Izhaja ruk dan (jutra} rarvea r ponedeljkih in dnevih po prašnikih. — Posamezna Številka Din 1'—* na 16 straneh Din 2'—• mesečna naročnina Din 20'—, aa tujin« Din 30’—. Uredništvo T Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-7L Jugoslovan St. 129 Ljubljana, četrtek, dne 30. oktobra 1930 Rokoplaov ne rriiim«. —* Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava Giornale d’Italia« proti Franciji. >Giornale d'Italia« se čudi, kako se je mogel ta Mussolinijev govor smatrati kot borben po vsem onem, kar je Mussol ni povedal v svojih govorih v Livornu, Firen-zah in Milanu. Ves francoski tisk jc vstal proti temu Mussolinijevemu govoru in je ta enodušnost po mnenju rimskega IMa zelo čudna in simptomatična, ker vse kaže, da se je morala pojaviti po neki določeni naredbi. Mussolinijev govor je bilo treba postaviti v slabo luč. List sklepa, da je to enodušnost francoskega tiska, ki je sicer v svojem prepričanju zelo razdvojen, povzročil Mussolini, torej je tudi to njegova zasluga. Kot vedno tako pada »Giornale d’Italia« tudi sedaj v kontradikcijo. List naglasa, da skuša francoski tisk prikazati Italijo kot državo, ki hoče vojno in ki je nevarna za evropski mir. Že čestokrat so se izrekle trditve, da je Italija opasna, agresivna, toda pri tem se je vedno pozabljalo, da se Francija oborožuje, pravi list, sklepa zveze in izziva Italijo, ki se mora pripraviti na obrambo, ker je jasno, da skušajo vsi Italijo upropastiti. Italija nima nič proti temu, da se Francija oborožuje, toda dopustiti ne more, da to oboroževanje prikriva in spravlja v zvezo z načrti italijanske politike. Stališče »Daily Heralda«. Proti koncu napada »Giornale d’Italia« glasilo vladne stranke Velike Britanije >Daily Herald«, ker trdi, da livropa ne bo krenila po opasni poti, po kateri je zašla Italija in da se bodo vedno bolj in z vedno večjo silo uničevale razne avanturistične in vojaške zveze. Odgovarjajoč na to trditev opozarja »Giornale d’ Italia«, da je Francija sklenila takšne zveze že leta 1921. Z ozirom na »Daily Ileraldovo« beležko, da je Mussolini v svojem govoru ponudil zvezo Nemčiji, obljubljajoč ji revizijo mirovne pogodbe, opozarja' rimski list, da je prav takšen predlog stavil Nemčiji z zvezo s Francijo francoski novinar Hervš. To opravičilo pa je smešno, kajti vsakdo ve, da je Hervč postopal tako povsem po svojem lastnem preud rku in na svojo lastno odgovornost, med tem ko je Mussolini odgovorni voditelj fašistovske Italije. Zaključujoč svoj polemični članek pravi »Giornale d’ Italia«: »Teorije in nasveti teh pacifistov imajo samo eno razlago, namreč to, da hoče Francija Italijo upropastiti v imenu miru. To je oni demokratski mir, ki dovoljuje, da se ena država oborožuje do zob, a da se druge zadovoljijo s tem, da jo gledajo in se ji divijo. »Velika vojna med dvema svetovoma le v mejah Italije«. Milan, 29. oktobra, n. »Popolo d’Italiai napada evropski tisk, češ da noče razumeti jasne izjave Mussolinija, in trdi, da so razlage francoskega in britanskega tiska netočne, ker Mussolini, govoreč o dveh svetovih in o pofašistenju Evrope kot tudi o onemogli slabosti, v kateri se bo znašla Evropa leta 1950, ko bo Italija mlada država, polna poleta in pomladi, ni napovedal vojne demokratsko-liberalnemu svetu, nego je, govoreč o teh dveh svetovih, mislil samo na situacijo v Italiji, kjer mora fašizem iztrebiti svojo nasprotnike. Potem- takem velika vojna med dvema svetovoma, v kateri mora fašizem zmagati in se pokazati leta 1950 kot mlada sila napram upropaščeni stari Evropi, bo izvedena ne na področju Evrope, nego le v mejah italijanskega polotoka. Trst, 29. oktobra. »Popolo di Trieste« je priobčil poročilo iz Rima, v katerem trdi, da se na najvišjih mestih v inozemstvu nadejajo, da bodo razvoju italijanske politike v Podonavju in na Balkanu zastavili pot nekateri dogodki sami. Francoski listi, pravi list, napovedujejo tele dogodke: smrt kralja Zoguja v Albaniji, slovansko agitacijo na tržaškem ozemlju in pret-nja Male antante, da blokira Madjarsko v slučaju inadjarske restavracije. Različni odmevi v Nemčiji. Berlin, 29. oktobra. AA. Zadnji govor predsednika italijanske vlade g. Mussolinija je zbudil v Nemčiji pravcato senzacijo. Listi obširno komentirajo ta govor. Med- tem ko vidi tisk desnico v Mussolinijevem govoru razlog za izpremembo nemške zunanje politike, pa zmerni liberalni listi energično odbijajo var' a misel o tem. »Germania« piše: Mi siuo že rekli, da imajo manifestacije navdušenja v Italiji o priliki zmage pri nemških volitvah tiste stranke, ki je neprijateljsko razpoložena nasproti ustavi, vrednost dejanja, ki ni prijateljsko. Danes moramo to svojo ugo tovitev še podčrtati. »Berliner Tageblatt« piše v istem zrni-slu, češ da na bodočnost ne bo ugodno vplivalo fantastično stališče v fašistični Evropi. Vtisi v Ameriki Now York, 29. oktobra. 1. Z govorom gospoda Mussolinija se bavi precej tudi tisk Zedinjenih držav. List »New York Evening Post« piše, da govor g. Mussolinija nikakor ne bo pospešil francosko-italijanskega zbližanja. Mussolini čedalje bolj osvaja vlo- go, ki jo je prod vojno igral nemški cesar Vilhelm kot svetovni prvak v govoril). Neki drugi list je mnenja, da Italija žo z gospodarskega stališča, ni v stanju, da bi se vojskovala z uspehom proti kaki resni in veliki sili. Navdušenje na Madjarskem Budimpešta, 29. oktobra. 1. Revizionistični govor g. Mussolinija je madjarski tisk pozdravil z velikim navdušenjem. Listi konstatirajo, da je s tem govorom napravljen velik korak naproti reviziji mirovnih pogodb. Neki nacijonalistični list pravi, da ima madjarski narod samo občutek hvaležnosti, zaupanja in nade glede na ta Mussolinijev govor. Siloviti krik, ki je nastal po tem govoru v Franciji, more madjarski narod samo utrditi v čustvih prijateljstva do Italije. List se nadeja, da bodo resni državniki sprevideli, da je revizija mirovnih pogodb garancija za mir. Varnostne priprave Male antante proti Madjarski PopoBn sporazum vseh treh držav za energično preprečitev restavracijskih poskusov Vsako iznenadenje |e izlcijučeno Pariz, 29. oktobra. 1. Iz Ženeve je javil najprej list »Prager Abendzeitung« o sporazumu ministrov Male antante, ki jo bil dosežen na zadnjem zasedanju Društva narodov glede varnostnih ukrepov napram Madjarski. Kakor poroča list, bodo drž .ve Malo ant ite, če bi na Madjarskem poskušali izvesti restavracijo Habsburžanov, takoj zaprle svoje meje. Vlade teh držav bodo obvestile o svojih korakih Ženevo in zahtevale r>”jno sklicanje Društva naro dov na Lredno zasedanje zaradi kršitve mednarodnih obvezi osti, ki so predpisane z zakonom o detronizaciji Habsburžanov. Ce bi v Društvu narodov ne prišlo do že-ljenega edinstva, bodo države Male antan te prisiljene, da same uporabijo člen 15. pakta Društva narodov, k' jih pooblašča, da ukrenejo, kar smatrajo za primerno za obrambo svojih pravic in mednarodne pravičnosti. Dopisnik »Tempsa« v Pragi, ki objavlja t0A u vest’ • Prista.vlja: Informacija lista »Abendzeitung« je točna. Lahko še natančneje povem, da so narodi Male antante trdno odločeni, da v tem nezaželjenem slučaju napravijo gospodarski blok proti Madjarski, da prekinejo takoj diplomatične odnošaje z Budimpešto in da ustavijo ves železniški in trgovinski promet. O svoji odločitvi bodo obvestile Ženevo, velike sile in Španijo. Iznenadenj s te strani ne more biti. Volilni proglas avstrijskega Landbunda Landbundovci zahtevajo priključitev Avstrije k Nemčiji in volilno reformo - Nove zaplembe listov Dunaj, 29. oktobra, d. Kmečka zveza je danes na svoje volilce izdala obširen pro- glas, v katerem razvija svoj program. V tem programu Kmečka zveza osobito poudarja takojšnjo priključitev Avstrije Nemčiji, neposredno izenačenje avstrijskih zakonov z nemškimi, dalje nujno potrebo volilne reforme. Kmečka zveza zahteva zlasti odpravo takozvanih »vezanih list«. V nadaljnem zahteva kmečka zveza pravično rešitev socijalno-političnih vprašanj ter naposled depolitizacijo državne brambe, žan-darmerije in policije, poenostavljenje državnega upravnega aparata, ki naj se reducira na minimum. Kmečka zveza tudi zahteva, da se sedanji zvezni narodni svet spremeni v stanovsko zbornico. Dunaj, 29. oktobra, d. Levičarski listi danes opozarjajo na večje osebne spremembe v pravosodju Avstrijske republike. Po poročilih teh listov bo v prvi vrsti preme- ščen dunajski sodnik dr. Povalck, ki je sodil v procesu znanega dr. Str ifolle proti dunajski »Arboiterzoitung«. Premeščen odnosno vpokojen bo tudi državni pravilnik dr. Schwartz, ki je vodil omenjeno tiskovno pravdo. Dunaj, 29. oktobra, d. Danes so bili zaplenjeni trije protivladni listi, tako glasilo Kmečke zveze »Extra Blatt«, »Mittags-zeitung« in »Wiener Allgemeine Zeitmig«. Vsi listi so zadnje dni ostro napadali sedanjo zvezno vlgydo. . ftunaj, 29. oktobra, d. Danes je bila objavljena poloficijozna publikacija, ki navaja statistične podatke o indeksu raznih akcijskih papirjev, ki so padli v preteklem mesecu za 7-2n'>. Največji padec zaznamujejo akciie in papirii tiskarn, stavbnih družb, železniških podjetij, kovinskih podjetij in raznih rudnikov. Venizelos in grof Bethkn istočasno v Ankari Istočasnost je čisto slučajna, pravi Venizelos, in ne po želji Italije ANKAItA, 29. oktobra, n. Po včerajšnjem kosilu na čast grofu Bethlenu, katerega se je udeležil tuid Venizelos in kjer sta oba državnika poudarjala potrebo sodelovanja v svrho ohranitve miru na Balkanu, je vprašal zastopnik jugoslovanske dopisne službe grškega ministrskega predsednika Venizelosa, ali jo ros, kar so govori, da je Dalija želela, da prideta Venizelos in Beth-lon ob istem času v Ankaro, čeprav so je grška vlada hotela temu izogniti. Venizelos je nato odgovoril, da je ta istočasni grški in madjarski poset v Ankari popolnoma slučajen. Težka železniška nesreča v Franciji Ekspresni vlak skočil s tira - Osem mrtvih in 30 težko ranjenih Pariz, 29. oktobra, d. Ekspresni vlak, ki vozi med Ženevo in Bordeauxom, se je v prvih jutranjih urah kakih 1500 metrov od postaje Ligueux v pokrajini Dordogne iz do sedaj neznanih vzrokov iztiril. Katastrofa jo bila neizogibna in strašna. Po prvih vesteh, ki so dospele v Pariz, so bili 4 mrtvi, pozneje pa so javili, da so potegnili izpod ruševin 8 mrtvih in 30 težko ranjenih. Med mrtvimi so dva strojevodja in kurjač, med težko ranjenimi pa je tudi en sprevodnik vlaka. Ostale žrtve so^ potniki. Ekspresni vlak sta vozili dve težki lokomotivi, ki sta se iztirili tor se prevrnili. Podrobnosti o katastrofi še niso znane. Svečan sprejem zastopnika angleškega kralja v Abesiniji London, 29. oktobra. AA. Včeraj je prispel v Andis Abebo, glavno mesto Abesinije, vojvoda Uloucesterski. Pozdravil ga je osebno abesinski cesar Ras Tafari, ki je Čakal na posebni vlak v cakalnici postaje, sedeč na prenosljivem prestolu. Gloucesterskega vojvodo je pozdravilo na 400 milj dolgi poti preko francoske Somalije in Abesinije mnogo uradnikov in poglavarjev Pri sprejemu na postaji v Addis Abebi so biti prisotni dvorni uradniki v slikovitih uniformah, diplomati in druge odlične osebnost* Na peronu je igrala domača godba angleške in abesinske komade. Po ulicah, koder se je vozil Gloucesterski vojvoda do palače bivše cesarice, kjer bo bival, je stalo na tisoče vojakov. Angleški liberalci nezadovoljni z volilno reformo London, 29. oktobra, n. V liberalnih krogih vlada precejšnje nerazpolože,nje proti namera, vani reformi volilne pravice. Liberalci mislijo da bo vlada izvršila samo nekatere manjše iz-premembe na sedanji volilni pravici, sam volilni sistem pa da ostane neizpremenjen. Čeprav so liberalci z včerajšnjim prestolnim govorom _ doživeli veliko razočaranje, so vendar sklenili, da iz tega ne bodo izvajali posledic. Nov uspeh Briiningove vlade Berlin, 29 oktobra. AA. Zunanji politični odbor nemškega državnega zbora je odklonil vse resolucije nacionalistov, narodnih socijalistov in komunistov, ki zahtevajo odklonitev Voungove-ga načrta in ustavitev vseh plačil. Odbor je spredel resolucijo, ki jo je predlagala gospodarska stranka, naj vlada izda »modro knjigo«, kjer naj bi bila označena vsa reparacijska plačila v denarju in blagu, ki jih je dala nemška država od premirja. Odklonitev radikalnih resolucij pomen ja drugi veliki uspeh za Brtiningovo vlado in za takega ga smatra tudi zmerno časopisi* Heiimvehrovski obhod po Dunaju Dunaj, 29. oktobra, n. Dunajski heimvvehri so ostali pri svoji odločitvi, da pri rede 2. novembra obhod po Dunaju. Obhoda se baje udeleže tudi druge meščanske korporacije. Slovensko in jaigo- So nekateri preveliki gorečneži, ki bi hoteli kar na silo skonstruirati med jugoslovanstvom in slovenstvom neko nasprotje, kakor da pravilno pojmovanje jugoslovan-fcke misli izključuje slovenstvo. A še dalje gredo ti napačni raz.lagatelji jugoslovanske misli in pravijo, da je jugoslovanski misli v napoto tudi slovenski jezik. In da bi imeli ti njihovi nazori, ki pa so čisto napačni, več veljave, govore celo, da taku pojmuje jugoslovansko misel tudi vlada. To pa je čisto navadna izmišljotina, ki je v direktnem nasprotju s tem, kar izjavljajo člani vlade. Tako n. pr. je v Brčkem govoril zlasti obširno o razmerju med jugoslovanstvom na eni ter srbstvom, hrvatstvom in slovenstvom na drugi strani minister Nikola Preka in dejal med drugim: >Mi smo vzljubili jugoslovansko idejo, ki je sinteza našega hrvatstva, srbstva in slovenstva. Mi smo Jugoslovani, ker pripadamo ali hrvatske-mu ali srbskemu ali slovenskemu plemenu... To jugoslovanstvo je narodno, je naše. Oprijeli smo se te ideje in te zastave ter bomo korakali po tej poti, ne oziraje se na nekatero posameznike, ki jih je hvala Bogu malo, in ki se prizadevajo, da z raznimi strupi zastrupljajo razne sloje našega prebivalstva, da bi mu dokazali, da 6tno se odrekli hrvatstvu in narodu, da smo se odrekli tradiciji, ki je sveta Srbom, Hrvatom in Slovencem. Mi te naše svetinje vnašamo v naše jugoslovanstvo in to jugoslovanstvo ljubimo...« Ne morejo biti bolj jasne besede, kakor jih Je izrekel minister Preka in čas bi že bil, da bi se jih razni pregoreči ljudje zapomnili enkrat za vselej. Jugoslovanstvo je sinteza srbstva, hrvatstva in slovenstva in ker je sinteza, zato tudi ne more imeti tega namena, da uničuje dele, iz katerih obstoji. Srbstvo, hrvatstvo in slovenstvo so trije temelji, na katerih stoji jugoslovanska misel. Če pade eden teh temeljev, potem je v nevarnosti, da pade tudi jugoslovanska misel. A srbstvo, slovenstvo in hrvatstvo niso samo trije temelji, temveč tudi trije vrelci, iz katerih črpa jugoslovanska misel svojo moč. Ti vrelci so neizčrpljivi, kakor je neizčrpiljiva sila v narodu. Čim bolj močni so ti vrelci, čim bolj polni so, tem bolj močna in obsežnejša je tudi jugoslovanska misel, ki živi od teh vrelcev. Še več pomenijo hrvatstvo, srbstvo in slovenstvo za Jugoslovansko misel. To so trije zakladi, v katerih je zbrano vse to, kar so si priborili in priučili Slovenci, Srbi in Hrvati. Čim večje zaklade imajo vsakdo od njih, tem večji je tudi zaklad, ki ga dobi od njih jugoslovanska misel. Srbstvo, hrvatstvo in slovenstvo so trije horiconti, ki razširjajo jugoslovanski hori-cont do največje meje, da postaja tako velik, kakor ga zmorejo le veliki narodi. Potenciranje vseh sil do najvišje mere je jugoslovanstvo baš zato, ker je sinteza treh temeljev, treh vrelcev, treh zakladov, treh horicontov, ker je sinteza treh velikih sil, ki Izvirajo iz srbstva, hrvatstva in slovenstva. Zato je tudi naravno, da pravi minister Preka, da «e ne more noben Jugoslovan odreči srbstvu, hrvatstvu ali slovenstvu, ker valeči teh treh osnovnih elementov šele nastane jugoslovanstvo. V tradiciji je največja narodna eila, v tradiciji je šele izvir nacionalne zavesti in požrtvovalnosti in zato treba tradicijo gojiti. V srbstvu, hrvatstvu in slovenstvu pa je poče-tek in vsebina tradicije. Jugoslovanska ideja ima samo en glavni namen, da dvigne do najvišje možne vi-Sine Slovence, Srbe in Hrvate, zato pa bi bila v nasprotju s samo seboj, če bi uničevala to, kar je podlaga Slovencev, Hrvatov in Srbov. Hrvatstvo, srbstvo in slovenstvo to je osnova, jugoslovanstvo pa je izpopolnilo in dvig nacionalne misli Slovencev, Hrvatov in Srbov v širino in višino. Samo tako je treba razumeti jugoslovanstvo, ki donaša vsakomur večji razmah, ne pa zastoj ali celo pogin. Tri tradicije, toda le eno narodno čustvo vanje in le ena skupna volja — to je jugoslovanska misel, kakor jo je treba razumeti in kakor jo razume vsak, ki je dobre volje in ga ni gorečnost zavedla v napačno smer. Slovenstvo je tu in ga sploh ni mogoče utajiti, kakor je čisto brezupno početje onih, ki bi hoteli preprečiti, da vodi smer slovenstva edinole v jugoslovanstvo. Zveza treh mladih sil, da postanejo vsaka zase še močnejša, vsi skupaj pa ena sama še silnejša enota, to je jugoslovanstvo in samo tako je razumeti jugoslovansko misel Rešitev krize v preferenčnih tarifah za žitarice Obširna romunska spomenica agrarni Beograd, 29. oktobra. AA. Romunski narodni odbor mednarodne trgovske zbornice je poslal generalnemu tajništvu zbornice pismo z Manoilescoviin podpisom, v katerem opozarja generalno tajništvo na jako važna gospodarska vprašanja, ki so jih načele agrarne države jugovzhodne Evrope na konferencah v Bukarešti, Sinaji, Varšavi in Beogradu. Manoilescu predlaga v tem pismu, naj se odbor zbornice za Evropo zainteresira za ta vprašanja, pri čemer naj mu služi za podlago predlog, da se evropska gospodarska kriza mora ublažiti in celo do neke mere rešiti z izvajanjem režima preferenčnih tarif za evropske žitarice. Pri tej priliki je romunski narodni odbor zbornice dostavil mednarodni trgovski zbornici tudi besedilo resolucij, sprejetih na omenjenih konferencah v Bukarešti, Sinaji, Varšavi in Beo o sklepih nedavnih konferenc h držav gradu, da bi odbor za Evropo mogel za interesirati se za te štiri propozicije, o katerih se bo razpravljalo 17. januarja prihodnjega leta na gospodarski konferenci v Ženevi: 1. Gospodarsko sodelovanje med poljedelskimi državami v Evropi in izven Evrope, 2. ukinitev direktnih in indirektnih premij za izvoz poljskih pridelkov, 3. administrativni in veterinarski ukrepi v svrho olajšanja trgovine z živino in 4. preferenčni režim za evropske poljske pridelke. Po predlogu romunskega odbora zbornice je odbor za evropsko zbornico poslal vsem narodnim odborom predloge za konkretno rešitev zadanih problemov, na podlagi katerega predloga se potem izdela konkretni predlog za prihodnjo sejo tega sveta. Neurja in nalivi zadnjih dni so povzročili veliko škodo v raznih krajih Evr Berlin, 29. oktobra. AA. Iz vseh krajev Evrope prihajajo poročila o škodah, ki so jih povzročila huda neurja in nalivi. V Srednji Nemčiji je že nekaj dni divjalo viharno vreme, ki so ga spremljale številne poplave. Reke v Šleziji in na Saksonskem so močno narastle. V Berlinu je vihar povzročil veliko stvarno škodo. Tudi iz Češkoslovaške prihajajo poročila o viharjih in škodah. V višjih legah je zapadel visok sneg. V delih južno-vzhodne Francije so bili hudi snežni meteži, ki so deloma povzročili prekinitev prometa. Veliko škodo so viharji povzročili tudi v raznih pokra- jinah Turčije. V Galati pri Carigradu in v Smirni so poplave zahtevale večje število človeških žrtev. Varšava, 29. oktobra, n. Vsa Šlezija, tako poljska kot nemška, trpi od povodnji. Odra je napravila strahovite poplave. Čeprav je nehalo deževati, so nastala na mnogih krajih kar cela jezera, ki so široka mnogo kilometrov. Odpreti so morali zaščitne nasipe, ker je Begala voda do vrha. Pri nasipu pri Marklitzu se je nabralo 35,000.000 kub. metrov vode. Posledice povodnji so strašne. Organizira se hitra pomoč ljudem, ki so izročeni vodi, mrazu in gladu Obisk ministrov med liudstfvom Plevlje, 29. oktobra. 1. Davi ob 6. so kresnih ministri dr. Srskič, Trifunovič, Preka in dr. Švegelj iz Sarajeva proti Pie vij u. Povsod na potu je ljudstvo prisrčno pozdravljalo ministre. Ustavili so se med potom v Gorazdi, kjer jih je sprejelo veliko število meščanov. Pozdravil jih je predsednik občine. Za pozdrav se je zahvalil minister dr. Srskič, ki je pozval navzoče m^Sčane, naj Se na.prej skupno delajo za blagor tega kraja. Pri odhodu so bile prirejene živahne manifestacije Nj. Vel. kralju, kraljevskemu domu in ministrom. Ministri so se nekaj časa ustavili tudi v Čajni du, kjer so bili navdušeno pozdravljeni. Ob 12.30 so prispeli ministri v Plevlje. Tam so se ustavila pred poslopjem društva »Bratstvo«, kjer jih je pozdravil predsednik občine Zavičevič. Na pozdrav je odgovoril minister dr. Srskič. Nato so imeli ministri zbo-rovanje z ljudstvom v dvorani društva »Bratstvo«. Prisotni so bili zastopniki naroda iz okoliških srezov, v vsem okrog 200 delegatov. Konferenco je otvoril predsednik pl e vel jsl;e občine, ki je dejal, da je »rečen, ker ima priliko, da more pozdraviti Slane vlade. Govorili so še razni zastopniki ljudstva o potrebah in željah liud-stva. Odgovarjal je pravosodni minister dr. Srskič, ki se je dotaknil vseh sproženih vprašanj. Obljubil je, da se bodo vsa vprašanja obravnavala ter da se bo izraženim želiam, kolikor bo mogoče, ugodilo. Sestanek je bil končan ob 3. popoldne. Ob ool štiriH so se ministri udeležili kosila v hotelu »Lovčen«. Ob 4. popoldne so ministri nato odšli proti Beogradu. Pogreb žrtev katastrofe v Maybachu Pet in dvajset krst s trupli pones eksploatirajo dalje zadnje Saarbrucken, 29. oktobra, d. V žalni dvorani rudnika v Maybachu so se danes vršili obredi za pogreb žrtev zadnje velike rudniške katastrofe. Postavljenih je bilo 95 krst, ki so bile vse okrašene z venci. Med temi krstami je bilo na stran postavljenih 20 krst s trupli, ki jih niso mogli identificirati. Po končanih cerkvenih pogrebnih obredih so govorili škof iz Tryerja, generalni superintendant iz Koblenza, francoski delovni minister, predsednik vladne komisije, državni prometni minister, zastopnik pruske vlade in naposled zastopniki rudarskih organizacij. Sprevod žrtev je bil nad vse veličasten. Berlin, 29. oktobra. AA. Prusko ministrstvo je proglasilo sredo 29. t. m. dan pogreba žrtev rudniške katastrofe v Saarbriickenu za narodni rečencev v sprevodu - Komunisti nesreče v politične svrhe žatai dan. Med drugim so prepovedane vse plesne prireditve. Berlin, 29. oktobra. AA. Komunistične organizacije v Berlinu so napovedale stavke v znak protesta povodom velikih rudarskih katastrof, ki se zadnje čase dogajajo v Nemčji. Komunistične stavke se udeležujejo tudi rudarji iz Po-rohrja, katerih število znaša eno tretjino celokupnega števila stavkujočih. Berlin, 29. oktobra. AA. Francoski poslanik v Berlinu je danes posetil predsednika nemške republike Hindenburga in mu v imenu francoske vlade izrekel sožalje o priliki rudarske katastrofe v Alsdorfu. Pariz, 29. oktobra. AA. Briand in saarska komisija sta izmenjala sožalne brzojavke in zahvale v zvezi z rudniško katastrofo v Maybacliu. Bolgarska kr. dvojica v viharju na morju Parnik »Car Ferdinand« je bil prisiljen se zateči v Korint, a je pozneje mogel nadaljevati vožnjo Klin, 29. oktobra, n. O velikem viharju, ki je zatekel bolgarski parnik »Car Ferdinand«, na katerem sta se vozila iz Brindisi v Varno bolgarski kralj Boris in kraljica Ivana, dobivajo italijanska listi podrobne informacije. Ko je ladjo zatekel vihar, je bila prisiljena iskati zavetja v Korintu. Prvi čas so mislili na to, da bi se kraljevska dvojica z železnico odpeljala v Sofijo. Resneje, ko se.je morje pomirilo, so se premislili 1»r je parnik »Car Ferdinand« lahko nadaljeval svojo pot proti Carigradu. V Carigrad dospe parnik nocoj ali najkesneje jutri. Po vesteh iz Carigrada, bo Kemal paša osebno sprejel bolgarsko kraljevsko dvojioo. Iz Carigrada bo »Car Ferdinand« nadaljeval svojo pot v Varno, kamor dospe v petek ali v soboto zjutraj. Sofija, 29. oktobra. AA. Bolgarska agencija poroča, da so netočne vesti, da se vrne bolgar- ski kraljevski par v Sofijo v četrtek. Vlak s kraljevskim parom prispe v Sofijo v petek dopoldne, kar je definitivno določeni datum. Ljudstvo se pripravlja, da kraljevski par sprejme čim svečanejše. Ladja s kraljevskim parom bo priplula v Burgas, odtod pa bo poseben dvorski vlak prepeljal kraljevski par v Sofijo. Zato so izdani že vsi potrebni ukrepi pod osebnim vodstvom prometnega ministra Tajnova. Sofija je okrašena z bolgarskimi in mnogimi italijanskimi zastavami ter nudi svečan izgled. V trenutku, ko bi kraljevski vlak voail v postajo, bo odjeknil 101 topovski strel. Od vseh garnizij v državi prispevajo v Sofijo oddelki vojske, ki bodo sodelovali pri vojaški paradi. Sole bodo imela tri dni prosto. V Sofija in ostalih mestih pripravljajo narodne veselice in iluminacije. Amerika opušča vojno proti alkoholu Iz strahu pred demokrati se je predsednik Hoover odločil za daleko-sežno ublažitev prepovedi opojnih pijač njem »Forsteadovega zakona« posamezne države lahko dovolile varjenje piva od 4 odstotkov ali pa da bo vsaka posamezna država imela vso Ncwyork, 29. oktobra, n. Od oseb, katerih informacije se vedno izkažejo za zanesljive, se je izvedelo, da bosta predsednik Hoover in njegova vlada že te dni pokazala, da sta temeljito spremenila svoje stališče v vprašanju prohibicije. Voditelji republikancev so uvideli, da bodo izgubili množice naroda na račun demokratov, če se ne postavijo na čelo pokretu, ki gre za revizijo prohibioijskih zakonov. V torek se je pri predsedniku Hooverju vršila daljša konferenca, na kateri so sklenili, da republikanci prevzamejo vodstvo revizionističnega po-kreta od demokratov. Hoover bo v kratkem času sklioal izredno zasedanje kongresa in mu predložil načrt zakona, s katerim se bo od pro-hibicijskih zakonov spremenil takozvani »For-steadov zakon«, tako da ostane še v veljavi 18. amandman. To pomeni, da bodo z ukinje- pravico določiti, kakšno količino alkohola smatra že za opojno. 0 teh odstotkih opojnosti govori znameniti 18. amandman. Glede na to hi vzhodne države z Newyorkom na čelu, ki 5 padajo med »mokre«, lahko določile visok o bil občni zbor zaključen. Sanatorij za tuberkulozne železničarje v VisolaKi Maribor, 28. oktobra. Svoječasna vest, da je dokončno sklenjeno, da se bo sanatorij za tuberkulozne železničarje gradil nekje na Gorenjskem, ni bila resnična, črednost ima še vedno naše idilično in zdravo Pahorje s svojim izbornim podnebjem na jugovzhodnih obronkih. In tako se je včeraj mudila v Visalah in linjah dvanajstčlanska komisija iz Maribora dn Ljubljane, ki si je končnoveljav-no ogledovala prostor, na katerem naj bi se zgradil projektirana sanatorij po nalogu in načrtih prometnega ministrstva v Beogradu. Komisijo sta vodila primarij tukajšnje bolnice, g. docent dr. Ivan Matko in slovenjebistriški župan g. dr. Boštjan Sohaubach. H komisijonel-neura ogledu so pa bili povabljeni tudi občinski zastopniki občine Tinje na Pohorju z županom gosp. Ferkom na čelu. Komisija si je dokončno ogledala vsa mesta, ki bi za gradnjo sanatorija prišla v poštev. Na osnovi ogleda in vsestranskega študija je bilo sklenjeno, da se kupi del posestva mariborskega stavbenika Accetta, prej Vošnjakovega, del posestva g. Bauerja iz Gradca in deli lasti raznih drugih posestnikov. Sanatorij se bo tako gradil v višini med 400 in 500 metni nad morjem in bo glede lege in podnebja kakor vsega ostalega popolnoma ustrezal vsem po ministrstvu in komisiji in strokovnjakih stavljenim zahtevam. Vest da se bo sanatorji le gradil na Pohorju, se je naglo razširila po Slovenski Bistrici in vsej okolici in je vzbudila vseobče zadovoljstvo. Splošni gospodarski krizi, ki se v teh krajih še posebno občuti, bo s tem znatno od-P°rnagano. Ker se bo temeljto popravila in preučeddla tudi cesta iz Slovenske Bistrice v Visoile, odnosno Tinja na Pohorju, se bo dvignil tudi tujski promet. Z gradnjo novega velikega in po vseh najmodernejših izsledkih urejenega sanatorija bo prometno ministrstvo pričelo že prihodnje leto spomladi. Največ zaslug za ta sanatorij si je brez dvoma pridobil g. docent dr. Ivan Matko. Zgrešeno življenje Maribor, 29. oktobra. Rudolf Tevčič, star sedaj 33 let, je bil svoje-časno mladenič z lepo bodočnostjo, toda usoda je hotela, da je zašel na stranska pota. Izgubil je službo in družabni položaj in se po' daljšem tavanju lotil težkega poklica trgovskega potnika. Postal je zastopnik mariborske tvrdke »Nixe« in potoval je večinoma po južnih pokrajinah naše države, dokler ni bil tudi tu odpuščen in se je naenkrat zopet znašel na cesti. Ker je pa videl, da se da s prodajanjem in nabiranjem naročil vendarle nekaj zaslužiti, je nekje na Hrvatskem ponaredil naročilne knjige omenjenega podjetja, naročil nove štampiljke in pričel svojo neravno in nevarno pot — goljufije. Nabiral je namreč še nadalje naročila za tvrdko »Nixe« in sprejemal predplačila. Da bi več prodal in zaslužil, je izstavljal račune daleč pod dnevnimi cenami. Naročniki so čakali na blago, a seveda zaman. Prijave so se množile. Vendar bi morda še ne bil prišel tako hitro v navzkrižje s policijo, da ni letos izgubil v Trogiru svojih naročilnic, katere je najditelj izročil mestni občini, ta pa jih je poslala firmi v Maribor, ki je med tem sploh že likvidirala. Tako so ugotovili, da slepari Tevčič na veliko in uvedeno je bilo za njim zasledovanje. In te dni so ga naposled izsledili v "ihaču v Bosni, kjer je še vedno pravljal svoj »posek. V spremstvu so ga v torek pripeljali v Maribor in ga izročili tukajšnji polički, od koder bo oddan v sodne zapore. Ovadb proti njemu je zelo veliko, išče pa ga tudi okrajno sodišče v Brežicah zaradi tatvine suknje. Tako bo Tevčič završil svojo usodo od zgoraj navzdol. Konj ga je pohodil HrastnikDol, 28. oktobra. Včeraj se je vračal iz Dola proti Hrastniku nek trb veljski v07nik. Nekje tam v hribih je kupil novega konja, ki ga je privezal zadaj ža voz. Potoma se mu je novi konj ustavil in nikakor ga ni bilo mogoče spraviti .naprej. Takrat je prišel po cesti 13 in pol leta star dolski šolarček Dominik Zužman, ki ga je voznik voznik naprosil, naj požene s .aLico »štat-ljivoi mrho. Deček, nič slabega sluteč, prerad ubot,i, toda konj pri prvem udarcu oživi in ga zbije p sebe term u stopi na glavo. Nato je pa šlo s polno pa: navzdol proti Hrastniku. Voznik se mogoče niti zavedal ni, da je oblegal tam na cesti deček težko ranjen, najbrž z zlomljeno lično kostjo in morda ‘udi z ran' ‘ > jezikom. K sreči je dospel kmalu tja nek kolesar, ki je ranjenca o Ipeljal k zdravniku dr. Neuber-gerju, ki je konstatiral težko poškodbo in odredil takojšnjo prepeljavo žužmanca v ljubljansko bolnico. Preiskava bo dokazala, ali in v kolT..o zadene krivda voznika. Požar v Sy_ Valburgi'pri Smledniku 5-lel i deček zanetil »o Gasilci prepre- čili večji požar Kranj, 29. oktobra. Dne 27. t. m. okrog pol dvanajstih se je igral v lopi posestnika Tršana Metni dečel- z vžigalicami. Ker jee bila v spodnjem delu lope naložena suha stelja, v gornjem pa okoli 4500 kg sena, je zanetil po neprevidnosti ogenj. Vsa lopa je bila naenkrat v plamenu. Tršanovi so bili takrat ravno vsi na polju. Na klic sosedov so prihiteli vaščani in gasilci na pomoč ter kmalu ogenj popolnoma pogasili. Samo gasilcem gre zasluga, da se ogenj ni razširil tudi na sosednja poslopja. Tako pa je ostalo Tršanovo gospodarsko poslopje, ki je oddaljeno samo 5 metrov od tope, popolnoma nepoškodovano. Zgorelo je vse ostrešje in seno v lopi. Škoda znaša okroglo 16.000 Din. K sreči je posestnik za polovico te vsote zavarovan. Nesreče in nezgode Ljubljana, 29. oktobra. V ljubljansko javno bolnico je sedaj velik naval. Sprejemni urad bolnice dnevno sprejema do 80 in še več bolnikov. Do 18. nocoj je bolnica letos že sprejela v oskrbo 15.620 bolnikov. Včeraj dopoldne in popoldne so bili v bolnico prepeljani tudi 4 ponesrečenci odnosno poškodovanci. Brezvesten kolesar Dijak IV. realke, 14-letni Dinko Podkrajšek je danes popoldne šel po Sv. Petra tiasipu. Nasproti mu ja pridirjal na kolesu neki mesar ter ga s tako močjo podrl na cesto, da je tam težko ranjen na glavi obležal. Dvignil ga je službujoči stražnik ter ga odvedel v javno bolnico. Poškodb-' na glavi je zelo težka. Brezvestni kolesar je oddirjal dalje, toda stražnik je še pravočasno zapisal njegovo ime. Krivda na nesreči •'"dene le '"-lesarja. Kabel mu je padel na palec Pri III. tehnični sekciji poštne uprave usluž-beni 36-letni delavec Primož Cankar iz Vodic pri Kamniku je bil včeraj zaposlen pri polaganju kabla. Kabel pa mu je padel tako nesrečno na palde, da mu ga je močno poškodoval ter je moral Cankar oditi v javno bolnico Še dve nesreči Posestnik Janez Gabršek iz Homca pri Kamniku je danes dopoldne tako nesrečno padel t voza, da si je poškodoval desno oko. Popoldne je prišel v ljubljansko bolnico. Posestnikov sin, 5-letni Alojzij Gerden Iz Martinje vasi pri Praprečah je dopoldne s konji vozil z njive korenje. Med vožnjo pa je dečka brcnil konj tako silno v brado, da mu je najbrže zdrobil čeljust. Popoldne je prišel v ljubljansko javno bolnico. Šmartno pri Litiji Oder. V nedeljo je priredil prosvetni oder dobro naštudirano igro »Reka«. Svojo vlogo je nadvse pohvalno rešil g. Lesjak. Tudi sokolski oder začne v kratkem z poučnimi oderskimi igrokazi. Slaba poštna vožnja. Ljubljansko poštno u-pravo prosimo, da že na poštni progi Sv. Križa upelje kako bolje prometno vozilo, saj je še kje kak primernejši voz v Ljubljani v rezervi. Pevsko društvo »Šmarski zvon« bo v nedeljo 2. XI. t. 1. na pokopališču v Šmartnem -zapelo pod vodstvom g. Kovačiča in g. Premelfa žalo-stinke na grobu komponista Ivana Barelja in na grobovih umrlih članov »Zvona«. Dnevne _ cSlužboni liste banske uprave objavlja v številki 34. z dne 80. oktobra t. h: Zakon o zdravstveni zaščiti učencev. Zakon o upora bi zakona o organizaciji lin. uprave na usLu bence uprave državnih monopolov. — Zakon o otvoritvi učiteljišča v Kaatvu. - Uredba o načinu vzgajanja v zavodih za vzgajanje obrok m lvmr].llm . mlajših mladoletnikov. - Naredba mm.stra za - Marjum onninlno molitiko in narodno zdravje, s katero larska zadruga v Dubrovniku s 390 člani In Središna bučelarska zveza v Sarajevu s 33 podružnicami in 580 člani. Vsa društva so priredila neodvisno razne tečaje za povzdigo čebelarstva v naši državi. — Vagabund. »Nova založba«, Kongresni trg, je sprejela v založniško prodajo pesniško zbirko Marjana Telatka »Vagabund«, po ceni 2 Din. Split 763, Rab 763-1. Jutranja temperatura se je včeraj v državi gibala med 1 in 10 C. Termometer je včeraj ob 7. beležil: Ljubljana 2-8, Maribor 1, Zagreb 4, Beograd 3, Skoplje 4, Sarajevo 2, Mostar 6, Split 8, Rab 10. Včeraj je deževalo v Dalmaciji, drugod je bilo deloma oblačno, deloma jasno. V Ljubljani je bila včeraj najvišja temperatura 13 C, a najnižja 1-7 C. socialno politiko in ... se izpreminjajo .plačilni razredi za pokojninsko zavarovanje nameščencev. — Naredba o zaščiti vinskih proizvodov po izvoru iz Francije in dodatek k njej. — Pravilnik o delu občinskih zdravnikov. — Pravilnik o načinu j>obiranja in ^ uporabi .pobranih pristojbin za preizkušanje in I najjn odobravanje zdravil in zdravilnih specialitet. — Pravilnik o uporabi, vzdrževanju in amortizaciji potniških avtomobilov pri oddelku za davke in finančnih direkcijah. — Dopolnitev odločb min. sveta D. R. štev. 42.300 z dne 17. aprila 1924 in D. R. štev. 107.201 z dne 8. oktobra 1924. — Dr. Magnus Hirschfeld v Zagrebu. V torek zjutraj je prispel v Zagreb nemški učenjak dr. Magnus Hirschfeld. Predaval bo Zagrebčanom o najvažnejših seksualnih probl :mih. Nekemu dopisniku je ob prihodu med drugim izjavil, da se mora molčanje o seksualnih zadevah končno nehati. Sam je proti prisilnim in nenaravnim ženitvam in možitvam, »človeku se mora Prepovedan list. Minister za notranje zadeve je s sklepom št. I. 32.929 z dne 25. t. m. prepovedal uvoz in razširjanje madjarskega leksikona »Genijos Kis Leksikon« v izdaji Ge-nijos d. d. v Budimpešti v madjarščini, ker slika prilike v naši državi na tendenzijozen Najbolj pošteno Vas postreže i zimskimi oblačili J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. Ejubljcma Četrtek, 30. oktobra 1930, Alfonz. Pravoslavni: 17. oktobra 1930, Vladika. Nočno službo imata letami Sušnik na Marijini ‘rgu in Kuralt na Gosposvetski --sti. Žalne svečanosti. V spomin vsem padlim borcem v letih 1914—18. bo žalna svečanost dne 2. novembra ob 3.45 popoldne pri sv. Križu v gaju judenburškiih žrtev. Spored: 1. Vojaška godba otvori svečanost s žalnim koralam. 2. Združeni ljubljanski pevski zbori za-pojo žalostinko. 3. Kratek nagovor bivšega vojnega kurata F. B o n a č - a. 4. Častni strel čete za pokopališčem, odnosno za gozdičem. 5. Vojaška godba zaigra drugo žalno koračnico. 6. Bivši vojni kurati intonirajo Libero. 7. Pevci zaipojo: »Oj, Doberdob!« 8. Vojaška godba zaključi slavje s tretjo žalostinko. Prosimo vse, ^ j.uuiuum „i,i ±uuiuoia naj se brezpogojno pokoravajo navodilom straž- I je Vl7v "nedello^radr skbega * vrTmena" odgo- „: 1 1J«.. in »nrv?,ailr.r\XT Tir»Cit,n.r» v crni lmflio I * * ‘fiflaucibov m Za Sokolice. Starejše članice pričnejo s telovadbo v torek 4. novembra. Telovadne ure bodo ob torkih in petkih od 18.30 do 19.30 v telovadnici šole v Cankarjevi ulici pod vodstvom s. Ele Horvatove. Vpisovanje med redno telovadbo. m Poroka. Poročila eta se inž. Franjo Golo-bin in gdč. Marta Flackova. Bilo srečno I m Diplomski izpit iz kemije je napravila gdč. I. Dolarjeva, hčerka tukajšnjega prof. g. Dolarja. Čestitamo! m Opozarjamo na današnji občni zbor Jugo-slovenske Matice ob 20. uri v restavracijskih prostorih Narodnega doma! m Smuški raj na Korošici se bo imenovalo predavanje, katero bo v okrilju SPD imel dne 3. novembra ob 20. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke znani dunajski veleturist Karel Koranek-Lumenstein. m Elektrifikacija. Mestno električno podjetje se je pogodilo z občino Kamnice radi elektrifikacije. Z deli bo pričelo že te dni. m Nova razsvetljava. V torek zvečer so na Aleksandrovi cesti med Cankarjevo ulico in Trgovm svobode prvič zagorele nove luči. m Tombola aerokluba. Tombola aerokluba, ki Žalostna usoda dvojčkov. V neki vasi pri Čakovcu je 221etni mladenič Kacun začei lju- ____________ bežen z neldm dekletom, ki mu je pozneje ro- priznati pravica do ljubezni«, je njegovo geslo. I dilo nezakonske — dvojčke. Kacun ni hotel Pred preureditvijo voznega reda. Posveto- | dekleta vzeti za ženo in je tudi trdil, da otroka valni odbor direkcije državnih železnic v Ljubljani bo imel v začetku prihodnjega mes ca svojo sejo, na kateri se bodo razpravljala vprašanja, ki se tikajo prometa vobče in posebno novega voznega reda. Industrijska zveza v nista njegova. Ko mu je dekle grozilo s sodiščem, je fant nekega dne, ko ni bilo nikogar doma, vlil enemu od dvojčkov lizol v usta. Tedaj se je pa skesal in začel klicati na pomoč. Dete je seveda umrlo. Fant je bil obsojen na Ljubljani je poslala gospodarskim organizaci- 2 leti ječe. jam v oržavi okrožnico u prošnjo, da potlje | _ Petanjek je poneveril nad 2 milijona. Pre- mkov, rediteljev in vojakov. Dostop v gaj imajo samo zastopniki oblastev, pevci, vojni invalidi in zastopstvo vojnih vdov. Ne teptajte grobov, čuvajte cvetje in svečke! Ravno talko vabimo najuljudneje spoštovane Ljubljančane k slovesni maši zadušnioi za naše padle fante in može, ki bo v frančiškanski cerkvi 3. novembra na vernih duš dan ob 9. uri. Glavni odbor ZSV. — Žalna svečanost na Suhem bajerju bo letos v soboto 1. novembra ob 15. uri. — Na starem pokopališču pri sv. Krištofu bo tudi letos na praznik vseh svetnikov v soboto 1. novembra ob 3. pop. dena, bo v nedeljo 2. novembra ob 15. uri na Trgu svobode, v slučaju slabega vremena pa v verandi pivovarne »Union«. m Zapuščeni otroci v pomanjkanju in inrazu. V ponedeljek je pripeljala v banovinski dečji dom v Strossmajerjevi ulici neka Marija G. v dvokolnem vozičku tri otročičke, vse premra-žene in sestradane in jokaje prosila za zaščito. Oče je pred štirimi meseci zapustil svojce, mati je skrbela za male kolikor je mogla, a pretekli teden jo je vrgel stanodajalec iz hiše prav radi otrok, ker so bili po dnevu, ko je bila mati na delu, brez nadzorstva. Tako je ostala prošnjo, da pošlje konkretne predloge glede novega voznega reda. I iskava Petanjekove afere se nadaljuje s polno I proslava vseh naših narodnih mož ki tam po- I družinica brez očeta in strehe, mati je iskala — Imenovanje nove operne pevke. Na pred- paro. V Zagreb je dospel načelnik oddelka 6ivajo. Pel bo zopet akademski pevski zbor. dela in stanovanja, a povsod so jo odvračali, log uprave narodnega gledališča v Zagrebu je za davke v ministrstvu financ g. Pojič, ki je po q 3. pop. bo najprej cerkveni govor v cerkvi zopet radi otrok. Ginljiv je bil pogled na vozi- ininister za prosveto sklenil, da se Ema Moži- | želji ministra za finance prevzel vodstvo pre- | Krištofa, nato sprevod na pokopališče h | jtek) v katerem je imela svoje male, katerih nič, učiteljica na igralski šoli v Zagrebu postavi za operno pevko pri zagrebškem gledališču. — Stoletnica cerkve v Feketiču. V nedeljo so praznovali v Feketiču 100-letmioo evangeljske verske občine, kateri je prisostvoval tudi dr. Popp iz Zagreba. Ta je bil slavnostni govornik. — 100-letnica zagrebške lekarne. Pred 100 leti 1. 1830. je bila v Zagrebu otvorjena lekarna Adolfa Ladenhaufa. V 100 letih je seveda imela več lastnikov in se je večkrat preselila. Leta 1901. jo je prevzel Ivan Pecinoveky, sedaj je pa njen lastnik njegov sin. — Kriza v lesni industriji. Iz Sarajeva poročajo, da bo ta mošnja lesna tvrdka »Krivaja« popolnoma ustavila obrat zaradi velike krize I pred sodiščem. na lesnem trgu. Na cesti bo brez službe nad D-4...... 5000 delavcev. — Poziv kronskim vpokojencem. Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Dravska finančna direkcija v Ljubljani je ugoto- vila, da je še precejšnje število po starih zakonih upokojenega državnega nameščenstva, ki še vedno prejema kronske pokojnine, to pa zato, ker navzlic javnim in osebnim pozivom leta 1927. ni vložilo prošenj za prevedbo kronske pokojnine na dinarsko. Zato se pozivajo v zmislu razpisa generalne direkcije državnega računovodstva od 14. julija 1927, D. R. št. 88.808 (Uradni list od 30. julija 1927, št. 358/81) vsi še neprevedeni kronski upokojenci, da vsak zase vloži nekolkovano prošnjo za prevedbo pri svojem resortnem oblastvu, katero mu je »vojčas odmerilo kronsko pokojnino, če tega do slej še ni storil. Prošnji je treba priložiti upo kojitveni dekret (dekret o miloščini, proviziji itd.) in vse listine, s katerimi je prosilec svoj- iskave. Po dosedanjih preiskavah je poneveril Petanjek 2,100.000 Din, knjige pa še vedno pregledujejo in bo vsota gotovo še narasla. Za pobeglim -eledefravdantom še vedno nimajo sledi. Napad na direktorja »Jugoslovanskega Lloyda«. Na članek »Trgovina s patriotizmom«, ki so ga ponatisnili številni naši dnevniki, je poslal »Zavod za nacionalno propagando« »Jugoslovanskemu Lloydu« popravek, ki ga pa list ni priobčil. Zato sta lastnika tega zavoda, neki Zlatko Tomič in Konstantin Simič, dejansko napadla direktorja Lloy la Jožo Lakatoša v Ka zališni kavarni v Zagrebu. Zadeva bo končala križu, kjer bo Libera in petje. Ljubljanskim moškim zborom I Vaja za nagrohpri sv. Križu v nedeljo 2. novembra (ne v soboto 1- novembra) ob pol 11. uri v dvorani < ’>ene Matice (Vegova ulica). Arhi- najmlajši ima komaj dober mesec, najstarejši pa štiri leta. Vsi so bili zabasani med starimi kočami in cunjami tako, da so jim gledale samo glavice iz gnezda. Zadnje noči so prebili v neki listni šupi blizu Limbuša, odkoder so jih varji naj prineso sledeče note: Vilhar: Nagrob- I nap0tili v dečji dom. Otroke so v zavodu takoj ni ca junakom (Oj, spite v Bogu mrtvi bratje), Prelovec: .je slovo in Oj, Doberdob, Pav- čič: ^pomladi vse se veseli ter Dev: Vigred se povn.->. Nastop pred Krekovim spomenikom ob 15. eri, takoj nato na vojaških grobovih. — Uprava Hubadove župe. ■ Moč usode. Danes se poje prvič na našem odru Verdijeva opera »Moč usode«. Delo, ld je polno lepih melodij ter žive, interesantne vse- I pUstovrhova, žena delavca, 44 let; Frančiška — Potres v Banjiluki. V nedeljo so imeli v I Rta načtudirala dirigent Neffat ter reži- I Kokalova, rojena Pezdičkova, vdova po posest- Banjiiluki po polnoči potres,ki je trajal 6 sekund | ger ravnatelj Polič. Glavno f -Vo partijo Le- | njj{U) 79 iet; Ana Leuškova, rojena Schleglo- onore poje ga. Juraničeva. Predstava se vrši za abonma C. Poroka. Danes popoldne se v frančiškanski cerkvi v Ljubljani poroči g. profesor Tone K r o š 1 z gdč. Danico Jeras iz ugledne narodne rodbine iz Ljubljane. Kot priči bodeta prisostvovala g. Jeras Egidij in banov, šolski svetnik g. Krošl Jože. — Novoporočencema želimo obilo sreče. ■ Stanje obeh orožnikov zelo povoljno. Komandant celokupne žandarmerije divizijski ge- I Marijan Fačmon, sin delavca, 1 mesec in Engel-neral Dušan Markovič, ki je na inšpekcij- I bert Spolenak, pletar, star 19 let. N. v m. p.I skem potovanju po Dravski banovini, je v I m Konkurz. S 25. t. m. je bil otvorjen kon-spremstvu svojega pomečnika včeraj dopoldne I fcurz nad trgovino Sport-Rogljič na Grajskem poeetil v javni bolnici oba na Jezerskem težko I trgu. Konkurzni komisar je sodnik dr. Kovča. ranjena orožnika narednika Frana Snuderla in Priglašen, a ne še otvorjen, Je tudi konkurz puškar, Ljubljana, Kongresni trg 9 I kaplarja Ivana Megliča. Gospod general se je nad kavarno »Park«. zelo zanimal za njiju zdravstveno stanje ter dal | m izvoz jabolk. Izvozna sezona se zaključuje. in je zbudil nekatere iz globokega spanja. V ponedeljek zjutraj okoli 10. ure se je potres ponovil. Topot je trajal samo 4 sekunde. — Po prepiti noči v smrt. Šofer Janoš Očenaš iz Bajte je v torek ves dan popival. Proti večeru je rekel domačim, da se bo odpeljal v Subotico. V resnici je pa šel v hlev in se tam obesil. Lovske puške floberte, pištole za štrašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno na zalogi F. K. KAISER očistili, prehranili, oskrbeli z novo obleko ter dva začasno sprejeli, dočim se je mati z dojenčkom obrnila za pomoč na zdravstveni dom. m Smrti. V zadnjem času so v Mariboru u-mrli: Karel Subec, sin služkinje, 1 mesec star; Berta Beukova, hčerka medičarja, 2 in pol meseca; Anuška Berčičeva, hčerka strojnika, 1 leto; Martin Nipič, kovač drž. žel., 77 let; Pavla va, mestna ubožica, 71 let; Vilko Kocbek, sin slikarja, 3 in pol meseca; Neža Holzerjeva, rojena Zmenškova, žena brivca, 70 let; Roza Pib-lerjeva, rojena Podlipnikova, žena ključavničarja, 25 let; Leopold Škof, delavec, 32 let; Marija Cvahtova, rojena Dvorškova, žena poslovodje, 33 let; Matija Dobočnik, 68 let; Franc Sova, delavec, 57 let; Marija Vivatova, rojena Vidmajerjeva, žena mizarja, 63 let; Zofija Bajtova, rojena Bergerjeva, žena učitelja, 69 let; __ _________________________ . . Zagoneten umor. Prti Savskem Marofu so izraza M(k)voljstvu, da sta oba že izven vsake y ilustracijo, kako velik je bil letošnji izvoz, čas zaprosil za določitev osebne ali družinske našli v nekem jarku truplo neznanega mladeni- nevarn0Btj. Najtežje ranjeni orož. narednik Fr. I omenjamo, da je nek izvoznik iz Št. lija poslal (vdovske) pokojnine. Vse listine morajo biti ča, z več smrtnimi ranami na trebuhu. Ugoto- j gnu(jeri je sedaj že popolnoma izven vsake no- gam preko meje 120 vagonov, dva druga skupaj sestavljene v slovenskem ali srbsko-hrvatskem vili so, da gre za 20-letnega Stjepana Mokro- varn0SU. Rana v trebuhu se mu počasi celi. Vro- I pa krog 400 vagonov, jeziku ali pa v overjenih prevodih. K vsaki li- I viča, posestnikovega sina. Vsoboto je odšel od I gina ,e ponehala ter je temperatura pri njem stini je treba priložiti prepis. I doma ter popival s fanti in postal najbrž žrtev I norma]na. —Pozor lovci! Da se dosežejo na trgu divja- | pretepa. j B glana y Ljubljani in okolici. Včeraj zjutraj čine enotne cene, poživljamo svoje člane, da se drže nastopne tarife: 1. Gams (cel kos) po Din 12 za 1 kg; 2. zajec po Din 45 —, 3. fazan po Din 30 —, 4. kljunač po Din 25 —, 5. velika divja raca po Din 20 —. Slovensko lovsko dru štvo si je zasiguralo v hladilnicah mestne klav nice v Ljubljani primeren prostor, komor lovci lahko spravljajo divjačino, ki bi je takoj ne mogli . rodati. Vsak član društva, ki se hoče poslužiti te ugodnosti, mora sam dopremiti divjačino v mestno klavnico, ker uprava klav nice ne sprejema pošiljk niti po pošti, niti po železnici. Klavnica računa za shra.ubo prav niUjU-no pristojbi 10 tako, da ni nikomur treDa divja čine prodajati po slepih cenah. Če primerj .0 cene divjačine v sosednji Avstriji, kjer prodajajo zajce po Din 70'—, fazane p Din 48'—, race po Din 32 —, naša tarifa gotovo ,ti pretirana, zlasti letos ne, ko se je režija vsled visokih lovskih davščin pomnožila. Potrebno pa je, da se vsi lovci drže te tarife, ker le v solidarnosti je moč. Odbor SLD. — V Dravski banovini je organiziranih 1853 čebelarjev. Na zahtevo ministrstva za kmetijstvo je Zveza jugoslovanskih čebelarskih dru štev poslala ministrstvu poročilo o delu čebelarskih društev v državi, članic zveze. Po tem poročilu je v zvezi včlanjenih 8 društev, in — Senzacionalen samomor v Sarajevu. V najživahnejšem delu Sarajeva v Ulici prestolonaslednika Petra je bančni uradnik Jožef Gaon umoril svojega družabnika trgovca in trafikanta Stanoja Pejčiča. Oba sta v Sarajevu zelo m Novost na trgu. Naš živilski trg Je dobil dve novi moderni stojnici, prvo je postavil g. Karel Kramberger za mlevske izdelke, drugo pa g. Marijan Ostrouška, ki prodaja vrhniški sir po 24 Din kg., dočim se je sir enake kva- ]e na ljubljanskih vrtovih in travnikih, kakor tudi na polju v ljubljanski okolici, padla obil- _ na slana, ki je pobelila tla, kakor bi snežilo, litete doslej prodaja v Mariboru najmanj po ■ Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani vabi I 86 Din. članstvo k žalni maši za padlimi in umrlimi I m Brez aretacij. V torek ni bil v Mariboru poznana, zato je vzbudil umor veliko pozor- bojevniki-invalidi in vojaki svetovne vojne, ki I nihče aretiran. Prijav je dospelo na policijo nost v mestu. Morilec se je hotel po zločinu | ^ v pondeljek 3. novembra 01 9. uri dopoldne | 14, poročila so pa bila samo 4. "...................................................................................... m Aretacija na meji. V torek so v Št. liju aretirali orožniki nekega Štefana Štepaneka iz Rume, katerega zasleduje zagrebška policija ža- bo v pandeljf'k sam soditi, pa so ga preprečili. Izjavil je, da y franjižkanski cerkvi v Ljubljani, ga je hotel Pejčič oslepariti v poslovnih za- I B Drevi prj Ražmu sveže ribe in zajec, devah. B Tatvine. Katehetu in bivšemu vojnemu ku- — Crnivčevi računici za osnovnošolski pouk, ratu g Franu Bonaču je drzen tat v torek do-I. in II. del, prirejeni po novem učnem načrtu, I oldne’ odnesel 600 Din vredno jesensko sukno. sta izšli in se dobita pri založnici Banovinski | pu8tn j0 je v kotu hodnika osnovne šole v Mo zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani. 671 — Tovarna Job. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 660 — Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12. 166 — Pri belem dnevu so ga napadli s noži. V Beogradu so v torek dopoldne štirje moški vdrli v kavarno »Vuk Karadžič« in z noži napadli natakarja Dragoljuba Vraneševiča. Napadalci so se hoteli krvavo maščevati, ker jih je Drgoljub dva dni pred tem vrgel iz kavarne. Vse štiri napadalce je policija ujela in zaprla. stah pri Ljubljani. — Ljubljanski tatovi kradejo vse, kar Jim pride pod roke. Tako je neznan tat iz dvorišča gostilničarja Janeza Tomca na Vodovodni cesti odpeljal 300 literski vinski sod, ki je vreden 500 Din. ■ Drobiž iz policijske kronike. Je prava redkost, da včeraj policija nd nikogar aretirala. Prijavljeni sta bili dve manjši tatvini, težja telesna poškodba zaradi neprevidne vožnje kolesarja, izgred v gostilni, surovo trpinčenje živali, 2 prekrška avto-predpisov in 5 prekrškov cestno-polioijskega reda. Zopet karambol. Na Vodovodni cesti sta- radi zločina utaje. m Rabijaten šofer. V torek popoldne eta kletar in picolo Grajske kleti, Milan Sosič in G. Spinotti vozila na ročnem vozičku sod vina in ker se na nekem ovinku nist? mogla dovolj naglo ogniti mestnemu avtobusu, ju je šofer A. F. napadel In pričel pretepati. m Nesreča. V torek popoldne je padel na tovornem kolodvoru lOletnemu šolarju Zdravku Živcu na glavo kos železa in ga tako težko ranil, da je moral v bolnico. m Karambol. Voznik Jakob Dvoršak je v torek pred gostilno »Pri beli zastavi« v Studencih zadel z vozom v mestni avtobus in ga lažje pokvaril. Zamotana zadeva V Brezulah na Dravskem polju je bilo ne- Vreme. Včeraj je bilo vreme nekoliko I nujoči France Gradišar je v torek okoli 5-80 q 1 t>x a 1 a d a c 1 slabše od prejšnjega dne. Po mnogih krajih je I popoldne vozil po Bleiwedsovd cesti preko Du- I davno ustanovljeno ekonomsko društvo. Cim pa rn Tiliinl-d • Prfoo ? 1 a n [ U r< I h ela r sko *dr u št v Padla zjiitraj močna slana. Barometer se še I najske ceste na Masarykovo cesto. Po Dunajski I je pričelo poslovati, sta oba voditelja javila ?T hihS vediio hitro dviga. V Dravski banovini je do- cesti pa je pridrvel z največjo brzino neki orožnikom, da je bil v poslovne prostore izvr- druŠtvo u /agJebu s l\) članf Hrva sko to- segel že nad 765 mm. Barometersko stanje se avtomobil ter Gradišarja podrl na tla. Močno Sen vlom in da so tatov, odnesli 450 parov društvo u /.agreou s . d ciani, nrvatsko sin | , 0 „ _ . _.u ,_____________________._ noK1 |______,____,___., rp ni ničesar I čevljev. Orožnik, so takoj uvedli preiskavo. Ra- vonjsko bučelarsko društvo v Osijeku s 1470 člani in več podružnic. Čebelarsko društvo v Vukovaru s 3350 člani, Srpsko pčelarsko društvo v Rumi s 700 člani, Jugoslovanska pče- je včeraj gibalo med 757-7 in 765-4. Barometer I mu je pokvaril kolo, a Gradišarju se ni ničesaT je včeraj ob 7. zjutraj kazal: Ljubljana 764-5, I hudega zgodilo. Gradišar trpi okoli 500 Din Maribor 757-7, Zagreb 763-8, Beograd 763-9, | škode. Ime lastnika avtomobila je policija vče- Skoplje 763-7, Sarajevo 765-4, Mostar 757-7, raj ugotovila. di raznih sumljivih okoliščin pa so sedaj aretirali oba ovaditelja in ju izročili državnemu pravdništvu. Gelfe * Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek je predaval v Celju tajnik ljubljanskega aerokluba g. dr. Stane Rapž »O vzrokih letalskih nesreč«. Predavanje je bilo nadvse aktualno in na prav poljuden način podano, tako da je Številnim poslušalcem nudilo mnogo koristi in užitka ter jim utrjevalo zaupanje v letalstvo. Nesreče v letastvu imajo tri glavne vzroke: izguba ravnotežja, kvar v motorju ter lom materijala. Nadvse važen faktor je tudi pilotova oseba. Predavatelj je orisal vrste padalnikov in podal statistične podatke o letalskih nesrečah. Dejstvo, da prometno letalstvo v Jugoslaviji po treh letih obstoja še ni doživelo nikake nezgode, nam je lahko le v čast. * Zvezna strelska družina v Celju. V nedeljo 2. novembra se vrši izredno nagradno streljanje na vojaškem strelišču v Pečovniku, v času od 10. ure predpoldne do 15. ure popoldne. Ob 16. uri je razdelitev nagrad. Dostop imajo samo člani celjske družine, ki so plačali pred-pisno članarino za leto 1930, ter oni, ki na dan tekme pristopijo kot člani. Tekmovalo se bo v treh skupinah. * Popravek. O Vseh svetih ne bo priredilo društvo »Rdeči križ« akcije štetja obiskovalcev grobov, kakor je bilo javljeno, temveč tukajšnja Vincencij eva konferenca. * Avtobusi za Vse svete. Mestni avtobus ho vozil na Vse svete izpred kolodvora na obe pokopališči po sledečem voznem redu: V petek 31. oktobra popoldan vsako uro in sicer ob 13., 14., 15., 16., 17., v soboto 1. novembra na dan Vseh svetnikov vsake pol ure in sicer dopoldan ob 8., 8'30., 9., 9'30., 10., 10'30„ 11., 11'30., popoldan ob 13., 13'30., 14., 14'30., 15., 15'30., 16., 16'30., 17., 17'30., 18., 18'30.; v nedeljo 2. no- vembra vsako uro in sicer dopoldan ob 8., 9., 10., 11., popoldan ob 13., 14., 15., 16., 17.; v ponedeljek 3. novembra samo popoldan ob 13., 14, 15., 16., 17. Vsak voz se bo takoj po dospetku na pokopališče vrnil v mesto pred kolodvor. Voznina na mestno pokopališče za osebo 2 Din, na okoliško 3 Din. Občinstvo naj pripravi drobiž. * Petje na grobovih. V soboto 1. novembra pa dan Vseh svetih bo pevsko društvo »Oljka« pelo na mestnem pokopališču točno ob 14'30 in sicer najprej pri velikem križu, potem pri vojaških grobovih, na okoliškem pokopališču pa točno ob 16. uri. * Avtobus Celje—Podsreda—Sv.Peter pod Sv. Gorami bo za Vse svete v petek 31. oktobra zvečer iz Celja in v ponedeljek 3. novembra zjutraj Iz Lesičnega pojačan z rezervnim vozom. Vsled poznega časa vozi na željo prebivalstva iz Podsrede avtobus sedaj zopet ob 5’20 in prihaja v Celje ob 7*35 kakor je vozil pred zadnjo iz-premembo, popoldan pa vozi neizpremenjeno. * Obratovanje v trgovinskih obratovalnicah ni dan Vseh svetnikov in v nedeljo 2. novembra. Sreski gremij trgovcev v Celju opozarja članstvo, da morajo biti trgovine v smislu čl. 34 >ia-redbe o odpiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v soboto, dne 1. novembra, na dan Vseh svetih ves dan zaprte. Ker pade norma na soboto, je obratovanje v nedeljo 2. novembra v smislu iste naredbe dovoljeno ves dan. * Najdba. V nedeljo se je na Dečkovem trgu našla ženska ročna torbica iz pisanega blaga z vsebino različnih predmetov; v ponedeljek je bil na Dečkovem trgu najden moški ščipalnik. * Delovni trg. Pri celjski Borzi dela je v času od 19. do 25. oktobra iskalo dela 367 molkih in 140 žensk, dela je bilo za 17 moških in 17 žensk, dobilo je dela 18 moških in 8 žensk, brisanih iz evidence je bilo 6 moških in 4 ženske, koncem tedna je ostalo v evidenci 343 moških in 128 žensk. Ljutomer Umrl Je dne 28. t. m. posestnik Anton Cimerman, »tar 39 let ter zapustil težko bolno leno in pet malih otrok. Pogreb bo danes 80. t. m. popoldne. N. p. v m.! Obrtna nad: Ijevalna šola šteje dva razreda s 95 učenci in 102 učenkami. Pouk bo je pričel 16. t. m. in bo trajal do 15 majmika. Šoštanj Osebna vest. Iz Celja je začasno premeščen k tukajšnji podružnici celjske posojilnice g. Konrad Grilec, bivši načelnik šoštanjskega Sokola. Izvrstnemu telovadcu kličemo: »Dobrodošel I« Marenberg Planinske markacije. Na Kozjaku je vse polno krasnih izletniških točk ter smučarskih partij. Leto za letom se bolj razvija turizem v Dravski dolini, kar je vse hvale vredno. Dojim je na Pohorju glede markacij vse v najiep-lem redu ter so pota naravnost vzorno markirana, je pa m to na Kozjaku slabše. Vse olno užitka nudi turistu tudi hribovski predel tostran Drave, vendar pa je mnogo slabše obiskan, ker še kraji niso tako znani. — Iz Marenberga je izpeljana markacija edino proti Kapunurju, dočim manjkajo markacije k Sv. Tram Kraljem, Sv Jerneju ln tudi na Remšnik. Letos ge je dvorila pri Sv. Pankraciju tik ob meji prva planinska koča, ki je imela že okoli 1000 obiskovalcev kar je vsekakor lepo število, toda iz Marenberga proti Remšaku ni bilo do nedavna nobene markacije. Istotako je s Sv. Tremi Kr;lji nad Sv. Jernejom. Potrebno je, da se ta pota markirajo, da bo dotok turistov živahnejši, kar bo ednio nam samim v korist. Guštanj V proslavo 12. obletnice proklamaeije neod visne čchoslovaške države je priredilo Sokolsko društvo predavanje, ki je bilo zelo dobro obiskano, tako dobro, kakor menda še nobeno, kar jih je društvo priredilo tekom 11 let svo- jega obstoja. Predavanje br. Rudolfa Simona, skrbno .pripra-ljeno in globoko zasnovano, je našlo navdušen odmev med članstvom; prav tako tudi beseede, ki jih je spregovoril mladim članom br. Gačnik, ki je še povdarjal mogočen vpliv šole in Sokola na češki narod in na njegovo osvobojenje, tr 1-ndril članstvo, da se z vso vnemo oprime Sokola kraljevine Jugoslavije, ki daje trdno poroštvo za lepšo bodočnost Jug-slavij'' in sploh vse' Slovanov. Poljčane Železniški most čez Dravinjo bodo osnažili in prepleskali. Zadnje deževje, ki je zopet nagnalo vode iz svojih strug in poplavilo na široko polja in travnike, bi skoraj odneslo oder, ki so ga postavili pleskarji pod mostom. Prvi sneg na Boču. Med sobotnim dežjem je tudi snežilo, vendar se ta sneg ni prijel. Pač »a smo v nedljo zjutraj opazili, da je naš Boč čez noč spremenil svoje lice ter zamenjal svojo jesensko kapo z belo — zimsko. Novo mesto Radio-predavanje. V petek ob šestih zvečer bo predaval v ljubljanskem radiu tukajšnji učitelj g. Viktor Pirnat ob dvanajstletnici prer vratne dobe: »Kako je prišlo do okupacije Trsta in kako smo izgubili ediini naš dread-naught Viribus Unitis«. Isto predavanje bo ponovil v četrtek 6. novembra ob 20. uri pod okriljem Jadranske Straže v tukajšnjem Sokolskem domu. Praznik vseh mrtvih se bliža, pokopališča oživljajo, grobovi se lepšajo, mrtve ekshumira-jo. V torek so izkopali na starem pokopališču gospo Koširjevo in njene otročičke, ki so počivali poleg nje. Na novem pokopališču so istočasno preložili v skupno grobnico njenega moža g. Josipa Koširja, ki je lani odšel v večnost. Vojaških grobov, ki jih je pri nas mnogo, letos ne bodo popravljeli šolski otroci, ker so grobovi preveč upadli. Matica živih in mrtvih jih bo varovala, učenci in učenke osnovnih mestnih šol pa ' odo pozabljene grobove olep-šavali s cvetjem in s svečkami. Skrlatinka. Delavčev sin Ivan Kopič v Veliki Bučni vasi, učenec II. razreda, je na novo obi-lel na škrlatinkii. Sanitarne oblasti se trudijo, da bi pre-rečile širjenje nevarne bolezni. Ribnica Nesreča pri delu. Mizarskemu pomočniku Alojziju Lovšinu je žaga odrezala palec na desni roki. Prvo pomoč mu je nudil tukajšnji zdravnik dr. J. Oražem. Ker pa ni bilo mogoče ustaviti močnega krvavenja, je moral ponesrečenec v ljubljansko javno bolnico. Za delom v tujino. Zaradi pomanjkanja domačega zaslužka odhajajo ljudje v tujino. Ker ne morejo v Kanado, odhajajo naši ljudje v Francijo. V zadnjem času so odšle od nas tri take družbe, da si morda v tujini pripravijo denar, s katerim bi zgradili dom. Pa tudi tesarji odhajajo na Hrvatsko. To 60 znani »Hrvatarji«, ki sc vračajo na pomlad z zaslužkom domov. V zadnjem času je sklenilo pogodbe z lesnimi trgovci 15 skupin. I,Inogo zaslužka jim želimo! «, Uradni dan se vrši za sodni okraj Ribnica, v tukajšnji občinski pisarni dne 31. oktobra ob eni popoldne. Kino rdečega križa se je preselil v dvorano hotela Arko. • kjer bo predvajal filme v ne-neljo ter praznik, pondeljek, torek in v sredo ob 5. in 8. uri zvečer. Čehoslovaški praznik je priredil tukajšnji S> kol v dvorani meščanske šole. Na programu je bila godba, petje, ples, predavanje in čai-i'hti. Udeleženci so priredili veličastne manifestacije našemu bratskemu narodu. Sneg, ki je zapadel v soboto za 20 cm visoko, je že za 10 cm vpadel. V pondeljek in torek je zavladalo južno vreme, ki je skalilo vrhnje plasti. Škodo, ki Jo je nardil, je večja 1: )k">r se se je sprva n^sldlo. Skoro i sadovnjaka, v katerem ne bi bilo poloi. ljenega drevesa. Električni vodi so na večjih mestih potrgam in nad deset Irogov je polomi iftiiih, ali pa nagnjenih. Za Gornjo vas je tok začasn.) ustavljen. Kot kaže, bo pa sneg kmalu popolnoma zginil. Lužarje pri Vel. Laščah Skoda po prrem snegu. V soboto zvečer je pričelo snežiti in je snežilo do nedelje zjutraj. Padlo ga je približno 15 do 20 cm visoko. Na Blokah ga je padlo 40 do 50 cm. Sneg je nt-pravil veliko škodo na sadnem drevju, pa tudi po gozdovih je polomil veliko dreves. Avtobus iz Blok—Velike Lašče je imel 2 uri zamude zaradi velikega snega. V Lužaijskem klancu Je sneg podrl 3 smreke. Tako sta šofer in sprevodnik po dolgem trpljenju dve smreki zvalila s ceste, tretje pa nista mogla, ker je bala predebela. Po dolgem iskanju sta dobila v neki hiši sekiroin sta smreko presekala ter odstranila, da sta mogla nadaljevati pot v Velike T a-šče. Vožnja jebila jako naporna. Po previdnosti šoferja je avtobus le srečno privozil v Lašče. Trbovlje Shod zveze rudarjev Jugoslavije. Danes 80. oktobra ob 15. uri se vrši v Delavskem domu javen shod, ki ga sklicuje tukaišnja podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije. Na shodu bo poročal centralni tajnik delavskih zbornic dr. Živko Topalovič iz Beograda o gospodarski krizi in o delavstvu. Urejevanje pokopališč in grobov. Na tukajšnjem pokopališču vlada mravljično vrvenj«. Bliža se praznik Vseh sitih in vse hiti, da ured\ očisti in olepša grobove svojcev. Proinja usmiljenim srcem. Težka socijalna kriza traja v rudarskih revirjih v nezmanjšanem obsegu dalje. Dasiravno se bliža zima, je le malo upanja, da bi se pričelo v polnem obsegu obratovati, kajti vse kaže, da bo letošnja zima mila in deževna. Žalostni bodo ob letošnji božičnici tisoči revnih rudarskih otrok, ko ne bo niti drevesca niti običajnih skromnih darov, katerih so se celo leto tako neizmerno veselili. O vsem tem sta razpravljali na zadnji skupni seji tukajšnji podružnici bv Cirila in Metoda ter sklenili apelirati na vso dobrosrčno javnost, da daruje bodisi v blagu ali denarju, da se s tem omogoči obdaritev najrevnejših rudarskih otrok o Božiču. Podružnici sami sta brez denarnih sredstev, zato pa prosita vsa usmiljena srca širom naše domovine, da prispevajo za ta človekoljubni namen karkoli, vse bo dobrodošlo in hvaležno sprejeto v imenu najrevnejših malčkov, ki trpe po nedolžnem pomanjkanje. Vse darove naj blagovolijo plemeniti F! 1 Pn7#iri mm 1 • Pozor I Nagrade v vre-'ec na Izlakuh. Mlad-- • društvu želimo obilo uspeha! Dnevnik Dravske banovine »Jugoslovan« Je med tukajšnjim prebivalstvom že precej razširjen; opazili pa smo, da ga čitajo večinoma oni, ki jim je povzdig, blagostanje in napredek Jugoslavije zares pri srcu in ki delujejo smo-treno na tem, da se odkrita in izrazita propaganda »Jugoslovana« in njegovi občekoristni nasveti tudi uresničijo. Tudi nekateri zavedni javni lokali in gostilne imajo »Jugoslovana«. Vendar smo ugotovili, da imajo še mnogi lokali vse druge časopise in revije, samo »Jugoslovana« ne, četudi ga večkrat gostje žele. Vaš dopisnik je bil pred kratkim sam priča, ko je želel gost v neki gostilni izven Zagorja od gostilničarke »Jugoslovana«; seveda mu ni mogla ustreči, ker ga ni imela. Zato apeliramo na vse narodno čuteče kakor vse posestnike lokalov in gostiln, da si naročijo poleg drugih časopisov tudi »Jugoslovana«. Glasbeno društvo v Zagorju pr redi v nel*-ljo, dne 2. novembra ob 8. uri večer v dvorani Sokolskega doma violinski koncert virtuoza Karla Rupla. Violinski koncert. Glasbeno društvo priredi v nedeljo 2. novembra v veliki dvorani Sokolskega doma violinski koncert. Koncertiral bo naš priznani virtuoz g. Karlo Rupel. Na gla-sovirju ga bo Bpremljal g. Marijan Lipovšek. Pričetek itočno ob 20. uri. Sokolski oder. V soboto so ponavljali veseloigro »Utopljenca«, ki je v splošno zadovoljstvo izpadla še bolje kakor prvikrat. Vsled skrajno slabega vremena je bil obisk slab. Vlogo Buče bi moral igrati g. Cesar, ki pa vsled prezaposlenosti ni mogel gostovati, zato jo Je igral g. Klun Vrhnika Buren občni zbor mlekarjev. Preteklo nedeljo se je vršil zelo buren občni zbor »Mlekarske zadruge«. Občnemu zboru je prisostvovalo nad 400 članov. Predsednik g. Žnidaršič je podal obširno poročilo in razložil, zakaj se je mleko pocenilo od 1.80 Din na 1.50 Din. Mlekarne tudi ne morejo eksploatirati sira, ker ga druge mlekarne tudi prodajajo po zelo nizki ceni. Delo odbora je zagovarjal tudi Član pred-stojništva g. Kete, dekan. Proti odboru so posamezni člani ostro nastopili. Prišlo je do volitev, ki Se niso zvršile, in je bil občni zbor odložen na nedeljo 9. novembra Krško Umrl je za škrlatinku 8-letni sinček davč. nadupr. g. L. Falknerja. Komaj je prebolel davico, že ga je napadla in pobrala škrlatinka. Pogreb je bil v ponedeljek. Ker je bila nalezljiva bolezen vzrok smrti, se pogreba ni mogla udeležiti ne šolska mladina in ne sokolska deca, zato je ta popoldne po pokopu položila lep venec na grob svojemu malemu tovarišu in bratcu. — Skrlatinka Je zelo raz- širjena v sosedni občini Cerklje In na Vidmu preko Save. Za olepiavanje mesta bi bilo dobro storiti kaj več tudj pri nas, vsaj onim, ki imajo od tega največ koristi, da privabimo tujce. Že po vaseh odstranjajo fekalije in razne higijenske nedostat-ke. Dobre volje je treba, pa bomo morda privabili koga, ki bi nam posvetil na primer c elektriko, ki je nimamo, če se to sme glasno povedati. Delitev sadnih drevesc ta jesensko sajenje bo v banovinski trsnici in drevesnici v Kostanjevici od 27. do 31. t. m. Kontrolor mer je te dni v Krškem izvršil svoje delo. Kontrola je potekla v najlepšem redu. Vsa merila in uteži so bila skoro brez nedo statkov- Litija Šolska Matica. Poverjenik g. Drago Rostohar, šolski upravitelj v Litiji, sporoča, da je termin za nabiranje članstva pri Slov. Šolski ‘matici podaljšan do 15. novembra. Članarina znaša 33 Din in se vplača pri poverjeniku. Za leto 1930. izidejo sledeče knjige: 1. Pedagoški zbornik, 2. Dr. Jeraj: Razvoj mladostne duše. 3. Novak: Lepenkarstvo in 4. Jurančič: Iz šole za narod. Šolska upraviteljstva so obvezna, da se nanjo naroče. Prijave pošiljajte na šolsko upraviteljstvo v Litiji. Prvi sneg. Dočim je v soboto dne 25. t m po litijski dolini ves dan deževalo, je pričel po okoliških hribih naletavati sneg. V nedeljo zjutraj so bili že vsi vrhovi belo pobeljeni. Tatvina. Ciganka iz družine Nikolič je izmaknila dne 7. oktobra. t. 1. neki stranki v Litiji ročno torbico, v kateri je bilo 500 Din gotovine. Ker je bila tatvina prepozno prijavljena, ciganke ni bilo mogoče več izslediti. Stara je okrog 35 let. 'Radi bi vsahcmuv dokazali kaj vse nudimo na 8 straneh samo za 1 Din. Zato pošljemo „Jugoslovana“ Vašim prijateljem, znancem in sorodnikom 8 dni na ogled. Prosimo Fos, opozorite na to one, za katere mislite, da bi mogli postati naši naročniki Uvoz gradbenega lesa y Grčijo Gtrdija uvozi letno otkoli 8000 vagomov po 22 ms giradbeinega lesa, kar znaša približno 176.000 ma. Povprečna cena se plačuje po 2 'A Lstg, torej skupno 400.00 Lstg na leto. Večji delež na tem uvozu ima Romunija, ki se udeležuje na tem uvozu a 7000 vagoni, medtem ko uvozi naša kraljevina samo približno 1000 vagonov. V Grčiji ee rajše uporablja romunski les mehke vrste, to je smreka, medtem ko uvaža Jugoslavija približno 75% jelke. Smreko se preferenoira radi lažje obdelave in ker se tudi bolje prilega grškemu podnebju. Večje naše žage so do sedaj izvažale vse svoje blago v Anglijo in v Italijo im se niso mnogo brigale za grška tržišča, medtem ko manjše žage, ki »o izvažale v Grčijo, niso zadovoljevale tamkajšnjih uvoznikov, ki so imeli z njimi slabe izkušnje. Dejstvo je, da razpolaga naša država z odgovarjajočim blagom in bi z malo dobre volje in boljšo organizacijo mogel ustvarila pavolnejši položaj našemu odjemu v Grčiji, toda potrebno je pričeti e pravim delom, dobro in v redu dobavljata in po možnosti nizko kalkulirati cene. Vse to je potrebno za pridobitev tržišč, pozneje bo Grčija saima povpraševala po našeim lesu. Romuni dobavljajo po naslednjih plačilnih pogojih: 10% are, ostanek proti akceptu 8 mesece za prvovrstne tvrdke. Potrebno bi bilo, da bd tudi naši lesni izvozniki sledili temu zgledu. Prednost Romunije obstoji tudi v tem, da ima redne pa-roplovne linije, kaiterih parniki prevažajo tudi manjše količine. V Romuniji so vse zainteresirane žage oživo-tvonile lasten prodajni kartel, držijo čvrste cene. Tudi našii izvozniki jim skušajo slediti, toda ponavljamo, za vpeljavo je treba početi z čim nižjimi cenami, ki bodo manjše od romunskih, in pa vpostaviti je treba dobro organizacijo za prodajo, kakor tudi za ekspedicijo. Trami testa-testa, smreka in jelka. Do sedaj je večji del tega materi jata dobavljala Grška iz naše države. Pred 4 meseci približno so Romuni znižali svoje cene in s tem zasegli vse kupčije. Romuni so prodajali po 28/.— m8 fob, naši izvozniki so zahtevali 92/.—. Gospodarske vesti X Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo v Ljubljani r. z. z o. z. v likvidaciji vabi svoje člane na zadnji občni zbor, ki se bo vršil dne 7. novembra t. 1. ob 18. uri v prostorih Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, Pražokova ul. 11. Dnevni red: 1. poročilo likvidatorjev, 2, čitanje revizijskega poročila, 3. odobritev likvidacijske bilance, 4, volitev hranilca knjig, 5. raznoterosti. X Prodaja stare lesene barake na železniški postaji Bohinjska Bistrica se bo vršila potom ustmene licitacije dne 10. novembra t. 1. pri inženjerskeni oddelku Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). X Uradno pošiljanje semenskih pošiljk. Minister za gradnje je obvestil ministrstvo za Sume in rudnike, da sprejemajo pošiljke semena, ki jih direkcije gozdov in rudnikov pošiljajo raznim državnim uradom, kot uradne pakete brez takse. Zato smejo direkcije gozdov nemoteno predajati pošti pakete s semenom, namenjene državnim uradom, brez plačila takse. X urada za pospeševanje zunanje trgovine. Urad za pospeševanje nemško-jugoslovanskih gospodarskih odnošajev v Berlinu se je obrnil na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine z vlogo, češ da večje število nemških tvrdk, zlasti industrijskih, želi najožjega kontakta z izvozniki iz naše kraljevine. Industrija za proizvajanje peči, mlinov, raznega orodja, vsega galanterijskega blaga, strojev za pranje in likanje perila, posode, tehtnic in tako dalje se obračajo na urad 8 prošnjo po zastopnikih v vseh krajih naše države za prodajo svojih proizvodov. X Izvozne premije za izvoz sladkornega mošta. »Vinarski list«, ki izhaja v Beogradu, prinaša iz verodostojnega mesta vest, da se v finančnem ministrstvu izdeluje predlog odredbe, po kateri bi se izvažal iz naše države sladkorni mošt 8 podeljevanjem posebnih izvoznih premij. X Za tesnejše gospodarske stike med Jugoslavijo in Turčijo. Turške gospodarske organizacije so poslale našim gospodarskim organizacijam predlog, da istočasno posredujejo pri svojih vladah, da se čimprej začno pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Turčijo in Jugoslavijo. Gospodarske organizacije v Turčiji utemeljujejo svoj predlog s tem, da je promet med Turčijo in Jugoslavijo vedno močnejši. Dobave Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 8000 kg pisane bombaže-viine za čiščenje, 800 kg pisanih cunj, 1600 kg firneža, 1200 kg manija, 300 kg sikativa in 600 kg tenpentina; do 7. novembra t. 1. pa glede oddaje 871 komadov pil v nasekovanje in popravilo. Prometno-komeiroijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. novembra t. 1. ponudbe glede oddaje 100 komadov apariilnih cevi za helioforske svetiljke v popravilo ter glede oddaje prtljažnih vozičkov, samokolnic in raznih drugih naprav v popravilo. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 12. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 20 komadov gumijevih cevi, 1000 m jeklenih vrvi. Direkoija državne žeJeznarne Vareš sprejema do 12. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg fosforjeve bronze. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 11. novembra t. 1. pni Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave naita-motorja; pri Direkciji pošte in telegrafa v Splitu glede dobave tis&ovin; pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave stavbnega materi-jala (cement, apno, opeka, etemit plošče, pločevina, svinec); dne 12. novembra t. 1. pa glede dobave 3500 m* peska za lokomotive. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 5. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 50 kg zakovic za ploščevino in 100 kg vijakov z maticami; do 12. novembra t. 1. pa glede dobave 50 kg laka in 500 kg prašnega olja. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 6. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 275 m* mehkega jamskega lesa. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 10. novembra t. 1. ponudbe glede dobave raznega električnega materijala. Direkoija državne železarne Vareš sprejema do 12. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg pocinkane pločevine in 1500 kg žebljev; do 19. novembra t. 1. pa glede dobave 2000 kg preje. Direkcija državnega rudnika Zenioa sprejema do 18. novembra t. 1. ponudbe glede dobave orodja za mizarske delavnice. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 18. novembra t. 1. pri Direkciji državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu glede dobave 5000 m tračnic; pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave firneža barv, svinčenega minija, karbolineja, krede, kita, stekla in kositra; pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave umetnega škrilja. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Borzna poročila dne 29. oktobra 1930, Devizna tržišča. Ljubljana 29. oktobra. Amsterdam 22 74, Berlin 13*4525, Bruselj 7*8697, Curih 1094'40—1097*40, Dunaj 7’944—7*974, London 273*85—274’65, New-york 56*24—46'44, Pariz 220‘40—222'40, Praga 167'46, Trst 100 lir 294'30—296'30. Zagreb, 29. oktobra. Amsterdam 22*74 bi. Dunaj 79440—797'40, Berlin 13 4375—13‘4675, Bruselj 28697 bi., Budimpešta 988'50 bi. London 273*85—274'65, Milan 94*4236—296*4236, Newyork ček 56*24—56‘44, Pariz 20'50—222'50, Praga 167*06 —167*86, Curih 1094*40—1097*40. Beograd, 29. oktobra. Berlin 13*4370—13'4670, Bruselj 785*47—787*97, Budimpešta 987—990, Curih 1094*40—1097*40, Dunaj 794*90—797*90, London 273*85—274*65, Milan 294*15—296*15, Newyork 56*24—56*44, Pariz 220*50—222*50, Praga 167*06— —167*86. Dunaj, 29. oktobra, d. Amsterdam 285*68, Beograd 12*57, Berlin 169*05, Bruselj 98.89, Budimpešta 124*15, Bukarešta 4*2121, Kopcnhagcn 189*65, London 34*46, Madrid 78 60, Milan 37*12, New-york 709*15, Pariš 27.855, Praga 21*035, Sofija 5*1395, Stockholm 190 30, Varšava 79*49, Curih Curih, 29. oktobra. Beograd 9*1280, Pariz 20*2125, London 25*02625, Newyork 515*10, Bruselj 71*825, Milan 26*965, Madrid 56*75, Amsterdam 207*50,. Berlin 122 77, Dunaj 72*61, Sofija 3*73, Praga 15*2775, Varšava 57 725, Budimpeštu 90*20. Vrednostni papirji. Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 29. oktobra. Drž. papirji: 7% inv. pos. 87*50 bi., voj, škoda ar. 429—431, voj. škoda dec. 430—432, voj. škoda febr. 424—126 (424), 4% agr. obv 54 bi., 7% Bler. pos. 81*50—82, (82), 8% Bler pos. 91—92*50, 7% pos. hipot. 80*50— —81*25. — Banke: Hrvataka 50 d., Praštediona 924—925, Udružena banka 191—192, Ljublj. kred. 122 d., Medjunarodna banka 67 d., Narodna banka 7950—8075. — Industr.: Šečerana Osijek 297— —300, Trboveljska 380—382, Slavonija 200—202, Vevče 124 d. Beograd, 29. oktobra. 7% investicijsko posojilo 87—88, 4% agr. obv. 55, 7%pos. drž. hipot. banke 81*75—84, 7% Blaire 85*50, vojna škoda 448—450, uit. dec. 455*25, Narodna banka 8000. Dunaj, 29. oktobra, d. Bankverein 17*25, Kreditni zavod 47*20, Prioritete 88*30, Trbovlje 47*50. 137*75. Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu. London, 29. okt. 7% Blaire 80*75—81*50. Newyork, 29. okt. 8% Blaire 91—92*50, 7% Blaire 81—82, 7% pos. drž. hip. banke 79—81. Žitna tržišča. Tendenca na ljubljanskem tržišču neizpremo-njena, promet 2 vagona koruze, 2 vagona moke nularice. Novi Sad, 29. oktobra. Oves: baški, sremski 133—137*/». Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet: pšenica 2 vagona, oves 2 vagona, koruza 27 vagonov, moka 4 vagone, otrobi 27 vagonov. Budimpešta, 29. oktobra. Tendenca: čvrsta, promet: malenkosten. Pšenica: marec 16—16*01 (16—16*01), maj 16*20 (16*20—16*21). — Rž: marec 9*17—9*18, (9*18—9*20). — Koruza: maj 12*55—12*78 (12*59—12*60). — Trs.: maj 10*55—10*60. Ljubljansko lesno tržišče. Tendenca neizpremenjena. Promet: 1 vagon bukovih drv. Sokolstvo Podstarosto Č.O.S. dr. Heller-ja zadela kap Znani sokolski delavec br. dr. Karel Hellcr, III. podstarosta C.O.S., ki je bil nedavno imenovan kot zastopnik staroste br. dr. Scheinerja na čelo predsedstva, izvršilnega odbora in slavnostnega odbora za vsesokolski zlet 1. 1932. v Pragi, se je udeležil v soboto popoldne jubilejnega lovskega jahanja, ki ga je priredil praški jezdni klub ob priliki 10-letnice svojega obstoja. Dr. Heller je jahal v sprevodu 200 jezdecev v družbi generala Nebeškega, ko ga je zadela možganska kap in je moral biti prepeljan s sanitetnim avtom v divizijsko bolnico v Pragi. Kap ga je zadela na vsej desni strani. Njegovo stanje je sicer jako resno, vendar se je že toliko izboljšalo, da ni več bojazni za njegovo življenje. Izguba br. Hellerja bi bila za vse sokolstvo težak udarec. Naziv zleta v Pragi I. 1932. Predsedništvo Č.O.S. je sklenilo, da se bo imenoval veliki sokolski zlet, ki se bo vršil 1. 1932 v Pragi: »IX. vsesokolski zlet v Pragi 1932, v proslavo stoletnice rojstva dr. Miroslava Tyrša, ob udeležbi Slovanskega Sokolstva«. Protektorat nad zletom bo zopet prevzelo mesto Praga. Bolgari v prednjaški šoli v Pragi. Predsed-ništvo Č.O.S. je na prošnjo bolgarske junaške zveze dovolilo, da se 14-dnevne prednjaške šole, ki se bo vršila v Pragi, udeležijo tudi 4 člani in 2 članice »Junaka« in sicer pod istimi pogoji, ki veljajo za člane zveze Slovanskega sokolstva. Kurz Č.O.S. za vodnike naraščaja. Prejšnji mesec je priredila Č.O.S. v Nymburku prednjaški tečaj za vodnike naraščaja, ki ga je vodil br. Avg. Očenašek. Udeležilo se je tega tečaja 49 Sokolov in Sokolic. Jedro tečaja so bili ti predmeti: a) v teoriji: temelji vzgoje, govorništvo, fizilogija telesnih vaj, petje, tekmovalni red in sojenje, risanje; b) v praksi: telovadne ure v telovadnici in na letnem telovadišču, plavanje, lahka atletika, odpori, igre, proste vaje (priprava k lahki atletiki), potovanje in taborenje ter kanojstika. Sjpovi KDO JE DRŽAVNI PRVAK? Nedeljsko 8. kolo državnega prvenstva zopet ni prineslo jasnosti v vprašanju prvaka. Letošnje prvenstvo je v tem pogledu res izredno napeto. BSK ima sedaj 12 točk v preostalih tekmah lahko pridobi še 4. Concordia doseže lahko največ 15 točk, Jugoslavija in Hajduk po 14. Samo ti štiri pridejo v poštev. Obe Slaviji bosta definitivno zasedli zadnji mesti. Preje omenjene možnosti o maksimalnem številu točk so seveda iluzorne, ker morajo pretendenti igrati še medsebojno. Najtežje stališče ima BSK, ki igra še v Splitu in Zagrebu. Največ Sans ima Concordia. S sarajevsko Slavijo ;n BSK igra doma in v slučaju, da zmagi v obeh tekmah, je siguren državni prvak. V tem slučaju bi bil uspen Con.’nrdi;e izredno vel!k. saj so’ luje letos prvič v prvenstvu. Jugoslavija in Hajduk si lahko priborita prvenstvo te na račun BSK ali Oonoordije. Mogoče nam bo prihodnja nedelja prinesla jasnost. Zimsko - športni odsek SPD Maribor - Ruše sporoča: Ker so se v zadnjem času zgodile zamenjave in so naši člani hodili drugam po informacije, izjavljamo, da se dajejo odslej vse potrebne informacije samo v trgovini g. Bureša v Vetrinjski ulici in pri g. Majerju na Glavnem trgu. ASK Primorje, lahkoatletska sekcija V četrtek ob 20. se vrši v dvorani hotela Miklič sestanek članstva. Dnevni red: 1. Volitev odbora lahkoatletske sekcije; 2. zimski trening; 3. referat o Balkanski olimpijadi; 4. slučajnosti. — Vabljeni so vsi člani. Načelnik. Tekmovanje za prvenstvo srednjih šol se vrši v soboto, dne 1. novembra in v nedeljo 2. novembra t. 1., obakrat ob 10. dopoldne. Prijavnina znižana na 1 Din za točko in osebo. Šport v Domžalah. Kombiniran »Disk« je zgubil z 6:1 z Reko in ne kakor se je pomotoma obratno poročalo. S. K. Tržič: reprezentanca Škofja Loka 2:1 (2:0). Z ozirom na objavo v »Jugoslovanu« z dne 28. t. m. pod gornjim naslovom nam sporoča S. K. Sokol, ki je nastopil kot reprezentanca Škofje Loke v Tržiču, da je bila igra v resnici obojestransko živahna in napeta. Tudi je res, da so igralci Sokola tehnično nadkrilje-vali domačine in da so bili Škofjeločani v stalni premoči, ki je pa niso mogli izrabiti zaradi surove igre S. K. Tržič. Takoj v početku sta bila dva Sokola blesirana, koncem igra pa nič manj kot peti Tudi je resnica, da je bil S. K. Tržič ojačen z dvema igralcema znanega ljubljanskega kluba, ki gotovo nista predstavljala tržiške športne sile. Sodnik g. Kamenik nikakor ni bil na svojem mestu. S par izključitvami bi bil izlahka preprečil vsako surovo igro, česar pa ni štoru. Priznal ni povsem pravilno zabitega gola in je venomer ustavljal napad Sokola z nepravilnimi odločbami. S. K. Sokol pripominja, da je vzdržal kot disciplinirana enajstorica do konca. Današnja izjava se podaja zaradi nepravilnega poročila tekme pred javnostjo. Razširjajte Jugoslovana! ‘Radio Ljubljana, četrtek, 30. oktobra: 12.15 Plošč« (Slovenska in plesna glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Otroška ura, ga. Gabrijelčičeva. 18.30 Radio orkester: Vio-lina-solo; Ilarway-jazz. 19.00 Prof. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30 Dr. Valter Bohinec: Geologija naše zemlje. 20.00 Pero Horn: Vzgoja otrok. 20.30 Pevski koncert zbora »Ljubljane«. 21.30 Religiozna glasba, izvaja Radio orkester. 2.30 Časovna napoved in poročila, lahka glasba. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, petek, 31. oktobra: 12.15 Plošče. (Solo instrument, zborovo petje). 12.45 Dnevne vesti. 12.00 čas, plošče, borza. 17.30 Plošče. 18.00 Viktor Pirnat: Kako je prišlo do okupacije Trsta in kako sino izgubili edini jugoslovanski dreadnought »Viribus Unitis«. 18.30 Dr. Reja: Vremenoslovje. 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. Drago Ulaga: Športna ura. 20.00 Prenos iz Beograda. 22.30 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Zagreb, četrtek, 30. oktobra: 12.20 Nasveti za kuhinjo. 12.30 Plošče. 13.30 Dnevne vesti. 17.00 Ciganska glasba. 18.30 Novice. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Koncertni večer; prenos iz Ljubljane. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Lahka glasba. Zagreb, petek, 31. oktobra: 12.20 Nasveti za kuhinjo. 12.30 Plošče. 13.30 Dnevne vesti. 17.00 Prenos glasbe iz kavarne »Corso«. 18.30 Novice. 18.40 Higijenska ura. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Prenos iz Beograda. 22.30 Novice dn vreme. 22.40 Po tujih postajah. Beograd, četrtek, 30. oktobra: 10.30 Pl. 12.45 Opoldanski koncert radio kvarteta. 13.30 Novice. 1'.30 Pl. 20.00 Zdravstveno predavanje. 20.30 Prenos iz Ljubljane. 22.30 Čas in novice. 22.45 Konoert balalajk. Beograd, petek, 31. oktobra: 10.30 Pl. 12.45 Radio kvartet. 13.30 Novice. 17.05 Narodne pesmi. 20.30 Komorna glasba. 21.30 Konc. zbora »Tomislav«. 22.30 Čas in novice. 22.45 Pl. ‘Mali oglasi Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5*—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do $ besed). Vsaka nadaljna beseda SO par. Za pismene odgovore priložite znamko. Trboveljski premog Specijalni »KOKS« za kurjavo naročite pri »ILIRIJI«. Lunajska cest” 46. — Telefon 28—20, 25—95. SA Me in dajte pravočasno v popravilo tvrdki Matija Trebar Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6 Dobre stavbene POL1RIE išče Slograd d- J. Zeleznatfo vino lekarnarja dr. G. PICCOLI-Ja v Ljubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle In otroke. 668 Operni balet V operni balet se sprejmejo štiri nadarjene učenke. Šola je brezplačna in služi kot priprava za poznejši vstop v balet. — Prijave sprejema operno ravnateljstvo. 696 Telelon 2059 Premog /\ suha drva PogalniL, Bohoričeva ulica 5 Razp is Mestna občina celjska razpiše službo plinskega tehnika pri mestni plinarni. Pogoji: popolna strokovna usposobljenost in večletna uspešna praksa, ki jamči tudi za uspešno vodstvo plinarne; jugoslovansko državljanstvo, neomadeževana preteklost, telesno in duševno zdravje. Pravilno kolekovane prošnje, v katerih je navesti tudi zahtevek glede prejemkov, je vlagati pri podpisanem mestnem načelstvu do 15. novembra 1930. Prošnjam naj se prilože razun rojstnega in domovinskega lista tudi usposobljenostna dokazila in službena spričevala v originalu ali pa v oblastveno overjenem prepisu. Mestno načelstvo Celje, dne 20. oktobra 1930. Mestni načelnik: dr. Goričan s. r. ob/ave Razglasi kraljevske banske uprave I. No. 9654. Razpis. Na podlagi § 11. zakona o zdravstvenih občinah in § 31. zakona o banski upravi se razpisuje službeno mesto banovinskega zdravnika za združeno zdravstveno občino Trebnje s sedežem v Trebnjem. S to službo so združeni prejemki po čl. 9. uredbe bivše oblastne samouprave ljubljanske oblasti o samoupravni zdravstveni službi v občinah ljubljanske oblasti zunaj mesta Ljubljane, to je letna plača dinarjev 9.000-— tor pripadajoče petletnice. Prosilci za to mesto morajo vložita pravilno ko^kovane ter z vsemi prilogami v smislu čl. 12. uradniškega zakona opremljene prcTaje, najkesneje do 15. novembra 19 3 0. potom zdravstvne občine Trebnje kraljevski banski upravi v Ljubljani. Ljubljana, dne 25. oktobra 1930. Kravljevska banska uprava Dravske banovine. V No. 1353/14. 2622 3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem del pri zgradbi nove banovinrke ceste Reka—Sv. Are h (c kraj Maribor) I. javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 19. novembra ob 11. uri pri tehničnem razdelku sreskega načelstva za Maribor, levi breg, v Mariboru, Jugoslov. trg 5/II. Istotam se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu napravndh stroškov. Isti se dobivajo tudi pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, Novi trg 1/1. Ponudbe naj se glase tako, da podajo v obliki popust v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 735.075-40 Din. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih N o vin ah« in na razglasni deski kr. banske upra e Dravske banovine v Ljubljani, Novi trg 1 /II. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. oktobra 1930. Razglasi sodišč in sodnih oblastev A V 293/30—14. Oklic 2621 3—1 • katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.. Moravec Franc, stolni župnik v Mariboru, Slomškov trg 20, je umrl dne 2. julija 1930. Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivajo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 14. novembra 193 0. ob 10. uri dop. v sobi 6 ustmeno, ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljne pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V., dne 26. oktobra 1930. A 125/30—10. ~ 2625 3—1 Oklic. dediču neznanega vališča. Jazbec Marija je dne 16. marca 1930. v Trstu umrla. Poslednja volja se na našla. Njen ' rat in sestra, Malija in Ana Vode-ničar, sedaj baje v Ameriki, kal rih bivališče sodišču ni znano, se pozivata, da se v teku enega leta od dones naprej zgla~:'a pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo zapuoana obravnavala z ostalimi dediči dn z gospoo m Makaričem Josipom v Dobah št. 1, ki se je postavil .... skrbnika za od okrajno souisče »C tanjcvici, odd. I., dne 23. oktobra 1930. E 815/30-9. 2629 Dražbeni oklic. Dne 26. novembra 1930. dopoldne ob pol-desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Domžale, vi. št. 597. Cenilna vrednost: 220. 076 Din; najmanjši ponudek: 110.38 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglai .a pri r bišču najpozneje pri uraž-benem narodu pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle ’eč uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kamniku, dne 24. oktobra 1930. E IV. 388/30—10. * 2623 Dražbeni oklic. Dne 10. decembra 1930. dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Ješenca, vi. št. 220 in 119. Polovil skupne cenilne vrednosti: Din 21.158-85; vrednost pritiklin; 185 Din, ki je všteta v skupni cenilni vrednosti; najmanjši ponudek: 14.105-90 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 19. oktobra 1930. * E IV. 1614/30-7. 2624 Dražbeni oklic. Dne 10. decembra 1930. dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Ješenci, vi. št. 119 in 220. Polovica skupne cenilne vrednosti: Din 21.158; vrednost pritiklin: 185 Din, ki je všteta v slu pni cenilni vrednosti; uajnvraj-ši ponudek: 14.150.90 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni okldc, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 19. oktobra 1930. Vpisi v trgovinski register II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 708. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 18. oktobra 1930. Besedilo: Henrik Kenda. Izbriše se mladoletno«* pri družabniku Kenda Ivanu ter pravica Kenda Irme, da ga zastopa in podpisuje v njegovem imenu. Družabnik Kenda Ivan bo zastopal in podpisoval tvrdko samostojno pod natisnjenim ali pisanim besedilom tvrdke s svojim osebnim podpisom. Izbriše se prokura Kenda Irme. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. oktobra 1930. Firm 1769/30 Rg A II 251/11. * 709. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 18. oktobra 1930. Besedilo: Kranjska hranilnica. Izbriše se član upravnega sveta Finžgar Fran S. Vpiše se član upravnega sveta Demšar Anton, župnik v Zasipu. Leželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. oktobra 1930. Firm 1835/30 Rg A VI 143/7. * 710. Sedež: Ljubljana. T vpisa: 18. oktobra 1930. Besedilo: Ljubljanska kreditna banka. V smislu^ sklepa XXX. rednega občnega zbora delničarjev z dne 22. marca 1930, sklepa upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke na 151. seji z dne 19. avgusta 1930, se spremene §§ 1., 2., 10., točka 3, 30, 33 in 86 bančnih pravil. Te spremembe so bile odobrene llokom kr. ban. upra-rave Dravske banovine v Ljubljani, VIII. št. 3201, odnosno 3201/1, z dne 30. maja 1930, oziroma 31. avgusta 1930. Prilagodi ee italijansko besedilo tvrdke uradnemu nazivu sedeža Ljubljana ter se glasi odslej: »Banca di oredito di Ljubljana«. Točka 3. pravil glede delokroga banke se glasi sedaj: 3. Nakupovanje in prodaja vrednostnih papirjev, deviz, novcev, kovin, drugega blaga in surovin vseh vnst in terjatev ter pogojevanje na vse te reči, terjatve in na ne-pre ičnine zat lasten, kakor tudi za t račun, a z izključenjem pravih poslov hipotečnih bank.« »Firmo družbe podpisuj ta pod be le Ljubljanska kreditna banka (v cirilici ali latinici), ali Banque de crčdit de Ljubljana, ali Laibacher Kreditbank, ali Banca di oredito di Ljubljana, ali Credit Bank ol Ljubljana, ki so od kogarkoli pisane ali s štampiljo odtisnjene, dva člana upravnega sveta, ali en član "pravnega sveta in en ravnatelj, odnosno en namestnik ravnatelja odnosno en prokurist c pa en ravnr lj in en namestnik ravnatelja, odnosno en prokurist. Ravnatelji r uradniki, ki so pooblaščeni k sopodpisovanju, morajo pristaviti pred svoje lm<- >ki p. p. (per procura).» Vse podružnice zadevajoče pravnoob-vezne izjave se morajo opremiti s podpisom centrale po § 30. teh pravil ali pa s trgovskosodno protokolirano firmo podružnice in s podpisom nega člana predstoj-ništva ter dirigenta, odnosno njegovega namstnika, odnosno prokurista podružnice, ali pa 6 podpisom dirigenta in njegovega naane-inika, l nosno prokurista podru" :-ce, odnosno drugega uradnika, katerega upra i t v to pooblasti.« Izbriše se član upravnega sveta A n ti d Makso, generalni ravnatelj Jugoslovana1:« udiružene banke d. d. v Zagrebu. Vpiše s« čl upravnega sveta Knez Aleksander, ve-letržec v Ljubljani. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 10. oktobra 1930. (Firm. 1772/30. — Rg B I 42/165.) Konkurzni razglasi S 14/30—2. 2617 711. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Roglič Ivana in Milena, trgovca v Mariboru, Grajski trg 1. Konkurzni komi.ar sodnik dr. Ko"ča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Upravnik mase dr. Leskovar Josip, odvetnik v Mariboru. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 84, dne 6. novembra 1930 ob 10. uri. Oglasitveni rok do 30. novembra 1930. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 4. decembra 1930 ob 10. uri. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III, dne 25. oktobra 1930. * 712. Določitev naknadnega ugotovitvenega naroka. Prezadolženim: Jeglitsch Marija, trgovka v Mariboru, Gosposka ul. št. 11. V svrlio ugotovitve naknadno prijavljenih terjatev in terjatev, ki se še do razpisanega naroka eventuelno prijavijo, se razpiše naknadni ugotovitveni narok na 30. oktobra 1930 ob 10. uri, soba št. 84 pri podpisanem sodišču. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III. dne 23. oktobra 1930. * 713. Posebni ugotovitveni narok. Prezadolženka: zapuščina po pokojnem dr. Juritschu Fritzu. Za preizkušanje naknadno prijavljenih terjatev se odredi narok na 13. novembra 1930. ob enajstih pri tem sodišču, soba št. 84. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 24 oktobra 1930. Razne objave 2627 Oblava. Izgubila se je poselska knjižica, izstavljena 1 občinskega urada v Vel. Pirešici pod št. 112 na ime: Jelen Franc, rodom iz Vel. Pirešice, ter jo proglašam za neveljavno. A r j a v a s, dne Z:. oktobra 1930. Jelen F...ac, s. r. Conan Doyle: 22 Pozna csveia (Iz angleščine prevedel s avtorjevim dovoljenjem Iv. Mulaiek.J Tako hitro si je pridobil spoštovanje svojih novih tovarišev, da so dospevši do konca svojega potovanja soglasno sklenili, da mu podelijo prav tako velik in rodoviten kos zemlje kakor vsakemu drugemu naseljencu, izvzemši Younga pa Stangersona, Kemballa, Johnstona in Drebberja, ki so bili prvi starešine. Na tako dobljeni farmi si je John Ferrier zgradil obsežno hišo iz hlodov. V naslednjih letih jo je tako povečal, da je postala prostorna vila. Bil je človek praktičnega duha, strog v svojem ravnanju in spretnih rok Njegova železna narava mu je omogočala, da je delal od ranega jutra do pozne noči ter izboljševal in obdeloval svojo zemljo. Zavoljo tega je njegova kmetija in vse, kar je bilo njegovega, izvrstno prospevalo. Tekom treh let je bil na boljšem kot njegovi sosedje, v šestih je bil imovit, v devetih bogat in v dvanajstih letih ni bilo v vsem mestu Salt Lake poltucata mož, ki bi se mogli ž njim meriti glede imetja. Od velikega notranjega jezera pa vse tja do daljnih gora Wahsatch ni bilo imena, ki bi bilo na boljšem glasu kot je bilo John Ferrierjevo. Le v enem, in sicer edinole enem pogledu, pa je žalil občutljivost svojih sovernikov. Nobeno dokazovanje, nobeno pregovarjanje ga ni moglo nagniti, da bi si po običaju svojih tovarišev ustanovil domače ognji- šče. Nikoli ni povedal vzroka za svoj vztrajni odpor, marveč se je omejeval na to, da se je odločno in neomajno držal svojega sklepa. Nekateri so ga radi tega dolžili mlačnosti v veri, drugi zopet so to pripisovali lakomnosti po bogastvu in mržnji proti stroškom, a zopet drugi so govorili o nekaki ljubavni zgodbi iz prejšnjih let in o neki svitlolasi deklici, ki je tam ob bregovih Atlantskega oceana ginevala od žalosti. Najsi pa je bil vzrok tak ali tak, John Ferrier je v resnici ostal samec. V vsakem drugem oziru pa se je prilagodil sloves pravovernega in odkritosrčnega moža. Lucija Ferrierjeva je bivala pri njem v njegovi hiši in pomagala svojemu novemu očetu pri vseh njegovih podjetjih. Sveži gorski zrak in balzamski vonj smrek so nadomeščali mladi deklici dojiljo in mater. Tekom let se je razvijala v krepko dekle z zdravo, rdečo barvo lic in prožnim korakom. Marsikomu, ki je hodil po veliki cesti mimo Ferrierjeve farme, so se obujali davno pozabljeni spomini, ko je opazoval njeno vitko, dekliško postavo, ki se je urno kretala po pšeničnem polju, ali pa jo je srečal na očetovem mustangu, ki ga je vodila z vso lahkoto in ljubkostjo pravega otroka z zapada. Tako se je popek razcvetel v cvetlico in tisto leto, ko je njen oče postal najbogatejši med farmarji, je postala ona tako zalo ameriško dekle, kakršne ni bilo tako kmalu najti ob vsej obali Tihega oceana. Vendar ni bil oče prvi, ki je spoznal, da se je otrok razvil v žensko. V takih primerih se to le redkokdaj zgodi. Ona skrivnostna sprememba je preveč notranja, preveč postopna, da bi jo bilo mogoče meriti z letnimi številkami. Najmanj si je dekle samo svesto tega, dokler ji zvok kakega glasu ali dotikljaj kake roke ne vzburka srca, ter se napol s ponosom, napol strahom pričenja zavedati svoje v notranjosti vzbujene, silnejše narave. Malo jih je, ki se ne bi mogli spominjati tega dneva in ž njim spojenega malega dogodka, ki je oznanil zoro novega življenjskega razdobja. Pri Luciji Ferrierjevi je bil ta dogodek že samposebi dovolj resen, ne glede na njegov bodoči vpliv na njeno in usodo mnogih drugih Bilo je nekega toplega junijskega jutra in »svetniki sodnega dne (unormonu) so bili marljivi kakor če-beto, saj so si bili njihov panj izbrali za svoj znak. Na polju in na ulicah, vsepovsod se je glasilo isto šumenje človeške delavnosti. Po prašnih velikih cestah so stopale dolge vrste težko obloženih mul, ki so hitele proti zapadu1 v Kaliforniji je namreč izbruhnila zlata mrzlica in prekozemska pot je držala skozi mesto izvoljenih. Poleg tega črede volov in ovac, ki so se vračale z oddaljenih pašnikov, in množice utrujenih naselnikov, ki so se z živino vred naveličali neskončne poti. Skozi vso to mešano množico je v naglem diru poganjala svojega konja Lucija Ferrierjeva; njen lepi obraz je rdel hitre ježe, njeni dolgi, kostanjasti lasje pa so vihrali za nje po zraku. Oče ji je bil poveril neko opravilo v mestu in hitela je tja, kakor že mnogokrat popreje, z vs« neustrašenostjo mladosti, misleč edino na svojo nalogo in kako bi jo izvršila. Od pota umazani pustolovci so začudeni zrli za njo in celo neobčutljivi Indijanci, ki so prihajali s kožami v mesto, so se navzlic svojemu običajnemu stoicizmu čudili lepoti belolične deklice. ■ , :>w ... .... .j Slovenski rudar o rudniških katastrofah y Nemčiji Slovenski rudar nam piSe is Nemčije: »V Porenju nisem bil nikdar, pač pa na Westfalskem in gotovo ne bodo razmere v obeh pokrajinah dosti različne. Čudno se vam zdi, da imajo tamkaj spravljeno strelivo spodaj v rovih! V Hrastniku ga spravljajo v smodnišni-cah, katerih največja se nahaja pod Jelenco. Različnega razstreliva se nahaja tu večkrat na tisoče kilogramov. Kaj, če bi se to enkrat po naključju vnelo? Gorje okolici, ki ni niti od-daleč tako gosto naseljena, kakor so okoliši rudnikov v Nemčiji I Torej edino radi varnosti so v Nemčiji shrambe smodnika spodaj v rovih. Moje mnenje radi vzroka eksplozije? Niti vsi strokovnjaki niso mogli doslej istega ugotoviti, zato ne pričakujte od mene pojasnila. Vendar svoje mnenje že smem povedati. Kakor pišejo listi, je po legi trupel ugotovljeno, da plini niso eksplodirali, prav tako tudi ne premogov prah, in tudi zaloge smodnika niso uničene. Premišljeval sem, kje bi še mogel biti vzrok, pa sem prišel na sledeče: Kakor znano, drže od navpičnega jaška v raznih globinah vodoravni rovi in to po več sto metrov do tja, kainor se je baš prišlo z izkopavanjem premoga. Tam, kjer se dvigalo navpičnega jaška vstavlja (to je, kakor znano pri globini treh. štirih sto metrov večkrat), tam sem videl pri mnogih rudnikih rove, ki so bili široki in visoki kakor dvorane in to v daljavo 50 in več metrov. Naravno, da take višine ni bilo lahko podpreti z lesenimi stebri, česar pa tudi ni bilo treba, saj so bili ti prostori vsekani če že ne v kamen, pa vsaj v materijal, ki je bil prav tako trden. Vsak dan najmanj enkrat je pa moral natančno pregledati ta nepodprt prostor v to določeni delavec, če ni nevarnosti, da bi se kje odluščil kak večji kos, ki bi ogrožal delavce, ki so dovažali tamkaj po tiru polne vozičke s premogom na dvigalo, nazaj pa zopet prazne. Umevno, da so vozili v rove tudi razstrelivo in to pač na vozičkih, ki služijo za izvažanje premoga. Ni izključeno, da se je nahajal tak voziček poln nevarnega streliva baš v onem nezavarovanem prostoru, pa se je odluščil od stropa večji kamen in padel narav- nost na nevaren voz. Eksplozija, ki je sledila, je puhnila z ogromno silo prav tako skozi jašek navzgor, kakor tudi v nasprotno stran po rovih. Tako si morem razlagati, da so ležala trupla z nogami proti jašku. Ako bi se dogodila eksplozija že v jašku samem, bi bil ta brezdvomno popolnoma porušen. In je-li izključeno, da bi se nahajalo baš takrat v bližini nekaj sodov bencina, ki je povzročil še večji ogenj in tudi stebre dima, ki so se dvignili proti nebu? Takšno je moje mnenje, napravil sem si ga po tem, kar sem videl pred več leti v westfalskih rudnikih. Morda so danes varnostni predpisi povsem drugačni, toliko pa gotove ne, da bi bilo tako tolmačenje izključeno. Novi predsednik brazilijanskih Zedinjenih držav Getulio Vargas Vodja južno-brazilijanskih upornikov Varuas je prevzel po zmagi revolucije predsednišlvo brazilijanskih Zedinjenih držav. Pri zadnjih volitvah oddane glasove bo dal še enkrat pre šteti, in če se bo pokazalo, da je bil njegov protikandidat Prester zvijačno izvoljen, bo Vargas predsedništvo obdržal. Poroka bolgarskega carja Borisa v Assisi-ju Slika nam kaže bolgarskega carja Borisa in njegovo soprogo Ivano pri vhodu v frančiškansko cerkev v Assisi-ju, kjer sta bila poročena ob navzočnosti 50 knezov. Morala in filmska cenzura v Ameriki Amerika, to je predvsem Zedinjene države, pozna v praksi dvojno moralo: eno, po kateri res živi (oziroma po kateri ne živi), potem pa drugo, o kateri pravi, da tudi živi po njej (čeprav to ni res). Je torej Amerika glede morale nekako podobna znani Cankarjevi »dolini šentflorjanski«, kakor utegne to biti menda po vsem svetu, kjerkoli poznajo pomen besede »hinavščina«. Ameriška morala se kaže v svoji pravi luči zlasti pri cenzuri filmov. Znanega filmskega komika »debelega Fatty-ja« je njegova filmska družba takoj odpustila, čim je zvedela od strani za neke njegove »afere«, ki so pa bile zelo pretirane. Enako so postopali strogi ravnatelji filmske družbe, pri kateri je igral neprekos-Ijivi komik Chaplin, čim se je zvedelo, da se je dal ločiti od svoje žene, in samo svojemu silnemu talentu se mora Chaplin zahvaliti, da se je še uveljavil. Tako zelo se namreč boje ravnatelji filmskih družb v Ameriki bojkota, s katerim jim groze razna ameriška ženska društva, če se ne uklonijo njihovim željam in za-htpvam. Najbolj se boje ravnatelji ameriških filmskih družb velikega ženskega udruženja »The National Board of Rewiew«. To je največja ženska organizacija v Ameriki. Da bi zlomile večni odpor tega udruženja skoro proti vsakemu filmu, so filmske družbe angažirale enega najbolj spretnih diplomatskih posredovalcev za letno plačo 100.000 dolarjev, da je še pred cenzuro vsakega novega filma pri tem udruženju posredoval, kar se mu je dostikrat tudi posrečilo. Čeprav so ameriški filmski magnati mogočni gospodje, ki razpolagajo z milijoni, se vendar ničesar tako silno ne boje kakor ameriške filmske cenzure. To je čisto majhna organizaci ja sicer zelo malo pomembnih dam in gospodov, pa vendar ta organizacija gospoduje nad vso ameriško filmsko industrijo. Občinstvo v Evropi in v Ameriki ve o filmski cenzuri sicer presneto malo in niti ne čuti, kako je ta ali oni film obrezan. Filmska cenzura v Ameriki je pa zelo različna. Kar je v eni državi dopustno, ni dopustno v drugi državi. Pred več leti so priredili za film neko gledališko igro, v kateri igra glav-no vlogo neka izgubljenka, ki jo milijonar iz-preobrne. To igro so igrali tudi v raznih gledališčih v Evropi brez škandala. V Ameriki pa so morali v filmu iz milijonarja napraviti trgovskega potnika, potem je pa šlo. V nekem drugem filmu so hoteli pokazati življenje v San Franciscu, kjer je močna kitajska naselbina. Dejanje: neki Kitajec ugrabi mlado Američanko. Film so prepovedali in ga dovolili šele potem, ko so pridejali dejanje, v katerem potres roparskega Kitajca zasuje. — »Moralna« kazen mora priti nad grešnika, potem so pa Amerikanci zadovoljni. Tudi veliki umetnik Emil Jannings je imel v Ameriki s cenzuro svoje težave. Svetovno znan je njegov film »Varijete«, kjer se Jannings zagleda v neko umetnico, čeprav je oženjeni Iz tega filina so v Ameriki izrezali celo vrsto prizorov. Tudi v filmu »Ana Karenirla« se je morala junakinja s svojim ljubavnikom koncem igre poročiti in ni smela skočiti pod vlak — potem je bila pa cenzura zadovoljna in zadovoljno je bilo občinstvo. Najbolj stroga je filmska cenzura v državi Ohio. Tamošnji cenzor je brez usmiljenja prepovedal prizor, ko neki možak svojo soigralko le nekoliko bolj ljubeznivo kot po navadi — pogleda! Poljubi so pa v tej državi v vseh filmskih prizorih sploh prepovedani. Dobrodušni rablji Nedavno se je londonski rabelj prostovoljno odpovedal svoji službi, tako zelo se mu je zagnusil njegov poklic. Moral bi bil namreč obglaviti neko mlado ženo, ki je bila obtožena, da je zastrupila svojega moža. Obsojenka je zatrjevala svojo nedolžnost do zadnjega trenot-ka, kar je krvnika tako pretreslo, da se je svoji službi odpovedali in prepustil svoj posel drugemu. Tako poročajo angleški listi. Iz povedanega pa je razvidno, da imajo tudi rablji čuteče srce in da niso popolnoma oitnpeli. To potrjujejo tudii »Spomini«, ki so jih napisali razni krvniki. »Spomine« je napisal poleg drugih tudi znani francoski krvnik Henrik Samson, ki je obglavil Ludvika XVI., njegovo soprogo Marijo Antonijo, Robespierre-a, Dantona in še 2800 drugih oseb. Ko pa je imel že vso to krvavo zgodovino za seboj, ga je popadla neutešljiva želja, da bi vse te dogodke opisal in napisa!, toda žalibog ni znal pisati. Šel je torej v neko kavarno, kjer je vedel, da se zbirajo umetniki, in tam si je najel nekega reveža kot svojega »tajnika«. Samsonovi »Spomini« so vzbudili ogromno senzacijo. Revež pa, ki jim je dal za skromno odškodnino lepo, književno obliko, se je kasneje svojega dela silno sramoval. Ta revež namreč ni bil nihče drugi kakor slavni francoski romanopisec — Balzac! V svojih »Spominih« pripoveduje Samson o sebi, da je bil zelo boječe narave in vsaka usmrtitev ga je spravila v težko in mučno živčno krizo. To je potrdil kot priča tudi tedanji znani operni pevec Lays. Samsonov sin in vnuk pa sta nastopila ded-šoino po veliki revoluciji. Samsonov sin je bil zelo izobražen mož. ki je posebno rad čital mo-droslovne knjige. Ne vemo pa, kakšnega mnenja je bil o svojem poklicu. Znano pa je, da je bil Samsonov vnuk velik prijatelj alkohola, in pravijo, da zato, da bi uspaval svojo vest in pomiril svoje živce. V svoji pijanosti pa je nekega dne zastavil celo svojo rabeljsko sekiro. Zato so ga spoznali nevrednim tega poklica in so ga iz službe odpustili. Njegov naslednik je bil neki Heidenreioh. Bil je to »Morktir«. Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mihdlek.— Urednik Janez Debcvec. — Za tnseratnl del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.