DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, lil. Machiavelli 22-11. - tel. 62.-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L tOO, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čejcovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica šlev. 9-1H127 Leto VI. - Štev. 15 Trst - Gorica 11. aprila 1952 Izhaja vsak petek 11 ponedeljek vsi v Bazovico da ppnounii dokažemo soojo neomajno priurženost STO-iii! Slovenci1 Novi dogodki v zvezi s tržaškim vprašanjem nas silijo, da v tem usodepolnem zgodovinskem trenutku strnemo vsi Slovenci svoje sile v obrambo STOsja proti pohlepu italijanskega imperializma. Zato pod= pisane politične skupine pozivajo na PRVI TABOR za obrambo S TO-j a ki bo na velikonočni ponedeljek 14. aprila ob ?>. uri popoldne na mestu mučeniške smrti naših junakov v Bazovici. Naj ne bo Slovenca in. Slovenke, ki se ne bi ude* ležila tega tabora in s tem doprinesla svoj delež v borbi za naše pravice, za našo svobodo in neodvi* snost! Slov. dem. zveza za STO Osvobodilna fronta za STO Slov. kršč. soc. zv. za STO Skupina neodvis. Slovencev V Trstu dne 3. aprila 1952. V trenutku nevarnosti za obsloj in nadaljnji razvoj našega naroda na Tržaškem poziva Slovenska demokratska zveza vse svoje člane, somišljenike in prijatelje, da s svojo udeležbo na taboru v Bazovici izpričajo trdno in solidarno voljo vseh tržaških Slovencev za ohranitev in dokončno uresničenje STO-ja ZASTOPNIKI A O VSTAJENJE Narava se prebuja k novemu življenju. Tiho in neslišno se zopet pretaka po odrevenelih vejah življenjski sok, ki s pomočjo sončnih žarkov ustvarja nove, izgubljene dele in popravlja in celi, kar se je) strupov, ki zastrupljajo življenje in grenijo ure in dni. Ko bo srce očiščeno — brez hudobije in zvijače — kot je srce otroka, takrat bo tudi telo začutilo v sebi ogen; mladeniških let, v oči se bo vrnil ■i pokvarilo. Mrzli zimski mladosti m srečne- .pooiladi . . Taka srca že 'slutijo Vstajenje, ki se rodi prav iz trpljenja in smrti. Ta srca bodo Vstajenje tudi doživela, ker so se v trpljenju očistila in prekalila ter so pripravila svoja tla za res uspešno delovanje toplih življenjskih žarkov pomladanskega sonca. Z Vstajenjem bo prišla v te ljudi gorka pomUid in vedra mladost. vi se počasi umikajo prijetnejšim 1 omladanskim dnevom, ki nekako neodločno stopajo v ospredje. Zima je opravila svojo nalogo V temnih snežnih dneh je zimski vihflr neusmiljeno klestil in drobil vse, kar se mu je vdalo. Padale so suhe veje, lomila so se in hreščala v nemi grozi tudi stara debla, ki sr, nosila v sebi razkrajajočo silo. Tu pa tam je obležalo tudi kako zdravo drevo, ki je samevalo na goličavi in se je zimski vihar z vsem besom vrgel nanj. Ostalo pa je pri življenju vse, kar je bilo zdravo in zavarovanq pred uničujočo naravno silo. To se danes prebuja iz trpkosti in bolesti zimskega trpljenja k novemu, z o-pojno sladkostjo napojenem življenju. Kmalu bo vse v cvetju in S07*cu in takrat bo pozabljeno, kar je bilo žalostnega in grenkega v listih dneh, ko se je narava čistila in se odločalo, kaj bo živelo in kaj naj podleže smrti. K novemu življenju se prebuja vse, kar je prestalo zimsko preizkušnjo. V pomladni mladosti bo zaživelo cvetje na vsaki veji in vejici. Stara, že sivolasa drevesa bodo prav tako o-kiniama s cvetjem in obdana Z o-pojnim duhom novega življenja kot mlada enoletna drevesa, ki so komaj letos odprla soncu svoja očesca. To je vstajenje v naravi, ki se ponavlja leto za letom in ohranja življenju v naravi večno mladost. Moderni človek gleda na to prebujenje in povračujočo se mladost v naravi površno in bežno, kot dela pač vse v tej dobi blazne hitrosti, ko rrvu je edini in končni cilj samo zaslužek za vsako ceno. Kc sr za hip ustavi in pogleda vase se zopet ustraši ob spoznanju, da sc njegovo življenje že nagiba k zatonu. Vrne se zopet v hrup mo dernega sveta, da pozabi na grenko spoznanje in nadaljuje pot, ki pelje samo smrti v objem. Zanj n večne pomladi . . . In vendar je človek več kot živa, narava, ki se prebuja vsako por mlad k novemu mladostnemu živ Ijenju. Zakaj pa človek ne čuti i sebi večne pomladi in mladosti? Drevo, ki se v zimskem času ne očisti, ne reši suhih in uničenih delov in ne izloči smrtnih klic iz svoy je srede, bo prej ali slej podleglo, V pomladno srce mora stopiti le prekaljeno in prenovljeno v trpljet nju in boju Z zimskim viharjem. Tudi človek se lahko vrne vsakq leto v pomlad svojega življenja za enako ceno. Očistiti se mora smrti nih klic, ki jih nosi v srcu, in vseh za obram prispeli bo STO-ja v London Dne S. aprila popoldne so prispeli iz Trsta v London, na letališče Northolt) predsuvniki Akcijskega odbora za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja. Delegacijo Akcijskega odbora za obramoo Svobodnega tržaškega o-zemija sestavljajo g. dr. Mario Slocca, predsednik- Tržaškega bloka, g. Bruno Černe, zastopnik Fronte za neodvisnost in g. dr. Josip Agneletto, predsednik Slovenske demokratske zveze za Svobodno tržaško ozemlje kot zastopnik slovenskega Akcijskega odbora za obrambo Svobodnega tržaškega c-zcmlja. Istočasno sta prispela v London tudi Branko Babič in Bortoio Pe-tronio kot predstavnika Slovensko-iialiianske ljudske fronte. Zastopniki tržaških indipenden-tisiičnih strank bodo predložili Fo-reign Office-u poročila glede gospodarskega, političnega, juridične-ga in upravnega položaja anglo-ameriškega področja, Svobodnega tržaškega ozemlja. Takoj po svojem prihodu v London so Tržačani že stopili v stik s pristojnimi zavezniškimi uradi. V Londonu so možje, ki jim tržaško ljudstvo zaupa, ker so načela tržaške neodvisnosti in ohranitve Svobodnega tržaškega ozemlja zagovarjali z največjo odločnostjo cd vsega začetka, to je od dne pod- pisa mirovne pogodbe z Italijo, in la načela uspešno uveljavljati v okviru Akcijskega odbora za o-brambo STO-ja. V delegaciji tržaških indipenden-tistov je tudi predsednik Slovenske demokratske zveze dr. Josip Agneletto, ki nastopa v imenu vseh demokratičnih tržaških Slovencev, ki kljub vsemu še vedno visoko držijo irrapor demokratičnih izroči i svojih pradedov! PmBfiShi SIssEMi za Trst Ugledni ameriški Slovenci io poslali piredsedniku Trumanu, državnemu tajniku Achesonu, generalu Eisenhowerju, senatorjem !n kongresnikom spomenico, v kateri zahtevajo ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja. Spomenico so podpisali Jame;* Debevec, urednik Ameriške domovine, John Germ, glavni predsednik Kranjsko slovenske katoliška jednote, Anton Grdina, predsedniki The North American Bank, Matt Intihar, predsednik Lige katoliških slovenskih Američanov, Joško Pen, ko, glavni blagajnik Slovenske dobrodelne zveze, Joseph Zalar, glav-j ni tajnik Kranjsko slovenske katoliške jednote in Ivan Zorrtian, sloi venski pesnik in skladatelj. JUDEŽI IN F A R I Z E I 1 Odrešenik, kateremu so posvečeni tudi vsakoletni velikonočni pra.-.-niki, je s svojimi besedami in dejanji pokazal pravo pot, a obenem je tudi ožigosal vse, kar je v življenju slabega in napačnega. Posebno ostre so besede namenjene izdajalcem, prodanim dušam, Judežem Iškarijotom in hinavskim svetohlincem, farizejem. Primere, izrečene in zapisane pred skoro dva tisoč leti, so vkljub času ohranile še danes vso svojo svežost, kajti osnovna človeška narava se, je le nebistveno izpremenila: še, vedno najdeš ljudi, ki so pripravljeni prodati za pest srebrnikov svoje prepričanje in na vsakem koraku srečuješ posameznike, ki skušajo svojo notranjo gnilobo in pokvarjenost prikriti z uglajeno zunanjostjo. Tudi v našem mestu. Razlika je, morda samo v tem, da se ne dela več za srebro in škrlat, temveč za kep>o umazanih bankovcev. * * * Globine evangelija ne razume v, vsej njeni lepoti, kdor ga ni imel priliko črtati v težkih trenutkih, takrat ko je bil tudi sam med »ponižanimi in razžaljenemi«, do katerih je čutil Odrešenik še posebno, usmiljenje in ljubezen. Sele ko si sam med tistimi, katerim je On govoril, šele takrat, tudi neposvečen, lahko živo dojameš neizmerno globino in moralno lepoto Njegovih naukov. Danes nismo v ječi. Nismo v vr stah, kjer bi čakali, da pridemo na vrsto kot talci. Toda v svojem rod-, nem mestu smo še vedno potiskani v ozadje, še vedno se nam odrekajo mnoge osnovne človečanske pravice, še vedno se nas gleda in obravnava kakor ljudi »druge vrste«. Kar nas je zamejskih Slovencev, delimo pač usodo »narodnih manjšin«, pa naj bo to pod oblastjo tujih držav ali pa v Trstu, kjer nam je sicer pogodbeno in svečano zajamčena »enakopravnost«. »Cosa credono loro di avere ef-fettivamente uguali diritti?« čita-mo v iredentističnih listih. Enake? S kem? Z izbranci, ki imajo lahko svoje šole, zasedajo vsa mesta, govore nemoteno svoj jezik, ne da bi zato njihovi dokumenti dobivali v javnih arhivih posebne oznake? Zato razumemo Njegovo besedo. • * • »Povedal pa je tudi nekaterim, k; so zaupali sami vase, da so p»ra-vični, in so druge zaničevali, to priliko: Dva človeka sta šla v tempelj molit, eden farizej in drugi cestninar. Farizej se je ustopil in je sam pri sebi tako molil: ,.Bog. zahvalim Te. da nisem kakor drug^ ljudje: roparji, krivični, prešuštni-ki, ali kakor tudi ta cestninar; postim se dvakrat v tednu, desetino dajem od vsega, kar pridobivam.” Cestninar pa je od daleč stal in še oči ni hotel povzdigniti proti neku, ampak se je trkal na prsi in govoril: ,.Bog, bodi milostljiv meni grešniku!” Povem vam: ta je šel opravičen na svoj dom, oni pa ne; zakaj vsak, kdor še povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« Tako je zapisal Njegovo besedo evangelist sv. Luka. • * * Tudi mi moramo danes poslušati farizeje, kako govore, da niso ničesar krivi, da niso še nikdar ničesar zagrešili, m;rno, s pazljivo sledimo njihovim besedam, ko trde. da so najpravičnejši, najboljši in najplemenitejši. Sledimo besedam in jih primerjamo z dejanji, s stotisoči naših mrtvih sonarodnjakov, z zapostavljanji, katerim smo dnevno priča. In kaj mislite, kam se bo nagnila tehtnica Večnega sodnika, ko bo razsojal, kje je krivica in kje j pravica? Kdor se povišuje bo ponižan ... Za povišanje niso ljamreč dovolj besede, p>otrebna so dela. Na ta dela pa smo čakali zaman ob vseh obljubah leta 1918, obljube so bite, podobno pogažene leta 1941 in oT bljube se gazijo tudi p>o letu 1945. Najprej so potrebni dokazi, po-, tem se bodo šele lahko čudili, zakaj jim nihče ne verjame. Toda dokazov ni,.. * * * In govoril jim je v svojem nauku: »Varujte se pismoukov, ki radi hodijo v dolgih oblačilih in imajo radi pozdrave na trgih in prve, sedeže v shodnicah in prva mesta pri gostijah; ki vdovam hiše požirajo, medtem ko hinavsko oprav-; ljajq dolge molitve . . .« Tako čitamo v evangeliju«' sv. Marka. Res je: varovati se moramq takih pismoukov . . . takih, ki se skušajo za vsako ceno ohraniti pri oblasti, takih, ki so pred leti prodajali naše hiše in posestva nsj dražbah, kakor tudi tistih, ki o-; bljubljajo in pridigajo ljubezen, e-j nakost in svobodo, a prinašajo sovraštvo, nasilje in tiranijo . . . * * * »Ko je Jezus končal vse te govore, je rekel §vojim učencem: ,,Veste, da bo čez dva dni velikn noč, in Sin človekov bo izdan, da ga križajo.” . Tedaj so se zbrali veliki duhovni in ljudski starešine na dvoru velikega duhovnika, ki mu je bilo i-, me Kajfa, in so sklenili Jezusa z zvijačo prijeti in usmrtiti . . . Tedaj je šel eden izmed dvanajsterih, ki se je imenoval Juda Iška-rijot. k velikim duhovnikom in rekel: ,.Kaj mi hočete dati in jaz vam ga izdam?" Ti pa so mu izplačali trideset srebrnikov; in odslej je iskal prilike, da bi ga izdal.« (Iz evangelija sv. Mateja.) * * • Ali mislite, da danes ni podobnih Iškarijotov, od pokvarjenih in prostovoljnih pa tja do onih, ki dolgo oklevajo, a jim končno le zmanjka odločnosti in moči ter klone io s svojo vero in prepričanjem? Prišel bo konec šolskega leta in vpis v novo. Vprašanje službe, te-j žave življenja, prigovarjanje du* hovnih Kajfinih potomcev in mor-j da se bo zopet našel kdo, ki bo svojemu otroku odvzel pouk v materini besedi . . . Kaj je to? Ali se ne skrivajo tudi za tem obljubljeni srebrniki, vsaj misel nanje ... In p>otem se zgodi, da greh pečej in poturiea postane hujši od Turka. * * • Težka je pot našega naroda, majhnega naroda v velikih časih, ko še stokrat večjim zmanjka moči in vztrajnosti! Zato boste v življenju neredko srečali tudi posameznike, katerim se zgodi kakor sv. Petru. ♦ • » »Sel je pa za Jezusom Simon Peter in neki drug učenec. Tisti učenec je bil velikemu duhovniku znan in je šel z Jezusom vred na dvorišče velikega duhovnika ... in, je peljal Peti a noter. Tedaj reče Petru dekla vratarica: ..Ali nisi tudi ti izmed učencev tega človeka?” On odgovori: ..Nisem.” Hlapci in služabniki pa so si napravili žerjavico, ker je bil mraz, in so zraven stali in se greli. Tudi Peter je' med njimi stal in se grel.« Jezusa so zvezali in ga bili . . . »Simon Peter pa je stal in se grel. Rekli so mu: „Ali nisi tudi ti izmed .njegovih učencev?" On je\ utajil in rekel: ,a slei pec slepca vodi, oba v jamo padeta.« Burna seja občinskega sveta V četrtek zvečer 3. t. m. je na seji goriškega občinskega sveta župan Bernardis prisilil svetovalce/ da so poslušali njegovo dolgo čvekanje o italijanstvu Trsta, o mu-čeništvu italijanske Istre, o krivicah, ki se Italiji morajo popraviti, o 'neciviliziranosti tržaške policije, ki ji je ime »civilna«, o krivičnih mejah, ki ne bodo trajale dolgo, in tako dalje. Kot pač zna govoriti v slogu, ki smo ga bili vajeni sli-| šati skozi dvajset let pod fašisti — ti katerim je spadal tudi župan dr. Bernardis — s to razliko, da takrat so vpili, da hočejo zanesti svojo »civilizacijo« po vsem svetu, in so v ta namen res napadli Abe-sinijo, Albanijo, Grčijo, Jugoslavijo, Francijo, Rusijo in Anglijo! Zato so dobili vojno napoved Američanov... In končno so jih »civiliza-j torji« vsega sveta, ki jim je načeloval od božje previdnosti poslan' DUCE, tako pošteno dobili po hrb-| tu, da so se namah grozansko prestrašili ter v drugič v zgodovini zapustili svojega zaveznika in »tekli nasproti zmagovalcu« (beseda maršala Alexandra, op. ur.). »Človek obrača, Bog obrne«, pravi lep slovenski pregovor! Tako se, je zgodilo Italijanom. Z zločinskimi oboroženimi napadi so po svoje nosili »civilizacijo« drugim narodom, pa je Bog prihitel na po-j moč napadenim in obrnil vse grde, naklepe italijanskih fašistov ir, nemških nacistov. Ostanki fašizma, bolj ali manj skriti in potuhnjeni v vrstah tudi drugih strank, katere pravzaprav brez njihove pomoči niti ne more-j jo naprej, dvigajo svoje glavice in zamolklo tožijo v dan kot žabe iz kaluže. 1 Sledijo jim glasovi oseb, od ka-) terih bi si vse več pričakovali kot, šovinističen nastop na javni seji' kjer sedijo tudi naši svetovalci, ki pa ne smejo niti zahtevati pravice, da govorijo v svojem materinskem jeziku, češ da je prefekt Palamara prepovedal razpravljati v »političnih« zadevah, kajti pristojnost občinskih svetov je samo upravnega značaja. Zupan dr. Bernardis pa je svojevoljno ukazal svetovalcem, da ne smejo ziniti besede, ko bo on go-, voril, in na trikratno prošnjo našega svetovalca g. Bratuža, naj mu dovoli besedo, se ni niti zmenil. Teko je župan Bernardis izvajal, na občinski seji nasilje, ki ga je treba zabeležiti in objaviti. Naj le Italijani vpijejo in »e pritožujejo, kar jim je ljubo, saj imajo po vseh zakonih pravico do svobodnega iz-raževanja misli; toda prisiliti nas Slovence, da jih moramo poslušati, je vendar odveč! Sam kominformovski svetovalec, g. Rožič iz Ločnika je ugotovil, da je župan Bernardis ravnal krivično, ko ni hotel dati besede g. Bratužu. Potem ko so večinski svetovalci zaploskali županu, je ta prešel na dnevni red seje, in sicer k interpe-, laciji g. Battija o znižanju delovnih ur v SAFOG-u, ki se je začela in zaključila z županovo izjavo, da se tudi drugi zanimajo naravnost pri vladi v Rimu za podporo temu podjetju... Seveda je g. Batti izrazil nezadovoljstvo s takim odgovorom, ki zadeve kot take nikakor ni rešil. I Zadeva užitnine sovodenjske občine ni imela boljše sreče na tej seji. 1 Gre namreč za dohodke »prostega pasu«, ki jih prejemata samo Trgovska zbornica in goriška občina, čeprav je v pas vključen tudi del sovodenjske občine, kakor smo svoječasno stvar že pojasnili. Toda demokrščanski svetovalec Poterzio je zatrjeval, da je bil ta spor že poravnan s so vedenjskim županom, in tajnikom. Ta dva pa sta na seji sovodenjske ga obč. sveta povedala/ da se zahtevi po delu teh dohod7 kov nista nikoli odpovedala. Nato so na seji prečitali 12 strani tipkanega poročila k obračunu iz leta 1949 in se hvalili, kako so dosegli veliko razumevanje pri vla-j di, ki je dala okoli 70 milijonov lir za kritje primanjkljaja, Tudi tu, ni manjkalo jokanja zaradi »krivičnih meja«, ki so »sveti Gorici^ vzele življenje. To pomeni, da so Gorico vzdrževali Slovenci! Tako lahko trdimo, kot vedno, da je Gorica pripadala Sloveniji, ki jo je hranila in brez katere (ugotavljajo sami Italijani, ko tako jočejo po izgubljenem reditelju!) ne more živeti!... Sele sedaj je g. Bratuž dobil besedo in je večinski gospodi povedal v obraz, da se zna hvalisati o izvršenem delu za Italijane, pozablja pa vedno, da živijo tu tudi Slovenci, ki plačujejo davek in i-majo pravico do življenja. Za si- rotišče »Oddone Lenassi« trosijo 10 milijonov lir vsako leto, da raznarodujejo slovenske sirote, ker slovenskim otrokom v tem zavodu ni dana prilika, da govorijr/ slovenski in da imajo slovenski pouk v šoli. Za slovensko sirotišče pa se ne zmenijo, samo zato ker je slovensko! In nalašč držijo v slovenskem sirotišču družine goriških ezulov, da ne more služiti svojemu namenu, kot zahtevajo prilike. Tu je župan osorno izjavil, da je slovensko sirotišče zasebna ustanova, in kdor nima sredstev, naj takih ustanov ne odpira! Na kar mu je g. Bratuž pripomnil, da občina vzdržuje zavod »Lenassi« tudi 7, denarjem slovenskih občanov. Ta denar pa pritiče slovenskemu sirotišču, ne pa raznarodovalnemu! Poleg tega se je g. Bratuž pritožil, da so naše šole komaj tolerirane. Zaradi tega naše šole ne morejo imeti prostega življenja, Italijani pa ne vidijo ure, da bi izginile, kar ne odgovarja niti krščanski morali niti demokratičnim načelom in človečanskim pravicam! Se huje se Slovencem godi na županstvu, kjer so zapostavljeni ne samo jezikovno, ampak na splo-. šno skoro v vsakem oziru in morajo iskati svoje pravice skozi sto vrat. Večinski svetovalci so seveda zagnali običajni hrup, misleč, da s tem zadušijo pritožbo o krivičnem ravnanju s Slovenci v Italiji. Toda g. Bratuž se njihovega umetnega hrušča ni zbal in je še posebno podčrtal, da na žalost še najglasnejši med njimi so pravzaprav tisti, ki nosijo slovanske priimke, kot na primer Bisiach - Bizjak . . . in drugi. Večinski svetovalci so tu-, di zahtevali od g. Bratuža, naj jim da dokaze o nekaterih trditvah, in on jim je takoj ustregel. »Letos — je dejal med drugim g. Bratuž — bo zavod »Oddone Lenassi« tobhajal stoletnico svojeg'a obstoja vam Italijanom v veselje, nam pa v žalost, ker sto let že raznaroduje naše otroke! Slovensko sirotišče živi tako rekoč samo od krompirja naših kmetov. Toda zagotavljam, da naše sirotišče kljub vsem težkočam ne bo propadlo, kot s: kdo želi!... Leta in leta trkamo na vrata pravice in zahtevamo le to, kar nam pritiče kot Goričanom slovenske narodnosti in italijanskega državljanstva. Toda vaša ušesa so ostala do sedaj vedno gluha! Potrebe niso politika, le vi se za naše potrebe niti ne zmenite. Zagotav- ljam pa vam, da ne bomo nikoii odnehali od naših zahtev, dokler se nam vrata pravice ne bodo odprla, čeprav dobro vemo, da so med vami ljudje, ki nas grdo gledajo kot zastopnike Slovencev.« Svetovalec Birsa se je oglasil in rekel, da bi želel, da bi Italijani v 'Jugoslaviji smeli govoriti lam tako kot govorijo slovenski svetovalci v Gorici. Takoj mu je odgovoril g. Pavlin, da Italijani v Jugoslaviji govorijo svoj jezik povsod v javnih uradih in celo v parlamentu. G. Pavlin se je tedaj potegnil tudi za »Dijaški dom« v Gorici, ki ga županstvo ne podpira niti z eno samo liro, medtem ko trosi milijone za sirotišče »Oddone Lenassi«. Ob zaključku omenjamo, da je pokojni mons. dr. Pavlica ustanovil slovensko sirotišče prav zato, ker je ugotovil, da se v zavodu »Oddone Lenassi« raznarodujejo slovenske sirote. 'Za košček kruha, ki ga Slovenci plačujemo občini, nam ta raznaroduje naše otroke! Ali je tako početje krščansko?.,. Učiteljske namestitve Do 20. maja morajo vsi učitelji vložiti prošnje za premestitve in namestitve kiajevnemu šolskemu skrbniku odnosno šefu plačilnega urada, kjer so vpisani. V prošnji za premestitev morajo navesti vsaj pet mest, za katera prosijo, drugače prošnja ne bo upoštevana. Cepljenje proti daviti in kozam V drugi polovici tega meseca in v prihodnjem mesecu maju bodo na občinskem higienskem uradu cepili vse otroke, ki so že dovršili eno leto starosti. Cepili bodo vsak dan od 4. do 5. ure popoldne. Starši so dolžni skrbeti, da bodo vsi otroci, ki še niso bili cepljeni in so že dovršili eno leto starosti v tem času, cepljeni, sicer zapadejo kazni. 1 Predujem na posestva V kratkem bodo ‘ začeli izplačevati predujme tistim italijanskim državljanom, ki so pustili svoja posestva in nepremičnine v Jugosla7 viji in jih prijavili za prodajo. Višina predujmov še ni točno dolo-, čena, DROBNE VESTI Trgovinski poverjeniki v tujini Na prefekturi v Gorici dajajo pojasnila za prijave k natečaju za pet mest trgovinskega poverjenika v tujini, katerega se lahko udeležijo doktorji prava, diplomacije in trgovskih ved. Hmetovnlci, pozor! Do 15. t. m. morajo vsi kmetovalci uničiti vse koruzne storže na polju in okoli stavb. Tudi uničevanje koloradskega, hrošča, ki ogroža krompirjeve nasade. je obvezno. ! Za pomoč mlademu dekletu, ki je v zaporu, je gospa Ruda Sidler Perovič iz Švice darovala 5.000 lir z voščilom: »Bog daj, da ji kmalu zasije sonce svobode«. Lepa hvala! Naše Vstajenje Temni oblaki na političnem obzorju se vsak dan bolj grozeče ko7 pičijo in križem podijo od severa, proti jugu, od vzhoda proti zaho7 du. Človeštvo v svoji veliki nemoči s strahom gleda na bližajoče se neurje, na silen vihar, ki že buči v daljavi preko trpeče zemlje, kjer ruši mesta in vasi, pustoši dežele in terja na tisoče mladih življenja željnih ljudi. Skrajni čas je, da se človek zresni in se za hip ustavi v tej blazni tekmi za svetovno nadoblast ter premisli, kam pelje ta pot . . . Kaj pa mi v tej usodni igri velesil? Vsak človek, vsak narod, pa naj bo še tako majhen in neznaten, i-ma v življenju in zgodovini svojo nalogo, svojo pot, po kateri mora hoditi odločno in junaško, čeprav pelje preko Kalvarije. So namreč v življenju prehodne točke, skozi katere je treba iti, če hočeš priti do določenega cilja. Tako na primer pelje pot k Vstajenju samo skozi trpljenje in smrt velikega petka. Kot velja to v moralnem pomenu Slovenci iz Italije Tržačanom! SLOVENCI V ITALIJI, KI ZOPET MORAMO TEŽKO PRENAŠATI NEŠTETE KRIVICE POD ITALIJO, KATERA RAZNARODUJE NASE OTROKE IN NE SPOSTUJE NAŠIH JEZIKOVNIH IN DRUGIH ČLOVEČANSKIH PRAVIC, IZRAZAMO NASO POLNO SOLIDARNOST BRATOM SLOVENCEM IN HRVATOM NA SVOBODNEM TRŽAŠKEM OZEMLJU V NJIHOVI ODLOČNI BORBI ZA SPOŠTOVANJE MIROVNE POGODBE, DA SE OHRANI NEODVISNOST SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA O-ZEMLJA IN DA NE BODO NIKOLI VEC OKUSILI »TRITI-SOCLETNE ITALIJANSKE KULTURE« ! Dokumenti pričajo LEGIONE TERRITORIALE DEl CARABINIERl REALI DI TRIESTE GRUPPO DI GORIZIA N.o 45/1 di prot. Ris. Gorizia, li 7 maržo 1942-XX Oggetto: Processo di terroristi sloveni. Dal giorno 6 corrente hanno in-cominciato a funzionare in localitd CIOHINO (Tolmino) e Tribussa Inferiore (S. Lucia dTsonzo) due campi di eoncentramento per ci-vili sloveni in attesa di giudizio del Tribunali militari, della consi-stenza rispettivamente di 600 e 400 unita. Nel campo di eoncentramento di Cighino si trovano gi5 150 internati. II Capitano Comandante Int., del Gruppo: MARIO ROMEO. ŠTEVERJAN Z veseljem smo Steverjanci sprejeli vest, da je že v Gorici znesek enega milijona lir, ki ga je vlada nakazala naši občini v kritje pri-i manjkljaja. K uspehu je seveda mnogo pripomoglo tudi zanimanje našega župana g. Maraža! SOVODNJE Na seji od 4. t. m. je obč. odbor iz Sovodenj odobril seznam oseb podvrženih družinskemu davku v letu 1952 v skupnem znesku 1 milijon 263.971 lir, namesto 1,378.943 lir, kot ga predvideva proračun. SloviDti v Italiji niso zaposteijcnL Te dni je na občinski deski v Gorici izstavljen imenik B4 ljudskih sodnikov porotnikov. Med njimi ni niti enega Slovenca! za vsakega posameznika, tako velja to tudi v zunanjem svetu za posameznike in za narode, ki doživljajo svoje velike petke in velike nedelje. Tudi naš narod doživlja danes, v teh težkih časih svoj s krvjo in solzami prepojen veliki petek, ki traja že tako dolgo, dolgo . . . Ko se ie na obzorju že svitala zarja vstajenja in je uho nestrpno pričakovalo veselega pritrkavanj^ velikonočnih zvonov, je nenadoma slovenska zemlja onemela v stra-j f Bogomir Kranjc V Svobodni Sloveniji iz Buenos Airesa z dne 6. marca 1952 smo čtali, da je umrl naš primorski rojak Bogomir Kranjc. Zdravil se je v bolnišnici Fernandez v Boeflos Airesu. V bolnišnici se e podvrgel težki operaciji na vratu, kateri je 2. marca podlegel. K večnemu počitku so ga položili na pokopališču v Buenos Airesu. Vsem njegovim sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. VODSTVO KMETSKO-DELAV-SKE ZVEZE V STEVERJANU ZELI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ČLANOM IN VSEM OBČINARJEM ! šni muki. Ta zemlja, ki je nekoč »tako glasno prepevala, se ne ga7 ne; nobena prošnja, noben klic je ne vzdrami. Tudi nebesa molče, v vsej svetlobi svoji so ledena in neprijazna. Gozd ne šumi več, tiho je, polje, škrjančki so obnemeli. Ta vesoljna tišina je vsa prežeta z, brezmočno žalostjo; življenje ne sope več, vse je okamenelo, mrtvo . . . Veliki petek je, dan trpljenja, kesanja in bridkosti«. (Ivan Cankar) Da, tudi kesanja. Na veliki petek, pravijo, sreča človek samega sebe v globokem spoznanju: koliko slabosti in krivic je zagrešil. Koliko nestrpnosti in sovraštva iz goi lih strankarskih razlogov! Vsega tega se moramo otresti, če hočemo v prazničnem razpoloženju stopiti v veselo pritrkovanje velikonočnega jutra, ki bo prej ali slej napočilo tudi za naš narod, ki že dolgo kleči v brezmejni bolesti in žalosti in tiho moli. »Ta molitev je prošnja lačnih, ponižanih, v trpljenju umirajočih, je očitanje, hropeči vzdih bolnika, to je zadnji obupni klic: »Kaj ni dovolj, kaj ni še čas, t* Bog! In Bog bo slišal in videl, da je čas . . . V vriskajočih, šumečih, vročih valovih bo planilo sonce vi mraz in noč, izlilo se bo v potrta srca in jih napolnilo do roba z velikonočno radostjo . . .« (Cankar) V četrtek 28. februarja 1952 ob 8. uri zjutraj je pri Sturmih na Livku, v 71. letu starosti, prešla k večnemu počitku naša dobra, tiha, skromna, nadvse ljubljena mati Gospa Marija Šturm roj. Skočir Pokopali so jo na domačem pokopališču pri Sv. Petru na Livku 1. marca 1952. Kot je bilo tiho njeno pozernsko življenje, tako tiho je odšla v boljše življenje po zasluženo plačilo. »Naj Vam bo lahka domača slovenska zemlja, Vaši duši pa večni mir in pokoj! Vaše oko naj nas spremlja ob vsakem našem koraku, dokler se ne snidemo v večnosti.« Na Livku žalujejo zanjo: mož Anton, sin Vencelj, svakinja Marija, bratje Franc, Anton in Andrej. V Ljubljani: sin Anton, nevesta Ančka, vnuka Dušan in A-nuška ter hči Marija, zet Rafael in vnukinja Nadica. V Gorici: nevesta Pepca, vnuka Mirko in Anica. V Argentini: sin Ludvik, nevesta Marija, vnuka Žarko in Alenka. Colonia Serč F. C. N. D. F. S., 18. marca 1952 Provincia Bs. As Dr. Ludvik STURM SPOROČILO UPRAVE Pretekli teden smo zaman pričakovali Demokracije. V vseh prodajalnah smo dobili isti odgovor: »Ta teden Demokracija ni prišla!« Čudili smo se temu odgovoru in se morali s tem zadovoljiti. Do danes še ne vemo, kje je zadnja številka obtičala. Ta do danes prvi primer, da se je naš tednik med vožnjo iz Trsta v Gorico »izgubil«, je pokazal, kako zanimanje vlada med našimi ljudmi za ta list, ki je s tem neprijetnim incidentom le pridobil in ničesar izgubil. Vsekakor pa pričakujemo, da bodo odgovorna oblastva poskrbela, da se'odslej slični primeri ne po-nove. tfluffcl pri ^Toškcfu TRST - Via Ghega št. 3 vošči vsem svojim gostom, prijateljem in znancem vesele velikonočne praznike pri dobri kapljici pristnega istrskega in briškega, vina. I Vesele in srečne velikonočne praznike želi vsem svojim cenjenim gostom ter se v nadalje priporoča znana Gostilna Koršič v ŠTEVERJANU KROJAŠKA DELAVNICA ZA DAME IN MOŠKE odlikovana na Milanski razstavi 1951 Leopold Podgornik se priporoča TRST, UL. ORIANI 9- Tržaška prekajevalnica Salumificio Triestino (Brata Bukčevič želi svojim cenjenim odjemalcem VESELO VELIKO N O C ! Ima na zalogi izvrstno domačo šunko in druge mesne izdelke. SE PRIPOROČA! TRST, ul, Corsica 9-a Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE, KUTIN JE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO. - POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DO-jMAČA TVRDKA. Tovarna pohiitva Tel. 32 Cormona prov. Gorica Velika izbira vseh vrst kuhalnikov in Štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in premog, najboljšik znamk - Električne hladilnice inhladil-nice na led - Najlepši darilni predmeti, servisi iz porcelana, umetniške keramike, stekla in kristala Prvovrstni posrebreni jekla-Use zalgostilne, bore, dom in hnhinjo pri tvrdki Plačilne olajšave KERZE TRST « Trg Sv. Ivana I (Piazza S. Giovanni) - Tel. 50-19 VELIKA NOČ ljudski običaji z naše ^Koroške Ne vem, kateremu prazniku bi d«! prednost, božiču ali veliki noči. Oba se na deželi slovesno obhajata, oba imata svojo poezijo. Nam je bila velika noč, ko se budi narava, vedno draga in zaželena. Pozimi smo izpraševali dedeja in starše, kdaj bomo šli v cerkev. Od-gervor se je glasil: »O veliki noči, ko bo kukujca (kukovica) pela.« Na velikonočno krstnico so nas lepo oblekli in šli smo v cerkev k •božjemu grobu, nato pa v gostilno »h Tirolcu« v Guštanju, kjer smo dobili od gospe Tiroike prve »pisanke«. 'Naše ljudstvo se je na ta praznik tudi lepo pripravljalo. Post je bil strog. Na kmetih so se nekoč postili 40 dni in niso zavžili mesa, zajtrk je bil ob sredah, petkih in sobotah šele ob devetih, dopoldne, ni bilo »male južine« in zvečer le malo za pod zob. Vsak večer so molili in še molijo o postu rožni venec. Spoved in sv. obhajilo mora vsak opraviti pred praznikom, kajti po njem se izpovedujejo le *e konjski mešetarji. Sneg leze v gore, ob potokih brstijo že ive, bliža se cvetna nedelja. Fantje pripravljajo »snop«. V Mežici, na Lokovici, v Železni Kapli in v pliberški okolici mu pravijo »presne«, gori na Rožu »praj-telj«, v Selah pod Košuto pa »pran-telj«. Snop je dolg do 20 m, čim večja kmetija, tem višji in lepši je. .Napravijo ga iz ivinih vej. Ce hočejo imeti visokega, morajo veje na vrhu odrezati in jih sestavljali. Vmes pride dren, ki o cvetni ne-deiji navadno že cvete. Za obroče r.alaknejo zelenike (pušpana), na vrhu je umetno sestavljen križ, »Sladko ime« IBS ali kaj podobnega. Na veje natikajo ali privezujejo rdeča jabolka in pomaranče. Navesijo nanj tudi lepih, belih, fcdečih ali modrih trakov. Na cvet-«o nedeljo ga nesejo k blagoslovu.' Fantje se skušajo, kateri ima lepši in višji snop. Nekateri so tako ve-diki, da jih morajo nositi po 4 fantje kakor velika cerkvena bandera ob procesijah. V Guštanju jih naslanjajo na cerkveni zid, da vidijo, kateri je višji. Spominjam se, da je bil navadno šteharski snop naj} višji. Šteharnik je kmet na Tolstem vrhu in je kmetija tudi po legi najvišja. Tudi otroci, pa samo fantki, nosijo male snopiče. Ko pridejo far.tje s snopi domov, jih morajo nesti trikrat okoli hiše, zato da lisica ne nosi kur. Tudi otroci jih nosijo okoli hiše in mati jim pravi, da bodo potem kure nesle rdeča jajca. Stari ljudje pripovedujejo, da so se fantje s snopi včasih tudi stepli, v Pliberku da se je to bojda večkrat dogodilo. Manjše srfope naslonijo na bučeljnak, da bučele »oberejo« mucke. Na veliki četrtek se mora snop pred soncem obrati, na krstnico pa obrano cvetje in listje zmešajo s soljo in na-lože živini, da ostane zdrava. Zadnje štiri ali tri dni v velikem tednu je strog post. Na Veljki petek listi, ki se drže še starih šeg in navad, ne zavžijejo nič mlečnega ali maslenega in nič od jajc. Jedo črno kavo in češpljeve »jegliče« eii češpljev ječmen. Češpljevi jegliči so prosena ali berova kaša, v kateri so vkuhani suhi češplji. V češpljevem ječmenu pa so tudi suhi češplji. Gospodinje morajo na veliki četrtek napeči veliko šartljev za družino in otroke, ki so jim gotice (botre), zato včasih po dvakrat pečejo. Največji kolač je za »žegen« in ima do 3/4 m premera. Kozine, cve-bi, orehi, strd, cimet, sladkor, mleko, jajca itd. so nadevi, s katerimi napolnijo velikonočne šartlje. Ramen tega spečejo tudi z orehi nadevane štruce in »brate«. Briti so drug drugemu podobni in so nadevani z orehi; podobni so buhteljnom. Pridno barvaj? tudi pisžan-ke, ki se jih blesti po dve skledi. Ko zapojejo gospod na krstnico pri maši Alelujo in razvežejo zvonove, se začne vesel čas. Fantje so že zgodaj šli v cerkev k blagoslavljanj uognja. Potem pa hite domov y. ognjem na tleči gobi, ki jo urno vrte, da ne ugasne. Gospodinja za kuri z blagoslovljenim ognjem, kaj ti »žegen« se sme kuhati samo pri njem. Fantek pa mora zanetiti z blagoslovljenim ognjem tudi na polju, kjer je naloženih že treščic in Jesenih odpadkov. Vse tri praznike mora ogenj tleti na njivi ali na polju. Gnjati, klobase in drugo svinjsko meso skuhajo že popoldne. O-poldne delijo družini nadevane bele štruce, vsak dobi po eno. Moški so zvrgli za smodnik in nabTjajo topiče, ki se oglase že opoldne In naznanjajo veliki praznik. Po kosilu pa gospodinja pripravlja košaro za žegen. V košaro dene velik šartelj, žegen imenovan, svinjske gnjati, klobase, nekaj jabolk ki jih rabijo proti grčici (bolezen v grlu), pisšnke, hren. Gospodinja vrine vmes tudi nekaj pšenice za kure in rženega kruha za živino, f, Jepim belim ali rožnatim prtom je košara zavezana na vrhu in tam se žari lep nageljček z muškatom in rožmarinom. V Guštanju je navada, da mora »cehmašter« (cerkveni ključar) prinesti tak nagelj, povit z žido, ob nedeljah k sv. maši in duhovnik ga mora zatakniti ■na vrh monštrance. , Ker so kmetije raztresene po hribih, morajo duhovniki na več krajih po župniji »žegnuvat«. Pri fari (na Prevaljah) jo udarita kaplana eden po sončni strani na Stražišče in proti Strojni, drugi pa »po nici-ni« (senčnem kraju) proti jugu. V dar dobiva duhovnik in spremljajoči ga cerkvenec po eno klobaso, starih časih so dajali tudi po desetici (zeks&rju). Pri hiši ali križu, kjer se vrši blagoslov, sprejmejo bližajočega se duhovnika pokajoči topiči. Ko mine blagoslov, planejo ženske domov. Katera pride prva, se tisto leto omoži. Prihajajoča de-j kleta pa zopet pozdravlja grom topičev. Otroci smo gledali in poslušali, pri katerem kmetu bo najprej »poknilo« in se pokadilo. Blagoslov se vrši dvakrat tudi v guštanjski cerkvi, da vse lahko prinesejo k žegnu. Popoldne gredo od vsake hiše molit k božjemu grobu. Ob lepem d M e ž i š ki dolini terega so zmešana sesekljana jajca, vse pa je polito z oljem in jesihom. V starih časih so jedli na veliko noč zjutraj ledkev in krape, ki so estali na pust, ter jih narezali v hren. To so zavživali v .spomin bridkega trpljenja Jezusa Kristusa. Prej se je vršila glavna jed ob nedeljah in praznikih kar zjutraj namesto zajtrka. Za opoldne je bil pripravljen le kak ječmen. Kdor je prišel opoldne domov, je dobil je^ sti, kdor pa ni prišel, pa nič. Tako so lahko tudi skoraj vse ženske z gospodinjo vred šle k službi božji. V hribovskih krajih, n. pr. v Črni in Solčavi, je menda še sedaj ta navada. Pred vsakim družinskim članom, in k družini prištevajo tudi posle, stoji na mizi na veliko noč zjutraj že velik kos »žegna« (»šartlja«), na njem pa lesen krožnik s kosom povojenega svinjskega mesa in klobaso. »Riht« je veliko, ae bom jih našteval, ker bi nemara katero izpustil. Tudi kuhani suhi češplji pridejo na mizo, trjet ali »babja žehta«, mrzel močnik, potresen s cimetom in sladkorjem, »žolča« (hladetina) itd. Po obedu moraš iti »čvešplne trest«, da boli obrode. njem goldinar, je bilo za slovo, znamenje, da si že opravil, zadnji-, krat si dobil pisAnko. To se je zgodilo takole z dvanajstim letom. Ce si bil pa že pri birmi, si dobil tudi od birmanskega botra pisanko in imel si kar tri šartlje. Doma mati tudi enako dado — na velikonočni ponedeljek je stal na mizi pred tvojim prostorom. Fantje na veliko noč sekajo pisanke, jajca, pomaranče in jabolka. Ce obtiči novčič v pisanki, je tvoja. A tudi »tulčkajo« s pisankami. Tisti, katerega pisanka ostane cela, »dobi«. To je znamenje, da se je pridno postil. Pisankinih luščin, posebno pa blagoslovljenih, ne smeš metati v stran, ampak jih moraš dati kuram, da pridno nesejo. Na velikonočni ponedeljek stoji na mizi za vsakega cel šartelj, na lesenem krožniku pa je povojeno meso in klobasa. To jedo pred zajtrkom in pomakajo v hren. Ostalo shranijo za med tednom k »mali južini«. Bela nedelja ali mala velika noč nudi zjutraj zopet kos šartlja, ki pa ni blagoslovljen, klobaso, svinj- Velikonočni običaji v Združenih državah vremenu spravijo prvikrat tudi majhne otroke, ki so že shodili, v cerkev. Ob mraku pa se ti nudi čaroben prizor. Na vseh hribih pa tudi po dolini zažarijo kresovi. Kupce suhljadi za kres so fantje že med tednom nanosili in pripravili. Razporedijo jih v obliki križa, sladkega imena IHS, keliha, monštrance, j>a-ternoštra ali srca, nekateri pa napravijo samo dolge vrste. Vse priča o globokem verskem čustvovanju, o dobrem ljudstvu, o poštenosti. Skoraj pri vsaki hiši kresijo, včasih zasvetijo ognji tudi na Uršlji gori in Peci. , Po nekaterih župnijah je vstajenje popoldne, v Guštanju, Pri fari (na Prevaljah) in v Mežici pa jc, v nedeljo zjutraj. Lepo je, ko sej vije v Guštanju procesija po ulici na trg. Soho od smrti vsalega Odrešenika nosi tam menda že od pamtiveka kmet Lubas. Fantje streljajo na krstnico zvečer in na veliko noč tudi pri cerkvi. Po cerkvenem opravilu hiti vse domov, kjer jih čaka že »žegen«. Preden zavžiješ kaj drugega, moraš vzeti žegna, svinjskega mesa, klobas in žegna (šartlja). To namakajo v nastrgan hren, med ka- Z VELIKONOČNEGA OPRAVILA Kuram pa moraš na veliko noč zjutraj dati jesti v okvir starega obroča, da nesejo jajca vkup in ne raztreseno. Po kosilu razdeli gospodinja vsem pisanke. Ponekod so priložene tudi že ždelu« žegna, ki ga dobi vsak. Fantje pa jih dobe tudi od deklet. V starih časih so pisanke lepo okrasili in pisali nanje različne verze. Sedaj le še malokdo razume to umetnost. Pisanka rdeča, ljubezen goreča, z zlatom pečirana, tebi je špandirana. Druga pa se glasi: Pisanka rdeča naj bode ti všeča. Tebi jo dam, ko Te rada imam. Pisanke! Matere uče otroke, da morajo goteju (botru) in gotici (botri) poljubiti roko. Razen botrom jo smejo poljubiti le še duhovniku. Vsako leto dobe od botrov za veliko noč pisanke: šartelj in dve pisanki (jajci). V šartelj sc prej zatikali cvancgarice in zek-sije (desetice). Ce pa je tičal v Spomin na Vstajenje o Tolminu Cez travnike in klance pa do Soče, kjer jo Tolminka sreča in pozdravi, hiti vstajenja spev in kliče k spravi vse, ki miru žele za dni bodoče. V ta zgodnji dan kot samih src veriga od cerkve sem procesija se vije. Velikonočna milost nanjo sije iz srca verna za ljubezen vžiga. Vse so Krnice v lučkah oživele . . . Glej tu: »Gospod je vstal«, tam »Aleluja«. Oči skele kot bi se sreče vnele . . . Nikomur v mislih ni navlaka tuja — le v odpuščanju zlo so preletele . . . Tolmincem zdaj sam. Bog roko ponuja . . . LJUBKA ŠORLI Za veliko noč se milijoni ameriških katolikov in protestantov e-nako kot njihovi neštevilni bratje po vsem svetu pobožno zberejo, da proslavijo v vstajenju Kristusa zmago življenja in luči nad smrtjo in mrakom in ds prosijo, naj ta krščanski praznik vrne upanje tistim, ki obupujejo, in mir tistim, ki trpijo. | V velikih katedralah, v katerih pronica sonce skozi visoka steklena barvna okna in razsvetljuje z dišečimi lilijami okrašene oltarje, v malih podeželskih cerkvah, ki se veselijo v poljskem cvetju, se zbirajo mlijoni Američanov in pojejo: »Kristus je vstal, aleluja!« Mogočen vtis napravljajo zlasti jutranji obredi na prostem, na vrhovih gora, na obrežju jezer, v gozdovih, v javnih parkih in na rtičih s pogle- slco meso in hren. Velikonočni torek je še deloma nedel (nediev — kmečki praznik). Dosti »nedievov« še strdjijo (praznujejo); »sv. Marka strojiti«, »Kres srojiti« — ta dan nihče ne sme de-, lati. Pa se vam bo mogoče čudno zdelo, da zavžijejo toliko zemeljskih dobrot. Rožani imajo za to izkušeno sredstvo. V okolici Vrbskega jezera in v Rožu je še izza starih časov v navadi, da kuhajo za velikonočne praznike »laver«, ki je dober želodčni regular. Pripravi pa se tako: v velikem loncu kuhajo suhe hruške in krhlje, češplje, slad-i ki koren, fige, rožiče, lipov cvet in smolovčeve korenine (brinje). Ta pijača po zavžitem mesu izbor-, no gasi žejo, a pripisujejo ji tud^ pomlajujoč vpliv. Pri nas nimajo laverja, nadomešča ga menda sad-, jevec, tak, ki »vreže« po grlu. Laver pa je res stara pijača, ki je bila znana tudi na Kranjskem. Koroški laver se razlikuje od kranjskega, da je kuhan. Dokazano pa je, da je bil pri nas že v IV. stoletju znan. V Guštanju je živel znani Sti- nej. Pisal se je Avguštin. Ta je bil zdravnik, znan čez devet gor in devet ved, ranocelnik ali padar. 'Umrl je 12. maja 1883. Ko so prihajali ljudje po veliki noči k njemu in tožili, da želodec ni v redu, je dejal: »Prej se postiš in postiš, da si ves kriv, sedaj pa toliko sneš!« Pa je dal bolniku zdravilo ki je pomagalo. Kaj pa s snopom? Po veliki ooč;, ga shranijo pod streho. Tam se les peluši. In ko se bliža nevihta, hiti gospodinja pod streho, odlomi nekaj šibic in jih naloži na žerjavico »na zidu« (odprto ognjišče). In dim in molitev se dvigata proti črnim oblakom in jih krotita. Med novim letom in sv. Tremi kralji pa de)a:o iz blagoslovljenega lesa križce, ki jih zatikajo na večer pred sv. Tremi kralji na njive ir^ polje. Tudi na tram v »hiši« nabijejo vsako leto nov križec iz bla? goslovljenega lesa. Videl sem v sta-, rih hišah trame, ki so imeli do sto takih križev. To je del zgodovine kmečke hiše, ki je podprta z do7 kumenti. Franc KOTNIK VELIKI PETEK O mraku v poltemni cerkvi prostrani ob vznožju oltarja razpelo leži. P ri božjem grobu pobožna množica v iskreni molitvi hvaležna kleči: O Krist naš Zveličar, ljubezen najvišja, le k Tebi stremijo vsa naša srca. V skrivnostni grozi zvonovi molčijo . . . Raglja turobno v zvoniku drdra . . . Tugomir dem na morje. Tak verski obred, eden od mnogih, ki v Združenih, državah privabljajo vedno večje množice, opisuje Andre Maurois sledeče: »Lepa pokrajinska slika, pomaga ljudem k tistemu duševnemu razpoloženju, brez katerega ne more biti pravega češčenja Boga... Zdi se, da bolj kakor katera koli druga stvar tega dne ustvarja tako vzdušje čas jutranje zore. Zvezde bledijo vedno bolj in boli. Iz še nevidnega vira se širi izza snežnih vrhov sij dneva. Ko se harmonija svetih pesmi združi s prvimi žarki jutranje luči, ko se pokaže obris križa na vrhu gore, postane svet v resnici katedrala.« Pravijo, da je bil prvi velikonočni jutranji verski obred leta 1909, na gori Roubidoux, v bližini River-sida, v Kaliforniji. Od tu se vidi, kako vzhaja sonce izza prelaza Svetega Gordonija, preko katerega pelje pot v dolino Imperial. Vsako leto roma zdaj na velikonočno ju-, tio nad 15.000 ljudi na vrh te gore, kjer je maša. Drugi sloviti velikonočni obred je v amfiteatru Hollywiood Bowla v Kaliforniji, ki ga napolni nad 30.000 vernikov, da se udeležijo službe božje, ki je na odru ob spremljevanju mogočnega pevske7 ga zbora, razvrščenega v obliki križa. Med mašo vzide sonce izza vrhov pogorja Sierra Madre. Toda najlepši pogled nudi verjetno velikonočni obred v narodnem parku Yosemite, kjer se zbere okoli 2.000 ljudi na obrežju Mirror Lake, medtem ko poje pevski zbor na otočku sredi jezera in pridiga pastor s prižnice, ki stoji na malem polotoku. V ozadju je gora Watkins, katere vrh se zrcali v mirni vodi jezera; na drugi strani jezera se pa dviga skalnata stena Half Dome, katere konica zažari okoli devete ure zjutraj v zlati sončni luči. Tudi v amfiteatru v Arlingtonu. v bližini Washingtona, je vsako leto na velikonočno jutro »Vstaje nje«, ki ga proslavljajo »templjarski vitezi« ob zvokih godbe mornariške pehote. Po končanem obredu položijo križ iz belih lilij na grob neznanega vojaka, ki je na skrajnem koncu amfiteatra, na ar-lingtonskem narodnem pokopališču. V New Yorku se proslavlja »Vstajenje Gospoda« ob sončnem vzhodu v Central Parku, enako v Washington Neights, v Port Tryon Parku, na reki Hudson in na raznih drugih krajih. V dvorani velikega kina Radio City, v Rockefeller Centru, se udeleži sedem tisoč oseb obreda protestantskega sveta, med katerim zažari oder postopoma v barvah jutranje zore. V raznih vzhodnih pokrajinah so pa najbolj obiskane prireditve tiste, ki so proti enajsti uri dopoldne. Ob tej uri so cerkve v vseh mestih nabito polne; tisti, ki ne morejo v cerkev, pa lahko sledijo verskemu obredu po zvočnikih, ki so postavljeni pred cerkvami. V, New Yorku sta zlasti svečani in veličastni maši v katoliški katedrali sv. Patricka in v episkopalni cerkvi sv. Janeza. Lani se je sedmih maš v katedrali sv. Patricka udelezjio več kot 25.000 ljudi. Mnogo najlepših obredov prenaša na velikonočno nedeljo zjutraj po radiu »Glas Amerike«, ki je priredil tudi posebno oddajo o velikonočnih običajih v Združenih državah v 20 jezikih. Nadaljnja značilna velikonočna prireditev v Združenih državah je predstava Haendlovega »Mesije«, ki jo prireja vsako leto Bethanv. Soeiety v Lindsbergu, v Kansasu, k: predvaja tudi na veliki petek Bachov »Drugi pasijon svetega Mateja«. Glasbene prireditve v Lindsbergu, malem mestecu v srednjem Kansasu, so postale že tradicija, ki se je trdno uveljavila. Mestece je ustanovilo leta 1869 na bregovih Smoky Hill Riverja dve sto Švedov, ki so se izselili v Kansas pod vodstvom svojega pastorja, Olafa Olssona. V naslednjih letih so se še drugi Švedi pridružili mali naselbini in tako omogočili izvedbo glasbenega programa, za katerega je dal pobudo župnik Olsson leta 1879, potem ko je poslušal v Londonu v Exeter Hallu Haendlov o ratorij. Oratorij so predvajali v Lindsbergu prvič leta 1882 pod vodstvom Olssonovega naslednika, pastorja Carla Swenssona, ustanovitelja Bethany kolegija. Danes prihitijo tisoči turistov v Lindsberg na te prireditve iz vseh delov Združenih držav. Zbor je sestavljen iz domačinov, ki pripadajo vsem socialnim slojem; članstvo v zboru je posebna čast; pevske vaje so dvakrat tedensko že več mesecev prej. Velika noč je pa ne glede na njen visok liturgični in verski pomen tudi rodbinski praznik, dan veselja za odrasle in mladino, i:i se zberejo za praznično mizo k tradicionalnemu velikonočnemu o-bredu, pri katerem seveda ne manjka živo barvanih trdo kuhanih jajc. Velikonočna jajca nudijo v Združenih državah mladini mnogo posebne zabave. V mnogih krajih priredijo za otroke v mestnem parku ali na kakem vrhu živahen tako imenovani »lov na jajca«, ki so skrita v grmovju, med jamami itd. V raznih drugih mestih je pa originalna tekma, pri kateri trkljajo otroci jajca po začrtani progi, pri čemur jih poganjajo z žlico; tisti, čigar jajce pride prvo na cilj, dobi bogato nagrado. Mnogo ameriških rodbin izkoristi praznične dni, da zapustijo dom in odpotujejo v kraje, kjer so najbolj svečani in najslikovitejši obre-. di, ali pa v zvezno prestolnico. Washington je v svetem tednu poln turistov, ki jih je videti v cerkvah, pred raznimi spomeniki in na bregovih Potomaca. Pa tudi popoldne na veliki petek so cerkve polne vernikov. Lani je predsednik Truman izdal vsem državnim uradom navodilo, da nameščencem ts dan ni treba priti v urad, če se hočejo udeležiti verskih obredov. Naj omenimo še, da je skupni odbor predstavnikov katoliške in protestantske cerkve predlagal kongresu, naj se proglasi veliki petek za praznik. Kongres o tem še ni sklepal, toda pobuda predsednika Trumana dopušča mnenje, da bodo najvišje državne oblasti pristale na predlog, ki odgovarja duhovni potrebi, ki jo živo občuti ameriški narod, vedno zvest temeljnim načelom krščanstva. Velikonočni vzdihi Velikonočni zvon doni, tudi letos mi v tujini, srce nesrečno pa želi le nazaj domov k družini. Rad bi zopet čul zvonove, ki z domačih lin pojo, in domače vse bregove bi rado videlo oko. Rad bi zopet mirno spaval, kakor sem nekdaj doma. da bi utrujen več ne taval sredi tujega sveta. Srce le tja nazaj želi, tja v domači kraj med brate! Po svojih dragih hrepeni, želi si stare dobe zlate! I. K. Maurice Thorez kremeljski bolnik ali jetnik? Zgodilo se je meseca novembra 1950, točno pred poldrugim letom, ko je sovjetsko letalo odpeljalo v Sovjetijo napol mrtvoudnega vod -telja francoske komunistične partije, Maurice-a Thorez-ja. Nekaj tednov pred tem je Thorez med avtomobilsko vožnjo po pariških ulicah padel v nezavest. Komunistično glasilo Humanite je v tipično komunističnem žargonu objavilo, da ie nezgoda primorala komunističnega prvaka, da :>svojo delavnost v službi delovnih množic za, nekaj dni prekine«. Prevoz v Moskvo je odredil sovjetski zdravnik Davidenkov, ki je priletel iz Moskve z vso naglico. Zopet je vodilno komunistično glasilo razbobnalo v svet, da gre v tem primeru zgolj za kratko zdravljenje v domovini socializma. Ze v najkrajšem času so zatrjevali strokovnjaki pri Humanite — se bo »sin ljudstva« zopet vrnil v domovino. V zadnjem poldrugem letu je isti list že 23-krat ponovil isto zatrdilo, da bi vznemirjene člane KPF sproti tolažil. Vendar je Thorez še nadalje trmasto izostajal z bojišča KPF! Se več, mnogo mesecev ni bilo o njem ne duha m ne sluha. Tudi še danes francoski komunisti ne vedo o njem skoro ničesar. Nič čudnega, da se je v zadnjem času polastila francoskih komunistov splošna bojazen in u-pravieeno nezaupanje in sumničenje. Centralni komite KPF se je na podlagi očitnega mrmranja in negodovanja francoskih komunistov končno odločil, da pošlje v Sovjetijo svojega poizvedovalca. Izbrali so komunističnega književnika A-ragona. Nesreča pa je hotela, da sta dva Aragonova članka v Humanite, v katerih je komunistični poizvedovalec poročal o svojem srečanju s Thorez-jem. izzvenela kot — posmrtnica. Saj piše Ara-gon . . . »Thorez je bil sposoben in močan voditelj, izvrsten tovariš . . , nikoli ga ne bomo pozabili . . .« Dve tretjini svojega drugega član-, ka, ki je napisan v obliki dvogovora, je Aragon posvetil vzponu Sov-jetije in seveda slavospevom Stalinu, ki ga imenuje »voditelja mi-r- iiubnega človeštva«. O kaki vrnitvi francoskega veljaka ni seveda niti besedice. Misterij tako dolgega zdravljenja voditelja KPF se je z obiskom A-ragona prikril le še z gostejšo zameglitvijo. Pred dnevi so se poja- vili na pariških ulicah plakati z napisom: »Osvobodite Maurice-a Thorez-ja!« Zaskrbljenost, komunističnih množic v Franciji je pomešana z močno porcijo nezaupanji tudi zato, ker je bil Maurice Thorez znan množicam kot orjak, poln /.diav,a in življenjske volje. Francoski komunisti se že kar javno sprašujejo, če je Maurice Thorez kremeljski bolnik ali jetnik? Ali je še gospodar svoje svobode? Ali ni samo še slepi avtomat, ki pre-jpeva slavo Sovjetiji in Stalinu po receptih najneznatnejših komunističnih podrepnikov v Zahodni Evropi? Pri tej priliki si francoski komunisti nehote kličejo v spomin usodo še večjega vrhunskega komunističnega prvaka, nekdanieg^ poglavarja zloglasne Kominterne Dimitrova. Tudi tega so svoječasno odpeljali v Moskvo - - na zdravljenje. V svojo bolgarsko domovino se je vrnil sicer balzamiran, vendar brez življenja. Mrtvi ne odgovarjajo, pač pa samo poslušajo! Te modrosti se zdravnik Stalin zaveda že nekaj desetletij in se po niej tudi dosledno ravna. Taki pretekli vzori upravičeno strašijo ne samo francoske komuniste, pač pa vse tiste komunistične apostole po svobodnem svetu, ki jih Stalinove; dolga roka tudi izven sovjetskih, meja ob vsakem trenutku lahko zadrgne. Togliatti se je enkrat-zanjke srečno izognil, ali se je ko tudi drugič, mu bodo povedali v Kremlju. P :'S rA -'*S ŽUŽEMBERK TVdr? c/e/aoec Ves program našega gibanja je kor.isti -in pravice vseh delovnik na kratko povedan v stavku, da Slovenska demokratska zveza organizacija delovnega ljudstva. reda Slovenska demokratska zveza bi tega imena ne zaslužila .in svojega poslanstva ne izpolnjevalo, ce ne bi prav posebne skrbi posvečala tistemu, sloj-u slovenskega delovnega ljudstva na Tržaškem, ki zaradi posebnih razmer tukaj pred-stavlja številčno jedro tega ljub-s.t\ a — slovenskemu delavcu. Zavedajoč se te posebne naloge je Slovenska demokratska zveza v glavnem delu svojega programa dala največ poudarka pravicam m zahtevam slovenskega delavca. Ne '.aiadi tega, da bi zganjala pocenj demagogijo na račun delavca m njegove stiske, marveč, ker se zaveda, da je le v skupnem in tvornem sodelovanju vseh slojev poroštvo za obstanek in napredek celotnega slovenskega naroda. To sodelovanje med posameznimi sloji r a je . nemogočo, če no bo "dobil svoje pravice prav slovenski rit- m ve j. Bistven pogoj za zagotovitev tel; pravic je rešitev socialnega vprašanja. Toda te rešitve si ne zamišljamo tako, kakor jo oznanja komunizem. Mi ne trdimo, da gredo samo delavcu vse pravice in njemu vsa oblast. S tem bi delali krivico drugim delovnim ljudem in se zavzemali za diktaturo enega sloja nad vsemi drugimi. Grešili bi proti enemu glavnih načel našega gibanja, ki se bori za GOSPODARSTVO IN DRUŽBA Državno organizacijo in gospodarski ustroj oblikujeta ix>litično mišljenje in moč. Zato se nobena politična organizacija danes ne more odtegovati dolžnosti, da iniciativno vpliva na oblikovanje predstave o primerni in koristni ureditvi gospodarstva, v skladu s sv o jimi pogledi na svet in ureditevj družbe. Družba je bila v starih časih popolnoma različna od današnje. Bila je primitivna, maloštevilna, spremembe so bile redke in zelo počasne, zveze med ljudmi so bile trdnejše in trajnejše, nagonske. Tudi srednji vek je prinesel malo spre memb. Politična moč je bila v rokah plemstva, ki se za gospodar Mučeniš Pred dvemi leti, v februarju 1950 je na železniški progi pred Bor-deauxom strojevodja tovornega vlaka opazil, kako se preko tračnic plazi neko dekle. Na srečo je to opazil že daleč prej, preden bi težki tovorni vlak prisopihal na položeno mino, ki je bila nastavljena prav njegovemu tovornemu vlaku. Piavočasno ga je zavrl in tako re-š 1 svoje življenje in preprečil veliko škodo. Junakinja te melodrame je bila 21-letna strojepiska, članica komunistične partije v Bordeauxu. Vlak, ki ga je hotela pognati v zrak, je vozil orožje, ki je bilo namenjeno proti komunističnim teroristom v Vietnamu. V komunistični državi opravijo z vsakim, ki ga le osumijo takeg?s ali podobnega dejanja, ne da so ga celo zasačili pri dejanju, zelo ng kratko. V demokratični Franciji to ni bilo tako. Raymondo Dien so sicer obtožili atentata, toda olajševalnih okoliščin se je nabralo toliko, da je končno dobila za vso krivdo le eno leto zapora. Sodišče je namreč spoznalo, da je bilo dekle kolešček v veliko večjem aparatu, ki je na delu proti državi. Polovico kazni je dekle odsedelo, za polovico i>a je bilo pomiloščeno. V decembru 1951 je bila Raymonda Dieft že na svobodi. Iz tega dekleta je komunistična propaganda ustvarila junakinjo v »borbi za mir«, jo povečala v »mučenico miru«. Raymonda Dien je postala na komunističnem mladinskem kongresu v Berlinu vodilna osebnost in sovjetski kipar Sokolov je dobil naročilo, naj umetniško upodobi njo in -njeno »dejanje za mir«. Ta Sokolova umetnina kaže »herojsko« dekle, ki se plazi preko železniške proge in dviga v pest skrčeno levo roko. Romantična zgodba je tako dobila primeren poudarek »et farna crescitur eundo«. Raymon da Dien je postala najnovejša in »najslavnejša« mučenica za skupno proletarsko »stvar«. Toda navadno si komunisti svoje »mučenike« ustvarjajo kar sami incidenti, ki jih sami pripravijo. Pri takem procesu jim ni dosti mar, tudi če »post faetum« pona- redijo dejstva. Lep primer za to nam nudi primer »mučenika Ka-mietha. V preteklem novembru ,e berlinska policija ameriškega sektorja izvedela, da so pravkar naložili na nek tovorni vlak komunistični propagandni material. Takoj se je odpravil na delo oddelek policije pod vodstvom policijskega narednika Zunkerja. Vzhodnonemški komunisti so kasneje raznesli-da so se na železniški postaji vnel j boji, v. katerih je bil ranjen 55 let star železničar, Kamieth po in^enu, ki je potem v bolnici ranam podlegel. Očividci pa so opisovali zadevo čisto drugače. Kamieth je poskušal ovirati policijo, da bi prišla do kraja, kjer je bil propagandni material. Narednik Zunkar ga je pahnil poti. Nekaj ur kasneje je Kamieth govoril na nekem komunističnem zborovanju, ki je bilo prirejeno za obletnico oktobrske revolucije. Ko so ga po tem zborovanju njegovi tovariši utrudili z zasliševanjem o dogodku, mu je prišlo slabo. Prepeljali so ga v neko bolnico, ki pa ga ni hotela sprejeti. Prav tako ga niso sprejele v oskrbo druge berlinske bolnišnice, okoli katerih so Kamietha njegovi tovariši vozili nekaj ur dolgo. Ko so ga slednjič le sprejeli v nek zavod, je bil že tako slab, da je umrl. Pri zdravniškem pregledu v zahodnem Berline niso -našli na njegovem truplu niti najmanjšega znamenja nasilja. Pri vsem tem pa so komunisti obtožili narednika Zunkerja umora. S tem se je sprožila propagandna gonja komunistične partije proti »ameriškim imperialistom«. Cisto jasno je postalo, da je postal Kamieth samo geslo v tej propagandni gonji. Višek je dosegla propagandna komedija pri pogrebu. Komunistične radio-postaje so dvignile na noge nad 80.000 ljudi. Na pogreb se je s posebnimi vlaki pripeljalo na tisoče sovjetskih železničarjev z venci. Bil je to žalosten, a obenem fantastično komičen pogreb, ki ni imel drugega namena kot ustvariti z novim »mučeništvom« novo zanko vsem slepim in gluhim, ki še niso spoznali vedno enake komunistične igre. Hvala Bogu, takih ljudi pa že dolgo ni več dosti. stvo ni mnogo biigaio. Primerjati družbeno ureditev prejšnjih časov s tem, kar je danes, ima malo praktičnega pomena. Vidimo, da je sprememba ogromna. Po nekaj desetletjih znanstvenega in tehničnega napredka se je družba notranje popolnoma spremenila. Rejormi-torji, ki gledajo nazaj in skušajc današnjo družbo oblikovati po vzorcu starih preprostih družbenih o-blik, kakor n. pr. stanovskih, pozabljajo, da je pot nazaj še težja kakor iskanje novih poti. Gospodarski programi, ki imajo svoje vzore v preteklosti, ne bodo mogli zadovoljiti potreb damišnje komplicirane družbe, ki je tehnično, znanstveno, gospodarsko in sestavno tako spremenjena, da celo nauki, iz kušnje in organizacijske formule, ki so bile primerne se pred nekaj desetletji, danes ne odgovarjajo več interesom posameznikov, družbenik skupin in družbe kot celote. Nebrzdani kapitalizem, ki je nastopil kot posledica borbe proti privilegijem, je omogočil silen razvoj materialnih dobrin, a suoje naloge ni izpolnil. Podrl je fevdalno družbo in s tem prekinil povezanost znotraj družbenih skupin; zrušil je 'sicer družbo, ki je že klicala po obnovi, a vendar ni na njeno mesto, ki je vsaj kolikor toliko patriarhalno skrbela za svoje člane, postavil nikake nadomestne organizacije, ki bi družbo vezala. Zavladalo je načelo, da'vsakdo skrbi samo za sebe in razumljivo je, da je postajalo iz dneva v dan večje število tistih, ki niso mogli vzdržati v borbi za človeka dostojne, življenje. Vendar pravilno tolmačenje liberalnega in svobodoljubnega programa ni nikoli dovoljevalo izrabljanja in monopolov. Enostransko tolmačenje liberalizma v njegovi zgolj materialistični formi je zatemnilo njegovo pravo vrednost, ki jo ima kot nauk o spoštovanju človeka, njegovem dostojanstvu in pravicah Zato je kapitalizem s svojim po-, grešnim delovanjem izzval odpor in klic po reformi. Državi je znal vsiliti vlogo zaščitnika svojih interesov, dokler ni prebujoča se socialna zavest demokratičnih parlamentov začela postavljati kapital v službo celote. In tako vidimo — če hočemo namreč — da države, ki veljajo kot klasične predstavnice kapitalizma, posegajo na področje go sjiodarstva tako močno, da o kapitalizmu v smislu klasičnih ekonomskih naukov skoro ni mogoče več govoriti. Današnji svet je zavrgel mnogo naukov primitivnega kapitalizma. Nekontrolirana konkurenca se u-mika in na njeno mesto stopa sodelovanje med družbenimi skupinami pod nadzorstvom državne politike. To nadzorstvo, ki naj temelji na jasnem poznavanju potreb uravnoteženega in koristnega sožitja družbenih skupin, je ena izmed najvažnejših nalog moderne države, če noče, da bi surovi interes posameznikov in pridobitnih družb dovedel do tega, da bi družbo delil nepremostljiv prepad med bogastvom neznatne manjšine in uboštvom širokih slojev. gospodarskem torji, t. j. kapital, delo in družba stjo in pogumom. Potrebno S o pri Mnenje, da samo kapital ustvarja dobrine, je napačno. Potrebna je tedaj preusmeritev našega ekonomskega mišljenja na širšo bazo; zdravo gospodarstvo, ki naj zadovoljuje potrebe naroda in s tem omogoča in zavaruje socialni mir, je mogoče samo v vzajem.nosti družbenih skupin. Jasno nam mora biti, da kapital ne more živeti brez d.ela niti delo brez kapitala, niti kapital niti delo pa brez širokega tržišča ki kupuje izdelke. Sama družba je pa tudi sirota, kadar nima Svojega kapitala ali dela, ki bi ta kapital obračala, in mora biti navezana ne ■tuj kapital in delo. Govoriti o potrebi svobodne mednarodne trgovine, p/ri tem pa zapirati svoje meje tujim izdelkom, ni ravno naflepše, sredstvo ekonomsko-poliiične borbi za gospodarske prostore, pri kateri plačujejo slabotni narodi račune To moramo vedeti in še bolj borne razumeli potrebo po vzajemnost> vseh naših gospodarskih faktorjev To vzajemnost mora nekdo oznanjati, vsajevati v zavest vseh članov družbe, da se uveljavi. Krmarji države morajo ta načela zagovarjati in izvajati z največjo odločno- iagoditi pravni red, upravno prakso in vse, kar je v zvezi s sožitjem v družbi, temu socialnemu načelu^ pri čemer naj nas vodijo načela liberalne demokracije, ki ne priznava svobode tistim, ki je niso pripravljeni rabiti v korist manj oblagodarjenih bratov in s tem čuvati socialni mir. Zavedamo se, da demokracija ne more živeti, če so deli naroda v gospodarski bedi zaradi nerazumevanja ali surovega zasledovanja svojih interesov od strani drugih delov naroda. Taka zatirana skupina bo vedno našla sredstva, da se bo borila proti taki družbi, ki to dovoli ali celo pospešuje in povzroča. Ker želimo koristiti narodu kot celoti, morami uravnavati svojo sjlošno in še posebej gospodarsko politiko v tako smer, da odpira vse možnosti, da bodo ust člani naroda deležni enakih priložnosti gospodarskega udejstvovanja, pravičnih in za dostojno življenje zadoščujočih sredstev, čim širšega socialnega zavarovanja, kakor tudi vseh pravic, ki izhajaj■: iz doslednega spoštovanja človeko ve osebnosti. F. M. M. Mednarodne in svetovni konference komunizem V skoro vsakem Tisoč krink si nadeva svetovni komunizem, dokler gre za to, da si pridobi simpatije za svoj evangelij. To. teatialično spreminjanje je bistvo komunizma, ki mu ideološko zgrajen partijec pravi dialektika, in je najnevarnejše in najpod-lejše orožje, kar jih je mogla za-j snovati človeška zloba. Ta dialektika uči, da moraš biti sedaj po kačje hinavski in zvijačen. zdaj harlekinski komediant, zdaj kričač za prazna gesla, zdaj mojster v razvijanju humbuga, zdaj mitraljezec laži, zdaj zahrbten likvidator svojih nasprotnikov, zdaj demokrat, zdaj fašist . . . zdaj to, zdaj ono — vse v službi zveličavnega leninistično-stalinističnega e-vangelija. Tisoč je teh krink, ki si jih partijci in njihova koristna budala nadevajo v največjem zaplotništvu in marsikdaj poštena družba le prepozno spozna, kaj se je vse zavijalo v pisana ovčja oblačila... Se nikoli v zgodovini ni bilo toliko mednarodnih konferenc, zasedanj, posvetovanj politikov, gospodarstvenikov, umetnikov, znanstvenikov, pedagogov . . . vseh vidnejših poklicev v sodobnem svetu. Na stotine vodilnih osebnosti teh strok se zbira na posvetovanja, da sklepa o načelih, ki naj usmerijo svobodno življenje na enotrio pot do najvišjih človeških idealov, predvsem do svobode in blagostanja. Vse do konca druge svetovne vojne je svetovni komunizem prav take mednarodne konference vseh strok propagandno izrabljal v svoje namene. Pomislimo le na mednarodni Pen klub in na načrtno ribarjenje komunističnih književnikov v kalnem, ki jim je prineslo delovanju se združujejo trije fak- pred drugo svetovno vojno toliko simpatij... Danes je treba priznati, da te kalne vode ni več. Zadnja leta pa so izostrila temeljne razlike v svetovnih nazorih onih, ki služijo svobodi, ali onih, ki tlačanijo modernemu suženjstvu. Danes prireja svetovni komunizem svoje mednarodne konference... Krinka, je že stara, toda še vedno ima svojo teatralično moč. V letošnjem letu je pred nami več takih »mednarodnih zborovanj«, ki jih organizira Moskva. Naj večji polom je že v naprej doživela tako imenovana »svetovna konferenca gospodarstvenikov«, ki je sklicana v Moskvi. Za to konfe-; renco so vodilni zahodni gospodarstveniki načelno zavrnili vsa va bila. V aprilu bo v režiji komuni stičnih »vzgojiteljev« na Dunaju »mednarodna konferenca za obrambo otrok«. Osemindevetdeset vzgojiteljev, zdravnikov, pisateljev in umetnikov se je bo udeležilo iz 38 držav, napoveduje profesorica Valentina Satskaja v »New Timesu«, znani sovjetski reviji, ki izhaja za inozemstvo v angleščini. Na tej konferenci naj bi vzgojitelji razpravljali o zaščiti otrok, njihove, mladosti, zdravja in vzgoje mladine v sodobnem svetu. Pošteni nameni so bili vedno najboljše kulise komunistične propagande. In brez teh kulis danes komunizem nima več čara privlačnosti. Svetu je že dovoli znano, kakšno je življenje na dnu svetovnega, komunizma, v Sovjetski zvezi, da bi ga mogla slepiti še kaka rekla-, ma za njegovo družbo. Svet že prc, več dobro ve, kako je s pravicami otrok, s skrbstvom in vzgojo sovjetske mladine, da bi se dal sovjetskim »pedagogom na liniji« voditi za nos... tjuai -na tem ozemlju, naj uou-o uciavci, JTiUfijt*, vjt-riniK.1, Uuaau -ti a a .ichZuihniKi. U Qc'ičiV5K.l čili pi OiC iHTiitl ti-.v.wkU»i iuOi ne; iiiaiamo a/- iji-.il, k.c.1 st zavedamo, uh jg tu .- idt.lt-H iii piOpd^HiiUfid 1&/.. J. d Ičik. led, maj-nm s-KUpnn totalna; run stremuhov omogoči, ua po deiav-SKin arum m po aeiavsk.ni tui.-ar zlezejo do oblasti. Danes vsi vid-mo, kako je večina aciavs-iva postara žrtev siepiia. Ker je voj jela propagandi o cim «-.udr proletariata, je padla na pe-,-ozaj državni« s-uznjev, ki jih pa-v-in duševnega in telesnega jarma tepe se bič vseh .kapitalističnih iz-zemaiskih in prigan.aških delovni« metod. Razlika med tistim, kar je Drlo prej, in kar je danes, je le ta. da danes vihti ta nič država. Zaradi tega seveda ni bič nič mz-.ij boleč. Toda deiavec pod njim zdaj niti ječati ne sme, kaj šele protestirala ali da bi se temu zatiranju-uprl s stavko, kakor se je lahko poprej. Naš socialni program daleč prekaša komunistični socialni evangelij, -ker .zagotavlja slovenskemu delavstvu možnosti za vedno večji razvoj v., -sklopu celotne narodne skupnosti, i-n delavec je prav tak® enakopraven in enakovreden čla* te skupnosti kakor vsakdo drugi. Naš program hoče iz delavca najprej narediti spet človeka, ki bo imel pravico misliti z lastno glavo, soditi po lastni preudai-jenosti ter se odločali po lastnih koristih, ne pa po zapovedih in muhah kake partije ali večjih in manjših sindikalnih diktatorjev. Ce -bo slovenski -delavec spet postal človek, bodo tudi njjegovi gospodarji prisiljeni ravnati z nj-tm kot s človekom, ne kot s številk- ,. ali kvečjemu kot z drobcem nekega političnega sindikata. Sele tedaj bodo -l-udi ostali sloji slovenske narodne skupnosti videli v delavcu spet svojega človeka :n brata, kateremu so pri njegovih prizadevanjih vsi dolžni pomagati. Sele tedaj se bo tudi on sam spet čutil nekje doma in med svojimi ljudmi. Čutil bo namreč, da sta njegova usoda in njegova bodočnost neločljivo zvezani -z usodo vsega, • kar je slovensko. SEVEDA JE DOLŽNOST SLOVENCEV, PRIPADAJOČIH DRUGIM SLOJEM, DA SLOVENSKEMU DELAVCU DO TEGA Z VSO MOČJO POMAGAJO IN MU OB VSAKI PRILIKI IN V VSEH MOGOČIH OBLIKAH DAJO ZIV® ČUTITI, DA GA SMATRAJO NI LE ZA ČLOVEKA, MARVEČ, KAR JE SE VEC, ZA BRATA. To sociaino osvobojenje, za katero se tConnk>, mora omogočiti slo-vensitemu delavcu vedno boljše z.vjjenje. Mora mu da,ati vse moz-«os« za uuAoviu razvoj, za kuliar-napredek m za udeležbo pri vseh uooiinah, jrh človeštvu nudi so- dobna omika. Oscona svoboda, svo-oc-cia mišljenju, svoboda besede .* .druževanja, svobodna po-ouda s« koristi, ki iz nje izvirajo, mora,,® postati delavčeva pravica in last ne le na papirju, marveč v dejanju. Ce -kdo, potem ima prav delavec so piavico do sadov svojega truda. Z njegovim zaslužkom ne sme gospodariti nihče drugi kakor na sam, ker le to mu bo omogočilo pravo človeško življenje. Vse, kar delavec od svojega zaslužka kamor koli daje, mora biti prostovoljno, ne na -povelje -raznih strank in organizacij. Diktaturo političnih sindikatov nad vsem delvčevim življenjem ;e treba onemogočiti. Osnovna delavčeva svoboščina je .ta, da mu ne sme nihče pa-epovedati, da bi srriel delati, če ga je volja. Prav tako pa mu nihče ne sme braniti, da s stavko uveljavlja svojo pravico do kruha in do življenja, -kadar je to potrebno. Delavec ne sme torti niti državi, niti zasebnemu podjetniku samo stroj, ki ga je treba čim bolj izkoriščati. Delovni -red mora temeljiti na načelu, da ,je delavec človek, ki ima pravico do oddiha, do vseh u-žitkov sodobne omike in prosvete, do irazvedrila, do zasebnega življenja, do družine in do lastnega doma v vsem pomenu ,te besede. In nazadnje mora biti delavcu o-mog-očeno, da 'bo s svojo zavednostjo, sposobnostjo, požrtvovalnostjo in navdušenjem, ki ga levičarski demagogi tako brezobzirno izkoriščajo, 'kot n. pr. z -udarniškim delom, v svoje umazane namene, 1 magal kot enakopraven član narodne skupnosti pri delu in -boju za novo 'bodočnost vsega slovenske g -ljudstva. Seth ko bo slovenski delavec tukaj po lastnem spoznanju ter ob podjx»ri tistih, ki mu morajo najprej biti bratje, te poglavitne cilje dosegel, bomo -lahko rekli, da je tudi v naši narodni skupnosti postala meso beseda, ki pravi, da gre »d eluslav a, čast, oblasti* In doseči to, smatra Slovenska demokratska zveza za eno svojih prvih in najvažnejših nalog. slovenski Piti v vojno! Avstrijski poslanik v Italiji rey je že leta 1911 vedel, da s Italija v odločilni uri izmikala daj je namreč izjavil Conradu Hoetzendorfu: »V Italiji prev. Glede praune kontinuitete slouenskega šolstoa na Tržaškem O spomenici Slovenske demokratske zveze na ZVU o slovenskem šolstvu SOZ je vložila na ZVU obširno spomenico o slovensKem šolstva na t ržaškem. Po utemeljevanju pravne kontinuitete slovenskega šolstva na Tržaškem, iz avstrijskih časov ctc danes, sklicujoč se na ustrezno italijansko šolsko zakonodajo, na določbe mirovne pogodbe z Italijo in- posebnega tržaškega statuta ter navajajoč kot pomožno Zgolj primerjalno gradivo način ureditve narodnostnega i?i šolskega vprašanja na Južnem Tirolskem, je SDZ predlagala: 1) Sistemizacijo vseh slovenskih osnovnih in srednjih šol, v kolikor še niso bile organsko urejene pod Avsiroogrsko oziroma Italijo, 2) Sistemizacijo učnih mest z u-reditvijo stalnosti učnega osebja, 3) Ustanovitev slovenske šolske uprave. SDZ je tudi vložila konkretne predloge za ureditev stalnosti učnega osebja. V naslednjem prinašamo dokaz pravne kontinuitete slovenskega šolstva na Tržaškem. - Zavezniške sile so takoj po osvoboditvi tako imenovane Julijske krajine vzpostavile slovensko šolstvo, ki ga je Italija kmalu po prvi svetovni vojni, z zakonom št. 2185 7 dne 1. okt. 1923, spremenila iz šolstva s slovenskim učnim jezikom v šolstvo z italijanskim učnim jezikom. ZVU je to šolstvo z vidika veljavnega sistema organizirala skoro v celoti: Slovencem manjka samo ustanovitev srednje tehnične šole in dvorazredne trgovske šole, da bi bili tudi v šolskem sistemu ■enakopravni z. Italijani. Treba pa je ugotoviti, da slovensko šolstvo v A coni STO-ja, čeprav organizirano v skladu z veljavno italijansko šolsko zakonodajo. ni dobilo z Ukazom št. 18 z dne 8. nov. 1947 pogojev stalnosti glede organičnega ustroja in učneg", osebja, čeprav omenjeni Ukaz št. 18 izrecno določa enakovrednost slovenskega in italijanskega šolstva, na Tržaškem. Slovensko šolstvo na Tržaškem je še vedno začasna tvor-, ba, i glede organskega ustroja j glede osebja, čeprav je že pet let preteklo od podpisa mirovne pogodbe in od osnovnega Ukaza št., 18 ZVU glede slovenskega šolstva. Ker vidimo prav v omenjenem Ukazu št. 18 z dne 8. nov. 1947 »lavno oviro za razvoj slovenske-i ga šolstva proti stalnosti organične zgradbe in stalnosti učnega osebja, hočemo na kratko utemeljiti naše stališče v tem vprašanju. Slovenske šole so na tržaškem ozemlju obstojale že za časa Av-strcog-rske monarhije, ki je vse šolstvo na Trže. :kem upravljala po o-srednjem šolskem uradu pri cesarskem kraljevskem namestništvu v Trstu s tremi samostojnimi in enakopravnimi oddelki: 1) za slovensko šolstvo. 2) za nemško šolstvo in 3) za italijansko šolstvo. Ko je po koncu prve svetovne vojne zasedia naše kraje Italija, je siovesno obljubila, da bo spoštovala vse .naše narodnostne in politične pravice; vendar je že 1. okt. 1923 z Zakonom št. 2185 zagrešila nad slovenskim življem največje zatiralno dejanje, ko je slovenskemu šolstvu spremenila slovenski učni jezik v italijanskega. Cl. 17 Zakona št. 2185 z dne 1. okt. 1923 določa namreč: »Pričenši s šolskim letom 1923-24 se bo vršil pouk na vseh drugorod-nih javnih osnovnih šolah v italijanskem jeziku. V šolskem letu 1923-24 se bo poučevalo v vseh prvih razredih v italijanskem jeziku, V šolskem letu 1924-25 se bo poučevalo v vseh drugih razredih v italijanskem jeziku. V naslednjih šolskih letih se bo postopalo enako tudi v ostalih razredih, dokler se ne bo poučevalo v vseh razredih v italijanskem jeziku.« Iz besedila tega člena je jasno razvidno, da slovenske šole niso bile ukinjene, temveč da je bil slovenski učni jezik po stopnjah spremenjen v italijanskega. To pribija sam člen 21 istega zakona, ko pravi: »Nobena obstoječa javna šola ne sme biti ukinjena z uveljavljanjem tega zakona.« Zato ni ZVU vzpostavljala slovenskih šol na Tržaškem, ampak samo dejansko spreminjala italijanski učni jezik, ki je bil na slovenskih šolah uveden z Zakonom št. 2185 z dne 1. okt. 1923, v slovenskega, čeprav je ZVU z že omenjenim Ukazom št. 18 z dne 8. nov. 1947 dala tem slovenskim šolam pravni videz novih šolskih tvorb. Mislimo, da smo s lem dokazali pravno kontinuiteto slovenskega šolstva na tem ozemlju od vsega začetka, to je od njegove ustanovitve pod Avstroogrsko do izdanja Ukaza ZVU št. 18 z dne 8. nov. 1947. Ta pravna kontinuiteta je podana tudi glede samega prevzemanja avstrijskih nameščencev po novi upravi. Opozarjamo na čl. 1 Zakona št. 440 z dne 18. -febr. 1923, kjer se zakonodajalec izrecno sklicuje na začasne ukrepe italijanskega Vrhovnega poveljstva italijanskih zasedbenih sil, ki je začasno upiavljalo na novo zasedene pokrajine, ki jih avtomatično potrjuje, v' skladu z veljavno italijansko upravno prakso pa samo omejuje z možnostjo preklica v teku treh mescev od vstopa v veljavo -novega. zakona (ista omejitev pri avtomatičnem pridobivanju, 'državljanstva! -itd.). Fašistična vlada pa je kmalu začela premeščati slovensko učno o-sebje v notranjost Italije ali ja ga iz političnih in rasnih diskriminacijskih iazlogov odstavljati. De' odslovljenega učnega osebja so je moral začasno posvetiti drugim zasebnim službam ali ja se je zatekel v matično državo, kjer je dobi1, zaposlitev - v svoji stroki s priznanjem že v Italiji pridobljone sfal-■nosti in prav iako s priznanjem vseh službenih let, vštevši leta r.o protizakoniti odslovitvi do nastopa, nove službe. Italijanska šolska u-prava je na mesia premeščenih ir. odslovljenih slovenskih učiteljev nameščala italijansko priseljeno o-sebje. V osvobojenih pokrajinah našega ozemlja se je začel zopet deloma uvajati slovenski učni jezik namesto italijanskega ze v šolskem letu 1943-44 oziroma uvedel v celoti takoj po koncu vojne. Temu dejstvu je sku;ala ZVU dati zakonito lice, z Upravnim navodilom št. 8 z dne 8. okt. 1945, s katerim je določila, da se slovenske šole ustanove v vseh kiajih, kjer je bila osnovna šola že za iasa Avštrc.ogrske, in je, v to svrho navedla datum 1. junija 1914. Zgoraj smo že poudarili, da je ZVU s tem svojim Upravnim navodilom št. 8 napačno tolmačila dejanski stan slovenskega šolstva, ker ni ž-o ::a vzpostavitev slovenskih šol, ampak .zgolj za vzpostavitev slovenskega učnega jezika, k; ga je Italija z Zakonom št. 2185 z dne 1. okt. 1S23 spremenila po storil ah v italijanskega. Ukaz ZVU št. 18 z dne 8. nov. 1947 ponavlja vsebino Upravnega navodila št. 8. z dne 8. okt. 1945 in s tem ponavlja tudi zgrešeno tolmačenje dejanskega položaja našega šolstva. Na začasnost slovenskega šolstva vprav na podlagi Ukaza št. 18 z dne 8. nov. 1947 se danes sklicujejo tukajšnja šolska oblastva, ko nočejo urediti vprašanja stalnosti njegovega organskega ustroja in o-sebja, medtem ko odpirajo italijanske šole celo na izključno skem narodnostnem ozemlju, češ da gre samo za vzpostavljanje k> so pred vojno že obstojale. Italijanska šolska oblastva se pri tem postavljajo namreč na stališče X>ravne kontinuitete, ki pa ima je temelje v nasilni iašistični tični in rasni diskriminacijski konodaji, medtem ko sega dokaz piavne kontinuitete slovenskega šolstva dejansko v čase, to .je v čas njegovega nastanka. Pri dokazovanju pravne kontinuitete slovenskega šolstva bi se mogli sklicevali tudi na da je italijanska vlada pc prve svetovne vojne priznala strokovne ..izpite avstrijskega učiteljstva in jih. izenačila z italijan;.-.'.-mi natečaji za stalnost. Tudi v, Haaški konvenciji naletimo na u-strezne določbe priznanja stalnosti pri prevzemanju državnega osebja po nasledstvenih državah; gre nam: reč za utemeljeno mednarodnopravno zaščito oziroma priznanje pridobljenih državljanskih pravic. (Konec na 6. strani) SEVERNA STENA TRIGLAVA DOSTOJANSTVENO PRIJATELJSTVO IN PRAVIČNI MIR... V odgovor na Titovo vprašanje, naj Italija pove, če želi biti na stra-n: Jugoslavije ali proti njej, je De Gasperi izjavil, da Italija želi z Ju-, goslavijo. »dostojanstveno prijateljstvo in pravični mir«. Tako je De Gasperi samo ponovil stari »leitmotiv« vseh italijanskih državnikov, ki »dostojanstveno prijateljstvo in pravični mii«, istovetijo z italijanskim pohlepom po tuji zemlji in po vladanju nad tujimi narodi. V tem je njihova zmota in hkrati njihov edini argument, s katerim slepijo svetovno javnost, ali bolje rečeno zahodno diplomacijo., Nemška in vsa ostala diplomacije, srednje in vzhodne Evrope, pa tu-, di vsa nemška in slovanska javnost je to italijansko značajnost že davno spoznala, da bi ji utegnila nasesti. Samo naivni zahodni svet, ki še nekaj da na sentimentalnost, katere se v politiki Italijani poslužujejo ob pomanjkanju stvarnih argumentov, tu pa tam nasede italijanski zvijačnosti. 2al zgolj na škodo Slovanov, zlasti Slovencev in Hrvatov! Tako so Angleži nasedli na škodo -Hrvatov, ko so podpisali znani londonski pakt, ker so Italijani krivično zatrjevali, da je Dalmacija pretežno italijanskega značaja in narodnosti. Istočasno ko so Italijani z lažjo premotili Angleže, so bili vezani nt> tajno tristransko pogodbo z perjena proti balkanskim narodom perjena proti 'balkanski mnarodom in nosi v svojem VII. členu sledeči dogovor: »Avstro-Ogrska in Italija, ki stojita na tem, da se na Vzhodu ohrani teritorialni »status quo«, v kolikor je to možno, se zavezujeta vplivati, da se prepreči vsaka teritorialna sprememba, ki bi utegnila škoditi eni ali drugi sili podpisnici tega dogovora. V ta namen se bosta medsebojno obveščali o, vsem, kar utegne služiti v pojasnilo o njunih namenih, kakor tudi n namenih drugih sil. Vsekakor, v primeru, da bi se, zaradi nastalih dogodkov, status quo v balkanskih deželah ali brežinah in na otomanskih otokih Jadrana ter na Egej-I skem morju ne mogel ohraniti, bodisi' zaradi nastopa kake tretje sile, bodisi drugače in bi ga bile od svoje strani Avstro-Ogrska in Italija prisiljene spremeniti z začasno ali s trajno zasedbo, se ta zasedba bo izvršila samo po medsebojnem dvostranskem predhodnem dogovoru, ki bo temeljil na principu reci-procitetne kompenzacije za vsak pridobitek, teritorialni ali drugačni, ki- bi ga vsaka od dveh sil pridobila v nameček za to, kar ima pri sedanjem statusu quo, in Ki naj zadosti koristim in utemeljenim zahtevam obeh strank.« V svoji knjigi: »La neutralita italiana« - 1914 (A, Mondadori -1928), je bivši ministrski predsednik Antonio Salandia ta VII. člen tristranske pogodbe tolmačil tako-, le: »Tudi če bi Italija ne stopila v vojno (proti Srbiji, op. ur.), bi vsaka zasedba, trajna ali začasna, srbskega ozemlja in vsaka druga pridobitev, ki bi jo s to vojno Avstrije dosegla na Balkanu, dala Italiji pravico■ do kompenzacij, ki bi se, pravzaprav morale že v naprej določiti.« Danes vemo vsi, da je imela tristranska pogodba med Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Italijo le napadalen značaj in besedilo gori navedenega člena VII. ter tolmačenje istega od strani ministrskega predsednika Salandre pojasnjuje, da je šlo tudi za dogovor: da eden brez obvestitve drugega ne sme napasti Ce pa kljub temu napade, bo moral odstopiti drugemu del pridobljenega plena, ne da bi bil ta podpisnik pogodbe dolžan stopiti z njim v vojno. Taka pogodba in tako tolmačenje njenih določil je bilo kajpak neiavnost sijajno i.n razmeram od julija 1914 zelo prikladno za italijanske državnike. Kaj boljšega kot stati ob strani, ko se dva spopadeta! Izgube nobene, le pridobitev, če zmaga »zaveznik« iz tristranske pogodbe! Ne samo, ampak (po besedah A, Salandre) obseg pridobitve se mora ie naprej določiti med »zaveznikom« iz tristranske pogodbe, ki stopi v vojno, in »zaveznico« iz tristranske pogodbe, ki v vojno noče stopiti! ' Italija se j-e namreč do meseca maja 1915 obotavljala stopiti v vojno, ker ni vedela, na katero stran pade zmaga. Njej ni šlo za »dosto-, janstveno prijateljstvo in pravični mir«, ampak samo za to: kdo ji poy nudi več! In če mogoče nekaj pridobiti, ne da bi ji bilo treba sto- Me-se bo izmikala. Te-Conradu von Italiji prevladuje v vladi, vojski, mornarici, poslanski zbornici, tisku in velikem delu prebivalstva najbolj italijansko od vseh čustev, strah.« — »Von der italienisehen aller Gefuehle. die Paura, beherrscht.« (Antonio Salandra - »La neutralita italiana« - IS14, Mondadori 1928, stran 40.) Sele odločen nastop Rusije, ki ie dala neke vrste ultimatum Italiji, da jo bo treba smatrati na strani Avstrije, če ne stopi v vojno proti Avstriji do 25. maja 1915, je vplival, da je Italija, zadnji hip, -24. maja 1915, napovedala Avstriji vojno. Giolitti pa je skoz in zkoz vztrajal pri pogajanjih z Avstrijo za Slovenci in Hrvati v Julijski krajini, je tudi že vsemu svetu znano. Oropala nas je vseh šol in kulturnih ustanov, uničila, vse gospodai-ske ustanove in upropaščala našega kmeta. Preganjala naš narod z opomini, ki so omejevali prosio kre-tanje, konrinirala tisoče ljudi, obsojala na dolgoletne zaporne kaz-; ni in tudi na smrt samo zato, ker smo mi Slovenci in Hrvati hoteli živeti po pravici, ki -nam jo je Bog dal, človeški .zakoni pa uzakonili. Zaradi tega nasilja se je moralo izseliti iz Julijske krajine nad sto tisoč Slovencev in Hrvatov! V dolgi dob: dvajsetih let terorističnega zatiranja Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini ni De Gasperi, niti kateri drugi Italijan zinil ene same besedice v našo »> brambo! In danes gradi Italija svojo politiko na tistem krivičnem položaju v Julijski krajini, zlasti pa na Svobodnem tržaškem ozemlju, ki ga je zgradil zločinski fašizem. To krivično stanje bi rad De Gasperi obdržal in sankcioniral z !i-, sičjo zvijačnostjo in z volčjim pohlepom ter z naivnimi izjavami, ki >.-aj slepijo Zahod, da si želi »dostojanstveno prijateljstvo in pravični mir«. dosego »kompenzacij« v obliki priključitve Trsta (Julijske, krajine) in Tridenta (Poadižja) k Italiji, ne da bi ji bilo treba stopiti v vojno na strani Avstrije proti Srbiji. Doprinosa Italije k zmagi prve svetovne vojne ne jaodcenjujemo, toda ta njen dopri-nos smo plačali mi Slovenci in Hrvati, ker je ona zasedla naša ozemlja, ne samo jezikovno in narodnostno mešana z Italijani, ampak v pretežni meri, čisto -slovenska in hrvatska narod-j na ozemlja! Noben De Gasperi se takrat ni potegoval za »dostojanstveno prijateljstvo in pa za pravični mir« z. Jugoslavijo. Nasprotno se je prav De Gasperijev brat tako zvesto in hrabro boril v avstrijski vojski proti Rusiji, ki je priskočila Srbiji na pomoč, da ga je Avstrija odlikovala z zlato kolajno!... Kako je potem Italija ravnala s Najprej naj Italija, ki jo on — ki, se naziva demokristjana — vodi, popravi vse krivice, ki nam jih je storila, in vzpostavi dejansko stanje in red izpred prve svetovne, vojne, ko nas je bilo na Svobodnem tržaškem ozemlju skoroda isto, število kot Italijanov, in potem naj govori o »dostojanstvenem prijateljstvu in pravičnem miru«. Popraviti krivico je eno glavnih-in temeljnih načel vsakega kristjana, gospod De Gasperi! In Vi ste trenutno odgovorni za krivice, ki jih je storila in jih še danes dela Italija nam Slovencem! Da so se Italijani vrinili v Trst, in se tam umetno pomnožili na škodo Slovanov, priča tudi dejstvo, da je Avstrija zatirala Slovane in favorizirala Italijane, dokler ni pod pritiskom razmer dovolile enakopravnosti vsem narodom v njenih mejah. Tako so Italijani zasedli .vse javne urade v Trstu (in tudi na Tridentinskem). In sicer Italijani, ki niso bili niti avstrijski državljani, kar zgovorno priča sledeča izpoved Antona Salandre v gori omenjeni njegovi knjigi na strani 31: »Velik hrup kv veliko vznemirjenje so v Italiji povzročil} njeni (avstrijski, op. ur.) odloki od avgusta 1913, pq katecih je bila ukazana tržaški občini in njenim podrejenim uradom odslovitev italijanskih uradnikov^ ki ni-so imeli avstrijskega državljanstva.« In ker so se Italijani upirali in po svoje iskali žrtev, zopet med Slovenci, »so prvega maja 1914 izbruhnili v Trstu krvavi spopadi med Italijani in Slovenci. Te je policija očitno podpirala«, pravi Sa-ja-ndra v syoji. knjigi. Po njegovem mnenju, in menimo tudi po mnenju gospoda De Gaspsrija, bi morala avstrijska policija podpirati Italijane, italijan-ske državljane, in ne Slovence, avstrijske državljane! Tako je namreč v navadi pri Italijanih, tudi i>ri vladnih vrhovih.... Ali pa Italija priznava Slovencem, ki niso njeni državljani, kaka pravice, kot so jih uživali Italijani v Avstriji, kjer niso bili državljani? Ne, prav nobene! In prav De Gasperijeva vlada je leta 1949 -60 izgnala iz slovenskih šol na Goriškem nad sto slovenskih učencev in dijakov, sinov slovenskih optantov, katerih opcija je bila že ugodno rešena. Ta ista De Gasperijeva vlada je pustila letos zapreti slovenski šolski razred v Krminu, ki so ga posečali samo slovenski otroci, italijanski državljani, in ne dovoii, da bi beneški Slovenci, kakih petdeset tisoi po številu, .imeli pouk v šoli in jih še naprej raznaroduje v znamenju S07 vraštva proti Slovencem. De Ga-t speri jev prefekt dr. Palamara pa se ni niti malo sramoval izjaviti, da ne bo nikoli dovolil, da bi se število Slovencev v Gorici povečalo! Tako je dosledno tudi ravnal v, nasprotju s krščanskim naukom in s politiko »dostojanstvenega prija-, teljstva in pravičnega miru«, ki nam jo danes De Gasperi pridiga. Kaj pa grobovi Slovencev na Rabu, v Gonarsu, v Monigu, v Rinic-ciju, Chiesanuovi itd., itd., gospod De Gasperi? In postreljeni talci, požgane slovenske vasi, uničeni slovenski domovi od zločinske italijanske roke, obup in trpljenje naših otrok, preganjanih in sestradanih do smrti v italijanskih taboriščih? Pred očmi imamo sliko z Raba, ko Vaši rojaki in karabinjerji, gospod De Gasperi, vlečejo našo ubogo deco in ženske v taborišče smrti. Groza nas obdaja ob misli na grozote, ki so jih Italijani uganjali nad našim narodom! Neizmerno usmiljenje nas preveva do naših bratov in sester, žrtev vašega nasilja! Pa ne zamerite, če zato mi Slovenci imenujemo te vaše vojake (Konec na 6. strani) KI L) O BO TRUMANOV NASLEDNIK? Sen, Estes Kefauver V novembru bodo v Združenih državah predsedniške volitve. Este? Keiauver, senator države Tennessee, je prijavil svojo kandidaturo in se — kot vidimo —• v raznih predhodnih volitvah v posameznih državah živahno poteguje, da postavi demokratska stranka svojega predsedniškega kandidata. Pri objavi svoje kandidature jti senator Kefauver izjavil, da »ima ameriški naiod pravico do izbire( med čim večjim številom svojih voditeljev; v obeh strankah je prostor za nove ljudi in potreba po novih idejah«. »•Glavna stvar je mir na svetu«, rcudarja senator Kefauver. »Mi smo z našo odločno zunanjo politiko dosegli velik napredek v inte-i resu svetovnega miru. Posebno važnost polagam na pozitivno straq naše zunanje politike, pri čemur je poudariti, da politika moči pomeni piav tako gospodarsko, politično in moralno moč kot vojaško moč; treba je do skrajnosti pospešiti demokratsko protiofenzivo proti komunizmu.« Senator Kefauver je član ameriškega kongresa od leta 1938. Deset let je bil v predstavniški zbornici, v kateri je aktivno sodeloval pri, sestavljanju raznih važnih zakonov, tudi je eden od piscev knjige »20th Centurv Congress«, ki priporoča razne spremembe v zakonodajnem postopku v skladu s sodobnimi potrebami. Leta 1948 je Kefauver sklenil kandidirati za senatorja. Pri demokratskih preliminarnih volitvah je moral nastopiti proti uradno postavljenemu kandidatu kot neodvisen kandidat in kot tak je dosegel svoje imenovanje za kandidata ii> pri kasnejših volitvah tudi zmago., V volilnem boju so njegovi nasprotniki skušali na vse načine, da mu vzamejo ugled in ga osmešijo. Nekdo je napravil usodno napako, da ga je imenoval »udomačenega medvedka«. Kefauver je spretno o-, brnil to v svojo korist. Na prihodnjem zborovanju je, hladnokrven in samozvesten kot vedno, snel medvedjo kučmo, s katero je bil pokrit, in zaklical: »Ta medved ima dolg rep obročkov, to je pristašev /a seboj, nima pa nobenega obroč-) fca v svojem nosu, da bi njega kdo vodil za nos.« Zbo/ovalci so mu »avdušeno ploskali in medvedja kučma je postala Kefauverjevo stalno pokrivalo. Po volitvah sta postala medvedja kučma in njen lastnik simbol boja proti politični korupciji in proti političnemu stroju. Kmalu r.o izvolitvi za senatorja je Kefauver zaslovel po vsej državi zaradi svoje hrabrosti in nedostopnosti kot predsednik senatnega odbora za preiskovanje zločinov. Senator Kefauver je odločno za-, govarjal Marshallov načrt in pro> gram četrte točke ter je vnet pristaš Atlantske zveze. »Stvarna in popolna povezanost med atlantskimi demokracijami je nujno potrebna«, poudarja Kefauver; »danes, skuša Kremelj s komunizmom obdati ves svet ter išče popustljive točke. Z ustanovitvijo Atlantske zveze pa ne bo več popustljivih točk, zveza sil svobodnega sveta bo lahko opravila s silami komunizma Kremlja«. »Edina pot za zmago v tretji sve-j tovni vojni je ta, da jo preprečimo«, dostavlja senator Kefauver. Estes Kefauver, ki je francosko -hugenotskega porekla, je bil rojen, na jugu Združenih držav, študiral je na univerzi države Tennessee in diplomiral leta 1927 v pravu na univerzi Yale. Na visoki šoli je bil urednik tednika, predsednik svojega razreda in odličen športnik. Za njegovo neizčrpno vztrajnost in energijo je značilno, da so ga dru-( gi študentje imenovali »železna grča«. Kefauver je visoke rasti, meri 1,96 m, tehta 100 kg in je s svojimi 48 leti še vedno mladeniško čil. Najljubše razvedrilo sta mu plavanje in igranje golfa. Leta 1935 sp je poročil z lepo Nancy Patterson v njenem rojstnem mestu Glasgo-wu na Škotskem in ima tri hčerke in enega sina. Nov sistem plač v Jugoslaviji Po novih predpisih o plačah u-službencev državnih ustanov ne bo več plačilni s:stem v gospodarstvu in v državni upravi enak. Država ne bo več določala višine plač delavcev in uslužbencev, zaposlenih v gospodarskih podjetjih. Plače teh delavcev bodo odvisne od uspeha podjetja in od osebne udeležbe pri tem uspehu. Država bo kvečjemu določila minimalne, garantirane plače, za ostalo bodo pa podjetja sama določala višino plač. Za državne uslužbence je pa vlada odobrila posebne plačilne razrede, v katere bodo razdeljeni ti uslužbenci na podlagi šolske izobrazbe in strokovne usposobljenosti, ki je osnovno merilo za iazvr-| stitev v odgovarjajoči plačilni razred. Teh 'razredov je točno 20; zn prvi razred je določena plača 22.5CO din, za dvanajsti pa 5.000 din. V, prve štiri razrede spada!o univerzitetni profesorji, vrhovni sodniki in državni svčtniki. Slike z »manifestacije** Se enkrat se je pokazalo kot pred tolikimi leti, ko so »junaške faši-stične čete osvobodile Abesinijo«, da je treba najprej spraviti na cesto tržaško mularijo s tem, da enostavno ukažejo zapreti šole, če hoče .kdo organizirati v Trstu pou-; lične manifestacije. Tudi takrat smo izkoriščali vsako »vittorio« tako, da smo »špri-cali« šolo. In tudi takrat se je dogajalo kot danes: tepčki so demon-, strirali, »ta pametni« pa so se sprehajali v družbi sošolk po Barkov-| Ijah ali Boškelu.... Samo da takrat., pod liktorsko Italijo, je kot strela iz jasnega udaril med nas študente, odlok šolskega nadzornika, ki je, prepovedal vsako motenje šolskega, pouka s pretvezo palriotičnih manifestacij, in zapretil z izključitvi* jo iz Sole za vse tiste, ki bi še v, naprej hoteli prirejati manifestaci-, je. Ves »patriotizem« je na mah spuhtel ... in morali smo zope| redno v šolo. Res škoda, da takrat nismo imeli Rubinija in Andrija. verjetno bi z vsemi »vittoriami liajal iz ožje domovine, mu ni bile, težko pri duši, zdaj pa, ko je zadnjič gledal zamolkel blesk Mira-mara, je Vanji zablestelo v očeh Nekaj silnega, nedopovedljivega se, polastilo njegovega srca. Ali Vanja je mož in nikakor ne joče. Zdaj je nekje v Ameriki piše, da se mu ne godi slabo. Ni-, koli niti z besedico ne pokaže domotožja, nikdar ne potoži nad svojo usodo. Namerava se znova vpisati na univerzo. Dostojanstveno prijateljstvo in pravični mir... (Nadaljevanje s 5. strani) Ob obali veje vlažna pomladna sapa. Bele čeri blešče, ko pluskajo ■čeznje valovi. Tenka plast soli s-razločno črta na temno kamenje, Morje se pretaka kot ^raztopljena zlato, a po njem se lahkotno zibljejo svetle jadrnice. Mehka črta tr-j žaškega zaliva se lomi ob mi-ia-marskem gradu, izgublja se v z.e7 lenju od dežja opranih borovcev, Tam gori se Kontovel drzno ozir;i na bele hišice ob obali in šteje ladje v pristanišču. Ob barkovl;an-j ski obali mrgoli praznično obleče-, nih ljudi. Veilka nedelja je. Nekje v Ameriki je poštar pravkar izročil mlademu izseljencu droben zavitek. V njem je samo živordeča pisanka, Vanji v spomin na domovino, ki se ob tem koščku morja bori, kakor se je morala vedno skozi dolga stoletja. in karabinjerje »Junake v boju proti onemoglim slovenskim otrokom in ženskam...«. Vemo, da sta v italijanskem značaju krščanstvo in pohlep po tujem tesno povezana in da je v imenu »tritisočletne« kulture opravičeno vsako zločinsko početje proti Slovanom in drugim narodom! Graziani je dal pomoriti v Addi:-Abebi brez vsakega sodnega postopanja dvanajst tisoč Abesincev zaradi nekega atentata, brez vsakem dokaza, da bi ga bili zares izvr-il-i Abes-inci! Hvala Bogu, naš slovenski na: >ri ni še padel na tako nizko moralno raven, da bi s svojo krščansko maralo opravičeval zločin! Mi Slovenci smo vedno želeli mirno sožitje z Italijani, toda v duhu enakopravnosti in ob strogem spoštovanju naših pravic. Nikoli nismo Italijanov sovraži).. k"i ni v našem značaju in omiki piortora za sovraštvo. Se manj p« za licemerstvo. Zato pritiče le nam zahteva: »Dostojanstveno prijateljstvo in pravični mir«! Sicer ne bo še tisoč in tisoč’ Irt izbrisan spomin na grozodejstva I-talijanov nad Slovani! Primorski Slovenec Velikonočne navade u Benečiii Cedat je glavno mesto ushodne Benečije Je četartek, sveti četartek, zvonovi u velicih turmah žalostno zvo-j nijo an ljudem pravijo, de Jezus je umaru. Končajo zvonovi an use. rata tihu, še ticjaci ne puojejo vic. Pride poldne an niso vic zvonovi, ki kličejo z nive kumeta al z telim majhanim mjeste, je šlišo puno ljudi govorit slovensko na targe, na uradah, u targovinah, u cerkvah itd. Gotovo, de se je čudo tega, zakaj italijanska propaganda ne se govori od Čedada, zakaj gospodarji od te propagande misiejo, de u Cedade, živijo Furlani an de Slovenci pridejo u to mjesto samo tu saboto, kadar parpeljejo niih blago na targ. Nas na zanima, kar mislejo Italijani, anpak s telim člankam hočemo pokazat, kulk ih je an kje. živijo Slovenci u Cedade. Resnično povedat, kulk ih je, ne more-remo, zakaj nam ne parpustjo iti mješat med statistike na županstvo an zato moremo šacat, de Sloven-co, ki živijo u čedajski občin, ih je okrog 40 odst. usjeh prebivalcu. Kadar naši čitatelji boju vidli tel znesek, se boju zlo čudli an zato je dobro, de takoj im povemo, kuo smo preračunli, de tarkaj Sloven-co je u čedajski občin. NASA RESNIČNA PRAUCA Uredništvo od našega časopisa ki je pisu ob nje, je bil zgodovinar ima trebo za velikonočno številko eno lepo pravco. Mogli bi mi tukaj pripovedovat tisto od Krivapet a) od Arpida, anpak ne hočemo rabi*, prestor, ki gospod urednik od Demokracije za tako lahne reči. Lahne in smešne, zakaj duo ne pozna telih prave dones u Benečiji? Zato smo se umislili povedat ljudem, ki živijo u Beneški Sloveniji, ene, pravco resnično an upamo, de naši čitateli se boju zato veselil. Ci oni boju čital, kar bomu pisal, takoj pregledaju z njih očmi, ka se je u naših krajeh gajalo, odkjer zgodovina je začela govorit ob na,1} Benečane. Takoj začnemo an prosimo use tiste, ki lepo poznajo zgodovino od Benečije, de naj ne za-mjerijo, či bomo kajšno rječ uon H. Prestaranmamo Tnalo an zato njesmo mi krivi, če tuo nam se bo zgodilo. » » * Govorit so začel ob beneške Slovence leta 600 po Kristuse. Parvi, Majhane nogice iz naše Benečije POTBENESEC: Huda epidemija je bla najela prebivalce vasi: Čarni varh tele zadnje čase an okrog 200 ljudi je blo bolnih. Ustrašli so se • bli prebivalci potbeneške občine, zakaj pregovarjal so, de bolezen, ki u Čarnim varhu se je bla poka-, zala, je tista »febbre spagnola«, katera u času parve posvetne vojne (an po nji) punu ljudi je bla zagnala pod zemljo. Anpak bolniki u Čarnim varhu so dones skor usi ozdravil an tako ki pravejo zdrau-niki, bolezen, ki gor se je bla pokazala, je bla ena huda influeneja. Usi smo veseli, de rječ je šla tako končavat, zakaj naše vasi so zlo nesrejcne an ne potrebujejo druzih nesrejc. Anpak u času te bolezne ena buoga stara žena je umarla; nje družini pošljamo use naše sožalje. SAVODNJA: Velika nesreč ja se je zgodila u vas Maserls u sredo preteklega tedna. Gospod Mašera (Kovač), ki veliku je biu poznan u vaseh Benečije, je umaru na naglim blizo njega hiše. Meu je pospod Mašera 62 let an je biu edan re- mislemo, de čitatelji ju boju razu-mil. Ta številka Demokracije je velikonočna, zato sroo bli hoteli nucat samo dobre an lepe besede, mjerae besede, anpak stvar nas ta -j ko zanima, de muorli smo hude besede nucat pruot Italijanam, kateri nam ne dajo nikdar meru. Nam ga ne dajo oni nikdar an zakaj ga im bomu mi dal za veliko noč? Končamo an usjem Benečanam, ki so na duome al po svete, sarčno voščimo mjerno, lepo an dobro VELIKO NOC. F. JAK Kj' so miljoni za naše ceste? SV. LENART SLOVENOV: Pravli so zadnje čase, de Pokrajinska u-prava je bla odločila punu milijo-i no za postrojt naše ceste, katere velike jame imajo. Obedan ne vje pa kam so šli tisti milijoni a n bi ne blo slabo, de naš gospod župan šu ih gledat. Morebit, de ih ho u šafo r)o cest'. . . kujsa tisti avto, ki ih je meu pripeljat, se je kola zlo mo na velicih jamah, ki ceste infta-jo. Kar gre naj gospod župan an či na cest ih ne bo ušafo, obiska naj gospoda kolonela Olivieri, ka ter te milijone je biu obljubu. Začnimo z majhanim vasicam čedajske občine. PRJESNJE: u teli majhani vasic prebivalci so usi Slovenci an govorijo usi slovenski jezik. MADRl1 JUL: tukaj rauno tako an je samo ena al dvje družine, katere so furlanske. KARARJA: zuna duhouni-ka an še dvje družine, tud u teli vasic so usi Slovenci. KRISTO: pet, al šest družin nardjo to vasico an use so slovenske. FORNALIS: u teli vasici an u hišah, ki so arstre-sene gor an dol, živijo samo SI07 venci. U vaseh: SENCUR - PAR MUO-STE SV. KVIR1NA živijo samq Slovenci an rjetka je kajšna družina laška. Tud v vaseh RUAhlS an RUVINJAH živi neko malo Slo-i vencu. Kadar use to smo zaštjel, ostane, de samo vasica GRUPPIGNANO an GAGLIANO, ki so pod čedaj-i sko občino, so popunoma furlanske. Use te druge majhane vasice od te občine so slovenske! Zdaj gremo u mjesto an bomu vidli, kuo je tam naš slovenski položaj. Med profesjonistam ih je polovica Slovencu; gostilni ih je 40 odst. u rokah slovenskih gospodarju; targovin 30 odst. Edan če.tart miesta (use hiše, katere spadajo na Targ sv. Ivsna) je slovenskega an, tam se govori slovensko zmeran. Naši čitatelji muorejo pa vjedet, de zmeran nje blo tako, ki dones smo pokazal, an ci Italijani mislejo, de Cedat je »friulanissima«, oni vjerjejo, de položaj je lajšan, ki je biu sto let od tega. Usi muorejo vjedet, de naši ljudje so mogli prit u Cedat, u to mjesto, ki oni zmeran so štjel glavno za ushodno Benečijo, samo kadar je spadla usa avtoritet latinskega plemena. Ho-i teli so prit naši starši vickrat u u-sjeh stoletjah (od šestega po Kristuse naprej), anpak im njeso parpustil. Zmeran so ih zagnal u naše hribe, z močjo, Furlani, kateri u rokah so imjel Cedat. Dones ne mislemo pravt, kakuo so nam bli zmeran sauražniki Furlani, zakaj ta številka našega časnika je velikonočna an zato ne hočemo obed-nemo hudo, či naši čitatelji pa hočejo vedet, ki hudega so nam nardil zmeran Furlani, naj čitajo našo zgodovino. Anpak usa njih hudoba je edan dan padla brez de ju je obedan, pretuko: je padla sama kakor use stvari tistih narodu, kateri ne mn, rejo vic vozit uoz sveta, Prišu je čas (sto let od tega), d® naši starši so začel u Cedat an u bližnje vasice se obsajati, brez de Furlani so se oglasil. Tisti čas je biu, ka-, dar latinska avtoritet na svete je končala an naš mladi an zdreu slovenski narod se je prestaviu naprej an prijev u roke svojo usodo. Slike z »manifestacije" (Nadaljevanje s 6. strani) kamna, če ga plačaš! A glej slučaj; ravno dan pred demonstracijo so »slučajno« morali »popravljati« cesto točno pred kavarno v dolžini 10 metrov. Kamenje je bilo — slučajno seveda — na razpolago. Isti slučaj na Korzu v bližini sedeža »Fronte per rindipendenza«. Tudi tu cesta razbita, torej kamenja v izobilju. Prav res, da so imeli »srečo« demonstranti. Saj ni maškera-de s kamnitnimi konfeti zastonj organizirala DC. m m 9 Branitelj miru in vzpostavitelj, javnega reda je hotel postati naš škof. To seveda potem, ko je njegova DC umetno organizirala celo pajacado! Zato da »pomiri duhove«, je hotel 22. marca popoldne govoriti po radiu. Tako pri srcu so mu namreč njegove ovčice. Vpraša dovoljenje zavezniško upravo: ta, mu odgovori, naj se raje zanima za druge stvari in potrebe ovčic, pro-, blem javnega reda naj pa prepustj onim, ki so za to postavljeni. Užaljen se tržaški škof umakne^ Radi bi ga vprašali, zakaj ni raje, poskrbel in ukrenil, da bi njegovi dušni pastirji prav med manifesta; cijo ne hujskali mladine? 22. marca ob 19. uri je namreč pred palačo »prefekture« duhovnik v talarju poučeval skupino smrkolinov, kako naj vpijejo in kako naj kričijo proti policiji. Pa tudi pred neko cerkvijo je duhovnik hujskal mladino od 15. - 18. let, naj gredo demonstrirati proti Angležem za »nostra Pa-tria« in učil, kako naj vpijejo na policijo. Bolj potrebno bi bilo, da bi g. škof napravil red najprej med svojimi preveč patriotičnimi duhovniki — propagando po radiu pa prepustil drugim. Mislimo, da bi to bilo bolj v skladu s Kristusovimi nauki.... * • • V četrtek 20. marca, kmalu po deveti url zjutraj, je pridrla Številna drhal pred prostore slovenskih višjih srednjih šol v Trstu v ulici Lazzareito Vecchio. 'Ne da bi se ozrli skozi okno, so iz njihovega vzklikanja (I-ta-lia, I-ta-lia) spoznali, kateremu narodu se prištevajo. Pa še nekaj je potrdilo naše mnenje. Zakaj tisti, ki tako radi prodajajo kulturo, posebno svojim vzhodnim sosedom, so 9 svojo nespodobno In že tako obrab* ljeno popevko zopet enkrat pokazali visoko stopnjo svoje tritlsoč-letne kulture. S svojim besnim ia onemoglim žvižganjem — zakaj pričela jih je razprševati policija — so nas zopet prepričali, kako visoko cenijo enakopravnost narodnih manjšin in kako si predstavljajo tisto kulturno in politično svobodo, ki naj bi jo uživali Slovenci v Italiji. Podoben, a le veliko šibkejJi »znak priznanja« so slovenski šoli izkazali zopet v soboto 22. marca, Teh svojih junaštev naj ne pozabijo ob prihodnjih volitvah, ko bodo zopet lovili glasove naivnih Slovencev! Toda, kot pravi sam »Giornale di Trieste« v svoji številki od 21, marca, »so si že drugačni velikani zlomili hrbet ob kraški duši Trsta« (»Ben altri colossi si sono spaccata la schiena contro la roccia carsica del cuore di Trieste ...«). S SDZ za StO in demokracijo! STO je postalo predmet svetovnega zanimanja V četrtek dne 3. aprila zvečer je bil na sedežu SDZ politični sestanek, ki so se ga udeležili številni elani iz Trsta in okolice. Politično poročilo o zadnjih dogodkih na Tržaškem in o volitvah jo podal predsednik dr. J. Agneletto. Članstvo je nato po daljši in tehtni debati odobrilo z aklamacije vse sklepe vodstva SDZ v zvezi s skupnim nastopom vseh tržaških Slovencev v obrambo STO-ja. Članstvo je prav tako z aklamacijo o-dobrilo sklepe izvršnega odbora SDZ za skorajšnji volilni nastop. : V naslednjem prinašamo izvleček iz uvodnega govora dr. J. A-gneletta: »STO je postalo predmet svetovnega interesa in zanimanja. Trst j«; bil skozi celo tisočletje, je in mora ostati del Srednje Evrope. Tak je zakon narave in zgodovine! Demonstracije ob obletnici tristranskega predloga 20. marca 1948 so bile namerno pripravljene, nai ročene in dirigirane iz Rima. Njihov namen je bil, ustvariti žrtve, krvave žrtve, zato da bi se tem-, bolj zainteresirala svetovna javnost za Trst in za STO ter prepričala, da je treba vprašanje Trsta rešiti v korist Italije. Z demonstracijami se je hotelo izsiliti pri zahodnih zaveznikih, da se tristranski predlog, ki je ohranil le še muzejsko vrednost, z novimi dejstvi podkrepi. Tako se je hotelo z demonstracijami doseči, da zahodne velesile priskočijo, kot leta 1948 zopet Italiji na pomoč pri upravnih volitvah, ki bodo 25. maja 1952. Toda zunanji svet se je kmalu zavedel, da so bile demonstracije ukazane, da ni pri njih sodelovalo italijansko ljudstvo, ampak nezrela šolska mladina, da ji ni bilo treba k šolskemu pouku. Demonstracijam so se pridružili fašisti in ko-! munisti; vpili so: »Abadan«, »Suez«, »Ismailia« in vzklikali egiptovski •s-u-anki Wafd. Strajku, ki so ga proglasili iredentisti, so se pridružili tudi kominformisti. Tako se je zgo-, dilo, da je tržaško delavstvo s Slo verici, ki so pri kominformistih, štrajkalo zato, da se Italija povrne v Trst s svojimi karabinjerji, s svojo policijo in s svojo burokra-cijo. Tako so si zamislili tržaški »štrajk« njegovi dirigenti in tako ga je razumela svetovna javnost. Toda prav demonstracije od 20. marca in naslednjih dni so odprle končno svetu oči. Spoznal je, da so bile demonstracije uprizorjene e. izsiljevalnim namenom. Tako je peklenski stroj, ki je imel raznesti STO, počil še v rokah atentatorjev! V začetku so iredentisti zahtevali soudeležbo Italije pri upravi cone A in italijansko vojaštvo na Svobodnem trž. ozemlju. Dosegli so sklicanje konference v London, da se »pomiri italijansko ljudstvo«, ki so ga hoteli istovetiti s par tisoč razgrajačev. Toda zahodne veISFsile so kmalu spoznale, da to ljudstvo se ni razburjalo in ni demonstriralo, da italijanskemu ljudstvu ni za Trst, am-p^k za delo in kruh, ki ga v Trstu ne bo našlo. Tako so naznanili, da ne bo londonska konferenca sploh razpravljala o obstoju in usodi Trsta in STO-ja. Nastala reakcija proti zahtevam Italije je našla odziva tudi v svetovnem tisku. Zlasti po govoru maršala Tita, ki je osvetlil v močnih besedah igro Italije glede STO-ja. Zato STO ni v neposredni nevar-, nosti. Toda vsi Slovenci, za katere :je to Svobodno trž. ozemlje življenjske važnosti, so dolžni združit ti vse svoje sile za njegovo obrambo. Vse one sile in moči, ki so res za spoštovanje mirovne pogodbe in za ohranitev vsega STO-ja, morajo se strniti in iti v tem trenutku tudi preko ideoloških razlik. Zato nameravamo v obrambi STO-ja sodelovati tudi s titovsko Osvobodilno fronto, ki se je izrekla za ohranitev vsega STO-ja. Današnji zbor je zato poklican, da izreče o tem svoje mnenje, ki bo služilo SDZ kot kažipot in vzpodbuda pri bodočem delu. V mednarodni politični borbi niso dovolj spomenice in protesti. V borbi za STO mora zato vse slovensko, hrvatsko in srbsko prebivalstvo Trsia in njegovega ozemlja manifestirati za svojo samostojnost in svobodo ter proti povratku Italije, manifestirati na I. SLOVENSKEM TABORU, ki bo na velikonočni ponedelje’ v Bazovici, na mestu mučeniške smrti bazoviških junakov. Zato vsi na ta tabo;;! Tudi pri prihodnjih volitvah mora priti do izraza vztrajnost tržaškega prebivalstva za ohranitev 'STO-ja. Te volitve bodo pod geslom: Ali za Trst —1 ali Za Italijo! Zato bi bil vsak tržaški Slovenec, Hrvat in Srb izdajalec ne samo svojih narodnih in gospodarskih koristi ter svojega naroda, če bi volil proti Trstu za Italijo, ampak bi bil izdajalec tudi demokratičnih načel in svobode. Vkljub vsem protestom je bil proti duhu mirovne pogodbe pri nas uveden nedemokratični italijanski volilni zakon za bodoče volitve kot nagrada za zadnje proti-angleške in protiameriške demonstracije. Ali je res mogoče, kakor nekateri trdijo, da se da le s silo kaj doseči pri zahodnih zaveznikih? Nov volilni zakon nas sili, da gremo na te volitve skupno s strankami, s katerimi ne bi bili nikoli šli, če bi bil ostal v veljavi pro-porčni volilni red. Nova dejstva nam narekujejo zaenkrat novo taktiko. Toda lahko vam zagotovim in slovešno izjavim: SDZ in njeno vodstvo se ne bosta niti za las oddaljila od svojih načel in tradicij, ki smo jih in jih bomo vedno in povsod zastopali in izvajali, trdno se zavedajoč, da sta obstoj in napredek slovenskega naroda neločljivo spojena s krščansko vero njegovih očetov, z odločno narodno samozavestjo in z vero v demokracijo, svobodo in dostojanstvo človeka !« |TABOR SLOVENCEV v Bazovici Pevci! Na velikonočni ponedeljek 14. aprila bo ob 15. uri v Bazovici na mestu mučeniške smrti padlih junakov -• PRVI TABOR ZA OBRAMBO SVOBODNEGA TRZ. OZEMLJA katerega priredijo vse politične skupine tržaških Slovencev. Naj ne bo pevca in pevke, ki se ne bi udeležil tega tabora in sodeloval pri nastopu združenih pevskih zborov. Pevci, udeležite se pevskih vaj, ki so napovedane po sedežih prosvetnih društev! Zbori bodo izvajali sledeče pesmi: 1. A. Hajdrih - Morje Adrijan-. sko, 2. H. Volarič - Eno devo le bom ljubil, 3. F. Venturini - Bazoviška. Pevci, zavedajte se, da b*>mtf z našo pesmijo povzdignili ta-mogočen slovenski Tabor in mu dali slavnosten značaj. Nasvidenje v Bazovici! S H P Z (ulica Roma 15) SLOV. PROSVETNA MATICA SLOVENSKA PROSVETA Nabrežinske zadeve Občni zbor SDZ za Breg Dobra knjiga najlepši dar! »Ob jubileju«, zbirka papeških socialnih okrožnic, ki jo je spisal dr. Ivan Ahčin v Buenos Airesu. Cena za izvod 350 Ur. »Slovenska lirska pesem« V. Beličiča, cena 400 lir; »Jutro brez sonca« I. Jonteza, etna 600 lir; »Brezdomci« F. Biikviia, cena S00 Ur; »Krst pri Savici« F. Prešerna, cena 200 lir; »Zgodovinski razvoj narodnostnega stanja v Trstu«, B. Coklja, brošura, cena 60 lir. Vse te knjige dobite pri upravi »Demokracije« v ul. S. Anastasin 1-c. Dne 4. aprila je bil v Borštu redni občni zbor okrožne organizacijo SDZ za dolinsko občino. Po kratkem otvoritvenem nagovora je tajnik podal besedo predsedniku SDZ g. dr. J. Agnelettu, ki se je dotaknil vseh važnejših vprašanj. Jedro njegovega govora pa je bilo vpra^ šanje STO-ja v zvezi z dogodki preteklih dni. Poudaril je, da je obstoj tega ozemlja posebno za nas Slovence, ki tu živimo, življenjsko važnega pomena. Pozval je zato vse Slovence, ne glede na njihovo politično prepričanje, da se združijo v borbi za dosego tega cilja. »Pomislite, — je nadaljeval dr. Agneletto — kako usodno bi bilo za nas, če bi nad tem ozemljem spet zagospodovala ona Italija, ka7 tero mi Slovenci predobro poznamo iz izkušenj, ki smo jih bili deležni v dobi 25 let njene okupacije. Da se to ne ponovi, moramo v neizprosno borbo proti njenim neupravičenim zahtevam, da prepreči mo za vsako ceno njene iredentistične in imperialistične cilje.« Ostro je nato dr. Agneletto obsodil stališče, ki ga zavzemajo v tem vprSšanju kominformisti, ki s svojim napačnim ravnanjem po-y magajo italijanskim iredentistom in fašistom; to so dovolj jasno pokazali s tem, da so se jim pridružili in bili z njimi solidarni v stavki dne 22. marca t. 1„ s čimer so se bolj kot kdaj koli prej razkrinkali in povedali, da niso branitelji Slovencev, ampak njihovi nasprotniki. Oni branijo koristi gospod^ Vidalija, ki prodaja Trst Italiji, ne pa koristi Slovencev in obstoj STO-ja. Govornik je nato dal nekoliko pojasnil v zvezi s sporazumom, ki je bil dosežen med SDZ, SKSZ irv SNS na eni strani in OF na drugi glede skupnega nastopa v obrambi STO-ja in pri akciji za prihodnje upravne volitve. Podčrtal je, da o-stane program SDZ vedno isti, in sicer borba proti vsakemu nasilju in totalitarnemu sistemu v kakršni koli obliki! Končno je dr. Agneletto spregovoril obširno še o podrobnostih bodočih upravnih volitev, ki bodo dne 25. maja t. 1., o njihovi važnosti in o novem volilnem zakonu. Dr. Agneletto je zaključil s pozivom na vse Brežane, naj se udeleže v čirp večjem številu I, Slovenskega tabora v Bazovici na velikonočni ponedeljek, ko bomo Slovenci izrazili svoje težnje po narodnih pravicah ter manifestirali za uve^ liavitev mirovne pogodbe in obstoj STO-ja. Sledila je splošna debata o izne-šenih vprašanjih. Nato so bile vo- litve novega krajevnega odbora, ki ji sestavljen kakor sledi: Predsednik: Petaros Rudolf, tajnik: Zahar Marjan, blagajnik: Zahar Danijel; odborniki: Hrvat Andrej, Auer Kristina, Kosmač Alojz. ‘Novemu odboru čestitamo k izvolitvi in želimo obilo uspeha pri delu ter vztrajnosti pri težkem poslanstvu, ki mu je bilo zaupano v teh viharnih dneh. Protest AK „Jadran11 V zvezi z dogodki 20. marca 'n naslednjih dni je Akademski klub sJadran naslovil na gen. J. Winter-tona naslednje pismo: Velecenjeni gospod Gen. John VVINTERTON, vrhovni poveljnik angloameri- ških čet na področju A STO-ja TRST Ekscelenca! Slovenski in hrvaški vseučelišč-niki, včlanjeni v Akademskem klubu JADRAN, smatrajo za svojo dolžnost opozoriti Vas na sledeče: V smislu mirovne pogodbe z I-talijo, podpisane in ratificirane pa 21 državah, so člani tega kluba, svesti si svoje odgovornosti in naloge, takoj zastavili vse svoje prizadevanje in vse svoje moči za u-resničenje medsebojnega razumevanja tu živečih narodnosti, ki je tako zelo potrebno za razvoj moralne in materialne blaginje celotnega prebivalstva.^ Zavedali so se,’ da je nujno po-, zabiti vse težke krivice, ki so jih v preteklosti utrpeli, ter obnoviti, zlasti med vrstami študirajoče mla: dine, strpno sožitje, kot je nekdaj obstojalo med Slovani in Italijani te pokrajine. V tem svojem prizadevanju so dobili močno oporo pri številnih italijanskih kolegih, ki so prežet' 7. enakimi čustvi. Pri tem delu so želi vedno vidnejše uspehe. Predpogoj za dosego tega prepotrebnega cilja pa je sprejem dolo-| čil mirovne pogodbe in tudi možnost brez strahu javno izpovedovati narodno in državno zavest in pripadnost. Z najglobljim obžalovanjem pa člani Akademskega kluba JADRAN ugotavljajo, da so to delo zbližanja in sodelovanja skušale preprečiti osebe, prežete s strankarskim in rasističnim duhom, ki se ne zave-, dajo velike moralne odgovornosti, ki jo imajo do mladine tu živečih, narodnosti, in ki so ponovno skušale razplamteti sovraštvo s ščuva-njem študirajoče mladine — zlasti srednješolske ■— k narodnostni mržnji, kar se je pokazalo v neredih preteklih dni. Nobenega dvoma ni, da je vprav neizpolnjevanje dolžnosti nekateri!) predpostavljenih za vzgojo dalo razlog, da je bila ta mladina vmešana v nerede, ki samo zastrupljajo njih mlada srca ter jih izpostavljajo resničnim nevarnostim. Dovolijo si končno pripomniti, da je nedopustno izpostavljati mlai dino stalni bojazni, da more biti mirovna pogodba vsak trenutek razveljavljena, kar bi jo posledno izpostavilo ponovnemu narodnostnemu in ideološkemu preganjanju. Obračamo se zato na Vašo Ekscelenco s prošnjo, naj podvzame vse, ukrepe, ki bodo onemogočili sleherno nadaljnje ščuvanje študirajoče mladine tega področja. Z iskrenim spoštovanjem! Odbor Trst, 28. marca 1952 lugoslovanshi protest pri ZVU proti volilnemu sistemu Dne 1. aprila je šef jugoslovan? ske ekonomske delegacije v Trstu prof. Jože Zemljak protestiral pri gen. Sebreeu, namestniku poveljnika A cone STO-ja, gen. Winter-tona proti Ukazu ZVU, da bodo občinske volitve v A coni isti dan kot v Italiji In po italijanskem ma-joritarnem sistemu. Razpored avtobusnih »oženj za I. Slovenski tabor y Bazovici AVTOBUSI BODO VOZILI NA NASLEDNJIH PROGAH: iz Trsta (ul. F. Severo št. 5) nepretrgoma od 10. ure dalje, iz Stivana ob 12. uri s postankom v Devinu in Sesljanu, iz Nabrežine ob 12. uri s postankom v Sv. Križu, iz Cerovelj ob 12. uri s postankom v Mavhinjah in Prečniku, iz Sempolaja ob 12. uri » postankom pri Bajti, Saležu (vas), Zgoniku (vas) in Gabrovcu. iz Velikega Repna ob 12. uri s postankom na Colu, s Proseka ob 12. uri za Prosek - Kontovel, z Opčin ob 12. uri s postankom v Trebčah, s Škofij ob 12. uri s postankom pri Orehu, Domju (gostilna) in Boljuncu, s Plavij ob 12. uri s postankom pri Orehu, Domju (gostilna) in Boljuncu, 11) iz Mačkovelj ob 12. uri s postankom v Dolini, Boljuncu, Borštu, Ricmanjih (cesta). Vsi avtobusi bodo vozili nepretrgoma, vendar prosimo udeležence, da se poslužijo prvih atvobusov, da ne bo pri »asled-njih prevelikega navala. Odvažanje udeležencev tabora bo začelo takoj po zaključku zborovanja z istimi vozili; Rojake naprošamo, da dajo pri povratku prednost starejšim in družinam z otroki. Za shrambo koles In motorjev bo poskrbljeno pri vhodih v Bazovico s tržaške in kraške strani. Tehnični odbor 1) 2) 3) 4) 5) 6) 7) 8) 9) 10) Pretekli ponedeljek dne 7. aprila se je začelo pomladansko zasedanje občinskega sveta v Nabrežini, ki bo pa zeio kratko, ker konča zaradi razpisa volitev poslovna doba sedanjih svetovalcev v četrtek 10. aprila. Takoj po prečitanju zapisnika je župan poročal o uspehu akcije za pomoč ponesrečencem na Tolminskem.- Nabiralna akcija v denarju je dosegla vsoto 341.989 lir, h ka-i teri. je občinska Podporna ustanova prispevala še znesek 175.442 liri •Razen tega se je nabralo blaga v vrednosti približno 100.000 lir in je {»bčinska Podporna ustanova prispevala iz sv-oje zaloge tudi za 100 tisoč lir raznega blaga. Za nabrani denar se je nakupilo največ obleke, pletilno volno, odeje, zdravila in električni material ter le za malenkostno vsoto živil. Skupna vrednost poslanega blaga iz' naše obči-he je 717.431 lir. Takoj nato se je prešlo na prvo točko dnevnega - reda: Odobritev novih pogodb za najemnine ka-mnoldfhov: Poročevalec Gratton je pojasnil, da so se po dolgih pogaja-rrjlh-zaključila dela za nove najem-KfrtSke ptfgodbe s podjetjem »Cava Pomana^ in s podjetjem »Gorlato«. Najemnina za kamnolom »Cava Ro-inana« je določena na; ,1,400.000 lir letno, plačljivo vsdke tri mesece v naprej. Pogodba velja za dobo 25 let, začenši s 1. julijem 1952. Za prvo polletje 1952 se je sporazumno določila najemnina 325.000 lir. Za podjetje fcGorlato« se je v smislu prejšnje pogodbe določilo posebno razsodišče, ki so ga sestavljali za tvrdko »Gorlato« g. Vižin-}in in inž. Gruden iz Trsta, za občino pa odbornik Gratton in izvedenec Blažhia iz Vižovelj. Predsednik razsodišča je bil sporazumno imenovan v osebi inž. Mosettija iz Tržiča. Po dolgih pogajanjih so :-e pogodili za letno najemnino 320.000 lir, ki velja za dobo treh let, nc-kar se bo sporazumno določila višina nove najemnine. Občinski svet je soglasno odobril obe pogodbi. Dosedaj je prvo podjetje plačevalo letno najemnino 250.000 lir, a drugo 80.000 lir. Nato je obč. svet vzel v pr-etres pismena pojasnila podjetja Marangon, za katero je na eni prejšnjih sej določil vsoto 200.000 lir. Po obširnem pojasnilu, iz katerega je bilo razvidno, da je ta kamnolom v izredno slabem stanju, je občinski svet sprejel predlog odbornika Grattona, naj se določi letna najemnina 60.000 lir za dobo treh let, a samo za kamnolom, kakršen je sedaj. V primeru da se kamnolom razširi, se sporazumno določi nova najemnina. Prešlo se je nato na prodajo občinskih zemljišč, in sicer Teodorju. Knezu iz Nabrežine 500 kvadr. m. Franiu Trampužu 500 kv. m dn 4. Golju iz Trsta 600 kv. m, vsem po 150 lir za kv. m; Lucijanu Legiši Iz Prečnika 98 kv. m po 60 lir in. bratom Maionica iz Trsta se je dodalo k njihovi štiristanovanjski hiši, ki je sedaj v gradnji, še 615 kv. m po 200 lir. Nato je občinski svet v tajni seji določil nove položaje občinskih 'uradnikov po novem pravilniku, ki je bil nedavno odobren od ZVU.. Nato je občinski svet potrdil za pregledovalce občinskih računov za leto 1951 svetovalce Slavka Per-s tota, Stefana Lebana in Karla Fa-brisa, ki so bili na to mesto izvoljeni že v prejšnji dobi. SPOROČILO UREDNIŠTVA/ Zaradi .pomanjkanja prostora objavim« • prihodnjič zaključni sef-znam nabiralne akcije za Tolmin* • sko, ki so jo izvedle nabrežinska: občina, zgoniška občina in SDD v Trstu in spomenico društva Pravnik na OZN. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu.. Mizarji letovalci pet!!etiiifei « ! Deske smrekove, maa-snove in trdih letov, trame in par- ! iccte nudi najugodneje TEL. 90441 GALEJI t n s T Via!© Somuno, 2 4 , Lovci pozor! i—rTrrnnimn nrir— »r ■naiimu n mi imw l€ysie IseSic© H&ne zlatice kupuje po najoišjih dneonih cenah Krznarstvo filasfea TRST, ul. S. Lazzaro M tel. 5658 DAMSKA IN MOŠKA KROJAČNICA ^Baučer - ^Jjogcifec se priporoča svojim cenjenim klientom in ostalim T H S T - Viale XX Settembre At. 22 TRGOVINA /rej//i Trat, Ul. e. Vmamrl W (M.Ll .lTi: Ml \AŠE IZLOŽBE! URARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZB l RA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH I LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE. Podjetniki in zasebniki! Na nooo ustanooljena Agencija tiELERITAS TRST - Ulica Torrebianca 6t. 29 - Tel. 64-78 Vam v najkrajšem času oskrbi vse mogoče listine, potrdila, potne liste, vizume, anagrafske izvlečke, prevode v in iz tujih jezikov, overovljenje uradnih aktov, preglede zemljiških aktov in drugo. Daje pojasnila in izpolnjuje prijave »V a n o n i« Vse v najkrajšem času in po nizkih cenah! Slovenci, se Vam priporočamo!