77. St. - 5. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno ISO D. Psštnina pavSaHirana. Posamezne številke 1 Din snozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostoipna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust fk Mig u/jzjszziagaras , V nedeljo 2. aprila 1922. Uredništvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon Uprava: Marijin trg S. Telefon 44» Rokopisi se ne tračajo-Vprašanjem je priložiti Hiamk« za odgovor. Razprava © ebtoibi generala Zeževiiža ^ povzei besedo ministrski predsednik (Pašič, ki je v imenu vlade izjavil: Ministrski svet odobrava, da se iz podatkov, ki so vladi na razpolago, da razodeti, da so državni organi morda zakrivili površnost pri izvedbi vladne odredbe glede vpoklicanja rekrutov, ministrski svet pa je sklenil, da se razen ankete, katero je že sklicalo vojno ministrstvo, odredi še administrativna preiskava o delovanju vseh organov, ki so imeli pri posredovanju iu name-Ščenju rekrutov kaj opraviti. Z ozirom na to se je osnoval posebni ministrski odbor, ki bo izvedel to preiskavo. Preiskava se ima izvršiti v določenem roku. Ministrski svet bo uspeh te preiskave naznanil narodni skupščini. Ako želi narodna skupščina, da se podrobneje pouči o tej zadevi, preden se ta preiskava izvede, izjavlja vlada že sedaj, da se strinja z ustanovitvijo par’a-inentarne ankete, čim bo na podlagi kakršnekoli interpelacije dana možnost za tako odločbo v tem smislu v narodni skupščini. — Po govoru ministrskega predsednika je odredil predsednik narodne skupščine dr. Ribar odmor 10 minut, nakar so prešli na glasovanje. Glasovanje je bilo tajno, in sicer je glasovalo v skupnem 221 poslancev, od teh 148 za enostaven prehod na dnevni red, 71 pa proti, a 2 poslanca sta sc glasovanju odtegnila. Seja je bila ob I i zaključena in prihodnja odrejena na torek ob 16., in sicer z dnevnim redom, da se določi dnevni red prihodnje seje. zastopanih držav in ko so razpravljali o potrebi finančnih kreditov za obnovo gospodarskega življenja v Srednji Evropi, so izrazili mnenje, da morajo vse te države podpirati načelo svobodnega sklepanja finančnih in gospodarskih pogodb s posameznimi državami ali finančnimi skupinami, kakor tudi z zasebnimi finančniki. Na konferenci v Rigi zastopana vladna odposlanstva izjavljajo da so njihove vlade pripravljene izvršiti vse sprejete obveznosti in priporočati, da se zlasti zajamči nedotakljivost mirovnih pogodb med Rusijo in Estonsko Rusijo in latiško Rusijo in Poljsko ter Belo Rusijo in sovjetsko Ukrajino. Končno izrekajo odposlanci mnenje, da bi bilo umestno z ozirom na gospodarsko obnovo Vzhodne Evrope de iure pri-poznati rusko sovjetsko vlado. Posel iram&snske kralji«© ^ Beogradu* PRIPRAVE. — MINISTRSKI SVET. Beograd, 1. aprila. (Izv.) Danes sta odpotovala prometni minister Stanič in prvi pobočnik kralja general Hadžič na rumunsko mejo, da Pozdravita kraljico Marijo v imenu jugoslovanske vlade. Kralj dospe v nedeljo ob 15.50 v Beograd in bo v spremtvu ministrov, zastopnikov Parlamenta, občine in vojske pričakoval rumunsko kraljico. Ko bo peljal vlak, na katerem se bo vozila kraljica, preko Save, bodo s Kali-ittegdana oddali 21 topovskih strelov. Zvečer se bo vršil koncert, na katerem bo sodeloval med dr. tudi na novo nameščeni tenor beograjske Opere Rijavec. V ponedeljek se bo Vršila sijajna zabava v častniškem domu, dočim bosta rumuiiska kraljica in naš kralj v torek ogledovala beogradsko okolico. Grški prestolonaslednik Karel bo spremljal rumunsko kraljico do Beograda, nakar se Odpelje dalje v Atene. Beograd, 1. aprila. (Izv.) Nocoj ie imel ministrski svet sejo, ki je trajala od 16. do 20.45. Na tej seji so bile odrejene poslednje priprave za prihod romunske kraljice v Beograd. Nato so začeli razpravljati o poslanskih dnevnicah, ker se pritožujejo poslanci, da je draginja od dne do dne večja. Vlada stoji na stališču, naj se poslanske dnev-nice zvišajo za 50 odstotkov, kar naj velja od 1. januarja t. 1. To vprašanje se končnoveljavno reši v finančnem odseku. Nato je prišla na dnevni red zadeva vojne odškodnine, ki nam jo dolguje Madžarska, katera nam ima dobaviti 2000 konj. Ministrski svet je izročil rešitev te zadeve finančnemu gospodarskemu ministrskemu odboru. Nato so govorili še o vprašanju vojne odškodnine v naravi, kakor tudi o predlogu, da se zakonski načrt glede cenzure filmov predloži narodni skupščini. Končno je bil izvoljen ožji odsek za izvedbo rapallske mirovne pogodbe. Nevzdržne raumere ra Kski. ROPI IN IZSILJEVANJA FAŠISTOV NA DNEVNEM REDU. Reka, 1. aprila. (Izv.) V podružnico »Prve hrvatske štedionice« so včeraj Vdrli fašisti, ki so od ravnateljevega namestnika, ki so ga imeli svoječasno 2aprtega kot talca, zahtevali 500 lir. )Ta jim je denar izročil, obenem pa je stvar naznanil pristojni oblasti. Včeraj sta prišla v banko dva karabinjerja, da ^i stvar preiskala. Dočim sta se mudila V banki, je bilo telefonirano, naj banka nemudoma izroči 50.000 lir, ker siccr napadejo fašisti banko in ravnatelja. Namestnik ravnatelja je to takoj naznanil navzočima karabinjerjima, ki sta stvar naznanila De Nikoli, bivšemu zaupniku D’Annuzija. Omenjeni De Nico-la je imel svoje čase mnogo Jugoslovanov v 'zapora. To je značilno, kako postopajo fašisti. Francosko zastopstvo na GENOVSKI KONFERENCI. Pariz, 1. aprila. (Izv.) Ministrski svet je končnoveljavno ugotovil listo klanov francoske delegacije za mednarodno gospodarsko konferenco v Genovi. V delegaciji so zastopani minister 2a Pravosodje Barthou, državni podtajnik v ministrskem svetu Colrat, franco-ski Poslanik v Rimu Barrere in podrav-natelj trgovinskih zadev v ministrstvu za zunanje posle Seydux, dalje zastopnik guvernerja francoske banke Pi-Quard. ) RUSKA DELEGACIJA ZA GENOVO DOSPELA V BERLIN. Berlin, l. aprila. (Izv.) Za genovsko konferenco določena ruska delcgacija je anes dopoldne dospela semkaj. ' SPORAZUM V RIGI. Varšava, 1. aprila. (Izv.) Odposlanci ruske, poljske, estonske in la-tiške vlade so se na sestanku, ki se je vršil v Rigi dne 29. in 30. marca, sporazumeli, da bi bilo primerno, vzporediti sodelovanje zastopnikov teh dr#av na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi. Ko so se posvetovali o načelijj. rekonstruktiv-ne pofrtike gospodarske neodvisnosti ITALIJANSKI ČASOPIS V M ER AN U. Innsbruck, 1. aprila. (Izv.) Kakor poroča' »AUgemeiner Tiroler Anzeiger«, izhaja od 20. marca dalje v Moranu vsak teden italijanski časopis pod naslovom »Piccola posta«. PRAKSA Z DVANAJSTINAMI SE NADALJUJE! Beograd, 1. aprila. (Izv.) Včeraj dopoldne je sprejel kralj Aleksander finančnega ministra in je podpisal ukaz o pooblastilu, da se narodni skupščini predloži zakon o proračunskih dvanajstinah za meseca maj in junij. Danes je finančni minister predložil narodni skupščini omenjeni zakonski načrt. Sodi se, da bo novi proračun gotov do konca meseca julija in da stopi v veljavo v drugi polovici meseca junija. (Zakasnelo.) PRINC JURIJ IZSTOPIL IZ NAŠE ARMADE? Beograd, 1. aprila. (Izv.) Današnja »Politika« javlja, da je princ Jurij, brat našega kralja, podal vojnemu ministru ostavko kot pešadijski major jugoslovanske armade. V službenih krogih o tem še ni ničesar znanega. RAZPUST CARINSKE BLAGAJNE NA RAKEKU. Beograd, 1. aprila. (Izv.) Trgovinsko ministrstvo je razpustilo osrednjo carinsko blagajno na Rakeku in 'o priključilo osrednji blagajni v Ljubljani. ZOPET NOVA MADŽARSKA AVANTURA? Beograd, 1. aprila. (Izv.) Današnji j>Beograjski dnevnik« javlja iz Subotice, da je vzdolž naše meje napram Madžarski opažati gibanje madžarskih čet. Madžarska je podvojila svoje obmejne straže. \ USTANOVITEV MADŽARSKE STRANKE V BAČKL Beograd, 1. aprila. (Izv.) Madžarska stranka v Bački bo imela v kratkem v Subotici ustanovno skupščino. Govori se, ma se namerava stranka približati radikalni stranki in da je že začela pogajanja s Pašičem. liRVATSKI BLOK IN GENOVSKA KONFERENCA. Beograd, 1. aprila. (Izv.) Današnja »Tribuna« javlja iz Zagreba, da je I Ir-vatski blok sklenil, da ne odpošlje nobenega izmed svojih članov h gospodarski konferenci v Genovo, kamor tudi ne odpošlje nobene spomenice. NOVE BRZOJAVNE PRISTOJBINE. Beograd, 1. aprila. (Izv.) Danes je stopil v veljavo novi brzojavni tarif, ki je za 50 odstotkov višji od sedanjega. Pristojbina za besedo znaša 30 par. BEOGRADSKA DUHOVŠČINA IN DR. MASARVK. Beograd, 1. aprila. (Izv.) Današnje »Videlo« javlja, da je beogradska duhovščina zelo nezadovoljna nad sklepom vlade, da je bi izbran za svedoka pri možitvi našega kralja češkoslovaški predsednik. Duhovščina zatrjuje, da dr. Masaryk ne more biti svedok pravoslavnemu, ker ni katolik. Zato povabilo vlade ni upravičeno. V tej zadevi se je obrnil pred 20. dnevi patriarh Dimitrije na ministrskega predsednika Pašiča, vendar je bil njegov ugovor zavrnjen. ZASTOPSTVO JUGOSLOV. KLUBA PRI POGREBU ŠKOFA DR. NAPOTNIKA. Beograd, 1. aprila. (Izv.) Povodom smrti mariborskega škofa dr. Napotnika je izrazil jugoslovanski klub mariborskemu kapitlu svoje sožalje. Pogreba pokojnega škofa se v imenu kluba udeleže nekateri člani, med njimi bvši minister Gostinčar. PRIPRAVE 7A GENOVSKO KONFERENCO. Pariz, L aprila. (Izv.) Londonski dopisnik lista »Petit Parisien« poroča: Potrjujejo se vesti, da je angleški ministrski predsednik predlagal, italijanskemu ministru zunanjih poslov sestanek zaveznikov še pred mednarodno gospodarsko konferenco v Genovi. Oba ministra sta se zedinila, da otvori konferenco italijanski ministrski predsednik de Facta, ki bo načeloval pogajanjem. Angleški vladi pri francoski vladi ni bilo treba nit! najmanj posredovati, ker mora vse potrebno glede omenjene gospodarske konference v Genovi ukreniti italijanski kabinet. London, 1. aprila. (Izv.) Kakor poroča »Daiiy Telegraph«, ne omenja poročilo zavezniških strokovnjakov glede konference priznanja sovjetske vlade de iure, pač pa pogoje, ki bi mogli do tega privesti. Prvi del poročila, ki govori o Rusiji, razpravlja o zaščiti lastnine v Rusiji in zahteva posoje glede inozemskega kapitala, ki bo udeležen pri obnovi Rusije. Člen 1. obravnava V premislek. V Berlina je bil iivršen aientut na prejšnjega vodjo ruskih kadetov p: oj. Miliukova. Ti večni atentati postojajo že politična banalnost in moralno skoro Nerešljiv problem. Na tem mestu pa si, bomo ozrli samo na milie, v katerem se ie izvršil atentat, kajti ta mHje ie za naio državo v zunanjepolitičnem oAiu silnega pomena. _ Nemški brzojavi povedo na kirUko, da je izvršil atentat prejšnji ruski, carski oficir, ker ie smatral Miliukova za slavnega povzročitelja ruske i evolucije, ki ia Po načinu vseh revolucij kmalu krenila na levo in dosegla svoj vrhunec v diktaturi ljudskih komisar jev, od koder »e obrača zopet počasi na desno in zgublja na svojih provotmh ostrotah. Iz atentata sledi jasno dvoje: p/vič, da je v Berlinu mnogo ruskih beguncev ,kaiti par ljudem Miijnkov najbrie ni prišel javno predavat o svojih vtisili iz Amerike, in drugič, da se med ruskimi begunci v Berlinu mnogo politizira in da je med temi begunci tudi precej pristašev nekdanjega carizma. Po logičnem sklepanju bi se dalo priti še do bolj jasne ugotovitve: če pomislimo namreč, da se je sestala takoivana vseruska »konstituania« lansko leto v Parizu in da so bili člani te »konstituante« proticaristi, se najbrie ne bomo motili, če pravimo, da se zbirajo ruski demokratični elementi po republikah, ca-rist pa po monarhjah, glavni caristični kontingent pa se nahaja v Berlinu, čeprav ie Nemčija republika! Nemčiji ie to prav. Ona ni zavzemala nikdar kakšnega agresivnega stališča proti komunistični vladi v Moskvi, ker se ji zdi Rusija tista obljubljena dežela, kjer si bo zacelita Nemčija vse gospodarske in politične rane, ki ji jih je vsekala zmaga antante. Ne izganja pa tudi ruskih caristov, ker mogoče računa z vsemi eventualnostmi in zlasti ker noče razburjati — lastnih državljanov! hi 'tukaj ie jedro problema. Nemški ir. ruski monarhisti so namreč veliki prijatelji, a se ne zadovoljujejo samo z vlogo tovarišev v nesreči, ampak imajo svoj jasno opredeljen cilj, ki gtt zasledujejo z vso energijo: vzpostavitev monarhije v Nemčiji in Rusiji. Ali je ta cilj dosegljiv zlasti v Rusiji, je vprašanje zase, več kot umljivo pa je sodelovanje nemških in ruskih monarhistov. Rusija in Nemčija ne samo da nista imeli nikdar vojn med seboj, ampak sta živeli v najboljših odnošajih. In skoro kot prerokovanje se zdijo danes besede pruskega kralia, da bo eventualna vojna med Nemčijo in Rusijo največja nesreča za obe. In ko se spominjajo monarhisti teh besed in gledajo v spominu nekdanji carski sijaj in potem svetovno vojno, ko je Anglija ubila s pomočjo Nemčije Rusijo in potem Nemčijo — kdo jim more zameriti mistično vero, da je mogoče obnoviti obe deželi v smislu njihovih želi samo, če sta deželi politični zaveznici. Realno podlago in naravnost nujnost tej zvezi pa daje politika antante nasprot i obema državama. V vsakem slučaju torej, če ostaneta Rusija in Nemčija republiki, ali če po* staneta monarhiji, moramo računati z dejstvom, da bosta zunanjepolitično zvezani. Za našo vlado je važno, da natančno premisli, katera teh dveh vladavin se zdi bolj stalna in katera daje širši razmah imperijalizmu, ki bi s severa jako kmalu dosegel tudi našo državo, na kak sistem v Rusiji se misli torej nasloniti. privatne zahteve napram sovjetski vladi in predlaga ustanovitev posebne komisije glede ruskih dolgov, člen 2. nastopa za elementarne pravice, ki naj se dovolijo inozemskemu kapitalu in v Rusiji bivajočim inozemcem. Drugi del poročila se bavi s stanjem Osrednje Evrope in obravnava finančna gospodarska in transportna vprašanja. Poročevalec lista pripominja k temu poročilu, da se ne more reči, da bi imeli izvedenci popolno pravo. Bistveni razloček med Gloyd Georgem glede Rusije in francoskih predlogov ni bil izražen. Francozi bi se z obljubo boljševikov ne zadovoljili, ker jim ne zaupajo. Pariz, 1. aprila. (Izv.) Zedinjene države ameriške so odposlale zastopnikom držav, ki so zastopane na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi spomenico, v kateri izjavljajo, da so pripravljene izmenjati ratifikacijske listine z njimi podpisanih dogovorov. Beograd, 1. aprila. (Izv.) Jugoslovanska delegacija bo povodom genovske gospodarske konference razpravljala tudi z zastopniki italijanske vlade glede izvedbe rapallske pogodbe, zlasti glede izpraznitve tretjega pasu v Dalmaciji. Jugoslovanska vlada odpotuje v ta namen najpoprej v Rim in šele potem v Genovo. KAROL HABSBURŠKI UMRL? Funchal, 1. aprila. Tu ie umrl bivši cesar Karo! Habsburški. DELAVSKO GIBANJE NA ČEŠKEM. Praga, 1. aprila. (Izv.) Z današnjim dnem poteče koletivna pogodba med podjetniki in delavci kovinske industrije. Podjetniki vztrajajo pri 25 odstotnem znižanju mezd in izjavljajo, da znižanje mezd, ki ga predlagajo delavci, ne more prispevati pri zboljšanju podjetij. Pogajanja so bila danes prekinjena. Da se omogočijo mirna pogajanja, so se podjetniki odločili, da doslej veljavne mezde podaljšajo za nekaj časa preko 31. marca. LJENIN ODSTOPI? London, 3. aprila. (Izv.) Poročila iz Moskve se glase, da bo Ljenin radi svojega zdravstvenega stanja pri prvi priložnosti odstopil. SPREMEMBE V ČEŠKI VLADI? Praga, 1. aprila. (Izv.) V češki poslanski zbornici je bilo včeraj govorjeno da odloži dr. Beneš po svojem povratku iz Genove vodstvo vlade, kakor tudi svoje mesto kot zunanji minister. Pravijo, da bo njegov namestnik češkoslovaški poslanik v Berlinu Tušar. Dr. Beneš baje prevzame vodstvo poslaništva v Londonu, dočim bo dosedanji londonski poslanik dr. Mastny premeščen v Washington, francija in rusija; Pariz, I. aprila. (Izv.) Poslanska zbornica. Poslanec Ehrlich je govortl o spomenici ministrskega predsednika Poincareja glede mednarodne gospodarske konference v Genovi in vprašal, ali se francoska vlada na canneSk! konferenci ni obvezala, de iure prignati rusko sovjetsko vlado. Ministrski predsednik Poincare Je odvrnil, da si je pridržala francoska vlada glede tega popolnoma proste roke. Na nadalnje vprašanje je izjavil ministrski predsednik, da priznava Ljenin, kolikor mu je znano, v polni meri predvojne ruska dolgove. Zavezniki se popolnoma strinjajo v tem, da se ne morejo delati ni-kake kompenzacije z ruskimi predvojnimi dolgovi. AMERIKA IN RAZOROŽITEV. Washington, 1. aprila. (Izv.) Vlada Zedinjenih držav ameriških je vladam držav, ki so se udeležili washingtonske razorožitvene konference, poslala noto, v kateri izjavlja,, da so Zedinene države priprav* ljene, da ratificirajo pogodbe, _ ki so bile podpisane pri tej konferenci. NEMIRI NA IRSKEM. Dublin, 1. aprila. (Izv.) Dva vlaka, ki sta prišla iz Ulstra, sta bila na progi ustavljena. Napadalci so zapalili 1*’ tovornih voz. Curih, i. aprila. Berliu 1-75. Newyork‘ 515. London 22.55, Pariz 46.52, Milaa 26.52. Praga 9.75. Budimpešta 0.60, Zagreb 1.55. Varšava o.i*, Dunaj 0.0675, av» »trijfke krone 0.07. — Zagreb, 1. aprila. Zagrebška borza danes ni poslovala. Vendar so na bankah notirali dolarji 20, berlinska deviza 112 praška deviza 620. Beograd, 1. aprila. Dunaj 1.25, Berlin 28, Budimpešta 10, Bukarešta 62.50, Milan 415, London 263.50. Newyork 81.50, Pari* 735. Prasca I5S- Berlin, I. aprila. Dunaj 3-93, Budimpešta 34-75, Milan 154.8.05, Praga 555-3». Pariz 2736.55, London 1299.85, Newvork 297*62. Curih 5902.60. štev. 77. Proklamacila Narodno-socijalist. s Stanke spreleta na III. občnem zboru. Razvoj svetovnih razmer po vojni Je pokazal, da materialistični, brezna-rodni socijalizem ni kos svoji nalogi, da se svetovni proletarijat odreši kapitalističnega izkoriščanja. V Nemčiji je dobil po prevratu internacijonalni socijalizem vso vladno moč v svoje roke, kljub temu pa nemški proletarijat še danes ječi kot suženj velekapitalista. Kakor v vojni, tako tudi po vojni se je pokazalo, da je materijalistični socijalizem brez življenske moči, ker ni mogel preroditi človeka v toliko, da bi se svojevoljno odrekel dobrinam, ki jih lahko uživa na račun drugih, niti ni mogel preokreniti razvoja dogodkov v smer, ki bi vsaj v doglednem času privedla k politični, socijalni in gospodarski enakopravnosti vseh ljudi. Vsled te nezmožnosti materijalističnega socija-lizma postaja kapitalizem vsak dan jačji in drznejši in vedno hujše tlači svetovni proletarijat. Del tlačenih in izkoriščanih predstavljamo tudi mi izkoriščani in tlačeni v Jugoslaviji. Da se socijalistični ideal še do danes ni udej-stvil, pa ni kriv socijalizem v svojih idejah, ampak tega so krive njegove v temelju zgrešene metode, ki so v svojem pozitivističnem materijalizmu videle ves problem ozdravljenja človeške družbe le v radikalni ureditvi gospodarskega vprašanja in so pri tem dosledno prezirale duševne činitelje, kakor na primer moralo, narodnost, verstvo, znanost, izobrazbo, vzgojo itd., ki v enaki meri soodločujejo v socijalnem življenju, posebno še pri gospodarski produkciji, kot gospodarski interesi. Duša socijalizma je morala, čustvo socijalne pravičnosti, ki ogreva človeška srca in jih vodi k uresničenju soci-jalističnega ideala. Brez te duše je socijalizem le akademska teorija brez življenske sile. Brez morale, brez socijalne pravičnosti človeške družbe ni mogoče preroditi, ne ozdraviti in ni mogoče povoljno razrešiti niti gospodarsko - lastninskega vprašanja, ki ga priznavamo kot najbolj pereče vprašanje proletarijata vseh narodov. Trdna, pozitivna osnova žive morale v socijalnem življenju je narodnost. Iz tega temeljnega prepričanja izhaja narodni socijalizem in ceni narodnost kot nravno osnovo socijalizma ter jo povdarja kot tako ne pa kot geslo političnega šovinizma. Tajna diplomacija, po katere odpravi kličejo upravičeno vsi demokratski narodi, kuje še vedno po svoji volji tajne načrte, katerih uresničenje bo pomenilo za naš narod nova krvoprelitja. Zato zahtevamo takojšnjo odpravo tajne diplomacije, ker narod kot najvišja Oblast v državi ima pravico kontrolirati zunanjo politiko svojih organov pri Vseh njihovih korakih. Edino pod kontrolo naroda pa se Bodo ustvarili med nami in sosednimi narodi tisti odnošaji, ki jih potrebujemo za ugoden razvoj lastne državnosti, kakor tudi za gospodarsko konsolidacijo Evrope sploh. Zahtevamo, da Stvori naša vlada najožje vezi z vsemi slovanskimi državami ter tako ures- niči misel slovanske državne zveze. Zato naj pospeši pomirjenje med Srbi in Bolgari in ne otežava zbližanja med njimi. Naprarn Rusiji naj bo njeno zadržanje prijateljsko; zahtevamo najodločneje, da z vso strogostjo nastopi proti vsakomur, ki bi na našem državnem ozemlju poskušal organizirati kako vojno intervencijo proti Rusiji. Dasi se z boljševizmom ne strinjamo, vendar zahtevamo, da naša država priskoči gladujočim v Rusiji, tem najbednej-šim med bednimi z vsemi sredstvi na pomoč. Kjer je denar za Wranglovce, tam mora biti za gladujoče brate v Rusiji tudi denarja. Od upravičenih naših narodnih zahtev v Primorju in na Koroškem nikdar ne odstopimo. S tem oa je že tudi podan naš odnošaj naprarn Italiji in Avstriji, dokler ne popravite ti dve državi krivic, ki sta jih prizadejali našemu narodu. Najodločncjše obsojamo dosedanjo vladno politiko, katera temelji na nasilju in neupoštevanju dejanskih razmer v katerih živi naš narod. Ta politika je dovedla tako daleč, da stojimo na robu gospodarskega propada in pred popolnim polomom naše uprave. Ta politika je tudi kriva, da povzema po Štirih letih našega narodnega uedinjcnja spor med poedinimi deli našega naroda vedno ostrejše oblike. Istotako pa obsojamo ono opozicijo proti tej vladni politiki, ki je osnovana na plemenski mržnji, na bojkotu državnem, na abstinenci in tuji intervenciji. Globoko prepričani, da je iskati poglavitni vzrok našega obupnega stanja predvsem v različni preteklosti posameznih plemen uedinjenega jugoslovanskega ljudstva, zahtevamo, v interesu sloge in državnega edinstva, da se izvede takojšnja revizija ustave v vseh točkah, ki ovirajo svobodni in gospodarski, kulturni in socijalni razmah vseh plemen jugoslovanskega ljudstva. Revizija ustave se mora izvršiti v smislu popolne enakopravnosti vseh treh plemen. Ne sme se pa izvesti po principu majorizacije, temveč po principu sporazuma med vsemi jugoslovanskimi plemeni. Vse tri kulturne enote, ki jih brezdvomno predstavljajo Srbi, Hrvati in Slovenci, morajo dobiti pri glasova nju o principih nove ustave enako število glasov brez ozira na to, da so eni številnejši kakor drugi. Nova ustava mora odgovarjati dejanskim gospodarskim, kulturnim, socijalnim in jezikovnim potrebam vseh delov naše države ter ne sme biti prikrojena le v korist danes vladajočim kapitalističnim strankam. Vsled stoletnega popolnoma ločenega kulturnega, gospodarskega in deloma tudi jezikovnega življenja pa bo revizija odgovarjala navedenim potrebam le, ako bo zagotovila vsem gospodarskim, kulturnim in jezikovnim enotam v državi najobširnejšo avtonomijo. Taka avtonomija nikakor ne bi pome-njala negacije integralnega jugoslovanstva in na tem principu zgrajene države, temveč bi nasprotno pomenila njeno največjo afirmacijo. Le obširna avtonomija more danes zadovoljiti ljudstvo, ki edino more tvoriti zdrave podlago našemu državnemu razvoju. V revidirani ustavi more bdi zagotovljena nedeljiva Slovenija. Zanjo so se borili naši najboljši ljudje in nedeljivo Slovenijo zahtevajo kulturni, gospo- darski in predvsem narodnopolitični interesi našega naroda. Slovenstvo predstavlja v jugoslovanstvu kulturno enoto, katero se pod nobenim pogojem ne sme razbiti in ji s tem otežiti ali celo preprečiti razvoj v bodočnosti. Poleg tega pa more biti le nedeljena Slovenija ona atrakcijska, privlačna sila za zasužnjene naše brate na Primorskem in na Koroškem, katera jih bo privedla do uedinjenja z domovino. Izjemni zakon o zaščiti države se mora v svoji celoti ukiniti ter se ima vsak zločinec soditi po rednih zakonih. Smo najodločnejši nasprotniki vseh Izrastkov militarizma, ki ovira vse človeško dostojanstvo. V zadnjem času so zopet nekateri brezvestni militaristi zagrešili najhujše grehe proti človeškemu življenju, vsled katerih je obolelo ali poginilo na stotino sinov našega naroda. Zahtevamo tudi najodločneje popolno enakopravnost vseh treh plemen našega naroda pri armadi in protestiramo proti batinjanju in podobnim srednjeveškim načinom kaznovanja. S takimi dejanji se napet položaj med ljudstvom in vojašnicami, ki bi morale biti šole in ne mučilnice, še bolj po-ostruje. Brez vsakega odlašanja zahtevamo socijalizacijo obče koristnih industrijskih podjetij, rudnikov, veleposestev in sploh eksploatacije prirodnih bogastev naše zemlje. Seveda se mora socijalizacija izvesti pravično in odklanjamo vsake eksperimente, ki bi ovirali gospodarski razvoj in zmanjšali produkcijo. Vsa socijalna zakonodaja mora dati delavskemu sloju možnost, da se razvije do onega viška, ko bo lahko prevzelo vodstvo in solastništvo veleindustrije. Od svoje načelne zahteve po osemurnem delavniku ne odstopimo nikdar. Osemurno delo je socjjalno pravično in zmanjšani delovni Čas ni na škedo produkciji. Vendar je pri osemurnem delavniku upoštevati krajevne in časovne razmere, s posebnim ozirom na malo obrt na deželi. Zahtevamo takojšnjo izvedbo agrarne reforme ki mora odgovarjati socijalni pravičnosti, ki pa se ne sme izvajati tako, da bi se s tem zmanjšala poljedelska produkcija. Zemlja naj pripada tistemu, ki jo obdeluje. V to svrho znižanje draginje odločno zahtevamo, da se prepoved uvoza luksuznega blaga ne prekliče ter da se tudi nadalje izvaja od strani države najstrožja kontrola nad poslovanjem bank. Nikakor se prepoved uvoza luksuznega blaga ne sme nadomestiti z visoko carino na to blago. Carina naj v splošnem le zavaruje domačo produkcijo pred tujo konkurenco, v kolikor je to za naš gospodarski razvoj potrebno, ne sme pa služiti samo kot vir državnih dohodkov. Zahtevamo, da pridejo na vodilna mesta v državi strokovnjaki, ki po svoji predizobrazbi odgovarjajo zahtevam, ki jim jih nalaga njihovo mesto, ne pa politični eksponenti. Avtonomne pokrajine, v katerih bodo izpolnjene te najhujše potrebe vseh, ki danes trpe pod nevzdržnim stanjem sedanjih razmer, bodo najmočnejši stebri naše države. Pred nekaj dnevi je priobčil »Slov. Narod« uvodnik kot mnenje — če se ne motimo — ministra Trifkoviča, da smo dosegli Slovenci z uedinjenjem sploh vse, kar si je želelo naše srce, da je s tem dejstvom zadoščeno vsem našim narodnim aspiracijam in če smemo verjeti besedam dr. Kukovca, smo prejeli Slovenci od beograjske vlade veliko preveč in bi bil po tem takem Pri-bičevič popolnoma upravičen, da poskuša na primer ukiniti ljubljansko univerzo. Največja nesreča za notranje politične razmere v naši državi je, da že od prevrata sem deluje med cmi fraza, s katero je posebno radodarno ta-kozvano demokratsko časopisje, ki živi oziroma životari ob vladnem denarju. Pri nas je treba prečitati samo nekatere številke velesrbskega glasila v slovenskem jeziku »Jutra«, da človek do dna spozna to frazersko ideologijo. Od leta 1918. se niso niti za pol milimetra premaknili od refrena: državotvorni elementi, separatizem, nasprotniki državnega edinstva in podobni »šlagerji«. Ko človek opazuje te razmere, se nehote spomni na nekdanjo Avstrijo, kjer so se tudi vsenemci, kakor Wolf Jn Schonherr, proglašali za temelje države, Slovani pa smo bili — manjvredni državljani. Pri nas pa je položaj tak: o komur je beograjska porodica prepričana, da je pripravljen zanikati slovenski narod, negirati njegovo eksistenco, seveda ne javno, ker to bi bilo le prenevarno, ta je lahko gotov uspeha, ker s tistem trenutkom postane drža-votvorec. Taki Jugoslovani odločajo danes v Beogradu o Slovencih in njihovi usodi in taki Slovenci so odločali o naši naciji tudi pri dunajski vladi. V nobenem slučaju ni bila merodajna ideja, narodnost, narod, ljudstvo ali kakor že hočete, ampak groš, korito, častihlepje in vladoželjnost. To je neoporečna, a bridka resnica, to je facit izdajalske politike takozvanih narodnih reprezentantov od Valjhunovih časov, preko Habsburžanov, pa prav do da-i našnjega dne pod vlado Karadžordže-j vičev. Toda izdajic že davno ni več, narod pa je še vedno tu. Po tej konštataciji je treba pogledati realnosti naravnost v oči: Uedinili smo se leta 1918. trije bratje, Srbi, Hrvati in Slovenci. Ce so vse te tri realnosti le ena realnost, potem se ne smemo imenovati bratje, ampak je treba samo ugotoviti, če smo vsi Slovenci, ali vsi Srbi ali pa vsi Hrvatje in je treba harlamentu samo proglasiti, da smo vsi na primer Hrvatje in vprašanje našega dejanskega uedinjenja je rešeno. Ako pa bi v tem slučaju izjavili recimo Srbi, da niso Hrvati, je treba smatrati, da smo v resnici trije bratje: Srbi, Hrvati in Slovenci. S tem pa je tudi izven vsake diskusije resnica, da se morajo trije bratje tudi bratovsko pogovoriti med seboj in je v tem slučaju dana edino pravna podlaga za vse naše ustavno vprašanje. Ugotoviti je treba, da je ureditev razmerja med sorodniki in še celo med brati tu- di v zasebnem gospodarstvu , da veliko delikatnejša nego med tujcu se mnogokrat niti oče in sin ne sporazumeti. To bi moralo bi za naše državnike, da ne bi s vraštva tam, kjer lahko dovede tsstrofc« Da pridemo k vprašanju avtonomije in če predpostavimo dejstvo, da v državi trije bratje, bi bilo še ag , viti, če so ti bratje tudi enakovredni. Tu je treba enkrat za vselej ugotc^.r; da smo plačali Slovenci naše uemnj nje z najvlšjo ceno med brati. K je, da so Srbi dali ogromno krvneg davka, a so dosegli tudi vse, zdru vseh Srbov in petkratno P°večanf. svoje predvojne države, v kateri jo absolutno premoč. Slovenci smo gubili tretjino, relativno tedaj na)laS^ svojega najmanjšega naroda in z i no krvjo bomo plačevali desetletja desetletja umiranje svojih najboljših nov pod tujim robstvom. To fe pravni položaj v uedinjeni domovini. Sedaj pa pride član beograjske P®* rodice in za njim slovenski detnokra’ ter izjavlja v »Narodu«, da imamo venci vse in še — preveč. In kaj Im, mo? Predsednika višjega dežeineg« sodišča, pokrajinsko vlado, slovensko« srbske napise (ne slovenskih!), univerzo, slovensko gledališče in še neka! P®' dobnega. To je pristna caropapistjen« idologija slovenskega psevdo-demokra ta. Poljaki so bili pred vojno pod Hj* sko vlado, ki je tudi v teh pokrajin^ nastavljala poljske uradnike - kimavce, podobno je bilo tudi v Ukrajini. Ai ni pošiljala mar avstrijska vlada. Bosno Srbov in Hrvatov, Sarkotice, Boroeviče in podobne »narodne« sinove. Tako je delala tudi turška vlada P° svojih vijaletih. Ali niso imeli tudi Angleži med Irci svojih kupljenih Ircev m med Indijci in Egipčani? Katera nasn-na vlada na svetu je še sploh drugače vladala po pokrajinah, kjer ni imela Čiste vesti? Ali je birokratizem avtonomija, samovlada naroda v svojih lastnih zadevah? Par birokratov naj m bila narodna avtonomija! Naši demokrati so tako oddaljeni od pojmovanj? ljudske samovlade, sodelovanja naroda pri državnih poslih, kakor prenasičefl bankir od ljudske revščine in potrebe. Za srečo in blagor naše države obstaja samo ena resnica: Trije bratje, smo se združili, ki imamo mnogo, mnogo skupnih potreb in nalog, a nič manj svojih posebnih, različnih. Naš državni problem je tako enostaven, kakor V malokateri državi in ravno zato ga sedanji Izkoriščevalci ne bodo razrešili, ker bi si v srečni domovini izkopan svoj grob. In tega oni ravno nočejo m ne bodo nikoli hoteli, dokler jih sila razmer ne požene tja, kamor spadajo. Kakor vsem absolutistom in nasilnežem, bo tudi njim pisala usoda svoj —* mene, tekel. Pripore čamo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljublj'anl, Marijin trž 8. Hranilne vloge na knjižice in aa tekoči račun obrestuje po 4 in P01 odstotka; hranilne vloge z odpovednim rokom pa po dogovoru. saB®8 Hll Umetni! razstava n Mele-vi pivi Tretjič že vidimo razstavo tako-svane slovenske moderne — bratov Kraljev; to je obenem Že drugi samostojni nastop. Pri vsem tem pa vrsta priznanih strokovnjakov ni izrekla določenega mnenja. Vsakdo rad verjame, da je z ozirom na bodočnost težko soditi in naši kritiki se v bojazni pred njo Vprašujejo, kaka bo. Eden izmed mlajših sem in govoriti hočem o bratih Kraljih popolnoma brez predsodka. Ker sem mnenja, da je njihova umetnost namenjena ravno najmlajšim, so pač ti najbolj poklicani označiti svoje stališče naprarn njej. Kako sprejemajo najmlajši to umetnost? Brata Kralja imata konstruirano naziranje. Drugače namreč ne bi mogel na pr. starejši ob enem in istem času — kakor sem slišal — dovršiti dveh tako nasprotnih slik kot sta »Poljsko delo« In »Ljubimkanje«. Človek bi rekel, da je delalo vse slike najmanj pet ljudi, tako so si dijamentralno nasprotne. Poleg amoretov in metuljčkov nenadoma »Mrtveci«, »Zemlja«, »Golgata«, »Kristus«. Ali ie prvo igračkanle in drugo resnično, ali pa prvo resnično in drugo izmišljeno in skombinirano? Ali je vse to doživljeno ali preživljeno? Vprašujem se brez uspeha in tudi priznane Strokovnjake, kritike in slikarje bi brez Uspeha povpraševal, ker se drže previdno ob strani ter modro molče. Bistveno razliko pri bratih Kraljih vidimo Je v njunih — podpisih! Oglejmo si par slik! Fran Kralj Je ostal pri svojih impresijonističnih slikan izrazitejši v barvah, kar n. pr. dokazujejo »Poljsko delo«, »Drvarja«, »Počitek«, »Kosec«. V vseh teh slikah vidi-m tipične Kttiiev« Mio Ju poze, Jp pač morda nekoliko spominjamo na Hol-derja, toda barve so k tem izrazitim linijam preveč realistične, rekel bi celo strupene. Dijamentralno nasprotje pa so k temu druge slike. »Kajn« je n. pr. nerazumljiv brez komentarja in mislim, da bi tudi s komentarjem prišel do zaključka, da je to kombinacija izbranih misli, bolje rečeno uganka, s katero naj razpolagajo gledalci . . . Istotako so mi uganka slika »Prepovedan sad«, »Zemlja«, »Mrtveci«, »Ljubimkanje«. Prepovedan sad kaže popolnoma krščansko pojmovanje prepovedanega sadu, pri katerem pa ne odgovarjajo niti barve, niti linije kaki duševnosti. Sploh svojih občutkov in notranjih doživljajev ne izražata toliko v barvah, temveč jih skušata razporediti popolnoma geometrično Mlajšega »Zemlja«: bujne življenske postave plovejo iz zemlje navzgor, a se vračajo mrtve (»prah in pepel boš.) To je ena razlaga izmed mnogih, ki si jih človek lahko sestavi: vsakomur je namreč na prosto dano, da porabi vso svojo energijo in ubije s sliko svoje misli. V uganko »Mrtvecev« se sploh ne upam spuščati. V Tone Kraljevem »Sejalcu« ,ki je po mojem mnenju soroden z Francovimi »Kosci« na prejšnji razstavi, je velik izraz in ogromna energija, a čutiti tega ni, kar se pa vidi, je ravno tako lahko dobra tehnika, ročna nadarjenost in preštudirana linija. Pri vsem tem se vidi izmenjavo izra-ženja med obema. Vse skupaj bi bilo pač bolj umljivo, če bi brata Kralja pregledala vse moderne revije od 1. 1910. do danes; toda, da temu ni tako, se čudim. V kiparstvu bi gotovo dosegla več kot v slikarstvu, a tudi tu se vidi, da prehaja način izražanja od starejšega na mlajšega in obratno zopet nazaj. Med kipi bi bilo omeniti kot kontrast Dr. C-jevo mater, ki je krut realizem nasproti »Tužni prošnji«, ki je neokusno izražena kombinacija yseh modemih struj. Sploh se pri bratih Kraljih lahko vsakdo zmoti in prisodi mlajšemu kar je starejšega in obratno. Trdim lahko, da sta oba skupaj ena celota, kar se v zadnjem času v Sloveniji pogosto opazuje. Nastopajo namreč razne slikarske in literarne tvrdke (brata Kralja, brata Vidmarja, Podbevšek et comp. itd.). Lesorezi dokazujejo izredne talente, kar se tiče ročne tehnike. Posebnost mlajšega je cerkvena umetnost, kjer se čuti mnogo sigurne j-šega. Zdi se mi pa, da je najbolje, da vsi ti katoliški umetniki kar najmanj brskajo po svetopisemskih motivih, ker jih dosledno profanizirajo. To so neznatni, pasivni ljudje, od Antona Vodnika (katerega pesniške zbirke naslovna stran je tudi razstavljena) tja gor do bratov Kraljev. Pri Kraljih kaže res vsaka gesta, vsaka roka navzgor, vse oči so obrnjene navzgor (saj višek vsega so ženska prsa in izbuljene oči!) ponekod celo noge, — a da bi dospela v resnici v tako višino, ni nikjer čutiti. Vse to kar sili navzgor na teh slikah, se mi zdi, da lovi neko neznano kozmično mistiko; a pluti po takem vodovju je sila nevarno in bolje je, če se človek o pravem času varno zasidra. P. (Prinašamo poročilo, dasi se ž njim ne strinjamo. O priliki objavimo naše stališče napram bratom Kraljem. Op. uredništva.) Združimo se in delajmo .(Slovenskim pevcem in pevskim zborom.) Sokolska organizacija skrbi za telesno vzgojo naroda. Po starem načelu: v zdravem telesu je zdrav duh je postavila svoje postojanke po vsej naši prostrani domovini. Telovadnice se od dne do dne polnijo, sokolski domovi rastejo iz tal, ves narod je prešinjen sokolska misli. Prt vsi ti hvalevredni de- lavnosti pa smo malodane pozabili, da je narodu poleg telesne vzgoje neob-hodno potrebna tudi srčna kultura. Do solz ne gane disciplina sokolskih vrst, a še bolj globoko bi mi v dušo segel nastop enotne pevske armade, ki bi zapela katerokoli našo pesem. Pesem nas spremlja od zibeli do groba. Pri zibeli poje mati otroku uspavanko, ko doraste poje fant svojemu dekletu pesem o ljubezni. V veseli družbi pojemo in kadar smO žalostni, nas pesem tolaži. In še kadar dragega spremimo na zadnjem potu, mu v slovo zadoni pesem. Kot so Čehi narod glasbenikov, tako smo Slovenci pevski narod. Pa vendar kako majhno je število pevcev, ki goje petje v društvih, proti številu onih pevcev, ki jim je vsa ljubezen do pesmi v oštariji, kadar jim božja kapljica že sega v glavo. Dolžnost vsakega slovenskega pevca je, da svojega glasu ne zanemarja, marveč ga izobražuje, šola in vstopi v katerokoli pevsko društvo, ter tako pomaga, da se bo naša pevska umetnost dvignila na višjo stopnjo kot je danes. Telovadci hite neumorno v sokolske telovadnice, v pevska društva bi morali stopati pevci! — Nobenih pomislekov, nobene mlačnosti! Ker mi je narava dala dar glasu in posluha, moram! V pevskih društvih potrebujemo agilnih mož, potrebujemo voditeljev, ki bi se resno zavzeli za njih procvit in napredek, ker naloga pevskih društev ni taka kot nekdaj. Ne gojimo petja zaradi zabave, marveč posvetimo se petju z resnostjo in mislimo na njegovo umetniško vzgojo naroda. Pevskih društev, ki bi se res gavedale svoje velike kulturne naloge, med Slovenci ne najdemo mnogo. Dovolj vzrokov je to. Ponekod (zlasti v malih krajih) razdrapane politične razmere, drugod malomarnost inteligence, ki raje v gostilni rešuje razne probleme, namesto da bi La med ljudstvo in ga izobraževala, ponekod Domanikuie ideal« nih pevovodij, drugod zopet komodi' teta brez primere. Naš poziv velja po* sebno deželi: V vsakem kraju, kjer j® dovolj fantov in deklet, ki imajo poslu11 in veselje do petja, ustanavljajte pevske zbore! Učiteljstvo ima pri tem hvaleŽ®0 in narodu koristno izobraževalno delo« V krajih, kjer so pa društva že usta* novljena in so svojčas delovala, pa da* nes spe, jih je treba zdramiti. Kjer ® pevovodij, tja naj bi pošiljal višji Sol* ski svet učitelje, ki so poučevanja Pel!, zmožni in ki jim je narodno delo P srcu. Za tak naraščaj mora skrbeti uc -teljišče in če bo skrbelo, pojde bre_j dvomno zanimanje za pevsko stvar P deželi drugo pot kot danes, ker bo učitelji temeljito podkovani za 2laSb® pouk prišli med ljudstvo in se rac^. svetili prosvetnemu delu. — V LJP ljani so ustanovili »Zvezo slovensa pevskih zborov, katere namen in ciU pevsiuil ZUUIUV, Rdictc uatuvi* — je združiti vse slovenske pevske zb . e v svrho izpopolnitve pevske bpbru* in jih podpirati v njih delovanju. K idealna namera! Uresniči« jo^ bo v mogoče le, če jo bodo podpirali vsi , rodajni faktorji. Vlada je v prvi v poklicana v to, da »Zvezo« P° . gmotno. Brez denarja so vsa priz’■ vanja ustanoviteljev pevske or5. za« cije pljusk v vodo. Ce pa hoče *L. se s svojimi namerami doseči vspen* morajo predvsem posamezna oru zavedati svojih dolžnosti. Vsak° isiu mora delati v idealno vzvišenem v za svoj napredek in s tem za nap ^ izobrazbe velike pevske d*. ne,Ai» se pevcev in pevk naše domovine. ._ ne veselite v dobi materijalizma m ^ stolovstva trenutka, ko nast.oplDOyeli-r žena pevska armada in z?p0-fLtrl0sti5il čevalno himno naši pevski u Zato pevci in pevke, pey*ka $e in štva in pevski zbori! Združim^ f> delajmo! prof. le j i oi liii is S tem, da je dosegel slovenski na-Politično osvobojenje, se je zbudil ▼ njem čut in potreba, osvoboditi se tujin vplivov tudi na kulturnem polju. Narodna umetnost, v kateri se zrcali wegova duša, njegov čut za lepoto, ki »8 takorekoč barometer njegoveua kulturnega nivoja, doživlja svoj preporod. a ozivljenje narodno dekorativne “netnosti, ki je le en del splošne narodne umetnosti, pa je potrebno bližje ® Sloblje spoznanje njene preteklosti, Wnih motivov in elementov. Ti daniti in motivi pa služijo kot podlaga ** ves nadaljni razvoj narodne umetni. ki pa morajo biti pravilno pojmovani in umestno uporabljeni ter slu-10'V prvi vrsti za dvignenje umetniške rednosti izdelkov domače obrti in industrije. V tein oziru zaslužijo vse prejšnje, prvi vrsti pa zadnja zbirka g. prof. Ca vso pohvalo in priznanje. Narodna flietnost, posebno njena ornamentika ^e^2rnern° bogata. Ker pa je nastala stv- vplivi in si je navzela ”a‘i» ki niso povsem naše, je treba JUPrvo zbrati ves ta narodni zaklad, uYediti in iz njega izločiti vse, kar Kadar bode ves ta ogromni .aterijal zbran, urejen in razvrščen v Itd vse^l|i°^c barve, črte, oblike • tipične za posamezne okraje, potem jft e ^de mogoče jih pravilno izrabiti . ”a ia način poživeti narodno umet-2al i *° Je s” pro*' ^ dobro začel. tne\ n* vsakem motivu in orna-I j °značcn kraj in doba iz katere tije*'3’ *er 113 *a na^'H Studira- jJJ1 Urejanje mnogo olajšano. Xlbar C mnenic ie> da bi sc moralo far/1 Plav^no delovanje v smeri izbi-ho-7 Motivov na etnografski in umet-čilo SOc^ov*nsl{i podlagi, da bi omogo-,Ses/aviti gotov pregled oblik njihov «ovinski razvoj, ter ugotoviti vpliv rodUene *n Posvetne umetnosti na na-k»° umetnost, ki ni ničesar drugega, p: refleks primitivnega ljudskega poganja splošne umetnosti. Sk h fk‘a g- prof. Siča je zelo fino in sn o izdelana, ter poda natančno po-etke originalov v črtah, oblikah in aJ^ah. Založništvo objavlja, da je v "sku še ena »zbirka narodnih okraskov '°hištva, preslicah in vretenih«, izdela-istotako od g. prof. Siča, kar mora-J110 z največjim veseljem pozdraviti. S je namreč storjen zopet cn korak ^rej k izpolnitvi in spoznanju zakla-^ narodnih dekorativnih elementov. . Poleg omenjene znanstvene vred-Pa imajo zbirke g. prof. Siča tudi aktičen pomen, ter nudijo našim že-^ in hčeram veliko izbiro motivov in jS^ov za vezenine, ki naj krase na-- Zornove. Sicer se ti narodni orna-ne uporabljajo še povsem pra-* ,r,°. Kajti ožlvljenje narodne umet-°sti ne obstoja v kopiranju, ampak v jjjodernim zahtevam današnjega časa izgovarjajočih oblikah in kompozicl »rt, *e. > ki so prilagodene materijalu in na-»u predmeta, t. Ob tej priliki omenimo, da je g. prof. član društva »Probude«, katerega ffogram je študirati narodno umetnost, -jNfati njene motive, jih študirati ter v . Oderniziraui obliki napraviti prikladne Uporabne za umetno obrt in indu-r*io, kar je velikega pomena za tujski fero lavi ir°et. Eden izmed najmarljivejših cle-'cev tega društva pa je g. prof. Sič. Železničarjem S V> .^avsalno sumničenje in podlo obreko-voditeljev ZJ2 osobito predsednika ~ v> Korošca od strani F. Beltrama in nje-^ v® »Prometne Zveze« se mora že gabiti »akemu poštenemu človeku. Pregovor |Lav*: »Ako se stopi psu na rep zacvili«, hh 11°tako cvili sedaj F. Beltram, ki mu ne več dana prilika, da bi pod zaščito ZJ2, to!hI'°ma koalicije blatil in razvija! svojo ^azano agitacijo o nezmotljivi PZ. kMed železničarstvom se hvali ta, no-re^* neznačajnež celo, da je iz svo-LKa žepa med časom delovanja koalicije BPfavil 30.000 I( (priče na razpolago). Kie dobi F. Beltram tako velike svote? si jih je kot vpokojen sprevodnik drž •eznice prihranil? Ko je prišel dne 24 ^“fca 1922 po svojem znanem shodu v ®stnem domu samo še sam od ostalih ko-]j '/Jjranih železničarskih organizacij k seji alicijskega odbora, je pisal od jeze, ko Do1v prePri£al. da so končno njegovega ko u no"urnazanega strankarstva že vsi ^ ahrani do grla siti. Ponovno Je potrdil <],. »nu še »Prometna Zveza« ni ničesar tan kod tedaj denar za njegova, od jj.^cga jutra do pozne noči trajajoča galo-fihy>n*a po ljubljanskem in drugih kolodvora ^esrarnna laž pa je, kar piše F. Bel-ti».Ul||v »Novem Času«, da so namreč tova-v 1 Ilešič in Ponikvar s silo zabranill tov. jjaT0i»Cu, da ni F. Beltrama dejansko na-$a **!» — Res pa Je, da ga je vrgel 22. mar-.? °b 9. uri zvečer neki železničar, ®ia Pri'ik' njegovega agitacijskega galopirale ,t..l)recei trdo iz službenega lokala, ker IJelt Pustil motiti in izzivati v službi. Franc Catiratn* zakaj tudi o tem slučaju ne porode v Wovem Času«? * ov. Braž Korošec kot predsednik kot ivl od sv°i>b skromnih dohodkov ko j“s'užb.enec drž. železnice in trpi jedna-lezn;? .. 'n Pomanjkanje, kot vsi oni že-skrr ar,i’ hočeio pošteno živeti od Sec ™nil* svojih dohodkov. Tovariš Koro Živi« i ve*ikega posestva z več glavami t>a i« j kakor proletarec F. Beltram. Res •e« da ie tovariš Korošec od ustanovitve ZJŽ v Trstu 1909. leta pa do danes žrtvoval vseskozi vse svoje moči in to y svojo Lastno škodo, na korist članstva r ZJ2, radi časar mu 1. 1914 tudi zapor in prgnan-»tvo ni bilo prizanešeno od mačehovske Avstrije, žrtvoval je vse sa ujedinjsnjo železničarjev naše države. Držal se je vseskozi stiojo načel in pravil, ki si jih je začrtala ZJŽ, katere edini cilj je osvoboditi ielezničarstvo Iti strankarstvo — političnih spon !n ga pripraviti k sainazavestul sta-novsk! osvoboditvi. G. F. Beltram kriči o nekam skrpucalu službene pragmatike, katerega še sam najbrž* ne pozna, za katerega s« on kot veleposestnik seveda ne zanima. Mi pa pravimo: č* bi bilo to skrpucalo že pod ministrovanjem dr. Korošca uveljavljeno, bi bilo ogromno število železničarjev na boljšem kot »o sedaj. Franc Beltram bi pa tako lahko dokazal, kakšno je pozitivno delo onih, za katerih obljube ima on v*diio polna usta hvale. ZJ2, njena bratska Udruženja in ostale, es strokovne železničarske organizacije bodo brez takih političnih šarlantov znale uveljaviti, s svojo neizprosno dobro voljo, službeno pragmatike. ZJ2 je vsikdar in bo tudi za naprej znala pomesti z vsemi onimi škodljivimi ali pa namenoma se v njeno sredo urinjenimi elementi, ki se ne bi ravnali strogo po njenih načelih in naj bo to kdorkoli hoče, ne izvzemši niti samega Blaža Korošca, kot predsednika- ZJ2 je resna nepolitična železničarska strokovna organizacija in hoče tudi kot taka ostati. Beltram je ne bo ubil, če tudi zapravi še nekaj 30.000 kron in več takih posestev, kakor ga ima sedaj. Svoj namen je s koalicijo, po lastnih izjavah, že dosegel; ne bo pa dosesel uničenja Zveze jugoslovanskih železničarjev. Tudi »Novi čase in »Naša Moč«, ki romata sedaj redno na postaje, ne bosta na tem nič iz-premenila. Kdo neki to plačuje? Menda ja ne zopet proletarec Beltram iz nesebične ljubezni do celokupnega ž-^-ničarstva. Da pa ZJ2 pravilno dc r je pod pravim vodstvom, potrjuje- de\ o, da se njene vrste množe vzlic ogabnemu blatenju nasprotnikov vsakega resnega dela. Hujskače in intrigante pa vsakomur radi prepuščamo! Za resno in smotreno delo je treba le resnih ljudi. Opozarjamo še na dejstvo, da je podpisana Z JZ poslala vedno svoje izjave vsem na|im dnevnikom, tudi »Novemu času« in »Slovencu«. Čudimo se, da nekateri listi te izjave kratkomalo ignorirajo. Osrednji cdbor ZJŽ. da mora vladati v verstvu popolna svoboda in da vlada niti nima pravice zabranjevati svečenikom hr-vatske narodne cerkve propagande za svojo cerkev. Sicer pa bi v tem slučaju morala analogno postopati tudiiproti svečenikom katoliške cerkve. X Nasa vlada prosila Francijo hi AngJijo sa sodelovanje za končno rešitev jadranskega vprašanja. Potrjuje se, da je podvzela jugoslovanska vlada pri pariški in londonski vladi korake, da bi izposlovala sodelovanje Francije in Anglije pri vzpostavi reda na Reki in pri izvedbi ra-pallsk* pogodb*. Dvomljivo, pa je, če bo im«l ta korak zadovoljiv uspeh. X Zagrebški občinski svat. Vče- joklicn« žurnali»tft, Umreč osunrjo po . ... . , njihovem odhodu v našem uredmitvu S« raj SC je vršna seja občinskega sve- trJiie pri novinarskem udruienju orsamzi. ta. Župan ni dal demokratičnim Čla- rani, tor»j poklicni novinarji. Seveda J« Dom nakar „ ti zap-^Ui | a,«. » kako H»t neprestano propada in prehaja X Francoska vlada potrdila sme- I lutfod's«Upočet- rikanske strožk# porensk® vojske, j ka prav nikakesa vpliva, ker ie bd eden Francoska vlada je začetkom tega j Hudi, m sebodo preostali novinarji v ua- tedna pri poslaništvu Zedinjenih držav ameriških izročila odgovor na amerikansko noto glede odplačila zasedbenih stroškov porensk« lj*di« pa sebodo preostali novinarji v aa-ieia »redniitvm pri merodajnem fonem« ie znali poiskati zadoščenje, fcevtd« pri , Jutra« rse to dobro red* toda v svoji alobi _»o tako « «ia bodo našem* list* skodova« Cas®pl§Rl gla§®v Po asnilo. Odbor »Podpornega društva slepih« v Ljubljani, je na seji 20. marca 1922 sklenil odgovoriti upravi »Slovenskega Naroda«, ki je v svojem listu 19. marca 1922 osebno napadla našega predsednika g. F. Juraska sledeče: Pri našemu društvu je skoraj polovica rednih članov vojnih slepih. Ker je p. n. javnost tem nesrečnežem najbolj naklonjena, smo pooblastila našega predsednika, da bi napravil na upravništvo časopisov, naj bi ista opozorila vse prijatelje slepih na obstoj našega društva. Temu se je kot prvo odzvalo upravništvo »Slovenskega Naroda«, in je tekom leta 1921 pošiljalo darove »za slepe vojake« našemu društvu, ki jih je razdelilo enakomerno med vse kot novoletno podporo. Upravitelj zavoda za slepe g. Ves. Simončič se ni strinjal s tem in je vplival na svojega brata g. Simončiča pri »Narodovi« upravi, da je z novim letom 1922 ustivil pošiljanje darov našemu društvu. Glasom sklepa odborove seje je naš predsednik vprašal g. Simončiča, zakaj je ustavil pošiljanje darov našemu društvu, na kar mu je ta odgovoril: »Jaz sem žef čez darove!« Začetkom februarja t. 1. je upravništvo začelo deliti darove za slepe natančno na polovico t. j. »Drž. zavodu za slepe« in zasebnemu »Podpornemu društvu slepih«. Ne zavidamo zavofla darov, omenjamo pa, da zavod vzdržuje država in da je tam samo pet vojnih slepih, ki niti na prehrani niso v zavodu. Naše društvo smo si ustanovili mi odrasli slepi in ga tudi sami vo' dimo, ker najbolj poznamo potrebe svojih sotrpinov in smo navezani le na prispevke plemenitih src, ker nas država ne podpira, Ker smatramo tako delitev za somovoljno, smo ugovarjali, nakar je npravništvo »Slovenskega Naroda« javno izjavilo, da ne bo več oddajalo darov »Podpornemu društvu slepih« in tudi v svojih izkazov ne objavlja veš »za slepe vojake«. Pa naše društvo doseže svoj namen in darovani znesek svoj cilj, prosimo vljudno vse prijatelje, da se nas često Spominjajo in vse milodare, ki so namenjeni »Podpornemu društvu slepih« v Ljubljani, Wolfova ulica 12, ali slepim vojakom, po. šiljajo v Ljubljansko kreditno banko v Ljubljani, kjer ima naše društvo svoj tekoči račun ali naravnost na društv. račun. Glede 50.000 IČ, katere so poslale Ju-goslovenske žene in dekleta iz Amerike za v vojni oslepele vojake v domovini, ugotavljamo dejstvo, da je upravništvo »Slovenskega Naroda« povabilo v svojo pisarno našega predsednika G. F. Juraska in ga poslalo z ameriškim in svojim pismom k takratnemu poverjeništvu za socijalno skrbstvo, katere naj določi, kam naj se denar izroči. Podpisani predsednik je s predsednikom izročil pismi poverjeniku za socijalno skrbstvo, kateri je obljubil del te vsote našemu društvu, kar pa še^ do danes nismo prejeli. Trditev upravništva »Slovenskega Naroda«, da je naš predsednik hotel ta denar dvigniti, je čisto navadna laž in se nam zdi tako netaktno. Ker pa je naš predsednik G. F. Ju-rasek vseskozi požrtvovalen in zastopa ob vsaki priliki koristi našega društva in slepih sploh, se mu tem potom odbor najiskrenejše zahvaljuje in ga prosi, naj tudi v bodoče z isto vnemo deluje za slepe, ki pri njih uživa splošno zaupanje. — Za odbor: Anton Skuti, tč. podpredsednik. Politične vesti. X Zagrebški nadškof in neodvisna hrvaiska duhovščina. Zagrebški nadškof dr. Bauer je poslal vladi ostro vlogo, v kateri zahteva, _ da zabrani država propagando, ki jo vrši neodvisna hrvatska duhovščina, ki se je pred kratkim organizirala v Zagrebu. Pokret te svobodomiselne duhovščine, ki se ravna po svojih češkoslovaških tovariših, je vedno večji. Stremi po emancipaciji od Rima. Ta duhovščina izjavlja, da hoče zakon, da bi se s tem dvignila no-rala med duhovništvom. — Mislimo, za RscionalSzacijo in demokratizacija čaše vojske. »Siobodna Tribuna« piše pod za-glavkom Nacionalizacija in demokratizacija vojske o novem zakonu o ustroj-stvu vojske, ki ga pripravlja vojni minister gen. Vasič. Ko je v parlamentu pala beseda o demokratizaciji vojske, tedaj je gen. Vasič imenoval demokratizirano vojsko kot opasno za državo in narod ter spomnil na anarhijo in zločinstva, ki so se dogodila pod zaščito omenjenega gesla v bivši carski vojski med svetovno vojno. S tem pa je vojni minister očitno zamenjal demokratizacijo s sovjetizacijo vojske, kar je zopet nekaj povsem drugega. Ravno svetovna vojna je dokazala, da pripravnost in sila armade ne zavisi samo od stroge avtoritete in hijerarhije, temveč predvsem od zanosa, od navdušenja za končne nacijonalne ideale, torej od gotovih moralnih činiteljev. Izdatna odbrana dežele ne zavisi toliko od strateških in disciplinskih momentov, kakor pa od moralnih in ekonomskih. Te-žino današnjih vojn nosijo ravno mase in zato je potrebno moralno soglasje ljudstva z vojnimi cilji in z državo. Zaradi tega je potrebno gledati tudi na našo vojsko z modernega stališča in pripoznati družbi, iz katere izhaja vojska in ki to vojsko s svojim javnim mnenjem usmerja, soodločilno vlogo. To pa je ravno nacionalizacija in demokratizacija vojske. Kot prispevek k taki sodobni preureditvi naše vojske smemo smatrati akcijo jugoslovanskega sokolstva. Jugoslovanski sokolski savez je predložil vojnemu ministru obširno spomenico, v kateri utemeljuje predloge, da bi jugoslovansko sokolstvo prevzelo moralno in telesno vzgojo mladine tako, da bi redna vojna služba našla v veliki meri rekrute pripravljene in da bi se na tem temelju moglo skrajšati rok vojaškega vežba-nja. Sokolski savez se izreka proti zmanjšanju števila redne vojske. Je pa za skrajšanje redne vojaške službe. Sokolstvo bi prepojilo mladino s svojimi visokimi moralnimi, vzgojnimi in dr-žavnonacijonalnimi idejami. V vojsko bi se zlival dotok svežih duševnih sil in naša državna obramba bi dobila znatno izpopolnitev v smislu modernih zahtev demokratizacije in pa predvsem v smislu pripravljenosti in odporne sile. »Jutro.« Cela Evropa stoče v gospodarski depresiji. Vendar mnogim državam se je usmerila njihova gospodarska politika in gre sistematično za svojim ciljem, naša pa še ni prekoračila zaso notranje ori-jentacije. — Naša trgovina in obrt upravičeno tožita, da obstoječa davčna zakonodaja ne upošteva razvrednostitev našesra denarja. Ne upošteva se eksistenčni minimum, davčne lestvice slonijo na pridobitve-nih razmerah in davki na vojne dobičke odvzemajo ravno malemu pojetniku vsako veselje do dela in uspeha. — Zadnje dni so dospela poročila, da se v finančnem ministrstvu izdeluje velik projekt edinstvene davčne zakonodaje. Od njega povoljne rešitve je v mnogem oziru odvisna etabiliza-cija našega pridobitvenega življenja. vojsk«. Ta nota pomenja potrdilo tudi z lažrni. ki »rje tamo ..... v . • Znamenit gost. ivakor &mo aozna- odgovora, ki »o ga dah finančni m;- m; b dobro informiranih kroiov, prid« t nistri, v katerem panika vlada »r«do s. t. m. Jugoslavijo v. bivii vojni minuter m ustanovitelj na sprejema ameriške zahtev®. rodno-iocijalistične stranke na (_eikem, K. Vaclav Klofač. Peljal se bo naravnost v Zagreb, odkoder pride v Ljubljano. Mogoče obiSč^ medtem tudi Beograd. N povratku obišče Maribor. Tako v Ljubljani kot Maribor* in morda tudi v /.a-crebu iu Beogradu bo govoril na shodili, »Slovenec.« Ali ni v državi človeka, ki j ti jih ob tej priliki priredi narodno »očija-bi napravil konec javni iu sistematični ko- li*tična stranka. Podrobnosti o prihod« rupdji? Ali čakajo morda državni krmarji bomo pravočasno objavili._ _ ... na to da v ljudstvu prekipi nevolja in sa- — Tožbo vsled razžaljenja časti j* mo napravi red? Vladni mogotci si z na- vložil g. Pesek proti odgovornemu ur«d- siljem hočejo podaljšati svoj režim. Ljud- niku »Domovine«, ki je v svoji zadnji^ste- stvo se dobro zaveda, da js korupcija vilki naperila proti zasebnemu obtožite- Klavno zlo ki razjeda našo državo in druž- | iju in našemu listu uprav pondeljkarsla S El napad. — Sluzebno potovanje gospoda pokrajinskega namestnika. Gospod pokrajinski namestnik se odpc.lje v ponddjek S. aprila k pogrebu knezoškofa dr. Mihaela Napotnika v Mariboru. 4- aprila poseu okrajno glavarstvo Črnomelj, S. glavar- bo ter bo pri volitvah z vssrai koruptnimi elementi obračunala, kakor zasluzijo. »Naprej.« Socialističen klub najodločneje nasprotuja določbam o volitvah v skupščino, ki jih vsebujs zakon o samoupravah oblasti in srezov. Kakor znano j« --------------- ^-------------- ----- - . . - ■ bil sprejet v zakonodajnem odboru za vo- stVo Logatec, 6. glavarstvo Litija, 7. Si»- litve D’Hontov sistem z nekaterimi dodatki. varstvo Kočevje in 9. aprila se odpelje Trbovlje. Vsled tega odpade torej pii-»Slovenski Nared.« Lloyd George pra- hodnji teden vsak sprejem pri g. pokrajin* vi o genovski konferenci, da je relativno skem namestniku. lahko izdelati pogoje, ki bi zasigurali mir _ N;j2a via<5a z3 stradajoče v Rusiji, za dobo ene generacije, ali težko je podati y eni prihodnjih sej predloži vlada skup- take pogoje, ki ne bi mogli izzvati nove . najse dovoli za gladujoče v Rusiji vojne. Glavni cilj mirovne konference mora | ^ milijonov dinarjev. biti ta, da se bavi s položajem v Rusiji, j —Osebne vesti s pošte. Za poštarje ker vsaka rešitev, ki se ne bi ozirala na klase so imenovani naslednji poštni rusko vprašanje, je nepopolna. — Dr. Be- pripravniki: Fran Levstek, Ignac Bren- neš je mnenja, da je za Evropo neobhodno prane Ferjančič, Franc Leben, Leo- potrebno, da si postavi napram Rusiji skup- | po[d Sparhahlin Stanko Tratnik pri rac. no politiko. Na konferenci se pokaže mala oddelku poštnega ravnateljstva v Ljub- antanta kot faktor, ki dela iz svoje sile in 1janj> jva Crnjač pri pošt. ravnateljstvu se ne zanaša ls na druge. Skupno z vsemi, v Ljubljani, Albert Prodaji in Maks Rems ki hočejo graditi obnovo Evrope .predvsem pri tei,. oddelku poštnega ravnateljstva v pa zaupanje v lastno moč in trdna volja, Ljubljani, Ivan Stanič pri strokov, rač. da vztrajno delo mora dati uspeh, to bodi uradu v Ljubljani, Miroslav Kochler pri dosledno vodilna misel male antante. vzdrževalnem odseku v Ljubljani, Miro- D sla Urbanec, Mirko Grošelj in Milan L** »Novi čas« poroča v članKU »Nov Pa- nasi y Marjb0ru, Karel Hogler, Josip nama« o monopolu, ki bi ga naj dobil arae- Lambrecht Al. Krauland, Ernest Ferjan.- riško-bančni konzorcij za zgradbo žejeznic -jč in Karel Ballek v Ljubljani, za pošta- iz jugovzhodnih predelov države na Ja- ric0 pogtna 0ficiantka Marija Mesesnel v dran. Družba si hoče zagotoviti neomejeno Vidmu ob Savi. Podeljeno je odpravniškp eksploatacijo naravnih sil in vseh promet- mesto Begunje’ pri Cerknici bivši poštni nih sil in vseh prometnih sredstev v bogati oficijantlci Frančiški Bonač, Slivnica pri Jugoslaviji in to proti državnemu jamstvu | Mariboru bivši poštni aspirantki Leopol- dini Friedl, Sv. Križ pri Kostanjevici poštni pomočnici Emi Benedek in Pesnica poštni pomočnici Rozaliji fieler. — Premeščeni so: poštni oficijal Ferdo Nadrag iz Bos. Broda v Ljubljano, poštar Lu-dovik Bonač iz Begunj pri Cerknici v Ljubljano, poštarica Angela Meze iz Pesnice v Maribor, poštarica Julija Engelman iz Straže v Moste pri Ljubljani, poštni adjunkt R. Božič iz Ljubljane v Subotico, poštni oficijant St. Derganc i* Ptuja v Subotico; poštne oficijantkc Cirila Schiffer iz Kočevja v Ljubljano, Ja-kobina Kolbe iz Ormoža v Kočevje, Ma-rica Rabič iz Sarajeva v Celi e, Ema Tril-ministrski seji v očigled važnim zunanje- ier ;z Kranja v Sk. Loko, Justina Kobal in nnfriniim r'11 mfi"Am 1 • V> - -1 — .. A1.. _ 'DnTtn! c1«'/Kl 7 in pol odstotnega obrestovanja del. glavnice. Ameriško-ruski konzorcij ne štedi s sredstvi, da pridobi za svoj načrt poslance in merodajne činitelje. Govori se, da je samo načelnik nekega ministrskega oddelka prejel jamstveno pismo za štiristotisoč dinarjev. Beosradska »Samouprava«, glavno glasilo radikalne stranke, brani generala Ze-čeviča, povdarjajoč, da je na podlagi pismene obrane bivšega vojnega ministra njegova nedolžnost dokazana in da je iskati glavne krivce pri podrejenih organih. Mobilizacija je bila sklenjena v plenarni političnim in notranjim razlogom, kakor n. pr. vojni dogodki na albanski meji, Habsburški puč na Madžarskem in pravna nesigurnost v gotovih delih države. Ako pa je pri izvedbi mobilizacije obolelo tako veliko število rekrutov, ker so se v nezakurjenih vozovih prevažali v oddaljene pokrajine, ni krivda ministra, ki je izdal mobilizacijsko povelje, temveč podrejenih organov prometnega ministrstva. Na to generalovo stališče se postavlja tudi »Samouprava«, ki ga v polni meri odobrava. Pri tem pa pristavlja kratek državnopravni opis postopka proti ministru na sploh in sicer na temelju srbskega zakona o ministrski odgovornosti. Ministri so odgovorni kralju in skupščini. Tožiti jih sme kralj ali pa skupščina. Ker pa kralj ne more izdati nobenega državnega akta na svojo roko, temveč le s podpisi ministrskem sveta, zato je prav za prav edino skupščina, ki more obtožiti aktivnega ministra. Najprvo se zasliši pismena obrana okrivljenega ministra. Nato odloči skupščina v pozitivnem slučaju, da se postavi strokovna komisija 12 članov, ki zadevo temeljito preišče in p.oroča skupščini v končno obravnavo. Na koncu dostavlja »Samouprava«, da so obto-žitelji storili slabo uslugo državi in vojski, kater« so oškodovali na ugledu. Drieifiis — Finančnim modrijanom pri »Jutru.« V zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta se ja napredlo# obč. svetovalca Kocmurja 2 glasovi večine proti glasovom demokratske manjšine storil skiep, kateri pooblašča r. župana, da uvede nemudoma korake za najetje posojila 100 milijonov dinarjev v dolarjih v Ameriki. Temu sklepu se iOi?a »Jutro« tre ga naziva »brezvesten, lahkomiseln in špekulativen in to ob časti, ko da opozarja klerikalno časopisje na obtibožanjs prebivalstva, ter da je to vsekakor primerno sredstvo, da spravi koalicija liubljansKf meščane še na beraško punco.« Da »Jutru« ni nobeno sredstvo preslabo v polemiki proti nasprotnim strankam, o i-m noben pošten človek ne dvomi več, ali da vlada pri »Jutru« tako ignoi\m;stvo v valutnih vprašanjih, kakor ga ra-:criva gori navedeni napad na omenjeni sklep večine mestnega sveta, vendar do danes nismo mogli verjeti. V vseh dr'tavali s slabo valuto se skuša najemati posojilo v ;:dra"i tuji valuti; to iz razlogi, ker računajo te države s tem, da bo svoječasno. ko^ dospe plačilo posojila, njih valuta zboljšana, ter da bodo z manjšo vsoto domačega denarja vračale v tuji valuti najeto poso-ijlo. Za 100 milijonov dinarjev bi po današnjem kurzu 775 Din. za dolar) biio na-ji v dolarjih posojilo J in eno tretjino milijona dolarjev. Recimo, da se naša valuta v doglednem času zboljša na eno četrtino gornjega kurza, kateri kurz smo imeli v poletju 1920. leta. bi imela občina vračati namesto 100 milijonov dinarjev le 25 milijonov dinarjev. In mi smo prepr-č.-ni, da do takega zboljšanja pride, klub vsem protinaporom naše finančne uprave, ker naše narodno gospodarstvo sloni na t;,ko zdravi podlagi, da bo zmoglo no »vojem naravnem razvju slabo državno jeos>po-daratve. Mi trdno verujemo v to, če se nas tudi zmerja, da smo protidržavni. Čudno je pa, da se »državotvorni« demo-kratje boje, v slučaju, da odklanjajo gori očitano ignorantstvo, da ne bi naša valuta še bolj in sLer celo definitivno padla, tako da bi občina ljubljansl: morala več vračati, kakor je prejela. So li res tako prepričani, da ostanejo večno na vladi, ter da bo ž njihovimi vladami večno trajalo. slabo državno gospodarstvo. — Neresnično poroč;lo. V svoji včerajšnji številki prinaša »Jutro« med domačimi vestmi uoročilo v katerem pravi: »Kakor nam po.o'.ajo je izbruhnil t uredništvu »Jugoslavije« nov konflikt. G. Pesek je odpovedal službo edinim trem poklicnim žurn.iiistoi.i, ki so še ostali v njegovi redakciji. List vodijo sedaj sami neuki ljudje. Pravi v^rok konflikta je, da iz Beograda v Maribor. — Poštni služhi so se odpovedali: poštni praktikant Života Kamperelič v Ljubljani, poštna ofi-cijantka Marija Vrbič v Dol. Lendavi, pisarn. oficijant Vinko Jeršek v Ljubljani. — Začasno je upokojena poštna oficijant-ka E. Dev v Kranju. — Traitio so upokojeni: nadpoštar Andrej Tavčar v Ljubljani, poštarica Avrelija Kranner v Dol. Logatcu in poštna asistentka Terezija Doplihar v Ljubljani. — Izenačenje davkov. Generalna direkcija neposrednih davkov izdeluje načrt za izenačenje davkov za vso kraljevino. Ako parlament zakon odobri, stopi v veljavo z novim letom 1923. — Ali bodo vejald se:’ni boljše oblečeni? Zagrebški listi poročajo, tla se j« vojnemu ministru dovolil kredit 50 milijonov dinarjev za nabavo oblek in drugih potrel^ščin. Kdo pa se bo usmilil orožnikov? — Zadruga mesarjev v Ptu'u nam >e poslala pojasnilo na razne kritike, da ni nikjer v mestu mesarije, ki bi ne imela označenih cen na vidnem mestu. Se manj je resnica, da bi se meso kar tako na vago vrglo. Mesarji so prepričani, da nradm-štvo nima nebes v naši državi, toda gospodje naj se pritožujejo proti glavi, kjer se dragine dela. Mali obrtniki niso krivi draginje, ako pa davki in pristojbine tako divje rasejo. — Zvišanje brzojavnih in telefonskih pristojbin aa inozemstvo. S 1. aprilom t. 1. je kot enakovrednost franku določenih 15, (petnajst) dinarjev. Od tega dne se pri vseh inozemskih brzojavnih in telefonskih pristojbinah plačuje za vsak frank ali del franka 15 kratni znesek v dinarski veljavi. Pristojbina za Avstrijo, Italijo, Madžarsko in Romunijo je 18 cent. 2.70 Din.,za Češkoslovaško, Francijo in Nemčijo 25 cent. 3-75 din. od besede. Pri vseh inozemskih brzojavkah je še vedno računati eno besedo več kakor jih ima v resnici brzojavka. Telefonski pogovori: Maribor—Lcibnitz 1.50 frank — 2250 din.; Maribor-—Graz, Ptuj Graz, 2 franka — 30 Din.; Celje—Graz, Zidnnimost Graz stranke — 4.5 Din.; Ljubljana—Graz, Maribor —Wien. Zidanimost—Wien, Celje—Wien, Ptuj—Wien 5 frankov — 75 Din.; Ljubljana—Wien 6 frankov — 90 dinarjev 29 enoto pogovora. — Izginil je 24. ra. m. J4letni posestnik Fr. Ocepek iz Dragočanj pri Smledniku. Pogrešani je velike postave, močan, čisto obrit in ostrižen. Najbrž je zašel r naraslo Savo. — Stekel pes se je pojavil v Komen- novinarji niso mogli več gledati, kako list .... - - neprestano moralično propada in prehaja ! C*1 m okolici. Ogrizel ie dve osebi in ve2 v revolverski žari. (Menda naj bi bilo ! psov. Posledica bo brezdvomuo poostre- »žargon). Eden izmed odslovljenih je težko bolan, kar postavlja lastnik va posebno grdo luč.« To »Jutrovo« poročilo je tečno le v toliko, da je konzorcij »Jugoslavije »odpustil iz službe z trimesečnim odpovednim rokom dva člana našega uredništva. Vse drugo je od začetka do konca zlagano. V našem uredništvu ni prišlo do prav nikakega konflikta, temveč sta se omenj. dva gospoda odpustila vsled previsokega števila članov uredn. Ra no tako ni res, da sta odpuščena gosr - edina ni kontumac. Liu&Iia^a. =Glavni dobitek srečk Kola Jugosl. sester je serija C št. 16.879, 2. dobitek pa serija A 7.270. Ostale dobitke priobčimo v priodnjih dneh. = Ža otroka. Ljubljanske Slovenke prodajajo na dveh stojnicah na Pogačarjevem in Vodnikovem trgu oljke v korist »Otroškemu domu*, ki se ima sezidati strm « JUGOSLAVIJA" 2.'aprila 1922. preje.. Prevzele so vso prodajo oljk' v Ljubljani in jih bodo prodajale do vltev-ie cvetne nedelje. Rojaki, rojakinje, pokažite da znate ceniti požrtvovalnost našega zenstva, ki seje 2družflo v delu za naše najboljše in najdragocenejše — za našo decol Kupujte oljke, pomagajte, da pridemo hitro do plemenitega cilja! — Najduhovitejši medklicar v občinskem svetu ljubljanskem je gospod Josip Turk, vulgo Bolčev Pepe. Da so njegovi medklici za nastope JD3 izredno merodajni, povdarja pri vsaki priliki demokratsko časopisje. Za JDS bo najprimerneje, da Bolčevega Pepeta kandidiia pri prihodnjih volitvah za županu. Uspeh ne izostane in to tem bolj, ker ima gospod Turk izredne diplomatične zmožnosti. Za 8v?jo kandidaturo se mu zna posrečiti, da pridobi celo klerikalne glasove. Gospodu Turku namreč ni neznana pot v Katogi-ško tiskarno. Že pri zadnjih županskih volitvah je obiskal toliko obsovražcne kler rikalce in jih prosil, da glasujejo za demokratskega župana. Takrat se mu di-plomatična akcija ni posrečila. Zato naj le korajžno poizkusi Se enkrat in kakor rečeno, uspeh mu ne izostane, če bo diplo-matiziral za svojo lastno kandidaturo, kot župan ljubljanski. = Redukcija poduradnlštva. Včeraj je bila pri računskem oddelku delegacije ministrstva financ (vojaške mirovine) (to je bivša Vojaška pokojninska likvidatura) nenadoma odpovedana služba petim pisarniškim pomočnicam brez odpovedi štiritedenskega roka, katerega je k. predstojnik zagotovil na podlagi službene pragmatike pri prevzemu urada in akoravno r,o svojo službo upravljale marljivo skoraj 3 leta. Ker so dobivale dravinjske doklade mesečno v naprej, so bile takorekoS vržene na cesto brez sredstev. Radi tcsia bodo trpeli največ invalidi, ker je nemogoče tako maloštevilnemu uslužbenStvu napraviti tako ogromno delo, katero je že sedaj zelo zastajalo. Mislimo, da se bodo merodajni faktorji zavzeli za to krivično postopanje !n čimpreje vpoklicali odpovedano osobje. =1 Mestna hranilnica ljubljanska v Ponedeljek dne 3. aprila ne uraduje. =» Briivnice bodo v ponedeljek med Sasom protestnega zborovanja to je od II. do 14. ure zprte! m Redek jubilej. Dne 1. t. m. je slavil Tomaž Kosec, delavec tukajšnje tovarne Avgust Drelse svoj 50 letni službeni jubilej. Stari Tomaž je od leta 1872 neprenehoma v tej tovarni in opravlja kljub visoki starosti čil in zdrav kot vzor delavca svoj po£el. Tvrdka je jubilanta na primeren način počastila. «= Krajevna organizacija NSS za 4t. Jakobski okraj. Somišljeniki in volilci Št. Jakobskega okraja se ponovno opozarjajo, da je njihova moralna dolžnost, da se organizirajo v naši krajevni organizaciji. Mnogi so to že storili a velika večina se še vedno ni priglasila k pristopu v društvo. Pristop je priglasiti osebno ali pismeno potom dopisnice predsedniku organizacije Karolu Zorkotu, Stari trg 34 ali društvenemu blagajniku Ivanu Kranjcu, Privoz štev. 3. ■a Aretacija na kolodvoru. Dne 28. marca t. 1. je stražnik aretiral na kolodvoru 18 letno Terezijo Lužar, ki je ukradla pri svoji gospodinji Nežiki Čarman v Gajevi ulici moško pelerino vredno 200 do 300 kron. *» Ali je mesarjem res vse dovoljeno? Mesar A. Marčan prodaja v Prešernovi »lici meso kg 64 K (beri šestdeset in štiri krone). Ali je mesarjem res vse dovoljeno? •= Umrl je v Ljubljani zlatomašnik IT pokoju g. Karel Jančigar, star 75 let. Pokojnik je bil na zadnje župnik v Dobrniču. R. i. p.! a Tatvina čevljev. V Pollakovi to-♦arso zasačili uslužbenca Karla Novaka ravno, ko je spravljal par čevljev pod Suknjo, da jih odnese. Na policiji je pri-pnal, da je že preje z uspehom izvršil ta gttskas. CeSi@. Maribor. Družinski večer Primorcev in njih prijateljev se vrši v četrtek dne 6. aprila 1922 ob 8. zvečer v prostorih restavracije Maribor. Za poveljnika policijske stra2e je imenovan policijski revirni nadzornik s> Finžgar iz Ljubljane. Nepošten trgovski pomočnik. Okrožno sodišče je obsodilo na 8 mesecev zapora trg. pomočnika Jak. Gaiserja, ki je svojemu gospodarju, trgovcu KoroScu v Gor. Radgoni, poneveril 40.000 K er pobegnil v Avstrijo. Ker pa ni imel potnih listin, so ga avstrijski orožniki že v Lipnici prijeli, mu zaplenili denar ter ga izročili našim oblastim. Ljudsko vseučilišče v Celju. Jutri v ponedeljek predava predstojnik celjskega davčnega urada g. nadupravitelj Rafael Dolinšek »o davkih«. Snov bo za davkoplačevalce zelo zanimiva in je potrebno, da ljudstvo davčne razmere tudi pozna in razume. V malokaterih zadevah vlada toliko nejasnosti, kakor v davčnih. Nikdo naj ne zamudi tega važnega predavanja. Nova obrtna zadruga v Celju. V četrtek 30. aprila se je v celjskem Nar. domu vršilo posvetovanje načelstev vseh trgovskih zadrug celjskega političnega okraja, ter je bilo sklenjeno ustanoviti v Celju »Trgovski gremij za okoliš okrajnega glavarstva Celje.« Tozadevni sestanek trgovcev omenjenega okoliša se skliče za 29. aprila 1922 ob 13. uri v hotel »Balkan«. Ta gremij bo eden najmočnejših v. Sloveniji, ker bo štel okrog 1000 zadružnih članov in si bo mogel skupno s celjskim trgovskim gremijem ustanoviti v Celju veliko skupno gremijalno pisarno ter bo brezdvomno postal v'našem gospodarskem življenju važen frv-tor. Na trgovsko-obrtnem shodu minuli četrtek v Celju je trgovec Drofenik napovedal ustanovitev nove trgovske stranke. Poročevalec »Nove Dobe« pravi, da je ta Drofenikova napoved napravila na navzoče mučen utis in da ie navzoče trgovstvo to vest sprejelo z veliko rezervo. Mi pa pravimo, če so trgovci vest sprejeli z veliko rezervo, so jo pa demokrati sprejeli z velikim strahom, ker vidijo, da jih je pričelo zapuščati že tuui trgovstvo, na katerega so smeli dosedaj še vsaj nekoliko rpati ob priliki raznih volitev. Primorci in Korošci si v Celju ustanovijo begunsko društvo »Soča«. Strajis v tovarni Westen. Prejeli smo sledeče: Gc-Jrod pruski kapitalist We-sten smatra za potrebno, se v »Novi Dobi« zpgcvarjr.ti glede štrsjka v njegovi tovarni. Pravi, da je vzrok štrajka odpust 4 delavcev katere je tovarna odpustila in za katere je organizacija od Westena zahtevala zopetni sprejem v delo. Westen pa jih ni hotel sprejeti rekoč, da je to potrebno za disciplino v njegovi tovarni. V svojem dopisu govori samo o odputsu omenjen'Ii štirih, ne pove pa, da so bili omenjeni šiirie odpuščeni delavci zaupniki delavstva, kateri so bili v tovarni usiuž-beni nekateri že nad 20 let. Tovarna je na vsak način hotela v zadnjem času uvesti v svoji tovarni 9- oziroma deseturni delavni čas, čemur pa so se delavci pod vodstvom Svojih zaupnikov upirali. Da bi pa svojo namero lažje isVršil, je g. \Vesten odpustil zaupnike. To pa on v svojem poročilu zamolčuje. — Dalje pravi tudi, da so delavci v tovarni dobro plačani. Resnica pa je, da so plačani tako škandalozno, da se vsak, kateri ima količkaj srca za delavstvo, nad slabimi plačami Škan-daiizira. Ker VVesten ni hotel pogajanj z zastopniki delavstva niti glede odpuščenih zaupnikov, niti glede zvišanja mezd, je bilo delavstvo vsled nesramnega postopanja pruskega kapitalista primorano stopiti v stavko, katera je pohio upravičena in ž njo simpatizira vse pošteno celjsko prebivalstvo. Čeravno pa se je Westen zaletel s svojim zagovorom v »Novi Dobo«, katerega je tako ne.-rannmio zavil, upamo da bo zmaga na delavski strani. Celjska policija ima še vedno zasedeno poslopje otroškega vrtca v Gaberju. Da bi policija poslopje izpraznila, se je že večkrat zahtevalo, in bi bil že skrajni čas, da se to lepo poslopje izroči svojemu namenu. Trgovine bodo jutri v pondeljek ob priliki ljubljanskega protestnega shoda tudi v Celju celi dan zaprte. Krajni šolski cvet okoliške občine celjske je kupil od Posojilnice paicelo na Savinjskem nabrežju ^pri kapucinskem mostu. Obstoja tudi načrt, da se kupi oa mestne občine staro gimnazijsko poslopje v okoliške šolske namene. Zadnji čas bi že bil, da bi okoliška občina že prišla do poštenih šolskih poslopij. Deska šola v Razbergovi ulici ie itak že cela podrtija, dekliške šole pa sploh nima. Stariši morajo pošiljati svoje hčerke v zasebno šolo šolskih sester. Prijavni urad išče nekega Dobro Ro-gavaca. Primorje. Shod vojnih oškodovancev iz cele Julijske Benečije se vrši danes v Gorici. Nov šolski program. V zadnji seji izrednega deželnega odbora je razvil dr. Besednjak nov šolski program slovenskega prebivalstva ter med drugim zahteval, naj se nižje gimnazije in realke odpravijo, zato pa se naj ustanovi enotna in splošna srednja šola. šele po 14. letu se naj izvrši ločitev. Učni program ljudskih šol v mestih in industrijskih krajjh se mora razlikovati od učnega programa ljudskih šol na deželi. Samomor vsled nesrečne ljubezni. Ana Sosič, mladenka iz Opčin, se je vrgla pod vlak, ki jo je grozno razmesaril. Gledališke m gSasba. Koncert priredi danes 2. aprila v Sokolskem domu na Viču pevsko društvo »Slavija« Vič-Glince. Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri g.^ Al. Šinkovcu, brivcu na Glincah in zvečer pri blagajni. Stanko Premrl: Varijacije v Esduru. Naš orgeljski virtuoz, plodoviti cerkveni in posvetni skladatelj, regensehori v stolnici Stanko Premrl je koncertnemu občinstvu dobro znan po svojih zborih in večjih skladbah, med katerimi zavzema odlično mesto »Solnčna pesem sv. Frančiška«. Posvetil se je tudi orkestralni glasbi, njegov Scherzo že dolgo poznamo, v novejšem času je celo napisal godalni kvartet in je za S. M. Škerjancem kot prvi slovenskih skladateljev posvetil pozornost tudi komorni glasbi. — V pondel.iek zvečer bo dr. Čerin izvajal Premrlove Varijacije v Esduru, še neizvajano orkestralno delo, prvo te vrste v naši orkestralni literaturi. Varijacije je skladatelj zasnoval še v času svojih konservatoriiskih študij na Dunaju. Instrumentiral jih je med vojno. Podlaga varijacijam je kratka tema, ki jo potem skladatelj variira v melodičnem. harmoničnem in ritmičnem po-gjef-u. Varijacije tvorijo po večini vsaka zase odstavek, razven četrte in pete, tr;r desete in enajste, ki ste na koncu združeni. Poznavalci dela trdijo, da je oblikovno in vzorno, jasno in spretno instrumentirano ter da je to najboljše Premrlovo instrumentalno delo. Pri revščini naše tozadevne literature so Varijacije izreden in hkratu razveseljiv pojav, na katerega smo dolžni prijatelji glasbe opozoriti. Ušli I uuii. Naša založba v Trstu ta nova in prepotrebna književna zs druga, ki ima_ namen združiti vse mlade kult. modi našega naroda ob Adriji. je izdala kot svoje prvo cleio sloviti zgod. roman Ivana Preglja Plebasus Joannes. Naročite to knjigo vsi, k.i nam je nov kulturni razcvit našega ljudstva na tem ozemlju pri srcu! Dobi sc v Trstu pri Traniju in Štoki, v Gorici pri KTD. Stane brez poštnine 3.50 L. O Veliki noči izide zbirka novel Franceta Bevka Faraon v umetniški opremi slikarja Toneta Kralja. Izšla je tretja številka Ljubljanskega Zvona za mesec marec s sledečo vsebino: 1. J. Kelemina: Pogledi na sodobno pesništvo. (Konec prihodnjič.] 2. Mirko Pretnar: Samoten. 3. Juš Kozak: Tehtnica. (Dalje prihodnjič.) 4. Ivan Lah: Angelin Hidar. (Dalje prihodnjič.) s. Alojzij Gradnik: Tolminski punt. 6. Fran Tratnik: Aforizmi o umetnosti. 7. F. S. Copeland: O .Župančičevih .prevodih .Shakespearja. 8. Marija Kmetova: Zima. 9. Fran Lipah: Cvetje bajam. 10. Književna poročila: A. Funtek: Finžgar: Razvalina življenja. *— Miran Jarc: Vladimir Vidrič: Pjcsme. — France Veber: Ozvald K.: Logika. — Miran Jarc: Alfons Daudet: Sappho. II. Kronika: Fr. Kidrič: Prof M. Murko o »početkih jedinstvenega književnega jezika Hrvatov in Srbov«. — A. Debeljak: O dadaizmu. (Konec prihodnjič.) 12. Nove knjige. »Obrtni Vestnik.« Izšla je 7. številka »Obrtnega Vestnika«, ki vsebuje: I. Oklic vsem obrtnim zadrugam na Kranjskem, 2. Nočejo nas razumeti, 3. Obrtniški naraščaj, 44. Odgoja in zaščita obrtno-indu-strijskega naraščaja. Nadalje se nahajajo zanimivi kratki dopisi kakor: Autotapet-ništvo itd. ter potrebna obvestila za obrtnike. Sokolstvo. Šentjakobski gledališki oder v Ljub-danes v nedeljo 2. aprila ob 3. pop. v_ društveni telovadnici telovadno akademijo s sodelovanjem društvenega orkestra. Spored: člani: a) proste vaje za vsesokolski zlet v Ljubljani b) vaje na bradlji; članice: proste vaje za vsesokolski zlet v Ljubljani: moški naraščaj: a) proste vaje za vsesokolski zlet v Ljubljani, b) skupine; ženski naraščaj: a) proste vaje za vsesokolski zlet v Ljubljani, b) vaje na konju; mož. deca: a) vaje s palicami za vsesokolski zlet v Ljubljani, b) vaje na kozi; žen. deca: a) vaje z obroči za vsesokolski zlet v Ljubljani, b) narodni plesi. Člani in članice: telovadni plesi. Vaje izvajajo 1 izbrani telovadci in telovadke. Sokolsko društvo v Mostah proslavi v nedeljo dne 2. aprila ob 6. uri 60 letnico obstoja Sokolstva z naraščajevo akademijo v telovadnici na Selu. Izvajale sc bodo vaje za I. jugoslovanski sokolski zlet v Ljubljani in skupinske vaje moškega naraščaja. Na nastop opozarjamo vsa bližnja Sokolska društva. Čisti dobiček je namenjen za nabavo naraščajevih krojev. Zdravo. Sokolsko društvo v Trbovljah. Pred-njački zbor sokolskega društva v Trbovljah naznanja vsemu članstvu, da se prične s 6. aprilom 1922 zopet z rednimi redovnimi vajami obveznimi za vse članstvo naj si ima kroj ali ne. Vaje se vrše potem redno vsaki drugi četrtek z pričetkom ob 6. uri zvečer. Članstvu, ki se ne bode udeleževalo teh vaj, ne bode dovoljena udeležba na vsesokolskem zletu v Ljubljani. Stražišče pri Kranju. V čertek dne 30. t. m. je bil na Gašteju ustanovni občni zbor Telovadnega društva Sokol v Stražišču. V odbor so bili izvoljeni: starosta Leo Matajc, podstarosta Jakob Bajželj, tajnik Mirko Rojina, blagajnik Fran Benedik; odborniki Kavčič Tomaž, Križnar Anton, Rozman Pavel, Ješe Franc, Hafnar Franc in Lirfl šifrar. Inicijativo za ustanovitev prepotrebnega društva je dal brat starosta Leo Matajc, ki je podaril društvu potrebni prostor in celo zidano stavbo, ki se takoj preuredi v Sokolski dom. Brat starosta bodi Ti izrečena najleoša hvala za Tvo’j velikodušni dar! Morda najmlajše sokolsko društvo v Jugoslaviji, ki bo takoj z usanovitvijo Sokola taborilo v svojem lastnem gnezdu ter razvijalo svoje peruti. Na zdar! Dmšfvene vesti Občni zbor Št. Pelerske moško in ženske podružnice dražba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se vrši dne 4. IV. 1922. (torek) v steklenem salonu restavracije na glavnem kolodvoru. Začetek ob 20. uri. Dnevni red: Poročilo načelstev obeh podružnic. Volitev novih odborov. Slučajnosti. K najobilnej-ši udeležbi vabita odbora. Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani, Florijanska ulica 27. I. V torek 4. aprila burka »Španska muha«. — V petek 7. aprila veseloigra »Težke ribe«. — V soboto 8. aprila »Španska muha«. — V torek 11. aprila Rovettova drama »Nepošteni.« — Predprodaja in predznamba na prodajo vstopnic v šentjakobski knjižnici od ponedeljka 3. aprila od s. do 7. zvečer dalje. — Za po Veliki noči se pripravlja Tučič »Trhli dom« (drama) in Korot »Nebesa na zemlji« (veseloigra). Jugoslovansko novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, 23. aprila t. 1. ob 9. dopoldne v salonu gostilne pri Mraku na Rimski cesti z običajnim dnevnim redom. Samostojni predlogi naj se vpošljejo na odbor v smislu pravilnika do 16. aprila 1.1. — K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. Slovensko zidarska in tesarsko društvo v Ljubljani obvešča vse svoje člane, ki še niso dobili društvene spremnice, naj si pridejo po nje ob nedeljah od 9. do 11. ure dop. v društveni lokal v Streliški ulici štev. 24. Šport in turistika. Nogometna tekma S. V. Rapid, Maribor proti ljubljanski Šparti se vrši danes dne 2. aprila ob pol 4. url popoldne r.a igrišču S. K. Ilirije pred državnim kolodvorom. Za tekmo vlada mftogo zanimanja, ker Šparta nastopi prvikrat v letošnji sezoni v Ljubljani in je to revanš-tekma med omenjenima kluboma. Dne 23. marca t. 1. igrana tekma med obema kluboma v Mariboru, je končala z rezultatom 5:4 v prid S. V. Rapida. Vstopnice se dobe od pol 3. ure dalje pri blagajni na igrišču. Izšla je 5. številka »Šport«, in prina-ša^sliko Gradjanskega in Ilirije, dalje sledečo vsebino: Pred glavno skupščino Športne zveze. Otvoritev nogometne sezone, Občni zbori, Športni pregledi. List bo izhajal sedaj redno in točno I. in 15. t. m., po možnosti tudi tedensko. Naroča se pri Športni zvezi in je posamezna Številka 1.50 Din. List toplo priporočamo vsem prijateljem športa. Nova razporeditev praških prvorazrednih klubov. Dosedanje število praških prvorazrednih klubov se poveča od 12 na 14. Vsled tega se pa bo prvenstveno tekmovanje raztegnilo na celo leto. Ker se bo borba za prvenstvo odigrala samo v ensm krogu, ne bd pomnožite* pr*. rednih klubov imela tistega sk ■ vpliva, kakor v drugih ' . 0 ’ tCr* razred dodeljena kluba sta C. . .. Vinohrady in Sparta — Košiče. 9. aprila se vrši v Grazu tekma 1>p,. _ zentanc mesta Zagreb in Graz. -?a*r moštvo sestoja iz Haška in Cone°. Obrambo in napadalno vrsto da Pr.v>’ črto pa druga. Ker se Gradjanski ® ^ v Španiji, ne prihaja pri sestavi mo9 poštev. Za trekmo trenirati sledeči vi: 1. moštvo: Friederich; Sterk. Dašo««. Pažur, Dubravčič, Lowenfeld; _P„g no, Zinaja, Grdenič, Vinek, Šojat. V • « moštvo: Prebeg (C); Šuste (C). Pata* (C); Wasserlauf (H), Mujdrica (H/.- -p kovič (H); Zupančič, Lončar, sinek, Korošec (vsi od Šparte). V r A. bo seveda tekmovalo prvo moštvo, k-" vedni smo na izid. ... Profesionalizem v Ameriki. 'taj* časopisi prinašajo zanimiva odkritja . ^ nih zvezah med ameriškimi teŽKifP kserji. Ti so pristopili v poseben »_ ali »kartel«, ki ima nalogo oneffl"* gg profesionalce izven trusta. Kot vodJ kartela se navaja »Veliko cetvoric « g^ Caddock-a, I. Stecher-ja, Lewis-a ; y Ciganijeviča. Ti gospodje nadzoruj 1. Združenih državah vse Catch-as--a^ _ boje. Pred tremi leti je bil Caddock tovni mojster«. Za njim je postal Joe - ^ cher; leta 1920. je prišel Lewis na_ ,g in sedaj nosi ta naslov Ciganije.vic. .. se pojavi novi težki borec^ in si Prl v simpatije občinstva, ga skusajo .včlani. svojo zvezo, v trust. Pri tem ne igra n ‘ nobene vlage, kadar tekmujejo med ?a • tedaj se vedno sporazumejo. Naiv' zmaga eden, nato v revanšnem .. j drugi. Sedaj pa se je pojavil v Arnep« manager Tex Richard, ki je s svo] prireditvami postal naravnost športna lesila. Ta izbira po strokovnih vidikih boljše borce in aranžira nedogovorjen tekme. Tako je priredil znano borbo *»f» Jess Willardom in Dempseyem. Poiz£“> torej z veliko športno reklamo po njegovem mnenju najboljše težke b 0X. in doseči na ta način prave »svet°y^. mojstre«. Ost je naperjena proti trusi »Velike četvorice«. Gre torej za to, da iz športa izžene umazana korupcija, veriži z dogovorjenimi izidi borb za tovno moj^terstvo. Za rojs&ni dM, za 0©^* ali za kakršnokoli priliko bo izvap« redno fino in razveseljivo darilo i** daja R. Tagore »Vrtnarja«. Kako® smo že sporočili je 200 izvodov ti* skanih na finem papirju in bo teft 200 izvodov vezanih v specijalfld usnje plave, svetlordeče, temnorde« če, rjave in svetle, skoro bele barve-Tako v salonu, kakor v knjižnici se bo knjiga reprezentirala kakor no« bena druga, kar jih je doslej izšlO' Na naš prvi poziv, da sprejmeflK* naročila že sedaj, je prvih 28 izvo* dov že oddanih. Knjiga se bo naroc« nilcom oddelila po tekočem številu došlega naročila. Odposlala in ^ prodajo prišla bo 12. ali 13. t. m. Ce« na bo cirka 50 D za izvod, mord* bodo izvodi vezani v plavem in sko« ro belem usnju nekoliko dražji, je to usnje silno drago. Vsak izvoa bo v svrho boljše ohranitve še v po« sebnem ovitku s klišejem po risbi akademičnega slikarja Z. Vaupotič** Naročila — ustmena in pismena sprejema »Zvezna tiskarna« v Ljub* ljani, Marijin trg št. 8. --------------- Drobil. * Zločinci, ki se vračajo v zapor. Z< časa pretečenih božičnih praznikov j* izvedlo nekaj kaznilnic v Ameriki poskii ki se je zelo dobro obnesel. Dovolile namreč svojim kaznjencem, da prebij* božične praznike pri svojih družina! Vsak kaznjenec se je pod častno besed<| zavezal, da se bo določenega dne povrnu, v kaznilnico. Ta poskus se je nad pričakovanje dobro obnesel in niti edHj kaznjenec ni prelomil dane besede. Vsi ;r.!L da ne laže. Doteknil se je njene roke, ki je visela čez naslanjačevo stranico. Bila je brez rokavice, majcena kakor igra-čica in mrzla kakor led. ■ »Onesvestila se je, še prekmalu,« je zamrmral. Klo je slišala te besede, polu-jasno, kakor bi imeli bato v ušesih. Njena dolžnost je bila ogoljufati tega človeka, ali čutila je, da jo skeli ta dolžnost na duši. 0’Reilly je rahlo izpustil ročico, ki jo je bil vzel med svoje dlani. Bila je ohlapna kakor roka mrzlice. Klo bi bila čutila manj kesanja, ako bi jo bil izpustil brezobzirno. Nekajkratov je naglo prestopil po sobi, kakor bi se boril sam s seboj za pravi sklep. Irka se je z vso močjo upirala slabosti in ga opazovala, Videla je, da je krenil proti vratom — ne proti vnanjim, ki so držala na hodnik, marveč proti drugim. Odprl jih je, in Klo je zagledala spalnico. 0’Reilly je naglo stopil k mizi, kjer je stal velik steklen vrč, poln zdrobljenega ledu in vode. Justin je začel ulivati vodo iz vrča v kozarec. Njegov hrbet je bil obrnjen proti dekletu; zdajci pa se je ozrl, kakor bi ga bila ugriznila nezaupna misel. Klo se ni genila. Nekaj ji je šepetalo, da se hoče zgodit ono, za kar je prosila Boga. XI. POGLAVJE. Žep O' Reil1yievega telovnika. Prvi pogled O’ Reillyja ni bil namenjen dekletu. Nehote je bil vrgel oči na levo, v tisto st*an sobe, ki je bila najbolj oddaljeua odi velikega naslanja- ča, v katerem je sedela Klo. Goreča želja, da bi pogodila njegovo misel, jo je storila svetlovidno. Bila je prepričana da ve, kaj mu je šinilo po glavi. Zbal se je bil, da ga ne bi vendar vodila za nos: »Pa ne da bi bila nalašč hotela, naj ji grem po ta kozarec vode, ona pa se medtem ogleduje za tistim, česar išče?« To je navdalo Klojo s popolno gotovostjo, ne le, da ima listine on, marveč tudi, da so tu, v tej sobi, tam nekje na levi, kamor mu je blisnil pogled. Težko ji je bilo ostati mirni, ne da bi trenila z očmi; toda ko se je vrnil 0’Reilly k nji, je vedela, da je dobro prebila izkušnjo. Namočil je žepno rutico in ji začel rahlo močiti čelo. Dekletu je bilo v pravcato odrešenje, da se je smela »zavedeti« in spet zasopsti. »Nu, vendar! Zdaj vam je bolje, kaj ne?« je vprašal on. »Da,« je dehnila. »Rada bi šla domov, toda bojim se « »Nilcarite se ne bojte, pospremim vas,« je dejal. »Voz naju gotovo že čaka. Mislite, da boste mogli iti, ako se oprete na moj komolec?« »Poizkusila bom,« je hvaležno odgovorila Klo. Ni ji bilo treba hliniti slabosti. Počutil* se je kakor cunja. 0’Reilly je prijel drobno dekletce za roko, objel jo okrog pasu in jo postavil na noge. Jed-va je stala, že se ji je zvrtilo v glavi, toda on jo je držal trdno, da ni omah- nila. »Naslonite se name,« je rekel s prijaznim glasom. Nikoli prej ni bila tako blizu moškega bitja. »Zelo dobri ste z menoj,« je šepnila. »Vedno se vas bom spominjala s hvaležnostjo.« »Žal mi je tistih besed, da bi vas trebalo vreči skozi okno,« si je 0’Reilly olajšal vest. »Bodite drugače karkoli, vsekako ste pogumno dekle. Nu, vidite, pri vratih sva. Ali čutite v sebi toliko moči, da morete iti do dvigala? Obesite se mi za komolec.« Klo se ga je oprijela. Hrabro se je držala na nogah, dokler ni sedela v avtomobilu. Brez prevelikega napora bi bila lehko zdržala do konca, zakaj dozdevna omedlevica ji je storila dobro.. Toda njena naloga, ki je bila šele napol opravljena, je zahtevala drugače. Najtežje se je obetalo zdaj. Klo je bila prepričana, da ima O’ Reilly listine tu, v Novem Jorku, v svojem zasebnem salonu pri »Dietzu«. Morale so biti skrite v pripravnem kotičku, drugače ne bi bilo povoda za tisti pogled, kakor bi se bil zbal, da utegne dekle zapaziti skrivališče in ukrasti njegovo vsebino, dočim ji on nataka vodo. Klo pa je sklepala še nekaj drugega. 0’Reilly se ne bi bil ustrašil, ako bi bila skrivnost takšna, da je tuj človek ne bi mogel ugeniti. Uspeh njene nakane potemtakem ni bil izključen. Niti težaven ni mogel biti, ker je on smatral, da bi utegnila opraviti tatinski posel v tistih par trenutkih, k

ravi lista. 608 SlUZBi: Knjigovodja, popolnoma samostojen, bilancist z 20-letno trgovsko prakso želi premeniti službo s X. majem. Ponudbe pod »Bilancist 500« na upravo lista. 4000 do 5000 kg finega *oruznega zdroba in 2000 «0 3000 kg lepe koruzne ®Oke, mlete iz zdrave suhe, [»mene koruze po najnižji s£P>. Naslov v upravi lista. Gospodična, izvežbana v vseh pisarniških poslih, slovenski stenografiji in strojepisju, želi spremeniti službo. Nastopi event. lahko takoj. Ponudbe pod »Daljša praksa* na upravo lista. 605 Sibirskega med~eda črna * tnetra dolga koža >e pro-08. Lena 10.000 kron. Ogle-“8 »e pri P. Pirc, pekarna. ®dbljana, Sv. Petra c. 9. Lesni poslovodja želi premeniti službo. Zmožen je tudi knjigovodstva, ter je dober poznavalec lesa. Prevzame tudi službo skladiščnika ali vodje kake večje žage. Naslov v upravi lista. Ulasovir (Fliigel) tvrdke Oftia5or<* ^la oglecl od 6. do 8. zvečer. Cena po do-»ovoru. Slomškova ul. 4/II, !?• 598 t. , en,og in cement pro-najcenejše II. Petrič, skladišče Balkan. Kolarski pomočnik, dobro preizkušen, išče primernega dela. Nastopi lahko s 1. ms- jem. Ponudbe na Ivo Šker-bic. kol. pomoč., Loke 342. Trbovlje II. ______________ 602 Knjigovodja ali knjigo-vodkinja. zmožna korespondence, se sprejme. F. B. Ljubljana, Zvonarska ul. :. Dva kleparska pomočnika dobro izvežbana, se takoj sprejmeta proti dobri plači. Martin Kajtna, klepar, Litija._____________________596 Več kleparskih pomočnikov se sprejme takoj. Navesti je zahtevo plače in pogoje. Poštni predal 51, Celje, pod »Kleparji«. 580 Kontoristinjo v starosti 18—20 let z znanjem slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika ter dobro računarico sprejme Ilija Predovič, Fram, Štajersko. Stanovanje in hrana v hiši, plača po dogovoru. Ponudbe je poslati_ na Ilija Predovič, Varaždin, Medji-murska cesta broj 3 ali Ilija Predovič, Fram, broj 10, štajersko. SIS ne in okolice, da nisem od 1. aprila dalje odgovoren za nastale doigove po Mariji Rejc, stanujoči v Ljubljani, in tudi nisem njih plačnik ali zanje odgovoren. Rejc Valentin, zasebni uradnik. 607 Gostilna, dobroidoča, se išče v najem ali na račun. Ponudbe pod št. 601 na u-pravo lista. 601 Mlin s 3 pari kamni ob stalni vodi v Sloveniji se vzame takoj v najem. Ponudbe na upravo lista pod »Mlin«.______________________ 597 Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem preložil svojo čevljarsko obrt iz Sodne ulice štev. 4 (preje Ravnikar) na Dunajsko cesto št. 31 čez dvorišče. Priporočam se p. n. občinstvu tudi še za nadaljna c. naročila, Andrej Vovk, čevljarski mojster. 592 Srce in roko gospodični, oziroma mladi vdovi, ki mi posodi takoj 5000 Din. Denar povrnem za pol leta. — Cenj. ponudbe na naslov: Zlatko Planinc, novinar, Celje, poste restante. 591 Preselitev trgovine. Dne 30. marca se je preselila trgovina z ročnimi .teli in njih potrebščinami Toni Jager-Cerne & Ko. iz Zidovske ulice S na Dvorni trg I, hiša Kastner. Tvrdka se pripo- roča za predtiskanje najnovejših vzorcev, za sžurira-nje in strojno u vezenj e motivov v perilo. Vzorci na razpolago v trgovini. 573 Žepne ure, precizijske in stenske, popravlja najsclid-neje tvrdka F. Čuden v Prešernovi ulici J. 506 Opomin! Podpisani na-j •nanjam občinstvu Ljubija- Rudolf IiBli, Dental- Depot Največja izbira Različnih pletenin, majic, nogavic in rokavic pri tvrdki i SE. SK3EERHE Ljubljana, Mestni trg Stev. ID. Borsendorf strasse 3. m- IŠJfe Izvoz v vse države. Zahtevajte cenih vseh predmetov za zobotehniško stroko, kakor: opravnih predmetov, električnih aparatov itd. Bogata zaloga.— Prevzemanje raznovrstnih popravil, kakor telefon št. 8431 tudi brušenje svedrov. telefon št 7431 inž. Dr. Miroslav Kasal oblastveno poverjeni stavbni Inženir LHJBLJATlA Hitlerjeva ulica Številka S. Spocijvl. stavbeno podjatj« sa betonske, ialezobeton-•ke in vodne zgradbe. Izraba vodnih slL Podpisani se iskreno zahvaljujem vsem lastnikom motornih vozil in kolesarjem na izkazanem zaupanju, ki mi je bilo naklonjeno pred vojno v tvrdki Karel Čamernik & Co., ter ob enem sporočam, da sem iz zgorajšnje tvrdke izstopil. Nadalje vljudno naznanjam, da sem vstopil v novo družbo, ki jo bomo vodili pod naslovom U G O • A U T O družba z o. z. Trgovina z motornimi vozili, kolesi in njih deli, Autotaksa, garaže in mehanična delavnica. Obratni prostori začasno Poljanska cesta št, 3. Po dovršitvi adapcijskih del, se preseli družba v lastne prostore Dunajska cesta štev. 36. (vis-a-vis mitnice). Proseč naklonjenosti tudi v novem podjetju, zagotavljam najsolidnejšo postrežbo ob brezkonkurenčnih cenah in beležim z odličnim spoštovanjem £are| Čaittemik. Podpisana družba vljudno naznanja vsem lastnikom motornih vozil In koles, da je pod naslovom 3UGO-AUTO družba z o. z. otvorila v začasnih prostorih, Ljubljana, Poljanska cesta št. 3. trgovino z motornimi vozili, kolesi in njih deli, pneumatiko, bencinom, oljem, mehanično delavnico, garaže in autotakso. Podjetje razpolaga s prvovrstnimi strokovnimi močmi in nudi za vsako delo, popolno jamstvo. Proseč naklonjenosti, zagotavlja družba ob brezkonkurenčnih cenah najsolidnejšo postrežbo. Po dovršitvi adapcijskih del se preseli družba v svoje lastne prostore y Ljubljani, Dunajska cesta št. 36. (vis-a-vis mitnice) Jugo-Auto družba z o. z. Naznanilo. Naznanjam sl. občinstvu, da sem izstopil iz tvrdke ( Sichmab S Bizjafe, Dvorai trg štev. 3 in se cenjenim odjemalcem najvljudneje zahvaljujem za njihovo naklonjenost. Davorin Bizjak. Vstopil sem kot družabnik v tvrdko Ložar & Bizjak, Sv. Petra cesta 20 in se priporočava starim kot novim naročnikom tudi v bodoče. V zalogi imamo vedno najmodernejše sukno, vsakovrstne obleke za gospode in dečke. -ir—ArT-A—ir 3 t «•••••••••••••••••» laiosa klavirjev in oianinov najboljših tovarn Bosendorfer, Ehrbar, Czapka, Holzl, Schweighofer, Stingl itd. Tudi na obroke. | Jerica HUBAD, roj. Dolenc Ljubljana, Hilšerje^a ulica 5. • • • 5 i- i < E« (tehtana «21 m m m Oglašujte v »Jugoslaviji" Popolnoma varno naložite svoje prihranke v JI&6SLIUBSKI KREDITIH ZAVOD V IJliUUI Marijin trg 8. Podružnica v Murski Soboti. Hranilne vloge ^H| 01 obrestuje s |2 |' brez odbitka rentnega 0 in Invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštno-čekovnega urada, vlagam teljem so Položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu itd. :t z-. « V trgovini O. Bernatovii Mestni trg St. 5 se dobe še po jako nizki ceni: moške obleke ....... od Din 160'- moške raglane.... , od Din 250'- moške hlače ....... od Din 80'- damske mantle......od Din 150'- damske kostume..... od Din 180'- damske modne obleke .... od Din 200'- damska krila ...... od Din 60' bluze ........ ... od Din 30- napre napre napre napre napre napre napre napre !£>» otvoritev 2lsk2L! ob 7. En 9. uri zvečer. Prvo sl. društvo kinonastavljencev za Slovenijo naznanja cenjenemu občinstvu, da otvori z 2. aprilom 11. svoje veliko m moderno urejeno kinopodjetje „Kino Tivoli14 katero bode skušalo ustreči vseni željam cenjenih posetnikov. Podjetje si je nabavilo najboljše filme ter naročilo stalni prvovrstni orkester, kar znači samo tostranske ogromne izdatke, katerih se vodstvo ni hotelo izogniti ter je sklenilo raje opustiti kričečo, drago reklamo na lepakih, kar blagovoli cenj občinstvo upoštevati v zavesti, da vam bodejo tudi brez kričeče reklame na razpolago vedno le prvovrstni sporedi. Na opetovane prošnje in želje v Ljubljani bivajočih Srbov in Hrvatov ter z ozirom na najbolj priložnostno zbližanje jezikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sklenilo vodstvo podjetja Igrati prvi dan novega sporeda v originalnih hrvatskih napisih. Za obilen obisk se priporoča vodstvo »KINA TIVOLI". |Na prodaj Vino in žsanje [Pristno, liter od 5 Din. ' naprej prosto trošarine na Jesenicah. Ivan Poljšak, Jesenice, hotel Pošta. 550! 211 IIP figa! se priporoča obče znana tvrdka R. Miklauc, Ljubljana, linserinva ni. Mestni trg, Pred Škofijo. Lisičje kole in kože divjačine sprejme v stroj, barvo in izdelavo krznarstvo ROT, Ljubljana, Gradišče 7 kupuje kože divjačine po najvišjih cenah. — Sprejema moderniziranje. Poidi! nalbsliti jigslGvamki Eteinit asbettnitkrinje JUHT •e S iz najboljšega splitskega cementa. ^ Znamka „SALONA“ od „Spalato“ d. d. portland cementa, Split S m Glavna zaloga za Gorenjsko: FRANC DOLENC, HRANI 9 Ponudbe na zahtevo takoj. ——.................. % Bukove, smrekove in hrastove I IhlodeI I •••• kupuje v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah O • Ivan Šiška, rrrr.TSr.TS • S A Ljubljana, Wete|koTa 4 ••et ,Gospodarska Zveza', Ljubljana, Dunajska c. 29. Manufaktura! oddelek na dvorišču! 15 °|# popusta! samo 14 dni 15°|o popusta! Priporočamo ravnokar došlo veliko izbiro raznega blaga: sukno, kamgam in ševijot, volneno in pol-volneno blago za moške in ženske obleke. V zalogi imamo tudi žamet, svilo, hlačevino, kambrik, pisano, belo in rujavo kontenino posebno dobre vrste, blago za blazine in namizne prte, svilene robce, šale, volnene robce v najnovejših vzorcih, nadalje največja zaloga usnja in čevljev na drobno in debelo. Meno podjetje ii a L Reslra l S »« priporoča za vsa v to stroko spada- ioča dela. Nakup in prodaja vsakovrstnih novih in rabljenih vreč m plaht Sprejmemo zastopnika * dobrimi referencami. IflDK Berefeid. te lil, Rasum«iskygas*e 27 (ameriksnski Roulleaux) feroetov les. nove moderne mize. se prodajo usodno. Upraianja pod ,Roulleaux‘ Me upravniStvo tega lista. Za takojšni nastop se iščeta 2 stavbna = pisarja z daljšo prakso. Ponudbo pod: ..Stavbni pisar" na ..Slograd1* d. d. tovarna Keršič v Spodnji Šiški. Ustanovljeno 1. 1896. Ustanovljeno 1. 1896. Maioi tat Aitoi iilen s [o. POSTOJMA, Centrala: Ponteba. Podružnice: Postojna o"o (Poštni predal 17); Villach (Poštni predal 15). Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein °o° °o° t>°o °o° °o° ______________________________________________ °o° *£° odprema živil in zaklane živine v kateri- °°° o krvai _0 Odprema vsake vrste blaga. Spedjelna koli kraj. Bo° °o° °o° °o° °o° °o° °o° °o° °o° l ❖ 1 °o° °o° °o° °oQ °o° °o° °o° °o° ROSTilHlEII LES prosto vagon in večje množine v gozdu kupi J.Pogačnik, Ljubljana Dalmatinova ulica štev. T/I Posredovalci se dobro plačajo • II urar Ljubljana. Mestni ho 8. Velika zaloga ur. zlafrine, srebrnine in Lastna strokovna delavnica. Cene nizke TOVARNA N, Srnic OSIJEK II. nudi vsako množino ocelnih in drvenih (Esslinger) zatvornic. deščenih žaluzij, lesenih in platnenih roletov. Cene hrezkonkurenčne. Zahtevajte takoj vzorce In cenik. Franco brezplačno, Iščem tudi zastopnike za celo kraljevino. m ISf a ODLIKOVANA TVORMCA »MARASKINR I FINIH LIKERA 6.S. MATAVULJ KR. DVORSKI LIFERANT Šibenik, Dalmacija. Brzojavi: DISTELERIJA. ‘El M Rudarje Izvežbane kopače sprej me premogokop Kljutarovci pri Ormožu. Samci dobe stanovanje in hrano. i Semmering 2 uri od Dunaja krasno pomladansko letovišče za zd> a ve in bofavke !5SSIBHHHHiS3IC£SZSHHaajBiSi$S!BIBi3HBWV9a®ait!ia5S5Si3K®fflEISlSBI®af3S!SS®*®BE!En3®B l -- - 8 m a a a v Modna trgovina A. SINKOVIČ MASL k. soss Lfubljasia, Mestni trg 19, priporočaš , gospode, otroke. — Pletenine, rokavice, noga* . Bluze, spodnja krila predpasniki. ■ I Perilo za dame, vice, g ■ c: ;s '& Svila — Modni nakit — Galanterija ^ Znatno znižane cene! M’ . KUŠTRIN, uSSuBul* © Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike. Glavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz tovarne „\Valter Martiny“. Na razpolago je hydraulična stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev. Centrala: Ljubljana, Rimska cesta štev. 2. Telefon štev. 588. Brzojavi: Kuštrin, Ljubljana. Podružnice: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20. Telefon štev. 470. Maribor, Jurčičeva ul. štev. 9. Telefon štev 133. Beograd, Knez Mihajiova ulica broj 3. d) 9 \ 0, S. 0 9 @ 9 e © I 9 © n Prva odlikovana Dalmatinska Parna Bzsfilarija MDRPURGO, SPLIT Kagradjena na sirim izložbama najaečim odlmmnjima. Rakije svake vrsti — Svetski „Maraschino — Ekstrakt od Maraške — Ekstrakt od Charry-Brandy — Cognac la- Medi-cinal, prvorazredni produkt — Cognac Dalmatia vieaux, obljubljena marka — Cremes doubles, likeri izvanreene finoče — Svakovrsni najfiniji likeri — Esencije od punča — Sirupi od voča — Limunade. .. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava: Plima M in angleški dolu za linami! in domačo vparabo. koialki prios in črni premog. Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19. ORIENT, med. trg. šped. In sklad. d. d. podružnica \ medn. transporti, zbirni promet y jubljana, Sodna ulica št. 3 car-powed- °,lc-spedlt* tel. Interurb. 463. \ 'esnlh Industrljcev. Jadranska banka Beograd. Delniška glavnica: Din 30,000.000. Rezerva: Din 15,000.000. Podružnice: Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. NasScv za brzojave: JADRANSKA. Naslov za brzojave: JADRANSKA. AFIL IRANI ZAVOD: FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLAND STREET. NEW-Y0RK CITTT. SLOVENSKA BANKA centrala v Ljubljani Krekov trg štev. 10. DelnISkl kapital: Rezervni fond: K 30.000.000'- ©3 K 5,000.000*- Podruinice v Dolnji Lendavi, Ljutomeru in Novemsadu, — Ekspozitura na Vrhniki SE PRESELI v svojo lastno palačo Filipov dvorec, v LJUBLJANI, Stritarjeva ulica št. 9, kjer posluje od 3. aprila 1922 naprej. »•M« Priporoča se za izvršitev vseh v njeno stroko spadajočih poslov. # e © © © e »©©©©••••••t Delniška glavnica: K 20,000.000*- Podružnice: SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA, LJUBLJANA j~ Selenburgova ulica štev. 1. Rezervni zakladi: K 6,500.000— e - . . — - — —------------------— — - - ■ ■ Telefoni št. 146,458 g | Houo mesto, Raheli, Sloi/enjaradec — ^ Izvršuje vse. bančne posle najtočneje In najkulantneje. .Brzojavke: eskomptna • Ulavai in odgovorni urednik Zorko fakm. izdala konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubija^1*