Leto LXVM št. 120 LJubljana, ponedeljek 30. maja 1932 Cena Din 1.- iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inseratl do 80 petlt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.5U, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji tnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovora, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ali ca it. 5 Telefon Št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3138 PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg fit. 8__— — CELJE, Kocenova ulica 12. — -el. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. st. 26. JESENICE Ob kolodvoru 101. — —» — Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani fit- 10.351. * Izjalovljeni peklenski naklepi Po lanskih zločinskih atentatih na vlake poskusa Pavelic ■ Perčeceva družba z novimi atentati izzivati nerede, da bi si tako zasigurala nadaljno podporo onih, ki jo za to plačujejo tfeograd, 30. maja. A A. V noči od 29. na .K), t m. sta v bližini križišča ulice Miloša Velikoga in Nemanjine ulice zaustavila neki žandar in neki dežurni služite!) moškega, ki ie nesel papirnato škatljo. Odvedla sta ga na upravo grada (policijsko direkcijo), kjer so ugotovili, da se nahaja v škatli peklenski stroj na uro. Aretiranec je zatrjeval, da ie našel paket v ulici Miloša Poterca. Ker se mu je zdel sumljiv, ga je vzel s seboj, da bi ga izroči! oblastem. Okoli 2.30 zjutraj je eksplodiral dru-jd peklenski stroj v bližini tiskarne Djure Jakšića na Batadjamiji. Istočasno je bil najden še tretji peklenski stroi v novozgradbi palače Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ki pa je po intervenciji gasilske čete eksplodiral, ne da bi povzročil kako škodo. Četrti peklenski stroj je bil najden v poslopju H. moške gimnazije v Poinca-rejevi ulici. Ta peklenski stroj so pravočasno demontirali. Demontirane peklenske stroje so izročili strokovnjakom, da ugotove, od kod potekajo kakor tudi vse ostale podobnosti, potrebne za nadaljno preiskavo. Eksplozija ni povzročila nobene druge škode, kakor da je popokalo par šip v okolici. Preiskava je v teku. Policijske oblasti že imajo informacije, na podlagi katerih se lahko sklepa, da so tudi ti peklenski stroji preneseni iz inozemstva s strani istih ljudi, ki so že svoječasno poizkušali na ta način voditi borbo proti naši državi. Beograd, 30. maja. M. Nocoj ob 2 3 30 Je prišel pred vojno rnmistn>!vo neki moški, ki je v rokah prinesel n-eKo škatljo. Obrnil se je na dežu.mega Kaplana in mu povedal, da je ddšel to škatljo v ulici Miloša Poterca pred danskim poslaništvom ter da se mu dozdeva, da je v škatDl peklenski stroj. Dežurni kaplar ie nez-nanca napotil v notranje ministrstvo. Neznanec je nato res odšel in se napotil proti kolodvoru. Dežurni kaplar je medtem pohitel v notranje ministrstvo in otovesiž' tam dežurnega shižitelja, nato pa §•* v bližini se nahaiajočega žandarja. s katerim >e začel zasledovati neznanca. Kakih 150 m od poslopja notranjega ministrstva s** ga dohitela in ga nato odvedla na upri-vo grada. Aretiranec se zove JV-sije Ljubimkovič, je po poklicu ngzar doma iz Kumanova. Možakar je videti nekoliko omejen in zatrjuje, da se ničesar ne spominja. Pozabil je. kako se piše in tudi ne ve. kako je ime njegovim bra- tom. Pri zasliševanju je izjavil, da je prišel pred tednom dni v Beograd iskat dela in da je še sinoči bil na Borzi dela. Ko je od tam šel po ulici Miloša Poterca, je našel pred danskim poslaništvom večjo škatljo, ki jo je pobral. Ker pa se mu je zdela sumljiva, jo je odnesel v vojno ministrstvo, da bi Jo tam iz-o-čfl. Moža so pridržali na policiji, ki vodi o tem dogodku nadaljnjo preiskavo. Okoli 1. zjutraj je bil najden drug peklenski stroj v novozgradbi Okrožnega uradta za zavarovanje delavcev. Ko so pozvani gasilci začeli peklenski stroj polivati z vodo. Je eksplodiral, ori čemer pa ni povzročil nobene škode. Tretji peklenski stroj je eksplodiral pred poslopjem tiskarne Djure Jakšiča. Eksplozija ni povzročila nobene večje škode, le na sosednjih poslopjih je popokalo neka3 šip. Četrti peklenski sfnoj je bil nameščen v posiopju moške gimnazije. Nastavljen je bil na prizidek, kjer ga je opazil neki pa san t. Strokovnjaki so ta peklensi stroj demontirali. Pri preiskavi peklenskih strojev so ugotovili, da so sestavljeni na enak način kakor svoječasno najdeni peklenski stroji ter da sr> baterije ure iai ekspJo-zivo istega izvora. TURČIJA IN ITALIJA Uradno poročilo o razgovorih med italijanskimi in turškimi državniki v Rimu — Politika tesnega sodelovanja na bližnjem vzhodu — Skupni gospodarski in politični interesi Kim. 30. maja. g. O razgovorih, ki so se vršili med turškimi in italijanskimi državniki, je bil izdan naslednji komunike: Za časa svojega petdnevnega bivanja v Rimu sta turški ministrski predsednik Izmet-paša in turški zunanji minister Tevfik Rudži-bej imela daljše razgovore te italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem in zunanjim ministrom Grandijem. V razgovorih, ki so bili zelo prisrčni, se je razpravljalo o raznih mednarodnih vprašanjih in o vprašanjih po- litičnega in gospodarskega značaja, ki se tičejo obeh držav. Pri tem se je potrdila enakost v mišljenju italijanske in turške vlade. Zastopniki obeh držav so u gol o vili, da so politične smernice Italije in Turčije, ki temeljijo na prijateljstvu in medsebojnem razumevanju, dopustile, da je prišlo do koristnega sodelovanja pri splošni obnovi in mirni stabilizaciji v vzhodnem sredozemskem morju. Z o žirom na to so sklenili v popolnem soglasju nadaljevati s temi smernicami ter še bolj utrditi prijateljski kontakt med obema vladama v varstvo in razvoj skup- nih interesov, predvsem, na bližnjem vzhodu. Zastopniki obeh vlad so predvsem proučili primerne načrte, da se čim bolj olajša italijansko - turški trgovinski promet in da se ustvari čim živahnejše gospodarsko in finančno sodelovanje. V kratkem se bo imenovala mešana turško - italijanska komisija, da bo praktično in hitro izvedla ta program v podrobnosti. Rim, 30. maja. AA. Predsednik turške vlade Izmet pasa je s svojim spremstvom obiskal razne rimske vojašnice. 1 Novi grški ministrski predsednik o odnoša-jih med Grčijo in Jugoslavijo Nova grška vlada bo nadaljevala pofiriko medbafkanskega sodelovanja v tesnem zavezništvu z Jugoslavijo Atene, M), mata. A A. Predsednik grške vlade Papastanashi je sprejel poročevalca Agencije Avale in mu izročil tole izjavo: Znano je. da sem bil nad dvajset let {Velik pristaš politike zveze, nato pa pc-rrike najboljših odnosajev in najtesnejšega sodelovanja z Jugoslavijo. Sedaj so se mednarodne razmere dokaj izpremenile m mnoge zveze so fcastarele. Vse to pa ne preprečuje, da se naša zunanja politika, kakor v preteklosti, ne bi naslanjala v prvi vrsti na prijateljsko in intimno sodelovanje z Jugoslavijo in s Turčijo pri zbližanju vseh balkanskih narodov. Politika balkanskega zbližanJa ni naperjena proti kaki drugi izvenbalka-nski državi, s katerimi smo takisto v dobrih odnošajih. Imel sem že priliko, da sem se seznanil s predsednikom vašega ministiske-ga sveta in z zunanjim ministrom dr. Vojislavom Marinko vičem, ki spada med ugledne državnike s pronica^imi in praktičnimi nazrranji in ki ga zato občudujem. Zanj gojim globoke simpatije. Nadejam se, da mi bo dana prilika za prijateljsko sodelovanje in za okrepitev naših sedanjih odnosa Je v. Odno-Šaji med našima dvema narodoma niso bili nikoli ograženi. Ista usoda jih je vezala v preteklosti in vedno sta lahko računala na vzajemno in medseb >jno iskreno sodelovanje. Huda gospodarska kriza, ki je zajela Grčijo in ki pritiski fidi v Jugoslaviji, naiaga obema, da se sporazumeta, a takšn; sporazumi so potrebni tudi med drugimi balkanskimi državami. Svojo izjavo Je Papastanasiu zakf ličil s temi besedami: Predsednik Vaše vlade rn zunanji minister dr. Voiislav Marinkovič je vsikdar zastopal po1it'ko medbalkanskera gospodarskega sodelovanja. Sedaj je prijel čas. da se ta politika ustvari. Atene, 30. maja. g. Nova vlada se bo v petek predstavila zbornici. P.ed počitnicami bo imela še 5 ali 6 sei. Nevarno železniško križišče pri Kamnika Pod tem naslovom je izšel članek v »Jutru« štev. 113 15. maja 1932, v katerem se napada železniška uprava, češ da je ona kriva, da se ne odstrani nasip, ki ovira razgled na tem križišču. Direkcija državnih železnic v Ljubljani ugotavlja, da od cestnega odbora v Kamniku ni prispela niti 7. aprila niti pozneje nobena prošnja, da se pogajanja o ostranitvi tega nasipa obnovijo. Kar se tiče namestitve zapornic opozarja Direkcija na članek »K razčišcenju krivde na avtobusni katastrofi pri Celju t, ki je izšel v »Slovenskem Narodu* 27. maja t. 1. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani. Avstrijski minister italijanski državljan? Dunaj, 30. maja. AA. Med razpravo o vladni deklaraciji je socijalni/demokratski poslanec dr. Bauer navedel dejstva, iz katerih izhaja, da je avstrijsko državljanstvo novega avstrijskega ministra za trgovino dr. Jakončiča kaj sumljivo, to pa zato, ker je Jakončič po prevratu optiral za italijansko državljanstvo. Kasneje ie prosil za sprejem v avstrijsko državljanstvo, čemur pa po trditvi dr. Bauerja ni bilo zakonito ugodeno. Ogromen požar v Besarabiji Jassv, 30. maja. V Lipkaniju v severni Besarabiji je izbruhnil včeraj ponoči iz neznanih vzrokov velik požar, ki je zavzel katastrofalen obge. Pogorelo je nad 60 hiš, večinoma s trgovinami. Ena petina nemškega naroda brez dela Berlin, 30. maja, AA. Na snočnem banketa društva tuj>ih poročevalcev, ki so se ga udeležili tudi čbami vlade in drrptematskega zbora, je imel dr. Briin ing daljši govor o brezposelnosti. Brun in g je izjavil, da je brezposelnost glavno zlo in da te razširjena po vsem svetu. Najhujše pa čuti to brezposelnost Nemčija, ki ima 6 milijonov brezposelnih, kar predstavlja po rodbinah šteto petino nemškega naroda. Nemški kancler je končal s tem, da Nemčija tega vprašanja sama ne bo mogla rešiti, čeprav si veliko prizadeva, da hi ga omilila z naseljevanjem brezposelnih po vaseh iti po podeželju. Za reftfter toga vprašanja je potrebno iskreno sodelovanje vseh narodov. Vsak trgovec, obrtnik gospodar, gospodinja poseti XII. Liublianski velese em 4. — 13. junija 1932 ZAKAJ? Ker nudi največji pregled vseh potrebščin v gospodarstvu, orientacijo cen binga polovično vožnjo na železnici, popust na parobrodih. 700 razstavljalcev. 40.000 m2 razstavišča. Izdelki celokupne industrije, pohištvo oficijelna razstava Poljske republike, higijenska razstava, razstava perutnine in kuncev, tujsko-prometna razstava, -ozsta-va Prijateljev prirode v stanovanju. Legitimacije po Din 30.— se dobe pri vseh večjih denarnih zavodih župnih in občinskih uradih, večjih postajah dravske banovine in biljetamah »Putnikac. Prenočišča preskrbljena. 6034 Nj. Vel. kralj v Niski banji Niš, 30. maja. AA. Snoči ob 20. uri je prispel v Niš Nj. Vel. kralj Aleksander. Spremlja ga njegov adjutant general Veljković. Nj. Vel. kralja so pozdravili na postaji ban moravske banovine Jeremija Živaiinvić. komandant armije general Kostić in predsednik niske občine Kavdurevie. Po pozdravu s prisotnimi je Nj. Vel. kralj nadaljeval pot v Niško banjo. V Niski banji so Nj. Vel. kralja sprejeli predsednik občine, upravnik in komisar kopališča in ko-pališčni zdravnik. Pavšaliranje banovinske ^ošarine na pnevmatiko Ljubljana. 30. maja. AA. Po odredbi bana dravske banovine i© banovinska trošarina na pnevmatiko motociklov znižana na letni pavšalni znesek, k! znaša pri motociklfh Drn 100, pri moto-ciklih s prikolico pa Dhi 150. Avtomobilski klub odlik"** vastie šoferje Hvalevredna akcija ljubljanskega Avtokluna Da bi se. dalo vestnim, zanesljirvim in požrtvovaln-im šoferjem vidno priznanje za njihovo vestno službo pni poedinih članih Avtomobilskega kluba, je ustanovil klub posebno nagradno plaketo za šoferje in sicer dve vrsti: srebrno plaketo za one zaslužne šoferje, ki so biLi neprestano najmanj pet let v službi pri istem članu kluba, »lato plaketo za enako desetletno službo. Za podelitev velja poseben postopek in Je b*k> odlikovanfh te dni 13 šoferjev, 10 z zJato, ostali s srebrno značbo. Odlikovana so biLi z zlato značko sle- deči gg.: Drago Gregorc, Viktor Koman, H«nrik Flis, Gabrijel Hrovat, Franc Mai> kovor, Filip Keršič, Luih dosedanjih bremen, bi v nasprotnem primeru postala premočan konkurent. Nesreča francoskega letala Pariz, 29. maja AA. Havas poroča iz Rima, da so včerad na planini bkizu Vero-iija, kakih 100 km od Rima, našli letako. Gre za letalo francoskih letalcev Guleta in Mauroisa, ki so jih že dva dni pogrešali. Oba letalca, kakor tudi *va potnika s ponesrečenega francoskega parnika >George-sa PhtUpparjac so našli ubite pod razvalinami letala. Novi prekooceanski poleti Newyork, 30. maja 6. Razen ameriške ga letalca Browna, ki se v Seattleu pripravlja na polet Seattle - Tokio, namerava z letalom preko Oceana tudi Dan lev Hausmer. ki bo preletel Atlantski ocean in pristal šele v Varšavi. Letalec ima v Varšavi še svoje sorodnike. Pariz, 30. maja AA. Po poročilu iz Neworka se je letalec Stan lev Hoppner vra.1l na letališče, kjer je bil starta 1 za polet preko Atlantskega oceana T^etalec navaja, da so aparati na letalu odpovedali Razpisano zdravniško mesto Ljubljana, 30. maja. AA. Na podstavi § 2 uredbe o službenem razmerju zdravnikov združenih zdravstvenih občin v drav-Sk: banovini razpisuje kr. banska uprava službo banovinskoga zdravnika združene zdravstvene občine Črnomelj s prejemki uradniškega pripravnika v stroki, v kateri so zvanja razporejena od Vili položajne skupine ter s pripadajočo potno povpreč-nino. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati splošne pogoje, ki jih navajata §§ 3 in 4 zakona o uradnkih za sprejem v državno shižbo ter dokazati, da so opravili poleg zdravniške pripravljalne službe (staža) vsaj 6 mesečno prakso v porodništvu. Prošnje in zahtevane priloge, kolkovane po predpisih, je predložiti do 4. junija 1932 kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2271.52 — 22S3.SS, Berlin 1327.92 — 1338.72, Bruselj 786.15 — 790.09. Curlh 1097.35 _ 1102.85. London 206.89 - 208.49, Newyork (čok) 5574.38 _ 5602.64. Pariz 221.22 - 222.34. Praga 166.33 — 167.09, Trst 287.30 — 289.70. INOZEMSKE BORZE. • Curih. Beograd 9.05, Pardz 20.1626. London 18.96, Bruselj 71.55. Milan 26.22S0. Madrid 42.26, Amsterdam 207___ Berlin 120— Sofida 3.70. Praga 15.15, Varšava 58___Bukarešta 3 06. Posetite naša gorenjska letovišča »SLOVENSKI NAROD, tfne 30. maja 1932. Stev. 120 DELAVSTVO ZA SVOJE PRAVICE Zborovanje delegatov Narodne strokovne zveze — Gospodarska kri za in nase delavstvo — Uspehi dela naše narodne delavske orga nizacije Ljubljana, 30. maja. Včeraj dopoldne so se ibraK v dvorani Delavske zbornice od blizu m daleč zastopniki narodnega delavstva, da prisostvujejo delegatskemu zboru NSZ. Zborovanje, ki je trajalo sedem ur, je pokazalo, s kako globoko resnostjo rešuje NSZ stanovske probleme, da je njen pokret široko razpreden in določno usmerjen ter da je narodno delavstvo zavedno, kar je pokazal predvsem potek zborovanja ter loga navzočih. Zborovanju je predsedoval eden prvih borcev narodnega delavstva, g. R. Juvan, ki načeluje NSZ od njene ustanovitve, torej 25. leto. Otvarjajoč zbor je toplo pozdravil navzoče, del. podružnic, zlasti iz oddaljenih krajev, iz Maribora, Ptuja, Jesenic in iz rudarskih revirjev. Niste se ustrašili ne truda, ne žrtev ter ste se pripeljali na zborovanej, da manifestirate svojo nacijonalno zavest, — je dejal. Letos so opustili običajni kongres zaradi težkih časov ter se omejili samo na delegatsko zborovanje. S tem poslovnim letom stopa NSZ v 25. leto obstoja. Ustanovljen*! je bila 1. 1908. v Trstu. Predsed-niik je pozval zborovalce, naj s svojimi nasveti pomagajo začrtati smernice za bodoče delo, da si delavstvo izvojuje elementarne, življenjske pravice. Sedaj mora delavstvo prinašati zaradi gospodarske krize največ žrtev in nikogar ni, ki bi mu pomagal. — Zahvalil se je tudi za pomoč časopisju, izražajoč upanje, da jim ostane naklonjeno še v naprej. Za verifikacijski odbor je poročal taj-«ik g. V. Kravos, ki je ugotovil število prisotnih delegatov. Pozneje je med zborovanjem prispelo še nekaj delegatod tako, da jih je prisostvovalo vseh 87, ki so zastopali 121 delegatov 24 podružnic in 4 društev, včlanjenih v NSZ. Poročilo predsednika. Predsednik g. Juvan je podal obširno predsedstveno poročilo, nanašajoče se tudi na splošen položaj delavstva ter gospodarsko krizo. Zaradi poslabšanih gospodarskih razmer je na svetu okrog 30,000.000 brezposelnih. Trpi predvsem delavstvo. Nihče ne ve izhoda iz te krize in vsi znaki kažejo, da še ni dosegla vrhunca. Prizadeto je seveda tudi naše delavstvo, saj ni čudno, če so se gospodarske razmere poslabšale rudi pri nas, ko je kriza prizadela celo gospodarstvo močnih držav. Naši delavci so pa tudi prizadeti v inozemstvu. V Nemčiji je brezposelnih okrog 6,000.000 industrijskih delavcev in med njimi je tudi mnogo naših rojakov. Enako je v Ameriki in drug;h državah. Zdi se, da se trudi ves srvet, kako bi se naj pozdravilo svetovno gospodarstvo — toda uspehov ni nobenih. Delavstvo trpi od dne do dne huje, vedno več bremen pada nanj. Mednarodni urad za delo posveča vprašnju brezposelnosti največjo pažnjo. Nedvomno je družba poklicana, da poišče dela ter kruha delavstvu. Delavstvo pa mora stopiti v prvo vrsto v borbo za svoje eksistenčne pravice, za izboljšanje svetovnega gospodarskega položaja. Ce bo pasivno, bo zaman čakalo na odrešenje. Pri nas delavstvo zelo občuti slabe čase, čeprav je driava pretežno agrarna- V nekaterih krajih vlada celo že ne več prikrita beda. Naša industrija preživlja krizo; ni odjemalce'-, tu in tam ustavljajo obrate redukcije so na dnevnem redu — redukcije delavstva, plač in delovnega časa. Vendar bi bilo lahko v tem pogledu mnogo boljše, če bi ne uvažali tujih izdelkov. Mnogih takšnih, naravnost kričečih primerov ne moremo več prezreti. Kriza Jje zajela pri nas vse panoge industrije, posebno pa kovinsko, tekstilno in rudarsko. Toda krizo tudi nekateri izrabljajo. N'kdar nimajo pred očmi položaja delavstva, temveč hlepe po dobičku za vsako ceno, češ. da mora biti dobiček še vedno visok kakor ob času konjunkture. Samo delavec mora prenašati bremena krize, ki nd na nje nič pripravljen. NSZ se je v preteklem letu trudila z vsemi silami za izboljšanje delavskega položaja. Sodelovala je pri anketah, konferencah, zavzemala se je za interese delavstva na pristojnih mestih z intervencijami ter resolucijami. Dela je imela preko mere, kar je razumljivo, saj preživlja naše delavstvo že precej dolgo najslabše čase. Izvršila j svojo nalogo v polni meri. In izkazalo se je, da uspehi niso izostali in so bili interesi delavstva vsaj nekoliko zaščiteni, kjer je organizirano v NSZ. Strokovni delavski pokret se širi pri nas v *reh idejnih smereh. Popolnoma enotna fronta ni mogoča, vendar pa je bila NSZ solidarna z ostalima strokovnima organ zacijama, ko je bilo treba podvzeti skupne akcije v korist delavstva. NSZ se je zavzemala predvsem za domače delavstvo, saj je pri nas mnogo inozemskih delavcev, zlasti med kvalificiranimi delavci, čeprav je dovolj naših ljudi. Povsod, tudi v inozemstvu, znajo ceniti sposobnost naših delavcev, zakaj bi naj bili zapostavljeni baš doma?! Določno stališče je zavzel predsednik o soc;aIn:H, delavskih v.jtanovah. v katerih narodno delavstvo ni dovolj zastopano in sicer ne po lastni krivdi. Naglašajoč progra matično usmeritev ^SZ, se j" dotaknil tudi političnih razmer. Narodni delavci so bili vedno iskreni naci-jonalisti, vedno zvesti svojemu programu m prepričanju, doprinasali so največ žrtev za narodno dr žaro. Zato se pa narodno delavstvo sme tudi zavzeti upravičeno odločno za svoje nterese kot državotvoren element. Ob zaključku je govoril o bodočem delu. Pred vsem je treba poglobiti prosvetno delo, organizacijo je treba postaviti na gospodarsko podlago :n pritegniti v njo naraščaj. Končal je: Bodimo kovači boljše bodočnosti in bodoča generacija nam bo hvaležna! Tajniško poročilo. Po živahnem odobravanju navzočih je poročal tajnik g. V. Kravos. Tudi njegovo poročilo jc bilo izčrpno kakor predsednikovo, saj je pretekla dobra ura, preden je bilo prečitano. Omenjajoč izredno sLar r življenjske razmere delavstva je naglasi!, da je odb'la 12. ura — treba se je tsvzeti z vsemi silami za mterese delavstva, sila je prikrpela do vrhunca. V kako težkem položaju je naše delavstvo, nam dokazujejo že dovolj številke o brezposelnosti. Na Jesenicah je okrog riOO brezposelnih, v Guštanjn dela 316 delavcev samo po 4 dni na teden, v Storah pa 237 delavcev tudi po 4 dni na teden. Železarna na Muti je sfcr*"** obratovanje na polovico, »Kovina« v Mariboru je zaposlovala 2PO delavcev, sedaj pa samo 80 in še ti delajo samo 4 dni na teden. Tovarna bakra v Slov. Bistr;ci je reducirala delavce od 160 na 30. ki delajo po 4 dni. \Vestno-v tovarna v Celju je reducirala 500 lavcev. Id delajo po ? -4 dni ni teden, v Strojnih tovarnah v Ljubljani delajo tudi samo po 4—5 dni in skupine delavcev se menjajo v neprostovoljnih, neplačanih dopustih. loSarurnus« v Mostah je odpustil 120 delavcev, ostali delajo po 4—5 dni na teden. V tovarni verig v Lescah dela 115 delavcev po nekaj dni v tednu. Elektrodna tovarna v Dobravi je izmed 450 delavcev odpustila 380. Žebljarsika zadruga v Kropi je zaposlovala 265 delavcev, sedaj jih dela le 60 v skrčenem delovnem času. Hudo krizo preživlja tudi tekstilna industrija v Litiji. St. Pavlu, Kočevju, Kranju in Tržiču. Nekateri obrati v Kočevju so se popolnoma ustavili. Iz statistike o mezdnem gibanju in stavkah, ki je tudi zelo poučna, je razvidno, da je bilo L 1928 49 mezdnih gibanj s 6607 delavci pri 74 podjetjih. Uspeh je bil dosežen pri 4 podjetjih, v 42 primerih so dosegli delne uspehe, v 3 pa niso uspeli. L. 1929 je bilo 10 mezdnih gibanj z 2583 delavci pri desetih podjetjih; uspeh v enem primeru, v drugih delni uspehi. L. 1930 je bilo le 9 gibanj z 9222 delavci; uspeh v 2 primerih, v 5 delni, v 1 neuspeh. L. 1930 je bilo 16 stavk, stavkalo je 4879 delavcev. Tajnik se je tudi bavil s poslabšanimi razmerami v rudarskih revirjih, kjer so redukcije še na dnevnem redu. Zastoj je tudi v Velenju in Zabukovci. Na anketi o novem pravilniku za brate vske skladnice, ki je bila v Beogradu, je zastopal narodno delavstvo g. Juvan. Z osnutkom pravilnika delavstvo nI zadovoljno. NSZ je marca poslala resolucijo na vsa pristojna mesta, v kateri zahteva narodno delavstvo, naj vlada prepove uvoz tujih izdelkov, kakršne izdelujemo doma, z zakonom naj uvede državno kontrolo v zasebna (industrijska) podjetja, določi maksimum in minimum delavskega zaslužka, prepove za Čas krize akordno in čezurno delo, zabrani uvoz tujega kuriva, izvede z zakonom znižanje življenjskega indeksa, regulirajo se naj obrestne mere in hononarji zdravnikov, lekarnarjev in odvetnikov, ter uvede stroga kontrolo nad karteli. Ustanavljati je treba ljudske kuhinje, kjer bi naj dobivali brezposelni brezplačno hrano, hrano. Vlada naj se zavzame za investicije za javna dela naj izvede revizijo tujcev ter zabrani zaposlitev tujim delavcem. Uredi naj se tudi dotok kmečkih delavnih moči v industrijo. V preteklem poslovnem letu so bile ustanovljene tri podružnice: v Hudi jami, Zabukovci in Kranju, nameravajo pa kmalu ustanoviti še podružnici v Velenju in Stranicah. NSZ je v stikih s sorodnimi ter nacijo-nalnimi organizacijami, z Jugosloven-skim radničkim sindikatom v Beogradu, z NO, českcslov. obec delnicko v Pragi in z mnogimi izseljeniškimi organizacijami, zaradi katerih so nedavno ustanovili izselje-niški odbor, ki mu načeluje dr. J. Bohinjec. Ker so prispevki za članarino zaradi obubožanja članstva znatno padli, tudi ni moglo tako pogosto izhajati društveno glasilo Blagajniško poročilo in volitve. O blagajniškem stanju je poročal blagajnik g. Stopar. Organizacija ima majhne dehodke, zato je treba njeno delo ceniti še tem bolj. Kljub slabim gmotnim razmeram članstva blagajna ne izkazuje deficita. Po soglasno sprejetem predlogu, da se se izreče odboru razrešnica, so bile volitve. Izvoljeni so bili v izvršni odbor gg.: R. Juvan, predsednik; dr. J. Bohinjec, podpredsednik; V. Kravcs, tajnik in blagajnik Stopar. V upravni odbor je bilo izvoljenih 20 odbornikov iz raznih krajev, 7 njihovih namestnikov in 6 članov nadzorstva. Ognjevito je govoril o politični usmeritvi organizacije in o delavskem položaju g Fr. Rupnik. Navzoči so mu živahno pritrjevali. Beseda delegatov. Po enournem odmoru so poročali delegati podružnic. Prvi je izpregovoril predsednik trboveljske podružnice g. M. Koren, ki je izredno bistroumno in točno opre- delil gospodarsko krizo, iz katere izvira vso zlo, ki ga prenaša delavstvo. Drastično je orisal bedno življenje rudarjev v Trbovljah, kjer nekateri zaslužijo v 14 dneh le 70—iQo Din. Poudarjal je končno, da mora biti NSZ bolj borbena kakor doslej. V imenu Jeseničanov je govoril g. Fr. Kralj. Letos so se udeležili zborovanja le 3 delegati, saj je delavstvo na Jesenicah povsem obubožano. Predlagal je, naj se odbor zavzema za starostno in nezgodno zavarovanje članstva. P< skrbelo naj bi se tudi, da bi delavci, ki se vračajo od vojakov, takoj zopet dobili delo kjer so ga bili zapustili. O žalostnem življenju rudarjev v Zagorju je govoril g. S. Kusar, ki je navajal statistične podatke, po katerih producirajo sedaj v Zagorju s 600 delavci toliko premoga, kakor so ga 1. 1904 s 1700 delavci. Mnogi so bili reducirani, ki so delali v rudniku nad 10, 20 in 30 let. Za Kranjsko podružnico je poročal g. žerjav, ki je predlagal, naj bi se vsaki podružnici ustanovile mladanake sekcije, naj bi se osnoval strokovni svet sorodnih organizacij itd. Govorili so še Knez iz Hude jame, Po-lak iz Trbovelj. Brilej iz Senovega in Stanič iz Kranja. Končno je govoril še g. Juvan. nakar so sklepali o predlogih odbora in podružnic. Predlogi m zaključek. Sprejet je bil predlog, da prihodnje leto svečano proslave 25-letnico obstoja NSZ v Ljubljani in da ob tej priliki razvijejo centralni prapor. Nadalje so zborovalci poverili odbor, da sestavi poseben odsek, ki bo izdelal resolucijo, upoštevajoč predloge zborovalcev in zahteve, ki jih vsebuje marčna resolucija. To resolucijo predlože na vsa pristojna mesta. ćlan upravnega odbora g. Rupnik je predlagal, kaj naj članstvo ukrene glede na politično usmeritev, nadalje da se naj izvedejo ukrepi proti izkoriščanju krize v zaščito delavskih mezd in končno je predlagal Se ukrepe glede cenzure. G. Juvan je zaključil lepo zborovanje z navdušujočim govorom v katerem je želel, da bi procvital pokret narodnega delavstva zaradi boljše bodočnosti bednega ljudstva Jubilej zaslužnega socijalnega delavca Ljubljana, 30. maja. V soboto je ožji krog prijateljev in tovarišev našega globoko socialno čutečega splošno priljubljenega socialnega ćelavca g. Rudolfa J u v a n a tiho proslavil njegov jubilej. Kdo bi mislil, da mu je življenje naložilo že pet k rižev, saj ga globoko srčna dobrota mladi, da se posveča plemenitemu delu s pravo mladostno vnemo in ljubeznijo. Jubilanta so počastili z večerom v hotelu Bellevue. Večera se je udeležil tudi narodni poslanec g. Ra3to Pustoslem-š e k, ki je prisrčno pozdravil jubilanta, spo-minjajoč se njegovega nesebičnega dela. Med udeleženci je bilo tudi več zastopnikov zunanjih podružnic NSZ, ki so čestitali jubilantu, g. Kralj mu je pa v imenu jeseniške podružnice podaril lepo sliko Bleda. V imenu UNžB je izrekel čestitke Zupan, v imenu stanovskih tovarišev pa g. Pelan. G. Juvanu tudi naše iskrene čestitke! želimo, da ostane Se dolgo mladostno čil pri nesebičnem delu! Praznik meščanskih tradicij Jubilej društva ostrostrelcev. — Strelske tekme. — Slavnostna večerja Od 8. ure zjutraj pa do večera so včeraj po tivolskem parku in po Rožni dolini odmevali streli. Na svojem strelišču pod Rožnikom je slavilo najstarejše društvo v državi, namreč Društvo ostrostrelcev, svojo 370 letnico z veliko strelsko i tekmo. Oddanih je bilo 3355 strelov, ker Je dopoldne streljalo 107 strelcev, popoldne pa 457 članov tega meščanskega patri-jotskega društva. 2e se je delal mrak, a strelci so bili vedno bolj bojaželjni in strastnejši, da jih je že lovila tema. Mo- VFšji strelski glavar Jean Schrev gočno ie odjeknil gong in točno ob pol 20. so trije topovski streli Ljubljani naznanili konec jsbilejne strelske tekme. Star in častitljiv je topič, saj ga je slišal Valvasor, Zois in Vodnik, župan Hradecki, pesnik Vilhar, a ti mali starinski topiči, ki so krasili vhod strelišča, so naznanjali slavnostna streljanja, pa tudi prihod Turkov nad Ljubljano nad tri in pol stoletja. Vsa s smrekovimi, girlandami in državnimi zastavami okrašena dvorana je pravi muzej društvenih relikvij, ki so obenem dokumenti in najtrdnejši dokazi, kako je ljubljansko meščanstvo bilo vedno pripravljeno žrtvovati življenje za svoje rodno mesto. Mramorne spominske plošče krase stene, najlepša plošča nas pa spominja mnogoletnega društvenega protektorja in višjega strelskega glavarja župana Hra-deckega. Resno zre 46 obrazov članov in glavarjev iz minulih stoletij v dvorano, razsvetljeno s svečami v srebrnih svečnikih, okrog in okrog so pa razvrščene tarče, stare tudi po več sto let. Mnoge med njimi so dela naših najslavnejših slikarjev in mnoge imajo tudi slovenske napise. Pod portreti so izložene dragocene nagrade zmagovalcem pri streljanju, a med zelenjem stoji zeleni društveni prapor iz leta 1862, ki je bil razvit ob društveni 300 letnici. Okrašen je s kranjskim in ljubljanskim grbom ter svilenimi državnimi tro-bojnicami, nasproti njega pa stoji kip kralja Aleksandra in nad njim na dragoceni preprogi visi tarča z grbom Jugoslavije, na stranski steni pa portret sedanjega viS. strelskega glavarja g. Jeana Schreva, ki je član društva že nad pol stoletja. Veselja blesteč in sreče žareč prezentira s solzami ginjenosti v očeh vedno dobrodušno se smehljajoči višji strelski glavar g. Schrey spominsko knjigo, kamor se udeleženci slavnostne večerje vpisujejo z orlovim peresom. Prvi se podpisuje komandant mesta Ljubljane, general g. Dra-gomir Popovič kot predsednik Streljačke družine in kot zastopnik divizijskega generala Ilica, nato pa zastopnik bana in drugi gostje ter člani in njih dame. Vsi navzoči so okrašeni z jubilejnim društvenim znakom, ki je na njem ljubljanski grb z let- nico 1562, tarča in pa napis »Društvo ostrostrelcev 1932*, a višji strelski glavar s ponosom nosi na svoji uniformi z zelenimi našitki red sv. Save. V svojem pozdravnem govoru pozdravlja g. Schrev zastopnika bana g. dr. Orla, generala g. Drago-mira Popoviča, direktorja državne šumske uprave g. ing. Božiča, g. dr. Ivana Tavčarja kot predsednika ljubljanske podružnice in kot zastopnika glavnega ndbora SLD, župana občine Vič g. Petrovčiča.&dame in člane, ki je med njimi tudi senator g. dr. Vladimir Ravnili a r, nato pa napija najvišjemu pokrovitelju vsega plemenitega sporta Nj. Vel. kralju ter prečita udanostno brzojavko kralju in pozdravno brzojavko ministru za telesno vzgojo dr. Kraljeviču. Napitnico so spre-;eli vsi navzoči z velikimi ovacijami kralju in državi. V imenu bana je govoril g. dr. Orel. ki je po svojem patrijotskem govoru nazdravil srečni bodočnosti ostrostrelcev, general g. Dragomir Popovič je pa čestital v imenu divizijskega komandanta in v imenu Streljačke družine društvu kot vodniku, ki naj bo za zgled vsem streljačkim družinam v državi, končno je pa poželel društvu še dolgo let uspešnega delovanja. V prekrasnem in obširnem slavnostnem govoru je nato pregnantno razvil dolgo zgodovino društva odbornik, senator g. dr. Vladimir R a v n i h a r, ki je slavil društvo kot dom sloge in edinosti ter kot varuha častitljivih tradicij meščanstva, ki hz-bira za svoje člane le prave može in najboljše patrijote. Skozi vso zgodovino se vleče kot rdeča nit osnovna misel obrambe domovine, ki je še danes glavni namen društva, končno je pa napil složnemu delovanju v društvu v korist domovine. Ko se je poleglo navdušeno odobravanje, je govoril še g. dr. Ivan Tavčar za ljubljansko podružnico in osrednji odbor SLO, nakar je strelski mojster g. dr. Kaiser razglasil uspehe strelske tekme, društveni blagajnik g. Anton Schuster pa razdelil dragocena darila, ki jih je pretežno večino kupilo društvo samo. Pri streljanju na bežečega zajca je dobil I. nagrado, dragocen srebrn kronome-ter, g. dr. Adolf Kaiser, za n. nagrado je dobil elegantno aktovko g. mag. pharm. Bakarčič Gvido, denarne nagrade pa so dobili po vrsti gg. Minko Heinrihar, Franc Heinrihar, Kari Miklič in Albin Šifrer. Pri streljanju na letečega goloba je kot I. nagrado dobil krasen pepelnik iz oniksa g. Minko Heinrihar, za drugo nagrado srebrn pokal g. Albin šifrer. denarne nagrade pa gg. Franc Heinrihar, Karel Miklič, dr. Adolf Kaiser in Janko Cepon. Na lovski tarči je dobil za I. nagrado bronastega kozoroga g. Minko Heinrihar, za TI. nagrado bronastega divjega lovca g. Franc Heinrihar, bronasto kaseta /.d cigarete g. dr. E. Eberle, zlatnik g. dr. A Sehweiger in ostale nagrade gg. Albin Šiirer, mag. pharm. Gvidon Bakarčič, dr. A. Kaiser in Fran Perles. Na tarči »Srnjak« si je priboril za I. nagrado bronastega srnjaka g. Minko Heinrihar, za II. nagrado bronastega jelena g. Gvidon Bakarčič, za TI. nagrado veliko plaketo s srnjakom, ki jo je darovala firma Ant. Krisper. g. dr. Eberl, zlatnik je dobil g. dr. Viljem Krejči in denarne nagrade po vrsti gg. dr. Kaiser, Franc Heinrihar, Jean Nagy in Albin Šifrer. Na tarči »Divja svinja« je za I. nagrado prejel budilko v oniksovem podstavku g. Albin šifrer, za II. nagrado pepelnik iz oniksa ki ga je darovala tvrdka Eberle, g. Franc Heinrihar, IH. nagrado tudi pepelnik iz oniksa in dar firme Eberle je dobil g. dr Krejči Viljem, zlatnik g. dr. Kaiser. denarne nagrade pa gg. Anton Schuster, Minko Heinrihar, Jean Nagv in dr. Schvveiger. Na tarči »Emona« je za najboljši strel z 980 točkami dobil darilo župana g. dr. Dinko Puca. namreč dragocenega bronastega gamsa, g. Albin šifre r, a za najvišje število krogov I. nagrado, namreč prekrasno garnituro pepelnikov iz aragomta s 420 krogi g. dr. Krejči, z enakim številom krogom H* nagrado, namreč eleganten kovčeg za svatbeno potovanje g. Minko Heinrihar, za ITI. nagrado srebrno in pozlačeno filigransko kaseto za cigarete g. Franc Heinrihar. zlatnik g. dr. A. Kaiser in ostale nagrade po vrsti gg. Karel Miklič. Anton Schuster, dr. Schueiger, Jakob Kavčič, Janko Cepon n dr. Eberl, a v pres'adko srce g. Kavčiča je za najboljšo desetko vgriznil sam blagajnik g. Schuster. Na spominsko tarčo je streljalo 16 strelcev in so dosegli najlepše uspehe na njej gg. Minko Heinrihar. Sifrcr in Bakarčič. Po razdelitvi nagrad je govoril v imenu zmagovalcev in obdarovancev g. dr. Kre -či. ki je končno nazdravil damam in [ta pripel častne znake, dr. Eberl pa se je zahvalil aranžerjem gg. dr. Kaiserju. Schu-sterju in Bakarčiču, dr. Kaiser sam pa g. dr. Eberlu, Minku Hcmriharju in Jeanu Nagyju za veliko požrtvovanlost. Pri p?av domači večerji, ki jo je siiajno vodil hotelir g. Karel Miklič in se ie odlikovala razen z najdelikatnejšimi pripravljenimi jedili in izvrstno kapljico, posebno še z res prvovrstno postrežbo, se je razvila sijajna zabava s petjem, nastopom domaČega orkestra in z nastopom impozantne častne čete, dokler nista gg. general Popovič in višji strelski glavar g. Schrev otvorila krvio, ki so mu sledili moderni pa tudi stili domači plesi. Končno ie originalni nočni čuvaj, g. akademski slikar Peter ČTrntek, zaključil veselo slavnost s starodavno pesmijo: Varte ogenj, var'te luč! Občni zbor „Dobrote" obsmrtnega podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani je bil včeraj ▼ beri dvorani hotela »Uniona«. Udeležba je bfla lepa, saj so prišli na zborovanje Člani celo iz Maribora hi drugih oddaljenih krajev. Zborovanje je vodil predsednik svetnik g. M. Matjašič, Iz poročila društvene tajnice Ive Crnjačeve smo posneli: Skupina A je štela ob koncu lanskejra leta 2921. L i. 3660 rednih ter 332 izrednih, skupina B pa 1467 članov. Lani ie pristopilo v skupino A 73, ▼ skupino B pa 63 članov; umrlo jih ie iz skupine A 30, iz skupine B pa 13 članov. Iz skupine A je bilo izločenih 6 in iz skupine B 6 članov, ker niso redno plačevali svojih prispevkov. Društveni dohodki so znašali: vpisnme 7130 Din. članski prispevki skupine A 165.587 Din. skupine B 1G3.215 Din, obresti 27-877.84 Din. Društveni izdatki: podpore skupine A 80.400 Din, podpore skupine B 75.000 Din, skupaj 164.400 Din, upravni stroški !&296.fl6 Din. Tajnica je preči tata dofle pismene predloge, ki pa so flh zborovalci po večini odklonili. Med drugimi Je Ml odklonjen tad! predlog za povišanje po smrtni ne. Pri volitvah je bil izvoljen do malega lanski odbor, saj uživa za svoje nesebično in požrtvovalno delovanje popolno zaupanje vseh članov. V »Dobroti« ie *Qanjenih poleg poštnih uslužbencev 200 sodnih ter 9fi nameščencev iz Čekovnega urada. Društvo ima velik socialen pomen, zato mu Je Želeti tudi v bodoče najlepši uspeh,_ (Se/ezttfcci KOLEDAR. Danes: Ponedeliiefc, 30, mana, katoličani: Ferdinand, Miflea; pravoalaroi. t?, maja. DANAŠNJE PRjtREOrrVE. Kino Martksa: Pod lafao za«tar*o Kino roVsai: Zaprto. DEŽURNE LEKARNE. Dan«*: Suftnftt, MaH)4n trQ 6, tn KuraJt. Gos-poavetaKa cesta 10. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 30. maja: Zaprto. Torek, 31. maja: Kralj Oidipus. Red D- Ljubljanska drama ponovi jutri klasično grs&o delo »Kralj Oidipne*« ▼ ofcačaj-ni zasedbi m režiji g. Onla Debevca. Predstava bo za red D. OPERA Začetek ob 20, uri. Ponedeljek, 30. maja: Zadrto. Torek, 31. maja: Ru5valka. Red R Repriza Dvorak ove krasne oper* »Rusalka* z go. Gjuogjenac ▼ glavni m naslovni vlogi se ponovi pod taktirko kapelnika Štritola m režiji g. Krefta v torek 31. t. m. za red B. Operna predsiava na prostem. Ljubljanska opera pripravlja vpnzoritev Smetanove opere »Prodana nevesta« na prostem v parku za Tivolskim gradom. Petek, S. Junija. 11.30: Šolska ura; 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: Dr. L. Sušnik: Francoščina; 19.30: Gospodinjska ura, vodi gdč. Krekova; 20: Dr. Glavinič: Cehoslov. in ju-goslov. saradnja (sokolska ura iz Beograda; 22.30: Cas, poročila ter napoved programa za naslednji dan. Sobota, 4. junija. 10: Otvoritev velesejma: 1. Govor predsednika; 2. Govor ministra dr. Kramerja; 3. govor poljskega poslanika; 4. Koncert vojaške godbe; 11: Zadnja Indija v luči trgovskih interesov (Ferdo Lupša); 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Ulaga Drago: Gimnastične vaje; 19: Ga- Ortha-ber: Angleščina; 19.30: O napovedovalcih v radiu (dr. Tominec); 20: Koncert »Sloge«, godbe na pihala; 21: Samospevi gdč. Anite Mezetove; 21.45: Dnevne vesti, čas; 22: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan Dngvne vesti Velik shod JRKD v Skopiju. Včeraj je bil v Skopiju velik shod JRKD za vardarsko banovino. Udeležilo se ga je več tisoč ljudi, na 3hod pa so prispeli poleg mnogih senatorjev in poslancev tudi ministri Boža Maksimovic, dr. Kojič, dr. Srkulj in dr. Kraljevič ter predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi in predsednik začasnega odbora JRKD Nikola TJzunović. Zborovalci so viharno pritrjevali govornikom in se soglasno izjavili za osnovanje nove stranke. _ Za prisego vojaštva. Včeraj dopoldne so bili na vojaškem vežbališču na Batajnici zapriseženi rekruti beograjske garnizije. Pri segi je prisoslovavl vojni minister general Stojanović z vsemi višjimi oficirji beograjske garnizije. Po zaprisegi je imel vojn' minister nagovor na rekrute. ki h"h je opozarjal na važnost priseee in pozival k zvesti službi kralju in domovini. — Podpora za nabavo krme. Z odlokom kmetijskega ministra in v soglasju z ministrskim svetom se izplača iz državne kmetijske zakladnice kr. banski upravi drinske banovine 190.000 Din podpore, kr. banski upravi vrbaske banovine 95.000 Din in banski upravi primorske banovine 75.000 Din. Te vsote se bodo porabile za nabavo živinske krme. — Upokojitev. Upokojena je Marija švajgler, učiteljica v Gornji Poljskavi. — Nova palača poljskega poslaništva v Beogradu. Včeraj je bila v Beogradu posvečena nova palača poljskega poslaništva na začetku ulice Miloša Velikega. Posvetitev je izvršil beograjski nadškof dr. Rodič, prisostvoval pa je tudi papeški nuncij s člani diplomatskega zbora in mnogo odličnega občinstva. — Prvo v Zagrebu izdelano letalo. Slušatelj zagrebške tehnišne fakultete Paski-jevič dovršuje svoje letalo. To bo prvo letalo zgrajeno v Zagrebu. Manjka mu le še motor, ki ga baš montirajo. — Velik vloro v Zagrebu. V sobotni noči so v Zagrebu doslej še neznani vlomilci popolnoma izropali stanovanje dr. Frana Broslerja. Izkoristili so kratek čas, ko sta dr. Brosler in njegova žena odšla na večerni sprehod, služkinja pa je za četrt ure zapustila stanovanje, tako da ni bilo nikogar doma. Vlomilci so odnesli vse, kar je bilo količkaj vrednega, zlasti pa mm go rodbinskega nakita velike vrednosti. Škodo cenijo nad 100.000 Din. Na delu so morali biti zelo izvežbani vlomilci, ker so svoj posel res temeljito opravili. — Matica hrvat, kazališnih dobrovoljaca v Zagrebu razpisuje svoj tretji natečaj za najboljšo ljudsko igro. Dela se sprejemajo do 31. avgusta opoldne. Naknadno predložena dela se ne bodo upoštevala. Podrobne informacije daje tajništvo MHKD, A. Freudenreich, Zagreb, Hica 53. — Samomor zaradi bede. V soboto dopoldne so v Zagrebu našli v Rokovem blizu cerkvice neznanca, obešenega na nekem drevesu. Pri njem so našli izkaznico z imenom Peter Besednik, brezposelni zidarski pomočnik. Stanoval je v Slovenski ulici št. 8. Njegova hči je policijskim organom p vedaia. da je bil njen oče dolgo časa brez dela. Nedavno se je odpeljal v Karlovec, da bi našel kak posel, vrnil pa se je. ne da bi kaj opravil. Bržkone je zato iz obupa izvršil samomor. _ >Ljubljaoek1 Zvon< prinaša v majski š*evilki tole vsebino: Vladimir Bartol >Med človekom ta bogom«, Tone čnifar >Beseda fahriSktb te*akov<, Louis A dajmo >6k>vek z dnšo<. Juš Kozak >I>vajset dni v BvToprt< (NT.), Mirko Ferenčak >6te-fan Zweig<. Josip Vidmar vJubilejne meditacije«, V F Gaiverton >®manctpacija ameriškega slovstva«, Bartpide* — Fy. Bradač >Kikk>p«. _ Vreme. VremeneSra napoved pravi, da bo nestanovitno vreme. Včeraj je deževalo »k-ora; po raeh krajih ns&e države. Najv©Č n« da v in smo imeli v Ljubljani, do danes zjutraj 17.3 mm. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Beogradu 30. v Skopiju 29. v Maraboru 19. v Ljubljani 16 Davi je kazal barometer v Ljubljani 755. temperi ura je znašala 10.8. — Popust na železnicah posetnikom praškega soUolskega zleta. Na DC vseeo- • kolskem zletu v Pragi se pričakuje poset kakih 800.000 ljudi, pretežno seveda iz Češkoslovaške, vendar pa bodo pri tej priliki prišli v Prago tudi gostje skoraj iz vseh držav sveta. Poleg Sokolov bo prišlo v Prago tudi nesokolsko občinstvo, In ti gostje bodo imeli, če predlože izkaznico sokolske razstave, 337o popust pri voznih cenah češkoslovaških železnic za prihod in povra-tek, na jugoslovenskih železnicah pa 55 % za povrate k. Sokolska razstava bo zelo zanimiva in bo na njej sodeloval tudi SKJ. Razstava bo trajala od 18. junija do 10. julija, njeni posetjoiki pa morejo uporabiti popust na železnici v času od 14. junija do 14. julija. Izkaznica sokolske razstave je obenem tudi vstopnica na razstavo ter se more nabaviti za 30 Din pri češkoslovaškem poslaništvu, pri češkoslovaških konzulatih in pri vseh jugoslovenskih zastopnikih praškega velesejma. — Dobave. Gradbeni oddelek direkcije držvnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. junija ponudbe za dobavo 500 kg kristalne sode, 300 komadov krtač - ribaric in €0.000 kg negašenega apna, 8. junija t. 1. pa za dobavo železnih mostnih konstrukcij. — Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. junija t. L ponudbe za dobavo členov za kotle in jekla. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 3. junija ponudbe za dobavo 140 kg papiirnatih vrečic. — Dne 30. junija bo pri Dravski delavnici v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo 15 m3 bukovih desk, dne 1. julija t. 1. pa za dobavo 35.000 kg nafte. 6000 kg cilinderskega olja, 750 kg strojnega olja in 50 kg bencina. — Pogoji pri omenjeni delavnici. — Oddaja del pri popravilu 'konjušnice in šupe pri Dravskem intendantske?« skladišču v Ljub- ljani bo potom ofertne licitacij« 14. junija pri inženjerskem oddelku komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglasi so na vpogled v pisarni zbornice za TOI v Ljubljani Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne >Franc Jožefove grenčice« jako delovanje črevesja in dela telo vitko Mnogi profesorji zapisujejo >Franc Jožefo-vo vodo« tudi pri zamašenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Prane Jožefo-va grenčica« se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz LivMIane —4J Mestno načelstvo v Ljubljani opozarja vse gostilničarje, kavarnarje. lastnike zajtrkovalnic m vtnotočev ter prireditelje veselic, da stop« s 1. junijem v veljavo naredba o občinski davščini na potrošnjo, katero plačajo gostje v gostilnah, kavarnah, zajtrkov a! nicah, vinotočih In na društvenih veselicah (prireditvah). Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine št. 373-3«. naredba TV. _ Bloki računskih listkov se dobe pri mestni blagajni, kontrola pa se bo izvajala od 1 junija 1932 naprej —Ij Profesorski izpit so naredili pred stalno izpitno komisijo za profesorske izpite na ljubljanski univerzi gg. suplenti diplomirani filozofi: Mirko Biteoc, Marija Borsnik, Alojzija Jelene In Veronika Pire —Ij Diplomiral je na ljubljanski univerzi za inženjerja stavbne stroke znan; dolgoletni stavbni strokovnjak g. inž. Vladimir šramel, solastnik stavbne družbe >Tf»hnaT v Ljubljani čestrtamo! Vele nape to in zanimivo! Vse predstave pri včerajšnji premieri razprodane! Oglejte si sigurno ta spored! CHARLOTTE SUSA /\ GUSTAV FRdHLICH pod £a$ne $adtavc Veliki špijonažni in vohunski film iz dobe svetovne vojne ♦ najnovejšem Foxovexn zvočneu. tedniku: Pogrebne svečanosti predsednika Doumerja in izvolitev novega poglavarja francoske republike. Ob 4., 148 in 14IO zvečer. ?3ttti kine Matica Telefon 2124. —Ij Opereta »Študentje smo« desetič na Šentjakobskem gledališkem odru. V sre d< in petek ponovi šentjakobski gledališki oder zabavno opereto v treh dejanjih, ki je doživela tak uspeh, da so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane. Prj zadnji predstavi je odšlo zopet mnogo ljudi brez vstopnic. Zato naj blagovoli občinstvo kupiti vstopnice že v predprodaji. Predstavi v sredo 1. in petek 3. junija sta brezpogojno zadnji predstavi te izvrstne veseloigre. —Ij Umrli so v Ljubljani od 20. do 26. maja: Repar Ana, 42 let, obč. uboga, Vidov-danska cesta 9; Zaje Rozalija, 43 let, žena posestnika, St. Jurij pri št. Vidu; Zirovnik Andrej, 45 let ,hlapec, Vidovdanska cesta 9; Accetto Ana roj. Kreuzer, vdova Blu-mauer, 57 let, Trnovski pristan 14; Dekle-va Ivan, 60 let, gostilničar, Zalog 19; Zore Ana roj. Walland, 76 let, žena pri v. uradnika v pokoju, 2ibertova ulica 22; Hariš Olga roj. Vihtelič, žena strugarja elektr. cestne žel., švabičeva ulica 15-pr.; Cernv Frančiška, 73 let, zasebnica .Novi trg 2-1. — V ljubljanski bolnici so umrli: Jurgec Franc, 18 let, dninar, Nomenj 8 pri Boh. Bistrici; K ran j c Milan, 1 mesec ,sin posestnika, Begunje 72, srez Logatec; Sest Tomaž, 50 let, pastir, Ravno 11 pri Boh. Bistrici; Treven Slavko, 2 leti, sin delavca, Brod 22 pri Logatcu; Struna Štefanija, 3 mesece ,hči ključavničarja, Galjevica 102; Skalar Marija, 6 mesecev, hči čevljarja, Vič-Glince c. IX-12; Trček Jernej, 1 dan, sin čevljar, mojstra, Dravi je 25; Bradeško Marija, 8 ur, Hlevni vrh 5; Pohlin Vanda, 1 dan, hči teh. šefa v operi Maksa, Gledališka ulica 7; Bregar Eva, 3 mesece, hči služkinje, Galjevica 24; Zakrajšek Janez. 69 let, posestnik, Log 12 pri Mokronogu; Koci Marija, 50 let, žena posestnika, G. Preker, pri Litiji. —Ij Pevski zbor Glasbene Matice ima drevi ob 20 skupno vajo mešanega zbora ob 1§. pa rediteljsko in odborovo sejo. _lj Obnova hiš. V TJMe1 na Grad It 11 obnavljalo pritlično, ozn roma en on ad strop no hišo Fr črtka. Južna stran te domačije Ima odprt raz.jr.Iod na me«*to ter je vidna zlasti od juga ;n zapada Zato je njena ob nova tem bolj umestna Obnovo izvršuje Zidarska zadruga. — Posestnik Ivan Šinkovec je vedign-fl svojo pritlično domačijo v Ulici na Grad it 7 za eno nadstropje Sedaj ometavajo notranje stene. Zidarska dela izvršuje stavbnik Matko Curk. _U Posnemanja vredno! Znani ljubite.; :n velik zaščitnik koristnih ptic g. dr Janko Hafner, specijalist za ušesa, nos in grlo. j« daroval za varstvo ptic 100 Di:> za kar se mu društvo iskreno zahvaljuj f Kino Svečanosti pri pogrebu umorjenega predsednika francoske republike v zvočnem filmu. V Pozovem zvočnem tedniku, ki se predaja v Elitnem kinu Matici ob tilmu >Pod laino zastavo«, vidimo pra\ posebno zanimive svetovne dogodke, prečešem svečanosti pri pogrebu umorjenega predsednika francoske republike Pauia Doumera. nato izvolitev senatnega predsednika Alberta Lebruna za predsednika Francoske republike in še mnogo zanimivih svetovnih dogodkov. Tako na prime 1 vidimo velenapeto motorno dirko na ber iinsRem dirkališču >Avus«, vežbanje cerkvenega pevskega zbora v berlinski stolni cerkvi in veliko vojaško parado ob priliki narodnega rpaznika v Bukarešti. Ta rele-^aa-imiv: žurna! ob velenapetem filmu >Pod lažno zastavo^, naj si vsakdo ogleda Viktor Dyk in Jugosloveni Ob obletnici smrti Dne 14. t m. je minilo leto. odkar je veliki češkoslovaški pesnik, dramatik m politik Vifctor Dyk, zadet od kapi. utonil na morskem nabrežju v Lopudu pri Dubrovniku. Lopud je mal otok. kjer vlada v maju idila čarobne južne prirode; cvetoči vrtovi, polni barv m vonja, mirte m lovorja, oljčni nasadi in majhni borovi gozdovi, lepota cvetočih mandljev in senca s-mokev so zvabili pesnika, da je šel s svojo ženo. dr. Zdenko roj. Haskovo, najboljšo prijateljico naše Zofke Kvedrove, na izprehod k morju V morskem zalivu Sum ju se je nameraval kopati Prekrasna je cesta iz Lopud a preko grebena, odkoder je »najlepša panorama ki more razveseljevati človeško oko«, kakor piše Lujo Vojnovič. Na zapad in vzhod ie veličasten razgled na morje, otoke, tja k Vleštrovičevemu m Bukovcev emu Cavcatu k Lovčenu černogorskega vladika Petroviča Njegoša m k Dubrovniku Iva Vojnov^ča. In še dolga vrsta jugoslovenskih pesnikov in umetnikov slavi s peresom, čopičem m dletom ta edinstveno čarobni kraj Ni čudno da je želel češki pesnik preživeti nekaj tednov v tej poez;ii Jadrana in se odpočiri od neumornega dela. A že prvi dan ga je čaka 'a smrt! Bilo je majsko popoldne. Malo znan ca tok Sun j je brez dvoma med najbolj slikovitimi in sugestivnim i dubrovniškimi zakotji. Med dvema zelenima ramenoma kv nudskega otoka leži prekrasno, smaragdno /eleno morje Široki, dolg in tihi zaliv je tjavdušil pesnika, da se je pod toplim aom-cem slekel in smejoč se stopil v valove. Tn 9 elegični velikosti slikovitega zaliva na Nunju je našla mahoma svoj konec pos-lad-nja pot FK-kova • Jaroslav Urban, urednik praškega Načelnega Večemika. ki se je udeležil oblet-ne s^om «n*ke svečanosti na Lop odu, piše: »Le pesniku je mogla biti usojena ta pot kot pot v večnost. Žareče južno somce, majsko bogastvo cvetja, opojni vonj lovor-jev, mirt in borov so ga spremljan in poljubljali, preden je dospel v zaJtv, ki ga le pričakoval, v tajnostni zaliv nedogredne-£a jasnega morja,t Lopudska občina postavi na grebenu ceste, odkoder je užival rajni pesn'k posledni razgled po krasni majski naravi jug oslov en--ke Dalmacije, spomenik Vikt>>rju Dvku in ie imenovala pot k zalivu Sun ju »Cesta Viktorja Dvka*. Dne 14. t. m. so odkrili svećanc*too o« hiši na praških Vinograd.h umetniško spo-rnmsko ploščo Tam je pesnik živel in delal mnogo let. Slavnost so, kolikor vemo, brzojavno pozdravili iz Zagreba Novinarsko □druženje, iz Ljubljane pa Češkoslovaška jugoslovenska liga in Minka in Fran Gove-kar. Dne 22. t. m. so z veliko svečanostjo odkrili v Hlisku tak;sto spominsko ploščo sn hiši, v kateri je pokojni pesnik zadnjič govoril na obč. zboru češkoslovaške narodne demokracije, in obč. svet je imenoval Kolodvorsko cesto po V3ct. Dvku. Tudi v Taboru so imeli Čehoslovaki lepo spominsko slavje pesnika Praški zbornik »Lum r«, ki ga je Dyk urejal mnogo let, je posvetil majsko številko pokojniku. Odlični pesniki, pisatelji m kritiki pišejo o Dvku in njegovih delih, zvezek pa prinaša tud več Dvkovih še ne natisnjenih spisov. Jugosloven Božo Lovrič je prispeval članek »Osobnost Viktora Dvka«. Čujemo, da se hočejo tudi Slovenci oddolžiti spominu velikega pesnika in našega zvestega prijatelja. Naše narodno gledališče uprizori v začetku bodoče sezone Dy kovo krasno, na odru najbolj uspelo dramo »^pametovanje dona Kihota«; za sto dramo se zanima rudi mariborsko Narodno gledališče. Baje pa prevaja tudi srbski književnik to poetično dramo bridkega razočaranja za Narodno pozorište v Beogradu. Dr. K. Kramaf je bolan brzojavtl na s!avno«t v Hlinsko: »Iz duše obžalujem, da se ne morem z Vami vred spominjati našega nenadomestljivega V Dvka; čim dalje tem bolj nam je potreben, zato je spomin nanj tem bolestnejš .« Tudi Jugoslovanom je spomin na Dvka sila bolesten. Saj smo izgubili ž njim borca, ki nas je ljubil in za nas delal. Med vojno in po vojni. In zato je bil v ječi ter je pretrpel mnogo težkega. 7A-vo se je zanimal za naše razmere in naše slovstvo. Njegova soproga, doktorica filozofije, člen uredništva in pisateljica, Zdenka Haskova-Dvkova je prevedla mnogo Tv. Cankarjevih in Zofke Kvedrove spisov, ki so ob sodelovanju V. Dvka izšli v č. si. knjigarnah. Ga. Zdenka je prevedla, sama poetka, tudi nekaj pesnitev Otona Zupan čiča na češkoslovaški jezik in pokojnik ji je pomagal pri težkem delu s prav posebno vnemo. Dovolj vzroka imamo torej, da se tud" Slovenci s hvaležnostjo spominjamo V. Dvka na obletnico tragične njegove smrt! ob majski A dri ji —r. Tyršev jubileja! župni zlet v Ljubljani Z-oor članstva v obdadatatioan je dne 5. unija ob 7. zjutraj v poslopju L državue gimnazije (klasične) nasproti Narodnega ioma. Ck> pol 8. morajo biti val člani te preobilen! v telovadno obleao in pripravljeni za pohoi na talovadi&če k akačnjam. Zbirališče za pohod na tedovadJSče je na vrtu NarodiiBga doma, kamor imajo naćel-liki privesti svode teAovadce. PopoMoe norajo telovadci hrti pr*pr»vj^eoi aa nastop ob 15. uri. Ve-i telovadci, ki ndao tekmovali v proetih vajah, ae bodo med 7. »ti 8 uro pr^z-ku-sdll na zbiraK&ču. Zupne tekme, Zupne tekme se vrfee na letnem telo--adišcu Ljubljanak-ega Sokola in se prJčno v soboto ob 3. oopoktee. V kolikor bi ne bi Je ie v soboto končane, se bodo nadaljevale v nedeik> ob 6. zjutraj. OblaeJttMee. č*ani iana*o ototoeitoaoe v L državni grrmna«ji, moški naraščaj In moška deca pa v prostorih Narodnega doma. Vsi ien-sinl oddelki ima$o svoje ot>la8tln*ce v zgradbi Heeja (tMuJsuluiicesta). Zbirališča. č-la-n«: ee zbirajo na vrta Narodnega doma, moški naraščaj v TomancM urksi. moška deca na droris*« L državne £imnazri;e. Ženski oddelki ee zbirajo na d^oraecn u-c**$a Spored javna telovadba. Pričetek točno ob 1*. popoldne na letnem telovad»čn Ljnbljaneke«a Sokola. Oddelki nastopijo v naslednjem redu: 1. igre moške dece is Ljubljane ln sosednjih društev; 2. pravljični nastop ženske dece iz Ljubljane in sosednih društev; 3. proste vaje moškeaa naraščaja SKJ; 4. proste vaje ženskega naraščaja SKJ; 5. vaje s palicami starejših bratov; 6. orodne vaje naraščaja ln članstva; 7. stafetni tek 400X300 x 200X100 m članov (Ljubljanski Sokol. Sokol I. *n Ljnbljsna K.); 8. proste vaje članic SKJ; 9. proste vaje članov SKJ. _ Javni telovadni nastop se vrel ob vsakem vremenu. Slavnostni sprevod. Slavnostni sokolska sprevod bo v nedeljo 5 junija ob 11. dopoldne ob vsakem vremenu. Zbirališče, Vsi gostje, zastopniki sarvesa in fup se zbero ob 10.30 dopoldne na Bledweisovi ee sti ob Narodnem domu Člani ss raavrstljo po društvih točno ob 10.30 na Bleivrelsovi ceetj, članice In ženski naraščaj tečno ob teti uri na vrta ženske realne ghnnadje, moeki naraščaj se zbere in uvreti v zaprti Tomanovi ulici, konjenica v Knarjevi ulici s čeJom proti Bleiweisovi cesti, mo-aka in ženska deca se zbere ob 10.16 na vrtu Narodnega doma in ob 10.30 odkoraka na ulico, ki jo določi fcupno načelništvo. Kdor izmed članov ne bi imel slavnostnega kroja, se sprevoda ne more udeležiti, prav tako ne sme nihče v sprevod, kdor nima predpisanega slavnostnega kroja, članicam je dovoljeno izjemno, ako nimajo slavnoefcnega kroja, da korakajo v sprevodu tudi v telovadnih oblekah ali narodnih nošah. Sprevod se razvije mimo Narodnega doma no Aleksandrova cesti do pošte, po Dunajski cesti, v Tavčarjevo ulico, po Mdklo ^ioevt cesti tn Marijinem trgu v Wotfovo utieo na Kongresni trg, po Selen burgovl *Hoi mimo poste na Aleksandrovo OMto m*mo Narodne*ca doma na zletisče, kjer bo rsebod. Sokolsko predavanje po radiu. V petek 3. junija ob pol 8. zvečer predava o pomenu in namenu jubilejnega župnoga z4eta sokolske župe Ljubljana br Karto Parzer. Opozarjamo vse bratske edi-nice na to predavanje, ker bo ob koncu predavanja br. predavatelj tudj še sporočil poslednja navodila zietnega od-bora. Sokolska akademija. V nšm prireditev župnega zleta bo svečana župna akademija na Tabora brez dvomi posebno efektna točka, ki bo s svojim pestrim sporedom napolnila dvorano na Taboru. Vse brate in sestre, ki imajo svečani kroj, pozivamo, da se tudi akademije udeleže v kroju. Sukov svečani pohod na župnem zletu. Za vsesokoleki zlet leta 1926 je skom-ponira: sloviti češki komponist br. Suk svečani marš ki je umetnina zase, zato bo tudi letos glavni marš, ob katerem bodo polnile legije sokolskih telovadcev veliko zletišče V Ljubljani doslej tega marša še nismo čuli, pač pa ga godba Sokola 1 •>ridno vežba in ga bomo bržčas imeli priliko čuti na župuem »letu. Seja sodniškega zbora za župne tekme bo v četrtek 2. junija t. 1. ob 8 »večer v odborov i »ob! Ljubljanske ga Sokola Porivamo vse brate in sestre ki so bili določeni za sodnike(ce), naj s* seje zanesljivo udeleže Glavne skušnje dece. Vsa ljubljanska ln bližnja sokolska društva naj zaneslivo pripeljejo svojo de en k glavni aku&n-jl, ki ho sa žensko deoo v četrtek m za moško deco v petek ob 17 ia letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola Prisotnost vodnikov in vodnic deca ">ri skušnii obvezna — Župno načelstvo. rrnošKt »lOGAVtCt "i.IGOM Najbope, naftrajne^e. rato oajceoejsel 13 Ljubljanski velesejens čez nekaj dni bo otvor j en XE1. Ljubljanski vzorčnH velesejem. Kdor se je zanimal za gospodarsko življenje Evrope, je spoznal, kako so se gospoda rj vseh naro-d< v v veliki meri potrudili, da bi si pridobili svoj predvojni trg nazaj ali pa ga celo razširili. Kot ono najuspešrejš'h sredstev uporabljajo v ta namen vzorčne velesej-me. Tudi Ljubljanski velesejem sh*?i lsSS» mu namenu. Pri tej priliki ugotavljamo s zadovoljstvom smotreno propagando, ki jo vrši trprava Ljubljanskega velesejtrn že vsa leta, da privabi čim večje število kupcev. Tudi letos je propaganda izredno velika. Ne samo po mestih in trgih, v vsaki večji vasi se je te dni zabli&čal z naših prosvetnih domov, s ceirkvesnega zidu ali pa z žopnij&kega m občinskega poslopje ličen plakat letošnjega velesejma. kri vabi ljudi, naj pr de jo v dneh od 4. do 13. junija t. 1. v Belo Ljubljano. Na velr^ejrrm bo gotovo našel vsakdo kar r*>treb**je m mr.ogo, za kasr je doslej nvisViL da mora naročati rz tujine, ker se po njegovem mnenju ne izdeluje doma ali pa so domači izdelki manj vredni oziroma dražji. Ogledj velesejma bo vsakogar prepričal, da to rji res. Zadovoljen s kupčijam;, ki jih je skleni" na ve lese j mu. bo marsikdo trdno skle. mL, da bo naročal blago pri tvrdkah ki srati. Tudi v inozemstvu je bla za nas letoA« nji velesejem izvedena dostojna reklama. Vsa čast ministrstvu za zunanje zadeve, k\ je to akcijo podprlo, kakor tudi zastopstvom naše kraljevine v inozemstvu, ki ja z največjo ustrelljivostjo uspešno izvajajo m se trudcjo, da se bodo naši trgovinski stiki s sosednimi narod poglobili. zrahljane veai pa na novo utrdile. Pohištvena obrt bo na ieto*njem spomladanskem velesejmn prav razkošno zastopana. Razstavljeni bodo izdelki pohv. štvenih in stavbenih mizarjev v vseh sior gib moderne kulture, Id bodo ko* vsem današnjim zahtevam, pa najsi So gleda precizne izdelave in ob'ie ali pa glede so-lidnostii in konkurenčnosti. Naše občinstvo jc moglo na mkutrskih razstavah Ljubljanskega velesejma na last. ne oči opazovati ves povojni razvoj doma^ čega mizarstva ter se prepričati, da se na-hrja že na naravnost zavidljivi višini. To velja tako glede strokovne odi čnosti izdelkov kakor glede uroetnođtega okusa, s katerim so izdelani. Za to lafAo najde vsak kupec primerno bi ago. Interesenti naj si razstavo ogledajo, nato pa del one jo 6im več kupčij, ki bodo razstavljalcem najlepše priznanje, obenem pa vzpodbuda, k nadaljnjemu napredku. Ljubttetfi prirode v stanovanju pcire, de na letošnjem velesejma lepo pestro razstavo sobnega rastlinstva in živalstva, keramike. sJik in fotografij sobnega rastlinstva in živalstva, metuljev m hroačev, Sodelujejo: Klub akvaristov v Ljubljani, Društvo za varstvo n rejo pek pevk v Ljubljani, Podružnica sadjarskega m vrt-narskega društva v Ljubljani. BntnmolrvSki klub v Ljubljani, slovenski likovni umetniki, Fotoklub Ljubljana in keramična šola v Ljubljani. Varnostne naprave pri strojih. Število hujših n smrtnih nezgod delavstva, zaposlenega pri raznih strojih, narašča z vsakim letom. Pri nabavah strojev, žag in drugih naprav se delodajalci ne za\edajo, da marsikateri stroj nima predpisanih var* nostnih naprav, kar jhn naknadno povzroča visoke Stroške za montažo varnostnih naprav. D» se temu odpomore, bo stroje, žage m druge naprave, k: jih razstavijo razni domači in inozemska producenti, pregledal inspektor dela v Ljubljani, če so opremljeni s predpisa mm 1 varnostnimi napravami. Stroji, ki nudijo dovoljno varnost, dobe lznačbo »Opremljeni s potrebami napravami. Inspekcija dela v Ljubljani.« Tako bo interesentom omogočena najboljša in zanesljiva izbira vsakovrstnih strojev. Ptički na XII. Ljubljanskem velesajmu. Na razstavi ljubiteljev naj-ave v stanovanju sodeluje tudi Društvo *a varstvo in rejo ptic pevk, ki razstavi nekaj kolekcij krasnih pevcev, žlahtnih kanarčkov - vrvi v cev, nadalje bele kanarčke ln lepo število ptičkov eksotov od malih astri Ido v, pa vse do velikih papig, kar bo dalo tej skupni razstavi posebno lepo in zaokroženo obeležje. Kletke za vse te ptičke ds na razpolago splošno znana veletrgovina s kletkami in želesnino g Fran Stupica iz Ljubljane. Nesreča na železnici Ljubljana, 30. maja. Snoči okrog 11. je bHa reševalna postaja pozvana na glavni kolodvor, kamor so z vlakom pripeljali hudo poškodovanega 32letnega delavca in posestnlkovega sina Franca Mer lak a. doma iz Hoteder&lce. Snoči je sel s svojim dekletom ob železniški progi, za nJim je pa prisopihala loko motiva, ki Je ni cul. Stroj je Merlaka za--rrabtt ln ga treščil v stran, kjer Je s buli mi notranjimi poškodbami, z rano ns ^lavi in poškodovanim! rokami. nezavesten obležal Reševalni avto Je ponesrečenca Izpred glavnega kolodvora prepelji! v bolmJoo. MerTak je se vedno nezavesten 4n je njegovo stanje prav resno. »flLOVEHSKI lf ARO D, dne 30. maja 1932. >ndonderryju na severnem Irskem svoje letalo, s katerim je kot prva ženska sama preletela Atlantski ocean, — Spodnja slika kaže navdušen pozdrav letalke ob prihodu na angleško letališče Hamvorth, kamor je prispela kot potnica prometnega letala. Poleg- nje stoji ameriški poslanik v Angliji, Andrew Mellon (s sivimi lasmi). Iz šanghaja na praški vsesokolski zlet Najdaljša pot na praški zlet — Mesec dni iz Šanghaja v Prago — Sokol, ki še nikdar ni bil v Evropi Praga, 28. maja. Najdaljšo pot na praški vsesokolski zlet je brezdvomno napravil namestnik starešine ruskega Sokola v Šanghaju br. V. Kočetov, ki je potreboval zanjo mesec dni. Iz Šanghaja je potoval preko Singaporja do Neaplja, odkoder je prispel naravnost v Prago, ker je bil edini namen njegovega potovanja udeležba pri praških sokolskih slavnostEh in bližje spoznanje s sokolstvom. Zato bo g. Kočetov ostal v Pragi ves čas do zleta, kakor tudi v glavnih slavnostnih dneh, nakar se bo vrnil v šanghaj, kjer stalno živi. Samo mladost, energija m ogromno zanimanje za sokolstvo ter končno želja, da bi videl najboljše zglede v zibelki so-kolstva v Pragi, so pripravili 30-letnega namestnika starešine šanghajskega ruskega Sokola, da je krenil na pot skoraj okoli cele zemlje. V. Kočetov pripoveduje, kako veliko zanimanje za Sokolstvo vlada med šanghajsko rusko mladino, s kakim navdušenjem so si ruski Sokoli ustanovili svojo telovadnico, kako so si jo opremili s telovadnim orodjem, večinoma izdelanim z lastnimi rokami, ker se v Šanghaju le težko dobi dobro telovadno orodje. Zato je Kočetov nakupil v Pragi več orodja za telovadbo, ki ga bo odpeljal s seboj v Šan- ghaj. Posečanje telovadnice v Šanghaju, kjer je 120 Sokolov in Sokolić, se more imenovati zelo dobro. Dek> v telovadnici je bilo prekinjeno samo v času japonsko-kitajskih bojev, ko je bilo vse javno življenje ustavljeno za dva meseca. Ruski Sokol v Šanghaju sodeluje pri vseh mednarodnih športnih prireditvah v Šanghaju in nogometno ter basketbalsko moštvo ruskega Sokola sta edini slovanski društvi v Saneh a ju. Ko sem odhajal sredi aprila iz Šanghaja, pripoveduje V. Kočetov, je v mestu že bil mir, toda občutilo se je, da Japonci kakor prej budno zasledujejo vse dogodke. V Evropo sem prišel z velikim zanimanjem, ker sem se rodil ▼ Habarovsku in še nisem bil nikdar t Evropi. S sokolsko idejo sem se seznanil iz knjig in iz pripovedovanja drugih, sedaj pa želim, da se navzamem tudi sokolskega duha, s katerim je prežeta dežela T vrša in Pugnerja, plošče in gramofone sandro F Newyorški župan obtožen korupcije Sedem let je sedel James J. Wal-ker ali kratko Jimmy, kakor so ga nazivali Američani, na newyorškem županskem stolcu. V teh letih si je pridobil mož simpatije vsega prebivalstva, saj je bil znan kot skrajno demokratičen človek, ki nikoli ni ljubil ceremon:i. Bil je vedno silno ljubezniv, poln humorja, vedno pa tudi zelo eleganten. Vse znamenite osebe, ki so prispeie v New York, je sprejel Jimmv VValker. Njegovi nagovori niso bili svečani, temveč prijazni pozdravi, v katerih je tičala nekaka fina ironija. Neštetokrat je župan Walker tudi govoril pred javnostjo in v mikrofon. u Zdelo se je, da je VVaJkerjeva priljubljenost večna. Toda že pred nekaj leti so nastali glasovi, čes da župan m) poštenjak. Pred letom dni je VVaflce* os t a vil svoje mesto m od takrat se tjy di peča z njim poseben preiskova-lnj odbor. Ko je lani v avgusta potoval \i Evropo, so planili njegovi nasprotnncf po njem in ga skušali vreči, pa >wn ;q ni uspelo. Toda vse kaže, da so Wa&erjevj dnevi Šteti. Preiskovalna komi sija. k| >o vod! vrhovni preiskovalni sodnik dr-, zave New York Samuel Seaburv. ja zbrala proti gospodo županu mnoga obtežilnega gradiva in ni verjetno, da; se bo gospod župan izmazal. Predvsem ga obremenjuje dejstvo, da ;a neki avtobusni dražbi podelil koncesij jo, od katere mesto ni imelo nobenega dobička, pač pa je družba ogromno za t shržila. Dražba je biki tudi hvaležna, kajti nakazala je županu za usluge če»4 v višini 13.000 dolarjev, s katerimi j potoval v Evropo. Toda to je bil sam«) del njegovih izdatkov. Zgodovina u Herbert Adam (Hbbons, ki je bil županov potni maršal, pripoveduje, da je bil ta denar, ki je bil županu nakazan v evnopske banke, samo vsakdanje potrebe, v resnici je potovanje požrlo ogromne vsote. Petdnevno veseljačeaje v Pariz* je g. W alke rja veljalo lOdOOO dolarjev. Denar za potovanje ki droge ugodnosti mu ie baje nakazal ^unntti mtfijonar Wannema-ker. Jrrrrrrrj je bfl vedno lahkoživec in prav nič ni prikrivat da rad razkošno živi. Mož je bi vedno eleganten, fo&t najdražjih ne*FyorŠkih lokalov. Njegova slaba stran so bili družba in — ženske. Baje so ga njegove evropske zabave veljale ogromno denarja. Kot /.j-pan je vladal zelo kornodno. najvažn;' -ša zadeva so bne reprezentančne prireditve, dočim se za vprašanja mestna oprave ni dosti zanimal. Zato je bi>o mogoče, da je njegovo površno urad >-vanje prikrilo marsikatero afero. Dokler je bn New York bogato mesto n dokler je cvetela kupčija v Amen ki, županu niso preveč gledali na prste, sedaj pa so njegovi dnevi bržkone šteti. >*A£a1i og1asi< Vsaka beseda SO p«r. Plača me lahko auti w znamkah, ta odgovor znamko i «- Na vprašanja brez znamka ne i mu nd$ovan'ama - Najmanj & egta* Otn 5-—cw» KUPIM VRTALNI STROJ ZA LES (I^nglochbohrmaschine) kupi V. Dolinšek, Sv. Lovrenc na Pohorju. 2215 KUPUJEM ANTIČNE velike dvokrilne omare, okrogle starinske mize in stole, ki nimajo tapeciranih naslonov, kakor tudi fotelje, vitrine in omare za knjige. Pišite na naslov Izidor Steiner, Zagreb — Zrinjski trg 14. 2210 SLUŽBE BRIVSKEGA POMOČNIKA dobrega delavca, takoj sprejme J. Sema, frizer, Ptuj. 2208 DAMSKEOA FRIZERJA frizerko, prvorazredno moč in za vodno oodulacijo, z dobro plačo, potrebujem takoj. M. Zaimovič, Kos. Mitrovica. 2206 KROJAŠKI VAJENEC ki se je že učil 25 mesecev, želi vstopiti k mojstru, kjer bi imel vso oskrbo, v svrho nadaljnjega učenja. Tome Stanislav, Trbovlje I. Loke 367. 2205 VOZ ZAPRAVLJTVOEK dobro ohranjen, poceni prodam. Cvajnar, Sp. Senica 9, Medvode. 2212 OTROŠKO VRTNARICO ali varuhinjo otrok, zanesljivo, z znanjem nege dojenčka, sprejmem s 15. junijem k 1 in tri četrt leta stari deklici in novorojenčku. Ponudbe s sliko na dr. Aleksander, Zagreb — Tuškanac 18, Jugoslavija. 2207 TRGOVSKI POMOČNIK vojaščine prost, z dobrimi spričevali ter 4razredno meščansko Solo, iščem službo. Eventualno tudi kot pisarniška moč. Cen j. ponudbe na naslov Tone Struni el j, Borovnica 90. 2204 NtPPtMIČNINI ENONADSTROPNO HI SO lepo, novejšo, s 4 stanovanji, vsemi pritiklinami in majhnim vrtom, pripravno za vsako obrt, na lepem mestu Slovenije, prodam. Pojasnila daje Ivan Golobar, Šmartno - Litija. 2214 PRODAM GARNITURA 4 fotelji, 1 zofa, 1 miza ovalna se zaradi pomanjkanja prostora ugodno proda. Informacije samo dopoldan Stari trg 2, II. nadstr. desno. 2216 B. S. A. MOTOCIKLE tvorniško nove, v različnih ti-pah, proda pod lastno ceno Ve-lepromet, Anton Antončič, Maribor, Slovenska ulica 6. 2213 PESEK najfinejši, za zidavo itd. pofti-rja po najnižjih cenah takoj Savski j, Poljčane, Slovenija. 2211 OTROŠKA OBLAČILA najugodneje! J. MAČEK, LJUBLJANA Aleksandrova ceata 12. ČEVLJI NA OBBOKK »TEMPO«, GJffdaHAka orftca 1 (nasproti opere). le/T Najo»wjfti KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra c 14 22VT NOGAVICE damske svilene, perilo SRAJCE LJUDEVIT GLUHAK Gosposvetska 16 (pri Levu) 56 T DINARJEV 125.— 1 m3 žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv Jerneja cesta št. 25. — Telefon 2708. 23/T BUFFET - VINOTOĆ V PALAČI »GRAFIKE« DuMlana. Masarvfeov* wL 14 Pristna šta>erska in dofcmtaka vina: lit. Dio čez eneje Namizno 7-W l*— Cviček (Gadova oeč) Mt— Mozler (fieoo) M.— §«— Jeruzalemec 12.— II-— Dalmatinsko črno 8.— 1*— Vefika izbira nrvovrstmh za-kuskov! A. BrMkL M ALI NOVEC ori sten. naraven. & čistim sladkorjem vkuhan se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PlccolL Liubliana Dunaiska cesta 6. 57/T GOzWU ~ .Vat = IfggMfr \