n
	0
II	i JL
^st, 25. junija 1950
Si. 24 - Leto II.
Dve resoluciji izvršilnega odbora Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje
Slovenci ne bodo nikdar dopustili zapostavljanja, iBptanja in sramotenja svojega materinega jezikal
^tevamo, da UU razveljavi vsa diskriminacijska zakona dajo fašizma in s lem tudi ukaz št. 183 z dne !j' sept. '1949 in da predsednik cone prekliče svoje sramotilno in žaljivo pismo slovenskim županom cone A! ‘a'Uuuamu, da se preneha zzapostav Ijanjem slovenske šole in da se z našo šolo postopa kot z italijansko 1
T j Izvr5iini odbor Osvobodilne Ironte slovenskega naroda za n/^o ozemlje je na svoji seji 19. t. m. razpravljal o diskrimi-Vfth ki io ZVU m njej podrejeni organi izvajajo proti Slo-i angloameriškega področja Tržaškega ozemlja in v zvezi seri	ZVU	št.	183	od	2.	septembra 1949 ter pismom pred-
Ju* a <one dr- G- Palutana z dne 11.V.1950, naslovljenim na t*. °e občin: Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina ^ ugotovil:
r#> *• da ZVU in njej podrejeni organi še vedno nadaljujejo z vJ^odovalno politiko, teptajo jezikovno enakopravnost Sloka* Cev> s tem da ZVU še vedno ni ukinila rasističnih zakonov, s ija ®fimi je hotel fašizem iztrebiti slovenski narod v teh krajih; •lov in nJeJ podrejeni organi na ta način kršijo osnovne i d banske pravice, zajamčene z listino Združenih narodov ln 0|°tbami mirovne pogodbe z Italijo; ttr 2- da sta ukaz št. 183 in pismo predsednika cone — v ka-rau ,n določa celo tam, kjer se milostno komaj dopušča soupo-lovi slovenskega Jezika, da morajo biti slovenske črke za poslov lnanJše od italijanskih in med oklepaji ter naj se opustijo V6t>ski prevodi zaradi varčevanja — za Slovence poniževalna ratnotiina. Taki ukrepi in take grobe kršitve človečanskih
pravic naj bi veljale torej v občinah, ki so skoro stoodstotno slovenske. Na ta način spravljajo oblasti Slovence v neenakopraven, manjvreden in poniževalen položaj.
Tega Slovenci ne morejo in ne bodo nikoli dopustili in se ukazom, ki teptajo njihovo materinščino ne bodo nikdar uklonili!
3. Da so te kršitve nov napad na Slovence in pomenijo zanje zanikanje zgodovinskega dejstva, da so si Slovenci združeni v Osvobodilni tronti z ogromnimi žrtvami priborili enakopravnost z drugimi narodi. In predvsem zaradi tega ne bodo dopustili, da bi jih kdor koli še nadalje potiskal na položaj drugorazrednih državljanov.
Zato izvršilni odbor Osvobodilne Ironte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje,
PROTESTIRA
proti diskriminacijski politiki, ki jo je uvedel in izvajal tašizem proti Slovencem; še posebej pa proti ukazu št. 183 od
2.	septembra 1949, ki to politiko v bistvu nadaljuje;
proti sramotenju narodnih čustev Slovencev angloameriškega
185 —
3HNA3NCI raSHOMIHd
področja Tržaškega ozemlja, sramotenju, ki ga vsebuje pisma predsednika cone od 11. maja 1950 — in
ZAHTEVA
da ZVU razveljavi vso diskriminacijsko zakonodajo fašizma ln s tem tudi ukaz it. 183 od 2. septembra 1949 in jo nadomesti z zakonodajo, I«i bo v skladu z načelom enakopravnosti Slovencev z Italijani, zakonodajo, ki bo uvedla slovenščino kot uradni jezik poleg italijanščine na področju cone A;
da predsednik cone dr. G. Palutan prekliče svoje sramotilno in žaljivo pismo od 11. maja 1950 naslovljeno na župane občin Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina in da preneha s samovoljnim zapostavljanjem Slovencev!
IZVRŠILNI ODBOR OF ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Izvršilni odbor OF slovenskega naroda za Tržaško ozemlje je na svoji redni seji 19. junija 1950 ugotovil, da odgovorne šolske oblasti cone A nadaljujejo z zapostavljanjem slovenske šole. Ta diskriminacija ima namen ovirati razvoj slovenske šole, jo ožiti in tako pripravljati njeno likvidacijo.
Tako sovražno ravnanje se je manifestiralo v zadnjem času:
v postavljanju dveh prednostnih lestvic pri nameščanju profesorjev na slovenskih šolah,
v pošiljanju dijakov slovenske klasične gimnazije k izpitom v Gorico in
odrekanju šolskih, prostorov slovenski osnovni goli v UL sv. Frančiška.
V času, ko se tržaški anagrafični urad trudi, Aa bi velikemu
številu slovenskih učiteljev zanikal polne državljanske Pra!?.|j! menimo, da je uvedba dveh prednostnih lestvic, prva za jonske državljane in druga za nedržavljano, naperjena P* slovenskim šolnikom, ki so bili že z diskriminacijskim postc,\, njem. vojaške tajne policije (F.SS) potisnjeni na položaj dr*a Ijanov druge vrste.	-n.
ZATO ZAHTEVA IOOF, DA SE UKINE DVOJNA NOSTNA LESTVICA; PRAV TAKO PA NAJ SE TUDI POSTOPEK VOJAŠKE TAJNE POLICIJE IN SE NAMB»^ TEGA UVEDE DISCIPLINSKI POSTOPEK, OBIČAJEN VSBH DEMOKRATIČNIH DRŽAVAH 1
$olske oblasti ZVU niso z odločitvijo, da bodo dijaki K sične gimnazije morali polagati izpite v Gorici, le ponovno postavile tržaške slovenske srednje šole, temveč so s tem _zn° j. kršile mirovno pogodbo, ker pošiljajo dijake tržaških šol izpitom u inozemstvo.
ZATO ZAHTEVAMO, DA SOLSICA OBLAST IMENUJ 1ZPRASEVALNO KOMISIJO NA TRŽAŠKI GIMNAZIJI,
NAJ DIJAKI POLAGAJO SVOJE IZPITE !	^
Brezvestno in nečastno je izigravanje šolskih oblasti, ; v januarju t. I. izselile slivensko osnovno šolo iz stavbe V sv. Frančiška s pretvezo, da se mora stavba obnoviti, a ji se ' ko so dela pri kraju, odklanjajo povratek v prvotne prosWe-NAJODLOČNEJE ZAHTEVAMO, DA SE S TAKIMI ^ TIRALNIMI METODAMI PRENEHA IN DA SE SLOVENJ. OSNOVNI SOLI IZROČI DOVOLJ PROSTOROV V SOLS* STAVBI V ULICI SV. FRANČIŠKA !	,
IOOF zahteva, da se zgoraj našteta zapostavljanja la } Odpravijo in da se s slovensko šolo postopa enako kot italijansko!
Trst, 13- junija 1S50.
IZVRŠILNI ODBOR OF ZA TRŽAŠKO OZEMU®
Spomenica Slovencev v Italiji kongresu znanstvene, vzgojne in kulturne organizacije (UNESCO) v Firengj
60.000 BENEŠKIH SLOVEHCEf
nima niti enega razreda slovenske šol«
«Demokratična fronta Slovencev v Italiji Je že ponovno opozorila italijansko vlado na velike krivice ln na gaZenJe najosnovnejših pravic slovenske manjšine, a do danes zaman. V februarju 1949. leta smo proslavljali v Gorici v neki dvorani katero nam je za tisti dan blagohotno prepustila goriška občina, našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Se pred pri®> stavo so italijanski šovinisti zasedli vse prostore v dvorani in nam z zverinskim vpitjem onemogočili proslavo tor pognali slovensko občinstvo iz dvorane na ulico, kjer so jih pretepali in opljuvali.
Danes nimamo Slovenci v Gorici niti ene dvorane, kjer bi mogli nastopati s pevskimi zbori in igralskimi skupinami naših prosvetnih društev. Tudi ko bi to imeli, bi nam spet kakor meseca februarja 194». leta ovirali vsako prireditev.
Naše slovenske osnovne in srednje šole še danes niso uzakonjene in jim še vedno načelujeta italijanski proveditor in itali-
janski šolski nadzornik. 9. junija 1949. leta' Je Demokrat'0® fronta Slovencev v Italiji izročila predsedstvu vlade v obširno spomenico, kjer so nanizane vse naše minimalne 018 šinske zahteve, posebno glede našega šolstva, t. j.:
1. Vsem slovenskim šolam v Italiji načeluj vice provedlt°r£ ki mora biti slovenske narodnosti in mora biti popolnoma vC . slovenskega književnega Jezika. Mora dobro poznati slovenj ljudske šolske razmere in biti mora priznan šolnik. Je neP sredno odvisen od ministrstva, s katerim ima direktne stl^®-
2. Slovenski šolski svet naj bo sestavljen iz vrst slovenski3 učiteljstva.
3. Slovenski didaktični ravnatelji morajo biti slove"**1* narodnosti in popolnoma vešči slovenskega književnega ie7 ' morajo pa imeti vse pedagoške in didaktične zmožnosti.
ti i'
4.	Pri nameščanju učiteljstva naj sodelujejo vice pr°yl
— 18(5 —
0S8I efiun* SZ
syjje’ šolski svet in slovenski didaktični ravnatelji, ki naj podajo J« mnenje o učiteljevih zmožnostih.
VeiJL N» slovenske srednje šole naj se namestijo profesorji slo-i>wte naro(tnosti s popolno kvaliiikacijo in temeljitim pozna-m slovenščine.
j*. Slovenskim srednjim šolam naj se imenujejo slovenski
avnatelji.
7- Italijanščina naj se poučuje kot predmet v višini ur za ,rJ^ne razrede, kakor določujejo pedagoška načela t. J. od Jc8a razreda dalje po 4. ure tedensko.
Vnese naj se poseben člen v šolski zakon, da se ne smejo Slo	s,ovenstfi učitelji in profesorji v notranjost države.
0s Venski učitelji in profesorji naj poučujejo na slovenskih °vnih in srednjih šolah.
Sk«,9' Ust»noviJ° naj se slovenske šole povsod, kjer prebivajo ^^enci, t. J. tudi v Slovenski Benečiji in Kanalski dolini.
Oj.,1®- Preprečitev slehernega delovanja proti slovenskim šolam VzM°r ®r°žnje staršem, učencem, pisanje in govorjenje o tnanj-°°hosti slovenskih šol itd.).
tisk-!1' Dolofi nai se Posebna komisija, ki naj pregleda učbenike, 1B e v Jugoslaviji, ki so uporabni tudi za tukajšnje osnovne Dri redn^e š°le- (To bi bili n. pr. učbeniki za latinščino, grščino, Qrodopis, naravoslovje Kd.).
Vsem provizoričnim učiteljem in profesorjem slovenske
narodnosti, ki poučujejo na slovenskih osnovnih In srednjih šolah, naj se uzakoni stalnost na slovenskih šolah in prizna 4 posebnim zakonom stalnost na sedanjih mestih.
Na to spomenico do danes vlada sploh ni odgovorila, pač pa je goriški prefekt podal članom DFS ustmen nepovoljen odgovor s trditvijo, da itak uživamo vse svoboščine. Takih jalovih izgovorov imamo od italijanskih oblasti od podpisa mirovne pogodbe do danes vse polno.
V Slovenski Benečiji, kjer živi 60.000 Slovencev, ni do danes niti enega razreda slovenske šole, kljub temu da je v mirovni pogodbi zagotovljeno vsem Slovencem v Italiji svobodno kulturno izživljanje. Temu delu slovenskega življa so bite že leta 1866. vzete vse narodnostne pravice in se je raznarodovalni aparat vrgel z vso silo na delo, da bi izginila iz Benečije Sleherna slovenska beseda. Tu se še danes uporabljajo fašistične metode za iztrebljanje materinščine.
#
V nedeljo dne 4. junija, ob obisku predsednika vlade, so v Čedadu med množico nosili transparente z zahtevo slovenskih šol in sploh vseh manjšinskih pravic. Rezultat tega je bil, da so bili nekateri Slovenci pretepeni m aretirani vpričo predsednika vlade.
Upamo, da se bo UNESCO zavzela pri OZN za naše upravičene zahteve in podprla na merodajnih mestih, da se bodo spošto-vali vsi členi podpisane mirovne pogodbe.s
*
jttDATMIJE OEC. SVEIOMlffl TOV. DB. ]. PEKIEVE, ZASTOPNIKA StOViNSKO-imifflSKE LJUDSKE FROMTE
Politična in gospodarska vprašanja pred tržaškim občinskim svetom
j. Težko je v tako tesno odmerjenem času podrobneje ana-«urutj gospodarsko in politično problematiko, ki je bila pred-a®t diskusij v občinskem svetu, ki je imel do sedaj preko 50 J~nih in izrednih sej, ki so trajale okoli 200 ur. Predno premih ^ stvari, bopi podal nekaj informacij tehničnega značaja, *L3ih jg morda eden ali drugi izmed vas spregledal ali po-^7, • 19. julija 1949 je bila prva seja občinskega sveta, na u, ri je bi] izvoljen župan, 12 odbornikov in 3 namestniki, dobili vsak Po 33 glasov, to je glasove vseh občinskih 8tetovalcev, ki sestavljajo tako rekoč vladno večino občin-sveta.
testov in kompetence tržaškega obč. sveta
po tej seji so sklicali po zakonu predviden© redno jesensko sedanje, ki se je začelo 29. oktobra in je bilo zaključeno 31.
1 o c n r\~, :	Vi	Ji	_
CM,
rca 1950. Dnevni red rednega zasedanja je bij obširen.
točke so bile: ODOBRITEV OSNUTKA PRORAČUNA LETO 1930, DISKUSIJA O UPOKOJENCIH, O DOBRO-°STI IN ° STANOVANJSKEM VPRAŠANJU. Med za-mJJbjeim so prišle na dnevnj red tudi RAZNE INTERPELA-med katerimi je bila gotovp najvažnejša RESOLUCIJA
IND1PENDENTISTOV, ki sta se pridružili resoluciji Krščanske demokracije m koririnformistov q vprašanju Tržaškega ozemlja in posebej o položaju v jugoslovanski coni STO-ja.
O teh resolucijah se je začelo razpravljanje v občinskem svetu 17. februarja, se vleklo skozi več sej, dokler ni bila izglasovana znana obrekovalna resolucija proti ljudski oblasti v Istrskem okrožju, ki zahteva združitev obeh Con in priključitev teh k Italiji. To je biia vsebina resolucije krščanske demokracije. Resolucija kominformistov je vsebovala zahtevo po imenovanju guvernerja.
Po rednem zasedanju je bila sklicana izredna seja za 22. aprila z dnevnim redom: RAZPRAVLJANJE O USTANOVITVI OSREDNJE MLEKARNE IN ODOBRITEV GOSPODARSKEGA PLANA ZA DRUGO SESTMESECJE T. L.
Zaradi informacije navajam, da je delo OBČINSKEGA ODBORA, ki je nekako izvršilni odbor OBČINSKEGA SVETA, razdeljeno na VEC ODDELKOV, katerim so na čelu po eden izmed 12 odbornikov. Glavni oddelki s0 za JAVNA DELA, SOLSTVO, DOBRODELNOST, ZDRAVSTVO OBČINSKA PODJETJA, ANAGRAFSKI URAD. OSEBJE ITD.
Ro letu 1921. so bile te prve volitve, katerih se je udeležilo 12 političnih strank, ki so; Krščanska demokracija, kom-
Informlstl, republikanci, socialisti Julijske krajine, liberalci,
Slovansko-italijanska ljudska fronta, Italijanski blok, Fronta Za neodvisnost STO-ja, Slovenska demokratska zveza, Republikansko gibanje za neodvisnost. Tržaški blok in Italijansko so. cialno gibanje (MSI). Vse stranke so si priborile vež ali manj mandatov. Brez mandata je ostalo Republikansko gibanje za neodvisnost, ki mu načeluje prof. Paulin — privesek komin-formistov, ki s svojimi 2.291 glasovi ni dosegel števila glasov, ki je bilo potrebno za en mandat.
Večino v občinskem svetu ki šteje 60 svetovalcev, sestavljajo; Krščanska demokracija s 25 občinskimi svetovalci, republikanci s 3, socialisti s 4 j n liberalci z 1; to je skupno 33 svetovalcev, ki so iz svoje srede izvolili 12 občinskih odbornikov in 3 namestnike. Ud ostalih občinskih svetovalcev sta Italijanski blok s 3 in Italijansko socialno gibanje s 4 mandati, le formalno v opoziciji, kajti glasujeta skoraj vedno z večino, zlasti pa, ko gre za pravice Slovencev.
Ko smo šli na volitve in predno smo trčil' ob trdno stvarnost, smo bili prepričani, — vsaj jaz za svojo osebo, — da je mogoče reševat] v pravem smislu besede v okviru občinskega sveta upravna, gospodarska in finančna vprašanja, ki so pomembna in važna v življenju občanov. Kmalu sem uvidel, da je na sejah mnogo besedičenja, da glasujejo in sprejemajo sklepe avtomatično, da je občinski svet le formalno organ, ki' oblikuje želje in volji, občanov v splošni obvezne sklepe, skratka, da je občinski svet le formalno samoupravno telo.
Toda tudi to še ni res. Miše, o samoupravi je utvara. Da postane pravno-obvezen, mora biti vsak sklep odobren od nadrejenih organov, ki sta predsedstvo cone in ZVU. Človek bi pričakoval, da spada v izključni delokrog občinskega Sveta odločanje o dohodkih in izdatkih, sklepanje o proračunu, o katera« je občinski svet razpravljal tri mesece. Proračun, ki je bil od občinskega sveta vsestransko prerešetan in sprejet, je bil te dni odobren, vendarle tako, rta ZNAŠA PRIMANJKLJAJ, KI GA BO KRILA ZVU. NE 2.008 MILIJONOV, TF.M-VEC LE 1 200 MILIJONOV. Prispevek ZVU je bil znižan za preko 000 milijonov in zaenkrat ne vem, katere proračunske postavke bodo znižali ali zvišali in katere bodo sploh črtali iz proračuna. K0 je ena podeželska občina protestirala zaradi črtanja raznih postavk, je prejela odgovor; «KDOR KRIJE PRIMANJKLJAJ, ODLOČA O DOHODKIH IN IZDATKIH«. Ce bi bilo potrebno za presojo obsega občinske uprave, naj navedem primer miljske občine, ki je prejela od zgoraj diktirani proračun. S tem sta bila sicer prihranjena občinskim svetovalcem napor in izguba časa, ki bi jo zahtevala diskusija o proračunu, vendar, kot rečeno, kaže, koliko je občina samoupravni organ. Lahko trdimo, da o občinski samoupravi ni duha ne sluha. Zanjo se bodo morali občani še temeljito boriti, če bodo hoteli sprostiti občino in njeno upravo od oklepov, ki imajo svoj izvor v zastareli zakonodaji 0 pokrajinah in občinah, za katere velja še danes pravilnik z dne 12. febr. 1911, zakon pa 14. februarja 1915 z nekaterimi spremembami poznejšega datuma, o katerih pa je težko ugotoviti, v koliko so ali niso v veljavi na ten: ozemlju.
Predno preidem na obravnavanje komunalnega gospodarstva, se moram dotaknit; nekaterih osnovnih problemov, ki so vplivali posredno ali neposredno na komunalno politiko Trsta.
Ti činitelji so:
Trst je kljub določbam člena 24, točke 4, priloge 6 mirovne pogodbe z Italijo gospodarsko zdrnžen z Italijo. To dokazujejo razni sporazumi gospodarskega in finančnega značaja, ki so bili sklenjeni med ZVU ir* Italijo in od katerih hočem navesti le najpomembnejše;
1) 9. marca 1948 je sklenila ZVU z italijansko vlado 3 sporazume, ki so:
a) monetarni sporazum, s katerim se monetarni predpisi Italije raztegajo na con0 A,
b) finančni sporazum, Ici daje italijanski vladi popolno kontrolo nad financami v coni A,
c) sporazujn o dobavi deviz, ki vključuje zunanjo trgovino cone A v italijansko zunanjo trgovino.
2)	6. maja 1948 je sklenila ZVU z italijansko vlado dogo-
vor, v katerem je določeno, da so raztegnjeni na cono A *. obstoječi trgovinski in plačilni dogovori, ki so bili sklenjen med Italijo in katero koli drugo državo.
3)	ZVU je 22. septembra 1948 podpisala z italijansko v'a0° finančni sporazum, ki dopolnjuje 9. marca sklenjene sporazU®: s tem, da določa, da se brez odobritve italijanske vlade le proračun cone A ne jnore izdelati niti nič spremeniti.
Vsebina navedenih dogovorov je b‘la že večkrat obraVJ navana. Tudj posledice za gospodarstvo in finance cone A 5 bile v potankostih analizirane Zato se s tem ne bom baV*
Posledice dejanske vključitve cone & v Italijo
Poleg teh sporazumov obstajajo še drugi dogovori, s ^a_ terijni se cona A vključuje gospodarsko in finančno v itali ski gospodarski in finančni sistem in ki podrejajo politic11 cono A Italiji. V tej zvezi hočem ponovno opozoriti na okr°*' nico rimskega ministrstva za zunanjo trgovino z dne 24. apr*1® 1948. s katero obvešča ministrstvo svoje podrejene organe skladu s sklenjenimi sporazumi z ZVU, da med Italijo in con A ni carinske jneje. Da si osvežimo spomin na zadnje SP°” razume, kj so bili sklenjen; v tekočem letu, naj opozorim, je bila pridržana rimski vladi pravica odločati, če se bo . ne bo ustanovila v Trstu n. pr. tovarna za vžigalice, čevU®' cementarna, tobačna tovarna itd.
Vključevanje tržaškega gospodarstva v italijanski darski sistem nima nobenega opravičila v gospodarski l°8il5’ ker je Italija ponovno dokazala, da nima skupnih interesov tržaškim gospodarstvom. Trst služi Italiji predvsem za dosefc0 njenih političnih ciljev. Trst je za Italijo odskočna deska njen in tuji imperializem proti tržaškemu bližnjemu zaledJ^ in Balkanu. Zaenkrat se zadovoljimo z ugotovitvijo, da cona A ni nič več in nič manj kot italijanska provinca z gen. Aireyern kot prefektom.
Nadaljnje posledice te politike, katere posledice plažUJ tržaško delavno ljudstvo, so-,
a) Zastoj proizvodnje v vseh panogah gospodarstva, p** Airey v svojejn 8. poročilu Varnostnemu svetu pravi, da iz*c°. rišča ladjedelnica Sv. Marka le 70 odstotkov svoje zmogljivos ' tovarne strojev Sv. Andreja 68 odst., industrija barv 30 do odst., tovarna testenin do 33 odst., tovarn," jute in konoplje ^ 67 odst., industrija papirja od 40 do 45 odst., milarne J odst. In industrija cigaretnih papirčkov do 26 odst. Ne našteva srednje in male industrije ter obrtništva, ki so v težki nomskj krizi. Zadostuje, da pomislimo na menične proteste, * so dosegli v oktobru skoraj 28 milijonov, v novembru pa
40 milijonov;	r	^
b) da promet iz zalednih držav išče nove izhode, ker Z* ni pokazala dovolj	dobre	volje	zaradi	svoje	politike, da
sklenila s temi	deželami	ugodne	tarifame	sporazume, niti	»f
pokazala iniciative ali volje, da bi s primernimi sporaz^11 usmerila tranzitni promet zalednih držav skozi Trst;
c) da tržaška zunanja trgovina životari zaradi nizkih uv?^ nih in izvoznih kontingentov, ki jih nakazuje Italija in ki IllS v nikakem stvarnem razmerju * gospodarskim potenciali Trsta;	_	.
&) da ni v mejah možnosti obnovila tradicionalnih tržašk' linij z ladjami tržaških paroplovnih družb, ki še vedno pl°veJ. iz italijanskih luk in vršijo on0 linijsko plovno sluibo, ki J bila po tradiciji italijanska in ne tržaška.
Da ie vedn0 ni prešla vsa državna in parastatalna imovin na področju cone A, kakor določa točka 1 priloge 10 mir°vn pogodbe z Italijo brezplačno v upravo in last STO-ja. Ta i®? vina je ogromna. Se 2. februarja 1948 leta je minister 1o9P* izjavil, da poseduje italijanska država neposredno ali P°‘ posredno nad 50 odstotkov vseh najvažnejših industrijskih finančnih podjetij v Italiji. Pri tem je mislil na podjetja IFl'Ja' ki razpolaga z ključno industrijo Italije. Ne da bi se hotel SP?' ščati v razglabljanje, koliko naporov je uporabila Italija, bi odtegnila to ogromno premoženje prej citirani določbi rovne pogodbe, niti ne bojn poudarjal, kaj je yse ZVU apiis*“ 1
Up ^ Premoženje oplajalo tržaško gospodarstvo, hočem pa
ftJ>.(>viti, da, kar se ni posrečilo lokavosti italijanske diplo-ge'ci^e pri zelen; mini, je izvedla po mirovni pogodbi s pomcčio Aireya. Bolj v informacijo bom navedel najvažnejša pod-^I-ja na področju Tržaškega ozemlja in odstotek državne ežbP Dri njih. Ta podjetja in odstotki so;
CRDA (Cantierj Riunitj dtll’Adrintico — Združene ladjedelnice) 75%;
SACI (Gas compressi — stisnjeni plin, avtonomno podjetja'CTIDA) 72%;
ILVA (škedenjski plavži) 61.5%;
*> ARSENALE TR1ESTINO (Tržaški arzenal); direktno in po Tržaškem Lloydu 100%: podružnica Banca Commercfale Italiana 95.5%; e) podružnica Banc0 di Roma 06.17%;
^ Podružnica Credito Italiano 80%.
8' Lloyd Triestino (tudi po FINMARE) 100%; h) TELVE (telefonska družba) tudi po FINSTET-u 100%; *) ForcHale Triestina 91.4%, ji RAI (Radio italiana) 97.75%. v Ce je bila ZVU dolžna pred 15. septembrom 1947 zavaro-Vai' to premoženje, je Mia njena dolžnost po tem datumu Iz-r. ,a*i konkretne določbe mirovne pogodbe slede te imovinp. V
t5»0iCi
Cent ‘ Pa ^VU n^esar ukrenila, tako da še danes upravlja jjt rala IRI v Rimu podjetja na področju STO-ja, \?i daje w podjetjem, ki imajo svoje obrate v Italiji, medtem ko jJ^krito skušajo demontirati podjetja IRI na Tržaškem s po-v niitt razdeljevanjem kreditov In s posebno politiko dMelje-j.^ja surovin in naročil. Tako n. pr. uživajo obrati skupine Cim v Ital'j1 prednost pred obrati ILVA v Trstu, ladjedelnice A v Tržiču pred ladjedelnicami CRDA v Trstu - to je rj. Clarka in Sv. Roka. Ravno tak0 se še danes tigovinska jj.^rica pokorava upravi IRI in FINMARE v Rimu, mnogo SJ3 tržaških paroplovnih družb pa ie registriranih v italijan-'n lukah, v glavnem v Genovi.
,P°*eg tega so prešle v državno last hiše bivšega ICAM, se-IACP, ki je imel leta 1937 nič manj kot 484 hiš s 86 stanovanji, daije hije INCIS in drugih državnih ustanov. Sit ^a*c°r rečeno, vse to premoženje bi moralo oplajati trža-. ® gospodarstvo, državna bilanca zlasti še po izvršeni reor-J^eijl javne uprave s krčitvijo upravnih organov in pridih nameščencev bi bila mnogo ugodnejša kot je danes, tj,. Ko govorimo o občinskem gospodarstvu se moramo do-'ti tudi državnega proračuna naše cone za popolnejše razu-V®nie gospodarskih vprašanj!
»a . nji popoln; podatki o državnem proračunu se nanašajo 3j *snsko drugo polovico leta. V obdobju od prvega julija ~ decembra 1949 je imela država 8 in pol milijarde dejanskih b, k°v ter 7,8 milijarde rednih izdatkov. Redni obračun iz-uie potemtakem okrog 700.000 lir prebitka. Naši upravitelji celnekako ponašajo z dejstvom, da so dosegli ravnovesje in l0 ®ktivnost med rednimi dohodki in rednimi izdatki, zlesti, so v tem delu bilance šteti tudi stroški za podpiranje * 7vne uprave (med temi tudi tržaške občine), ki so znašali u,fin»go polletje !949 1092 milijonov lir. Največji dohodek
, — značaja ie bil v tem obdobju davek na industrijske
j	•	/	i	_	r»	e	_1J».\ elarlill 6A rfflhnHlH
   ■ . .....
flJter carine (okrog 2,5 milijarde lir), sledili so dohodki k: 9vtlega monopola (skoro 2 milijardi lir). Neposredni davki, ^ s° indeks pravilnega obdavčevanja y zvezi z gospodarsko živostjo davkoplačevalcev, so vrgli komaj 342 milijonov. t>t pa pri državnih financah upoštevamo tudi izredni del tje,tačuna, ki vsebuje v izdatkih predvsem postavko za javna So*8, ^1 se je v omenjenem obdobju sukala okrog 3.400 mili-V 6°V lir, postane bilanca pasivna za okrog 2,5 milijarde lir Jetu ter za okrog 5 milijard lir letno.
(U,: ugodna državna bilanca i zdravim gospodarstvom bi imela j J 0 Ugoden vpliv na komunalno gospodarstvo in občinski ki izkazuje za lete 2.008 milijonov (že znižan od koi Primanjkljaja, za katerega kritje bi bilo potrebno več Podv°jiti davčno obremenitev posameznega občana, ki že 06 !s .žnaša preko 6.000 lir, ne glede na druga davčna bremena. so terjamo primanjkljaj letošnjega proračuna z onimi, ki "‘‘U letu 1945, vidimo, da je naglo raslo in doseže preko
2 milijardi, ker se že tretje leto trdovratno vzdržuje. Primanjkljaj je znašal namreč;
leta 1945 ................ 315.700	milijonov
»	1948................................... 1.006	»
»	1947	.......... 1.799	»
»	1948	.......... 2.547	»
»	1949	.....	2.284	»	in	kakor rečeno
»	1950	.....	2.008	»
Razliko primanjkljaja zadnjih dveh let je treba pripisovati temu, da je izpadla iz letošnjega proračuna postavka 240 milijonov za kritje primanjkljaja ACEGAT-a, ki bo pokrit z izglasovanimi poviški tarif in ker je izpadla postavka 54 milijonov za stalni orkester.
Marsikdo se ie tolažil in citiral primanjkljaje raznih italijanskih mest, ki so znašali v letu 1948 n. pr.
za občino Benetke • • •	1.040	milijonov
»	»	Firence	....	1.797	»
»	»	Torino	i	.	.	.	1.650	»
»	»	Milano	.	•	•	3.519	»
»	»	Trst... 2.500	»
Toda v teh številkah ni vsebovana vsa problematika. Ne smemo prezreti, da imajo zgoraj navedena mesta mnogo več prebivalstva in da so v proračunih italijanskih mest vsebovani izdatki za javna dela in vzdrževanje policije, ki ne obremenjujejo tržaškega občinskega proračuna, v katerem je sicer vnesenih za javna dela 498 milijonov, od katerega zneska pa odpade nič manj kot 335 milijonov za kritje osebnih izdatkov. Izdatke za policijo krije ZVU, ki finansira tudi tista javna dela, ki jih izvršuje občina v svoji režiji po tako imenovani «divisione lavori in economia». Za ta dela je prejela občina leta 1947 . . 195 milijonov »	1948	.	.	902	»
»	1949	.	.	901	»	in v prvem šestunesečju
»	1950	.	500	»	Skupaj torej 2.498 milijonov.
O proračunu tržaške občine
Ko prehajam na proračun tržaške občine naj omenili, da vsak občinski proračun, ki bi moral biti v bistvu izraz resničnih in nujnih potreb občanov, je dejansko okorelo knjigovodsko delo. Izdatki se delijo v obvezne m neobvezne in ti zopet v redne in izredne. Razume se, da so najvažnejše postavke med redno obveznimi, ki znašajo za tekoče leto 5.538 milijonov, i Proračun se deli na naslednja poglavja;
' premoženjska bremena................... 114	milijonov
splošni izdatki...................... .	.	1.598	»
policija, higiena in zdravstvo	.	.	.	663	»
javna varnost in sodišče	22	»
javna dela.........................s	.	498	»
šolstvo	      506	»
poljedelstvo....................:	:	.	>	.	56	tisoč
podpore in dobrodelnost	.	.	e	.	.	483	milijonov
verstvo.................................................. 6	»
rezervni fond........................: . . ;	20	»
2e pri tem udari v oči kot največja postavka izdatek za osebje, v katerem pa niso všteti vsj osebni izdatki, ki znašajo 2.130 milijonov, nekako 430 milijonov več, kot vsi občinski izdatki.
Dohodki tržaške občine so;
premoženjski donosi	22	milijonov
razno.....................................  .	94	»
davki, takse in občinske	doklade	.	.	1.584	»
Ta postavka se deli tako, da odlpade na
trošarino ................................................................. 1.047	milijonov
občinske davke	162	»
takse in pristojbine........................ 52	»
delež držav, in pokrajinskih	bremen	300	»
občinske doklade na zemljarino in
zgradarino i......................... 20	»
Pri tako razdeljenih dohodkih vas moram takoj opozoriti na veliko nesorazmerje med posrednimi in neposrednimi davki. Medtem kp so se neposredni davki povišali od 1938 leta do
■»Saj z* približno Šestkrat, znaša povišanje trošarine, ki J#
kakor vidite glavni steber občinskih financ, kar 35krat, in fclcer so se zvišali donosi trošarine kakor sledi Leta 1938 je znašal dohodek od trošarine 30 milijonov, 1945 leta 39 mili-jjonav, 1946 leta 209 milijonov, 1947 leta 565 milijonov, leta 3948 1.041 jnilijonov, letu '1949 950 milijonov in leta 1950 1.047 milijonov. Leta 1950 je donos posrednih davkov 15krai večji tkot neposredni, medtem ko je bil leta 1938 donos posrednih davkov enak donosu neposrednih davkov. Zato lahko trdimo, «a premožnejši sloji plačujejo drobtinice za kritje občinskih izdatkov, medtem ko gladujoči del prebivalstva nosi glavno breme občinskega proračuna. Višanje trošarine, kakor se to dogaja v zadnjih letih, je sicer najbolj pripravno sredstvo za reševanje proračunskega ravnovesja, vendar na drugi strani najbolj krivično, ker zadene bogatega meščana kot revnega delavca v enaki meri. Borba delovnih množic proti izkoriščanju s posrednimi davki ni našla nobenega odmeva v tem proračunu. Ravno tako je ostala brez odziva borba za sorazmerno obdavčenje, ki naj zadene vsakega davkoplačevalca sorazmerno z njegovimi dohodki in ne po potrebi želodca, ki je več ali manj enaka za ubogega kakor za bogatega. Pri iskanju virov za kritje izdatkov, kakor vidite, ni bil upoštevan socialni vidik, ki bi moral biti odločilen v industrijskem mestu z večino proletariata, s tako visokim odstotkom brezposelnih in zaposlenih v javnih službah, ki malo donašajo. Pri davščinah je nujno, da se uvede diferenciacija, ki naj upošteva število hraniteljev, otrok, drugih vzdrževancev, brezposelnih itd. Trošarine pa naj posebej zadenejo predvsem predmete, ki se lahko pogrešajo, in zlasti luksuzne in nikakor ne predfnetov vsakdanje in življenjske nujnosti, kot so meso, ribe, maslo ln »irarski izdelki itd.
Posredni kakor neposredni davki pa ne bi smeli biti, kakor je pri tržaškem občinskem proračunu, edini vir dohodkov. Pri mnogih občinah v severnih deželah so važen vir občinskih dohodkov občinska podjetja. V mislih imam tudi Ljubljano in še posebej Maribor, ki je kril a pribitki dobro upeljan-ih občinskih podjetij večji odstotek svojih izdatkov. Tudi tržaška občina'ima avtonomno podjetje ACEGAT, ki je ogromno po obsegu in pomenu in o katerem bomo Že govorili, vendar izkazuje to podjetje za tekoče leto 391 milijonov lir izgube. Tudi druga municipalizirana podjetja ne kažejo razveseljive slike. 2 izjemo podjetja za reklamo, ki že po svoji naravi ne more imeti primanjkljaja, izkazuje 2 milijona lir pribitka. Pribitek, ki ga izkazuje ribarnica v višini 2 in pol milijonov, je povsem fiktiven, ker plačuje le figurativno najemnino y znesku 80 tisoč Tir letno. Stadion Sv. Save, ki je zaprt za vse klube, ki gojijo res ljudski šport, je pasiven za 2 milijona lir. Ravno tako izkazuje primanjkljaj avtopark za 78 milijonov. Tudi klavnica je pasivna v svojem proračunu za 18 milijonov lir, pasivnost, ki jo je težko opravičevati, če upoštevamo veliko razliko med nabavno in prodajno ceno mesa. Razumljivo je, da sta obč. kopališči v Ul. Manzonj in Veronese pasivni, ker služita kot edini kopališči splošnim ljudskim Interesom, četudi primanjkljaj od 24 milijonov dopušča dvom, da bi bili racionelno upravljani. Izkušnje, ki jih imamo torej z občinskimi podjetji ene kpt druge vrste, ne kažejo, da bi občina prevzela na tem področju nove iniciative, čeravno se je o tern mnogo govorilo in so sprožili predloge, naj bi občina ustanovila nova podjetja turističnega značaja in posebej zavod za čiščenje in sortiranje smeti, ki so dali v mestih, kjer so upeljani, Izredno lepe rezultate.
O ogromnih osebnih izdatkih in o ACEGATU
Od postavk, ki som jih žq navedel glede izdatkov, se bom omejil le na postavke o osebnih izdatkih, ker so največji in vzbujajo splošno pozornost. Ta postavka jc skupno 2.130 milijonov, medtem ko je postavka o šolstvu 506 milijonov. Ta nas zanima kot občane in Slovence. Postavko za javna dela sem že druge pa nimajo posebnega interesa.
Kot rečeno, prevladuje v pasivnem delu proračuna Ra o osebnih izdatkih, ki presega kakor sem že omenil, j milijonov vse redne občinske dohodke. Z drugimi beseda^ povedano, vsi občinski dohodki ne zadostujejo niti za ^, j osebnih izdatkov. Vsi priznavajo, da so državni, parastata^ in drugi uradi prenatrpani z uradništvom. To je splošno znaI', Manj znano dejstvo pa je, da je v javnih službah danes ce 32.000 oseb, to je skoraj 35 odst. za delo sposobnih občao0 j Nesorazmernost s potrebam; in dobrim poslovanjem, k' vedno odvisno od števila uradništva, pride še bolj .do iZra?* če pomislimo, da je bilo pri štetju leta 1936 po istih ura^ 11 tisoč oseb, to je 9 odet. dela sposobnih ljudi, čeravno > fašizem prenatrpal javne urade v obmejnih krajih, med gim tudi iz raznarodovalnih in drugih političnih razlof°J Razlika števila uradništva od 1936 do leta 1950, ki je 21	^
oseb, presega skoraj fantazijo. Ce je prenatrpanost z i,ra L štvom splošno priznana, je vendar težko iskati proračun* ravnovesje tudi z odpusti uradništva, ki bi povečali šteJ‘r, brezposelnih, ki so že itak težko breme za tržaško S0SP°?L stvo in predstavljajo skoraj nerešljiv socialni problem v družbenem redu in spričo politike, ki jo vodi ZVU.
Tržaška občina ima v svojem proračunu 3.643 nameščen^ / in sicer 397 več kot v lanskem proračunu. Sistemacija ki je rešila eno izmed' težkih socialnih vprašanj, jc bila dena leta 1946 za časa županovanja Mianija. Pred tcjini je bilo na tržaški občin; 294 sistematiziranih uradniških n>* j kateiih število je povečal Miani na 911, torej Za celih . »not. Med drugimi uslužbenci pa je povečal sistematizira mesita od 258 na 1.255, to je za ce'ih 997 mest. Kot reč®^j je s tem odpravljena marsikatera krivica, ki gre na r”\. dekreta z dne 16. 8. 1926 leta, s katerim je bilo' onemogo®8^ ustanoviti nova sistematizirana mesta. Kljub temu pa s® moremo ubraniti vtisa, da ie Miom pohitel z ureditvijo vprašanja iz strahu pred volitvam- in tedaj prevladujoč vplivom demokratičnih množic z namenom, da utrdii •tvo Trsta in še posebej trdnjavo italijanstva, ki jo je ve predstavljal tržaški magistrat.	.
Po kratki analizi osnutka proračuna tržaške občine z3 ^ 1950 obrnimo za trenutek svojo pozornost ACEGAT-u, nonmemu občinskemu podjetju, k; dobavlja prebivalstvu e1** triCno energijo, plin vodo in oskrbuje cestni promet s ^ m vajem in drugimi prevoznimi sredstvi. 2e zaradi ogron1^ služb, ki jih nudi občinstvu, zasluži pozornost vsakega Kot druge občinske ustanove je, žal, tud! to podjetje občin6 ^ premalo poznano, ker se premalo zanj zanima, kar ima &°,e ljive posledice. Diskusija o proračunu ACEGAT-a in poviš3^. tarif je bila tudi na občinskem svetu manj izčrpna kot v iinskem proračunu, čeravno je zajel ACEGAT že zaradi funkcij živo v družinski proračun posameznega občan«’ j tudi po svoji tezi Je proračun ACEGAT-a pomemben. Nje^.jj, lotni Izdatki so 3.280 milijonov, njegovi dohodki 2.889 i*1 , tonov, pasiva so torej 391 milijonov, ki so jih lansko leto d«* krili s prispevki iz občinskega proračuna, letos p* z izŽ*3^ vanim povišanjem tarif. Četudi je dolgočasno, bom vseC,jj navedel iz proračuna in raznih statistik nekaj podatkov, prikažem pomen tega podjetja in s tem glavno problem®11 ki je x njim povezana	^
Po proračunu porabijo tržaški občani letno najmanj 83 milijonov kwo električne energije, za katere plača •'V:,, GAT dobaviteljem, ki so vsi izven meja Težaškega °zerriJr 651 milijonov’ in izkup; 907 milijonov. Kljub razliki ^ bavno in prodajno ceno, ki je 356 milijonov, je prorač>® elektriko pasiven za celih 88 milijonov.	^
ACEGAT dobavi letno svojim konsumentom približn®^ milijonov m3 plina za 522 milijonov lir, ki ga kupi v & 0 p pri Ilvi za 342 milijonov. Tudi tu je razlika med nabav* prodajno ceno zelo občuna, s čimer pa še ni preprečen* sivnost te veje dejavnosti ACEGAT-a za čez 63 milijonov lir’ j Vode popijejo in porabijo Tržačani okrog 22 milijonov,.^ za katero plačajo konsumenti dobavitelju 420 mjlijonov. " ^ ta veja dejavnosti ACEGAT-a izkazuje aktivnost za nekSJ 72 milijonov, lir.
i9' ,AcEGAT prevozi letno s svojimi prevoznimi sredstvi sko-Visot ni»lUonov oseb, ki plačajo za prevoz 228 milijonov. Kljub . Kernu prometu je ta postavka pasivna za 312 milijonov, kep l2<^tki čez Ji .230 milijonov, žlKakor pri občinskem proračunu, tako je tudi pri prora-„^ACEGAT.a rakava rana vprašanje osebja, ki šteje 11 rav-® Je'' in podravnatcljev z mesečnimi prejemki od 108 tisoč tosi	^'r	z	raznimi dokladami m ugodnostmi. Dalje za-
tfo uje ACEGAT 662 uradnikov, med katerimi je sedaj 32 kon-r6tl°r{ev, tako aa je tržaško občinstvo med najbolj kontroli* ljv*ri'l koristniki cestnih železnic, in končno šteje 1.598 de-Di, 'ev- Osebni izdatki, ki so bili še leta 1943 38 milijonov, so *95o VZpeli leta 1948 na milli°llov Jn V proračunu za leto .®a 1-621 milijonov. Kakor vidite, obsega postavka osebnih *9a y več kot 50 odst. vseh dohodkov. Kljub ogromnemu „0vratu. ki nujno terja revizijo, ker bo sicer nemogoče urav-proračun, je pokazal ACEGAT malo iniciative pri j6L ^°vitvi novih avtobusnih linij, katere so prešle v roke za-U*ov na škodo ACEGAT-ove blagajne.
^Vprašanje ACEGAT-a je bilo na splošno ostro kritizirano ^ ^zuspešnct se je zahtevalo, da se pritegnejo v upravni svet, Voli občinski svet, tudi zastopniki iz najširših plasti kon-taj/^tov. Ostra je bila tudi kritika zaradi izredno visokih Viš* 2a Priključke vode ali elektrike, ki so od 500 do GOO-krat kot so bile pred vojno. h,.re2UsPešen je bil odpor proti povišanju tarif za elektriko Viii ’ lcer kilo vezano dovoljenje ERP-ovega posojila v 2.500 milijonov na uravnovešenje proračuna.
osebni izdatki, ki so se izkazali kot nujni v teku tega jgj. hunskega leta, bodo prisilili upravo, da bo mora]a povi-1 tudi tarife za tramvaj in avtobuse.
ORP-ovo posojilo, ki naj služi za razširitev, obnovitev in elas nJe tehničnih naprav ACEGAT-a, je občiriski svet so-n’^° (xiobri*- -Posoji posojila so ugodni, in sicer je obrestna let>a ^odstotna, plačljivo je v 301etnih obrokih, ki začno 2 t^j	ko	So	bila dokončana vsa projektirana dela, za ka-
je bilo najeto posojilo,
Pednja mlekarna
vprašanji, ki so Jih podrobno obravnavali na Izred-(w Nasedanju občinskega sveta, je vprašanje ustanovitve . nje mlekarne, ki se ni prvič pojavilo na tržaških tleh. ie riMi2ern se 1® bavil 2 načrtom, ki ga je moral opustiti, ken in d ‘®tei na odpor pri rnaiih proizvajalcih mleka iz bližnja Dfodfi e tržaške okolice. Vest za ustanovitev mlekarne je Itj . ‘Sv javnost po zaslugi komaj ustanovljene Kmečke zveze, zavzela načelno stališče, ki odgovarja interesom “a poljedelstva.
O
eJa občinskega sveta je razkrinkala vso zakulisno igro ■lati), h uradnikov ZVU m borbo med posameznimi skupi* V ,mlekarskih podjetij, ki iščejo tržišče za svojo najpro-tcf6 mleka, ki danes vlada na italijanskem trgu. V tej in-C.ni borbi je zmagalo podjetje ali bolje skupina podjetij pod bratov Canetta nad podjetji, ki jih zastopa P oštir. % o-Je ^anetta je umelo pridobiti recimo simpatije odgovoril^ “Uteljev ZVU, ki so mu pripomogli do ERP-ovega poso-<k> jV vižini 120 milijonov, s katerimi bi bile krite najmanj 2 'l&lj ®etine investicijske glavnice. Tržaška občina, ki je izve-
neuradnih virov za nameravano ustanovitev mlekarne.
^Ušala upirati zamisli, opirajoč se na kršitev določb le z dne 16. 6. 1938, ki ureja to snov in katerega določbe V>». u ne samo prezrla, temveč tudi po opozorilu z vso trmo
v*t]
b)'e(j'l.ala na svojem stališču. Občinski svet je Ml postavljen ^a |?vršeno dejstvo. Z dopisi ultimativne vsebine je zahte-Vitey se izda protežiranemu Canettu dovoljenje za ustano-^ se °Sre,,:lnje mlekarne z monopolističnimi pravicami. Ne da sPuščai v potankosti, ki so bile ravno v zvezi s tem je	izčrpno	objavljene	v časopisju, ugotovim le, da se
a občinskega sveta uklonila ultimatu ZVU, pristala na-ustanovitev osrednje mlekarne pod pogojem, da se
upojtevajo 'določbe prej omenjenega zakona in pravice aWiij» ritega sveta. Fredno bo ustvarjen ta načrt, bi se maral občinski svet Je baviti 2 vprašanjem, in sicer bi moral octobritj Statut, določiti deleže posameznih udeležencev in skleniti pogodbo z družbo. Jasno je, da ne moremo mimo tega vprašanja, bodisi kot zastopniki konsumentov kakor producentov, katerih s-kupni interesi se vsaj zaenkrat ne križajo.
Potrebno je zlasti zaščititi pred tujo konkurenco domačega proizvajalca, ki producira mleko pod' mnogo bolj neugodnimi pogoji in katerih produkcija je dnevno od 12 do 15 tisoč litrom iu krije približno 20 odst. potreb tržaškega trga.
Stanovanjsko vprašanje
STANOVANJSKI PROBLEM, ki je bil predmet obširna diskusije v občinskem svetu, je jako zapleten m že na tem mestu si dovolim izraziti dvom, da bi ga bilo mogo&e rešiti brez posega državne oblasti s svojimi finančnifnj sredstvi. Ta nam dokazujejo dosedanje izkušnje. Ko analiziramo to vpra« Janje, ne smemo prezreti naslednjih dejstev:
1) Da je zapustila vojna težke posledice na ten področju* Po uradnih statistikah Je bilo popolnoma porušenih 2.234 stanovanj, težko poškodovanih 2.077, laže prizadetih nič manj kot 14.802.
Zaradi tega je Izgubilo stanovanje 2.763 družin s čez 7; tisoč osebami, med težko prizadetimi družinami je bilo na-štetih 5.064 družin * preko 13 tisoč člani in med'delno prizsw detiini pa 6,2-13 družin g preko 15 tisoč stanovalcev.
Drugi iaklor, ki je zaostril stanovanjsko krizo, je nesoraa* merno velik prirastek prebivalstva tržaške občine, prirastek, ki Je povsem umeten, ker ni utemeljen s povečanim industrij' skijn potencialom. O naravnem prirastku ne moremo govoriti, saj je od 31. 12. 1945 do 1, 6. 1949 umrlo v tržažki občini 16.900 ljudi. Število rojstev pa je za isto razdobje le 14-645, taka d« Izkazuje demografska statistika padec za 2.255 enot.
Na drugi strani pa je prirastek prebivalstva za omenjeno razdobje nič manj kot 20.393 enot. Ta prirastek, ki ]e povsem umeten, moramo pripisati v glavnem priseljencem iz notranjosti Italije in beguncem vseh vrst, med katerimi prednjačilo Italijani. V tej zvezi naj še dodam, da se je samo v zadnjem letu priselilo 5.299 ljudi, ki predstavljajo najmanj 1.000 družin, in da se je odselilo v tem času 1.827 oseb.
Le če imamo ta dejstva pred očmi, bomo pravilno zajeli stanovanjsko krizo in z njo povezano problematiko.
Nastane vprašanje, kaj so odgovorne oblasti do sedaj storile in kaj nameravajo ukreniti v bodoče.
Za ublažitev stanovanjske krize so bila obnovljena poškodovana stanovanja. Občina je sezidala s sredstvi ZVU 150 hi3 s 1.065 stanovanji, ki so stale približno 2 milijardi 290 milijonov. Hiše, ki imajo po 2 ali 3 sobe s pritiklinami, so deloma pri Sv. Savi, pri Sv. Ivanu, v Rojanu in na Opčinah. Nekako v istem časovnem razdobju je IACP zgradil ravno tako s fondi ZVU pri Sv. Andreju in na Ponziani 22 hiš s 300 stanovanji. Poleg tega je občina v lastni režiji zgradila več manjših objektov, v katerih je približno 44 stanovanj. Vse, kar je bilo do sedaj napravljenega, je malenkost glede na vsak dan naraščajoče potrebe. Splošno je znano, da bi bilo potrebno za rešitev stanovanjske krize okoli 7 tisoč stanovanj z 20 do 25 tisoč prostorov in to ne glede na dnevno naraščajoče potrebe zaradi naravnega ali umetnega prirastka prebivalstva.
Brezposelni, upokojenci, vojne vdove in sirote
Medtem ko se gradijo razne hiše, zlasti na Greti, kjer bo postavljenih 12 hiš s 192 stanovanji, in drugi objekti, skušajo spodbuditi zasebno iniciativo, ki je bila do sedaj povsejm pasivna. V ta namen je ZVU izdala ukaz št. 117 z dne 25. 5. 1949, ki je prepis italijanskih zakonov, in s katerim podpira ustanovitev gradbenih zadrug. Na osnovi te pobude je bilo ustanov-
— 191 —
HiNAaNa israottnsi
ljenih do marca meseca t 1. 45 zadrug, mecl katere je bil razdeljen znesek 525 milijonov lir, ki ga je dala ZVU na razpolago, in sicer tako, da pripade zadrugam državnih nameščencev 240 milijonov, zadrugam parastatalnih in Jcra-jovnih javnih ustanov 180 milijonov, ostalih 105 milijonov pa je namenjenih zasebnim zadrugam. V kolikor mi je znano, je bilo do sedaj rešenih 33 prošenj zadrug za subvencijo.
Poleg tega je občinski svet Izglasoval resolucijo, s katero se poziva ZVU, da raztegne na cono A veljavnost štirih zakonov italijanske republike iz leta 1840, ki so znani pod imenom zakoni Tupini, in zakon Fanfani z dne 20. 2. 1949 št, 43, da se tako podpre zasebna iniciativa. Predaleč bi zašel, če bi hotel četudi površno podati vsebino te precej komplicirane zakonodaje. Na kratko zakoni Tupini predvidevajo pod raznimi oblikami državno podporo, katere višina ni določena, a sama subvencija je raztegnjena, odnosno razdeljene na dolgo vrsto let, (ki v nekaterih primerih sega do 35 let. Vpliv teh zakonov v Italiji je do sedaj malenkosten. Zakon Fanfani, ki so gg pripravljali tri leta, naj bi ublažil brezposelnost in omogočil gradnjo delavskih hiš z državno podporo in z odtegljaji od delavskih mesečnih plač ter s prispevki delodajalcev, katerih višina je predvidena v zakonu. Učinek tudi tega zakona je preraču-njen na dolgo dobo, medtem ko je rešitev stanovanjskega problema nujna in neodložljiva ter rešljiva le, če vzame država Iniciativo v svoje roke.
V kolikor izhaja iz informacij, je ZVU dovolila za drugo šestmesečje tega leta kredit 800 milijonov lir za gradnjo stanovanjskih blokov in minimalnih stanovanj.
To je stanje stanovanjskega vprašanja in perspektiva za njegovo rešitev.
Ker smo že pri tako važnem vprašanju, ki ima tako izrazito socialni značaj, vas hočem v tej zvezi opozoriti na dolgo razpravljanje v občinskem svetu o VPRAŠANJU UPOKOJENCEV, BREZPOSELNIH in oseb, ki so potrebne pomoči. Ta vprašanja ne spadajo v delokrog občinskega sveta, zato je umevno, da ni mogel sprejeti nobenega sklepa, izvršljivega v lastni kompetenci temveč samo apelirati na pristojne organe, kj imajo svoj sedež v Rimu, da rešijo pereči problem.
Na drugi strani je to vprašanje dokaj ugodna tema za propagando, med drugim tudi zato, ker Je prizadeto veliko število občanov.
Dotaknil se bom tega vprašanja le toliko, da vam pokažem, v kako obupnem položaju živi skoraj četrtina tržaškega prebivalstva, četudi gre glas v sve*. da se Tržačani kopljejo v blaginji, in da vidite, kako je varljivo mnogokrat zunanje lice, to je «ni vse zlato, kar se sveti*.
Število registriranih brezposelnih se giblje v zadnjih mesecih, kakor poroča gen. Airey, okoli 18 tisoč ljudi. Po zakonu Imajo brezposelni, ki »o izpolnili določene pogoje, pravico za dobo 180-tlh dni po 20 lir dnevno podpore več 60 lir za otroke in žene. Z ukazom štev. 196 od 21. pktobra 1949 je bila uve-
dena izredna podpora za brezposelne v znesku 200 lir dnev» za dobo devetdesetih dni. Pravica do nje pa je omejena na k tegorijo industrijskih delavcev in trgovskih nameščencev. ? pora iz zimskega fonda, let je imel 26 milijonov, tu ne pomaS ' ker je določeni znesek premajhen in število potrebnih Pre* veliko. To so pogoji, v katerih živi čez 18 tisoč naših občan°£ med katerimi so očetje z družino in otroci, kj imajo na sv°i‘ ramenih skrb za svoje starše.
Oglejmo si drugo kategorijo, to je upokojence, katerih J® v Trstu čez 33 tisoč. Od teh jih je približno 27 tisoč, kater‘ mesečni prejemki so manjši od 10 tisoč lir. Dalje je v številu 19 tisoč oseb, ki prejemajo pokojnino od 1NFS v Zne9^ od 3 do 5 tisoč Ur mesečno. Ze te ugotovitve zadostujejo, spoznamo položaj upokojenrev ne samo tu na Tržaškem o#' lju, ampak tudi v Italiji, kjer so pogoji enih in drugih P°J vsem istovetni. Za zboljšanje materialnega stanja Se bori tisoč tržaških upokojencev že leta, da bi jim bila zvišana Pe^ zija vsaj na 10 tisoč lir. S tem ciljem so biie ustanovljene » misije v Trstu in v Rimu, ki so na dolgo in široko razpravi)3 o perečem vprašanju. Predloženi so bili razni načrti. Toda rešitve ni prišlo, ker nihče noče ali ne more staviti na r3. polago toliko fondov, kolikor bi jih bilo potrebno za kri 1 izdatkov. Samo za tržaške upokojence, ki prejemajo manj * 10 tisoč iir, je potrebnih mesečno 120 milijonov, odnosno Pr bližno 1.500 milijonov letno.
Poleg upokojencev živijo na Tržaškem ozemlju stari bi®' dovi upokojenci, približno 1.100 bivših avstrijskih uradnik0 1 upokojenih pod Italijo, ki ravno tako prejemajo penzije P 10 tisoč lir. Končno je še tu precej visoko število upokojen0^ — tujih državljanov (Cehoslovakov, Avstrijcev, Jugoslovan0 < Madžarov itd.), ki od leta 1945 ne prejemajo več poko)11 zaradi mednarodnih neurejenih razmer,
V smislu ukaza štev. 63 od 18. 1. 1946 so vdove, sirot® starši padlih svojcev vložili nekaj čez 7 tisoč prošenj za b°r podporo. Komisija, ustanovljena od ZVU, je rešila 4 tisoč P šenj. Ostalih 3 tisoč je bilo odstopljenih po ukazu št. 351 z
2.	10. 1948 rimski vladi, kjer čakajo še danes na rešitev, imamo te številke v mislih in naglico, s katero rešuje riJI,s„ vlada prošnje vojnih vdov in sirot, lahko napravimo zakljU44 kakšna usoda čaka onih 1.000 prošenj bivših političnih Prf 9„ njaneev in konfinirancev v koncentracijskih taboriščih, ki bile pred nedolgim časom z velikim pompom odstopljene r‘ ski vladi v rešitev od kominformistične zveze bivših poht'4 s preganjancev. Niti zdaleč si ne domišljam, da sem izČrP3 j temi potezami vso socialno problematiko. Navedeni pa kažejo, kakor sem zatrjeval, da dejansko živi v Trs10 ^ 55 do 60 tisoč odraslih ljudi z dohodki, ki ne dosegajo 1° ^ lir mesečno. Sami si lahko ustvarite sliko o bednosti niih 1 ljenja, katerega le v majhni meri lahko omilijo podpore 12 sebnih podpornih akcij, kakoi tudi iz fondov, s katerimi r ^ polaga ECA (Ente Coinunale Assistenza), ki jih ne črp3 občinskega proračuna.