike, naj se tudi na Primorskem učitelji še bolj zanimajo 1 za naše društvo. Prose Vas, da mi ne zamerite tega nadlegovanja, se Vam klanjam z najotlličnejšim spoštovanjem t udani prof. dr. K. Glaser. j(voče pri Mariboru 8. 9. 1900. Ali treba temu vabilu še kaj dostaviti ? Ničesar! Naš prvi literatarni zavod se po dosedanjih publikacijah priporoča sam. Vsem ne more nihče ustreči. S samim zabavljanjem se pa tudi ne doseza mnogo. Tovariši ! Pristopajte mnogoštevilno k »Slovenski Matici *, potem bodemo tudi imeli večjo pravico predlagati in zahtevati, naj se spremeni to in ono, kar ne ugaja — večini Matičarjev ! Zdravi ! Ivo Trošt, učitelj. rije, tla je soproga Krugerjeva dobila od istega brzojavko iz Lourenzo Mar«pieza. v kateri jo prosi soprog, naj pride tjekaj. Odgovorila je, da ji zdravstveno stanje ne pripušča, da bi potovala. Poziv! Slovenci iz Trsta in okolice nameravajo dne 7. oktobra t. 1. obiskati razstavo v Ljubljani V ta namen hočemo prirediti poseben vlak. Da bo pa to mogoče, mora se oglasiti z a d o s t n o število izletnikov najdalje do 21. s e p t e m b ra t. 1. Oglase sprejemajo vsa društva v Trstu in okolici, kakor n. pr. «S 1 o -vanska čitalnica«, « P o d p o r n o d rn š t v 0», ulica Molin piccolo, «Po d-p orno i n bralno d r u s t v 0», ulica Corsia Stadion, vsa pevska društva itd. Vožnja bo stala okolo .... Iv — Vstop v razstavo ......» —.40 » » gledališče......» 1.— Iz Trsta odhod ob 4. uri zjutraj ; iz Ljubljane ob 12 uri zvečer. Oospodom slovenskim učiteljem! Izpod Nanosa smo prejeli: Veleštovani gospod urednik ! Te «lni sem dobil h Koč pri Mariboru ta-le prijazni poziv : Velecenjeni prijatelj ! Gotovo ste čitali v »Dom in Svetu« mojo opombo, da bi naj učitelji pristopali v Brzojavna poročila. Odlikovanje angležkega poslanika. DUNAJ 14. (Privat.) Glasom »N. Fr. Presse« je cesar pt»daril angleškemu poslaniku Rumboldu o priliki odhoda z Dunaja svojo podobo z lastnoročnim podpisom in dragocenim okvirjem. Državnozborske volitve. CELOVEC 13. (K. B.) Deželna vlada I je določila sledeče roke za državnozborske volitve: za splošni volilni razred due 5., za' kmečke občine dne 10., za mesta dne 12., za trgovinsko zbornico dne 14, in za velepo-sestvo dne 15. januvarja 1901. Ustaja na Kitajskem. NEW-YORK 13. (K. B.) Glasom brzojavke iz Shanghaia v «Journal»-u je Li-Hung Cang ustavil pogajanja za mir, ker je princ Tuan ugovarjal. DUNAJ 14. (K. B.) Berolinskezasebne brzojavke »vztočno-azijskih vesti» pravijo, daje Li-Hung-Cang dobil to-le brzojavko ruske vlade: lluska vlada stavi sledeči ultimatum : Cesar kitajski naj zopet sam prevzame vlado ter takoj da zapreti in kaznovati princa Tuana in ostale voditelje bokserjev ter naj izključi | vsaki vpliv cesarice na vlado, jLr-Hung-Čang je izjavil, da ne more vsprejeti teh predlogov raz ven prvega, ter je sprejel od potovanje iz Shanghaia proti severu. BEROLIN VS. (K. B.) AVolfF javlja včeraj iz Shanghaia, tla so tamkaj izkrcali i iJOO japonskih pomorščakov in 2 topa. Glasom poročila iste poslovnice iz Carigrada z dne 12. t. m. so Rusi zopet začeli iz Odese voziti eete za vzhodno Azijo. Včeraj in danes je šlo več ruskih parnikov s častniki in moštvom skozi Bospor. LONDON 13. (K. B.) Reuter javlja iz Pekinga z dne 5. t. m. : Neki amerikanski ! topniški oddelek, ki je bil otl poslan, da čuva pošiljate v živine, je v nekem središču pri 1 Laho-u presenetil 300 kitajskih vojakov ; 30 Kitajcev je mrtvih in zaplenili so 125 pu-| šek. Sovražnik je zbežal proti se vero-za pada.! i — Kakih 500 bokserjev je napadlo dve stotniji Rusov, ki so sedem milj od MaJiia-! pua proti jugu čuvali oddelek, ki dela na | tamošnji železnici. Došlo je ojaČenje in razpršili so bokserje. O tem sta pala 2 Rusa. Bokserji so bili oboroženi z meči in sulicami. Ruska konjica je u drla v žitna polja, kjer so bili skriti bokserji ter jih je mnogo po- j morila z meči. Tudi vodja bokserjev je padel. Vseh bokserjev je ostalo 200 mrtvih na bojišču. En ruski častnik je bil ranjen. Dva kozaka sta mrtva. To ni prvi napad; zato so odposlali ekspedicijo pod ruskim polkovnikom Trezijakovim, ki naj poruši mesta v okolici Mah ia pua. Admiral Aleksejev je prišel in-speeirat ruske čete. DUNAJ 13. (K. B.). Glasom brzojavne vesti od poveljnika vzhodno - azijske es kadre sta cesarski ladiji »Cesarica Elizabeta« in »Aspernc že dne 7. t. ra. dospeli v Taku. Poveljniška zastava vihra na ladiji »Cesarica in kraljica Marija Terezija«. Poročnik Kolar in kadet Bovneburg sta se vrnila s prvotnim pekingškim oddelkom na ladije. Obolelega kadeta Maverja so pustili v Tientsinu. Vojna v južni Afriki. LONDON 14. (K. B.) »Dailv Telegraph« javlja včeraj iz Lourenzo Manjueza, da tamkaj govorijo, da je Botha odložil povelj ni št v o nad burskimi četami ter da gaje Wiljsen nadomestil. »Daily Ne\vs« javljajo istega due iz Preto- Trgovina in promet. Uvod v nauk o trgovini. II. tlel. Trgovina z blagom. Četrti poglavje. Cene blaga. V mednarodnem velikem prometu pa, ki pripravlja preskrbovanje vseh trgov z blagom, in sicer s tem, da isto tlovaža iz mest, kjer ga pridelujejo, na glavna tržišča ter ga prodaja dalje na tržišča druge in tretje vrste itd. — tu je lažje prest »d i ti, da-ii odgovarjajo cene, dogovorjene meti kupci in prodajalci, pravilnemu oblikovanju cen. ali pa so morda le slučajne, ali tudi prisilne cene. Tu si stojita nasproti strokovno izobražen kupec in dobro poučen prodajalec, ki se poslužujeta vseh ustanov, katerim je namen, tla preprečajo ustvarjanje slučajnih cen : take ustanove, taki zavodi so: borze, skladišča. dražbe itd. Za veli ki promet \elja pravilo, da da so cene rezultat (posledek) s v o-hodnega tekmo v a n j a (konkurence) meti kupci in prodajalci. Prodajalci ponujajo blago (ponudba), da vdobe denarja : k u p c i pa ponujajo denar, tla ®i nabavijo blaga, ki ga potrebujejo kakor trgovci ali obrtniki (povpraševanje). (>bseg ponudeb je v zadnji vrsti odvisen od obilice kakšnega blaga, ki je pripravljeno za prodajo (zaloga in mogoči dovoz). Obseg povpraševanja pa je v zadnji vrsti odvisen od skupne potrebščine vseh gospodarstev. Ker si trgovci prizadevajo, da prav cenijo skupno zalogo na vseh tržiščih ter na podlagi podatkov o tem, za koliko so se zmanjšale za-loge, presojajo potrebščino, je mogoče, tla vdobijo za vsako blago pravo ceno, ki odgovarja dotičnomu času. V to svrho sestavljajo namreč k«»misijonarji in sensali poročila, ki jih sprejemajo otl vseh strani, v statistične tabele, ki dovoljujejo primerjanje s prejšnjimi zalogami in dovozi. pozor: pozor: Domača obrt. Velika zaloga raznovrstnega pohištva. Iz odlikovanih tovarni Solkana in Ko- nce Antona Černigoj-a sn nahaja v Trstu, Via di Piazza vec-Chia (Rosario) Št 1. na desni strani cerkve sv. Petra. Cene brez konkurence. Velika zaloga soliflioga iilifln in tapecarij OOOOOOO od OOOOOOO Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San Oiovanni list. 5. (hiša Dlana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo. OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri cemi Sv. Pena (Piazza Rosario pod IjMslo šolo) priporoča Bvojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Postne naročbe ne izvrže v tistem dneva. Odpošiljatev je poštnine proeta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjČnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe »e priporoča Josip Stantič čevlj. mojster »w > » I SC pohištva vsake vrste Alessandro Levi Miiizi t Trsti. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bogat izbor v tapetarijah, zrcalih Ia slikah. Ilustriran cenik gratis ia fraako . vsakemu na zahtevo. > Cene brez konkurence. Predmeti >Ut|}* se it k rod ali lele-znico brez da M m u to kaj zarziuM. Proda se štacmia z mešanim blagom v jako lepem kraju ob železnici blizo Trsta, pod jako ugodnimi pogoji. Več pove upravništvo toga lista via Molino piccolo št. 3, H. nadstrop. e 3COOOC sprejmeta takoj odv. dra. Abram in Rybar v Trstu. HERA PROMETHEUS S S S DELNIŠKO DRUŠTVO ZA APNENI OGLJIK IN ACETILENSKI PLIN NA DONAJU Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom za zasebnike in mesta v kakoršnjih si bodi številih plamenov. JMT" Točno delo z jamčenjem za nepomankljiv učinek. ŠEST ZLATIH KOLAJN Zlata kolajna Berlin 1898 Zlata kolajna Budapest » s » 99 » » 8 1899 8 S IVSIadenča izurjenega sprejme se takoj v prodajal-, nico jest vin v tržaški okolici. Več pove upravništvo tega lista. One naše gosp. kupce ki pošiljajo po blago z vozom, prosimo naj opozorijo voznike Schiedam Haag » « » Vratislava » » » Monakovo » Izvršenih 2000 napeljav za zasebnike v vseli delih sveta. Centralne napeljave v delovanju s približno 15000 plamenov. Čistilni in sušilni zistem url asom privilegija nemškega cesarstva št. 98.763 in 10S.244, ki zadošča najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z tiajodlienejšimi uspehi. Apneni ogliK najprre vrste, Ki daja največ plina, se prodaja 50 ngcdnih cenah. Glavni zastopnik za Istro, Goriško. Trentinsko, Dalmacijo, Ivranjsko, Itnljanskn, ter angležko Indijo X NOV TRŽAŠKI POGREBNI ZAVOD Alojzija Mozetiča Podpisani* si usoja javiti n. občinstvu, da novo podjetje tržaško za pogrebe je pričelo poslovati z 1. septembrom t. 1. in ker preskrbljeno z vsemi najnovejšimi pripravami prve vrste, možno mu bode uiroditi vsem zahtevam slav. občinstva !>«> zmernih cenah. Zavod bode vodil g. Alojzij Montanelli. katerega dolgoletne izkušnje v tej stroki jamčijo, da bode vestno spolnjeval svoje dolžnosti proti cenjenim rodbinam, ki v prodajalnici pogrebnih predmetov gospoda Montanelli-ja. Udani Alojzij Mozetič. 3 •©c EDVARD TCRECK V TRSTU. :«MK==JOOOOd=«MK da smo se preselili v ulico Gommerciale štv. 3 (v bli- žini dobro poznane k a v a 1* 11 e F a h r i s.) J. PIPAN & C.o Zaloga kave, riža in olja. Na prodaj je. v Sežani hiša št. 180, ležeča ob glavni cesti v bližini kolodvora. Natančneje poizvedbe pri g. Val. Stolfa v Sežani. ■I Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo iz lekarne B, Fragner-ja t Pragi [•< je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in otlvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gid.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. j v a rilo! A'si deli emlialaže nosijo zraven stoječo, postavno po- je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane Čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S; loženo varstveno znamko. Glavna zaloga: Letarna B. Fraper-ja c. ii ii dvornega zalaptelja „pri črnem orlf s! Praga, Malastran, ogel Spornerjeve mice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Lueiani, E. Leitenburg, P. Prendini, S. Serravallo, A. Suttiua, C. Zaiietti, A. Praxmarer. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za. besedo; za večkratno insercijo pa se cena piimerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Zaloga likerjev v sodčih in buteljkah. pQI*hoilP IO I/A h uliea Acquedotto 8 TU! lldllU JdKUU Zaloga v9akovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. K rčme. DntnOni!/ r MAn ima gostilno v ulici Ireneo ruiuoniK rrdii fit2.itoei i8trsko> dal. matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo-vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. D/vUq|* Dpipu ulica Riborgo št. 25. Velika. ■ I vlUI zaloga in delavnica vsako- vrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in sladčiearne. H. Stibiel Nikaka skrivnost ni več, da s: napravi vsakdo doma sam brez vsake priprave in le/a ve najfineje likerje po francoskem zist< inu s p«»močjo ekstraktov, ki stanejo za p<> 5 litrov likerjev : Tro-pinovec, Absint. Vermut. Ruski pelinovec. Češki liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec. Rum. Češnjevec, Alaš. Alpski liker po 85 kr. in Konjak. Benediktinec. Char-treuse, Pilzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico ; po poštnem povzetju 10 kr. več Vsaki pošiljatvi pt-i-< i enem navodilo kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, se cene mnogo znižajo. Anton Rukavina TRST-Via Belvedere št. 23. - TRST Carl Greinitz jtfeffen Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Corso> tilipdka ulica Riborgo 15. im& veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah. finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. 15) I/ PppIl^lMf* Ulica Stadion št. 20, pe-" 1 v* IIUUU karna in sladčičarna. svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna Rinnione Adriatica di Sicnrta v Trstn zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, i proti toči. na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in resen-, drnšiva dne 31. dececnr 1892.: Glavnica društva..........gld. -i .OOO.OOO-— Premijna reserva zavarovanja na življenje..............13,326.346-98 Premijna reserva zavarovanja proti ognju....... . „ 1.632.248*22 Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju.........._ 49.465*07 Rezerva na razpolaganje . . _ 500.000*— Reserva zavarovanja proti premi- njan u kurzov. bilanca (A > . _ 333.82*2*42 Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (13» .. 243.331*33 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . „ 5»X).000*— Občna reserva dobičkov . . 1,187.1 (J4-86 Urad ravnateljstva : Via Valdirivo št. 2, (v lastni hiši;. Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbarstvo traverze. zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnićne šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč peči in štedilna ognjišča lulinjsio, namizno in kitno opravo, železne meble in pred ognjem varne blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. Kavarne. v Anton So H i priporofa sv°ji kavarn* wvM II »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Trgovci. Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Xa zahtevanje se? pošiljajo vzorci tudi na deželo. Fran Hitty Osrlje in drva. Muha Josip v ulici del Torro štev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Pohištvo. Gimnazijski Benediktinske ustanove pri Sv. Pavla na Koroškem. Polletna penzija 280 kron. Javni višji gimnazij. Pojasnila daje predstojništvo konvikta. Rok za vsprejemno skušnjo : 17. september. Prva slovenska izdelovalnica in zaloga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ..svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia (zadej c. kr. deželne sod nije. i Slovenec priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovolje gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Duniele >t. 'J. Slav. občinstvo in sosebno gg. ČBVlaPjeftl priporoča svojo s 1. sept. otvorjeno bogato zalogo Frana Wilhelm lekarnarja v Neunkirchen Spodnja Avstrija'. 80 dobiva v vseli lekarnah v zavitku po 1 gl