Leto LXT? Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v srjdo, dne 14. oktobra 1936. Štev. 236 a Cena t.50 Dlfl Naročnina mesečne ^^ _ ^^^^^^^^^^ ček. račun: Ljub« Din. za inozem* ^^^^^ ^^^ M ^^^^^^^^ Ijana it •tvo 40 - ne- ^^M W MU Hfe JH« ■ H '^^M ^^M ^ 10.349 za izdaja ce- ^^^^^^ ^^M JHHf MjM M ^^PBMfe M BBMB^ ^^M loletno 96 Din, za D AH J^V Jf ^ W # Zagreb inozemstvo 120 Din ^^M «M flVjr fiB ^^ M Uredništvo je v JtLmjP SMB/0^ JHLl^^&J ^HhBH^ ^^^^^^ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi al 6/111 ^^^ ^^^ —— v ^ . ^^^^ jeva 6. telefon 2998 Telefoni aredalitvas dnevna ainiba 209» — nočna 2996, 2994 ia 205» --lakaja vsak dan ajatraj. razen ponedeljka la daeva po praznika Fronta proti ljudstvu Katera politična skupina med Slovenci se more v političnem pomenu imenovati ljudstvo? Za odgovor na to vprašanje more biti merodajno le število ali večina. Samo tista skupina, ki obsega večino k skupnemu cilju usmerjenih Slovencev, se sme upravičeno imenovati slovensko ljudstvo. Vsi drugi, ki se tej skupini ne marajo pridružiti, so ljudje, ne pa ljudstvo. Vsi nepristranski opazovalci pa pravijo, da je že nekaj desetletij večina Slovencev na listi strani, ki gre za čim tesnejšo združitvijo vseh Slovencev pod euo streho in ki stremi^ za popolnim priznanjem Slovencev v tej državi, v gospodarskem, političnem, kulturnem ali kakoršnemkoii oziru. Nekdaj je bila ta skupina organizirana v SLS, o kateri nihče ne dvomi, da bi ne bila najmočnejša politična stranka med Slovenci. SLS je torej nekdaj predstavljala slovensko ljudstvo, nekateri slovenski ljudje pa so kljub temu tavali drugod in se v večjem ali manjšem številu selili iz ene družbe v drugo, izmed katerih pa se nobena ni mogla povzpeti do — ljudstva. Ti slovenski ljudje so vedno nasprotovali slovenskemu ljudstvu. Zbrani so bili v majhnih družbah, ki so tekom časa dobivale različna imena in ki so bile na videz med seboj tudi sprte, ki pa so vse imele eno skupno točko: nasprotovati slovenskemu ljudstvu in njegovim predstavnikom metati polena pod noge, da bi ne mogli uresničiti svojega načrta in da bi njihova priljubljenost pri ljudstvu preveč ne zrastla. In pri tem je ostalo še danes. Politična organizacija slovenskega ljudstva je v novein državnem sklopu po zakonu, ki si ga ljudstvo ni samo dalo, morala stopiti v močnejšo, ix> celi državi razširjeno organizacijo in prevzeli skupno ime — JRZ — da bi tako z enako-mislečimi uveljavila svoja načela, ki so edina zares odrešilna za narod in državo, kakor je pokazala žalostna skušnja zadnjih 18 let. Toda tisti slovenski ljudje, ki so bili nekdaj proti slovenskemu ljudstvu, so tudi še danes, ker ne sovražijo samo imena njegove politične organizacije, ampak njegovega duha in se jim ljudstvo nikdar ne more prav zasukati, razen če bi pozabilo na samega sebe in zapustilo tla, na katerih stoji. Tako je prav za prav ostalo vse pri starem: na eni strani ljudstvo, na drugi pa ljudje proti ljudstvu, duh se ni izpremenil na nobeni strani, imena pa na obeh. Pač pa se je zgodilo nekaj drugega. Vse, kar ni zdravega in odpornega, zob časa neusmiljeno razjeda. Tako tudi ni prizanesel številnim, nmogoimenskiin družbam po naši deželi, v katerih so se še pred nedavnim časom ločeno zbirali različni domišljavci, ki ljudstva niso mogli trpeti. Zob časa jih je začel temeljito razjedati in iz zunanjega različnega okrasja so se pričele kazati osnovne lastnosti in pokazalo se je, da so si te družbe med seboj veliko bolj sorodne, kakor pa je bilo videti prej, ko je imela še vsaka svoje naličje celo. Tudi žive živali so med seboj različne, mrtve pa vse razpadajo v vsemu živalstvu skupne sestavine in čimbolj razpadla je mrhovina, tem manj razlike je med mrhovino ene živali in mrhovino druge, dokler še kosti ne strohne in od prej po barvi in obliki tako različnih udov ne ostane drugega kakor prst. Tako nekdaj različne politične družbe, ki se nikdar niso marale pridružiti ljudstvu, pred našimi očmi razpadajo. Nekdanjih strank in strančic ni več in živ krst jih ne more več priklicati v življenje. Kje pa so njihovi pristaši, saj jih je bilo na tisoče, da so si celo lahko volili svoje župane in svoje poslance? Ali je kdo priznal zmoto svojih ljudi in se pridružil ljudstvu? Ne, vse drugo, samo tega ne! Ob razpadanju so spoznali, kako podobni so si med seboj, da imajo vsi ti ljudje eno točko skupno: mržnjo do ljudstva. Pa so si mislili: Čemu bi prav za prav hodili vsak svojo pot, če smo pa po tem večnem nasprotovanju ljudstvu in njegovi zamisli združeni! Iu so stopili skupaj, razvoj sam jih v to pelje, kakor zemlja vse vode pelje v morje, čeprav se to z mostu sredi suhu zemlje ne vidi. Tako naši nasprotniki težijo drug proti drugemu v j-ljudsko fronto«:, da bi nadaljevali svojo pot proti ljudstvu. »Ljudska fronta« je nova, skupna oblika naših nasprotnikov, ki jim jo je vsilil zob časa in katere se nič bogve kaj ne otepajo, ker so si bili po njenih smernicah v sorodu že takrat, ko so se vsak zase begali med ljudstvom. Le iz tega notranjega sorodstva si je mogoče razložiti, da v nočnih agitacijskih pohodih složno sodelujejo sokoli in komunisti, plačanci Moskve in domačih kapitalistov, da socialisti lahko sede skupaj z najhujšimi Živkovičevimi priganjači in da skupno snujejo načrte, kako bi prekanili ljudstvo, pa nihče od teh nič ne zardi, nikomur vest nič ne očita, da je zašel s svoje prvotne poti. Vsi se počutijo domače v novi druščini, morda samo obžalujejo, da niso že prej stopili skupaj, ko vidijo, kako lepo se razumejo med seboj. »Ljudska fronta« je naš novi skujmi nasprotnik, združenje vseh nekdanjih nasprotnikov, pomnožen s tistimi, ki jim ljudstvo njihovega po-hlepa po časti ali blagu ni moglo nasititi, pa odpadajo od njega. Bolj je nevaren kakor pa je bila prejšnja množica nasprotnikov. Že danes, ko še nima vse moči, nas preganja, kolikor nas more; kadar bi imel več moči, bi nas preganjal z večjo močjo; kadar bi imel vso moč, bi nas preganjal z vso močjo. Ta naš novi nasprotnik nas bo vedno preganjal kolikor nas bo pač mogel. Ali mislite, da se bo agitator, ki nas danes zaničuje in skuša uničiti, kot žu|>an izpreobrnil in nas začel^ spo-štovati? Danes uporablja proti nam vso moč, vso zgovornost, vso oblast, kolikor je ima, kot župan bi v to službo postavil še žujjansko oblast, in če bi postal poslanec, bi se v ta namen poslužil še j)oslanskega v|>liva. Ljudstvo sc mora zavedati, da so se tiste čete, ki so nekdaj korakale proti njemu s precej zmedenim korakom, pričele urejati v fronto, ki se z najprimernejšim izrazom imenuje komuno-fašizeni. Samomor bi bil, koga izmed teh izbrati za župana in mu tako kar odkazati polje, kjer naj podira. Nihče iz »ljudske fronte« ni sam, vsak stoji pod vplivom svojega vodstva, čeprav se tega ne zaveda in čeprav se zdaj imenuje »mačkoveo zdaj kandidat gospodarske liste, zdaj neopredeljeni — tudi studenec, ki izvira visoko v gorah, se ne zaveda naravnega zakona, ki ga bo z železno disciplino pod različnimi imeni peljal skozi najbolj umazana močvirja in ga slednjič pomešal v neužitno morje. Tudi nihče od ljudstva ni sam, vsak stoji pod vplivom njegovih voditeljev, ki se Sov je ti polagajo bombo - da eksplodira v Sredozemlju Katalonija — „revolucijsko središče" hominterne Pariš, 13. oktobra, b. Tukajšnji »Malin« poroča — kakor pravi — iz verodostojnega vira, da je moskovska Kominterna že v septembru sklenila, da si hoče na vsak način in z vsemi sredslvi ustvariti svoje laslno »revolucionarno središče« na Sredozemskem morju. Kominterna hoče to ognjišče za bodoče revolucije v Sredozemlju tudi trdnjavsko oborožili. V ta namen je dobil »Sovtorgflot« (Vrhovno vodstvo za sovjetsko trgovinsko brodovje) nalog, naj nemudoma stavi tri trgovske ladje z najmanj 5.000 tonami obsežnosti na razpolago za trajno vozno službo med Odeso v Črnem moju in Barcelono, glavno meslo Katalonije v Španiji. Vojni komisarijal pa je dobil nalog, naj s prvo teh treh ladij odpošlje 30 višjih vojaškh izvedencev-instruklorjev, ki naj v Kataloniji prevzamejo izvežbanje nove rdeče katalonske vojske. Za bodočega vrhovnega poveljnika kata- Pariz, 13. okt. b. Zanimanje, ki ga je vzbudil govor radikalnega socialista Chauicmps, ki ga imenujejo bodočega ministrskega predsednika Francije in skorajšnjega naslednika IMuma. Chau-temps spada med sive eminence radikalov. V An- lonske rdeče sovjelske armade je bil izbran An- I tonov Ovsejenko. S prvini transportom je odpotovalo ludi večje šlevilo izvrstno izvežbanih letalcev. Končno je Kominterna izdala nalog, da naj odpotuje tudi večja komisija izurjenih tajnih policistov (čekistov) v Barcelono, kjer naj nemudoma organizirajo katalonsko tajno policijo (čeko) Vojni komisarijat pa je dogovorno s komisarijatom za težko industrijo dovolil, da se iz velikih rezervnih skladišč v Odesi in na Krimu izberejo večje količine orožja, predvsem strojnice in puške z municijo ter se odpošlejo v Španijo. Francos-k list dostavlja, da jc skranji čas, da sc Francija odtrga od takšnega zaveznika, ki je na tem, da ji postavi na južni meji in sredi poti v francoski imperij v Afriko neke vrste dinamitno in revolucionarno ognjišče, ki bo stalna nevarnost za varen razvoj Francje v bodočnosti. fronte gersu, kjer jc govoril na velikem javnem zboro-vanju jc ostro kritiziral notranjepolitični položaj in odkritosrčno namignil, da se radikali, ki so nekako peto kolo v sedanji vladi ljudske fronte, v kateri peščica komunistov diktira vladi svojo vo- ljo, polagoma zavedajo, da bodo morali sami pre^ vzeti odgovornost za usodo države. V tem primeru pa da bi bilo potrebno, da se izglasuje nov volivni zakon in se razpišejo tudi nove volitve. V parlamentarnih krogih se zavedajo, da v sedanjem parlamentu kakšna druga vladna večina res ni mogoče in da je treba najprej razpoditi parlament ljudske fronte, potem šele bo sama od sebe izdihnila tudi nesrečna vlada istega imena. Chautcmpsovo izjavo, ki odgrinja nekoliko zastor od notranjh treni, ki vladajo v družini sc-dunjili vladnih zaveznikov, so z veliko zadovolj-nostjo pozdravili v desnem taboru rudikalnosocia-listične stranke, kakor ludi vse sredinske stranke in cclo dcsnica. Poznavalci notranjcpoltičnega življenja prerokujejo, da bo Chautcmps na bodočem kongresu radikalne stranke v Biarritzu šc boli natančno opisal svoj program in do bo na vsak način skušal prodreti s svojo namero, da radikali odpovedo zvezo ljudski fronti, izzovejo razpust parlamenta, razpis novih volitev ter potem sami — pod vodstvom Chautempsa —s sodelovanjem nekaterih sredinskih strank prevzamejo vodstvo nove vlade. Cluiulemps računa, da bo razvrednotenje franka porazen udarnik za nekdanje pristaše ljudske fronte, ker so bili s razvrednotenjem najbolj udarjeni mali ljudje in so nad ljudsko fronto še silno razočarani. Chaulempsov govor pomeni lorej zanimiv začetek notranjepolitičnega trenja, ki se zna kaj kmalu spremenili v plaz, ki bo odnesel Blumovo vlado ljudske fronle. Francoski radikali že beže od Blumove Čemu Ciano v Berlin V Rimu: Vse sc mora prilagoditi Mussoliniju V Berlinu: H**Wa se želi prilagoditi Hitlerju V Parizu: JRfm in Berlin v sporu radi Avstrije Rim, 13. oktobra, b. Diplomatska akcija fašistične vlade je trenutno usmerjena na več strani in od njenega izida bo odvisno, kam bo Italija v bodoče usmerila svojo zunanjo politiko. Diplomati so sedaj na delu vsepovsod in njihovo delo je zelo intenzivno. Kako važna je ta diplomatska akcija, se vidi tudi po tem, da je pričel fašistični tisk opozarjati Evropo na dejstvo, da je v razvoju italijanske zunanje politike važno predvsem vprašanje nacionalnih in imperijalnih interesov Italije. Zato je potrebno, da one države, ki želijo sodelovati z Italijo, predvsem priznajo stvarnost, torej zmago Italije v Abcsiniji in njeno aneksijo, enako pa morajo priznati tudi to, da je Italija postala na Sredozemskem morju istotako odločujoči činitelj kakor v Jadranskem morju in je torej prevzela vlogo razsodnika v tem važnem in občutljivem delu Evrope. S?danji položaj v Evropi smatrajo fašistični listi za zelo težak, to pa ne zaradi tega, ker bi se morala Italija odločiti, na katero stran bo šla, temveč zaradi tega, ker se morajo druge sile opredeliti in dovesti svojo politiko v sklad z Mus-solinijevo, ki je, kakor prepričujejo fašistični listi, Grof Ciano prava politika evropske solidarnosti, za katero je položil pakt štirih temelje, ki bi mogli na njih zgraditi novo Evropo. V zvezi s skorajšnjim potovanjem italijanskega zunajega ministra grofa Ciana v Berlin poudarjajo italijanski listi važnost sestanka grofa Ciana z nemškim državnim kanclerjem Hitlerjem in zunanjim ministrom von Neurathom. Listi pri tem odločno zavračajo trditev inozemskih listov, da bi imela Italija namen razdeliti Evropo v dva dela. Grof Ciano bo v Berlinu predvsem proučil z nemškimi državniki vprašanja razvrednotenja valute ter finančne in gospodarske ukrepe, ki so bili s to devalvacijo storjeni v Italiji in drugje. Enako bo proučil grof Ciano tudi politični položaj v Evropi. Vsi tukajšnji listi beležijo brez vsakega komentarja informacijo pariškega lista »Malina«, glasom katere se bo italijanski zunanji minister grof Ciano v kratkem sestal z nemškim zunanjim ministrom von Neurathom. Naloga grofa Ciana je, da v Berlinu odstrani vse nepotrebne posledice, ki jih je povzročila v Nemčiji devalvacija lire. Grof Ciano pa ima tudi nalogo, da prouči z nemškimi državniki politični položaj v Avstriji in njeno bodoče sodelovanje v Evropi. Od rezultata Cianove misije v Berlinu bo odvisno, katero zunanje-politično pot bo ubrala fašistična Italija. Italijanski listi pona-] tiskujejo v zvezi s tem tudi trditve pariške »Information«, da bo Italija, če ne bo dobila od Nem- zavedajo bremena odgovornosti in se ne igrajo z njim. Može iz slovenskega ljudstva jc treba izbrati za župane, ki bodo varovali naše občine, da res postanejo opora vsemu narodu in vsemu njegovemu programu, katerega uresničenje so naši nasprotniki zavirali žc od nekdaj, ko jih razpadanje še ni družilo v »ljudsko fronto«. V teh dneh je treba zbrati ves pogum, da se ne bi kdo zbal vreščanja, ki prihaja iz tega sračjega gnezda, v katerem je veter zbral robidovje in trnje, suh plevel in odpadlo ptičje perie. vse, kar more služiti srakam za tihotapski dom, iz katerega prihajajo enotni glasovi, ki razodevajo rod prebivalcev. Ločene nasprotnike smo zmagovali, tudi združene bomo! Posameznim nasprotnikom nismo pustili, da hi mini zaplenili občine in zagospodovali v njih, tudi združenim ne bomo! Oblasti jim ne damo, pravico kritike pa žc imajo — torej jim ne damo nič več, nnhenesra žiinana. šc odbornika nc! čije popolnih jamstev za neodvisnost Avstrije, iskala sodelovanje s Francijo. V Parizu jasno vidijo Pariz, 13. oktobra. AA. (Havas) O jx>lovanju italjianskega zunanjega ministra gTola Ciana v Berlin piše današnji >Oeuvre«, da bo skušal grof Ciano po mnenju, ki je razširjeno na Dunaju, v/j>o-stavtii v Berlinu ravnovesje med Italijo in Nemčijo v srednji Evropi. Na Dunaju se namreč boje, da je to ravnovesje zaenkrat izpremenjeiio v korist Nemčije. Tako pojmujejo potovanje italijanskega ministra v Berlin v dunajskih političnih krogih. V glavnih političnih središčih v zapadni Evropi, piše list dalje, pa tolmačijo to potovanje kot dogodek, na katerem naj se Rim in Berlin sporazumeta glede nadaljne diplomatske taktike v španskem in lo-carnskem vprašanju in sploh o vseli političnih vprašanjih srednje, zapadne in vzhodne Evrojic. Pariz, 13. oktobra. Nocojšnji »Intransigeant« se nekoliko norčuje iz potovanja italijanskega zunanjega ministra v Berlin, ko pravi, da slikajo v Rimu sestanek s Hitlerjem kot nujno potrebno, da se ves svet prilagodi italijanski zunanji politiki, v B e r 1 i n u pa kot izraz italijanske želje, da se prilagodi Hitlerjevi politiki, medtem ko je resnica 1 e, da hoče Italija in Nemčija premostili prepad, ki je zopet zazijal med njima v Srednji Evropi, odkar se jima je izmuznila Avstrija in je tudi Madžarska na tem, da se zunanje-politično osamosvoji. Beck v Parizu Pariz, 13. oktobra, c. Jutri pride v Pariz poljski zunanji minister Beck- ki ho ostal v Parizu najbrž dva dni. V Pariz se pripelje s francoske rivijere. Listi podčrtavajo dejstvo, da je Beck prišel v Pariz kmalu nato, ko je bil tam že poljski generalisi-mus Rydz Smigly. Vsa Nemčija razburjena Francoski komunist žalil Hitlerja Pariz. 13. oktobra, b. Oovor tajnika komunistične stranke Thoreza, ki ga je imel v nedeljo v Strassbourgu in v katerem je ostro napadal Hitlerja in nemški narod, je dovedlo do poostritve odnošajev med Nemčijo in Francijo. Ko so v Nemčiji zvedeli za Thorezov govor, je nemška vlada dala nalog svojemu poslaniku, da protestira v imenu nemške vlade pri francoskem zunanjem ministru Delbosu. V Nemčiji zelo obsojajo Thorezov napad na šefa tuje države, s katero hoče imeti Francija prijateljske odnošaje. Splošno smatrajo, da je Thorezov govor sovjetsko maslo, ker jc trenutno sovjetski Rusiji mnogo na (»ni. da spre med seboj evropske države in da sama izvleče iz tega spora koristi zase. Glavni cilj sovjetske Rusije jc, da prepreči locaritsko konferenco, ki jc najbolj nevarna sovjetsko-francoski zvezi. V poučenih političnih krogih v Berlinu pa govorijo, da bo Hitler sklical kongres nemške naci-j onalislične stranke v Wiesbaden na froncosko-nemški meji ter da bo tam reagiral na Thorezov govor. Na tem kongresu bodo padli še nadaljnji sklepi glede stališča Nemčije za vse provokacije, ki jih je izvršila Francija. Številni politiki so prepričani, da bo Hitler na tem kongresu umaknil vse svoje predloge o mirovnih vprašanjih, ker ni dobil ugodnega odgovora niti od Francije niti od An-glije. Pariški jutranjiki pa poudarjajo, da je to prvič, da se Nemčija vmešava v notranje zadeve Francije, kajti Thorez je govoril na francoskih tleh, v Franciji pa sme vsakdo svobodno govoriti, kar hoče. HI. internacionala hujska na vojno med Francijo in Nemčijo Ženeva, 13. oktobra, b. Tukaj so se sestali predstavniki 111. internacionale (komunistov) iz za-padnih evropskih držav, da razmotrivajo položaj v Španiji. Razprave se vodijo popolnoma skrivno, vendar pa se čuje, da 60 predstavniki III. internacionale ugotovili, da je položaj rdečih izredno slab in se v doglednem času lahko pričakuje popoln polom ljudske fronte v Španiji. Zaradi tega so dobili predstavniki III. internacionale nalog, da povzročijo spor med zapadnimi evropskimi državami in da na ta način onemogočijo vsak poskus zbli-žanja in prijateljstva med temi državami, kar bo itak avtomatično dovedlo do vojne. Nemški protest v Londonu London, 13. oktobra. AA. Havas:V noti, ki je bila izročeno v zunanjem ministrstvu, nemška vlada protestira proti temu, da jc bilo v pomorskem sporazumu med Anglijo in SSSR dovoljeno slednje: 1. Da ima svobodne roke na Daljnem vzhodu; 2. da si lahko zgradi sedem križark pod 8000 ton, ki so pa oborožene s topovi 7.1 namesto 6.11 palcev; 3. Rusija lahko zgradi še dve kriiarki s topovi po 15 palcev namesto po 14, kakor to predvideva splošni londonski dogovor. 28 mladih profesorjev je prišlo do kruha Belgrad, 13. oktobra, m. Prosvetni minister je včeraj podpisal odlok, s katerim je postavil večje število suplentov na srednjih šolah Z istim odlokom je prestavil in reaktiviral vse suplente, ki jih je JNS v pobesnelem sovraštvu do vsega, kar ni pred njo slepo padalo na kolena ter suženjsko po-ljubovalo bič, s katerim je tepla pošten in zaveden narod, brez razloga reducirala ter nastavljen-ce pometala na cesto. Tedaj se JNS v teh slučajih ni prav nič ozirala na družine odpuščenih državnih uradnikov, ki so čez noč ostali brez zaslužka in so pozneje v dostih slučajih stradale. Pomanj-nanje vsega socialnega čuta, brezmejno sovraštvo do vsega, kar količkaj vzbuja videz, da ne odobrava za narod in državo škodljive politike, to je prejšnjo ljudsko stranko gnalo tako daleč, da je metala na cesto tudi take državne uradnike, ki so imeli državno službo že nad devet let, ter jim je manjkalo samo po nekaj mesecev, nekaterim samo po nekaj dni, da dopolnijo deset let državne službe ter si tako pridobe pravico do pokojnine. Tako jc postopala z državnimi uradniki tista JNS, ki danes že pri vsaki najmanjši premestitvi, ki jo narekajo interesi države, vidi preganjanje. Sedanja kr. vlada, ki si je stavila v svoj program tudi popravo krivic vsem žrtvam famozne JNS, te krivice sedaj popravlja. Tako so z zgornjim odlokom prosvetnega ministrstva reaktivirani ter postavljeni naslednji sup-lenti: dr. Kajetan Gantar na realno gimnazijo v Celju; Marija Gunde na klasično gimnazijo v Ljubljani; Stanko Petelin na III. realno gimnazijo v Ljub- ljani; France Vodnik na I. realno gimnazijo v Ljub- Silva Vogelnik na real. gimnazijo v Mariboru. Z istim odlokom prosvetnega ministra so še postavljeni naslednji diplomirani filozofi: Anton Polenec in Miroslava Mi ha jI o-vič na realno gimnazijo v Kranju. Pavla Be n ko vi 5, di. Anton Ocvirk in Ivan f> t a 1 e c na I. realno gimnazijo v Ljubljani, Zlata Strelec na II. realno gimnazijo v Ljubljani, Janko Sever, Zora Vranešič in Franjo Urši 6 na III. realno gimnazijo v Ljubljani, Alojzij B c r t o n c e 1 j na klasično gimnazijo v Mariboru, Karel Kožuh, Alojzij Založnik in Mavrici j Z goni k na realno gimnazijo v Mariboru, Marijan Ažbe na nu-ščansko šolo v Senovem, llegiqa M a v r o v i č na meščansko šolo v Foči, Ana P e r n u š na žensko realno gimnazijo v Sarajevu, Gabrijel Perpar na realno gimnazijo v Go- spiču, Fran P e t e r n e 1 na realno gimnazijo v Plevlju, Viktor Planinšek na realno gimnazijo v Prilepu, Zorko Outrata na realno gimnazijo v Prištino, Ladislav Kralj na realno gimnazijo v Štlpu, Ivan Z i k a na realno gimnazijo v Peči, Vladimir Gaspari na realno gimnazijo v Glini, Franc Zup-an na realno gimnazijo v Mursko Soboto. Večina teli suplentov je postavljena na razne meščanske šole ter nato dodeljena na gimnazije, ki so navedene. Zato se bodo morali prijaviti v službovanje neposredno ravnateljem zavodov, kamor so dodeljeni, a ne upraviteljem meščanskih šol, kamor so postavljeni. Domači odmevi „Juiro" o zapostavljanju slovenščine V soboto smo objavili članek, v katerem smo izpregovorili iskreno besedo o zapostavljanju slovenščine s strani državnih uradov, Jutro je naš članek včeraj hotelo dopolniti nn kaj rodoljuben način: Je to eden redkih primerov, kjer se tudi mi popolnoma strinjamo z njim in njegova (t. j. »Slo-venčeva«) izvajanja z obema rokama podpišemo. Upravičene pritožbe nad zapostavljanjem in omalovaževanjem slovenščine s strani centralnih državnih uradov niso nove. Tudi v >Jutru« smo že večkrat pisali o njih. Takrat pa je namigoval ('Slovenec: namreč — op. ur.), in ljudje iz njegovega tabora so naravnost govorili, da so tega krivi jugoslovensko (pravilno: centralistično in hegeino-nistično v Zivkovičevem smislu — op. ur.) orientirani Slovenci, ki so sodelovali v vladi ali se sicer priznavali k jugpslovenskemu (pravilno: jns-ar-skemu — op. ur.) programu. In ljudje izpod >Slo-venčeve« zastave so takrat govorili in še sedaj govore o narodnih izdajalcih, o plačancih, o rob-skih dušah in kar je še sličnili psovk. Kadar smo se mi postavili proli izrastkom birokratičnega centralizma (bogve kdaj je to bilo — op. Ur.), mnogokrat stoječega v službi hegemonizma, pa so nas napodili s hinavci.« — >Jutro: pred občinskimi volitvami 1. 1930. Poglejmo malo v preteklost in poiščimo Tene-ga izmed redkih primerov , ko je Jutro : z obema rokama pisalo pritožbe radi zapostavljanja slovenščine: Punktašeni ne zadostuje več za agitacijo samo namišljeno ogrožena vera. marveč so v svojo politično orožarno sprejeli tudi narodnost. Versko geslo samo morda ni več tako učinkovito, zato je treba v soglasju z znanimi prevratnimi punkta-cijami poklicati na pomoč še neko ogroženo slovenstvo. — Odkar .je naša narodnost v Jugoslaviji zadovoljena v vsakem pogledu, se jim je začela smiliti in borijo se zanjo po nepotrebnem, zdaj z abstinenco, zdaj z akcijo, vedno pa z intrigami, naperjenimi proti državnemu in narodnemn edin-stvn.« — - Jutro" pred občinskimi volitvami 1. 1933. Naj pa še kdo reče, da ni velika razlika med ^Slovencem« ob vladi in »Jutrom« na vladi! Za koga pa sedaj gre? V nedeljo smo objavili uvodnik o občinskih volitvah. Povdarili smo zlasti, da so volitve po dolgem času zopet svobodne. »Jutru« pa to kar ni všeč, zlasti so ga pičile sledeče naše besede: »Prišla je politična svoboda, ko vas nihče več ne bo klical na dogovor, ako volite po svojem prepričanju. Ni se več treba skrivati pred žandarji in vohuni, vsakdo lahko agitira svobodno za listo, ki odgovarja njegovim političnim nazorom.« Te besede je opremilo s pikrimi opazkami, da človek prav za prav ne ve. kaj bi rado. Ali JNS n' svobodna? Ali morda ne more po mili volji zbirat i in agitirati za svoje liste? Ali jo kak žandar preganja ali kak vohun zasleduje? Da bi se pa JNS vzdrževala res samo z uradniki in podrejenimi ljudmi, se pa za tako »ljudsko« stranko res ne spodobi, naj bodo še ti enkrat svobodni! Za koga tieki se potem glasilo JNS še poteguje, Komu bi pa še rado pomagalo do svobode, čigava »nesvoboda« ga pa boli? Stanje kakor je. res še ni idealno, odprta pa je svobodna pot do preureditve države, kar je glavni namen sedanjega stanja. Ali »Jutru« morda preureditev države sama ni všeč, čeprav si je žele vsi |ugoslovani? Seveda, take preureditve, ki bi prinesla politično smrt, se vsak politik otepa, tudi »Jutro«. Naš voini minister se vrača Strassbourg, 13. oktobra. AA. Jugoslovanski voini minister general Marič je prišel v Strassoburg v spremstvu generala Gamelina in se je udeležil slovesnega sprejema, ki je bil prirejen njemu na čast. Po reviji čet je odpotoval pTe-ko Bazela v Belgrad. Tretji: Razdi Aras Belgrad, 13. okt. m. Zo romunskim zunaniim ministrom Antonescom in predsednikom bolgarske vlnde in zunanjim ministrom Kiosejivanovim se za jutri prir. kuie prihod turškega zunanjega ministra Tcofika Ruždi Araso, ki se l>o na povralku iz Ženeve v Ankaro ustavil v Belgradu ter predsednikom jugoslovanske vlnde dr. Mlnnom Stojodmovi-čem izmenjal misli o vseli sedanjih mednarodnih političnih vprašanih. Znižane voznine ltclgrad. 13. oktobra. AA. Prometni minister je dovolil polovično voznino na državnih železnicah delegatom zveze lovskih združenj iz Belgradu, Ljubljane, Sarajeva, Splita in Zagreba, ki se udeleže glavne skupščine osrednje uprave iveze lovskih združenj dne 18. oktobra v Novem Sadu. Po-pust velja od 15. do 21. oktobra Življenjski standard v sovjetski Rusiji Ing. Nikolaj Baseches (brez dvoma psevdonim), ki živi v Moskvi, je za dunajske liste napisal naslednji jako pregledni članek o življenjskih razmerah v komunizmu, ki ga ponatiskujemo v celoti: »Preteklo je 19 let, odkar so sovjeti na oblasti. To je dolga doba. V 19 1. je mogoče veliko napraviti; Čas je torej prišel, da moremo primerjati in sicer brez fraz, zgolj na osnovi suhih številk kakor racionalna snov, gospodarstvo tudi zahteva. Ako današnjo sovjetsko Rusrijo primerjamo s prejšnjo carsko Rusijo, jo gledamo objektivno m izključno iz materialnega, torej gospodarskega vidika, je mogoče zaznamovati gjtov napredek. Sicer je pa to tudi razumljivo, da kmečke mase danes boljše žive, kakor v predvojni Rusiji, seveda za ceno tako ogromnih človeških žrtev, kakor jih zgodovina sploh ne pozna in po uničenju celotne plasti kmečkih posestnikov, ki so bili deloma po-morjeni, deloma pa odvedeni v robstvo v Sibirijo. In tudi to izboljšanje velja samo v primerjavi s položajem podeželskega prebivalstva starega rus-skega carstva, ki je bilo ria tako strahotno nizkem duhovnem in materie'nem nivoju, da tudi najmanjše izboljšanje že pomenja nek napredek. Samo v tem smislu ie mogoče govoriti, da najspodnejše plasti ruskega podeže'skega prebivalstva danes boljše žive kakor v predvojnem času. Omeniti je tudi treba, da je velik del kmetov danes pismen in da znajo brati, medlem ko je bilo pred vojno v ruskem podeželju 73 odstotkov analfabetov, Ako dalje niotrimif proletarijat v mestih, potem je tudi mogoče reči, da je njegov položaj nekoliko boljši kakor pred vojno. Toda to velja le za najnižjo plast. Sreduia plast proletarijata pa tudi še danes nc živi nič boljše, kakor pred vojno. Mnogo slabše pa kakor v predvojnem času, žive mali na-stavljenci. Nastavljcnci v boljših položajih in pa inteligenca bo polagoma dosegla ono višino, kakor jo je imela v predvojnem času. Objektivno je tudi treba omeniti, da se je glede poduka in izobrazbe za delavstvo v sovjetski zvezi mnogo storilo. Toda ti podatki dobe čisto drugačno lice, ako primerjamo gospodarski položaj sovjetskega delavstva z onim v drugih državah. Gotovo je pa težko dobiti dežele, s katerimi bi se sovjetska Rusija pravično mogla primerjati. Najprimernejše za to so gotovo države, ki so mejnice sovjetov. To sta predvsem Estonija in Finska, ki sta do oktoberske revolucije bili s staro Rusijo združeni v eno državo in sta torej ravno tako stari kakor sovjetska država, sta morali nositi žrtve svetovne in meščan- EeSi zasedli Aranfae z Napad na Madrid s petih strani Burgcs. 13. oktobra, b. LTradno potrjujejo vest iz glavnega štaba generala Molle, da so bele čete zasedle Aranuez, ki ga je pred evakuacijo rdeča milica zažgala ter uničila v njem vse, tako, da so bele čete, ko so prispele v mesto, našle tam same razvaline. Pariz. 13. oktobra b. Glavni napad belih čet na Madrid se še vedno ni pričel, vendar pa se plaz lahko sproži vsak trenutek. V teh borbah bo sodelovalo okoli 200.000 Spancev, okrog 159.000 nacionalistov in 50.0(10 rdečih čet. Dozdeva se, da bodo belp čete napadle Madrid kar s petih strani in sicer od Toleda. Maquede. San Martina. Ro-blede in Siguenze. Vladne čete, ki so kakšnih 40 do 50 km pred Madridom, gradijo betonirane utrdbe, ki bodo za upornike trd oreh. Vojne operacije, zlasti na severu skoraj onemogoča mraz in sneg, zlasti neprijetno pa se počutijo vojaki na Guadorami ter v okolici Sangore. Zlasti mnogo trpijo vladne čete. ki so bile dosedaj na bojiščih v golih srajcah ter jih je vsled mraza in bolezni mnogo pomrlo. Vlada v Madridu je uvidela, da njeni vojaki ne bodo mogli vzdržati tako opremljeni in ie odredila rekvizicijo obleke, obutve in pokrival v privatnih hišah. Vojaki bodo dobili sedaj vse potrebno, da se bodo lahko upirali mrazu. Nihče od madridskega prebivalstva ne sme za sebe zadržati več kakor eno obleko in dve pokrivali. Ministrski predsednik Largo Cabalero je pregledal bojišče okrog Madrida. Posebno pozornost pa je posvetil severnemu in severnozapadnemu bojišču in pa onemu proti Toledu. Ko se je Cabalero vrn;l s svojega inšpekcijskega potovanja, je imel sestanek ministrom de Vajeni in pa šefom generalnega štaba. Po tej konferenci je imel na zborovanju zveze marksistične mladine Cabalero govor v katerem je med drugim dejal: »Nihče naj ne bo prevelik optimist. Vsakdo naj bo pripravljen na vse, tudi na najhujše, na žrtvovanje samega sebe' za rešitev Madrida. -Madrid. 13: okt. c: 'Sooči je madridsko društvo brezbožnikov imelo -hod, na katerem je ministrskega predsednika Largo Cabalera izvolilo za častnega člana tega društva. Sprejela je bila resolu-cjia, v kateri se Cabalero poziva, da naj nadaljuje svojo borbo proti fašizmu in religiji. Na shodu je bila sprejeta resolucija, ki pravi, da je treba nadaljevati borbo vse dotlej, dokler se ne uniči religija. Sevilja. 13 okt. c. Radio poroča, tla ,io v bitki jircil Oviedom padlo na vladni strani 200(1 astur-skih rudarjcv-iniličnikov. La Corugna, 13. oktobra. AA. Havas: Tukajšnji radio poroča, da so čete generala Molle na odseku pri Avili zavzele vasi Naval, Ville, Rosa del Cuetro in Cabalsone de Los Rios. Vladne čete so napravile obupen poskus, da bi ponovno zavzele izgubljene položaje. Nacionalistično letalstvo pa jih je pognalo v beg. Nacionalistična letala so bombardirala Bilbao in pri tem precej poškodovala neko rdečo križar-ko. Izve se, da vlad.-' med branilci Bilbaa veliko ogorčenje na madridsko vlado, ker ne pošlie oja-čeni in ker je popolnoma umaknila svoje roke od tega mesta. c po zevanja vsej • • • t.200 državnih orožarn - nova letališča - nove križarke Ounajska vremenska napoved. Naglo vremenske izpremembe, nekoliko topleje, padavine. Rim, 13. okl. b. Kot je napovedal Mussolini preteklo nedeljo, je bilo že ustanovljeno mesto vrhovnega komisarja za nadzorovanje nad orožno industrijo |>o vsej državi. Komisarijat za oboroževanje, kajti tako se bo v javnosti imenoval ta urad, ima pod s e b o.j 1200 tovarn in manjših podjetij, ki služijo izključno oboroževanju. Spričo italijanske vlade, da je treba oboroževanje za izgraditev morskega in letalskega brodovja šc pospešiti, je komisarijat za oboroževanje izdal številne uredbe, na jx)dlagi katerih je bila delovna doba |x> obratih, kjer izdelujejo stvari, ki so potrebne za bojne ladje iu za letala, podaljšana za 2 uri dnevno. Komisarijat za oboroževanje je tudi že izdal vsa podrobnostmi navodila za zgradbo bojnih letališč. ki jih jc Mussolini tudi v splošnem napovedal. Potemtakem bo Italija zgradila ogromna nova bojna letališča v dolini reke PO, to se pravi ob vznožju Alp. odkoder bodo letala lahko nadzirala vso severno mejo Italije, odnosno italijansko mejo s Francijo, Švico, Avstrijo in Jugoslavijo. Poleg tega nastanejo nova letališča tudi vzdolž jadranske obale za nadzorovanje Jadrana in nasprotne obale, nadalje so predvidena bojna letališča tudi še na južni obali ter na Sardiniji, kjer bodo letala imela predvsem nalogo, da |iazijo na razne pomorske j>oti v Sredozemlju. V ta namen je vlada odobrila že 140 milijonov lir (to ie po sedanji vredno-ti lire okroglo 300 milijcnov din op. ured.). Komisarijat za oboroževanje hoče še pospešiti izdelovanje bojnih letal. čeravno jih tvornice itak že kar bltijejo iz sebe. Velike tovarne so sc že in se bodo še spremenile tako, da bodo izdelovale izključno samo letalske motorje. Z isto mrzlično naglico spopolnjuje Italija tudi svojo mornarico, o kateri jc znano, da ho kmalu obogatena z velikim številom manjših kri-žark, ki se grade v polni tajnosti. Dokončna oborožitev suhozemske vojske bo kmalu končana. Tudi kolonijalna armada je na tem, da bo v kratkem organizirana. V Angliji je tako Mussolinijeva izjava, kakor predvsem števlike, ki jih je objavil komisarijat za oboroževanje objavil o obsežnosti italijanskih priprav, vzbudile veliko nevoljo, ker so mnenja, da se Italija oborožuje izključno samo zato. ker veruje v skorajšen spopad z Anglijo za posest Sredozemlja in hoče biti zanj pravočasno pripravljena. V Londonu pravijo, da je takšno početje Italije enostavno izzivanje angleške miroljubnosti. Geslo NemčVe: Topove mesto masla! Berlin, 13. okl. b. Namestnik voditelja nemške nacionalistične stranke Rudolf Hess ie mel snoči v tlofu da-ljš govor, v katerem sc ic bavil z vprašanjem življenjskih potrebščin in sirovin za Nemčijo Rudolf llcss jc povdarjal zasluge nemških nacionalistov za preskrbo nemškega naroda z živežem m je dejal med drugim: M vemo, da so nam devize za oboroževanje potrebne, Zaradi tega nam bo tudi v bodoče sveto geslo: lopove za maslo! Nato se je Rudolf Hess spustil v gospoda! sku razglabljanja in dejal, da bo Nemčija proti vsaki valutni špekulaciji nastopila z drakonskimi ukrepi. Rudolf lless ie zahteval tudi kolonije za Nemčijo Dejal ie, da bo Nemčija v slučaju, čc nc dobi v kratkem kolonij, pričela s takšnim dum-pingom, da bo preplavila vse nozemske trge s svojimi uidustriiskimi proizvodi, vsled česar bodo trpele škodo diuge države. ske vojne in v tem pogledu nimita pred Rusijo nobene prednosti.' Sta le v toliko na slabšem, da nimata toliko naravnega bogastva kakor sovjeti, ker sta v temelju revni državi. Kako torej živi v konkretnih številkah izraženo tam in tukaj delavec? V Estoniji zasluži , nekvalificirani delavec 60 do 70 estonskih kron mesečno (torej 19—20 ameriških dolarjev), kvalificiran delavec 120—130 kron (32 dolarjev), pisarniški uradnik 80—90 kron (22 dolarjev) in akademsko naobražen, ki ni na odličnem mestu, 150 kron• (40 dolarjev). Na Finskem zasluži nekvalificiran delavec 800-—1000 finskih mark (20 dolarjev), kvalificiran delavec 1500—2000 mark (32—40 dolarjev), pisarniški uradnik 2500 do 3G90 mark (50—60 dolarjev) in akademično naobražen okrog 5000' mark '(110 dolarjev). V sovjetski Rus'ji pa zasluži v Moskvi nekvalificiran delavec 145—150 rubliev, kvalificiran do 250 rabljev, pisarniški uradnik 250—300 rubl;ev in akademsko naobražen 550—600 rub'jev. Ako za ofici-elen kurz postavimo 5 rubljev za en dolar, potem zasluži nekvaliciran delavec približno 20—30 dolarjev, kvalificiran 50 dolarjev, pisarniški uradnik 60 dolarjev in akademsko naobražen 110 dolarjev. Seveda jo to po oficielnem kurzu, ki kakor znano, ne odtfovarja dejanskemu položaju. Ako pa hočemo napraviti resnično primero, moremo plače vseh treh dežel spraviti na en imenovalec, in sicer na realno vrednost. Cene pa pa so sledeče (pri čemer vpoštevamo v sovjetski Rusiji kakor pri plačah tudi tu oficielni kurz): navaden črni kruh stane v sovjetski Rusiji 85 kopejk, to je 17 ameriških centov, na Estonskem 17 estonskih centov, to je 5 amerifkih centov in na Finskem 4 marke, to je 9 ameriških centov kila. Meso stane v sovjetski Rusiji po kakovosti od 6 do 9 rub'iev, torei 1.20—1.80 ameri5kega dolarja, na Estonskem 11—20 ameriških centov, na Finskem 15 ameriških centov. Maslo stane v Rusiji 17—20 rubljev kilogram, torei 3.40—4.20 dolarja, na Estonskem 41—49 ameriških centov in na Finskem 40—50 ameriških centov. Obleka srednje kvalitete stane v sovjetski Rusi'i najmanj 500 do 600 rubljev, to je 100—120 dolarjev, na Estonskem 60 kron, to je 17 dolarjev in na Finskem 350—400 mark, to je 8—9 dolarjev. Za čevlje z usnjatimi podplati je v Rusiji treba plačati vsaj 250 rubljev. Pod 160 rubljev pa sploh ni dobiti obuvala, Torej usnjati čevlji stanejo v sovjetski Rus;ji 50 dolarjev, na Estonskem 10—12 kron, to je 2.50—3 dolarje in na Finskem 100—120 mark, to je 2—2.50 dolarjev. Na ta način zasluži v sovjetski Rusiji nekvalificiran delavec za 22 kg najcenejšega mesa mesečno, na Estonskem za 150 kg in na Finskem za 110 kilogramov, če primerjamo cene maslu, zasluži isti delavec v Rusiji mesečno za 8 kg, estonski vsaj za 40 kg in finski za 34 kg. Sovjetski delavec zasluži v enem mesecu kvečjemu za tretjino obleke, navadno pa komaj za eno četrtino. Estonski nekvalificirani delavec pa si more kupiti za svojo mesečno plačo celo obleko srednje kakovosti, finski pa celo dve obleki. Merjeno na cenah mesa in masla je realna plača estonskega in finskega nekvalificiranega delavca sedemkrat do osemkrat tako visoka, kakor njegovega sovjetskega tovarUa. In ravno toliko več zasluži tudi, če 7se gleSft»(ba cene obleke. Pri Ževljah pa to razmerje - doseže celo 14-kratno razliko. ^ , Isto' je razmcrie tudi v drugih kategorijah. Kvalificiran delavec v Rusiji zasluži mesečno za 42 kg najcenejšega mesa, ali za 15 kg masla, ali za polovico obleke, ali za ene čevlje. Estonski nasprotno zasluži mesečno za 300 kg mesa in 80 kilogramov masla, ali za dve obleki, ali za 12 parov čevljev. Finec zasluži za 250 kg mesa ali 83 kilogramov masla, ali za 4—5 oblek, ali za 12 parov čevljev. Tudi v ostalih kategorijah primerjava pokaže isto. Sovjetski delavec zasluži 7- do 8-krat manj kakor pa finski ali pa estonski. Lahko primerjamo tudi ostale življenjske potrebščine. Res je, da odlegl'aji, davki, bolniška blagajna na Estonskem in na Finskem znašajo nekoliko več kakor pa v sovjetski Rusiji. Toda sovjetski delavec mora vsako leto podpisati notranje posjilo, tako da njegovi meserni odtegljaji znašajo povprečno 9 odstotkov plače. Drugo vprašanje ie, ki se tiče stanovanja. Boljševiki povdar-jajo, kako poceni stanuje sovjeski delavec. Toda v Rusiji so stanovanja poceni le v tem primeru, ako se delavec zadovolji s predpisanimi osmimi kvadratn mi metri, kar pa želi več imeti, to pa je treba trikrat več plačati. Edino kar v teh primerjavah izpade za sovjete ugodno, je okoliščina, da ima tudi sovjetska žena možnost dobiti službo. Potem se podvoje dohodki sovjetske familije. Toda kljub temu znašajo tudi s plačo žene, ki dela v tovarni, šc vedno le četrtino onega, kar dobi estonska ali finska družina, ki pa ima lahko doma svojo mater. To ie nekaj čisto realnih številk, ki. niso napisane z nikakšno propagando. To so dejstva, ki jim ni mogoče oporekati. Dokazujejo le to, da v treh državah, ki imajo isto preteklost, ki so enako stare, delavec v onih dveh državah, ki niso komunistične, zasluži 7- do 8-krat več, kakor v komunistični in da ima družina svoj 4-krat toliko dohodkov in da torej 4-krat bolie in zraven Se ob ženi in materi, ki se lahko posveti družini —-kakor pa v komunistični Rusiji. Zooet vojaški puč na Japonskem Tokio, 13. okt. b. Voini minister in minister za mornarico sta predložila ministrskemu predsedniku llirohiti v ultimntivni obliki zahtevo, da takoj imenuje v vseh ministrstvih vojaške komisije. Naloga teh komisij naj bi bila, da kontrolirajo delo posameznih ministrov, ki mora biti absolutno v skladu z narodnimi Interesi in s potrebo narodne obrambe. - Ministrski predsednik Hirohiti je bil zelo začuden ntid tem postopanjem dveh vojnih ministrov ter ni mogel takoj odejovoriti, pač pa si ie izprosil rok za odgoditev odgovora. Iz krogov ministrskega predsednika se čuje, da je Hirohito nujno zahtevna! av&ijttnco pri mikadu, koteremu hoče podati svojo ostavko, ker se ne more strinjati z zahtevo omenjenih dveh ministrov, da bi uvedla vojaško kontrolo nad delom vseh ministrov. Vojaška diktatura bi bila za Japonsko prava narodna nesreča. Belffraishe vesti Belgrad, 13. okt. lp. Na predlog trgovinskega in kmetijskega ministra je ministrski svet na podlagi § 98 finančnega zakona za leto 1036 -1937 predpisal uredbo o pospeševanju vinarstva. Relgrad, 13. okl AA. Danes so. se v dunjski in vitološki občini v prilepskem okraju vršile' izredne volitve. V dunjski občini je dobila lista JRZ 471 glasov in 24 odbornikov Opozicija pa 58 glasov in nobenega odbornika. V vitološki občini je dobila lista JRZ vse odbornike. To je strošno z mojim perilom . ., lz pralnega korita k ... tožbe! ... šivalnemu stroju, od Šivalnega stroja zopet v korito 1 Kako naj perem svoje perilo temeljito, pa vendar prizanesljivo? Napačno je varčevati pri milu — na Škodo perila. Manj vredna mila Škodujejo tkaninam. Samo zares dobro jedrnato milo pere perilo temeljito in prizanesljivo: SCHICHTOVO MILO JELEN JNS gre z Nemci zoper Slovence Vodja kočevske JNS in dosedanji starosta Sokola vzel na svojo listo 9 trdih Nemcev Kočevje, 13. okt. Občinske volitve bodo pri nas kakor drugod 25. oktobra. Vsi tukajšnji Slovenci in tudi širša slovenska javnost je računala, da bodo Slovenci nastopili složno s slovensko listo in pustili Nemce svoji U6odi, ki bi bila primerna njihovi številčni moči v kočevski občini. Sedaj 6e ustvarjata 2 listi, in sicer izključno slovenska z g. Zdravkom Štol-fom, davčnim inšpektorjem v p. kot nosilcem, katero podpirajo vsi slovenski krogi razen članov JNS in nekaj trboveljskih rudarjev. Ti poslednji so z dosedanjim županom g. notarjem Antonom Lovšinom kot dejanskim predstavnikom kočevske JNS ni Nemci, storili skupno listo, katere nosilec je g. notar Lovšin Anton, dosedanji starosta kočevskega »Sokola«. Ta li6ta vsebuje 9 trdih Nemcev in kakih 6 Nemcem prijaznih (deutschfreundlich) Slovencev, ki vedno j^odpirajo nemške težnje, tako da bodo tudi še nadalje, ako ta druga lista zmaga, kakor dosedaj gosj>odarili v občini izključno Nemci. Kakor je videli, obdrži g. notar Lovšin v občini isti sistem, ki se ga je držal do danes, vkljub temu, da .bi bil ravno on lahko v kočevski občini slovenski župan, izvoljen samo s slovenskimi glasovi. — Za slovenski ugled v Kočevju je veliko vredno, da so kočevski vodje naših Nemcev vendar enkrat zapustili taktiko ojjortunizma in ostali, kakor do sedaj, zvesti člani Jugoslovanske nacionalne stranke. Ako pa je ta politika dobra za slovenske rudarje, ja drugo vprašanje, o katerem naj razmišljajo slovenski volilci g", notarja Lovšina, zlasti rudarji in njihove družine. Lista JRZ za Jesenice potrgena Jesenice, 13. okt. Pristaši Jug. radikalne zajednice na Jesenicah 60 kljub vsem nasprotnim vestem, ki so jih trosili njihovi nasprotniki, češ da imajo težavo s sestavo kandidatne liste, bili prvi, ki so listo vložili in ki je tudi že jx>trjena. Nosilec naše kandidatne liste je vobče spoštovani g. M a r k e ž Valentin, jeseniški domačin, dolgoletni bivši podžupan in predsednik bivše SLS. Na kandidatni listi sta kot edina zastopnika inteligence g. Krašna Franc, župnik pri Sv. Križu, in g. Oosjxidarič Jakob, ravn. mešč šole. Prav vsi ostali kandidati naše liste, ki pridejo pri iz- volitvi v poštev, so iz vrst delavskih, kmetskih in obrtniških slojev. Iz slednjih bo sestavljena tudi bodoča občinska uprava. Tako je naša lista zares edina prava zastopnica delovnega ljudstva v občini. Na tej listi ni nikogar, ki bi živel na račun tujih žuljev. Nasprotniki obeh skupin ustvarjajo med svojimi somišljeniki in omahljivci razpoloženje za svojo listo z raznimi izmišljenimi vestmi. Ker |ja ima laž kratke noge in volivci že po nekaj urah uvidijo, da so bili nalagani, tudi te vesti ne bodo našim nasprotnikom fsomagale do zmage. »Korošec je Slovenijo prodal!« Tako trdijo pristaši »gospodarske liste«, ki so našo deželo za skledo leče imeli vedno naprodaj komurkoli, da le ni bil Slovenec. Tako trdijo tudi pristaši slovenskega Mckovstva, ki istočasno prodajajo našo deželo - Hrvatu dr. Klačku. Naš v novt sezoni Kakor gledališča in druge kulturno-prosvetne ustanove z vsako jesenjo pričenjajo novo sezono, tako je tudi vodstvo našega radia napovedalo, da prične z novo ali bolje rečeno zimsko sezono v svojem programu Sicer so j»overjeniki bili 6 svojimi obljubami precej skromni in so vsi f>o vrsti opozarjali, da so naše razmere težavne, da torej ne morejo nuditi tega, kar nudijo razne tuje postaje, ki razpolagajo z vse modernejšimi tehničnimi pripomočki in tudi z razkošnejšim programom, ki ga jim omogočajo bogatejša sredstva. Poverjenik za zabavni program je tožil, da mu manjka pravih humoristov in naj si torej od te strani ne obetamo preveč. Tudi ostali poverjeniki so opozarjali na težave. Prav je, da se ne obljublja več, kot dopuščajo možnosti, m da tako poslušalci ne doživljamo razočaranj, kakor smo jih v preteklosti že večkrat, ko se je obljubljalo v mogočnih, napihnjenih besedah, pa je mnogo grmenja prineslo le malo dežja. Iz vseh programskih napovedi pa smo posneli, da ima naše radijsko vodstvo mnogo dobre volje, da bo tudi v danih razmerah nudilo lušalcem kar največ dobrega in koristnega, adio ne sme biti le sredstvo za razvedrilo, posebno pa ne ustanova, ki naj bi iz golega merkan-tilnega ozira dajala koncesije poslušalcem in plit-vila njih okus, temveč mora v prvi vrsti imeti pred očmi vzgojen pomen. To je dobro poudaril prosvetni poverjenik in vodja radija prof. Koblar, isto pa so poudarjali tudi drugi poverjeniki. V tem smislu so tudi zasnovali program za bodoče leto in pritegnili k sodelovanju najboljše moči. Že početek radijskega programa nove sezone je pokazal, da ima vodstvo postaje resno voljo, v vseh smereh: v prosveti, glasbi, v zabavnem in mladinskem delu. Za danes se bom omejil le na zabavni program, kjer je bila napoved najbolj 6kromna in plaha, zato pa nas je že začetek tem daljšem odmoru Smodlaka s 6ino že spoznali kot »idealnega« smučarja^ kot »spretnega« nedeljskega lovca, a da je tako navdušen fusbalist in športnik sploh, pa nismo vedeli. Radijska dramska družina nam je pod mojstrskim vodstvom radijskega režiserja Pengova pripravila tako dva večera resnične zabave in oddiha, kakor že dolgo ne. Način, kako se tu podaja življenje malomeščanske družine Jaka Smodlaka, je svojstveno. Nekaj našega, pristno domačega, spremljano z zdravim, pristnim humorjem! Ce poverjenik toži, da mu primanjkuje pristnih humoristov, bo tu že moral napraviti nekoliko izjeme. Avtor sam (g. Je nekaj več, je pikra ironija, ki pa ima to poseb-no6t, da ne zbada prehuao. temveč duhovito, prijetno opozarja na napake in pretiranosti sodob nega družabnega življenja, in neprisiljeno sili na smeh. Človeku je žal, da je veselega večera tako hitro konec, poelušal bi te junake še in še... Drugi večer je bil po svoji vsebini in izvedbi živahnejši kot prvi. Moti, da je isia snov podana v Posvetitev novega oltarja v Višnji gori dveh večerih, priporočljivejša bi bila večja str-njenost. Motijo tudi predolge jsavze med posameznimi prizori, 6em in tja se čuti popuščanje v napetosti, kar pa je pri taki razmeroma težki igri oprostljivo. Tudi ozadje (hrup množic) je večkrat premočno in duši glavno dejanje. Avtorja teh večerov, g. Vombergarja, poslušalci že dolgo poznamo. Še živo so nam v spominu njegovi pisani večeri in nebroj veselih in tudi resnih radijskih iger, da omenim samo prelejx) božično legendo ali legendo sv. Treh kraljev. Ni čuda, če si je v krogu radijskih poslušalcev pridobil lepo število prijateljev, ki smo ga v zadnjem času že hudo |jogrešali. Od zadnje »Kmečke ohceti« lansko zimo, ga še nismo slišali in zato nas tem bolj veseli, da ga je radijsko vodstvo znova pridobilo za sodelovanje. Prav tako upamo, da bomo imeli priliko slišati tudi druga, med radijskimi poslušalci priljubljena imena, in če se nam tudi ta pričakovanja izpolnijo (tu mislim na sodelavce vseh vrst programa), potem smemo upati, da bo naš radio v resnici nudil več, kot nam je v raz; vijanju svojega programa za novo sezono v svoji skromnosti obetalo vodstvo. Z. D—c. Francoščino in italijanščino poučevati želi v kaki katoliški družini neka gospodična, ki bi iz Francije rada prišla v Jugoslavijo. Mogla bi iti za vzgojiteljico; ima dobre reference. Priglase sprejema uprava Slovenca pod šifro »Francoščina«. Komisar v Delavski zbornici Ljubljana, 13. oktobra. Z odlokom ministra dr. Rogiča kot namestnika ministra za socialno politiko in narodno zdravje, je bil postavljen Delavski zbornici v Ljubljani komisar. Obenem je g. minister dr. I»o-gič odredil revizijsko komisijo, ki bo pregledala poslovanje zbornice v letih 1934, 1935 in 1930 tako v finančnem kakor tudi socialno-političnem oziru. Z ministrskim odlokom je bil imenovan za komisarja Delavske zbornice bnnski svetnik dr. Lovro Bogataj. V revizijsko komisijo pn je g. minister odredil dr. Lovra Bogataja kot predsednika, nadalje ing. Evgena Barago, inšpektorja dela, ler Brandstatterja Ignacija, računskega inšpektorja pri hanski upravi. Revizijska komisija ima nalogo pregledati poslovanje zbornice in o rezultatih pregleda poročati ministrstvu. Vsi dosedanji funkcllonarji zbornice so ostali na svojih mestih in vrše še nadalje svoje posle. Okrog 10 dopoldne je novo imenovani komisar dr. Lovro Bogataj prevzel v Delavski zbornici posle in kot predsednik revizijske komisije odločil, da sc prične revizija takoj. V nedeljo je višnjegorska fara doživela dogodek. ki bo po svoji pomembnost in prisrčnosti ostal še dolgo živ v ljudskih dušah. Prevzv. gosp. škof dr. Oregorij R o ž m n n je blagoslovil nov glavni oltar župne cerkve sv. Tilna. Na to slovesnost se je Višnja gora vnelo pripravljala. Člani fantovske kongregacije so zastavili več visokih mlajev, dekleta pa so napletla vencev, s katerimi so lepo okrasila cerkev. Ob devetih zjutraj se je z dolenjskim vlakom pripeljal g. škof dr. Rožman katerega je sprejela domača in bližnja duhovščina in številno občinstvo. Višnjegorska godba pa mu je pod vodstvom g. organista Fabjana zaigrala pozdravno koračnico. Po sprejemu je krenil sprevod v cerkev, kjer se je izvršil pomenljiv obred cerkvenega posvečenja, kateremu je ljudstvo z velikim zanimanjem in zbranostjo prisostvovalo Med opravilom je imel prevzvišeni krasen govor o pomenu cerkvenega |x>svečenja. Novi oltar je ves iz marmorja in je najlepši v šmarski dekani ji, kamor Višnja gora spada. Izdelalo ga je kamnoseško podjetje Jakob Vetovar iz Spodnje Šiške pri Ljubljani. Novi oltar je bil zelo jx)treben, kajti stari je bil deloma zidan iz kamenja in apna, deloma pa lesen. Zaradi starosti pa so bili leseni deli že vsi prepereli in kot taki gotovo niso bili več pripravni za svoj vzvišeni namen. Zato se je g. župnik Franc Vidmar kljub sedanjim težkim časom odločil, da napravi novega. Pogumno je prijel za delo in z bo/jo pomočjo se mu je posrečilo, da bo kratkem času že ves oltar plačan. Pri lej priliki moramo omeniti velike zasluge, ki si jih je pridobil g. /ii|iuik Vidmar za višnje-gorsko faro. Ko je pred kakimi sedmimi leti prišel v Višnjo goro. je našel cerkvene razmere v dokaj slabem stanju. Vse je klicalo po j>opravilu. In g. župnik, vnel za božjo stvar, ni držal rok križem, ampak se je pogumno lotil dela. Najprej župna cerkev Tlak je bil razbit, klopi stare in preperele, omet je odpadal. Napravil je nov tlak, okusne hrastove klopi m lepo preslikal cerkev Nič manj popravil ni potrebovala mestna cerkev sv. Ane. Tudi to je bilo treba preslikati, najiravili obha jilno mizo, popraviti fasado, prekril i zvonik in napraviti okrog cerkve betonsko ograjo. Po teh popravilih je postala cerkev dostojno središče mesta. Še bi lahko naštevali njegove zasluge, toda že te dovolj kažejo, koliko je storil kako pa je v teli slabih razmerah vse to zmogel, ve Ic sam. , Ljudje so um hvaležni, Bog pa naj bo njegov 1 plačnik! Abiturijenti ljubljanske gimnazije iz leta 1886. ki so praznovali 50-!etnico mature. V prvi vrsli od leve proti desni: župnik Mat. Novak; njihov prof., vladni svetnik dr. L Požar; višji ka|ielnik dr. Jos. Cerin; v drugi vrsti: višji sodni svetnik dr. VI Foerster; ravnatelj tobačne tovarne Josip M a n d e 1 j ; zdravnik dr. Ivan P r e m r u ; zdravnik dr. Fr. Kogoj; župnik Pr. R a j č e v i č f Ravnatelj A. Črnivec Včeraj smo kratko poročali, da je v Ljubljani umrl v visoki starosti 80 let g. Anton Črnivec, vladni svetnik in ravnatelj učiteljišča v p. S pokojnikom se je poslovil od nas zopet eden izmed stare naše šolniške garde, ki je pred desetletji delala na izpojiolnitvi slovenskega pouka na naših osnovnih in srednjih šolah. Še mlajši generaciji je njegovo ime znano pio računicah, ki jili deloma še sedaj uporabljajo na osnovnih šolah. Pokojnik se je rodil 18. septembra 1850 v St. Vidu pri Stični. Gimnazijo je dovršil I. 1877 v Ljubljani, nato pa je študiral filozofijo in fiziko ' na Dunaju. Bil je učitelj in vodja pripravnice za I srednje šole na Proseku, dalje je bil glavni učitelj v Kopru, nato profesor na državni gimnaziji v Pulju, 1. 1903 pa je bil imenovan za profesorja na učiteljišču v Ljubljani, katerega ravnatelj je pozneje postal ter je na tem mestu ostal do svoje u|iokojitve 1. 1910. Glavna njegova zasluga je, da je priredil za osnovne šole petdelno računico in j sicer od 1. 1902 dalje: k njenemu I. delu je sestavil tudi »Navodilo«. Za učiteljišča je napisal tudi »Geometrijo«, med tem ko je njegova »Aritmetika« ostala v rokopisu. Pokojnika so včeraj pojioldne pokopali ob častnem spremstvu mnogih naših pedagogov ler njegovih bivših učencev. — Ohranimo mu časten spomin! Pomen telovadbe za zdravje Premnogim potrebnim jo splošna telesna vzgoja manj dostopna, ker njili lelesni ustroj, njega posebnosti in tudi pomanjkljivosti ali obče zdravstveno stanje zahtevajo zanje individualno, njim prilagojeno, posebno telesno vzgojo. Je to zdravilna telovadba, s pomočjo katere so dajo pridobiti telesne in duševne lastnosti, ki jih telesni ustroj poedinca potrebuje. To so v prvi vrsti sicer zdravi ljudje, katerim jo pa nekaj sistematičnega gibanja prava potreba, da svoje zdravstveno stanje bodisi ohranijo, ali pa izboljšajo |>ogoje zn zdravje in odpornost. Današnjemu človeku, ki mu pod pritiskom življenjskih težav zmanjkuje odpornosti telesa in duha, je fizičnn zaposlitev oziroma sistematsko telesno delo edina možnost, da sprnvi v sklad ravnovesje svojih sil. S pravo metodo telovadbe je mogoče pridobiti pogoje za normalno delovanje zunanjih in notrajnih organov ter dvignili ali vzbuditi duševne vrline in novih sil. Fiziološka ali zdravstvena telovadba pa je namenjena tudi za to, da se telesne sposobnosti, pomanjkljivosti s pomočjo sistematske, njihovemu stanju prilagojene telovadbe upoštevajo in popravijo. Individualna telovadba poveča splošne zdravstvene pogoje, regulira delovanje notranjih organov, uravnava telesno težo, pojačujc prožnost sklepov, zvišuje fizično silo itd. Ena najkoristnejših posledic zdravstvene telovadbe pa je lepa telesna drža in iz tega izvirajoče dobroie. S sistematskim telesnim delom se dajo pridobiti še posebne sposobnosti in spretnosti zn uspešno udejstvovanje pri raznih panogah telesne vzgoje. Pn tudi tu s posebno telovadbo, saj imamo danes že raznovrstne sniuške, plavalne in dru- ge posebne gimnastike. Individualna, fiziološka telovadba se tedaj ozira v svojih načinih dela na določene potrebe poedinca in njegovega zdravstvenega stanja kakor tudi na namen in potrebe, iz katerih se telovadi. Nameščenci v Ljubljani ustanavljajo ljudsko visoko šolo Naši agilni namešečnei, organizirani v Društvu združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije, jodružnica v Ljubljani, začenjajo novo društveno leto z rednimi mesečnimi sestanki, ki bodo v Rokodelskem domu. Sjored teh sestankov je tako sodoben in pester in predavatelji tako odlični slovenski možje, da bodo li namesčenski sestanki prava ljudska visoka šola. Prvo predavanje bo v četrtek, dne 15. oktobra ob 8 zvečer v Rokodelskem domu. Predaval bo univerzitetni prof. dr. Snoj: Vtisi iz moderne Palestine. Na naslednjih sestankih bodo predavali gg. dr. Vinko šarabon, minister dr. Fr. Kulovec. pisatelj F. S. Finžgar. prof. Marjan Dohovšek, šef-urednik dr. Aličin in Ivan Martelanc. — Govorili bodo o važnih vprašanjih današnjega časa. Vse nameščence in nameičenke in tudi vse druge, ki so dobre volje in ki so željni izobrazbe, toplo vabimo, dn se teh predavanj, katerih obisk bo brezplučen, udeleže v kar največjem številu. Iz šmarskega okraja Katastrofalni učinki mraza. Tudi v vsem šmnrskem okraju so učinki zadnjega mraza naravnost katastrofalni. Tukajšnje prebivalstvo se v glavnem preživlja s trgovino vinskih in sadnih pridelkov. V poslednjem času so se |iričeli kmetovalci pečati v večji meri kot v prejšnjih letih z nasadi sadnih dreves. Va kupčija se je v zadnjih letih še jirecej izkazala. Zadnji mraz in sneg je pa sjiravil naše vinogradnike in sadjarje skorajda v obup. Vinogradniki so po "večini pričeli dne 5. t. m. obirati grozdje in so nameravali to delo nadaljevati |>reko tedna. A do tega niso prišli, ker je že čez noč zapadel hud sneg, kar je trajalo tja do srede zvečer. Kar ni poletna toča pobila in peronospora uničila, to je sedaj na trti in na sadnem drevju, ki leži po večini polomljeno na tleh, dokončal sneženi mraz in deževno vreme. Najbolj so prizadeti vinogradi in sadovnjaki v krajih: Sladkagora, škofija, Koretno, Pečica, Sv. Peter na Medvedjem selu in Virštanjske gorice. Ljudje že dolga leta ne pomnijo take slabe vinske in sadne letine. Niso redki primeri, da je vinogradnik pridelal namesto 90 do 100 polovnjakov vina, le en sani polovnjak. Povprečno bo pa v vsem okraju najmanj 80% manj vinskega pridelka kol v normalnih letih. Seveda so tu pn tam redke izjeme, a tudi tukaj bo kar naprej trajajoče deževno vreme povzročilo ogromno škodo. Pomisliti je treba, da je kakih 30 do 40% posestnikov takih, ki gojijo le vinsko trto in nimajo sedaj ne vina, da bi ga prodali, in ne živeža, da tii preživljali sebe in svojo družino. Tem ubogim revežem trka že sedaj glad na vrata. Kaj bo šele čez dva do tri mesec«. Treba bo nujne pomoči. Možje in fantje! Za batine, ki ste jih prejeli, za ječe, ki ste jih odsedeli, za kazni, ki ste jih plačali, za neštete krivice, ki ste jih kot značajni Slovenci pretrpeli pod vlado JNS - se oddolžite s tem, da ne daste niti enega elasu kandidatom te stranke pri M, volitvah! Drobne novice Koledar felrtek, 14. oktobra: Kalist, papež, mučenec; Avrelija, devica. — Mlaj ob 11.20. — Herschel napoveduje veliko dežja. Osebne vesli Imenovanje. Banski svetnik dr. Lovro Bogataj je l)il imenovan za šefa drugega odseka pri drugem oddelku banske uprave v Ljubljani. = Na tehniški fakulteti ljubljanske univerze so prejeli diplomo za inženlrje-arhitekte gg. Franc Hromek, Filip Kuinbatovič, Robert Tepež in Marjan Tepina. — Čestitamo! = Razpored novnimenovanih častnikov, ki so letos dovršili vojaško akademijo Odrejeni so za vodnike pešpolka kraljeve garde peh. podporočniki Dušan Dutina, Vlidlndr Kink, Dragotin Ko-larevič, Zlatko Kudrna in Štefan Cer; za vodnika 1. planinskega pešpolka peh. podporočnika Božidar Počkaj in Albin Stare; za vodnika 2. planinskega pešpolka peh. podpor. Franc Bele in Ivan Rubčič; za vodnika 13. pešpolka peh. podpor. Ivo Badrov; za vodnika 30. pešpolka peh. podporoč. Ciril Koman; za vodnika 32. pešpolka peh. podpor. Rudolf Petovar; za vodnika 33. pešpolka pehotni podpor. Slavko Zelenika; za vodnika 3."). pešpolka peli. podpor. Emilijan Kani in Vladimir čerček; za vodnika 44. pešpolka peh. podpor Branko Kle-liovšek, za vodnika 48. pešpolka peh. podpor. Mihael Strugar in za vodnika .">4. pešpolka peh. pod-poročnik Rikard Zimer; za vodnika topn. polka kraljeve garde topn. podpor Sava Konvalinka; za vodnika 5. topn. polka lopn podpor.. Milan čač: za vodnika 30. topn. polka topn podpor. Sergij Rerce; za vodnika lopn. polka IV. armijske oblasti lopn. podpor. Nikolaj Devetak; za vodnika 2 konjeniškega polka kraljeve garde konjeniški podporočnik Miroslav Urban; za vodnika 1. pionir-skeca polka inž. podpor. Henrik Seljak; za vodnika 1. brezžičnega bataljona inž. podjior. Veko- — Izredni občni zbor ljubljanske sekcijc JNU bo v četrtek, 29. t. m. ob 14 v kavarni Emona I — Radiolonska oddajna postaja v Ljubljani j javlja, da bo letos podarila novim radijskim na- | ročnikom moderne prvovrstne kompletne detektorske aparate brezplačno. Poleg tega pa bo novim ; radijskim naročnikom, oziroma takim, ki doslei vsaj eno leto niso bili več radijski naročniki, in ki se bodo prijavili po 15 oktobru letos, razdelila sledeče nagrade: 1. Najmodernejši 4-cevni radijski aparat »Super« s priključkom na električno omrežje ter radijsko naročnino za eno leto. 2. Najmodernejši 2-cevni radijski aparat s priključkom na omrežje ter enotletno radiisko naročnino. 3. Moderni delektorski aparat ter radijsko naročnino za eno leto. Novi naročniki, ki žele biti deležni nagrade, dobe v pisarni radijske postaje v Ljubljani, Bleivveisova cesta 54, proti 9okazilu, da so postali radijski naročniki po 15. oktobru t. 1., kupon s številko. Ko ho po 15. oktobru prijavljenih 1000 novih naročnikov, bo pred mikrofonom iavno žrebanje številk dvignjenih kuponov. Izžrebane bodo Iri številke, katerih lastniki bodo po vrstnem redu dobili navedena darila. Darila bodo pred žrebanjem razstavljena v trgovini z radijskimi aparati na Mik lošičevi cesti 7 v L jubljani. V slučaju, da bi izžrebani radijski naročnik želel mesto priključka na električno omrežje raje baterijski aparat, bo postaja to zamenjavo oskrbela. Javite se na vaši pošti kot radiiski naročnik, pa boste lahko pri najboljšem radijskem aparatu poslušali radijske prireditve vse leto brezplančo, ker vam bo radijska postaja sama poravnala naročnino. — Čudo narave. Posestniku Martinu Gračnerju v Medlogu 22 pri Celju je v peteh vrgla krava 5 telet, ki so tehtala skupaj 100 kg. Žalibog so bila teleta mrtva, in je bil porod en mesec prezgodaj. Teleta, tri telice in dva junčka, so bila razvita popolnoma normalno. Za ta slučaj, ki je v celjski* okolici nekaj izrednega, se zelo zanimajo bližnji posestniki. Mrtva teleta je odpeljal ko-njederec. pmniniRIHBnHHMHHHl mm hino Malica predvaja danes biser francoske filmske produkcije velefilm PrvlC v Ljubljani! Tovariši v 2ivl|en|u In smrti Ta film, ki se odlikuje po napetosti in obenem globoko ganljivi vsebini, je žel triumfe po vsem svetu ANN ABEllA, CHARIES VANEL In drugI LT01IIPAGE Herojstva neustrašene letalske eskadrile v svetovni vojnil slav Farkaš: za vodnika 3. čete inž. bataljona Bo- . ke Kotorske inž. podpor. Ivan Panca; za vršilca dolžnosti intendanta 7. zrakoplovnega polka int. podpor. Milan Pršo; za upravitelja materijala po- ! tijskega int skladišča int. podpor. Ralibor Hro-njek; za upravitelja materijala savskega int. skladišča int. podpor. Flnvijan Baus in za vršilca dolžnosti upravitelja glavnega mornariškega skladišča pomorskega nrzenala inl. podpor. Karlo Kli-peta. = Dvojna poroka. V cerkvi sv. Antona na Oločah sla sc poročili hčerki Pavlina in Julka iz ugledne krščanske družine Kotnikove. Pavlina se je poročila z železniškim čuvajem Ivanom Justinom. Julka pa z mizarjem Rudolfom Ranišekom. Mladim novoporočencem naj I tog da obilo svojega blagoslova na njihovi novi življenjski poti. ZOPET NOVOSTI ZA DAMO IN GOSPODA MANUFAK1 URA — Karmel na Selil pri Ljubljani praznuje v četrtek, 15. oktobra svoj glavni praznik, praznik velike sv Terezije. Ta dan bo v karmeličanski cerkvi od (i zjutraj do (i zvečer izpostavljeno sveto liešnje Telo. Ob (i bo slovesna sv. maša, nato bodo sv. maše še oli 7. 8, 0, 10 in 11. Popoldne ob 5 bo govor in pete litanije Jez. Srca. Prijatelji in častilci svetega li. Telesa lepo vabljeni. — Semensko žilo po loči oškodovanim. Vreme je letošnje leto neusmiljeno oškodovalo našega kmeta, ki je v poletju z obupom gledal, kako mu loča uničuje poljske sadeže, zbija žito in sadje. Banska uprava je takoj potem, ko so prispela poročila iz vseh okrajev, obljubila prizadetim svojo pomoč. Tako je prizadetim kmetovalcem dala podpore v semenskem žitu in »Slovenec« je že poročal, da je bilo brezplačno razdeljenih |>o prizadetih okrajih 10 vagonov prvovrstne semenske pšenice in 4 vagone semenske rži. Naknadno pa so se javili še nekateri oškodovanci in lako je banska uprava tudi tem priskočila na pomoč. Brezplačno bo še razdelila skoraj 20.000 kg semenske pšenice in 3.C<(K> kg semenske rži. Od tega bodo dobili kmetovalci v celjskem okraju 7.000 kg pšenice, občina Braslovče pa 8.000 kg pšenice in pa 2.000 kg rži. Občina Šmartno v Tuhinju sprejme 5000 pšenice, vas Zelše v občini Cerknici na Notranjskem pa 1000 kg pšenice in 500 kg rži. Vas Uršnn sela v občini Toplice prejme 2.000 kg pšenice iu 1000 kg rži. Vas Ložnica v občini Makole dobi 100 kg pšenice in 1(K) kg rži, občina Štrigova pa 1500 kg pšenice. Tako bodo kmetovalci, ki jim je gotovo tudi nesrečno jesensko vreme napravilo mnogo škode, vsuj deloma preskrbljeni s «enien-skim žitom, ki bi ga nc mogli sicer od nikoder vzeti in niti kupiti. — Nove pridige. V založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani je izdal J. Ev. Kalan »Pridige enega leta« za vse nedelje, praznike in posebne prilike. Knjiga obsega VIII in 304 strani in velja nevezana 4-4 din, vezana pa 00 din. Podrobno o knjigi še spregovorimo. Kupujte te domače Izdetke! PERION oralni prašek je kvalitetni izdelek slovenske industrije. - Kupujte ga I — Državna cesta Maribor-št. Ilj-državna meja. K našemu članku pod tem naslovom v »Ponedelj-skem Slovencu« nam poroča očividec: To nesrečno cesto je poleti g. minister za gradnje sam videl. Ni je pa videl preteklo STedo pod {noč, ko so se štirje možje iz Maribora po opravkih vozili proti Gradcu, in ni videl te strašne brozge, ki je frčala na vse strani in v pravih, divjih »vodometih« oblivala tudi ubogo vozilo — prav tik do državne me'e. Zakaj tam preko se je takoi v motnem blesku zableščala čudovito čista in gladka avstrijska cesta (očitno je. da se asfalt nesnage, če je še ni preveč, kar sam reši), po kateri smo veselo zdrčali s 100 kilometri brzine. Nazai grede nas je domovina — snežni šment se je bil medtem nekoliko strdil — sprejela s še boli peklenskim prasketanjem, že kar rjovenjem. — No, pa saj poročate, da bo kmalu tudi pri nas bolje. Samo tega se človek boji, če zadnjih par kilometrov od Pesnice do Maribora res obdrži svoj status quo. da bo tuji turist tisto začetno veselo presenečenje že tu spoznal za potegavščino in zaslutil, da ga onstran Maribora čakajo še hujše stvari. Ljubljana © Goriški nadškol Carlo Margotti, ki se je s svojim tajnikom msgr. Greg Della Tolla mudil v petek in soboto v Ljubljani, je prenočeval v hotelu Štrukelj in ne v Unionu, kakor smo pomotoma poročali. 0 Ogled nove palače III. drz. realne gimnazije v Ljubljani priredi za svoje člane in po njih vpeljane goste ljubljanska sekcija Udruženja jugoslovanskih inženjeriev in arhitektov v petek 16. t. m. Sestanek ob 15 popoldne pred glavnim vhodom v šolo. ..... 0 Klanje živine v mestni klavnici. Mestno poglavarstvo v Ljubljani opozarja vse prizadete, zlasti mesarje in gostilničarje, da je po sklepu mestnega sveta od 20. marca 1936, določilo 1 pravilnika za mestno klavnico ljubljansko in § 28 zakona o odvračanju in zatiraniu živ. kužnih bolezni v območiu mestne občine ljubljanske prepovedano klati goveda, teleta, prašišče, drobnico in konje drugod kakor v mestni klavnici. Izvzeti od teh določil so kmetski posestniki, ki smejo na lastnem posestvu izrejene prašiče klati doma, če je meso namenjeno izključno za lastno družinsko uporabo. Če je pa tak posestnik obenem gostilničar ali mesar, sme vse zgoraj navedene živali klati edinole v mestni klavnici. Tetajl fizološke (zdravstvene) telovadbe za dnino — gospode — otroke — v«nk torek, četrtek, soboto !r. S-br. 15«5. 33. V. S5. — Prepovedan tisk Službene novine št 235 objavljajo, da je drž. pravdnišlvo v Zagrebu prepovedalo prodajati In razširjati letak z naslovom Slovenci-, ki je bil tiskan v Zagrebu ln št. 38 lista »Nedelja ki izhaja v Zagrebu. - Pri zaprtju motnjah » prebavi vzt> mite zjutraj tia piazeti žplodee kozaree on ravne »Frnii/-.Inspf trreiieice« 0 Nad 200 krošnjarjev aretiranih. Včeraj smo [loročali o veliki raciji na krošnjarje, ki jo je uprizorila ljubljanska policija. Medtem, ko je bilo do opoldne v ponedeljek prijetih kakšnih 70 krošnjarjev, se je racija popoldne še nadaljevala ter je policija do večera spravila na dvorišče in v razne zapore nad 200 krošnjarjev. Ako računamo, da je bilo v mestu polo vi jenih samo polovico krošnjarjev, poleni moremo mirno sklepati, da se v Ljubljani preživlja s krošnjarenjeni 400 do 500 oseb. Seveda je morala policija v ponedeljek poslovali z vso naglico tako, da je mogla že popoldne izpust iti večino krošnjarjev Posebno natančno si jo ogledala krošnjarje z blagom in s preprogami ler je vsakega veslno izprašala, v domnevi, da izvira blago iz nepoštenih virov Toda vsak teh krošnjarjev se je izkazal s kakšnim potrdilom tako, da je bil kmalu izpuščen. V zaporu je čez noč ostalo le sedem krošnjarjev, namreč takih, ki krošnjarijo s starimi oblekami. Obleke v Ljubljani zamenjujejo za perutnino, v glavnem za purane, v Bosni pa jih s primernim dobičkom prodajajo Ta kupčija muhu iiu sebi ne bi bila nič napačnega, loda Ima svojo senčno siran. Bosanci kupujejo vsako blago, ne glede na izvor, samo da je poceni. V nekaterih zakotnih lokalih so osnovane prave borze s tem »bosanskim« blagom. Nešteti zlikovci kradejo pc mestu kose obleke, perila, najraje pa suknje po kavarnah gostilnah in pa po šolah. Večina ukradenega blaga pride potem v roke Bosancem ki ga poten- odpravijo v Bosno tako. da ga lastniki nikoli več ne vidijo. Racija proti krošnjarjem ima torej v prvi vrsti la namen, da ubrani zimsko garderobo pred tatinskimi prsti in prepreči pravkar nastajajočo sezono zimskih tatvin O Gramofonske plošče in gramofone bivše tvrdke A. Rasberger dohite po razprodajnih cenah v Dalmatinovi ul. 10, nasproti hotela Štrukelj. Maribor □ Občinska seja — 1 minuto. Včeraj zvečer se je vršila seja občinskega sveta, ki ie bila med vsemi dosedanjimi gotovo najkraša, ker ie trajala iedva dobro minuto. Občinski svet se ie moral sestali zaradi presti'izaciie sklepa o nakupu vojaških skladišč v svrho zgradbe nove carinarnice oz. zaradi prodaje občinskih vojašnic erarju. Novi sklep je povsem formalnega značaja ter bistvo pogodbe ne spremeni. |e pa s tem stopilo vprašanje nove carinarnice v zaključni stadij ler bo občina kmalu postala lastnica potrebnega zemljišča, na kalerem se bo prihodnje leto začela carinarnico graditi. □ Ljudski oder. Jutri v čelrlek ob 20 sestanek na odru. Ljudsl« oder počasti spomin mrtvih dne 8 novembra z vprizoritvijo igre »Grobovi« v Me-dvedičevi režiji Kmalu se začno tudi priprave za vprizoritev izvirne igre »Mulec Osoiski«, ki io je spisnj Mariborčan g. lirtimen □ Izlel avstrijskih policistov. Policijski uradniki in stražniki iz Gradca in ostalih mest avstrijske Štajerske so priredili preteklo nedeljo izlet z avtobusi v Maribor in Slovenske gorice Mariborske zanimivosti jim je razkazoval prof Baš. Odnesli so s svojega izleta najlepše vtise, dasi iim vreme ni bilo naklonjeno. □ Avstrijski letoviščar je izginil. Graška policija ie obvestila naše oblasti, da pogrešajo absolventa srednje šole 20-letnega Viliema Vosierniga, ki jc bil na letovišču v Dalmaciji. Odpotoval ie že 6. oktobra z Splita, pa ga še dosedaj ni domov v Gradec in prav tako ni od njega nobenega glasu. Vosternig ie visoke poslave, črnili las, črnih oči, dobrih zob, oblečen v črn hubertus plašč in športno obleko. Domači so v strahu, da se je ali ponesrečil ali pa izvršil samomor. □ Nov inženjer-arhitekt. Na tehnični fakulleti ljubljanske univerze ie naredil le dni sin mariborskega odvetnika dr. Kumbatoviča s prav dobrim uspehom diplomski izpit ter je zapustil zavod kot inženier-arliilekt. Časlilamol □ Društvo državnih vpokojencev v Mariboru bo imelo priliodnio nedeljo, 18. t. m. ob pol 12 v frančškanski cerkvi sv. mašo zndušnico s petjem za umrle svoje člane Vsi vpokoienci, člani in nečlani so vliudno vabljeni. — Odbor □ Prva ponovitev »Prve legije«, ki je dosegla pri premieri tako krasen uspeh ter ie gotovH čria najvzorneje podanih predstav, kar smo jih v mariborskem gledališču doživeli, bo jutri, v četrtek za red C. □ Zefev smrfi. V bolnišnici ic umrla g. Frančiška Vrance, soproga stroinega delavca drž. žel. v starosti 56 let Prepeljali so io na brezno tei tam položili k večnemu počitku. Nai počiva v miru! □ Operacije v bolnišnici. K naši tozadevni včerajšnji notici nam sporoča uprava bolnišnice, dn smo bili mistificirani ter se ie v teku zadnjega tedna vršilo v bolnišnici normalno šlevilo operacij. □ Čigava je zapestna ura? Orožniki na Te/.riu so zapelnili zlato zapestno uro na črnem traku z arabskimi številkami. Zadaj ima ura vgravirano številko 1,539.996. Lastnik naj se javi pri orožnikih na Teznu. □ Dimnikarski okoliš v Studencih pri Mariboru ie razpisan Prošnje se morajo v roku 30 dni vložiti pri sreskem načelstvu Maribor desni breg. Celje er Prvi prosvetni večer KPD je bil v ponedeljek zvečer v veliko dvorani Ljudske posojilnice. Sezono prosvetnih večerov je otvoril letos z izredno zanimivim in globokim predavanjem vse-učiliški profesor a. dr. Franc Veber iz Ljubljane, ki je v temeljitem in globoko zasnovanem govoru razpravljal o raznih gospodarskih naukih, ki danes najbolj zanimajo svet. Obširno je predavatelj razpravljal o skrajnem individualističnem (kapitalističnem) iti o skrajnem kolektivističnem gospodarstvu ter odklonil oba, ker jima je že gospodarstvo samo sinoler življenja ne pa sredstvo, kar bi moralo biti. Odklonil jih je tudi zato, ker sta oba ateistična in materialistična ter se zavzel za pravo zadružno gospodarstvo, ki naj sloni na ieizniu in idealizmu. Pravega res zadružnega gospodarstva si brez pravo vere in res krščanskega duha ne moremo predstavljali. Za svoja tehtna izvajanja je žel predavatelj s strani izbranega občinstva mnogo pohvale. Pred predavanjem je spregovoril ob začetku sezone za uvod nekaj primernih besed društveni predsednik g. prof. Kovačič, na platnu smo pa videli lep sodobni film, ki nam prikazuje človeka v boju s strojem •0- Redni članski sestanek krajevuc organizacije JRZ v Celju bo v petek, dne IG. oktobra ob 8 zvečer v fantovski sobi v Domu. O političnem položaju bo poročal glavni urednik »Slovenca« g. dr. Ivan Ahčin iz Ljubljane. S3 Seja Vlnecncijevc konference bo danes ob 19.15 v običajnem lokalu. Prosimo točne in zanesljive udeležbe. er Iz uprave mestnega gledališča. Zanimanje za gostovanje ljubljanskega Narodnega gledališča je izredno veliko, kar dokazuje predvsem veliko število prijateljev gledališča, ki so se prijavili za abonma tako, da je gledališče skoraj popolnoma zasedeno samo s stalnimi obiskovalci. Danes bo otvoritvena predstava Ljubljansko Narodno gledališče bo vprizorilo Puccinijevo opero Madanie Butterfly Občinstvo opozarjamo, da mora biti v gledališču že nekaj minut pred 8. ker se bo predstava začela točno. Po pričetku predstave vstop ne bo več dovoljen. Na dijaško stojišče imajo dostop samo dijaki, ki se lahko legitimirajo z dijaškimi knjižicami. 0 Kino Metropol. Danes »MEDENI TEDNI« in najnovejši Foxov xednik. 0 Med. u ni v. dr. Savo Alekslč, specialist za uho, grlo, nos ordinira od 12—1(1. Cankarjeva 7, Celje. & Izgubljena evidenčna tablica za dvokolo. Na poti s Sp. Hud'nje do Celja je bila izgubljena evidenčna tablica za Celje od dvokoleso št 15.899. Pošten najditelj m j jo odda v podružnici »Slov.«. Uredba o odkupu bombaža Poročali smo že, da je objavljena uredba o odkupu bombaža v naši državi. Po lej uredbi morajo uvozniki in potrošniki bombaža vsako leto najprej kupiti domačo produkcijo bombaža, poleg tega pa bodo morali plačevati še posebno kontrolno takso pri uvozu. Iz besedila uredbe je razvidno, da bodo morali to takso plačati uvozniki, trgovci in porabniki surovega bombaža, torej predilnice. Ni pa z novo uredbo obremenjen tudi uvoz prediva, kar bi bilo tudi zelo važno in bo v primeru, če bo kontrolna taksa znatna in če bodo cene domačega bombaža previsoke, povzročilo v predilniški industriji zmanjšanje dela v korist uvoza tujega prediva, od katerega uvoza pa se hočemo emancipirati. Namen nove uredbe je pospeševati domačo produkcijo. Zato je tudi določeno, da sme znašati odkupna cena za bombaž domačega pridelka do 50% več kot povprečna cena bombaža na new-yorški borzi. Za primer navajamo, da je znašala zadnja notacija za bombaž, ki prihaja v poštev za določanje cene bombaža pri nas 10. oktobra v Nowyorku 11.88 centov za angl. funt (0.453 kg), torej po uradnem tečaju dolarja 5.125 Din za 0.453 kg. Ta cena se pa lahko zviša za 50%, torej 7.69 Din za angl. funt (0.453 kg). Če bo znašala kontrolna taksa za 1 kg uvoženega bombaža 10 par, torej nekaj nad 1% cene v Newyorku, potem bi bilo po uspehu leta 1935 pričakovati, da bo dala kontrolna taksa letno okoli poldrug milijon Din. Seveda pa bi bila odstotna obremenitev znatno manjša, če bi računali nakupno ceno franko naša meja. Naša domača procu' c tja V zvezi s to uredbo smo prejeli iz Južne Srbije naslednji zanimiv dopis, katerega prinašamo v izvlečku: Kako je pa z našim domačim pridelkom? Zelo malenkosten je. Ima pa že svojo zgodovino. Bombaž so začeli pridelovati pri nas sicer tako nazadnjaški Turki že pred desetletji. Tako so ga pridelovali ob izlivih rek Morave, Nišave, Neretve in Timoka in tudi v Južni Srbiji. Danes niti zdaleč ne pridelujemo toliko bombaža, kolikor bi ga lahko z ozirom na podnebne razmere. Po izjavah strokovnjakov bi v Jugoslaviji lahko sejali bombaž predvsem v južnem delu Južne Srbije, kjer ga danes •tudi največ pridelajo, v črnogorskem Primorju, deloma v Dalmaciji in Hercegovini, pa celo v vzhodnih predelih Banata. Južna Srbija, kjer se nahajam že dobro leto dni in mi ie sorazmerno znana, pa pomeni najboljše bombaževo polje. Kliring z Italijo Poročali smo že, da je v ponedeljek, 12. oktobra, začel poslovati naš novi kliring z Italijo na podlagi obračunskega tečaja: 100 lir je 228.83 Din. Istočasno je začel poslovati kliring tudi v Italiji ter je prvikrat od zopetne otvoritve italijanskih borz notirala tudi deviza Belgrad. Dne 25. septembra, ko so bile borze zadnjikrat odprte pred zaporo zaradi negotove valutne situacije, je znašala notacija Belgrad v Tnstu 28.79. Dne 12. oktobra, 5 dni po otvoritvi italijanskih borz, pa se je pojavila zopet na tržaški borzi notacija Belgrada s 43.70. To pomeni padec lire za skoraj 52%, primerjajoč oba tečaja. Oba tečaja sta popolnoma fiksna, kar bo v veliki meri doprineslo k stalni ureditvi trgovinskega razmerja med obema državama. Je pa tečaj lire zelo nizek v primeri s prejšnjimi, kar gotovo ne bo pospeševalo živahnejšega razvoja medsebojnih odnošaiev ter bo prej pospeševalo italijanski uvoz k nam, kar pa je zopet v nameri izenačiti čimbolj trgovinsko bilanco, da ne pride do velikega aktivnega salda, ki zadaja take skrbi naši gospodarski politiki in moramo za njegovo likvidacijo doprinašati znatne žrtve. V zvezi s tem ponovno navajamo nove nakupne cene, ki jih plača Italijanska banka za zlato. Prejšnja nakupna cena je znašala 12.628 lir za kg zlata. Ta nakupna cena je veljala do konca novembra 1935. Tedaj je Italijanska banka zvišala nakupno ceno zlata na 15.450 lir za 1 kg, torej se je zmanjšala vrednost lire po tem sklepajoč za okoli 18%. Sedaj pa je bila ponovno zvišana nakupna cena za zlato in sicer na 21.381 lir za 1 kg, kar pomeni ponovno znižanje lire za 38%. Nadalje je naša Narodna banka izdala tudi nova navodila za plačilo blaga v italijanskem kli-ringu. Za blago, dobljeno pred 1. oktobrom, veljajo določila, kot jih je objavila Narodna banka 15. julija letos. Uvozniki morajo plačati polovico v klirinških nakaznicah ali čekih, polovico pa s položitvijo ustrezne vrednosti v dinarjih na zbiralni račun pri Narodni banki. Izvozniki pa smejo realizirati čeke s 100% na domačih borzah. Za dobo po 1. oktobru pa veljajo nova določila. Za efektivne lire je izredno malo povpraševanja ter je njih tečaj padel danes v Ljubljani na 215—225. V Zagrebu so nudili italijanske čeke po 3.19. Kiiring s CSR Včeraj smo objavili obračunski tečaj za naš kliring s Češkoslovaško, ki je že začel obojestransko funkcionirati. Tečaj znaša 151.34 Din za 100 češkoslovaških kron. Tudi za češkoslovaški kliring je Narodna banka v posebnem cirkularju izdala posebna navodila. Za blago do 12. oktobra se plača 50% po novem tečaju 151 34, 50% pa po starem tečaju 181.03 Din za 100 češkosl. kron. Za blago po 12. oktobru pa veljajo samo tečaii. kakor so določeni sedaj. V ponedelck je bila tudi zabeležena notacija devize Belgrad v Pragi. Nominalna notacija znaša 65.9518 - 66.2018. Notacija za valuto pa je bila 57.80 -58.20. DOPOLNILNI TEČ Al ZA MIZARSKO RISANJE IN NOTRANJO ARHITEKTURO Od novembra do konca junija prih. leta priredi Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TO I v Ljubljani nedeljski 6trokovni tečaj za izpopolnitev mizarskih mojstrov in pomočnikov, ki že obvladajo strokovno ripanje. Tečaj se bo vršil v prostorih Tehniške srednje šole pod vodstvom strokovnjaka. Predmet tečaia bo: porazdelitev opreme za druž. stanovanja v danem tlorisu, or-thogonalni in isometrični pogled opremljenega stanovanja in posameznih kosov |iohištva, perspektiva posameznih kosov in celotnega interijera v različnih tehnikah, različne vrste stavbnega pohištva. slogovno pohištvo, risanie pohištva v naravni velikosti po predloženih slikah. Prijave za te-čai. s točnim naslovom, je poslati Zbornici za TOI v Ljubljani do najkasneje 23 oktobra t 1. ★ Usneh švicarskega obrambnega posoji'a. Na Svi^rrsko obrambno posojilo, ki jc razpisano v višini 235 milij frtnkov, ie doslej vpisanih nad 200 milij. frankov. Zakaj pri nas, zlasti v Južni Srbiji, niso in ne pridelujejo toliko bombaža, kolikor bi ga lahko? Odgovor je sila enostaven. Bili so časi, ko se je saditev tobaka ali pa gojitev sviloprejke mnogo bolj izplačala. Na drugi strani pa z malenkostno domačo produkcijo skoraj ni bilo mogoče konkurirati tujini. Zadnje čase se je začelo tudi kmetijsko ministrstvo v veliki meri pečati s povečanjem domače bombaževe produkcije. Vendar smo v zadnjih desetih letih lepo napredovali v gojitvi bombaža. L. 1926 je bilo pri nas zasajenih z bombažem vsega skupaj 707 ha, letos, 10 let kasneje, se je številka več ko podvojila (1833 ha). Res, je, dn nikoli ne bomo mogli doma pridelati toliko bombaža, da bi lahko pokrili domačo potrebo, posebej še, ker število vreten stalno raste in bo še raslo. Omeniti moram, da je zadnja leta v Južni Srbiji saditev tobaka začela padati, posebno rapidno pa se znižuje število sviloprejke. Oboje zato, ker ne gre v denar. Bili so časi, pred ry>kaj leti samo, ko so eviloprejkine bube prodajali po 5—6 krat dražje kot .danes. Nasprotno pa prav bombaž kaže zadnji čas rastočo tendenco. Razen tega je po novi uredbi kmetu zagotovljeno, da bo pridelek prodal. Da boste videli, kaj lahko prav v bombažni produkciji stori država, bom samo v nekaj besedah omenil Bolgarijo in njen velikanski porast bombaževega pridelka v zadnjih nekaj letih. Klimatske razmere so v Bolgariji približno iste ko v Južni Srbiji. Prvič so v Bolgariji zasadili bombaž 1. 1897 in sicer 552 ha. Pred svetovno vojno je številka dosegla višino 1023 ha. Po sve1ivni vojni zaznamujemo počasen dvig (1. 1924 21 16 ha). L. 1931 pa je imela Bolgarija že 5534 ha površi.ie zasejane z bombažem. To leto pa pomeni prav za prav začetek razvoja bolgarske tekstilne industrije. Takole je rastla zasejana površina: 1. 1932 8037 ha, 1933 že 20.533 ha, potem do 1. 1935 skoraj ni napredovanja, lani pa so zasejali že 36.187 ha bombaža. Letošnja letina bo znašala po cenitvah okrog 10 milijonov kg bombaža. Bombažnega semena pa so lani pridelali skoraj 19,000.000 kg. Dodatno k temu pismu iz Južne Srbije pa objavljamo še nekatere podatke o evropski produkciji bombaža v zadnjih letih: V Bolgariii je posejana površina od povprečja 5 let 1925—1929 narasla od 4000 ha na 36.000 ha lani, v Grčiji od 16 000 na 45.000, v Turčiji od 149.000 ha na 162 000 ha (1934), in Španiji od 60,10 na 10.000 ha (1934), orimerno se je pomnožila tudi produkcija. Za vso Evropo razen Rusije cenijo, da ie produkcija bombaža narasla od 147.000 met. sto-tov leta 1931 na 497 000 met. stotov leta 1935, še višje pa so številke za 1935. Zavarovalnice m vpis 6 °lo obligacijskega posojila V soboto, ko se je začelo vpisovanje 6% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske, smo opozorili no to, da so pri vpisu zagrebškega občinskega posojila pred leti v odlični meri pripomogle k uspehu tudi lamošnje zavarovalnice, ki so vpisale znatne vsote v gotovini. Temu primeru bi morali slediti tudi zavarovalni zavodi, ki imajo v Sloveniji znatne portfelje v raznih vrstah zavarovanja. Pomisliti je treba, koliko inozemskih zavarovalnih družb dela v Ljubljani, koliko izvenslo-venskh zavarovalnic ima znatno poslovanje v Sloveniji Toda plasmrn njih prcmiiskih rezerv pa ni zadosten v Sloveniji, razen pri nekaterih redkih izjemah Zato bi bilo na mestu, da zavarovalnice tudi del svojega denarja, ki so ga dobile v Sloveniji plasirajo zopet nazaj v naložbe, ki so v korist slovenskemu gospodarstvu. Ce je zapreka v tem, da je potrebno za naložbo premijskih rezerv v komunalne papirje posebno dovoljenje ministrstva z.a trgovino in industrijo, potem apeliramo na to ministrstvo, da čimprej izda to dovoljenje in omogoči zavarovalnicam, da sodelujejo pri vpisu novega obligacijskega posojila, da pomagajo pri obnovi našega gospodarskega življenja. zaš&iJbvvO' L 83 Kdor z OdOlOm neguje usta, varuje svoje zdravje OdOl učinkuje zaščit»o zoper infekcije, torej pri nahodu, bolečinah v vratu, hripi in pri podobnih nevarnostih. OdOl je zaradi tega idealno sredstvo za nego ust, zlasti v prehodni vremenski dobi. Zaradi tega upoštevajte pregovor: Ohranite z OtfOlOm zdrave zobe, bezgavke, vrat in usta I mm? te označilo še boli izpopolnjenega Odoltt, tigar antiseptični učinki »o izredno zvišani. Bakteriološki in ki.nuni poizkusi so znanstveno dokazali, da Odol uniCule baklerije. Naraščanje našega zlatega zaklada Najnovejši izkaz Narodne banke za 8. oktober kaže tele postavke (v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom z.a 30. september): Aktiva: zlalo v blagajnah 1.485.3 (+ 8.5), zlato v inozemstvu 91.9 (+ 10.0), skupno zlato 1.577.2 (+ 24.4), devize izven podlage 503.1 (— 10.3), kovani denai 328.7 (+ 2.8). posojila: menična 1.441.1 (+ 21.4), lombardna 257.0 ( + 6.2), skupno 1.008.2 ( 4- 27.5). razna aktiva 607.1 (—3.9). Pasiva: bankovi v obtoku 5.259.4 (4- 9.1), državne terjatve 15 0 (+ 1.7), žiro 760.4 (+ 21.6), razni računi 751.0 (+ 3.5), skupno obveznosti po vidu 1.526.5 (+ 1.526.5 (+ 26.7), obveznosti z rokom 50.0, razna pasiva 307.4 (+ 5 4). Obtok bankovcev in obveznosti po v. 6.785.9 (+ 85.9), skupna podlaga 2026.7 (+ 31.3), od tega samo zlata podlaga v blagajnah 1.908.6 ( 4-10.8) milij. din, skupno kritje 29.86 (29.56), od tega samo kritje z zlatom v blagajnah 28.12 (28.11)%. Ta izkaz kaže še posledice ultima v povečanju posojil banke tako v eskontu kot lombardu. Poleg tega se je povečal tudi obtok bankovcev dočim se je zmanjšal obtok kovanega denarja. Izkaz datira od četrtka preteklega tedna ter ne kaže posebnih zmanjšanj v postavki devize izven podlage, odkoder je Narodrfa bnnka oddala zn*ie količine funtov v kfitje povpraševanja naših uvoznikov. V potek Narodna banka ni poslovala, pač pa v soltoto. Razveseljivo znamenje je stalno naraščanje zlatega zaklada, ki je višji tako doma kot v inozemstvu ★ Pogajanja s francoskimi upniki. Z ozirom na novo nastali položaj po devalvaciji franka s« je obrnil obrambni odbor lastnikov predvojnih srbskih in povojnih jugoslovanskih posojil pri Francoski zvezi lastnikov vrednostnih papirjev na našo vlado z izjavo, v kateri si je rezerviral popolno pravico, katero da imajo lastniki glede valute plačila teh posojil, po emisijskih pogodbah in kasnejših konvencijah. Nadalje je zahteval začetek pogajanj, da se pregledajo vse možnosti rešitve tega vprašanja, katera je potrebna z ozirom na novo nastali položaj po francoski valutni reformi. Produkcija bakra v borskera rudniku. Družba borskih rudnikov je producirala prelekli mesec j 2635 ton bakra ('ani septembra 3648). Skupno je v prvih 9 mesecih znašala produkcija bakra 30.415 ton, dočim je znašala lani v istem času samo 28.866 ton. I RISARSKI TEČAJ ZA MIZARJE Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi devetmesečni nedeljski risar-1 sk: tečaj za mojstre in pomočnike mizarske stroke. Pouk se prične v prvi polovici novembra in se bo vršil pod vodstvom strokovnaka v prostorih Tehniške srednje šole. Prijave s točnim naslovom je poslat' Jo 23. novembra na Zbornico za TOI v Ljubljani Sracje gnezdo, ki so ga pri nas znesli skupaj Orjunci, Sokoli, pofovci, »bojevniki«, Hodžerovci, Ljotioevci, socijalisti, komunisti in Mlažkovci, se imenuje »Slovenska ljudska fronta«, ki je pntisloraiska, proti-Ijudska in ustanovljena le za uspešnejše premanje h koritom. Stanje naših kliringov Naš kliring s Francijo. Po najnovejših podatkih kompenzacijskega urada pri pariški trgovinski zbornici z dne 6. oktobra je bil v jugoslovanskem kliringu s Francijo izplačan zadnji račun, tedaj na računu A št. 5587 z dne 27. septembra 1934. Aktivni saldo v prometu s Poljsko nadalje narašča ter je dosegel že 5.1 milij. Din. V grškem kliringu znašajo terjatve na 30% računu 37,290.000 Din, kompenzacijskih bonov pa je v obtoku za 41,474.000 drahem. Kvota Jugoslovanske združene banke v Zagrebu. Jugoslovanska združena banka d. d., Zagreb—Belgrad, objavlja svojo kvoto za prvo polovico 1. 1936. Izplačala bo stare vloge do 100.000 Din z 12%, nad 100.000 Din pa s 14%, torej enako kot za drugo polovico 1935. Poleg tega izplačuje vsem tudi polletne obresti. Nova delniška družba. Minister trgovine in industrije je odobril osnovanje delil, družbe Du-brava z glavnico 1 milij. Din. razdeljeno na 1000 delnic po 1000 Din imenske vrednosti. Družba se ho bavila zlasti z rudarskimi posli. Pri njej sodeluje ludi francoski kapital. »Liferant.« Izšla je že druga številka tednika «Liferant«, ki prinaša v srbohrvaščini in nemščini članke o javn'h delih, razpise dobav in licitacij za vso državo. List stane letno 300 Din. Ureja ga dr. Dimitriie Vasič. Bolgarsko zadružništvo. Dr. Ilija Palazov, gl. ravnatelj Zveze ljudskih bank v Sofiji, ie napisal knjigo o bolganskem zadružništvu, katero je prevedel iz bolgarskega Kos'a Krai?umovlč, časnikar v Sofiji. Kniitfo ie izdMa Zv»za nnhavljalnih zadrug drž. uslužbencev kot 14. zvezek svoje zadružne knjižnice. PEKOVSKI STROKOVNI TEČAJ V prvi polovici novembra t. 1. bo strokovni tečaj za kandidate, ki nameravajo polagati moj-sterski izpit iz pekovske stroke. Poučevalo se bo pa tudi tako. da bo tečaj nudil tudi že samostojnim mojstrom priliko dopolnilne izobrazbe. Predavalo se bo o žitu, mlevskih izdelkih, o raznih sistemih pekovskih peči zvezano z ogledom raznih vzornih pekarn, o opremi delavnice in delavnih pripomočkih, o izdelavi tesla in peki raznih vrst kruha, o kalkulaciji in glavnih načelih knjigovodstva. o trgovini z moko ter o obrtnih in delavskih predpisih, ki se tičejo pekovske stroke. Tečaj bo brezplačen ter bo v prostorih Zbornice za TOI en teden, dnevno po 2 3 ure in ob času, ki bo udeležencem najpripravnejši in omogočena udeležba tudi interesentom izven Ljub Ijane. na pr. iz Kranja Škofje Loke. Kamnika, Vrhnike in Litije. — Prijave za tečaj jc z navedbo točnega naslova poslati naikasneje do 25. oktobra na Zbornico TOI v Ljubljani. Zagorka, d. d. za gradbeno industrijo v Zagrebu izkazuje za 1935 pri glavnici 10 milijonov Din 2.26 milij. Din izgube poleg prenosa izgube iz 1. 1933—1934 v znesku 1.5 milij. Din. Dobave. Gradbeni oddelek ravn. drž železnic v Ljubljani sprejema do dne 13. oktobra ponudbe za dobavo kljiinačov (Speerklinken) in 10.00(1 kg negašerioga apna in do dne 10. oktobra za dobavo zarozno strešno opeke in 3 kom. brezovih metel. — Obči oddelek ravn drž. ajol. v Ljubljani sprejema do dne 17. oktobra ponudbe za dobavo kon-ce|itnegn pnpirja in belega kartona, mašinsko ode-lenje istega ravnateljstva pa do dne 21 oktobra ponudbe za dobavo azbestnih plošč ter grafitiranih azbestnih vrvic. Borza Ljubljana, 13 oktobra 1936. Funt nadalje popušča Narodna banka ie danes nudila v Ljubljani funte po 248, dočim jih ic včeraj nudila po 249. Zasebno blago pa se jc danes nudilo še ceneie: po 247.50. Vendar na borzi sploh ni bilo zaključkov v funtih. Tudi v Zagrebu ic tečaj funla popustil na 246.9150—248.5150, v belgradu pa na 24/15 do 248.75. Avstrijski šiling ie v Ljubljani in Zagrebu na-rastel na 8.55—8.65, v Belgradu pa na 8.553/ do 8.6537. Grški boni so beležili v Zagrebu 30.02 do 3072, v Belgradu 30.58 - 31.28. Italijanske lire so nudili v zasebnem kliringu v Zagrebu po 3.19. Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 13.95— 14.15, v Zagrebu na 13.8950-14.0950, za sredo novembra na 13.60—13.80, v Belgradu so beležili 138103-14.0103. Tudi drugače jc postala tečajnica zopci popolnejša. Od danes naprej beleži Ljubljanska borza med tečaji tudi Prago in Trst. Ljubljana. — Tečaji s p r i in o m. Amsterdam 100 h. godi..... 2305.16—2319.75 Berlin 100 mark...... 1735.53—1749.41 Bruselj 100 belg...... 727.95— 733.01 Curih 100 frankov..... 996.45—1003.52 London 1 funt.......217.42— 219.47 Ncwyork 100 dolarjev .... 4296.01—4332.32 Pariz 100 frankov...... 201.97— 203.41 Praga 100 kron...... 152.68— 153.78 Trst 100 lir........ 226.94— 230.02 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 3,370812 dinarjev. Promet na belgraski borzi je znašal brez kompenzacij 3,304.000 dinarjev. Curih. Belgrad 10.00, Pariz 20.275, London 21.31, Newyorl< 434.75. Bruselj 73.10, Milan 22.85, Amsterdam 231.35, Berlin 174.25, Dunaj 73, Stockholm 109.875, Oslo 107.075, Kopenhagen 95.125, Praga 15.325, Varšava 81.50, Budimpešta 85.75, Atene 3 90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsing-fors 9.39. Buenos Aires 1.2125. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 82—84, agrarji 48.50— 49.50, vojna škoda promptna 368—372, begi. obv. 68—69, 8% Bler pos. 85—88, 7% Bler. pos. 75— 78, 7% pos. DHB 86—88, Trboveljska 175—185. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 84 denar, agrarji 48.50—50 (49), vojna škoda promptna 368—371 (368, 373), 11. 12. 368—371, begluške obveznice 70 blago, 8% Blerovo posojilo 85—87 (85), 7% Blerovo posojilo 76.50—77 (76.50, 78), 7% slab. 6800 denar, Priv. agrarna banka 200—204 (205), Trboveljska 182—185 (182), Isis 16 den., Osj. sladk. tov. 135 denar, Gutmann 60 denar. Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 84.50 den. (84, 85), agrarji 49—49.50, vojna škoda prompt. 368—369 (372, 368), begluške obveznice 68.75—69; 67.25—68, 8% Blerovo posojilo 86 blago, 7% Bler. posojilo 75.50—76.50 (76.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 91 den. — Delnice: Nar. banka 6900 7110. Priv. agrarna banka 198—199 (201, 198). Žitni trg Položaj na žitnem trgu je nadalie čvrst, ker še vedno ni blaga na ponudbo. Danes ie bila n. pr. zaključena bosanska pšenica po 160. dočim zahtevajo za vojvodinsko blago 165—170. Tudi notacije na ljubljanski borzi so se prilagodile novemu staniu. I.ubljana. Pšenica ban. 79 kg 2% in bč. /8 kg 2% 165-170, bos. 77 l«i 4% 160-105, oves slav. 10/-110, ajda 140-145, rž 12 kg 2% bar. 130-135, koruza letino 1935 bč. in ban. i06 —108, činkvanlin sremski 128—130, umetno sušena za konec 94—95, za november m december 96—98, moka ničla bč. m ban 260—265, št. 4 240-245, št 5 220-22.5. otrobi debeli bč. 10/-12, drobni bč. 90-92. Novi Sad. Ječmen: bč., srem. 64 kg 102—105, bč. pomladni 68 kg 125—130. — Moka: bč., ban. Og. Ogg 250- 260, 2 230—240. 5 210-220, 6 190 — 200, 7 150—160, 8 105—110, srem., slav. Og, Ogg 245—255, 2 225—235, 5 205—215, 6 185—190, 7 150—160, 8 105—110. — Rž ne notira. Ostalo neiz-premenjeno. Tendenca neizprem., promet srednji Sombor. Pšenica bč. okolica Sombor 158—160, gornje bč., srem.. slavon. 160—162, gornje banaška 163—165, bč. ladja Begcj in bč.. ban. potiska š!ep 171—173. — Oves bč., srem., slav. 90—92. — Rž bč. 122 -124. — Ječmen bč., srem. 63—64 kg 102.50 do 105. bč pomladni 67—68 kg 117.50—122.50. bar. pomladni 67—68 kg 127 50—132.50. — Koruza bč., srem.. garant, kval. 103—105, bč., srem., nova, sušena 89-91. — Moka bč. Og, Ogg 250—270, št 2 230—245, 5 215—225, 6 200—215, 7 165—175, 8 105—110. — Otrobi hč. 83—85. srem 81—83. — Fižol bč. uzančni 155—165. — Tendenca mirna, promet 68 vagonov. Rdeča milica zoper delavce v Madridu Vojaške vaje s padali na nemških vojaških manevrih na BUckebergu. Z Nove Gvineje Krog rdeče prestolnice je vse v žičnatih ograjah in okopih »Volkischer Beobacluer« poroča iz Seville i dne 10. oktobra: Vse vesti, ki prihajajo iz Madrida, poročajo o vedno večji zmedi in obupanosti rdečih voditeljev. Zlasti jih skrbi pomanjkanje municije, ki bi jo potrebovali za brambo mesta. Rdeči sosvet je nujno zahteval vojnega materijala, ki naj mu ga pošljejo iz Barcelone in Valencije. V Madridu je ljudstvo bolj in bolj nezadovoljno. Zdaj so se začeli upirati celo poljski delavci, ki zahtevajo svojo dnino, ki je že zdavnaj niso več prejeli. Rdeča vlada je odgovorila delavcem z oboroženimi miličniki, ki jih je nagnala nadnje. Bolj in bolj se širijo tudi med ljudstvom vesti o tem, kako so rdeči voditelji zaradi strahu pred belimi brez glave. Cim obupnejši je položaj rdečih tolp, tem hujše tolče rdeče časopisje na svoj boben in skuša spraviti ljudstvo na noge zoper »upornike«. Pišejo: »Spričo končne zmage se mora vsakdo postaviti za svobodo naroda.« V mestu je mimo vseh teh neprilik še ta, da je vedno manj vode iu je prebivalstvo tudi zato vznemirjeno. V tistih borč urah, ko delijo vodo, je ne morejo vsi dobiti. Po več ur dolgo stojijo ženske s posodami v OTiteh in slednjič odhajajo praznih posod domov. V nekem razglasu opozarja madridski župan, naj ljudstvo nikar ne skriva in si nabira živil, ker -pridejo še hudi časi. — Zdaj je skoraj nemogoče oaiti iz Madrida. Kdor bi se predpisom uprl, bo strogo kaznovan. Doslej je v Madridu deset posebnih sodišč za take »dezerterje«. Kakor poročajo »Times«, so naredili krog in krog Madrida betonske okope in strelske jarke, ki so v zvezi drug z drugim po močnih žičnih ovirah. Dalje poroča isti list. da je v armadi ljudske fronte mnogo Francozov, sovjetskih Rusov, Angležev pa tudi laških emigrantov. Zverinsko početje s špansko duhovščino Sevilla, 10. oktobra. — Dopisni urad 2. dviizije je sporočil dopisniku nemških listov še o nadaljnjih uradno dokazanih grozodejstvih, ki so jih komunistične furije zakrivile v krajih južne Španije, kateri so pa nedavno prišli belim četam v roke. — V Antequeri, ki je važna postojanka za zavzetje Malage, 60 rdeči vprav zverinsko poklali 63 prebivalcev. Zažgali so kapucinsko cerkev in nosili umetniško važno Kristusovo soho po mestu, ki so jo slednjič zažgali. Takoj, ko 60 ljudski frontaši dali marksisličnj milici orožje, so začeli ti kar na debelo moriti duhovnike. Nekega duhovnika, ki so ga bili z noži že vsega oklali in ki mu je prihitel zdravnik na pomoč, so iztrgali iz rok zdravnika in ga tako dolgo vlačili po cestah, dokler ni izdihnil. Nekega kapucina, ki si je bil zlomil na begu nogo, so rdeči iztrgali Rdečemu križu in ga na mestu pobili. V Oropesi blizu Toleda se je zgodilo največ zločinov rdečih tolp. Tu so ustanovili sosvet ljudske fronte in vojne milice, čigar voditelji so pa iz strahu pred belimi, s pretvezo službenih zadev, pobegnili v Madrid. Rdeče tolpe so pobrale vsa živila, živino itd. in so 135 oseb. tudi nekega dveletnega in štiriletnega otroka vrgli v ječo. — Kaplanu frančiškank so odrezali ušesa, ga pohabili, da je trpel neskončne muke in ga privlekli na vaški trg. kjer so igrali bikoborko z njim: lučali so vanj banderille (puščice za bikoborbo). Slednjič so ga ustrelili in tako končali njegovo nečloveško, neizmerno trpljenje. Vojno taborišče v Madridu. Ker se osvoboditelji bolj in bolj bližajo Madridu, so rdeči zbrali vse vojaštvo ondi. Mesto je eno samo vojno taborišče. S plesišča na tov na some V nekem večjem predelu pristanišča v Buenos Airesu je že nekaj dni zasidran parnik »Espč-rance II«, ki ga je treba nekaj popraviti. To bi ne bilo nič takega, če bi parnik ne bil last posebne osebe in bi ta oseba ne imela posebnega poklica. »Esperance II* ima za lastnico mlado francosko plesalko, Amlrieiinc d'Espard, njen poklic pa je: lov na some. Andrienne d'Espard ima zdaj 25 let. Da bi bila nekoč plesalka, se njenim staršem, lastnikom velikih vinogradov v Champagni, še sanjalo ni ob njenem rojstvu. Dosti ovir je morala Andrienne premagati pri svojih starših, da je smela biti plesalka in izkazalo se je, da je prav rojena za to. Kar naglo je postala imenitna plesalka in kot taka je nastopala križem kraženi po Severni in Južni Ameriki in šele čez dve leti si je privoščila počitnice, ki jih je preživela v Argen-tiniji, kamor je bila tedaj na svoji turneji pravkar prišla. V Buenos Airesu je spoznala sina neke izvozne tvrdke, ki je najrajši hodil na lov na zverine, na visoko morje. Andrienne d'Espard je bila koj vneta za tako življenje in je začela spremljati mladega trgovca na njegovih lovskih vožnjah z ladjo >Esperance«. Lov na some dandanašnji že ni več nevaren. Vendar je bila Andrienne priča razburljivemu dogodku, ki je bil odločilnega pomena za njeno nadaljnje življenje. Njen gostitelj se je bil nekoč-ko jc vprav izstrelil harpuno na nekega soma, zamotal v vrv na harpuni. Zverina, ki jo je zadela harpuna, je potegnila lovca čez krov. Vrv ga je ovirala, da ni mogel plavati. Skoraj bi bil postal žrtev besne zverine, če bi ga ne bil kapitan »Espčrancec po srečnem naključju rešil grozne smrti. Andrienni je šel ta dogodek tako k srcu, da je sklenila, da se odslej posveti poklicu lova na some. Ko je svoj sklep sporočila staršem, so ji ga seveda čim najstrožje pre]x>vedali. Toda Andrienne ni odnehala, zlasti še, ker je medtem dosegla polnoletnost in je mogla razpolagati s svojim obilnim premoženjem. Z njim si je dala napraviti ladjo »Espčrance II* in je odslej samo še lovka na some in se je po vsem Atlantskem oceanu proslavila s svoje vztrajnostjo, drznostjo in žila-vostjo. Prav tako je pa vredno občudovanja to, da more, čeprav je nežna in slabotna ženska, prenašati naporno življenje in se sjiorazumevati z moštvom. — Nedavno je ujela velikanskega soma, ki so, čeprav je bil s harpuno ranjen, imeli že 70 ur opravka z njim, dokler ni bil zares na koncu in so ga mogli spraviti na krov. In prav ob tej priliki se je -Esperance lic poškodovala in je zato zasidrana v Buenos Airesu. škotska. Mesar teče za Škotom in kriči: »Hej, vi, hej vi, vaš pes mi je ukradel klobaso in jo požrl.« Škot: »Prav, prav, da mi lo poveste. Danes mu torej ne bom dal ničesar več jesti.« »No, Jeremija, si kaj ustrelil?« »Devet in devetdeset zajcev!« »Zakaj pa rajši ne rečeš — sto?« »Ali naj bom zaradi enega samega zajca lažnivec?« »Slišim, da ste sc s petdesetim letom začeli učiti klavir! Ali niste imeli težkoč?« »0, pač — s sosedi!« Kako 6i je upokojeni ladijski kapitan uredil svoj pokoj. Novogvinejski obrežni prebivalci so se od Polinezijccv naučili, da se morejo s svojimi čolni, ki jih izdolbejo iz enega samega debla, odpravljati na dolge vožnje. Čoln je stesan iz lahkega, mehkega lesa. Ob jezeru Sentani ga napravijo I ';o, da izdolbejo deblo prav globoko. Zgoraj ostane le ozek razporek in človek more sedeti le z. razkrečenimi nogami na obeh robovih čolna. Obe strani čolna okrasijo z rezbarijami. Najlepše pa okrasijo kljun čolna, ki ima navadno obliko ribe. Na oba robova čolna |>oložijo deske in na teh sedijo ljudje. Sredi čolna je vzvišen mostiček, kjer je ognjišče in vse drugo, kar prevažajo s seboj. Včasih ima mostiček tudi ograjo, ki vsaj malo varuje človeka, da ne telebne v vodo. Po troje vodoravnih drogov preko čolna pa imajo za to, da nanje obešajo harpune, loke in puščice ter ribiške priprave. Tudi ti drogovi so na konceh prav lepo izrezljani. Jadro je štirioglato in sestavljeno in sešito iz palmovih lislov. Jadro je po več metrov dolgo in za meter široko. Brez čolnov ti ljudje pač ne bi mogli živeti. Že v najnežnejših letih se otroci vozarijo z njimi. Najprej imajo prav majhne čolničke. S trebuščkom ležijo na njih in veslajo^ kar čofolaje z rokami in nogami. Kakor pa deček dorašča. tako ima tudi zmeraj večji čoln; z njim je prav spojen, da mu je ko tretja roka in noga. Čini prideš v kako papuansko vas, takoj za-gledaš moške, ki si tešejo čolne, z imenom iitja (to je moški čoln; ženski, ki je močnejši, pa se imenuje kaji). Po en čoln dela več moških skupaj. Moške čolne izgotavljajo doma na vasi; ženske čolne pa dokončajo kar v gozdu, kjer so posekali deblo. Ženski čoln je last vse družine, moški pa le enega samega moža. PAPUANSKI DENAR Papuanci imajo toliko trgovskega duha v sebi, da jim pravijo, da so Judje iz Oceanije. Že otroci so takšni, da si naglo kaj pribarantajo in čim starejši so, tem bolj se vdajajo kupčijam in zlasti so mojstri v mešetarjenju. Sleherni dar, sleherno darilo zahteva spet darilo: na tej logični podlagi stoji vse njihovo družabno življenje. Pridelke, kakor banane, sagojevo moko, gomoljčaste sadeže in tudi svinjsko meso niso le njihova živila, marveč z njimi tudi kupujejo, plačujejo in zamenjavajo. Imajo pa tudi svoj denar in to so kamnite sekire, lonci, stari stekleni in porcelanasti biseri in prav za prav le biseri so resnični papuanski denar. Odkod in kdaj so Papuanci prejeli te bisere, pa nihče ne more določiti. Mnogi menijo, da so ti biseri (denar) prišli s Feničani v te kraje; ali da so jih semkaj zanesli Evropci, Portugalci, vendar tega ni moči dokazati. Pač pa moremo skoraj določno trdili, da so ti stari biseri s Kitajskega. To izpričuje način njih izdelave. Že od nekdaj so Kitajci prihajali tudi na najoddaljenejše otoke Oceanije. Saj so njihovi tudi oni krasni porcelanasti krožniki in lonci ter sklede, ki jih najdemo na severni Novi Gvineji. Birsee so dobili Papuanci ludi kot plačilo za ptico rajčico. Evropci so te krasne in dragocene ptiče kaj radi plačevali s steklenimi biseri. Vendar ti evropski biseri Papuancem niso bili tako všeč ko oni, ki so jih podedovali po svojih pradedih. In dasi so bisere Evropci dovažali kar dalje v te kraje in so bili prav takšni, ko stari papuanski, vendar vsak Papuanec dobro ve, kateri biser je še iz nekdanjih časov in kateri je nov, ponarejen. Druge vrste papuanski denar so starodavni, zeleni stekleni obročki. Kdor jih ima, je že kar bogataš. V notranjosti Nove Gvineje plačujejo s školjkami (kauri). Za dve školjki dobiš že prašička, za tri ali štiri rejenega prašiča, za osem do deset školjk pa dobiš ženo. Več ko deset školjk je pa žo takšno premoženje, da se Papuanec še sanjati ne upa o njem. Evropec, ki je vajen drugačnih računov in številk, mora pač blagrovati Papuance, ki sicer ne živijo brez dela, niti ne poznajo razkošja, vendar niso lačni, niso zasužnjeni po tovarnah in so brez naših skrbi. Poznajo le svoje skromno bogastvo, nekaj preluknjanih školjk in vendar složno živijo v svojih čolnih iu stavbah na kolehl Tudi v Angliji manj otrok Iz Londona poročajo: Angleški narodni gospodarstveniki prorokujejo prihodnji generaciji krizo, ki bo naravnost strahotna. Znani statističar dr. Grace Leybourne je nedavno dejal, da bo število angleškega naroda, ki obsega zdaj 45 milijonov ljudi, v naslednjih petih letih padlo za milijon ljudi in še čez pet za poldrugi milijon ljudi. Pravi, da bo 1. 1951 v Angliji samo 42.6 milijona ljudi. Učenjak je povedal še več. Po njegovem mnenju se bo 1. 1966 znižalo to število na 37.5 in 1. 1976 na 32 milijonov ljudi. Nekateri črnogledi celo pravijo, da bo krog 1. 1970 samo 20 milijonov ljudi v Angliji. Vsa Anglija se je zgrozila spričo teh podatkov. Če hočete vedeti Ščuka izleže do 150.000 jajčec. V vročih vrelcih Toser in Lafra v Tunisu živi riba, ki prenese vročino 75 stopinj Celzija. Šivalni stroj naredi v istem času 24- do 30krat več vbodov ko urna šivilja. Španski kralji so smeli nekoč po mestu Bilbao samo peš hoditi, niso se pa smeli voziti. Navrtane breze dajo v 8 dneh do 40 I soka, tako zvanega brezovega vina. Odrasel vol izloči v 24 urah 9 kg ogljikove kisline. Na otoku Madeira je 550 vrst hroščev, a 200 vrst jih ne more letati. Ko 60 ustrelili Andreja Hoferja. firolskega junaka, ga je usmrtil šele 13. strel. V Indiji častijo 300 zob Bude. otroci, žrtve judovske vlade v Moskvi. »Kdo od vaju se je priložil, da je meso trdo?« Družina se pelje na sprehod. V sovjetskem raju lakoto. Sestradani Gledališče in koncerti Operno gostovanje tenorista A. Drmote Zelo hitro se je povzpel in je menda že kar dober znanec našega opernega občinstva — mladi tenorisl Urniota, ki je danes član dunajske opere. V preteklih dneh. ko se je mudil pri nas. je zopet nastopil v naši operi in sicer v dveh predstavah. Pel je Alfreda (iermonta v Verdij evi operi » I ra-viata« in poročnika Pinkertona v Puccinijevi operi »Modame Butterl'ly«. Vrednote Drmotovega tenorskega glasu so nam danes že poznane in vsekakor moramo ceniti izredno visoko izdelanost in resno lepoto petja, ki jo zmore pevec v svojim lirskim glasom, ki se bo pa s časom nedvomno še razvil in razširil v obsegu in moči. Ce je petje že izoblikovano do tistih meja, kjer obstoja resnična umetnost, je pa igra mladega umetnika še bolj v pričetku razvoja. Treba ji bo še razmaha, da se razčisti ter tako iznebi primesi površne patetike, ki se tu in tam (predvsem, kadar je igralec v svoji vlogi siguren) javlja, pa da se istočasno not ran :e še poglobi, ali vsaj dobi notranjemu doživljanju povsem prikladen in z njim povsem prepojen zunanji izraz. Sicer se pa to nujno veže tudi z živ ljenjskim razvojem človeka, in če je ta razvoj pravilen ter poleg tega še postavljen v okvir take umetniške kulture, kot je lastna dunajskemu opernemu gledališču, potem je podano upanje na naj lepše uspehe. Treba j>a je priznati, da je bilo gostovanje tenorista Drmote za naše operno življenje oživljajoč dogodek, ki je zapustil resen umetniški vtis. V. U. Mariborsko gtedalršče: JV. L. Tolstoj: Živi mrtvec Pričujoče delo je napisal Tolstoj, ko se je bila njegova iščoča misel že docela odvrnila od Za|)ada, njegovih družbenih ustanov in kulturnih vrednot tu v ostri kritiki obrodila rusko zapadnjaško družbo. Kot zastopnik propadajočega plemiškega razreda zgrajenega na socijalni krivici in moralni laži, je mislec 1 olstoj kmalu spoznal, da je z nevzdržnim propadanjem plemstva in nič manj trhlega meščanstva obsojena na pogin vsa Rusija. Pred grozečo nevihto pa ni letargično zapisal več, kot mnogi njegovega razreda, niti ni skušal z raznimi zasilnimi zapadnimi leki bolniku podaljšati in olajšati agonijo, inarveč je brezobzirno podiral trhlo družbeno zgradbo Rusije ter postal tako poleg Dostojevskega njen najusodnejši rušitelj. Novega duha, ki naj oživi ruskega Lazarja k novemu življenju, si je obetal Tolstoj od vzhoda, sanjajoč o »dobro urejeni družbi brez formalnega nasilja«, zgrajeni na sel-sketn zadružnem občestvu. Ob vzhodni miselnosti je Tolstoj iz strahotne trpnosti ruskega človeka izu-moval novo etično načelo: ne upiraj se zlu, ki je postalo osrednji nauk njegove jiogansko-anarhične religije in etično gibalo njegovih kasnejših leposlovnih del. »Zlo« je v pričujočem delu načelna neločljivost ruskega zakona, ki ubija v drami srečo trojih ljudi, ki bi sicer, brez »formalnega nasilja družbe« srečno in v miru živeli. Fedjov zakon z Lizo pa je še nekaj več nego navadni zakonski trikot s tragičnim koncem, kakršne jx>znamo iz evropskih dram. V »Živem mrtvecu« je že zakon sam po sebi »podla ustanova«, saj s plaš,čem vnanje dostojnosti, družbene korektnosti, prekriva in predstavlja vso zlaganost družbe, njeno duhovno apatičnost, brezdušnost in brezbož-nost. Zato ga »neformalno« razdere Fedja, človek »7. božjo iskro«, zapusti svojo ženo in otroka, tu se naseli v nižini, kjer prebije dneve in noči v družbi vetrnjakov in ciganov, udajajoč se ob pesmi in glasbi oni značilni ruski razglabljajoči dremoti. Ker se torturi ločitvenega procesa »z vsemi zoprnimi in ogabnimi vprašanji in lažmi« noče jx)dvreči, si izmisli svoj izvirni načrt, ki mu ne uspe. Nato s samomorom preseka družbeno nerazrešljivi vozel. Drama je bila prvič ponatisnjena šele po objavi Tolstojeve literarne zapuščine ter je šla kmalu nato svojo zmagovito pot po vseh evropskih odrih. V tistih letih pa se je v evropski umetnosti še izživljal neoromantizem s svojim jrosebnim stilnim občutjem. In tako se je naključilo, da so evropski režiserji in igralci iz junaka drame napravili tipičnega dekadenta, nevrastenjka in inelanhotika iz »umirajočega stoletja«. Tako so ga igrali v Burgu. tako tudi v Berlinu, in tako si ga je zamislil celo sam Moissi, dasi ga je igral on s krejiko osebno noto, najmanj mehkužno in z najmanjšim zapitkom žganja in vina. Ko se je nalo jio letih drama znova igrala na evropskih odrih, se je po nekakem zakonu vztrajnosti umetniških likov pojavil isti ledja z dekadentno obremenjenostjo. Danes vemo. da je tako tolmačenje glavnega lika in ž njim vse drame, stilna zabloda, brez ojoore in opravičila v avtorjevem besedilu. Mariborska, sicer skrbna uprizoritev, je žal to pomembno okoliščino prezrla. S Fedjo je jsokazal g. Nakrst močan vspon svoje umetniške sile, samo škoda, da je ostal njegov lik na ravni poobčutenega epigonstva. Najboljša stvaritev mariborske uprizoritve je bila Liza z Elviro Kraljevo. S svojo zadržano, psihološko fino povdarjeuo igro je visoko nadkriljevala ostale in ustvarila lik velikega formata. Primerno dostojanstvmost v glasu in kretnji je pokazal g. Oorinšek kot Karenin. Izvrstno epizodo je zaigral g. |. Kovič kot Petrovič Aleksandrov. Maša Branke ftasbergerjeve je bila malce neizrazita in nekoliko preseiitimentalna. Slabotna stran uprizoritve je bila pomanjkanje ruskega duha, ruske barve. Prizori v salonih so se odigrali nialoineščansko-brezkrvno, in vendar moremo dandanes črpati poznanje ruskih ženskih nravi in^temperamenta, ki se sprošča v izmeničnih eksplozijah zanosa in obupa, ne sanic iz ruske književnosti. marveč tudi iz očivida. Prizor pred preiskovalnim sodnikom ni ustrezal, ker je zašel v ti-piko ljudske burke. Tolstojev preiskovalni sodnik Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Bares, IM LICHTE DER E\VI(5KEIT. Aiisge\vahl-te Hirtenworte, 1'redigten, Ansprachen und Briefe. 221 sir. nevez. 10 din. — Berdiaje\v. VON DER W|)RI)E DES CHRISTENTUMS UND DER UN-MTRDE DUR CI1RISTEN. 81 sir. nevez 3(i din. — Berdiajevv. CHHlSTENTUM UND KLASSENKAMPF OS str. nevoz. ."G din. — Berdiajev, WAHRHEIT UND LOGE DliS K0MMUNI8MUS. Mil einem An-liang — Der Mensch und die Technik. 135 sir. nevez. 60 din. - Ehrhard, URKIRCHE UND FRC KATH0LI2I8MU« 828 str. vez. 76 din. - Gross, 1NNERLIXHER KATHOLIZISMUS. Ein Zyklus ro-ligioser Vortriige. 222 str. vez. 45 din. — Schnei-dor. BILDUNGSKRAFTE IM KATHOLIZISMUS DER \VELT. soit dem linde des Krieges. 104 sir. vez. 115 a moramo zabeležiti še to, da nam je bilo svojčas duhovno osredje Tylovih in Klicperovih del ne-jirimerno bližje, bolj domače, nego nam je kul-itirna vsebina današnjih čeških avtorjev, kar je znamenje, kako zelo so se naše družbene in kulturne uredbe oddaljile od srednjeevropskih družbenih norm in vrednot, odkar živimo v novi državi. Zorka je predstavnica pravih ženskih čednosti, ki si brez. pudra in šminke, samo s tistim srcem, in tako mimogrede — s precejšnjo žensko odrezanosljo, najde pot do srca nekoliko že po-starnega sanica, živečega po razočaranjih v ljubezni samo še medicinski vedi. Njen miaproluk je gospa Krištofova, gospa s šminko in toaletami in so z avtom po vrhu, ki pa oslane vzlic vsej tej modni šari. ali bolje vprav zaradi njih, še dalje na cedilu. Tedaj prav jioučen in jničen zgled za naša dekleta. Besedni humor dela se izživlja prav za prav samo v besednih spopadih obeh tekmic. Oslali smeh je brez posebne invencije izjiosojen iz rekvizitnlco tradic. burke. Čudež »inimanitete«, ki ga tudi v tej veseloigri ne manjka, se razodene nad zapitim dolgoprstnežem Srakarjem, ki ga pri-marijevo človeianstvo spravi na pota poštenja. Delo je zrežiral J. Borko v okviru tradicijo-rutine veseloigre. Sam je vrhutega igral junaka priniarija Maha. ki je druga njegova večja vloga na našem odru. Ze lani smo bili opazili, da je g. Burko igralec, ki ne more in ne more iz svoje Adamove kože, ki jo nosimo vsi ljudje, razen gledaliških igralcev, samo |io euo. Njegov jionovni nastop nas je v tem samo potrdil. V mimiki in kretnjah g. Borko še nekako sledi predpisanemu besedilu, v govoru pa streže občinstvu samo kot nonšalaiiten kraniljač, ki se opaja ob vrednotah lastnega organa, ne da bi se z drainatskim izrazom bližal poverjeni inii vlogi. (i. Borko je še novinec, in ne dvomimo, da bo .sčasoma zatrl te motnje, ki temelje, kot se zdi, v nemajhni meri na zmotni predstavi igralčeve izrazitosti. Izredno dobro se je izkazala gdč. Razbergerjeva v vlogi naivne Zorke. Enako je tudi zelo ugajala gdč. Starčeva kot gospa Krištofova. Omeniti je še g. Pavla Koviča kot Gobo. g. Verdonika kot dr. Kavko iu g. Košiča kot Srakarja. —o. Naznanila Liubljana 1 Dekliški krožek prosvete Ljubi jana-meito prl-(no z rednimi sestanki v četrtek ob H v no,-liti po slopju Vzajemne »avaiovalnico. Novinko in članice vabljene! 1 Nočno službo imajo lekarne: tur. Bakarčič, Sv. Jakobu Irg 0; nir. Kamor, Miklošičeva cesta 'JO, in mr. Garlus, Moste. Cerhveni vestnih Duhovne vaje za dekleta bodo v Domu novice Mogočne v Licha-i •htirnov.ein '.avodn od 17. do 21. oklobra t. 1. Pruetek prvi dnu ob 6 z.večer, sklop -zadnji dan zjutraj. Oskrbnin« ion Din. Plavite so na predflloJiiiStvo i.ichtenthurnovoga zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8. (fuU^nikr (gledališče DRAMA - Začetek oh 20. Sreda, lt. oktobra: Florcnthiski slamnik. 1!ed Sreda. Četrtek, 15. oktobra: "Konjeniška patroht" Premiorski ■rboniiia.' Petek, Iti. oktobra on 15: tPrva legij«' 'lijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din. OPERA - Začetek oh 20. Sreda, 14. oktobra; Zaprto (Gostovanje v Celju: Mn- damo Butterfly); C&trtck, 15. oklobra: «Popcrcta. *Ttod Četrtek. Polok, Iti. oklobra: Zaprto (generalka). MmiSutESke |leiiatišie Sreda, 14. oktobra: Zaprto. Četrtek, 15. oktobra ob 30: Prva legija«. Red C. Poluk, Hi oklobra: Zaprto. Sobota, 17. oklobra ob 20: «Pohujšanje v dolini šent-florjanskU. Hod A. CELJSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 14. oktobra, ob 2(1 gostovanje ljubljanske opore: tMadame UutleiHi/«. Poizvedovanja Najden pes. Prod škofijo je nekdo izpulili majhnega psu fok»terIoni. I,ustnik ga dohi mod 12 tn ,'! popoldn« pri čuvaju koles pred splošno bolnišnico. Majhna denarniea z manjšo vsoto« denarja in verižico jo litin najdena tla Pogačurjovom trgu prod trgovino Ažnutu. Dobi so v upravi Slovenca«. Radio Programi Radio Ljubljana i Sreda, li. oklobra: 12.00 Kmečka poselit, kmečki ples (ploščo) — 12.45 Vreme, porodila — 13.00 ( as, spored, obvostilu — KI. 15 Vso mogočo, kur kdo hoče (ploščo |M) željah) — 14.i«i Vreme, bor/.a — Ht.iNI Mladinska uril: Polajnarje! Lojzek išče srečo (zvočni prizor) — izvajajo člani radijske igralsko družino, votli g. A. (tnklovrr — 1M0 Pravno predavanje: Hodno pravo g. Valentin Hidovce, sodnik) — lll.on Cius, vreme, porodila, »porod, obvestila — 10.IMI Nhc ura i Mesečni kulturni pn«lod (b. nelgrada) - 10.50 Šuhovski kotiček (g. ptor Anton Hajeo) -JI.IKI Konourt »knndinavsko glasl>o. Dirigira kot gop.1 Jons So.hr/idor-, Kopenhagou — 21.30 NaiiKlue pesmi poj«, kvnrlel Funljo na vnsi — 42.00 Chs, vreme poročilu, siKiied — 22.15 Moderna plesna glasba (ploAčc). Drugi programi i Sreda, li oktobra. Delt/rud 1: 10.50 Itndllski ork — 20.30 M uiuorističui časopis — 21.311 Pitane ploščo 22.20 lloelhovnov trio za llavto — Iteh/iad II: 20.00 Z nemškimi časnikarji po .Ingoshiviji (KulutKlžič) -v.nnreb. JU.,10 Prenos iz I.JublJnno 22.20 Plesna glu.s bn. - Dunaj: 1*1.25 Sntnt Saensova opera Snmson in llalila - 22 20 Slagerji - J.45 Stari Ili.nnJ. - Hudim pešta: IS 10 Salonski orki-lor 20.30 Mn.1,1,-trske na . rodno — 20.50 Klavir — 22.30 Plošče. - Trst Milan: ' Speit SK Ilirija in SK Ljubljana Stališče odbora SK Ilirijo. V zvezi z notranjimi nesoglasji v SK Ljubljani se širijo go\orice, da hoče SK Ilirija 7.0|>i't ustanoviti nogometno sekcijo, v katero naj hi vstopili predvseul igralci in člani, ki so nezadovoljni z razmerami v SK Ljubljani. Upravni odbor je sklenil objaviti, da za take govorice ni dal nobenega jtovoda ter podaja članstvu in športni javnosti mi slednje -pojasnilo: Razpust nogometne sekcije SK Ilirije so povzročile spomladi po eni »trani znane nešportno razmere, lokalne in sjilošne, pod katerimi se nogomet vedno bolj oddaljuje od šjiortne ideje; v tem I>ogledu je posebno prizadela nogomet SK Ilirije uvedba profesionnlizina na zimski skupščini JNSa, ukinitev državne lige, potom ko 8e je Ilirija zanjo kvalificirala na zelenem polju ter s tem v zvezi zopetna |x>polna podreditev kluba sovražnemu L,Nl'u. Po drugi strani so privedle do razpusta izgubit igrišča in finančne težkoče, zaradi katerih klub enostavno ne bi več mogel nositi vsakoletne visoke pasivnosti nogometne sekcije brez nevarnosti, da propade ves klub in vse njegovo š[iortne naprave. Seveda so doprinesle k temu svoj delež tudi pretirane takse na športne prireditve, ki zadržujejo sploh ves razvoj našega športa. Z ustanovitvijo posebnega nogometnega kluba. SK Ljubljane, se je našel relativno jiovoljen način za ločitev nogometne sekcije od kluba. Zato je SK Ilirija moralno in materijalno podpirala ustanovitev SK Ljubljane kolikor je le mogla ter pomagala, da je novi klub lahko takoj začel s smo-trenim delovanjem in da je dosegel mesto med vodilnimi klubi v državi. Upravni odbor SK Ilirije je želel, da postane novi klub resnično močan ro-prezentant Ljubljane, v katerem bo mesta za vse jiristaše kvalitetnega nogometa in ki bo sposoben privesti naš nogometni šport preko sedanjih težkih časov in prilik do srečnejših dni. Zraven naj bi se z ustanovitvijo SK Ljubljane končno izločilo I. kongres zimskošportnih delavcev v kraljevini Jugoslaviji Dne 25. oktobra t. 1. priredi Jugoslovanska zimskošportna zveza odn. njen kongresni odbor 1. kongres zimskošportnih delavcev v kraljevini Jugoslaviji. Namen lega kongresa je poiskati in določiti smernice, po katerih naj se sjiopolni delo za razvoj našega športa, izboljša orgatiizaoija v našem športu, spopolni tehnični ustroj, pritegne mladina v naše vrste, zbudi za naše delo zanimanje, uredi šjiortno udejstvoVanje, preustroji in s|)opolni delo v nnši krovni organizaciji JZSSZe. Vse to v cilju, da naše športnike, zlasti pa našo mladino tesnejše povežmno s svojimi organizacijami in ustvarimo v njih športni duh, ki naj zlasti našo mladino s športom ne samo telesno, temveč tudi duševno spopolni, da se bo zavedala svojih bodočih nalog in se z vso življenjsko silo pri-pravljala nanje.. .. Referati za ta kongres, ki so jih poslale posamezne organizacije in |>osaiiiuzniki, so zelo obširni in bogati. Objavili bomo glavne, t. j. skupne referate, ki jih bodo podali na informativnem se-slanku posebni referenti. —• Za danes naslednji referat: Zakaj opazujemo že nekaj let sem nenaravni razvoj v smuškeiu športu, da pada število tekmovalcev, predvsem v klasični panogi — dočim narašča število neorganiziranih smučarjev? — Statistični razvoj sniučarstva. Iz referatov, katerih smo prejeli 25, posnemam sledeče smernice, da bom v glavnem povedal željo vseh, vsaj v glavnih smernicah. Poročilo, ki vam ga podani tu, jd bolj kratko, ker raztegniti in ga pripravili nameravamo za kongres športnih delavcev. Večina sodelavcev, ki so poslali referate, je za to, da se tekmovalni smuški šport dvigne v splošno. Dvigniti se mora ne samo pri Zvezi kot taki, ampak med narodom, pri klubih na deželi. Začeti moramo z mladino. Krivde nazadovanja klasične kombinacije so: 1. Ker nova stvar bolj vleče kol stara (tu je mišljena alpska kombinacija). 2. Ker se že davno ni tekmovalo v razredih in tako sporedilo tekmovalcev v prvi, drugi ali tretji razred. 3. Ker niso bili razpisi tekem objavljeni tako, da bi se upal tudi šibkejši član kluba na Start. 4. Ker zahteva tek dolgega in sistematičnega treninga, za kar rabimo dosti volje, moči in denarja. Angleško in češko sukno v nojmodernejiih vzorcih ter tirolski loden 3a obleke in Oubevius plošče nudi po uf/odnih cenah tnrdka franjo fflajer Maribor, Glavni trg 9 davna safjvala Podpisanima Milošu in Zdenku Levičnik, posestnikoma v Kamniku, Graben 12, je 13. septembra 1936 požar uničil gospodarsko poslopje. Zavarovalnica »JUGOSLAVIJA« je takoj odredila cenitev, ki jo je izvršila v najino največio zadovoljnosl. Zato si štejeva v prijetno dolžnost, da se tej domači družbi javno zahvaliva, ter jo toplo priporočava. Kamnik, 3. oktobra 1936. Miloš Levičnik, Zdenko Levičnik 17.15 Ploščo - 20.40 Orgle - 21.20 Vojaška goilha — 22.311 Plesna glasba. - llim-lluri: 20.411 Prenos iz 1'n-leinia — 2U0 Violina - 92.80 Plesna glasim Prana! 20.05 Cešku filharmonija — I uršaru: 21,'ull Simfonični konoert — 21.30 Zbor - 22.30 Oikosl nilni koncert -23.00 Plesne plove. I'*« Armčiju.- 2tl.li t'ru mlade generacije. Herltv: 20.45 Klnvlr - 21.uo Vojnškn godba. — Kiinitjsberii-llamburu.- 20.45 Orkester iu so-listi. — tipsko: 21.no Mandolino Kiielu: 20.45 Leon llardtova simfonija. Monakoeo: '.v 15 Jaz* — 2M0 KI; vir. Shassbotirti: 2U.3" \V. or dii>inj«!dh daloljov. medkluhske borbe, zaradi katerih sla tako zelo trpela ugled in kvaliteta celokupnega slovenskega športa, iste cilje so imeli v očeh ostali ustanovitelji novega kluba. Tudi sedanji vodje SK Ljubljane se gotovo zavedajo nalog, zaradi katerih jo bil klub ustanovljen ter bodo pač napravili vse potrebno za konsolidacijo svojih vrst in proti temu, da bi se odbil del članstva. SAMO Š&di BONBON ZAVIT V PAPIR Z NAPISOM UNION JE ORIGINAL. VSE OSTALO ODKLONI, KEH JE PONAREJENO. Razmere, ki so |>ovzročile razpust nogomelne sekcije SK Ilirije in ustanovitev SK Ljubljane, se do danes niso spremenile in se v dolgeduem času predvidoma ne bodo spremenile. Zato za SK Ilirijo absolutno ni razlogov,'da bi znova ustanovila nogometno sekcijo. Nasprotno, upravni odbor stoji na stališču klubovega februarskega občnega zbora, da nogomet v svoji sedanji obliki negativno vpliva na ostale, idealne športne jianogo v klubu. Poleg tega mora uju-avni odbor tudi zastaviti svo svojo delavnost za sanacijo klubovega gospodarskega stanja, le-to pa zahteva zmanjšanje izdatkov na vsej črti. — Upravni odbor SK Ilirije. 5. Ker so li treningi suhoparni (v očeh tekmovalca in gledalca) osamljeni, in neobčudovaui od občinstva, kar vzame mlademu tekmovalni voljo. 6. Ker jc alpska kombinacija združena za trening tekmovalca 7. manjšini naporom in časom nego klasična. 7. Ker je aljiska kombinacija bolj povezana z občinstvom tako pri treningih kol pri tekmah, kar pripomore do hitrejšega in boljšega rezultata (psihični moment). 8. Ker daje naš alpski teren več naravne podlage za boljši, hitrejši in večji razvoj alpske kombinacije kot pa klasične panoge, predvsem tek. 9. Ker nismo pravočasno skrbeli za mladino in si s tem zagotovili tekmovalni naraščaj. 10. Ker niso imeli tekmovalci pravilnega treninga. 11. Ker smo prehitro začeli tekmovanje za nas na prevelikih skakalnicah. 12. Ker so povečini nnši klubi delo v ti»ni jirav-cir sami zanemarili. 13. Ker niso pravilno tolmačili zveznih (Joločil in pravilnikov. 14. Ker ni današnja družba pravilno športno vzgojena. 15. Ker so marsikatera tekmovanja preslabo pripravljena, organizirana. Vsa ta vprašanja — zakaj — in naštel bi jih iz dobljenih referatov še nekaj, vam dokazujejo, da je projiotrelmo napraviti v zvezi novn smernice, da dvignemo delo, ki smo ga započeli. Poglejmo malo nazaj v zvoziti razvoj, v razvoj sniučarstva, in videli bomo, da gre zvezino tehnično delo še nekam pravilno pot. Prehitela nas jo tehnika in 8 leni alpska kombinacija. Prve smu-ške tekme so bile prirejene po športni zvezi Ljubljana v Bohinju. Takrat je bilo 14 tekmovalcov-začetnikov. Takratne tekme so služile veliki pro-pagandi za smuški šport in potreba je bila, da se je ustanovila samostojna zimsko-športna zveza. Za jirvega trenerja smo dobili Norvežana inženjerja Hanssena, in od te dobe, če jo smemo tako imenovati. smemo pripiaovati siiiuškenin športu napredek. Prva zimska olimpijada, ki je bila v SI. Mo-ritzu, letošnja IV. v Ga-1'a, ji? termometer za naš napredek iu za naše bodočo dolo. Slučajni talenti, ki jih imamo med našimi tekmovalci, nam dajo mislili za bodoče, da ohranimo njih zmožnosti in razširimo to ne samo v eni, temveč tudi v vseli ostalih panogah zimskega Si>orta. ★ SK Ilirija (lahkoalhlsUa sekcija). DrovS ob ix>l 10 jo v klubski sobi v kavarni Bvro-pu vafccn f-l-a,Tiski 8o*tanek, ol>vtv.on v.\\ vso MMiiorje Im juuior.j« l»roz iy,.joiii(j. — V nedeljo imamo mitUiff z Maratonom, zato pridite to&no in brezpogojno vsi. Načelnik. manc mm fapetnlSlvo naznanja, da se je preselil v svoje lastne novo urejene prostore na Sv. Petra cesto $t. 1? Za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, ki jih bo tudi v naprej točno in solidno izvrševal, bo do nadaljnega sprejemal knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. Vsaka dama in vsak sospoo želi, da so rokavice lepe, čiste in mehke Nošene rokavice, ki jih doslej nismo mogli čistiti doma, pere v tem trenutku idealno ČUdCŽflO sredstvo za pranje brez luga in mila - TEXIL stvari itd. Barva, voljnost in mehkoba občutljivih predmetov ostanejo nespremenjene ie takisto posebno pripraven za pranje in čiščenje volnenih, svilenih Pere tudi v najtrši vodi. Dobiva se povsod. Originalni zavitek Din 2.50 Glavna prodaja za Jugoslavijo : Hinko Mayer in drug, Zagreb. Tinček in Tonček v Atlantidi I8t. Skrivnostni naočniki Tinček si je med naočniki izbral največje in si jih nataknil i nos. »No, kaj vidiš?« ga je radovedno vprašal Tonček. »Oglej si najprej onole steno brez naočnikov!« je rekel Tinček pokazal s prstom steno, pred katero sta stala. Tonček je uprl oči v steno in jo začel napeto motriti. Videl pa prav nič drugega kot prazno steno ... Nič ne vidim, je razočarano povedal Tinčku. »Seveda ne vidiš brez naočnikov!« je rekel Tinček in mu na- PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica št. 5. Gospodinje — Obrtniki Popolna odprodaja posode, orodja, štedilnikov i. t. d lz skladišča po zelo nizkih cenah pri Stanko FlorjanM. ieleznlna, Resljeva 3 — nasproti Medlč-Zanlcl (Vbod skozi dvorišče) VlNA za vse prilike naročite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Kopalno peč In pohištvo iz trdega lesa prodam. - Ftlgnerjeva ulica 8/1, levo. (1) SOBE Gospod išče opremlj. sobo s hrano ali brez. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Penzijonist« št. 15265. (s GRDE ftUKE ZN0JNICE - ZAJEDALCI od slabo izbranega pudra Popolnoma nova vrsta pudra, ki "NE TVORI GRUDIC'' Dr. M. Catrin od medicinske fakultete v Parizu pravi: »Pudri, ki imajo dosti škroba, se vlezejo v znojnice in se tam zabubijo, zaradi česar se znojnice povečalo Pudri, ki vsebujejo kakor kaša male grudice, dražijo nežne kožne znojnice ter povzročajo zama-šenje in zajedalce. Najčiščejši veterni puder, ki vsebuje smetanovo peno. pa ima v resnici okrepčine in polepševalne učinke na kožo.« »Na zraku prevetreni« puder se proizvaja po novem presenetljivem načinu, po katerem pride v puder samo to. kar lahko plava v zraku. Po tem načinu se dela puder Tokalon. To je tudi vzrok, da puder Tokalon ne more vsebovati sestavin, ki bi se lahko strnile ali zlepile v grudice in kepe ter dražile znojnice Zato se puder Tokalon razprostre tako gladko in enakomerno, pokrivajoč kožo z ne-vidljivo tančico lepote. Puder Tokalon je poleg tega na patentiran način kombiniran s smetanovo peno. Zaradi tega se lahko tudi 8 ur obdrži na koži. Tudi v najboli soparnem lokalu ni Vašemu licu potrebno »po-lepšanje«. O koncu dolgega plesnega večera bo Vaša polt še vedno sveža in bre7 bleska. Poizkusite še danes škatlico pudra Tokalona — »na zraku prevetrenega« pudra To ie nekaj popolnoma novega in neobičajnega. Ce ne boste zadovoljni z rezultati, se Vam denar vrne. Galopne in kasaške dirk« priredi Kolo jahačev v zvezi z Jezdnim odsekom Ljubljanskega Sokola dne 18 oktobra na vojaškem vež-balištu, f užine pri Ljubljani, — Zadetek ob 14. uri. + Naznanjamo žalostno vest, da je po kratki, mukepolni bolezni nenadoma umrla naša ljubljena hčerka, sestra in teta LEA HAFNER Pogreb blagopokojne je bil 12. t. m. v Zagrebu. — Maša za-dušnica se bo brala v petek, 16. t. m. v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Ljubljana, dne 13. oktobra 1936. ŽALUJOČI SVOJCI. Alja Rahmanova: . .Uu. 79 Tovarna novega človeka Roman. MAItUSJA SE JE ZASTRUPILA • Mesec je priplaval izza oblakov, ljubi mladi mesec... Marusja leži zastrupljena v čakalnici na kliniki. Marusji je ugajal pred nedavnim časom brhek, mlad mož s pološčenimi brki. Vanja mu je bilo ime in bil je monter, vendar po duši Francoz — imenovali so ga inženir »Jean*. In vedno znova ji je razlagal: Strašno filistrelvo, če za prazen nič ostaneš devica. Našla sta se, ljubila sta se, a kmalu mu ni bila volji; dognal je, da je perilo pri Lalji lepše. Nesrečni Marusji pa je rekel kot gentleman: Strašno filistrstvo, če takoj misliš na poroko Natančno čez štirinajst dni je pustil Marusjo, zato ker so njeni čevlji bili slabše vrste. Za čevlje potrebuješ mnogo denarja, a ona ga je imela le malo; zato si je kupila za pet kopejk strupa. Končano je življenje kratko, izpila je kupo smrti; Marusja leži v grobu, z rdečo ruto na glavi. Oster veter je potegnil in paralelno k temu se je vršilo v jačejki1 o tem predavanje. Ko je tovariš Vladimirov pesem do konca prebral, je skomizgnil z rameni: »To je vendar znana pesem Majakovskega, ki smeši malomeščanstvol« »Ne, ne, to nikakor ni tako preprosto!« je ugovarjala tovariš Mironova. — »V tej pesmi je položaj sovjetske žene prikazan v zelo nevarni luči. Poglejte, prosim, to vrstico: najprej pravi, da je malomeščanslvo, in potem, ko je dosegel svoj cilj, gre mirno k drugi, ki ima lepše perilo in čevlje, in jo odpravi z besedami... da, s prav istimi besedami, katere mi je takrat rekel moj, zaradi česar... zaradi česar... no da, saj veste, zakaj sem takrat prišla v kaznilnico.« Povesila je glavo; spomin na njen zločin jo ,je moral zelo vznemiriti. Čez nekaj časa je zopet dvignila glavo: »Šele potem, ko sem postala komunistka, sem spoznala, kakšen zločin sem napravila, potem šele sem razumela, da je ljubezen svobodna, da nimam nobene pravice, zahtevati od njega večne ljubezni. Ljubezni v tem meščanskem pomenu za komunista sploh ne sme 1 Strankina celica. biti, temveč le tovarištvo. Toda žal, za to moramo ljudi šele vzgojiti! Poglejte si tukaj, kako so okuženi s to meščansko šaro! Le berite!« Tovariš Vladimirov je začel sedaj brati na drugi strani; bila je tako zamazana, da je le s težavo razbral že itak težko čitljive črke: Dvignimo se s svojimi srci, potrkajmo na nebo, in z grenkimi solzami bomo omehčali Kristusa. Naj Stvarnik nas vse pouči, kako z njegovim dubom ozdravimo si duše! Mnogo krivic nam pošilja, o Pastir, ta svet; Zato pošlji varstva nam slabotnim! Obrnite se vsi na Kristusa, Rešenika. On nikogar ne odklanja, sprejema prošnje, dviga padle ... V tem tonu je šlo dalje. Tovariš Vladimirov je obledel. Tu je bil sedaj Kristus, zoper katerega se je boril. Iztegnil je svojo roko proti njemu! Tovariš Vladimirov je pričel brati neko drugo pesem: Kako dolgo trajajo ure, v katerih ne vidim Kristusa. Vse cvetlice so brez barve, poln žalosti je vsak kraj... Divje je listal dalje, dokler ni prišel do neke vrste katekizma: a S s «S - g o ft 1.8 S. C X » 2 « 2 a i a a <0 Hi 22 b - -H S (0 a qq £ C O » rt SfiŠf ® B ]Ts"8 2 0 N » S J* B z tti Q n« i! * (D B * (u a C tt B "M O «11 ČJ W Nič Za »Jugoslovansko tiskarno« » Ljubljani Karel čet. Izdajatelj Ivan tiakovcc. Urednik: Vikini Ceoeic,